St. 34 (1221) Leto XXIV NOVO MESTO, četrtek, 23. avgusta 1973 a BETI: kar tri nove tovarne Brez blišča in hrupa so prve dni avgusta začeli delati v novih tovarniških prostorih v Mirni peči, tri mesece prej pa so prav tako na tiho odprli novi proizvodni obrat v obratu Dobova. V obeh primerih so hkrati uvedli po dva tekoča traka v proizvodnji, obenem pa že zaposlili prvi novi skupini delavcev, medtem ko se drugi skupini še priučujeta in pripravljata na redno delo v proizvodnji. Tudi v Črnomlju poteka rekonstrukcija obrata s polno paro. Temelji in druga začeta dela so že končani, zdaj podjetje TRIMO iz Trebnjega postavlja montažno halo. V metliškem obratu konfekcije pa so med kolektivnim dopustom poskrbeli za precej izboljšav. Na novo so uredili električno razsvetljavo in vgradili klimatske naprave, tako da so možnosti za delo bistveno boljše. Tako moderniziran obrat bo počakal novo gradnjo, ki je v načrtu za leto 1974, načrti pa so že v izdelavi. V letošnjem letu bo BETI končala predvideno rekonstrukcijo zunanjih obratov. Preko 10 milijonov dinaijev je stroškov za vsak obrat, če štejemo tudi osnovna in obratna sredstva. BETI bo zdaj postopoma na novo zaposlila okrog 350 ljudi, kar za naše dolenjske in belokranjske razmere ni malo. * Razumljivo, da tako obsežne investicije vplivajo na ostanek dohodka, zato je ta v prvem polletju letos nekoliko manjši, kot so računali. Sicer pa so z rezultati poslovanja v podjetju zadovoljni glede na splošne gospodarske razmere, ki nikjer niso rožnate. R. B. Nova cesta za Kozjance Brigadirji zgradili 3,2 km ceste - Raj je bilo naro-I be z dolenjsko brigado? Akcija KOZJANSKO 73 uspešno poteka, čeprav briga-diiji letos ne bodo mo^ zgra^-ti vseh 7 km ceste. Pretežni del pokrajine, kjer cesta poteka, je kamnit in potrebno je veliko Kako drago je življenje v občinddh središčih na Dolenjskem? Koliko stanejo gospodinjo solata, krompir, paradižnik, meso, perutnina in še vrsta drugih stvari, ki so vsak dan na krož>iiku? Kje je najceneje in kje najdražje? Na ta vprašanja so skušali najti odgovore novinaiji našega tednika. Reportažo preberite na 6. in 7. strani — Branjevke na novomeškem trgu (na fotografiji) pa kot da bi se tudi zamislile nad dragim življenjem ... DBH NOVO MESTO JE UAŠA BANKA t ^'1 S ® ■' V javn' pretre Prve javne razprave o novih ustavnih in statutarnih besedilih na našem območju pričakujemo že v prvi polovici septembra - V občinah so že imenovali predavatelje in aktive za spremljavo razprav v prvi polovici tedna je pričd dotekati nad naše kraje ndcdiko hladnejši zrak, zato so se ponovno pričde popoldanske nevihte. V drugi p(4ovici tedna pričakujemo ponovno izb7 kandidatov: deset iz novome- ške občine, po trije pa iz drugih občin Dolenjske in Spodnjega Po- savja. 'ogoji niso lahki: kandidat mora imeti končano poklicno šolo, nekajletne delovne izkušnje in vsaj triletni partijski staž, ob tem pa ne sme biti mlajši od 22 in ne starejši od 35 let. Ob vpisu mora opraviti tudi sprejemni izpit. Zanimanje je kljub temu precejšnje za to šolo. Omeniti je potrebno, da so v delovnih organizacijah, od koder so kandidati, z razumevanjem omogočili študij. Slušateljem v času šole delovna doba ne bo mirovala. Na šoh, ki jo nekateri imenujejo tudi partijska kadrovska šola, bodo predavali strokovnjaki iz Novega mesta. Predavatelji bodo predvsem znani družbeno-politični delavci, ki obvladajo teorijo marksizma in drugih ved. Socialistična zveza, tako da bodo delavci o ustavnih spremembah spregovorili v krajih, kjer živijo. Poglobljeno razpravo pričakujejo predvsem o komunalnem sistemu. V pripravah na izvedbo te pomembne akcije sodeluje na na^m območju več sto družbeno-politi-ćnih in javnih delavcev ter str<*kov-njakov. V občinah so oblikovali predavateljske skupine in ustavnost-atutarne politične aktive, ki bodo PREPREČENA UGRABITEV Sekretariat za notranje zadeve SRS je sporočil, da so v ponedeljek dopoldne z£yeli na območju Brnika 24-letnega Dušana Ciri-na, 19-letnega Milana Gasparinija in 21-letnega Gorana Mišeta, vse tri iz Ljubljane. Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem, ki so ga dobili z vlomom v noči na 20. avgust. Trojica je hotela ugrabiti potniško letalo, izsiliti milijon dolarjev odkupnine in potem pobegniti v tujino. Budnost varnostnih organov jim je namero preprečila. SOTESKA: IVERKE STEKLE Nova Novolesova tovarna plastifi-ciranih iverk v Soteski je začela s poskusno proizvodnjo, ki bo trajala do konca leta. Tovarno bodo uradno odprli v počastitev praznika novomeške občine. samoupravni oigani so ocenili, da je bila ndožba v Soteski hitro izvedena. spremljali potek javne razprave. Prav tako so že določili ljudi, ki bodo vodili in usmegali razprave, ter strokovnjake, ki bodo na kraju samem odgovaijali na vprašanja občanov. Zahtevnejša poglavja iz ustavnih sprememb bc^o razlagali člani republiške ustavne komisije. I. ZORAN dela, da se prirodne ovire premagajo. Prvi mesec so brigadiiji gradili brez primernih strojev, naslednji pa jim je nagajalo vreme. .Toda za ljudi Kozjanskega pomenijo • dnevi, ko skupno z brigadiiji dvigajo svoje kraje iz dolgoletne zaostalosti, doživetje, ki ga dolgo ne bodo pozabili. Predsednik Planine Jože Zdolšek primerja sedanje vzdušje s tistim, ko so med okupacijo osvobodili Planino. Tretjo izmeno bngadiijevje sestavljala v glavnem dolenjska mladina, vendar se ni najbolje izkazala. Njihovo delo so kritično ocenili na 2. seji republiške konference ZMS. Ugotovili so, da je za slabo delo tretje izmene odgovorno predvsem vodstvo dolenjske izmene, pa tudi občinska vodstva mladinske organizacije, ki so slabo opravila izbor mladih za brigado. Sedanje peto izmeno, brigado Štefana Kovača-Marka, čaka še veliko dela. 40 brigadirjev bo moralo dati vse od sebe, da bodo utrdili dober sloves in pomen brigadirstva. V soboto so imeli udarniški dan, zvečer pa so pripravili ob tabornem ognju še kulturni program, s katerim so prispevali svoj delež k proslavi šentjurskega občinskega praznika. A. ŽELEZNIK Najtežja dela na novi cesti so opravili v dveh vsekih, kjer so morali odstraniti 25000 prostominskih metrov kamenja. Na sUki: fantje in dekleta iz Prekmurja se ne boje kamenja. (Foto: Železnik) I 9 K iiciTQI EITSCHI0EN trki iMiillifiiVs Stewart (oa levi fo-f^) si zadovoljno ^ čelado po 54 ~ l^te/feichrmga. Z drugim mestom in po odstopu prv«-ks nttipald^ ^ je brikooe že spet po^aH oastov sve-v fonmili 1. i^ovom 'JFonnula £1 tmizeBl je iointula 1** po* ročamo m esna strani o j so dogradili v Kopru (282, nato v občini Ljub-Ijana-Bežigrad (225), Velenju (183) itd. Tudi po drugih republikah ni bilo kakšnega po- Tovarne zagotavljajo, da bo letos umetnih sebnega razvoja v stanovanjski gradnji. tedenski zunanjepolitični pregled Poskus državnega udara v Laosu se ni posrečil; Američani so prenehali bombardirati Kambodžo sicer že 15. avgusta, toda za zdaj še nič ne kaže na odlo-čflni razplet; neuvrščeni pospešeno nadaljujejo s pripravami na sestanek v Alžiru — to bodo osrednje teme današnjega pregleda. LAOS: poskus državnega udara, ki ga ie na čelu majhne skupine vojakov in plačancev pokušal v Laosu izvesti general Tao Ma, bivši pove^nik vojnega letalstva, se ni posrečil. Gene^ se je ubU, ko so njegovo letalo, s katerim je posku^ pobegniti na vamo, zadele kro^e redne laoške vojske. Položaj v deželi se je po zadnjih agencijskih poročilih normaliziral, v državi je mir, čeprav vse ustanove, trgovine in tovarne (ki jih je v tej zaostali deželi komaj nek^') še vedno ne delajo. Zarotniki so med vdorom v glavno mesto Vientian za nekaj ur uspeli zasesti radijsko postajo, del letališča in nekatere dmge pomembnejše točke, kasr neje pa so se morali umakniti pred nasprotnim'napadom voj-^e. Ta je osvobodila tudi princa Suvano Fumo, kije bil sicer nekaj časa obkoljen v svoji uradni rezidenci, vendar pa se mu je kasneje posrečilo uiti in še kasneje prevzeti poveljstvo nad vojsko. Čeprav iz Laosa še vedno ni natančnejših poroč’1, pa prevladuje mnenje, da so po^us državnega udara izvedli desničarski elementi, nezadovoljni (kot trdijo) z zadnjim političnim razvojem v deželi. V Laosu se namreč že dalj časa nadaljuje tiha zakulisna borba za premoč med vsaj tremi skupinami: tako imenovanimi nevtralisti, ki jih vodi princ Suvana Fuma, desničarji. Ki jih vodi njegov polbrat Souvanuvong, in levičaiji. Desničaiji (ni pa znano, v kolikšni meri jih je podpri Souvanuvong) so pOiKusUi izvesti državni udar zato, ker so bili nezadovoljni s pogajanji med predstavniki gibanja Patet Lao in vlado princa Suvana Fume. V tem trenutku je še vedno znanih premalo elementov za podrobnejšo analizo zadnjih dogodkov v deželi, kjer traja državljanska vojna skoraj nepretrgoma že od leta 1954, ko je Laos dobil neodvisnost. Laos je dežela brez železnice, zaostala, z zelo skromno razvito industrijo, namu so se . ^. končno norm^izacijo in stabUi zacijo položaja v deželi nadaljevala nekoliko hitreje — zadnji poskus državnega udara pa je hotel tak razvoj očitno (in na srečo brezuspešno) zavreti. KAMBODŽA: Kljub temu, da so bili mnogi prepričani, da so ure režima Lon Nola po prekinitvi bombardiranja štete, se to za zdaj še ni zgodflo. Položaj v še vedno obkoljenem Phnom Penhu je sicer daleč od ncHinal-nega, toda videti je, da kljub izjavam princa Sihanuka, da bodo mesto kmalu osvobodili, tega ni treba jemati preveč dobesedno. Vsekakor je videti, da je odsotnost vojalkih akdj mogoče pojasniti s precej živino (vendar dobro prikrito) diplomatsko in politično aktivnos^o. Podobno kot v Vietnamu bodo veijetno tudi tu kušali doseči spravo (ali vs^ prekinitev očit Po koncu vojne v Viet-so se pogajanja za do- Neuspel udar v Laosu nih sovražnosti) tudi za zeleno mizo ... in to ob sodelovanju velikih sil. Podrobnosti je v tem trenutku sicer mogoče samo slutiti, toda izkušnje preteklosti tak razvoj dovoljujejo — če že ne tudi potijujejo. PRIPRAVE: komaj teden dni pred začetkom alžirskega sestanka neuvrščenih je mogoče skoraj povsod zaslediti živahne in potešene priprave. Sestanek i se bo začel že 29. avgusta zf^' zborom veleposlanikov, ki mu ^ bo sledilo 2. septembra srečanje i zunanjih ministrov in 5. sep- i tembra srečanje šefov držav ^i vlad. Pričakujejo, da se bo konference udeležilo okoli 80 držav, od tega 65 polnopravnih članic in 15 opazovalk — daleč nq-večje število dodej. Mengo, da bi morala biti konferenca predvsem konkreten dogovor o tem, kako uveljaviti voljo in politiko neuvrščenih na vseh področjih, ne pa samo zbor, na katerem bi sprejeli načelne in deklarativne resolucije. TELEGRAML LAPAZ - Bivšemu bolivijskemu ministru za zdravstvo Valdeiju, kije skušal strmoglaviti predsednika Ba-zelja, je skupaj z dvesto privrženci uspelo pobegniti z nekega obkoljenega ranča. Ko so vojaki, ki so obkolili posestvo, vdrli nanj, so ugoto-•vili, da so uporniki na doslej fc nepojasnjen način izginili v Paragvaj. BUKARESTA — Na področju Vranča v Karpatih so zabeležili potres šeste stopnje, najmočnejši v zadnjih petih letih v Romuniji. Za sedaj še ni poročil o materialni škodi in človek ih žrtvah. CA FANIA — Potres pete stopnje je stresel včeraj tudi litno, na kateri je najaktivnejši evropski ognjenik. Človeških žrtev ni bilo, vendar pa se je podrlo 20 hiš, 70 pa je bilo po-škodov^ih. Ljudje so prestra&ni zapustili domove, večina jih jc pa*-bila noč na prostem. SAN FRANCISCO - Požar, ki že nekaj dni divja v kalifornijskem nacionalnem parku Stanislaus, je doslej uničil za več kot 50 milijonov dolarjev gozda. Od 15. avgusta naprej je to že 34. požar v ZDA m Kanadi. 13 jili še vedno divja, ker so gasilci nemočni. S Kija^ja v naravni vdikosti je iz pločevine naredil sevni^ kipar-samorastnik Rudi Stopar na 6. Taboru likovnih samorastnikov, ki se je končol v soboto. Stopaijevo skulpturo bodo postavili pred gderijo v Trebnjem. Na diki; kipar z nedokončanim Kijavljem. {Foto: I. Zoran) (kadija ceste od Črnomlja do Ručetne vasi zadnje čase hitreje napreduje. Do Lokev je cesta že modernizirana, hkrati pa so uredili tudi Ulico 21. dctobra v Črnomlju (na sliki), ki je bila prej najbolj jamasta daleč naokrog. (Foto: R. Bačer) „Kakšen čuden avto pa je to? “ se sprašujejo radovedneži ob parkiranem bugeyju na Glavnem trgu. Pri nas so ti avtomobili še redkost, v zahodni državah pa so zelo priljubljeni, še posebno med mladimi, čeravno niso poceni. (Foto: Sandi Mikulan) Težko je narediti nek^ korakov peš, zato voznfld raje ustavljajo avtomobfle tudi tam, kjer je to neprimerno, prepovedano in ovira promet. Cesta komandanta Staneta je ozka in prometna, tako da usta\ij^je ni na mestu. (Foto: S. Mikulan) NOVOLES: USTAVITE DELA NA LETALIŠČU! Delavski svet Novolesa zahteva od novomeške občinske skupščine, naj takoj ustavi gradnjo letališča v Prečni, češ da le-to posega v življenjski prostor lesnega kombinata pod Srebotnikom. Ustavitev del na letališču zahtevajo v Novolesu zategadelj, ker je občinska skupščina v urbanistični načrt Novega mesta sprejela ta objekt kljub ugoyoru iz Straže. Novolesov odbor za proizvodnjo in razvoj je poleg teg'a predlagal, bi v zvezi s krfe-njem pravic tega stratega podjetja zastavili vprašanje občinski skupščini. Štirje močni novomeški izvozniki Šestmesečno poročilo oddelka za statistiko novomeške občinske ’ skupščine znova dokazuje, da se je v industriji novomeške občine letos povečalo število zaposlenih, vred- m « V' V- Sejmišča BREŽICE: Na sejem v Brežicah so pripeljali 429 prašičev, starih do 3 mesece, in 17 starih nad 3 mesece, skupjg 446 prašičev. Prodali so 330 živali. Cene za mlade prašiče so bile 23 do 24 din, za starejše pa 16 do 18 din kilogram žive teže. SEJEM NA VESELI GORI Na Veseli gorr pri Šentrupertu bo f wboto, 1. septembra, prvi jesenski sejem. Na njem bodo prodajni gove-o živino, konje, kramarsko blago, :ovaške izdelke ter izdelke suhe obe in domače obrti. Prikolice — izdelek za izvoz nost proizvodnje in izvoza. Spodbudne so številke o izvozu novomeške industrije. Tako kot prejšnja leta je tudi po prvem polletju letos najmočnejša izvoznica IMV, ki je na tuje prodala za več kot 11 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Krka je izvozila za 3,7 milijona dolarjev, Novoles za skoraj 3 milijone in Novoteks za 1,7 milijona dolarjev izdelkov. Kmetijski nasveti Krompir prav v klet Slabo skladiščenje in neprimerno ravnanje s pridelkom povzroča našemu kmetijstvu še vedno veliko Škodo, ki pa je natančneje pravzaprav ni mogoče določiti. Zlasti poljščine, ki vsebujmo obilo vode in so zato bolj pokvarljive, so izpostavljene mnogim nevarnostim. Med njimi je krompir gotovo najvažnejši, Škoda pri njem največja. Prav je treba ravnati že na njivi, pa še ni mogoče preprečiti nadlog. Nitavost, gomoljčkasto kaljenje, počmelost in ijasta notranja gniloba, Id zmanjšujejo vrednost pridelka, imajo podobne vzroke. Pretopla, s^a zemlja povzroča niti^vost. Nitav krompir ni primeren za seme. Isti vzrok ima tudi počmelost. Za ijasto notranjo pegavost so ugotovili, da jo izzove menjavanje hude suše in ^age. To smo našteli, ker je dobro, če poljedelec lahko vnaprej pričakuje, kaj se utegne s pridelkom dogajati, ko ga ima že v kleti. Vendar lahko marsikaj sam prepreči, če zna prav uskladiščiti gomolje. . Krompir potrebuje zračno, suho okolje, zavarovano pred vlago, preveliko toplotč in zlasti pred mrazom. Najprimernejša temperatura je blizu šest stopinj Celzija. Če je v kleti hladneje, postane krompir sladek, ker je dihanje počasnejše kot delovanje encimov. Če pa je temperatura vi^a, nastanejo ugodnejše možnosti za razvoj bolezni. Krompir začne zmrzovati pri dveh stopinjah pod ničlo. Menda je odveč posebej naglaševati, da mora biti krompir, ki je namenjen za skladišče, odbran, brez obtolčenih, nagnitih in drobnih gomoljev. Klet je treba prebeliti z apnenim beležem, koristno mu je dodati tudi nekaj galice, ki preprečuje razrast glivic. Preden krompir uskladiščimo, naj se ohladi. Tudi sic^r ga ne smemo v klet nasuti več kot meter na debelo. Za semenski krompir je priporočljivo, da ga hranimo v zabojih, posebno še, če ga nameravamo spomladi nakaliti, kar je zelo koristen in poceni ukrep. Inž. M. L. I I S Industrijska podjetja v občini so v tem času izvozila za dobrih 20 milijonov dolarjev izdelkov, kar je za šestino več kot lani v enakem obdobju. Industrija je zapovlovala 10 tisoč delavcev, kar je za 5 odstotkov več kot lani, vrednost proizvodnje pa je ocenjena na skoraj 195 milijonov dinarjev ali za tri desetine več kot lani ob koncu junija. Tudi po vrednosti proizvodnje 'so podjetja, ki vodijo v izvozu in predstavljajo skoraj vso njegovo vrednost, na prvih mestih. Ob tako nagli rasti proizvodnje in izvoza je pričakovati, da bodo letos spet presežene lanske proizvodne in izvozne številke, prav tako pa je razveseljiv podatek, da industrija sorazmerno precej zaposluje. Spet dražje V gospodarski zbornici Jugoslavije so podpisali predstavniki grupacije 'za proizvodnjo in promet s predelanim sadjem in zelenjavo sporazum, Id ne bo nič kaj všeč občanom, konzerve s sadjem se bodo podražile za 13,6. odstotka, konzerve povrtnin pa za 8,8. Refren te podražitve je znan: podražile so se surovine, podražilo se je sveže sadje, prav tako sveža zelenjava. Zato se ne bodo podražile samo konzerve, pač pa tudi zmrznjeno sadje in zelenjava in pa njune predelave v stekleni, plastični in drugih embalažah. Najprej so sicer imeli v načrtu povečanje za več odstotkov, vendar je zvezni izvršni svet zaradi mnogih drugih podražitev sklenil, da bo po£ažitev teh izdelkov nekoliko manjša. Direktor Jugokonzerve dr. Nedeljko Cermak je po podpisu dejal: „Tudi če bi sprejeli prvotni predlog podražitve, Svečane cene ne bi krile proizvodnih stroškov.** Podpisniki sporazuma so sklenili tudi, da skupen popust proizvajalcev, ki ga dajejo trgovini, poslej ne bo smel preseči 10 odstotkov od cene proizvoda. * Dr. Cermaka bržkone ni bilo težko razimieti: kmalu bodo spet prosili za podražitev. Lepi obeti ravnove- sju družinskih proračunov, ni kaj reči... vanj. Vsekakor bo v letu 1974 v upravi že precej drugače. R.b. I ■ ■ v v Igrisca Urbanistom DOMINVESTA in oblikovalcem, novih stanovanjskih sosesk in naselij pri DOMINVESTU je treba izreči pohvalo za prizadevnost pri načrtovanju novih mestnih predelov. V njih so zadnje čase zarisana potrošniška središča, ustanove otroškega varstva, otroška igrišča, športne naprave in celo prostorov za parkiranje in garažiranje avtomobilov je dovolj. Nova naselja so torej res oblikovana tako, da bo imel V grajskih prostorih občinska uprava Za kadre v osmih oddelkih občinske uprave v Črnomlju je zdaj zaposlenih 55 ljudi, všteti pa so tudi delavci krajevnih uradov, geodetska uprava in tehnično osebje. Da primanjkuje kadrov v tej službi je že dolgo znano, zlasti pa manjka pravnikov, ekonomsko izobraženih ljudi in absolventov višje upravne šole. Kadrovska politika se zadnje leto občutno popravlja, kar kaže 95.000 din, namenjenih samo v letošnjem letu za štipendije na fakultetah, ki dajejo manjkajoče strokovnjake. Učinkovitost dela v sedanji občinski upravi pa ni najboljša tudi zavoljo ^bih delovnih prostorov in zaostale opreme. Pomanjkanje prostorov je na^ujše na geodetski upravi, na oddelku za gospodarstvo in na davkariji. Prav v vseh pisarnah pa pogrešajo tudi sodobnejšo opremo in več delovnih pripomočkov. Stroji, ki jih imajo že domala v vseh majhnih gospoduskih organizacijah, so v črnomaljski upravi še prava redkost. Tudi v tem pojedu pa se že na jesen obeta modernizacija. Da pa delo v občinski upravi za mlajše strokovnp kadre ni vabljivo, so fcrivi osebni dohodki. Ker je za strokovnjake dovolj mest tudi v gospodarstvu, se skoro vsak raje zaposli pri podjetju, kjer ima višje osebne dohodJce in še več možnosti priti do stanovanja. Kljub vsemu pa črnogledost ni upravičena. Štipendiranje in skrb za modernizacijo poslovanja bosta kmalu začela kazati sadov« prizade- Otroke v igrišča prebivalec pri roki vse in da se bo v njih dobro počutil. Načrtovdčev svinčnik, ki zariše v načrtu hiše, ulice in igrišča, pa je šele prvi del zadeve. Vse, kar je začrtano v mislih in na papirju, je treba še zgraditi. Glede tega se kaj posebno ne moremo pritoževati; priznati je treba, 4a se skupne naprave povsod zgradijo tako, kot so bUe začrtane. Kaj kmalu pa se bomo najbrž srečali z doslej malo znano težavo. Pojavilo se bo vprašanje, kdo naj skupne naprave v^žuje, kako naj jih v^ržuje in odkod najti denar za to. V Novem mestu imamo malo lepo urejenih otroških igrišč. V novih stanovanjskih soseskah pomeni otrokom veliko že zgolj peskovnik, v katerem lahko iz peska gradijo mostove, gradove in ceste svojih sanj. Pesek v peskovniku pa se pomeša s prstjo, s trskami, smetmi, otroci ga raztresejo. Vsaj enkrat na leto bi bilo treba pesek v peskovnikih obnoviti. Kdo je dolž^ skrbeti za to, ni znano, res pa je, da v peskovnikih v mestu ni več peska. Igrišč in skupnih naprav bo v soses-1^ vedno več in morda bi bilo le treba določiti, kdo jih je dolžan vzdrževati! M. J. N — Kaj pa je s temi: se učijo plavati ali se samo crkljajo? (Karikatura: Marjan Bregar) ••• V nekem makarskem bifeju je kozarec limonade po 9 dinarjev, v hvarski restavraciji je lastnik za dve ribici, ki sta se vsaj sedem dni sušili v hladilniku, zahteval 80 dinarjev, v vaški restavraciji zraven Zadra je lastnik na oster protest nemškega turista pocenil kosilo za desetkrat! V Kaštelu je, potem ko se je ustrašil akcije proti ljudem, ki neupravičeno bogatijo, lastnik bifeja prosil hotel, da bi posloval pod njegovo firmo, za uslugo pa bi mu ob koncu sezone poklonil ves inventar, vreden 350 tisočakov. V tem kraju se junija vsako leto odpre 25 novih gostiln in bifejev, ob koncu sezone pa lastniki izginejo kot kafra... O teh primerih poročajo turistična društva, piše beograjski NIN. O tem, kakšno Slan turizem uslugo delajo lurizmu zasebni gostilničarji take baže, ni potrebno izgubljati besed. Žal bi jih bržkone našli tudi na Dolenjskem. Za izgradnjo plaž ali čistočo morja, za propagando in še marsikaj drugega ne dajo žasebni gostilničarji niti dinarja. Kaj bi bilo bolj logično, kot pričakovati, da bodo z drobnimi uslugami zares konkurenčni velikim hotelom. Navadno je ravno obratno: slovijo po nesolidnosti in draginji. Tak „slan“ turizem je seveda medvedja usluga resničnim naporom za uspešno turistično poslovanje in za uveljavitev Jugoslavije na mednarodnem turističnem trgu. Po podatkih za lansko leto je Jugoslavija sedma turistična velesila na svetu, letošnje številke govore (če ne bo ob koncu sezone slabše od pričakovanj), da se bomo še popravili Vendar pa: ali bo turist, ki gfi je zasebni gostilničar tako nesramno opeharil, še prišel k nam? Mar ne bo o nesramnostih povedal vsem, ki jih pozna? Je to reklama za naš turizem? Mimogrede: zasebnik, ki je v Kaštelu po sezoni ponudil hotelu inventar, vreden 350.000 dinarjev, je bil doslej vsako leto obdavčen z 20 tisočaki! Kaj nimajo tudi' davkarji dovolj možnosti, da naredijo več reda in pometajo s tistimi, ki hočejo „slan" \jurizem?_________________ Sl 34 (1221) - 23. avgusta 1973 DOLENJSKI LIST v Petkovi galeriji Razstava slovenske novinarske fotografije v torek, 14. avgusta zvečer, so v Petkovi galeriji v Ribnid ocvrli razstavo slovenske novinarske fotografije, ki so jo slovenski fotoreporterji posvetili Jožetu Petku, padlemu fotore-potrteiju 14. divizije, sicer pa Ribničanu, po katerem se galerija tudi imenuje. Z letošnjim letom je Petkova galerija bolj na široko odprla vrata in jazs tave se vrste vsak mesec. če so razstave po tematiki še bolj neusklajene, je to zgolj zato, ker dejavnost g^erge še ni v celoti zaživela, ima premalo strokovnih sodelavcev za oblikovanje programa in ji bo treba prav s te plati najti pravi obr^. Vsekakor pa bi veljalo uresničiti že načete razgovore o tesnejšem sodelovanju galerije s kočevskim likovnim salonom, skupno načrtovati in zaradi cenenosti včasih tudi organizirati isto razstavo v ‘obeh krajih. Da pa je galerija že doslej opravičila svoj obstoj, dokazuje izredno števUen obisk vsake razstave. Za uspešno delo galerije oziroma za to, daje vedno na voljo obiskovalcem, gre precej zahvale tudi muzejskemu vodiču Janezu Aiku. SEVNICA: 600 OBIRALCEV HMELJA Kaj pomeni dober stik z ljudmi, je pokazala akcija sevniškega kmetijskega kombinata po občini in izven nje za obiralce hmelja. Predstavniki kombinata so bili tudi po štirikrat v Hrvatskem Zagorju ali celo v Bosni, pa tudi v vrsti krajev v občini. Vseeno pa izvira večina obiralcev iz občine. Vidi se, da je na voljo še dosti delovne sile. Največ je seveda žensk in mladine. Za merico hmelja plačujejo 4 dinaije. KOMBINAT: POHITETI S TOZD Po razpravi o zakonu o združevanju kmetov so bila v sevniškem kinetijskem kombinatu zadolžena tudi delovna telesa za izvedbo ustavnih dopolnil. Sedaj imajo v razpravi že drugi osnutek gradiva in analize o možnostih ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela. Istočasno ocenjujejo možnosti za povezovanje v okviru občine, Posavja ali širše. Po mnenju sekrctaija Rudija Cimperška preveč kasnijo z uveljavljanjem ustavnih dopolnil, med drugim tudi zaradi tega, ker so izgubljali preveč časa z razglabljanjem o integracijah. OB PREDVIDENIH NALOŽBAH »KRKE« V TURIZEM. Nam bodo zdravilišča vzela sapo? Napovedujejo, da Dolenjskih In šmarjeških Toplic še pred koncem tega desetletja ne bomo več spoznali: novi objekti, ki naj bi začeli rasti že prihodnje leto, bodo povsem spremenili podobo obeh krajev Kaj obetajo Dolenjske in Šmaiješke Toplice po pripojitvi h „Krid“? Kalco bo to vplivalo na dolenjski turizem, še posebej na rast v dolini gradov? Ali bo nova odskočria deska vzdržala? Taka vprašanja si v oblastnih turistično-gostinskih in gospodarskih krogih v zadnjem času pogosto zastavljajo. Ne nezadnje so vprašanja zanimiva tudi za samo tovarno zdrai^, ki je na oboje Toplice stavila precejšnje denaije (beri naložbe). ga kapitala vlo/.iti tudi tujci, kijih v tej blizini Krke mikajo ribolov, lov in kajpak oddih. Po posebni pogodbi s fakulteto za arhitekturo in gradbeništvo v Ljubljani skupina treh arhitektov že dalj časa bdi nad razvojnimi načrti obeh zdraviliških krajev. VečdcsetmiUjon-ske naložbe n^ bi na podlagi teh načrtov uresničili v dveh fazah: prvo do konca leta 1976, drugo po tem obdobju. Takoj po pripojitvi k tovarni zdravil so začeli tako v Dolenjskih kot v Šmarjeških Toplicah utijevati teko je potovanje, da bi vnaprej prepre;ili morebitne zastoje v g-ostinsko-turističnem in zdraviliškem delu. Hkrati so posvetili skrb zdraviliški dejavnosti ter s tem v zvezi organizirali zdravstveno službo. Uredili bodo stacionarije, kjer bodo delali speciždisti, le-te pa bosta toplicam zagotovili novomeška bolnišnica in ljubljanske klinike, s katerima „Krka“ oziroma ustrezna TOZD ^lepa pogodbo o sodelovanju. Stara šola gre stran Ureditev stacionarijev je stvar letošnjih načrtov. V Dolenjskih Toplicah bodo kopališki dom „dvignili" za 20 novih sob, notranje bazene pa bodo preuredili. Investicijski načrti so že odobreni. Računajo, da bodo ta dela, ki naj bi jih končali letos, veljala 3 milijone dinarjev. Poleg tega je tovarna zdravil odkupila staro šolo, odkupiti in poruši-, ti pa namerava tudi druge okolišne stavbe. Vse to bodo naredili zato, da bodo lahko z.e prihodnje leto začeli uresničevati prvo fazo izgradnje, ki bo po približnem računu veljala 45 milijonov dinarjev. Načrti res niso mačje solze: na mestu, kjer je zdaj nekdanja Sit^eva hiša, bo sti hotel z 250 posteljami, sodobno restavracijo, zaprtim bazenom in drugimi objekti. Kot rečeno, naj bi to zraslo v naslednjih treh letih. Naslednja naložba za obdobje po letu 1976 -govorijo o 40 milijonih dinarjev -predvideva postavitev še enega hotela (blizu sedanjega športnega bazena), zgraditev ve-; novih kopalnih bazenov, ureditev parkirišč, kampin-gov in drugih prostorov. V ureditev kampingov so pripravljeni del svoje- V Šmarjeških: več postelj Letošnja dela v Šmarjeških Toplicah bodo veljala 2,200.000 din, ob tem bodo zdravilišče usposobili za ponovno verifikacijo, postopek za to pa se bo začel v nekaj mesecih. Do zdaj so že povsem obnovili mali „leseni“ bazen, h koncu pa gredo dela v velikem športnem bazenu. Restavracijo bodo preuredili, prav tako kuhinjo in centralno ogrevanje. Idejni program za razvoj Šmarjeških Toplic, ki ga je dal napraviti še prejšnji gospodar - Šolski center za gostinstvo, bodo precej spremenili. Ze naslednje leto bodo hotel povečali t^o, da bodo pridobili prostor za 70 do 80 novih ležišč, v pritličju pa uredili zaprt bazen. Blizu novega športnega bazena naj bi zatem zrasel nov hotel s 300 posteljami in vrsto najrazličnejših „pri-tiklin“. To načrtujejo do konca leta 1976, nakar naj bi v bližini avtomobilske ceste zgradili večji rekracijski center s sodobno restavracijo, bazeni, kampingi in drugimi turističnimi objekti. Računajo, da bo treba za vse to odšteti nad 77 milijonov dinarjev. Pri »Krki«: TOZD zdravilišča v „Krki“ se ne boje, da bi tc naložbe ostale zgolj želja na papirju. Prepričani so, da bodo v razvoj in zgraditev toplic lahko namenili ve-:je vsote svojega za investicije namenjenega denarja, zlasti še, ker se bodo sedanje investicijske obveznosti tovarne zdravil po letu 1975 končale. Poleg računajo na naklonjenost bančnih virov (domače DBH in Ljubljanske banke), ne izključujejo pa tudi morebitnih skupnih vlaganj domačih in tujih poslovnih sodelavcev. Dolenjske in Šmarješke Toplice so začele pri „Krki“ liveti kot samostojni organizaciji združenega dela brez statusa pravne osebe, ven dar s pravico, da samostojno ustvarjata, ugotavljata in delita dohodek. Kasneje bosta postali TOZD, ki bo pravna oseba, na „Krko“ pa bo vezana s samoupravnim sporazumom. V to TOZD bodo vključili še Stari grad, vse menze in počitniške domove. TOZD zdravilišča, kot bo končno ime, bo organizacija odprtega tipa. To pomeni,da bo imela povsem proste roke za sodelovanje in morebitne integracije z dmgimi turističnimi in gostinskimi delovnimi organizacijami na Dolenjskem. I. ZORAN 200 vreč cementa, 2 toni železa, 1000 delovnih ur in 16 parov pridnih rok je dov<^, da se zgradi nov betonski mostič. Na sliki: vaščani Zavinka pri Škocjanu pri delu. (Foto: S. MIKULAN) Če jih šestnajst zaviha rokave v vasi Zavinek pri Škocjanu so vaščani s prostovoljnim delom zgradili nov most - Na pomoč so jim priskočili tudi vojaki „štiri mostove na tem mestu sem že videl,“ pripoveduje Ivan Smrekar, najstarejši prebivalec vasi Zavinek pri Škocjanu in eden glavnih pobudnikov za gradnjo novega mostu. „Nazadnje smo imeli z njim posla 1952. leta, ko smo ga temeljito popravili s pomočjo denaija, ki smo ga dobili od cestnega sklada. Nekaj časa je drž^, potem pa je začel hirati in vse slabši in neprimemejši je bil.“ Medtem ko je Smrekarjev obujal spomine, pa je šestnajst gospodarjev iz šestnajstih domačij, kolikor jih vas šteje, pridno mešalo beton, vozilo s samokolnicami zmešano maso in jo vlivalo na pripravljeno podlago. Na gradbišče pred vasjo smo prišli že preko mostu, res da po deskah nad svežim betonom, a prišli smo, čeprav so minili šele trije dnevi, odlcar so se vaščani složno spravili nad stari, dotrajani most in ga razdrli. Nov most so nameravali graditi že lansko leto, a jim zaradi težav in pomanjkanja cementa na tržišču ni uspelo zbrati vsega potrebnega gradbenega materiala, zato so letos že aprila začeli akcijo za nabavo materiala. „Maja smo se na sestanku krajevne skupnosti z vaščani Zavinka dogovorili, da Zgradimo most s prostovoljnim delom. In res so z vnemo poprijeli za delo, kot lahko sami vidite," je povedal Pavle Zupet, pred-.sednik krajevne skupnosti Škocjan. „Naša krajevna skupnost je zagotovila potrebni denar za gradbeni material iz proračuna in strokovno vodstvo pri gradnji. Veliko razumevanja je pokazala tudi letalska enota JLA iz Cerkelj, ki ji most pomeni važen prometni objekt. Priskrbeli so pesek in prevoz iz svojega podkopa. Fotografiji sta bili posneti z istega mesta, obakrat je fotoaprat sprožil 1 S. avgusta, le da je med obema posnetkoma 20 let. Žal je SPOMIN NA OBLEDELO FOTOGRAFIJO; Sramota po dvajsetih letih Loke Pred dvema desetletjema smo napovedovali kopališču na Loki bleščečo turistično prihodnost,^pred desetletjem so zagotavljali, da bodo kopališče uredili, danes pa so Novomeščani naredili križ čez kopanje „Kopališče ob Krki je vedno polno obiskovalcev. V teh vročih dneh privabi hlad zelene Krke na Loko množico ljudi. Vse to dokazuje, da postaja Novo mesto s kopališčem na Loki, ki oddaja lepo urejene tujske sobe, in z drugimi prirodnimi zanimivostmi vedno bolj obiskan izletniški in turistični kraj na Dolenjskem.*' ditev kopališča — potem ko se To žal ni današnji opis razmer na novomeški Loki, pač pa zapis, kakršnega je objavil Dolenjski list natanko pred 20 leti, ko je časopis veljal še 12 dinarjev. Na fotografiji je lepo videti, da kronist ni lagal. Ljudje so se celo vozili s čolni. Kdaj je že ta lepa navada skoraj izginila in tudi veslaški klub je šel rakom žvižgat! Pred desetimi leti je direktor komunalnega podjetja Jože Gosenca zatrjeval, da je za ure- je leseno podrlo — vse nared in da bo kmalu urejeno. Od takrat je minilo še 10 let in danes, kot je lepo videti na desni fotografiji, ni od kopališča ostalo ničesar. Samo lesena ograja oznanja, da bo na Loki zraslo kegljišče Obljube so pojedli... Novo mesto, gospodarsko in politično središče Dolenjske, prestolnica z več kot 15.000 prebivalci, bo tako ob slovesu, ki ga uživa kot eno izmed naj- dražjili mest, ponosno pripelo na prsi še drugo: kmalu bp eno izmed redkili slovenskih mest in vasi brez kopališča! Kje naj sc otroci nauče plavati? Kje naj se v vročili pasjih dneh prebivalci okopljejo in ohladijo? Seveda, naj gredo na Otočec, če pa nočejo umazane Krke, naj sc zapeljejo v Šmarješke ali Dolenjske Toplice! Zares: Novo mesto slovi kot mesto, ki ima skoraj najmanj prebivalcev na en avto, toda še vedno jo večina takih, ki morajo hoditi, peš. Bodo vsak dan pešačili 12 km do Toplic? Po stari resnici jim ne preostane drugega: če noče Mohamed h gori, mora pač gor k Moha- medu . .. Odslej bomo pač Vegljali in hodili na dva deci, kar je bolj zdravo kot kopanje v umazani, zastrupljeni, nesnažni Krki. Po-t(fm ko so tudi največji optimisti izgubili upanje, da bi Novomeščani na Krki še dobili kopališče, se bodo pač tolažili, da kopanje v tej onesnaženi reki tako ali tako ni zdravo. Fotografijo pa je vredno objaviti že zato, da bodo čez 20 let spet lahko pobrskali po arhivih in ugotovili, kako so v Novem mestu naredili križ čez kopališče in kako so se odgovorni pož' ižgali na želje [)rebiv-alcev! J.SPLICHAL Toda vse to bi bilo premalo, ko bi cela vas tako složno ne prijela za delo. Že zgodaj zjutraj začno in delajo do popoldneva, pomagajo pa jim še vojaki z bližnje radijske posta-je.“ ,J*osebej bi rad pohvalil našega kovača Janeza Janežiča, ki je opravil vsa kovaška dela pri železju. Ko bi armaturo dali delati kakšnemu podjetju, bi nas presneto drago stalo, tako pa smo z lastnimi močmi skoraj vse sami naredili," je še pripovedoval zgovorni Smrekar. Cez nekaj dni, ko se bo betonska plošča strdila, bodo vaščani s ponosom zapeljali preko novega mostu, ki bo dolga leta priča prave skupnosti in sloge. marKELJ % i Mladi i^aninci iz Novega mesta po „zavze^*u“ Tričava. Srečanje s Triglavom Člani planinskega krožka na osnovni šoli »Milka Šobar« - Nataša na prijetnem izletu Člani planinskega šoli „Milka So bleščeča fotografija kopalcev na levi tista izpred 20 let, na desni pa je žalosten dokaz, kako se danes požvižgamo na želje kopalcev ... ja krožka na osnovni šoli „Milka Sobar — Nataša** v Novem mestu imamo radi naše dolenjske griče in hribe, zato jih pridno obiskujemo. Letos pa smo se odtočili, da bomo obiskali Triglav, našo najvi^o goro, ki kraljuje aedi Julijcev. Na pomoč sta nam priskočila z denarjem in vodstvom mladinci odsek Planinskega društva iz Novega mesta in tovarna Krka, ki Tri ISKRE v akciji V Starih žagah bodo odkrili obeležje Kolektivi Iskrinih tovarn iz Novega mesta, Žužemberka in Semiča ter Gozdnega obrata Crmošnjice imsyo zadnje čase prostovoljne delovne akcije, v katerih čistijo zaraščeno pobočje Starih žag. Prostor med cesto in potokom b^o v dolžini 500 m uredili tako, da bodo lepo vidni sledovi nekdanjih partt. Jiskih delavnic za radio in elektro zveze, ki so bile tudi zametek sedanje ISKRE. 16. septembra bo v Starih žagah odkritje spominskega obeležja, ob tej priložnosti pa se bo zbralo kakih 3.000 članov Iskrinih kolektivov in veliko domačinov. Stare žage bodo tako tudi uradno postale rojstni kraj iskrašev, prav gotovo pa bo urejeno pobočje, zelo znano iz časov NOB, zanimivo tudi za mnoge turiste. nam je posodila svoj avtobus. Ta nas je 7. avgusta zjutr^ potegnil na Gorenjsko. Ustavili smo se na Rudnem po^u, se poslovili od prijaznega šoferja, si oprtali nahrbtnike in krenili v planine. Naš prvi cilj je bila Vodnikova koča. Tam smo si odpočili, . nato pa nadaljevali pot do Planike. Tu smo se srečali z mnogimi planinci in spoznali, da naše gore privlačijo domačine in tujce. Naslednji dan smo zgod^ vstali, saj smo nameravali naskočiti Triglav. Srečali smo se z meliščem, strmimi skalami in globokimi prepadi. Nizke megle niso obetale nič do brega. Res je kmalu začelo deževati Na vrh Triglava smo prišli vsi mokri Megla in dež sta zastirala razgled, ki je b^ge ob lepem vremenu čudovit. Hitro smo se vračali v dolino. Ves čas je grmelo in udarjale so strele. Mokri do kože smo prišli v kočo Planika. Vkljub vsemu je bilo tudi to lepo doživetje. Obiskali smo še Kredarico, nato pa odšli na Dolič, kjer smo prenočili. Dolina sedmerih jezer, ki smo jo obiskali naslednji dan, nas je s svojo lepoto poplačala za razočaranje na Triglavu. „Zavzeli** smo tudi Bogatin, nato pa utrujeni zaspali v koči pod njim. V petek smo jo mahnili proti Komni, od tam pa do slapa Savice. V gostišču smo v spomin na naš prvi vzpon na Julijce dobili planinske klobuke z značkami Triglava. Vese- lo je 29 novomeških mladincev zasedlo svoje sedeže v avtobusu in odpeljali smo se proti domu. Vsem, ki so nam omogočili ta nepozabni izlet, iskrena hvala! Poletno tihožitje: vrč na krožniku ni nič drugega kot 105 dkg težak krompir, pridelek Franca Bučinela s Senovega. Morda nam primerek oznanja dobro letino. Če je tako, nam tega sadeža res ne bo treba uvažati. (Foto: F. Bučinel) To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! v čigave roke gre narodno blago? 2___________________________________ Namesto v muzej gredo starine v moderna stanovanja, razni zbiratelji in prekupčevalci pa pri tem dobro zaslužijo Bližal se je konec šolskega leta in učenca hribovske vasi je učitelj opomnil, da verjetno ne bo izdelal razreda. Toda vedno se najde izhod in učitelj je učencu pedagoško namignil, naj malo pogleda v domači vasi za starinami, on pa se bo potrudil in iz enice naredil dvojko. Fant je odšel domov, premetal vse podstrešje in tudi starši so mu pomadi. Kaj mu ne bi, da bo le izdelal! V kotu za „šijo“ so našli dve sliki na steklo, ali kot jim doma pravijo, „tabli“. Učitelj je dibil sliki, učenec pa pozitivno oceno in oba sta bila zadovoljna. Sliki na steklu seveda nista služili kot učilo pri likovnem pouku ali pri pouku zgodovine. Med številnimi nalogami, ki tov - dokumentov kulture in jih opravljajo muzeji po vsem načina življenja nekega ljudstva svetu, je tudi zbiranje predme- v posameznih časovnih obdob- jih. Te predmete muzeji ohranjajo za poznejše rodove. Že stoletja pa so bila razvita tudi privatna zbiralska nagnjenja, ki so pri nas zadnja leta dobila nov obseg v oblild organiziranega trgovanja. Predmeti z zaprašenih podstrešij in kleti so postali danes dobro tržno blago. Veliko zaslugo pri trpanju stanovanjskih prostorov s starinami, ki bi sodile v muzej, ima tudi politika . obhkovanja stanovanjske kulture, ki že nekaj časa poudarja pomen starinskih akcentov tui v sicer popolnoma modernih stanovanjih. Jaka Bogataj v najlepših letih je sredi neumornega dela v nedeljo dopoldne nepričakovano umrl Jaka Bogataj, direktor in glavni urednik Kmečkega glasa, poslanec republiškega zbora slovenje skupščine. Težko je verjeti, daje za vednoodšel od nas, saj je pred kratkim izpolnil šele 41 let. Pogrešali ga bomo, zlasti težko bo ob slovesu njegovim tovarišem iz vojne, gorenjskim partizanom, kurir- V Sloveniji, zlasti na Dolenjskem, so zbiralne akcije posameznikov ali organiziranih skupin na dnevnem redu. Popobo-ma jasno je, da takim „zbiral-cem“ ni težko odšteti tudi večjih vsot denarja. V kakšni vlogi nastopa tu muzej, seveda ni treba posebej poudarjati. Premete-nejši zbiralci in prekupčevalci imajo po vaseh tudi svoje „te-renske“ zastopnike, ki odkupujejo starine, zbiralec jih le še odpelje in sled za njim se izgubi. Še en način mešetarjenja s predmeti, ki so, med drugim, dokaz narodne kulture, bi bilo treba omeniti: to je prenašanje starin čez mejo. Naši zdomci so videli vabljive odkupne cene starin in muzejsko zanimivih predmetov. Marsikdo je na dopustu pobrskal po domačem podstre^u, na Gorenjskem pa so turisti kar med pašo je mah kravam zvonce z vratu. Ce bi zdaj napisal še nekaj besed o zavesti ali pa o tem, da bi se ljudje le morali zavedati Dejstva govorijo drugače Prispevek k polemiki o filmu v Dol. listu jem in obveščevalcem, s katerimi je od leta 1943 dalje delil dobro in hudo. Kratka je bila njegova življenjska pot, a vendar polna in bogata. Rodil se je leta 19j2 na Gabrški gori v Poljanski dolini. Komaj je odrasel Šolskim klopem, že gaje zajela vojna vihra. Postal je eden izmed naj-mlajših kurirjev na Gorenjskem. Po vojni je nadaljeval delo pri obnovi domovine. Bil je komandir čete na mladinski progi Brčko -- Banoviči in komandant frontne brigade pri graditvi hidrocentrale Moste - Žirovnica. Bil je zaveden komunist in je kot mladinski, sindikalni in zadružni delavec deloval na Jesenicah, v Jdriji, Tolminu, Kranju in v Ljubljani. Pred desetimi leti je odšel z Glavne zadružne zveze h Kmečkemu glasu in mu pomagal do današnje ravni. Pogrešali ga bodo njegovi sodelavci, katerim je bil nesebičen tovariš, pogrešali ga bodo tudi kmetje, katerim je vedno nudil pomoč pri razvijanju kmetijstva. Hvaležni smo mu za njegovo delo. Njega ni več, spomin nanj in na njegovo delo pa bo še dolgo živel med V nami. Franc Šegedin je v 31. in 33. št. Dolenjskega lista objavil dva prispevka, ki naj bi z navajanjem dejstev osvetlila težak položaj kinematografa Krke pri sestavljanju filmskega sporeda. K tem dejstvom bi dodal naslednje; Jugoslavija film je res edini uvoznik filmov pri nas, ni pa res, da opravlja tudi izbor. Filme izbirajo distribucijska podjetja s sodelovanjem kinematografov in v skladu z njihovimi potrebami. Podatek, da na leto uvozimo le okoli 250 filmov, ne Hočete vedeti, ,kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! DAN NARODNE NOŠE Turistično društvo v Kamniku bo priredilo v nedeljo, 2. septembra, tradicionalni DAN NARODNE NOSE. Prireditev bo pod pokroviteljstvom občinske skupščine. Vabimo skupine in posameznike, da sc udeležijo te prireditve in da udeležbo izvirnih narodnih noš takoj prijavijo. Turističnemu društvu v Kamniku. drži. Zadnjih pet let smo uvažali 400 do 500 filmov na leto, in to samo z zahodnega trzišja. Licenca prikazovanja poteče filmom po petih letih, lako daje trenulno na razpolago več kot 3000 filmov. Ob takem številu z izborom ni mogoče imeti težave. Ne veijamem trditvi, da so vsi kvalitetni filmi komercialno neuspešni in da imajo slab obisk. CJre za nekaj drugega: kvaliteten film ob enaki zasedenosti dvoiane prinese manj denaija zato, ker Je najemnina zanj večja. Prepričan sem tudi, da se kino Krica s filmsko vzgojo ne ukva-ija iz ljubezni do mladih in iz skrbi za pravilen razvoj filmskega okusa, ampak le zato, ker je za to dejavnost subvencioniran. Odveč se mi zdi Segedinovo skli-c'cvanje na položaj svetovne kinematografije, na televizijo, motorizacijo in na jugoslovansko filmsko proizvodnjo, ki naj bi bila v celotrslaba, kot avtor trdi. Prepričan sem. daje možno marsikateri problem reševati tudi v regionalnih okvirih brez sklicevanja na slabe objektivne okoliščine, na majhne dohodke ih podobno. Se enkrat prihajam s starim predlogom, ki sem ga omenil že F. Sege-dinu in tov. Kastelcu: d^te vsaj enkrat na mesec na spored ob določeni uri dober film, napravite zanj primemo reklamo, pospremite ga s strokovnimi pojasnili ali uvodom in videli boste, ali dober film vleče ali ne. To bi bil lahko zametek filmskega gledališča v Novem mestu. jo2e simCiC Novo mesto r-r-r-r-i* pomembnosti muzeja kot hranilca narodnega bogastva, bi se mi verjetno smejah. Čemu neki bi šlo to v muzej, ko se da lepo spraviti v denar in raje poža-njemo hvaležnost kakega direk torja, zdravnika, opernega pevca, obrtnika in še koga. JANEZ BOGATAJ KMETIJSTVO V USTAVI Bivši borci in kmetje so pripravljeni sodelovati v javni razpravi o novi ustavi. Tudi kmetijstvo naj končno dobi v ustavi tisti veljavo, ki mu gre, ne pa da se o njem le razpravlja. Naše kmetijstvo se modernizira. Konja je zamenjal traktor, ki pa ga ostareli kmetje in bivši borci, ki so prav tako že starejši, ne smejo voziti, ker pač nimajo izpitov. Za vse te ljudi bi bile potrebne različne olajšave pri taksah in raznih dajatvah, saj bi tako dobili novo voljo do dela. O tem naj bi kmetje in bivši borci razpravljali in tudi sami odločali. F. M. Kostanjevica 50-LETNICA MATURE V TOLMINU Učitelji, ki so 1923 opravili na učiteljišču v Tolminu prvo in zadnjo *“ slovensko maturo, so se pred kratkim srečali s sovrstniki, ki so hodili na isto učiteljišče v letih 1924 -1928, ko je bilo učiteljišče ukinjeno. Pridružili so se jim tudi učitelji iz Primorske, ki so morali po prvi vojni zaradi neurejenih razmer prekiniti šolanje in so ga lahko nadijevah in končali šele na tolminskem učiteljišču v letih 1919 - 1922. Zbralo se je 22 jubUantov (moralo pa bi jih biti 85), ki so jim bile vseskozi vzor domoljubne pesmi „goriškega slavčka“ Simona Gregorčiča. Srečanje je posnela tudi ljubljanska TV pod naslovom „Simbol zvestobe". Tolminci so jih sprejeh odprtih rok, jim razkazali svoje mesto in jih spremljali v Kobarid, Bovec, Log pod Mangrtom in Predil ob italijanski meji. Vsi se jim najlepše zahvaljujejo za izkazano pozornost. S.Sk. Jože Kastelic - 60 letnik v soboto, 18. avgusta, je dopolnil šestdeset let dolenjski rojak univerzitetni profesor za antično zgodovino in klasično arheologijo dr. Jože Kastelic. Rodil se je v Šentvidu pri Stični, v pokrajini, ki je tako zelo bogata arheoloških in kulturnozgodovinskih spomenikov, kjer so že v prezgodovini in v visokem srednjem veku bili centri visoke kulture, ki so svoj vpliv izžarevaU daleč v slovenski prostor. Rojenice so mu v zibel položile ljubezen do domače zemlje in pesniški talent. S temi diovi se je odpravil na pot klasičnega študija, kjer je spoznaval lepote in modrosti grške in rimske kulture. Lirik in estet po naravi, se je zapisal izročilu naše davnine in postal njen razlagalec. Ta prigodni zapis naj prikliče v spomin le tisto, kar je spoštovani jubilant opravil v okviru slovenske arheo-^loške vede. Skupaj s prof. Korošcem je po osvoboditvi oral ledine na polju staroslovenske arheologije. Izkopaval je na Bledu, kjer je prišel do fundamentalnih podatkov in dognanj o naj starejši slovenski naselitvi. Kasneje se je lotil drugega velikega projekta: sistematičnega izkopavanja orjaške knežje gomile v Stični, ki je bilo kronano z odkritjem groba bogate ilirske kneginje. To je bil začetek sodobnega načrtnega raziskovanja arheološkega kompleksa Stične, ki ga še danes njegovi nasledniki uspešno nadaljujejo. Kot dolgoletni ravnatelj Narodnega muzeja je priklical v življenje vrsto arheoloških publikacij, ki naj bi domači in tuji javnosti posredovala naše arhelolo- ško bogastvo in naše strokovno prizadevanje v okviru arheološke .vede. Njegovi načrti so bili vselej • velikopotezni, vsako drobnjakarstvo mu je tuje. Po njegovi osebni zaslugi so začeli i^ajati arheološki katalogi Slovenije, časopisa Situla in Argo. Bil je eden pr^ in najbolj vnetih pobudnikov za uresničitev velike mednarodne razstave situlske umetnosti, ki je bila v letih 1961-62 predstavljena v Padovi, Ljubljani in na Dunaju ter je imela izreden odmev v javnosti. Kot muzealec in arheolog se je Kašteli^ vedno osebno zavzemal za tvorno sodelovanje Narodnega muzeja s tujimi muzeji, še posebej v Avstriji in Italiji, pri arheoloških raziskavah, ki zadevajo vzhodnoalpski prostor. Kastelic je prvi utiral pot slovenskim arheologom v Prirodoznanstveni muzej na Dunaj, kjer hranijo na tisoče izkopanin ir Slovenije, in s svojo osebno zavzetostjo je podpiral stike naših arheologov s tujimi. Ta njegova prizadevanja so danes rodila že obilen sad. S prihodom na univerzo, kjer je predstojnik arheološkega oddelka, se je kot akademsM učitelj posvetil vzgoji in usmerjanju študentov arheologije. Znano je, da Kastelčeva predavanja slovijo po sijajni elokvenci in izbruše-nem podajanju snovi, ki jo obravnava. Pod njegovo mentorsko roko že dozoreva nov rod slovenskih arheologov, ki se bodo posvetili problemom klasične arheologije. Kot pisec se nam Kastelic raz odeva vedno kot briljanten esejist, čigar teksti so jezikovno izredno kultivirani. Spomnimo -se njegovega bleščečega eseja o situlski umetnosti, kjer nam je razgrnil umetnostni koncept hal-šta6kega časa in hkrati skozenj projiciral človeka, tvorca in nosilca tega umetnostnega izraza. Po svojem bistvu subtilen lirični poet in literarni esejist, po študiju klasični humanist in po stroki široko razgledan arhelog je Kastelic vselej s pretanjenim posluhom zaznal historične silnice, ki so spreminjale in usmerjale tok naše davnine. Ob življenjskem jubileju, ki naj bo samo predah in ne odmor, napijmo jubilantu po starodavni ilirski šegi iz bronastih situl in mu zaželimo še mnogo srečnih in plodnih let! TONE KNEZ 60 let ravnatelja Borisa Plantana Te dni praznuje 60-letnico rojstva zasluž>>i šolnik, vzgojitelj mladine ter družbeni delavec Boris Plantan, ravnatelj osnovne šole v Vavti vasi. Ker je to pomemben življenjski-praznik in ker se bo v kratkem tov. Plantan poslovU od vzgojiteljskega dela, kateremu je toliko let posvečal vso svojo skrb, ljubezen in sposobnost, je prav, če ob tej priložnosti na kratko povzamemo življenjsko pot tega kremenitega, delovnega in zato splošno spoštovanega kulturnega delavca. Člani prostovoljnega Rilskega društva Stopiče so v nedeljo, 19. avgusta, proslavili 60-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so organizirali tekmovanje med gasilci iz okolice Novega mesta. Najspretnejši so bili šmihelski gasilci, ki so najhitreje potegnili cevi za vodo in usmerili curek v ognjeni cilj. Na sliki; sesalna cev je že sestavljena. .(Foto: F. Orel) Rodil se je 22. avgusta 1913 v kmečko-obrtniški družini v Vavti vasi. V osnovno šolo je hodil osem let in se že nameraval posvetiti očetovi obrti - ključavničarstvu. Tedaj pa ga je prijatelj nagovoril, naj se tudi on vpiše na gimnazijo. Poslušal jc nasvet, toda ker je bil prestar, je moral opraviti privatni izpit čez prvi razred. Tako je potem v komaj treh letih dovršil kar štiri razrede gimnazije in prestopil na ljubljansko učiteljišče. Tudi tu mu je marsikdaj predla trda za denar, kajti doma je bilo veliko otrok, davki pa veliki, tako da je bil oče celo prisiljen prodati domačo hišo. Nemara izvira prav tu Plantanova humanost in predanost revnim ter pomoči potrebnim, ki ju je tako pogosto pokazal pozneje v življenju. V letih 1930-1935 je dovršil učiteljišče, odšel takoj po diplomi v šolo za rezervne pešadijske oftciije v Bilećo in opravil izpit za podporočnika. Ko se je vmU od vojakov, je moral eno leto čakati na službo, nato pa je nastopil učiteljsko pot na Dobovcu pod Kumom (1937). Od tam so ga po večletnih brezuspešnih prošnjah - bil je namreč Sokol — le premestili bhže domačemu kraju, in sicer v Dol. Toplice (1941). Tu gaje zatela okupacija. Vsak dan, ko soje vozil iz Vavte vasi v službo in nazaj domov, je opravljal obveščevalno službo za niuodnoosvobodilno gibanje med Toplicami, Stražo in Vavto vasjo. Zbiral jc razhčen material in ga s pomočjo I ranceta Venturinija skrivaj pošiljaj čez blok partizanom. 2. Julija 1942 so ga Italijani doma aretirali in odpeljali v novomeške zapore, od tam pa v internacijo v Monigo in CJonars. Po 13 mesecih se je izčrpan vrnil domov, doživel italijansko kapitulacijo m odšel v partizano. Sprva je bil boiec v Levstikovi brigadi, 1. marca 1944 pa je bil z dekretom Okrožnega odbora Novo mesto postavljen za upravitelju na osnovni šoli v Uršnih selih. Od junija 1944 pa do 28. novembra je bil rav- natelj v Dol. Tophcah, tedaj pa so ga domobranci pred Toplicami zajeli in ga zaradi grdiva, ki ga je imel pri sebi, mislili že ustreliti. Nato so ga odgnali v Novo mesto in izročili gestapu. Tako je v novomeških zaporih prebil ves čas do osvoboditve v mučni negotovosti, saj je bil določen za talca. Kot prekaljen družbeni delavec in sposoben šolnik je zavzemal tov. Plantan po osvoboditvi odgovorne položaje: bil je ravnatelj osnovne šole oziroma nižje gimnazije, nato poverjenik za prosveto in šolski nadzornik. Po prestani hudi operaciji na ledvicah pa se je spet vrnil na šolo v rodni kraj, kjer ravnateljuje še danes. Tu je izvedel prepotrebno adaptacijo stare šolske stavbe, si prizadeval, da bi čim bolje stekla reforma osnovne šole, bil mladini sijajen učitelj in razumevajoč vzgojitelj, učiteljskemu zboru dobrohoten vodja, poleg tega pa je sodeloval v števflnih šolskih akcijah in javnem življenju,, dolga leta vodil pevski zbor itd., itd. Skratka, bil je ujitelj v pravem pomenu besede, ki je stal vedno, kot bi rekel Cankar, sredi arene življenja. Za to so ^a usposabljale njegova humanost, ljubezen do dela, široka in temeljita izobrazba, predvsem pa zakoreninjenost v svo-*jem ljudstvu in predanost neredni misli. Tovarišu jubilantu iskrene čestitke ob njegovem prazniku in iskrena zahvala za opravljeno pomembno delo! Gasilsko društvo Dolenja vas je v nedeljo, 19. avgusta, praznovalo 45. obletnico obstoja in delovanja. Ta dan je bil za vse prebivalce tega kraja pomemben, saj so gasilci dobili nov gasilski avtomobil, ki bo pnpomogel k hitri pomoči ob raznih nesrečah. Krstitve avtomobila so se udeležili predstavniki sosednjih gasilskih društev, gasilske zveze iz Krškega in občinske skupščine Krško. Za dolgoletno delo in za dano denarno pomoč za nabavo avtomobila so najprizadev-nejšim podelili priznanja. M. ZUPANČIČ Sredi poletja smo. To je čas dopustov, pa tudi čas^ najživahnejšegfi prometa po trgovinah z živili, čas, ko oživljajo tudi rugbolj zapuščene stojnice. Na nekatere stojnice pridejo prodajalci 'celo iz daljne Makedonije. OkoUŠke kmetice prii^šajo na prodaj vrtnine vseh vrst, ponujajo sočne breskve, zadnje sorte jabolk in druge sezonske dobrote. Vsaka druga beseda mimoidočih na tržnici je vprašanje: ,JPo čem? “. Blago se samo ponuja in odgovorov „nimamo" prodajalci skoraj ne poznajo. Gospodinjo, ki nakupuje za družino, takoj spoznaš. Preden kaj kupi, obide stojnice in pretehta, s čim se bo založila. Zdaj, ko je izbira najbolj pestra, lahko nekaj prihrani ali izda več, kot je nameravala. Življenje je vsak dan dražje, izdatki za sadje in zelenjavo, meso in druga živila pa vsak dan večji. Po založenosti se dolenj- ska mesta ločijo med seboj, odvisno od tega, kako so trgovci sposobni organizirati preskrbo občanov. V Brežicah tarnajo gospodinje, da je draginja, da je v Zagrebu veliko več izbire in vse bolj poceni. Ce vprašate branjevke, bodo povedale, da v Zagrebu pridelke laže prodajo, da za dobro blago tam več dobe in da gredo v denar tudi pridelki slabše kakovosti Kmetice zagotavljajo, da je bUo včasih na trgu bolj živo. Odkar so preskrbo z zelenjavo prevzele trgovine, se mnoge gospodinje oskrbujejo kar tam. Marsikatera zaposlena ženska in mati sploh ne utegne na trg. Živež nakupi spotoma, ko gre iz službe, takrat pa so tržnice že prazne. Z DOMAČEGA VRTA JE NAJCENEJE Nasploh je poleti povpraševanje po vrtninah v Posavju in na Dolenjskem manjše kot spomladi. Kdor le more, obdela krpo zemlje in tako ga vrtiček do pozne jeseni zalaga s solato, paradižnikom, čebulo, fižolom, krompirjem in korenčkom. Ljudje prihranijo na ta način precej izdatkov, zato so redke delavske družine brez vrta. Celo tisti, ki stanujejo v blokih, vzamejo v najem kos zemlje. Poletni jedilniki so večinoma skromni in ne dohite-v(qo izbire na stojnicah. Vprašajte katerokoli gospodinjo iz družine s povprečnimi dohodki, pa vam bo potrdila, da je res tako. Sele ko sta sadje in zelenjava cenejša, si ju lahko privoščijo do sitega. Prvi sadeži ali vrtnine pa so običajno dragi, zato so na mizi le za poskušnjo. Prehrana že tako ali tako pobere večino družinskega dohodka, zato si morajo delavske družine marsikaj pritrgati od ust, če želijo privarčevati denar še za druge stvari. BOMO ZAJEZILI PLAZ? V Jugoslaviji so letos junija v primeijavi z lanskim junijem nara^ življenjski stro^ štiričlanske družine z nizkimi dohodki za 27,7 odst. na osebo. Osebni dohodki bi se morali povečati skoraj za tretjino, če upoštevamo, da je treba odšteti za prehrano kar 60 odstotkov. Sindikati so zaradi tega zaskrbljeni. Dirica za povečanimi osebnimi prejemki namreč ni rešitev in bi lahko celo poslabšala položaj delavcev. Zveza sindikatov Jugoslavije poskuša ^avarovati življenjski stadard delavcev, zato opozaija proizvajalce, trgovce, zbornice in združenja, naj poiščejo 'bližnjico, po kateri bodo pridelki hitreje in ceneje našli pot do potrošnika-dejavca. Napovedujejo tudi več drugih ukrepov, n^d njimi dogovaijanje občin in republik za zmanjšanje dav- kov na ndcatere izdelke in osebne dohodke, saj to lahko več pripomore kot zvečanje prejemkov brez dodatne produktivnosti. Nekatere sindikalne akcije bodo stdde že do jeseni, da bi vsaj trenutno olajšali položaj delavcev. Med njimi naj omenim prizadevanja za organizirano nabavo ozimnice po dostopnejših cenah. To sodi sicer med trenutne rešitve, med trajnejše pa lahko prištejemo akcijo za boljše gospodaijenje, akcijo za večji vpliv delavca na investicijske izdatke, prizadevanja za boljšo izkoriščenost delovnih priprav in delovnega časa, načrtnejšo kmetijsko politiko itd. Draginji torej napovedujemo boj. Želja nas vseh je, da bi zmagali v njem, da bi zaustavili rast življenjskih stroškov, da bi se razmere na tržišču umirile. Ko boste brali pogovore z gospodinjami in pregledali cenik, boste hitro ugotovili, da so dolenj- ska mesta draga, da cene prav nič ne zaostajajo za cenami v bogatejših, gospodarsko bolj razvitih krajih, kot so Celje, Kranj, Maribor m Ljubljana. NAJDRAŽJI KRAJI Po draginji vodijo Črnomelj, Metlika, Ribnica in Kočevje. Običajno je v teh krajih manj izbire kot v Novem mestu ali Brežicah, kjer imajo, boljšo ponudbo na tržniri. Z mesom pa je povsod križ. Cene so kolikor toliko enotne, založenost pa je izredno slaba. Edinole govedine in piščancev ne zmanjka, medtem ko ponekod že mesece zaman sprašujdo za svinino in teletino. Ce pa mesarji že dobe svinino, potem jo prodajajo s slanino vred, kar seveda ni nič drugega kot podražitev. JOŽICA TEPPEY želodec prazni denamrce ODŠKRTNEMO DRUGJE „Da je Novo mesto eno najdražjih mest v Sloveniji, je znano, To dejstvo krepko občutim v svoji denamici.“ Tako je začela pogovor Iva Moro, tovarniška delavka in gospodinja štiričlanske družine iz Novega mesta. Izbrali smo jo iz' množice gospodinj, ki so s kislim obrazom nakupovale potrebna živila. Zakaj s kislim, ni da bi govorili. „Cene so previsoke. Za hrano porabim zdaj več, kot sem prq. Dohodki so ostali isti in to se pozna pri življenjski ravni. Treba je pač odškrniti pri drugih stvareh, če hočemo jesti tako, kot smo. Neumno bi bilo pritrgovati pri hrani — že zaradi otrok, ki morajo dobiti svoje. Skoraj tri četrtine moje plače gre v ta namen. Glede založenosti pa se ne morem pritoževati: na trgu dobim vse, kar potrebujem. Edino z mesom je križ. Predrago je in še ne dobi se vedno. Mesno krizo rešujejo piščanci, a tudi teh se človek Iva Moro je še povedala, da bi bilo potrebno ali znižati cene ali povečati plače. SKORAJ POLOVICA Mileno Jankovič, tovarniško delavko, smo srečali na čmo-maljski tržnici, ko je kupovala za kosilo potrebna živila. Na naše vprašanje o cenah se je nasmejala, kot da bi spraševali za najsmešnejšo stvar na svetu. „S cenami vendar ni nič novega, se pravi, kar naprej Se spreminjajo in to samo navzgor." Potem se je zresnila in nada- ljevala: ,J*redrago je. Zdi se mi, da je čmomeljska tržnica zelo draga, saj si brez treh starih tisočakov ne upam na tržnico. Doma imam majhno njivo, kjer pridelam nekaj krompirja in zelenjave, a kljub temu gre skoraj polovica družinskega dohodka za prehrano. Za drugo je še huje. Stalne podražitve prav gotovo slabo vplivajo na rast standarda. Pri hrani nočem varčevati in tako' se pač drugje pozna, da gre za živila vse več denaija. Nasploh pa je razlika med cenami in osebnimi dohodki preveli-ka.“ . Jankovičeva, gospodinja štiričlanske družine, tudi z založenostjo trgovin in tržnice ni bila zadovoljna. Potarnala je zlasti glede pomanjkanja mesa, katerega n^up poleg vsega jemlje še veliko časa, ker je treba dolgo čakati v mesnici. KUPCI ZADOVOLJNI Kako je z nabavo zelenjave, sadja in nasploh v trgovini, smo se pogovarjali s poslovodkinjo poslovalnice DOLENJKE v Trebnjem, Silvo Godnjavec. - Zakaj nihanja v cenah? — nas je zanimalo. „Gre za dnevna nihanja. Pošiljke s Primorskega so praviloma dražje kot iz drugih republik. Daje Primorska dra^a, vidimo tudi pri zasebnikUi, ki prodajajo sadje kar iz avtomobilov na cesti. Ljubljanska SADJE— ZELENJAVA dostavlja vse sveže vsak dan, EMONA dovaža trikrat na teden.“ — Prilagajanje- željam kupcev? „Toča je uničfla marsikateri vrt, zato smo zopet naročili solato. Kupci so zadovoljni. Mno- go negodovanja je le zaradi pozne dostave kruha. Iz Novega mesta ga dostavljajo tudi šele ob pol enajstih dopoldne. Kupcem zjutraj niti ne moremo povedati, kdaj ga lahko pričakujejo.** OD UST ZA HIŠO Čeprav prodaja sadja in zelenjave po sevniških trgovinah močno narašča, je še vedno mnogo gospodinjstev, ki imajo na mizi tisto, kar zraste na domačem vrtu. Tudi v štiričlanski družini kuharske pomočnice v sevniškem vrtcu Jožefe Hrib-šek iz Boštanja je tako. „Letos bi hišo radi zaprli. Ob koncu tea kupimo pol kilograma mesa. Porabimo ga tako, da je v nedeljo nekaj za kosilo in še za večerjo. Zelenjavo imamo na vrtu. Da bi to kupovala? Mož je delavec v Jugotaninu. , Ce bi vse kupovali, bi šli obe plači za hrano! “ Tak je torej razgovor o hrani v tej družini, kjer je en otrok star 11 let, drugi pa 3 leta. Vrsta delavskih hišic raste na ta „Letos bomo zaprh,“ pravi Jožefa Hribšek, ,Jcasneje bo menda bolje.“ VZETI MORAŠ, KAR IMAJO Na metliški tržnici, ki je bila skoraj prazna, smo šele po daljšem času „ujeli“ gospodnjo, ki se ji ni zdelo za malo nekaj povedati o tako vsakdanji stvari, kot so cene. Štefica Predovič, gospodinja tričlanske družine, se je pritožila nad stanjem cen in založenostjo trgovin in tržnic. „Za noben dan ne more človek vedeti, kateremu živilu bo cena poskočila. Res, da se o tem velikokrat samo govori, vendar dostikrat ne brez vzro- ka. Zadnjič se je šušljalo, da se bo podražil sladkor, in ker to ne bi bilo nič čudnega ob stalnem porastu cen, sem ga pač kupila 25 kg za vsak primer. Vse se draži, izbire pa je čedalje manj. Vzeti moraš, kar ti ponudijo, kajti visoki ceni tistega, kar želiš, ne dobiš. Najslabše je z mesom. Govedina se še dobi, svinino moraš pa naročiti vsaj dan prej. Moj mož potrebuje dobro hrano, ker ima težko delo, in tako potrošiva veliko za nabavo živil. Seveda se to pozna pri drugjh stvareh, ki se jim je treba odreči.“ VSE DRA2JE KOT V ZAGREBU „S cenami sploh nisem več na tekočem, tako se spreminjajo in tudi v vsaki trgovini so drugačne," ugotavlja Ida Resnik iz Brežic. „Živila kupujem v glavnem v Krkinem marketu, ob sobotah pa sezonsko zelenjavo na trgu. Brežice so drago mesto, precej dražje od Zagreba ter se s tamkajšnjimi cenami in izbiro težko primerjajo. Ta čas se nad založenostjo ne morem pritoževati. Vsega je dovolj. Pozimi je preskrba z zelenjavo in sadjem slabše organizirana. Dogodi se, da vsi dobijo eno samo vrsto ali pa so povsod naenkrat brez vsega. Pošiljk iz toplih gred se sicer razveselimo, vendar so zelo drage in si jih vsakdo ne more privoščiti,“ „Kakšna pa je izbira v mesnicah? “ „Slaba. Naprodaj im^o večinoma le govedino in piščance, teletine že dolgo ni, svinina je pa tudi že redkost. Zadnja leta je v trgovinah dovolj mlečnih izdelkov, ki smo jih včasih pogrešali. Z njimi si lahko velikokrat pom^artio. Kuham le zase in za otroka, pa ugotavljam, da je to za eno ali dve osebi zelo Terezija Omerzu iz Dečnih sel prinese pridelke na trg v Breace vsako sredo in soboto, pozimi Stojnice v Novem mestu so čez poletje dobro založene. Prodajalci prinašajo povrtnino in sadje tudi iz drugih republik, predvsem iz Makedonije. drago. V Brežicah bi Še kako potrebovali obrat za družbeno prehrano, v katerem bi se človek enkrat na dan po zmerni ceni izdatno najedel. Za žensk?, ki smo zaposlene, je kuhanje kosila breme,“ DVAKRAT PREMISLI, PREDEN KUPI „Ko pa nimam časa,“ se je branila pogovora Rezi Kozole. Nakupovala je živila pri Preskrbi v foškem. Zaposlena je v tovarni žvečilnega gumija Impeo-al, doma jo č^ata dva predšolska otroka, zato se res ne utegne dolgo muditi po trgovinah in drugUi opravkih. Za jušno zelenjavo in solato ima majhen vrt, vse drugo kupi. Za trg pravi, da je založen za silo. Sicer pa ona kupuje tisto, kar je bolj poceni. Povedala je še, da varčujejo za hišo in da morajo zelo paziti na vsak dinar. Zato Kozoletova dobro premisli, preden kaj kupi. Za hrano bi lahko porabila toliko, da jim ne bi nič ostalo. Meso je poredko na mizi, pa še to največkrat kokone ali pa goveje, tako da ni predrago. Na graditev hiše družina ne bi mogla misliti, če bi bil zaposlen samo mož. Z eno plačo ne bi šlo, o tem je'Rezi Kozole trdno prepričana. V Imperialu se je zaposlila pred dvanajstimi leti. Po službi gre najprg v trgovino in vse nakupi, da ji ni treba pozneje ^ enkrat od doma in da se tisti čas posveti otrokoma in gospodinjstvu. Glede založenosti trgovin nima pripomb, lazen te, da se cene hitro spreminjajo, da se vsak dan kaj podraži: Veliko stvari je, ki jih sploh nikoli ne kupi, saj drugače ne bi mogli ničesar privarčevati za hišo. ENO PLAČO SE NE DA ŽIVETI Milena Ovčarevič iz Ribnice je povedala, da mesa v ribniških mesnicah ob ponedeljkih sploh ni, v ostalih dneh pa Je le govedina in piščanci. Nabolje je. Če se hraniš v menzi. Na srečo pa imajo v samopostrežni ob torkih in petkih meso za čevapčiče, goveje zrezke, svinjske zarebrnice, piščance in jetra. V trgovino s sadjem in zelenjavo hodi bolj malo, ker riikoli ne dobi tistega, kar bi rada. Zato kupuje kar na trgu, kjer je izbira dobra, cene pa so take in drugačne. „Med cenami v Kočevju in Ribnici je velika razlika, Ribnica je namreč precej dra^a,“ je zatrdila Milena Ovčarevič. Tako je pralni prašek v Ribnici za 90 par dražji, dražje so šolske potrebščine in sadje ter zelenjava. Ob zaključku je povedala, da sta z možem oba zaposlena. Z eno plačo se ne da živeti, čeprav mož zelo lepo zasluži in čeprav imata le enega otroka, ki bo šel letos v prvi razred osnovne šole. GRADIVO JE PRIPRAVILA JOŽICA TEPPEV V SODELOVANJU Z MILANOM MARKLJEM, JOŽETOM PRIMCEM, IVANOM ZORANOM IN ALFREDOM ŽELEZNIKOM. CENE V TABELI SO VEUA-LE V ZACETKU avgusta. in poleti. BREŽICE ČRNOMELJ KOČEVJE KRŠKO METLIKA NOVO MESTO RIBNICA SEVNICA TREBNJE novi krompir 3,00 4,00 2,65 3,00-4,10 4,00 3,00 - 4,00 3,50 2,60 - 3,50 2,00 - 2,50 stročji fižol 3,40 5,00 6,90 5,60 5,00 5,00 6,80 5,00 4,00 kumare 3,00 4,00 4,50 4,00 5,00 5,00 4,50 2,40 - 4,00 3,00 - 5,00 paprika 10,00 10,00 10,50 9,80 - 12,00 13,00 12,00 10,00 8,00-9,50 9,20-11,50 paradižnik 4,00 - 5,00 6,00 3,85 6,30 - 6,90 A 6,00 - 7,00 5,00 4,80 4,00 - 4,50 5,00 - 5,40 koren 7,00 - 4,90 5,00 8,00 5,00 7,70 rdeča pesa 3,00 - 4,45 3.00 - - 6,30 - - čebula 5,00 -.6,00 7,00 4,90 6.00 8,00 7,001 5,40 4,60 - 6,00 5,70 - 6,90 zelena solata 7,00 - 6,30 5,50 - 6,00 8,00 2,40 - 4,00 zelje 3,00 4,00 2,10 3,00 3,00 4,00 2,50 2,30 - 2,70 5,70 - 6,90 jajca 1,00-1,20 1,50 1,20-1,40 1,15 1,50 1,20-1,35 1,10-1,30 1,05-1,20 1,00-1,30 jabolka 6,00 3,00 8,10 5,00 10,00 5,00 10,00 3.00 - 6,40 hruike 6,00 8,00 11,50 5,00 10,00 5,00 - 6,00 10,00 6,00 -10,00 9,95 - 12,20 breskve 6,00 - 7,00 10,00 6,75 -10,10 4,00 - 6,00 obtolčene 1,50 13,00 10,00 10,00 6,00 - 8,00 9,10-10,00 piičanci 21,90 21,90 21,90 21,90 21,90 21,90 . 21,90 21,90 21,90 ribe 9,00 - 15,00 - 10,00 -12,00 9,00-11,50 20,40 9,00-21,20 - 14,00 - 15,00 govedina 22,00 - 36,50 23,00 - 30,50 20,80 - 60,00 20,80 - 37,40 23,50 18,50 - 50,00 20,80 - 37,40 20,80 - 37,40 20,80 - 38,60 svinina 14,00-32,00 23,00 - 29,00 30,10 - 34,20 30,10-34,20 15,00 - 29,00 15,00 - 34,20 30,10 - 34,20 _ — teletina 20,50 - 54,00 34,00 - 44,00 20,80 - 65,00 31,20-54,00 23,00 - 34,50 20,00 - 54,00 25,00 - 54,00 IHHIHHI llllllllllflllllllll^^ HHPHHi HHHHI , .... ........—■.... — J J « * J* * s • ^ »■ FORMULA ZA TURIZEM= L ♦ 1 Mehaniki so v silni vročini poidcrbeli, da je bfl Regazzoni brez skrbi za svoj BRM 49. krogu dirke za Veliko nagrado Avstrije, ki jo je v živo gledalo več kot 100.000 gledalcev, na televizijskih zaslonih pa še milyoni ljubiteljev avtomobilizma, je bilo pi^ti-čno konec letošnjega svetovnega prvenstva v formuli 1. Emerson Fit-tipaldi, ki je vodil od 17. kroga naprej, je po izhodu iz ovinka Texaco, med četrtim in petim kilometrom 5911 metrov dolge proge Oesterreic-hring, skočil iz avtomobila in besno vrgel čelado ob tla: njegov lotus ga je pustil na cedilu prav takrat, ko je vse kazalo, da mu nihče več ne more do živega, saj sta vozila s kolegom iz ekipe Ronniejem Petersonom dobrih 12 sekund pred Stewartom. To je bil vrfi letošnje dirke, vrh, s katerega je padel sedanji svetovni prvak IZ Brazilije nazaj v venec dirkačev, ki tvegajo življenje. Na vrhu trideseterice hladnokrvnih ljudi, sestavljenih iz mešanice strasti in strahu, bo poslej spet Jackie Stewart, ki je na tyrrell-fordu s taktično vožnjo osvojil tretje mesto in si tri dirke pred koncem - na vrsti so še Monza, Kanada in Amerika - praktično zagotovil naslov najboljšega. Po letih 1969 in 1971 bo to njegovo tretje prvenstvo! KDO STA JUNAKA? Zmagovalec letošnje 12. dirke za svetovno prvenstvo je po Fittipaldi-jevem odstopu brez težav postal Pe-terson. Plavolasi dirkač iz Oerebroja na Švedskem se je rodil 14. februarja 1944, torej v znamenju vodnarja. Visok je 184 cm in težak 75 kg, samski in po poklicu tehnik. Govori kajpak tudi angleško, v domači gara- li pa ima mercedes 3,5 in foid capri. Njegov konjiček je jutranje dirkanje, navdušujejo ga zmage, najraje je šunko z jajcem, pije coca-colo in posluša pop glasbo. Za najljubšo deželo si je izbral Švico — bržkone zaradi davkarjev. Peterson je z zmago v Zel-twegu pobral drugo lovoriko Grand Prix v življenju ... Jackie Stewart, novi svetovni prvak, absolutni prvak po številu zmag na velikih nagradah formule 1 v zgodivini dirk, je kajpak starejši. Ta nekdanji angleški prvak v streljanju na glinaste golobe' se je rodil v znamenju dvojčkov 11. junija 1939 v Dumbucku pri Dumbartonu na Škotskem. Te2ak je 73 kg in visok 169 cm, poročen in ima dva sinova. Konji ;ki škotskega inženiija so streljanje, ribolov in golf, navdušuje ga smisel za humor, ogorčen je nad neznajem profesionalcev, najraje je meso in pije lahke alkoholne pijače. Kadar ne dirka, se vozi s fordi, kijih ima doma, živi v Švici, kije tudi njegova hajljubša dežela. In kadar nič ne dela, tedaj posluša beatle. Pravzaprav je imela dirka še tretjega junaka, človeka, ki je popestril nastop s silovitim jurišem na tretje mesto Stevvarta, ko je še vozil Fitti-paldi. To je bil Brazilec Carlos Pace na surteesu, ki je po 40. krogu neprestano zmanjševi razliko in v tisočih vzbudil upanje, da mu bo uspel veliki met. Toda krog pred ciljem ga je pustil na cedilu motor in mimo boksov je peljal z dvignjenimi rokami - pa vendar je zadnji krog še prepeljal tako hitro, da je za sekundo ugnal četrtega, Argentinca Reut-emanna na brabhamu. FILM DIRKE S starta je najhitreje potegnil E. Fittipaldi; že v prvem krogu pa se je dirka končala za Revsona, ki je iz^-bil hladilnik za olje. V drugi rundi je zapeljal v bokse Hunt. Sesti krog je bil usoden za drugega v skupni uvrstitvi, Francoza Ceverta, ki mu je šel k vragu hladilni sistem. Prav tako je zapeljal v bokse FoUmer, ki je fel spet na pol 5ele v desetem krogu. V devetem krogu se je moral ustaviti tudi Oliver. Vrstni red po desetih krogih; Peterson, Hulme, E. Fittipaldi, Stewart. Reutemann. V 11. krogu težave z bolidom Hulma, v 12. krogu se je vrnil na E rogo Oliver, zato pa je šel v bokse [ailwood, ki mu je razneslo levo prednje kolo. V 13. krogu je zapeljal z dirkališča FoUmer zaradi napake v električnem sistemu, a se je vrnil nazaj na progo. V 14. krogu je šel v bokse spet Oliver, Hailwoodu pa so zamenjali kolo. V tem krogu je Ste-wart postavil nov rekord proge s poprečno hitrostjo 218,61 km na uro. V 16. krogu je Hulme spet na progi, v 18. krogu pa je imel težave z dovodom bencina Ganley. Po 20. krogih je vodil E. Fittipaldi pred Petersonom, Stewartom, Pacejem in Reutemannom. Po 25. krogu se je naskok prve dvojice pred Ste\vartom še povečal, v 26. krogu pa je šel spet na progo Ganley, ki je zamenjal bencinsko črpalko. Vmes je imel spet težave Hulme, vendar se je vrnil na progo, zato pa je v 27. krogu odstopil Polimer, ki so mu začele nagajati še zavore. Po polovici proge je vrstni red prve peterice nespremenjen. V 29. krogu je šel z dirkališča Hill, ki so mu nagajale obese, naslednji krog pa še W. Fittipaldi, starejši brat vadečega, ki se mu je nabralo težav, pa je v 34. krogu zaradi napake v dovodu goriva potem odstopil. Najboljših devet je imelo po 35 krogih cel krog naskoka! V 36. krogu je imel spet težave Hailwood, vendar se je vrnil v 38. krogu. V 40. krogu je odstopil Jari-er. Po 45 krogih je bil Peterson 6 desetink sekunde za Fittipaldijem, Stevvart pa celo 14 sekund, ker se je po 40. krogu razlika med njima povečala vsak krog za pol sekunde. In otem, v 49. krogu, je bilo vsega onec tudi za uradnega svetovnega prvaka! Končni vrstni red: Peterson 1.28,48 (319 km in 194 m ), povprečna hitrost 214,85 km na aro. Slede: Stevvart, Pace - z novim rekordom 218,72 km na uro je po Nuerburgringu pobral še Oesterreic-hring! - Reutemann, Beltoise (BRM), Regzzoni (BRM), Merzario (ferrari; on in vsi drugi so zaostali vsaj za krog!), Hulme (mciaren), Van Lennep (ISO) in Hail\vood (sur-tees). Od 23 jih je na cilj prišlo 10. STROŠKI Cevert po porazu, s katerim se je moral sprijazniti, ko je odstopil, pač ni bil žalosten. 1'rancoska zvezda v formuli 1 je obdržala drugo mesto v skupni uvrstitvi kljub nesreči na Oesterreichringu. Toda to, da se je pokazal v Zeltwegu in da je zapeljal ;ez startno črto — samo to in nič drugega! - mu je vrglo okroglo dva milijona starih dinarjev. Kajpak je to drobiž v primeijavi z resničnim zaslužkom. Morebiti se po porazu tolaži v dru-ibi ostarele francoske Bri-gitte Bardot, s katero so ga že večkrat videli, vendar mu denarja zanesljivo ne primanjkuje. Oče, znani pariški juvelir, mu je sicer zagrozil, ko se je odločil za tvegano pot dirkača formule 1: „Razdedinil te bom!“ Ta bogataševa grožnja je bila na videz huda, a danes se Francois .smeje očetovim denarjem v brk: sam zaslužim prav toliko in še več ... Pač pa so na denar bolj pazljivo gledali organizatoiji, ki so imeli s prireditvijo grozne stroške. Prof. May, komercialni mcnažer dirkali r šča, je stokal: „Dirka nas bo veljala 8,5 milijona šilingov, samo za dirkače, bomo morali poseči v žep po 4,5 milijona (šiling je 80 par). Za preostale štiri milijone bomo zagotovili brezhibno varstvo za vse!“ Zares; Oesterreichring je pojem varnosti v današnjih formulah in tudi tokrat ni bilo drugače; prireditelji so imeli na voljo dobesedno vse, kar današnja tehnika premore, da bi preprečili nesreče oziroma lajšali posledice. Celo nezgorljive, strahotno vroče obleke na izuijenih ljudeh v silni pripeki. Ti ljudje, ki so bili razpostavljeni na vseh pomembnih točkah dirkališča, so se menjavali vsakih 15 minut . .. Se dodatne stroške je kajpak pokrila firma Austria Tabakwerke, saj je bil letošnji Grand Prix pod naslovom Memphis, se pravi z reklamo cigaret en^ega imena. Tobačna industrija in avtomobilizem gresta /,e dolgo z roko v roki, vendar pa je letošnja tobačna reklama preseda vse; iz zraka so spustili milijon cigaret Memphis, na dirko so pripeljali ducate lepotic, ki so bile v rdečem znamenju te cigarete, dve črnki iz london^ega Penthouse kluba, znamenito Philipsovo godbo na pihala s 104 možmi, ki so korakali pred dirko po dirkališču, v zraku so letala vlekla napise Memphis — skratka, vse je bilo v znamenju te cigarete. Firma je vložila milijone vendar je gotovo izračunala, da se ji bodo šilingi vrnili. Formula 1 je pač biznis, ki mora prinesti dobičke vsem, ki kaj vlagajo! PRIMERJAVA Številni Dolenjci, ki so bili ob koncu tedna v Zeltwegu, mi bodo potrdili; dirka je v turističnem in gospodarskem pogledu vredna suhe- ga zlata. Kar je bilo vloženega, to se bo obrestovalo. Turizem je cvetel, vsi so se potrudili, da bi si gostje ustvarili o Zeltwegu, Knittelfeldu, Judenburgu in dru^ krajih kar Vse je bilo v znamenju mem-phis cigaret, ki so jih reklamirale mlade lepotice... naj lepši vtis. Z gostoljubnostjo jim je to uspelo. In to ni kar tako. Gospod Ed lin- _ ger se je prijel za glavo, ko naju je ~ zagledal: „700 novinarjev je že akreditiranih. In zdaj še vŽva z Moško-nom. To se pravi - 702!“ In če bo 700 ljudi zapisalo lepo besedo tudi o čem drugem, ne zgolj o dirki, bo pač to reklama za ta del Avstrije, ki je ne morejo pripraviti na noben drug način. Zakaj vse to? Mnogo so Avstrijci vložili, Oesterreichring se je tepel in se še tepe s Salzburgom za organizacijo, toda mnogo tudi dobijo. Pri nas pa na gorske avtomobilske dirke na Gorjance, ki veljajo za državno prvenstvo, mnogi gledajo postrani. Velja se spomniti; visoki re-pubhški in zvezni funkcionarji AMD so poudarili, da so vse možnosti, da bi na Gorjancih lahko pripravili tudi evropsko prvenstvo."Točkoyanje za evropsko prvenstvo je hkrati tudi za svetovno. Kaj bi to pomenilo za Gorjance ... Kdor tega ne veijame, si pač mora enkrat ogledati Grand Prix v formuli 1. Tekst in foto: J. SPLICHAL Tak je lotus, s katerim je v nedeljo zmagal Peterson. 1; sedež diricača iz fiber^asa in varnostni pasovi; 2: števec obratov, merilec temperature, pritiska olja in vode, števec za gorivo; 3; obroči iz magnezijevih zlitin; 4: šasija in karoserija iz aluminija; 5: krilci ob straneh imata aerodinamično obiliko;«^: dva avtomatska gasilska aparata; 7: konstrukcija obročev in obese; 8: lotusov zaščitni znak (John Hayer Special); 9: usmeijevalnika zraka za hlajenje motoija z zrakom; 10: fordov motor — V 8 (450 KM), ki porabi na 100 km 45 litrov goriva in stane 510.000 dinaijev; 11: težke gume brez profila za suho vreme so širfe kot višje; 12: loputa, ki med vožnjo pritiska vozilo k tlom; 13: zračni kanal za hlajenje motoija. Lotusov motorje tak, da vsaka konjska moč nosi 1,3 kg teže bolida; običajen BMW na primer premika z 1 KM 12,6 kg teže avtomobila. v____________________________________________________________________——^ & r Start dvan!yste dirke za letošnje svetovno prvenstvo v formuli 1: v prvi vrsti sta lotusa Fittipaldija in Petersona, ki sta imela najboljše čase na treningu. Sto tisoč gledalcev e skočilo na noge, helikopter (na fografiji zgoraj desno) pa je bU vseskozi pripravljen za vsak primer . .. Zadnje dejanje diike: Stewart, Peterson (z vencem okrog vratu) in Pace (od leve proti desni) čakajo na šampanjec, okrog njih pa truma fotoreporteijev .. . POTA IN sntf SPET KONJ Z VOZOM V TEMI Ker je Anton Novak z Ravnega 17. avgusta zvečer vozU neosvetljeno vprego čez Zameško, % je zgodila nesreča. Za njiin se je namreč pripeljal mopedist Ivan Rabzelj iz Hrvaškega Broda, in ker voza ni videl, se je vanj zaletel. Rabzelj se je pri trčenju tako poškodoval, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Mar je res tako naporno in hudo vzeti v roke leščerbo, ko se naredi mrak in moraš z vozom do doma? Veliko več sitnosti bo zdaj, razen tega se je zaradi malomarnosti podedoval - človek!! Ni prijetno v vročini čakati pred zapornicami, kot kaže naš posnetek z Gradca, še bolj neprijetno in nevarno pa je, če zapornice ne delajo. Tako je bilo v nedeljo, 18. avgusta, pri Primostku. Vsa varnost v gostem prometu je bUa odvisna od čuvaja in njegove rdeče zastavice. (Foto: R. Bačer) Kriminal: krivulja kaže navzdol V prvem polletju za 35 odst. manj vlomov in za preko 8 odst. manj vseh kaznivih dejanj na območju štirih dolenjskih občin - Je to posledica ostrejšega družbenega vetra? Na območju občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in*Cmomelj so v prvih šestih mesecih leta 1973 zabeležili precej manj kriminala kot v istem času lani. Medtem ko je kriminaliteta v zadnjih letih naraščala za 8 do 15 odst. na leto (priližno enak porast v vsej Sloveniji), gre tokrat za upadanje kaznivih dejanj vseh vrst. NEPRAVILNO PREHITEVANJE 20. avgusta kmalu po 14. uri se je v Ločni zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan pešec. Kombi s tablico „preizkušnja**, ki ga je vozil Drago Ban iz Novega mesta proti Mačkovcu, je srečal tri tovornjake. Umaknil se je v desno, pri tem pa trčil v pešca Pavla Lapanovi-ća iz Zagreba. Dežurni poročajo v novomeški občini je bilo 10 odst. manj kriminala, v občini Trebnje gre za 16-odst. padec, v metliški občini celo za 35 odstotkov manj kaznivih dejanj, le v čmomaljsld občini so imeli za 25,7 odst. več kriminala kot v lanskem enakem obdobju. Tudi uspešnost raziskovanja kaznivih dejanj je boljša kot lani, saj je za 4 odst. manj neraziskanega kriminala. Prav tako je razveseljiv podatek, da gre pri kaznivih dejanjih pretežno za oblike lažje^ kriminala. Letos je manj ubojev in težjih telesnih poškodb, zlasti pa manj vlomov. Tu ugotavljajo celo 35-odstotni „primanjkljaj** glede na preteklo leto. Primer: lani ie bilo do konca junija prijavljenih 124 vlomov, letos pa samo 80. Edino poslovni kriminal kaže porast, vendar je to posledica večje družbene angažiranosti. V prvem polletju 1973 je bilo podaiuh 68 ovadb za kazniva dejanja s področja poslovnih goljufij raznih vrst, kar je KJE JE KOLO? — Andreju Seni-čarju iz Smolenje vasi je 13. avgusta izpred kina Krka v Novem mestu izginilo žensko kolo znamke „Rog**. V TUJO ZIDANICO - V času med 12. in 15. avgustom je nekdo vlomil v zidanico Ane Pene na Vel. Slatniku. Zmikavt je odnesel šunko in 50 litrov vina. GROZIL OSEBJU - Novomeški miličniki so pridržali Vojka Suvajca, delavca pri SGP Pionir, ker je v hotelu Kandija razgrajal in grozil osebju. Prijavljen je tudi sodniku za prekrške. Se eden NA HLADNEM - 18. av^sta so morali novomeški miličniki pridržati do iztreznitve Darka Dragasa iz Novega mesta, ker se je v hotelu Kandija nedostojno vedel. Pijan je razgrsyal in se pretepal. Prijavili so ga tudi sodniku za prekrške. Smrt pod kolesi Komaj 31-letnega Franca Makovca s Hriba je 18. avgusta okrog 19. ure zvečer doletela smrt pri Družinsld vasi, kar spet povečuje tragično bilanco prometnih nesreč s smrtnim izidom. Alojz Matoh iz Podhoste je tedaj vozil tovornjak s prikolico od Bele cerkve proti Novem mestu, ko je v Družinski vasi ob levem robu ceste stal osebni avto Floijana Turka s prižganimi lučmi. Naproti je pripeljal še mopedist Franc Makovec, in čeprav je ta zavrl, ga je zaneslo v Turkov tovornjak. Mopedist je izgubil ravnotežje in padel naravnost pod kolesa prikolice. Bil je takoj mrtev, v______________________________> METLIKA: NENADOMA NA CESTO - Blagoje Stepanovski iz Kostanjevice je 15. avgusta zvečer vozil z avtom po CBE v Metliki, pri hotelu pa je s parkirnega prostora nen^oma pripeljala na cesto Slavica Grbec. S svojim avtom je oplazila vozilo St^a-novsJcega in povzročila za 2.000 din škode. ČRNOMELJ: ZBIL KOLESARJA - 15. avpista zvečer je Jože Milkovič iz Zorencev z avtom vozil po Viniški cesti in trčil v 144etnega Franca Strga-ga, ki je s kolesom stal ob robu ceste. Dečka je zbilo v jarek, s poškodovano roko so ga odpeljali v bolnišnico. Gmotne škode je za 1.500 din. VAVPCA VAS: TRZFNJE V OVINKU - Janez Škrinjar iz •Črešnjevca se'je 15. avgusta zju-tr^ peljal z avtom iz Semiča proti Gabru, ko mu je pri Vavp-ci vasi iz ovinka pripelji naproti s tovornjakom Martin Radoš iz Cerovca. Med srečanjem sta se vozili oplazili in je za 3.000 din škode. STRAŽA: ^KOLESAR V TOVORNJAK - Edvard Matko z Bučke je 16. avgusta popoldne vozil tovornjak iz Toplic proti Vavti vasi, ko se je v Straško križišče pripeljal na kolesu s pomožnim motoijem Cveto Nose iz Rumanje vasi. Kolesar je z^el v zadnje kolo tovornjaka in ^e padel ter se laze poškodoval. Gmotna škoda znaša 500 din. SELA-SUMBERK: DVA POŠKODOVANA - Franc Vo-dev iz Orlake pri Trebnjem je ^ ij I I J 3 1 Š i Š i i I I i i I v Krškem je vedno veliko zanimanja za speedway, zlasti zaradi drzne vožnje na ovinkih. (Foto: Splichal) speedway Novo železo v ognju Na četrti dirki za državno prvenstvo drugo mesto za Krčana Veneta - lep uspeh Krško živi za speedway: kljub temu da na četrti dirki za državno prvenstvo, ki je bila v nedeljo na Stadionu Matije Gubca, ni bilo Evalda Babiča in Nunčiča in čeprav je bila dirka kakovostno precej slabša od spomladanske, si jo je o^edalo okrog 6.000 gledalcev. Domačini so bili vseeno zado- Kekoc iz mariborskega Branika. NOVO MESTO - Jutri ob 16.30 bo na novomeškem stadionu izbirno tekmovanje atletov za sestavo moške ekipe, ki bo nastopila na kriteriju slovenskih mest v Mariboru. Organizatorji pričakujejo nastop vseh boljših atletov iz novomeške občine. (J. S.) BEOGRAD - Začelo se je novo nogometno prvenstvo. Vse je ostalo pri starem, ker kljub obljubam niso nikogar kaznovali. Po prejšnjem prvenstvu je bilo namreč veliko glasov o podkupljenih i^alcih in prodanih točkah, vendar je ostal le dim — ognja niso našli... V prvem kolu novega prvenstva je edini slovenski predstavnik, ljubljanska Olimpija, v Zagrebu igral neodločeno 0:0 z Dinamom. (J. S.) voljni, saj se je prerinil v ospredje še tretji dirkač domačega društva, Vene. Za Oršićem iz zagrebškega Remetinca je bil drugi, pred Frančičem, Kekcem in drugimi. Največ modnosti za osvojitev naslova ima še vedno nekdanji kolesarski reprezen- Letošnje prvenstvo je po poškodbah Babiča in Nunčiča precej slabše, vsekakor pa speedway danes še zdaleč ni več na ravni, na kakršni je bil pred leti, ko so dirkali Franc Babič in drugi mojstri. vozil 16. avgusta popoldne avtobus iz Žužemberka proti Selom pri Sumberku. V nepreglednem ovinku med potjo mu je naproti pripeljal mopedist Janez Fortuna iz Sel in med srečanjem trčil v avtobus. Pri tem se je Fortuna hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico. Poškodovala pa se je tudi sopotnica na mopedu Marija Oven z Muhabrana. Gmotna škoda znaša 2.000 din. POTOK: TRČENJE MED SREČANJEM - 17. avgusta dopoldne je Jože Zakrajšek z Vidma pri Dobrepoljah vozil avtobus iz Straže proti Novemu mestu. V ovinku pri Potoku je z avtom pripeljal .naproti Božo Korenič iz Novega mesta. Med srečanjem sta se vozili oplazili. Škode je za 1.300 din. METLIKA: KARAMBOL PRI PREHITEVANJU - Anton Derganc iz Osojnika pri Semičn je 19. avgusta dopoldne z avtom vozil po Cesti bratstva in enotnosti, dohitel osebni avto Metličana Franca Stupaqa in ga začel prehitevati. Ker pe je Stupar ravno takrat zavijal proti črpalki, sta vozili trčili in imata za 2.600 din škode. METLIKA: PREKRATKA RAZDALJA - Ko je Anton Kraševec iz Bušinje vasi 18. avgusta okrog poldneva z avtom vozil po Cesti bratstva in enotnosti proti postaji, je vanj od zadaj trčil z avtom Ivan Bregar iz Orljakovega, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji. Gmotne škode je za 4.500 din. rokomet 17 primerov več kot v tem času lani. Gre pa za nekaj večjih zadev; za Cestno podjetje Novo mesto, za skupino avtoprevoznikov iz Metlike, za več primerov podkupovanja poslovnih partnerjev itd. Kot kažejo prve ugotovitve, pa večina odkritih kaznivtti dejanjj te vrste izvira še iz preteklih let. Marsikdo si je takrat mislil, da je vsakomur dovoljeno vse, če je le v ozadju korist, ko pa je po Titovem pismu zavel ostrejši veter zoper vsa-1 ko vrstne zlorabe, vse bolj prihajajo na dan razne nepravilnosti. Tudi stare. ZAKAJ JE ZAVILA? Avtomobilist Vladimir Drenovec iz Irče vasi pri Novem mestu je'20. avgusta vozil od Karteljevega proti Novemu mestu. V Bučni vasi je dohitel kolesarko Janjo Sepetavec in jo začel prehitevati. Ko sta bili vozili vštric, je kolesarka nenadoma zavila v levo, zato jo je avto zbil. Hudo poškodovano dekle so odpeljali v bolnišnico. DIVJAJO PO MESTU - Kljub omejitvi hitrosti na 40 km nekateri vozniki divjajo po Metliki. Posebno predrzni so mladeniči s pony ekspresi. NiO čudnega, če pride do nesreče. Rokometni začetek Lovrekov memorial za rokometaše zagrebškega Medveščaka, Sevničanom drugo mesto PRVI MOTOKROS V BELI KRAJINI Prvoligaška diipa zagrebškega Medveščaka je pred 1.000 ^edalci osvojila drugi pokal v tekmovanju za Lovrekov memorial, domača sevniška ekipa pa je bila druga, potem ko je v prvem srečanju premag^a Der-vento, v finalu pa izgubila. Slovan je najprej izgubU z Medve-ščakom in potem v borbi za tretje mesto premagal Derven-to. Tekme so pokazale, da so ekipe še premalo uigrane, vendar pa bodo Sevničani tudi to pomanjkljivost lahko odpravili do začetka prven- SEVNICA - MEDVEŠCAK 10:16 Prvi polčas se je končal neodločeno 5:5 in mnogi so računali napre-senečeme. V nadaljevanju pa so gostje iz Zagreba močneje pritisnili in ob koncu brez težav zmagali. Za Sevnico so dali gole: Stojs 3, Jurišič ?n Koprivnik po 2, Radič, Šilc in Trbovc po enega. E. RAUTER košarka KOVINOTEHNA - NOVOTEKS 103:77 Novoteksovi košarkarji so gostovali v Celju pri tamkajšnji Kovincv tehni, ki igra v drugi zvezni ligi. Novomeščani, ki se pripravljajo na nadaljevanje slovenske lige, so v prvem delu igrali ostrejšo obrambo in so izgubili 43:45, v nadaljevanju pa so poskusili tudi cono, vendar so jo Celjani z natančnimi meti razbUi in močno zmagali. Trener Petrič je preizkusil vse igralce, največja pomanjkljivost pa je za zdaj slabo metanje na koš. Danes i^jo Novomeščani v Ljubljani z Ježico, v soboto pa potujejo v Ajdovščino na prvo prvenstveno tekmo v drugem delu - lige. 5. septembra popoldne bo v z.lebu pri tovarni Belsad v Črnomlju prvi belokranjdci motokros, na katerem bodo poleg domačih tekmovalcev nastopili tudi najbolj znani dirkaji iz vse države. Tekmovali bodo motorji do 60 ccm3 na lepo urejeni stezi. Prijave zbirko vsak dan v pisarni AMD Črnomelj, zadnji čas pa je dve uri pred tekmo. 26. avgusta ob 14. uri bo za domače tekmovalce generalka za to veliko prireditev v državnem merilu. wC tokrat računao na veliko gledalcev, k^gti zanimanje za ta šport je veliko. METLIKA - Košarkarji metliške Beti, ki so si v prvem delu slovenske B lige priigrali štiri točke naskoka, bodo v soboto nadaljevali prvenstvo pod domačimi koši. V goste sprejmejo ljubljansko ^avsko naselje, ki so ga v prvem delu premagali 117:61. (B. T.) NOVO MESTO - V nedeljo se začne rokometno prvenstvo v conski ligi, v kateri igrzgo tudi tri dolenjske ekipe: Brežice, ki so izpadle iz slovenske Uge, Novo mesto in Krško, ki se je z zmago na kvalifikacijah uvrstilo v ligo. Prvak lige bo naslednjo sezono igral v slovenski ligi. (C. D.) BREZICE - Nogometaši, ki se pripravljajo na novo sezono, so po dobri igri v Zagrebu igrali s tamk^-šnjo garnizijo 3:3, v nedeljo dopoldne pa so močno (5:1) izgubili z zagrebškim Sljemenom. Medtem ko se igralci vestno pripravljajo na tekme, pa se je zataknilo pri ureditvi stadiona. (V. P.) BREZICE - RokometaJi, ki bodo igrali v conski ligi, so v trening tekmah izgubili z Novim mestom, zmagali in izgubili s Krškim in igrali neodločeno z Dobovo. V soboto bodo igrali doma z Mokercem. Moštvo so okrepili Ceijak iz Artič ter Lorber in Mazinjanin iz Cerkelj, Rokometašice so v prijateljskih tekmah premagale Novo mesto, Šentjernej in Steklaija iz Hrastnika. (V. P) ■ o • KRMELJ - V odsotnosti Sevnice in Ribnice, ki sta doslej osvojili pokal „13 talcev**, je tokrat zmagala ekipa veteranov Svobode, ki je premagala mlado krmeljsko ekipo 19:16. (B. D.) Predsednik Bbgak izroča pokal najboljšim. stva, v katerem se letos bržkone ne bodo borili za obstoj. Radič in Doblekar, ki sta prišla v prestopnem roku, pomenita zanje veliko okrepitev. SEVNICA - DERVENTA 16:9 Množica gledalcev je bila zadovoljna z lepo zmago domačinov, ki so goste iz Dervente, lanske zmagovalce Lovrekovcga memoriala, premagali brez posebnih težav. Sevnica: Možic, Papež 1, Simončič, Sumej 3, Jurišič 1, Bizjak, Radič 3, Koprivnik, Štojs, Trbovc 3, Šilc 4, Doblekar 1, Logar. plavanje LILEGOV MEMORIAL V bazenu Celulozaija v Krškem je bilo plavalno tekmovanje za memorial Toneta Lilcga, na katerem je nastopilo več kot sto pionirjev in pionirk B in C skupine iz slovenskih klubov in zagrebške Mladosti. Plavalec ravenskega FuJ'.inaija Vočko je s časom 2.57,0 postavil nov slovendci rekord na 200 m kravl za mlajše pioniqe. Od domačih tekmovalcev se ni nihče uvrstil med ?rve tri. Gledalcev je bilo okrog 00, za najboljša plavalca pa so proglasili Vočka in Rodičevo (oba Fu-.^inar). ŠPORTNI KOMENTAR Privatizacija sporta Kako pri nas usmerjamo talente: odločamo namesto njih, kam se bodo usmerili! Zgodilo se je na eni izmed novomeških šol. Slovenska košarkarska zveza posveča zadnje čase veliko pozornosti vzgoji mladih igralcev. Strokovnjaki tega strokovnega organa zato potujejo po Sloveniji, se oglašajo na osnovnih šolah in iščejo talente, zlasti visoke fante, ker prav „velikanov** v slovenski košarki najbolj manjka. Tako so se letos oglasili tudi v Novem mestu. Gl^e na to, da je ta ^ort v neprestanem vzponu -to dokazujejo z rezultati tudi košarkarji Novoteksa, ki so tretji do četrti v slovenski A ligi - so piičfdcovali naklonjenost pri iskanju in tudi, da njihova pot v Novo mesto ne bo zaman. A kaj se je zgodilo? Na eni izmed šol je učitelj telesne vzgoje predstavnikom košarkarice zveze enostavno zaprl vrata, rekoč: „Tega fanta pa kar pustite, ta bo lahko vrgel kroglo 20 metrov.** Vse lepo in prav, zares je atletika kraljica ^ortov, vendar pa: mar ima učitelj telovadbe, ne glede na to, ali je povili tega še atlet ali atletski trener, pravico določati, ali se bodo njegovi učenci ukvarjali z atletiko ali s čim drugim? Ker ima monopolen položaj in ker se učenci bojijo morebitnih slabših ocen, če ga ne bodo ubogali, bi prav gotovo moral presojati bolj odgovorno. Kaj ne bi moral biti kot učitelj pravzaprav počaščen, da so njegovega učenca izbrali med talentirane mlade slovenske košarkarje? Z neresnimi izjavami - kako naj ve pri otrokovih' 14 letih, ali bo metal kroglo 20 metrov? -škodi sebi in svojemu poklicu, vzbuja v otroku lažne ideale, hkrati pa si dovoljuje pravico do odločanja tam, kjer bi moral odločitev prepustiti otrokovi volji. Kajpak tudi zaradi takih razmer in takega načina dela - saj novomeški primer zanesljivo ni edini na Dolenjdcem - v športu ne veljamo več. J. SPLICHAL DOLENJSKI LIST BREZ BESED ,4n če kaj potrebujete, pritisnite enostavno na zvonec! PoientsM Usi 20 leti 1 Tujci v Jugoslaviji DAN ZA DNEM prihaja v našo državo več tujcev. Med njimi so različni iju(^e. Mnogo je takih, ki prihajajo zaradi naravnih lepot, ki jih ima naša domovina zares v obilju, mnogo je med njimi resničnih prijateljev nove Jugoslavije, veliko jih pride k nam na letni oddih iz čisto ekonomskih razlogov, ker so pri nas napram drugim državam najbolj ugodne cene v letoviščih. Bodimo odkriti, med rijimi je* tudi takih, ki pridejo iz gole radovednosti, pa tudi tal^, ki pridejo zato, da bi našli kakršenkoli vzrok i^ nriliko za klevetanje naše družbene ureditve, ko se vrnejo v ozemstvo, in s tem skušali bodovati ugledu nove Jugoslavije v svetu. ALOJZIJU SMAJDKU iz Rčgerče vasi pri Novem mestu je po mnogoletnih prizadevaitjih in rečnih križanjih uspelo vzgojiti okusno hru^o z rdečirh .jnesom, ki je na moč podobna breskvi. Sadeži imajo velikost kurjega jajca, so izredno sočni, sladki okus pa spominja na mandarino. Drevo je letos prestalo vse vremenske neprilike in tudi mraz mu ni mogel do živega. Celo mrčes, ki so ga polna vsa ostala drevesa, se ga izogiba. PRIHAJATA, OBLEČENA za ples. Celo za roke se držita, kar se v Novem mestu zlepa kdo ne predrzne, če hoče imeti mir pred ljudmi. POGOSTO BEREMO v časopisju pritožbe naših delovnih ljudi glede visokih cen v naših gostinskih podjeriih in nepravilnega poslovanja njih nameščencev. Čeprav smo v Crmošnjicah precej potrpežljivi Ijuc^e, z vsem zadovoljni, smo ugotovili, daje mera polna. PRVA SAMOSTOJNA lovska razstava v Novem mestu je bila res lepo pripravljena in za vsakega zanimiva. Dvorana telovadnice v osnovni šoli je bila dobesedno spremenjena v gozd, poln raznih lovskih trofej in priprav za lov, od najstarejšega orožja do moderne trocevke. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 21. avgusta 1953) I Zgodilo seje.V. NOV PREDLOG — Tožilec v razvpitem Las Vegasu predlaga, naj se napadene ženske poslej branijo drugače. Namesto klicev na pomoč naj v takem primeru raje kričijo: „Gori! “ Mož ima kajpak izkušnje, saj je pred dnevi napadalec usmrtil žensko, ki je sicer kričala, a ni nihče pritekel na pomoč. Tožilec sodi, da bo pri kril^: „Gori!“ radovednost gnala ljudi na kraj dogodka. .. UMETNE OPICE - Opic, ki jih potrebujejo najrazličneja labora- iej& toriji za svoje raziskave, Čedalje bolj primanjkuje. Saiiio v Ameriki potrebujejo na leto po 25.000 opic vrste rezus. Zato je zavod za laboratorijske živali prL apieriški akademiji i^nanosti predlagal, naj bi opice gojili imietno, sicer bodo v svojem naravnem okolju izumrle. Potem bodo dobre miši... INFARKT — Študentje medicine v Volgogradu so ugotovili, da nepripravljen študent, ki pride na izpit, doživlja podobne spremembe na srcu in ožilju kot človek pred infarktom: pulz se dvigne na 160 — 180 na minuto, živčna napetost traja še dolgo po izpitu. Rezultati so objavljeni v upanju, da bo lenih študentov poslej manj! BABICA - Stara mama iz Anglije bo obiskala hčer in vnuke v Avstraliji, vendar se ne bo peljala z letalom, češ da tako ne bi nič videla. Ker ne zna voziti avtomobila, bo najela taksi, ki jo bo peljal po Evropi, Bližnjem vzhodu, Afganistanu, Indiji in Tajski do Singapura, kjer se bo vkrcala na ladjo. Taksist bo vozil tri mesece, stara mama pa bo imela v taksiju tudi ležišče. Človek je star le toliko, kolikor se počuti.. . NASVET — Pismonoša iz Španije ki je po 40 letih dela odšel v pokoj je ob slovesu svetoval mlajšim kole gom: „Popadljivih psov se človek najlaže reši, če se spusti na vse štiri, renči in skuša psa ugrizniti..Psu moraš dati vedeti, da misliš zares! ZDAJ Se JAPONCI - Pošast iz škotskega jezera Loch Ness bo dobila nove isl^ce. Za skrivnostno Nelly se zdaj zanimajo celo Japonci, ki pa šele iščejo člane odprave. Pogoji: nekaj izkušenj v potapljanju, želja po avanturah in sanjarjenju ter znanje jezikov. Nikoli ne veš, kakšen jezik lahko obvlada pošast iz jezera! 2EJNA smrt - Zakonca, ki sta z avtom obtičala v kalifornijski puščavi, sta umrla od žeje, komaj nekaj kilometrov od zelo prometne železniške proge. Posledice asfaltne džungle... OMEJITEV - Od 1. julija v Franciji nihče več ne sme voziti hitreje kot 100 km na uro. Na cestah je bilo že prvi mesec 24 odstotkov manj mrtvih. Uspeh, o katerem velia razmišljati tudi pri nas! CEKI - V gramoznici blizu Koel-na so otroci našli plastično torbo, v kateri je bilo več kot 1.700 potovalnih čekov - kajpak ponarejenih. Njihova skupna vrednost; 486.000 mark. Dovolj za udobnost. UBOGI SLONI - Slonovim ok lom je izredno poskočila cena, kar je' prineslo kenijski upravi za ohranitev divjine nešteto sabi. Vsak dan najdejo v savani več pobitih slonov brez oklov. Brezobzirno pobijanje čred omogoča divjim lovcem, ^ na enem safariju obo^tijo ... ŽGANJE V STEKLO - Ameriške in britanske letalske družbe bodo ukinile plastične stekleničke z alkoholom, saj so poskusi pokazali, da je alkohol, ki je dlje časa v plastiki, zdravju škodljiv. Dobro staro steklo! Kukavice, žalostne kukavice (T a m g o r i) v Št. Rupertu imeli so pretečeni mesec občinsko volitev. Do zdaj je tam gori že večkrat vladala „slovensko občino“ nemčur-sko-liberalna stranka in da bi se ta odpravila, zbrala se je vendar enkrat slovenska stranka, katera bi rada oratorju šentruperskemu k zmagi pripomogla. Da pa bi bila zmaga nemčurske stranke bolj gotova, je mož, katerega je slovenska stranka kandidirala, odklonil glasove in sicer v večo čast Tevtonije, in tako je zmagal nem-čurski župan, kajti slovenski stranki ost^o je od 19 mož le 6 značajnih, drugi ostali so kukavice, žalostne kukavice. Kako je mogoče, da je dolenjski oratar tako omahljiv? Zato, ker tam gori oratar še vedno spi spanje tlake, ter boža trda kopita grajščaka. (Srečaopote č.a.) Spomladi 1889. je Kamničan Kornelij Nastran zadel glavno Tisovo srečko in dobil 100 000 goldinarjev. Naselil se je s svojo soprogo v Gradcu. Nekoliko potem je zadel zopet neko ljubljansko srečko in pričel trgovino na svojo roko. A mu ni šlo po sreči! Kmalu je obubožal in pred kratkim celo zblaznel. (Nemškišulferajn) propada vedno bolj. Med njegovimi udi je razšiijena misel, da si društveni odborniki premastno plačujejo svoje delovanje. (L o g a r j 1 s e) sprejmejo. Isti morajo biti trdnega zdravja, zmožni slovenskega in nemškega jezika, ter imeti vednosti ljudske šole. Letne plače dobijo 180 goldinaijev, prosto stanovanje, drva in nekaj zen^je v užitek. Odsluženi vojaki imajo prednost. Ponudbe naj pošljejo knez Auerspergovemu gozdarskem uradu v Sotesko, pošta Dvor pri Žužemberku. (V ročinskabolezen)se razširja po Metliki in jih je že nekaj pobrala. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1893) Ukrotiti vreme Prihranili bf 260 mili-fonov dolarjev Danes vemo mnogo več o (Vremenskih pojavih kot ne-fcDČ in težnja, vplivati na i^me, se opira na znanstvene raziskave. V Ameriki so pričeli cdo v. de, preprečiti točo, ki stane lOOmili-jgasv dokijev ur ioi UditRuiiti X ki i^inese let^akim dmfbatn 60 milijonov dolaijev iq;iibe oalfito. Sl Prodano morje Presneto sem se namučil, da sem dobil kobilico, ki sem jo bil posodil, spet v svoje roke. Krmil sem jo, da si je opomogla, in že mislil na pot, ki me čaka. Kam naj zavijem? Videl sem dolge kače voz brez konj, ki so se vile proti morju, pa je še mene zaneslo v tisto smer po starih bližnjicah in stranskih potih. Hodil sem in hodil, pa nisem slišal domače besede. V krčmah sem iskal prenočišče, pa ga ni bilo ne zame ne za kobilico. „Pojdi tja, kjer ljudje spijo pod drevjem in platneno streho, “ so mi svetovali. Ubogal sem jih. Menite, da je bilo lahko priti noter? Vse je daleč naokoli ograjeno z bodečo žico in zapornicami: saj to je huje kot na meji z drugo državo. Gledal sem, stal in čakal. Ogovarjali so me v vseh mogočih jezikih, le v domačem ne. „Kakšen čuden tip je, ko ničesar ne razume!“ so se čudili. „Kakšen tip? Martin Krpan sem in prenočil bi rad pri vas, “ sem se odrezal Vsi so se jako čudili moji domači govorici in brž začeli računati novce za prenočišče, šotor in avto. „Kaj pa onegavite? “ sem se razhudil. „Jaz ne potrebujem šotora ne tistega, čemur pravite avto. Dovolj mi je drevo, pod katerega ležem in privežem kocilico. “ „Iz te moke pa ne bo kruha. Brez šotora in avta pa še s konjem povrhu? Ja, kdo je že videl kaj takega? “ so se posmehovali. ,JVo prav, si bom pa vsaj noge v morju namočil, “ sem se odločil, pa so me precej oskubili za pol ducata novcev, akoravno sem se zvijal kot črv, da bi zastonj prišel do vode. Zdaj vidim, da so gospodarji našega morja le tisti, ki so zemljo in pota do njega ogradili. MARTIN KRPAN Višja dekleta Luzarieva žena s petrolejko in medaljo. (Foto; S. Mikulw) IŠČEMO STARINE Ena medalja-dvoje odlikovanj Medalja Iz časov Franca Jožefa Franc Luzar iz Gabija pri Brusnicah ima v svoji lasti staro petrolejko in meddjo, ki na pogled sicer ni kaj posebnega, vežejo pa ga nanjo prijetni spomini izpred 20 let. O njej je povedal tole: „Medalja je še iz časov Franca Jožefa. Na eni strani je cesarjeva glava^ na drugi pa letnici: 1848 — 1908. Ima obliko križa, vstavljenega v venec. Medaljo je prinesel iz prve svetovne vojne stari oče Franca Pogačnika, ki je doma tam nekje pri Kranju. Ta pa je z njo „odlikoval" mene. To je bilo 7. septembra-1950 na Jelovici, kjer sva bila s Pogačnikom v službi gozdne uprave Bohinjska Bistrica. Vsako leto 8. septembra gredo planšarji po stari tradiciji z živino v dolino. Tam je nato „kravji bal“. Tisto leto pa smo kravji bal organizirali kar na planini Rovtarici. Razen revirnega vodje so bili tam še trije logaiji: Jože Pogačnik, Franc Lakota in Peter Kemperle, vsi trije že starejši zagrizeni samci, ki so ostali zvesti samstvu vkljub številnim ženskam v revirju. Tako smo na ta dan razvUi prapor z geslom „Srce, z marelo prebodeno“ in ustanovili ,JDruštvo zagrizenih • samcev“. Sestavil sem društvena pravila, imel slavnostni govor in bil nato zaradi teh zaslug „odli-kovan“. Zaradi teh spominov mi je seveda medalja zelo pri srcu. Dnjga posebnost pri hiši je .stara petrolgka, ki sem jo dobil v Bohinjski Bistrici. To je lepa svetilka s precej masivnim podstavkom. Bila je last „graščine “ vse do konca druge svetovne vojne. Baje je svetila še baronu Žigi Zoisu, id je bil nekoč lastnik tamkajšnjih fužin.“ 1»^.-.Tl Zdajšnja moda podaljša noge za 10 cm! Modna sezona 1912jl3 je prinesla novost, ki zastavlja več vprašanj, tako estetskih, psiholoških in čisto medicinskih. Dekleta so nenadoma zrasla za 10 cm in več, kar je posledica modne muhe-čevljev z visokimi podplati in petami. Obleka in obutev že dolgo več ne opravljata svoje prvobitne funkcije, ampak imata izrazito estetsko erotično obele^e. Glavni erotični centri ženskega telesa so v različnih dobah imeli različno pudaijenost: prsi, obraz, boki itd.; z izbruhom mini krila pa so se uveljavile ženske noge in bedra. Nov estetski okus in erotična usmeijenost zahtevata dolge, vitke noge, in i' m NI SPOŠTOVAL PREPOVEDI Marko, tabornik' „Sivih jelš'* f trebanjske občine, ki so pred Y^tkim taborile v Dolu ob Kol-f ^e bil neko noč malo preveč ."^hen, zato mu je vodštm tbora naložilo hudo kazen, da f naslednji dan ne bo smd lopati. No in naslednje jutro se ji tabornik Marko lahko šel le fpit. Na umivanje je zato kre-lil f^r oblečen. Nazaj v tabor P jo je primahal moker kot plit kužek. Vodjem tabora, ki i> komaj zadrževali smeh, je iKložil: -Spodrsnilo mi je in sem oblečen padel v vodo. □ □ LITER IVSE V : REDU GLASBILO D L ZMLETO ŽITO RESKI IVAN GRAM SHAKES- PEAROV JUNAK GLMESTO GANE KAPLJA POKRAJINA NA hrvaškem ŠTEFOK ZASLON PAPIGA PROTOTIP MEIRA IRSKI OTOK JAR MESTO AM- iTCEU iova'n ZELEZOV OKSID JUNIOR TRTA ZNAME- NJE INDIJ. MESTO VULKAN NA SICILIJI SIR [TROJANSKI JUNAK RIBJA KOŠČICA SIRIM. VARUH oo^eg^ lOGNJIŽcr SPLIT ! DEL IKNJIGE CELJ. FIRMA NEGRI IHABERL jZRAČNI DUH !)IJAKI.KI ^akusch LANJEZ ^ELiznm POLT ZIDARSKA 2LICA KING COLE IRIDIJ VOJ. GOJENEC D L PRITOK UNE TATINSKE PTICE VRSTA POSNETKA Razcvetena kraljica noči Pri Ženovih v Novem mestu, na vrtu, posejanem z rožami, cveti pl prekrasen kaktus - Pri Dernikovičevi h v Brežicah prava zbirka! ker je mmi krilce zlezlo tako visoko, da ne more več više, je priskočila na pomoč obutev. Z debelimi podplati in visokimi petami so se ženske noge podaljšale za več kot decimeter. Moda sicer ne gleda na udobnost niti na zdravje. Visoki čevlji niso in ne morejo biti udobni. Tega se najbolj zavedajo ženske srednjih let in tiste, katerih poklic zahteva veliko stanja ali hoje. Toda tu se vplete moč trgovine in industrije. Za proizvodnjo visokih čevljev je svetovna industrija vložila znatna sredstva, in dokler jih ne dobi nazaj, bo tako modo vsestransko podpirala in vsiljevala. Krik mode pa je najbolj odločilen. Ni se bati večjih poškodb nog, a daljše obdobje (več let) bi vsekakor prineslo spremembe v strukturi stopala, ker težišče ni več na petah kot doslej, ampak na prstih. Nekatere psihologe zanima psihološki učinek, ki ga ta moda ima. Sprašujejo se, ali bo moški spol prenesel tudi ta „udarec“, saj njegove prevlade, potem ko je bil prisiljen priznati spolno in socidno enakopravnost, ne bo več niti v prirodni večji višini. Z žensko si gledata iz oči v oči v isti ravnini. Lahko pa ženska prične gledati tudi zviška... Louis Bunuel je pred leti posnel „Lepotico dneva“ s Catherine Deneuve v glavni vlogi, na vrtu upokojenke Danice Žen v Novem mestu pa se je odprla drugačna lepotica: cvet dragocenega kaktusa ,4craljica noči“. Legenda kroži, da se odpre samo opolnoči in da cvete le enkrat v svojem življenju, a to kajpak ni res: pri Ženovih je omamno cvetel sredi sončnega avgusta, nastavljal še tri popke — potem ko je cvetel že predlanskim. Kraljico noči ima najraje tudi Brežičanka Rozika Der-nikovič, katere velika ljubezen so prav kaktusi. 17 let jih že goji, danes obsega njena zbirka 300 vrst in čez 350 primerkov. Demikovi-čeva razstavlja svoje kaktuse na vseh razstavah domačega Hortikulturnega društva. I ! Na levi fotografiji cvet kraljice noči, kaktusa, ki ga je gojila Ženova, na desni pa kaktusi Demikovičeve. (Foto: Dokl in Jaranovič) 0^1. JOtB SPUCHIL Kmetje, ki gredo mimo hiše arhitekta Silvina Greina, sprašujejo: „Zakaj pa je ta kmet svinjake postavil tako daleč stran od hiše? “ Košarkar Beti Željko Ver-got igra vse bolje, tako da mu vedno dlje zaupajo -gretje klopi za rezervne igralce... Poslovni sekretar IMV Andrej Dular tudi z dopusta vsak dan pošlje razglednico v tovarno, da ga v teh tednih slučajno ne bi kdo iz kolektiva pozabil! Rešitev prejšnje križanke: »>***1 K' To ^ gy=Bh=| \c- o h: ef A. H—*■—H L.l7K,J •'K hL v kJi I I ^_^L E CJ & A ^!t (J 1 > iU. hv P u iK. h'-fr >^ o t! PRISTANEK V PRASKUPNOSTI l / 16. Velike reči so se dogajale v p*^^, tam v pravasi! Obuti so koračili praljudje po poti *iapredka in njihove žene so se zvedavo ozirale za Kar je dala nase ona, to so že naslednji dan nalf^e na svoje obline vse lepotice iz votlin. Pojav, ki f nemalo pestil njihove soproge! Vnemali so se družinski prepiri|j; Pratrme, prajezi-oe in želodčni pračirčki so se nas«w v jamah. Na zgodovinski oder je stopUa pomembni osebnost : tašča! Ženina mati je vrtala v svojo hčer: „Že .tri leta ti ni privoščil novega zimskega plašča in vse že imajo bronaste zapestnice, razen tebe! Lep mož, tale tvoj E — Ou!“ Moževa mati pa je trobila v uho svojemu sinku: „Kdaj boš udaril po mizi, moj E — Ou? To presega vse meje: taka je, kot purman v tej novi bluzi. Za koga se vendar lišpa ta tvoja 1 — Ea! Ne, v naših časih ni bilo tega, bog ve, da ne...“ In vendar tile prepirčki, to je bil šele lahen vetrič! Pravi vihar zelene zavisti se je šele pripravljal. Ljubi bog ga je kuhal v svojih modrih možganih. Lepega dne je božanstvo stopUo iz svoje votline in oznanilo: „Otvaijam ero stanovanjske kulture! Gradili bomo, se urbanvdrali!** „Ur — ba — ni — zi — ra — li...“ so ponavljali praljudje čudno besedo'v svojem zategnjenem narečju. Nato so zavihali rokave na svojih novih srajcah in pljunili v roke... NICK ARUVVED: DETEKTIV V MESEČINI V svojem kabinetu v sedemnajstem nadstropju neke stavbe na Manhattanu se živčno sprehaja in s prsti mečka neprižgano cigareto glavni direktor Willisove fondacije Arthur Foster. Na njegovem obrazu so očitno sledovi neprespane noči in ni te^o sklepati, da je ta veliki človek na robu popolne duševne izčrpanosti.’ Arthur Foster že tre^i dan ne spi. Nikoli ni podvomil o svoji ženi Susanne. O tem lepem tako vedrem bitju, ki ga — o tem se je tisočkrat prepričzd — neizmerno ljubi in za katero bi dal vse na svetu, celo položaj glavnega direktorja Willisove fondacije. Susanne je smisel njegovega življenja, njegov navdih pri delu, njegovo edino veselje. Po službi vedno hiti domov in komaj čaka na trenutek, ko bo zagledal njen lepi obraz, njene lepe lase, vitke bele roke, s katerimi ga nežno objema. Za en sam tak objem bi bil pripravljen umreti. Kaj je mogoče, da te roke sedaj objemajo drugega moškega, medtem ko on tu razmišlja o tem? Kako naj si zamisli obraz tega ljubimca in Susanne v tujem objemu? Ne, to ni mogoče! Kako naj si človek zamisli svoj konec, svojo smrt? Ne in ne! Susanne je vendarle zvesta žena. „Žena te vara, Foster“, — je pisalo v anonimnem pismu, ki ga je dobil pred tremi dnevi'. „Vara te že dve leti. Ti si poslovni človek, Foster, in ji ne posvetiš toliko časa, kolikor ga ona zahteva in kolikor ga po pravici pričakuje od tebe. Ko si v službi, je z drugim moškim, na očeh vseh sosedov in prijateljev, ki se ti za hrbtom smejejo in delajo šale na tvoj račun. Šale na tvoj račun lahko slišiš že na ulici, da ne govorimo o lokalih, v katere pogosto zahajaš in kjer veljaš za uglednega gosta ...“ „Tvoj prijatelj sem, Foster,“ je pisalo naprej. ,Jn kot prijatelju ti pišem, prepričan, da boš storil potrebne korake, da bi zavaroval svoje dobro ime pred madeži, ki ti jih prinaša ta nesramnica! “ Kaj naj stori sedaj? Kako naj preveri težko obtožbo proti Susanne? Moral bo najeti zasebnega detektiva, ki jo bo zasledoval, nekoga, ki bo to opravil, kar je moč dobro in s primerno diskretnostjo. Najmanjši škandalček mu lahko škodi, uniči njegovo sijajno kariero in direktorja znane fondacije spremeni v navadnega uslužbenca. Zato mora najprej razmisliti, se zbrati. Ne sme se odločiti na hitro. Ne bo mu žal denarja. Poiskal bo najdražjega in najboljšega detektiva v New Yorku. In ta detektiv mora znati varovati skrivnost. Nekaj jih pozna, nekateri so celo njegovi prijatelji. Za enega od njih se mora odločiti, Burt Duncan ... Ni boljšega v New Yorku, kot je Burt. Arthur Foster se je odločil zanj. Stopil je k telefonu in dvignil slušalko. Burt je bil v pisarni in že čez eno uro je sedel v Fosterjevem kabinetu, zavaljen v zelen plišast naslonjač. Pristanem, Arthur, na vse ... Samo daj mi čas! Stvar ni tako preprosta, kot kaže, — je govoril Fosterju. Arthur je tudi sam vedel, da stvar ni preprosta, da je Susanne inteligentna ženska in da ne bo z lahkoto dovolila, da jo ujamejo pri delu ali da dobijo dokaz, ki bi podprl obtožbo. Zato je pristal na vse pogoje, ki jih je predlagal Burt. Ko je potem Burt Duncan odšel iz kabineta, je pri srcu ' začutil olajšanje. Minili so trije dnevi, sedem dni, detektiv Dunacan pa se m javil. Arthur je vedel, da Burt preiskuje teren, da se ne javlja . iz previdnosti, da bo vsekakor telefoniral, brž ko bo prepričan o tem, kar je odkril. Burt pa bo odkril vse, kar bo potrebno, saj je eden najboljših v svojem poklicu. Uživa sloves velikega asa. S temi mislimi je Foster zapustil kabinet, se spustil z dvigalom iz sedemnajstega nadstropja.in sedel v buick. Noč se je na široko spustila na Manhattan in neonska svetloba ter reldame so ga slepile, ko je vozil po Peti aveniji, Nikoli ni imel rad te trgovske ulice, vsiljivo osvetljene in neokusno urejene, kjer je „posel** uničil smisel za lepoto in umetnost. Niti opazil ni, da je prišel v svojo ulico. Njegova hiša, krasna vila, ograjena z nizkim belim zidom, vsa obdana z drevjem, z zelenimi tratami in velikim bazenom iz japonskega marmorja, se je dvigala na koncu ulice na pol osvetljena in nekako ždostna in samotna. Nad njo je na čistem večernem nebu sijala polna luna, Foster je ustavil avto dvajset metrov od svoje hiše. Ostali del poti je šel peš. Ni vstopil pri glavnih vratih. Preskočil je zid in, skrit v senci drevja, šel k bazenu. Okna niso bila osvetljena. Kam neki je odšla Susanne? Zjutraj ji je rekel, da potuje v Boston in da bo tam tri dni. Torej je le res, da ga vara. Počakal jo bo . Kaj je to? Nekdo sedi na klopi zraven bazena, osvetljen z mesečino. Ne vidi se dobro, mord bo bliže. In Foster se bliža. Na klopi sedi detektiv Burt Dancan. Gotovo čaka, da bo videl, s kom bo Susanne prišla domov. Izkušen, pameten detektiv! Toda kaj je z njim? Stalno sklanja glavo, kot da se’ mu drema. Nekaj belega ima okoli vratu. Foster stopi še bliže. Niti tri korake ni več od Burta ,, . O, bog! Na Burtovih kolenih je ženska glava, na detektivovem vratu njena roka , , Burt se sklanja in poljublja njegovo ženo! Foster napravi še en korak. Pod njegovimi nogami zaškriplje pesek. Burt in Susanne skočita s klopi, Fosterju se zameji v ^avi. — Tako torej! ... - je izcedil skozi zobe, Nato je izvlekel revolver in se začel smejati, — Vedel sem, da bom svojo lepo ženo našel v tujem objemu. Nisem pa slutil, da jo bom v tvojem, Duncan! Sicer pa tudi ti nisi mislil, priznaj, da bo tvoja zadnja noč tako lepa, skoraj romantična. Umrl boš v objemu ženske, ki jo ljubiš, in to v mesečini. Kdo si ne bi želel takšne smrti? Dva strela sta porušila nočno tišino. Mesec je zadnjič osvetlil mrtvega detektiva na trati. Ženska je ležala v senci človeka, ki je držal v roki revolver. Novo v Cateških Toplicah Te dni, ko je turistična sezona na vrhuncu in ko so kopališča na Krki in bazeni v Toplicah polni, se pripravljaj v Cateških Toplicah na večjo investicijo. Ze dolgo je znano, da so sedanje kopalne kapacitete zlasti ob koncu tedna in ob praznikih mnogo premajhne. Medtem jim je uspelo zagotoviti sredstva za gradnjo novih objektov. Dela naj bi se začela že ob koncu tega meseca gradili pa bi dva bazena (vsak v velikosti 30 X 25 m), v njuni bližini pa še sedemstezno avtomatsko kegljišče s pripadajočim gostinskim delom. V okviru te gradnje bodo še igrišča -za tenis, odbojko in košarko; celotna investicija bo stala preko 110 starih 'milijonov in bo v nadaljevanju sedanja igrišča za mini golf. Dela naj bi bila končana že februarja prihodnje leto, ko pričenjajo spričo tople termalne vode novo sezono. NOVO V BREŽICAH veCje priznavalnine - Upravni odbor sklada za borce NOV bo na prihodnji seji predlagal občinski skupščini povečanje priznavalnin za kmete borce in ostale ter vdove borcev; povečali naj bi jih za 50 din, cenzus pa naj bi se povečal za 100 dinarjev. Povečati žele tudi cenzus za študijsko pomoč dijakom srednjih in ostalih šol. Izjemne zahtevke bodo obravnavali še posebej. Ker so sredstva zagotovljena, bi povečanje veljalo od 1. julija letos dalje in upajo, da bodo odborniki predlog spre-Jeli LE SE OKOLICA VRTCA -Nova predšolska vzgojnovarstvena ustanova je končana in tik pred prevzemom. Svoja vrata bo odprla za okrog 170 malčkov že 1. septembra. Te dni nameščajo novo opremo, ki je stala 53 starih milijonov, cestna in komunalna skupina pri' občinski skupščini pa bo do konca meseca uredila še okolje. Montažni vrtec je gradi^ podjetje Marles iz Maribora. NOV STANOVANJSKI BLOK -Stanovanjsko in komunalno podjetje je te dni izročilo lastnikom stanovanjski blok, ki ima dvo in trisobna stanovanja ter garsonjere. V načrtu imajo še ^dnio dveh podobnih stanovanjsldh blokov z 62 stanovanjskimi enotami; Med njimi je 26 garsonjer, za katere se zanima Društvo upokojencev. BREŽIŠKE VESTI Velika prometna gneča ob sobotah in dnevih pred prazniki je v Brežicah postala pravi problem. Najhuje je v starem delu mesta, kjer imajo prometni miličniki vedno dovolj dela. Dobro bi bilo razmisliti o ureditvi parkirnih prostorov v stranskih ulicah. (Foto: M. Jaranović) DOPUSTI IN Ml: Kje letujejo Brežičani? Okrog 1.200 prebivalcev ima organiziran dopust na morju • Poletje gre h koncu Okoli 1.200 občanov bo tudi letos organizrano preživelo del dopu-. AKTIVNOST ZK V ponedeljek se je sestalo častno razsodišče pri občinski konferenci ZK. Razpravljali so o nekaterih pritožbah ' članov okrog stanovanjskih vprašanj, medsebojnih odnosih in nepravilnostih pri zaposlovanju, o sklepih osnovnih orga^acij in izvolili za novega predsednika razsodišča Janeza Voljčanška, ravnatelja osnovne šole VeUka Dolina. V prihodnjih dneh se bo sestala še komisija za kadrovska vprašanja, ki bo razpravljala o evidentiranju kandidatov za organe ZKS in ZKJ, zlasti kar zadeva strukturo le-teh. Takoj zatem bo še 22. seja komiteja občinske konference; na predlogu dnevnega reda bodo imeli predkongresno aktivnost in priprave na volilne konference jeseni in pozimi, ko bodo pregledali dosedanje uresničevanje in neuresničevanje partijskih sklepov in stališč. Komite bo razpravljal še o problemih odhoda naših ljudi v tujino ter naloge ZK ob tem. Del razprave bodo namenili še dosedanji aktivnosti na področju stanovanjske politike. sta ob morju. Največ jih bo seveda v občinski počitniški skupnosti v Savudriji. Tu letujejo zaposleni iz Prevoza, Gozdnega gozdarstva. Tovarne pohištva, člani borčevske organizacije, temeljne izobraževalne skupnosti in otroci v organizaciji Občinske zveze prijateljev mladine. Občinska uprava ima tri prikolice v Medveji, skupaj z njimi pa še s po eno prikolico v osnovni šoli Artiče in Cerklje. Podobno kampirajo na območju Baške vode delavci trgov-sk^a podjetja Krka, Agraria pa ima svojo bazo v Filip Jakovu. Za oskrbni dan prispevajo zaposleni od 35 do 50 dinarjev. Organizirano bo torej letovala le četrtina zaposlenih v občini, ostali pa ostajajo doma in pri sorodnikili. Občinski sindikalni svet Brežice je tudi letos razpisal 20 letovanj v Savudriji, pozneje pa so omogočili letovanje 37 delavcem, za k^ so namenili 1,800.000 starih dinarjev. Ob vsej tej razvejenosti bi bilo primerno razmisliti o načrtnejšem združevanju sredstev in sil ter ureditvi večjega standarda v enotni bazi. »Dolenjski list« tribuna bralcev Za kar je bila prikrajšana večina v mlajših letili, lahko nadoknadijo sedaj: zberejo se v prijetno družbo po 100 ali celo 120 ljudi in si ob nedeljah ogledajo zanimiv predel ožje domovine. Ppdrobnosti pripravijo v pisarni sevniškega društva upokojencev predsednik Franc Valant, tajnik Franc Cubar in Franc Pfeifer. Vse uredijo tako dobro, da prihajajo na izlete celo taki, ki imajo svoja vozila, pogrešajo pa prave družbe. Izlet za izletom „Večino članov so odbijali nekdanji izleti, ki so se zataknili v gostilni, namesto da bi udeležencem nudili ogled zanimivosti," pravi predsednik Valant. „Minulo nedeljo smo bili že na • četrtem izletu. Razen Savinjske doline smo si ogledali dolino Krke, Škofjo Loko s Poljansko dolino, bolnišnico „Franjo", Po-stonjsko jamo, Pohorje, elektrarno Oj.bolt, šli bomo še čez Gorjance v Metliko do Ribnice, Kočevja in Grosupljega.** Franc Pfeifer zbere ponavadi še avtobus s kranjske strani - iz okolice Bošanja! Na izlete vabijo preprosti lepaki. Ljudje so se jih navadili in so nsybolj množični izleti v občini. „Včasih zadrži koga bolezen ali kaj drugega. To nam povzroča težave, ker za to dejavnost ne dobimo nikakršne podpore. Kar je potrebno, prispevajo člani sami. Pri avtobusnih podjetjih nimamo nikakršnega popusta,“ je še povedal predsednik Valant. A. Z. Upokojence ven iz centra? Zakaj se zatika ob lokaciji novega doma? Predstavniki sevniškega društva upokojencev so bili med prvimi pobudniki zamisli v republiki o gradnji prostorov za upokojence v središču kraja, ne pa v odmaknjenih rezervatih. Tako jim je republiški sklad za gradnjo stanovanj za upokojence odobril 4,5 milijona dinarjev vnaprej do leta 1976, 1,5 milijona bo prispeval občinski solidarnostni sklad,* nekaj bi dobili še posojil. Vse to bi šlo za 83-posteljno šestnadstropno stavbo z vsemi potrebnimi gostinskimi in uslužnostnimi prostori v pritličju. Za vse to so načrti že narejeni; vanje je sevniško društvo vložilo že 250 tisoč.^kov. 20. julija so vso dokumentacijo poslali v Ljubljano, v Sevnici pa je bilo celo iz ust odgovornih ljudi slišati očitke, češ naj bi dom raje zgradili na bolj odmaknjenem prostoru. Sedanji načrti so namreč pripravljeni za lokacijo za novim zdravstvenim domom. Najglasnejši nasprotniki te lokacije se razburjajo, da tak objekt ne sodi v središče mesta -videli bi ga radi celo nekje za Dobravo! — kot da bi starčki lahko hodili za šalo v hrib. Vrsta domov v Sloveniji je zgrajenih v dokaj prometnih predelih mest. Tako je npr. tudi z domom na Taboru v Ljubljani. Sev-niški upokojenci so imeli težave že pri izbiri prostora za sedanji dom. Tisočaki, ki jih je društvo vložilo v sedanje načrte in priprave, da so pridobili denar iz republiškega sklada, niso malenkost za društvo, zato upravičeno poudarjajo, da poti nazaj ni. Posebnost sevniŠce občine je, da ima preko 2.000 upokojencev. V društvu jih je organiziranih 750. Dosti jih stanuje v slabih stanovanjih, zato je vsako postavljanje no- Takole zberejo turistične prospekte in določijo natančen umik potovanja. vih ovir za pričetek gradnje odrivanje rešitve življenjsko važnega vprašanja za marsikoga, ^ki je dosti prispeval za razvoj občinske skupnosti. A. ŽELEZNIK SEVNIŠKI PABERKI ZA SEVNICO KNJIGE V TISKU? — Za šolarje imajo dobro izbiro šolskih potrebščin v papirnici Gostinskega podjetja *in trgovini Trgovskega podjela na Glavnem trgu. V papirnici Gostinskega podjela ne manjka niti šolskih torbic. Potarnali pa so nad tem, da je na voljo bore malo šolskih učbenikov, ki so - menda še v tisku. Čudno, da jih imajo večino v novomeški knjigami! ZA TABORNIKE ODZIV V JUTRANJKI IN KRAJEVNI SKUPNOSTI - Na prošnjo sevniških tabornikov za pomoč pri urejanju okolice doma, predvsem pri'asfalti-tanju košarkarskega igrišča, so se najprej odzvali v industriji otroške konfekcije JUTRANJKA in sevniški krajevni skupnosti. JUTRANJKA je tabornikom nakazala tisočaka, krajevna skupnost pa je obljubila izdelavo načrta za vso okolico med Sevnično in Mlinščico pri taborniškem domu. PREKRATKO TABORJENJE - V sredo, 15. avgust^ se je vrnilo z 8-dnevnega taborjenja v Trenti 28 tabornikov odreda Treh smrek in 26 planincev. Taborniki so tam imeli gozdno, planinci pa planinsko šolo. Vsi so odnesli najlepše vtise, le prekratko je bilo! OLJE NE SODI NA CESTO -Vse več lastnikov hiš ob makadamskih cestah se je pričelo boriti proti nevšečnemu pnahu, ki se dviga izpod vozil, z izrabljenim oljem iz svojih ali celo sosedovih vozil. Takfen „preliv“ je menda dolgotrajnejša obraba pred prahom kot škropljenje cestišča z vodo. Orna, mastna snov na cesti pa je prepovedana. NEJEVOLJA NA SEJMiSCU -! Vrsta udeležencev živin^ih sejmov na novem sejmišču za klavnico je si-/ la nejevoljna, ker novo sejmišče ra-’ zen ogK^e in pobiranja pristojbine I ne premore drugega. Vozniki s težavo obračajo vozove. Najbolj nejevoljni menijo, da sejmišča ne bi smeli prestaviti, dokler ni popolnoma urejeno. SKVNi^[i VGirriliH LETOS OB MORJU 350 OTROK Zdravi v novo šolsko leto Skrb za otroka v krški občini ni le parola • Brez pomoči tudi tokrat ne bi šlo! Veliko poklicanih za razlago Trebnje: SZDL odredila vlogo družbeno-političnim delavcem v javnih razpravah o obeh ustavah in občinskem statutu, ki bodo po 15. septembru Alenka pozdravlja z moija babico in dedka, strice in tetke in sploh vse, ki jo poznajo. Eden tistih srečnih otrok je, ki so se to polete zares nauMi sonca in vode. KRŠKE NOVICE DA NE BO PREPOZNO - Na zadr^ji seji občinske skupščine so odborniki po'trdili imenovanje članov pripravljalnega odbora za ustanovitev temeljne telesnokultume skupnosti. Kljub temu da je čas počitnic, pa bi morali člani le pričeti z delom! Menda bo krška občina zopet tista, ki bo o ^ortu pričela razpravljati med zadnjimi v Sloveniji- KMALU SEMINAR - 28. in 29. tega meseca bo v Krškem seminar za okoli 30 aktivistov, ki bodo v času javne razprave pojasnjevali osnutka republiške in zvezne ustave. Tako so sklenili člani odbora, ki pripravlja to razpravo, in hkrati določili za vodstvo seminarja le domače družbenopolitične delavce. NOVE MODNOSTI - Odbor za družbeni standard v tovarni celuloze in p{^)irja „Djuro Salaj** lahko letos nudi zapo^enim v tem največjem posavskem kolektivu več možnosti za poceni počitnicc. Poleg hišic v Materadi pri Poreču in na Veliki planini so postavili še dve avtomobilski prikolici, eno v Biogradu, drugo pa na otoku Pagu. KliSKl TEDNIK V Materadi pri Poreču, kjer so lani za otroke iz krške občine postavili deset hišic s štiridesetimi ležišči, stoji letos^ sedem šotorov: Na ta način je občinska Zveza prijateljev mladine skušala omogočiti poceni obmorske počitnice čim več otrokom. V sedmih izmenah — zadnja se bo vrnila domov 4. septembra — se bo tamkaj zvrstilo okoli 350 predšolskih otrok in osnovnošolcev, torej precej ve kot leto poprej. PO 10 DIN ZA ČLANARINO K^tanjeviška organizacije Zveze borcev je precej številna, kljub temu je članarine prehitro zmanjkalo celo za najnujnejše izdatke. Odkar so se na zadnjem občnem zboru dogovorili za povišanje od šest na deset dinarjev, se je zbira nekoliko več. Večino denarja porabijo za vence unulim, zato bodo morah dodati nekaj iz občinskih virov. V zadnjih dveh letih je na tem območju umrlo kar 25 borcev; noč čudnega ni torej, če jim je v blagajni zmanjkalo denarja. Organizacija ZB šteje trenutno nekaj nad 170 članov. NOV TEČAJ - Delavska univerza in občinski odbor Rdečega križa sta pred dnevi pripravila letos že sedmi tečaj iz prve pomoči za amaterske voznike motornih vozil. Predavanja posluša 25 občanov. KMALU KONEC SEZONE -Krški plavalci imajo do konca letošnje sezone le še nekaj tekmovanj. Mlajši in starejši pionirji bodo nastopili še na dr/avnih prvenstvih ob koncu tega meseca, 9. septembra pa bo v Krdcem posamično republiško prvenstvo za mlajše pionirje, ki bo likrati tudi uradni zaključek letošnje sezone v odprtih bazenih. Razumljivo je, da tudi stroški teh letovanj nenehno naraščajo. Polne cene trinajstdnevne izmeme - ta znaša že 400 dinarjev - vsi starši Erav gotovo ne bi zmogli. Zato so ot ponavadi priskočili na pomoč nekateri delovni kolektivi, predvsem krška Celuloza in Labod ter brestaniška Elektrarna. Poleg njih so denar prispevali še občinski odbor Rdečega križa. Zavod za socialno zavarovanje iz Novega mesta, občinski sm-dikalni svet in krška občinska skupščina. Stroške pa so zmanjšali tudi nekateri posamezniki in krški Agrokombinat, ki so za vsako izmeno prispevali nekaj živil. Ker je bilo letos število prijav za obmorske požitnice večje, kot so tamksyšnje prenočitvene zmogljivosti, je za sprejem odločalo v prvi vrsti zdravstveno stanje otrok in pa socialne razmere v družinah. Tako je okoli 15 odstotkov otrok odšlo na morje brezplačno, večina pa jih je deležna precejšnjega popusta. Doslej so počitnice potekale v najlepšem redu in so se vsi otroci vmih iz Materade zravi. Zasluge za to ima tudi vodstveni kader, to so prosvetni delavci iz vseh šol v občini, ki dobijo za svoje delo le skromno nadomestilo oziroma denarno nagrado. AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV Pred dnevi je bil v prostorih „Agrokombinata** prvi sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev aktiva mladih zadružnikov. Odbor, ki ga vodi Janez Abram, bo še pred zimo sestavil qbsežen delovni program s strokovnimi predavanji in ekskurzijami, izkiti ter tekmovanji traktoristov in pridelovalcev raznih kmetijskih pridelkov. Osnovni namen aktiva je mladim vcepiti več ljubezni do dela na posestvnih svojih staršev in s tem pospešiti razvoj kmetijstva. V občini, kjer je med gospodarji le še okoU 150 mlajših od trideset let, je tak način njihovega povezovanja vsekakor koristen. Aktivu bo s strokbvnimi nasveti in de-n^em pomagala enota za kooperacijo pri kr^em Agrokombinatu, vključili pa ga bodo tudi v občinsko konferenco Zveze mladine. Socialistična zveza v trebanjski občini pripravljena pričakuje javne razprave o obeh novih ustavi in občin^em statutu. Občinska konferenca je že sredi julija pripravila delovni načrt za izvedbo te pomembne politične akcije ter določila ljudi, ki jo bodo izpeljali. Predvideno je, da se bodo prve ekonomsko ureditev ali politični ali razprave začele v drugi polovici septembra, ko bo strokovna služba občinske skupščine pripravila novo besedilo statuta. Natančen razpored razprav v delovnih organizacijah in kr^evnih skupnostih bodo določili kasneje, verjetno pa že pred seminarjem za vodje javnih razprav, ki bo 6. septembra. Seminar bo vodila peterica družbeno-političnih delavcev iz občinskega aktiva. Znan je tudi že predavateljski aktiv osemnajstih družbeno-političnih delavcev in dobrih poznavalcev ustavnih določU. Iz aktiva bodo obU-kovali skupine, od katerih se bo vsaka priprava na razlago enega na-dednjih okvirnih poglavij: na Pet nosilcev Trebanjska občinska skupščina bo 30. avgusta med drugirn razpravljala o zasnovah srednjeročnega razvojnega programa do konca leta 1975. Iz gradiva povzemamo, da bo gospodarstvo temeljilo na podjetjih Trimo, Dana, Kolinska, Treles in Kmetijska zadruga. Računajo tudi na nove industrijske obrate,* kakršnega prav zdaj gradi Novoles za proizvodnjo acryla. Kmetijstvu odmerjajo pomembno mesto zato, ker predvidevajo, da bo dobra tretjina prebivalstva še nadalje vezana na obdelovalno zemljo. Kajpak je treba omeniti tudi specializacijo. To pomeni, da bodo poleg živine, mkka, krompirja ustvarjali tudi tržne presežke nekaterih novih kultur, ki jih uvajajo: jagod, kumaric in lešnikov. Na drugih področjih bodo posvetili skrb razvoju šolstva, prometa in komunale. Prav zdaj delajo vodovodno navezavo za Dobrnič. MLADINA OSEBI V začetku septembra bodo pri občinski konferenci ZMS v Trebnjem obravnavali organiziranost mladine, priprave na 9. kongres ZMS in o ustavnih razpravah. Govor bo tudi o kadrovskih spremembah v vodstvu konference. komunabii sistem (kakršnega bomo razvili v občini in krajevnih skupnostih). Delovna skupina štirinajstih je zadolžena, da bo javne razprave spremljala, zbirala predloge, stališča in mnenja ter jih sproti posredovala republiškim organom. Predvideno je, da bo ta delovna skupina pojasnjevala nejasna vprašanja, ki bi pri- šla na dan med razpravo. Poročilo delovne skupine, ki bo spremljda javne ra;^rave, oceno javne javne razprave in stališča, bosta na kraju obravnavala in sprejela na ^upni seji občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet. Poleg tega bodo na tej seji spregovorili k o volilnem programu, evidentiranju kandidatov za odbornike, poslance in druge funkcije, organiziranosti SZDL ter načrtu za razvoj družbenih dejavnosti, ker s tem v zvezi računajo, da bi podaljšali krajevni samoprispevek. I. ZORAN 12 otrok h kruhu Zupanova zidanica je bila že drugi, dan po slavju gradbišče; gospodar se je šele pozno zvečer poslovil od zidarja, s katerim sta zabetonirala zbiralnik za kapnico. Tako je pač na kmetih: delo takoj prežene slavje. Kaj za praznik? Z medobčinskim strelskim tekmovanjem 25. avgusta v Pra-pročah se bodo začele prireditve v počastitev letošnjega praznika trebanjske občine. 31. avgusta se bodo na podobnem srečanju v Trebnjem pomerile kegljavke. Športna tekmovanja bodo tudi v soboto, 1. septembra. Strelci bodo preizkusili spretnost za pokal predsednika občine, nato se bodo pomerili kegljači. Zvečer tega dne bodo v galeriji od- Prh razstavo del samorastnika etra Grgeca ter podelili plakete občme zaslužnim občanom. Osredrne prireditve bodo v nedeljo, 2. septembra. Otvoritvi modernizirane ceste Beč-Veliki Gaber-Stranje in jevne razsvetljave bo v Trebnjem sledila odbojkarska tekma. Popoldne bo slavje v Velikem Gabru, kjer bo igrala godba na pihala, namenu pa bodo izročili novo osnovno šolo. Za nedeljo, 9. septembra, so v Šentrupertu pripravili slovesnost, ko bodo izročili namenu posodobljeno cesto Slovenska vas - Šentrupert - Prelesje. „Ob 25-letnici nam ni uspelo zbrati vseh otrok, na 30-letnico - v nedeljo, 12. avgusta - so prišli vsi,** je radostno povedal 62-letni Franc v zidanici na Stanu. Dva fanta sta mu sicer umrla, vzgojili so tudi dva bratova otroka, ko so jima belogardisti ubili očeta, enega pa so prevzeli v oskrbo pri Golobovih v Glinku, na ženini domačiji. Franc, ki je bil 4 leta tudi mirenski župan, je član sveta krajevne skupnosti na Mimi. Z družino ni imel lahkega življenja. Terenecjebil od leta 1942; v roki je bilo treba imeti grablje in orožje. Italyanom je dvakrat le za las ufcl. V največje zadovoljstvo mu je to, da sta z ženo otroke spravila do obrti. Doma sta še dvojčka, v jeseni bosta šla v 8. razred. _______________________________A. Z. RELIEF z motivi iz kmečkega življenja, ki ga je izdelal Edvin Puntar, udeleženec letošnjega tabora, bo krasil sejno dvorano občinske skupščine. PRVA JE ZAPUSTILA tabor poljska umetnica, akademska slikarka Ewa Wasikiewicz - NVolnicka. Treb-i\jemu je zapustila eno delo. ODKUP MLEKA se je v občini v zadnjih letih povečal za več kot trikrat. Leta 1970 so odkupili nekaj nad 900.000 litrov mleka, letos pa ga bodo približno 3 milijone htrov. TREBANJSKE NOVICE Kaj zmorejo tri male vasi Na Rožič vrhu se bohoti nov gasilski dom z Hvorano za sestanke in prireditve - Vaščani so sami prispevali nad 3.000 prostovoljnin delovnih ur. Tako so sami ustvarili nad 60.000 din vrednosti. Tudi več delovnih organizacij je prizadevnim gasilcem pomagalo, saj so prispevale okrog 80.000 din. Omeniti velja še pomoč pripadnikov JLA, ki so v novem gasilskem domu opravili pleskarska dela. Resda so valoanom Rožič viiia pomagali tudi drugi, toda pomoč so znali organizirati in so tudi sami krepko zavihali rokave. Prav ta delavoljnost L'i požrtvovalnost je marsikoga ganilL. da je r^e primaknil svoj prispevek. Drugod, kjer se gradbeni odbor daje med seboj in kjer čak£yo predvsem na družbeno pomoč, seveda ne morejo tako hitro iKne.ti 26. avgust-praznik za ribiče Ob 60-letnici ribiške družine Črnomelj bo veliko slavje pod pokroviteljstvom »Dolenjke« Nov predlog za organizacijo V Ribnici se niso strinjali s predlagano ureditvijo temeljnih orgjanizacij združenega dela v gozdarstvu - Nov predlog 15. avgusta je bil zbor delovne skupnosti gozdnega obrata Ribnica. Na njem so razpra\ijali o organiziranju TOZD v Zdni-ženem kmetijsko-gozdarskem posestvu Kočevje in §e posebej o organiziranju TOZD v Ribnici. Kolektiv delovne skupnosti se hi strinjal s predloženim predlogom orgi^iranja TOZD v gozdarstvu (to je z zadnjo varianto, po kateri bi bile na območju gozdarstva 4 TOZD družbenega sektorja ter 1 TOZD, ki naj bi zajela ves zasebni gozdarski sektor od Kolpe do Turjaka). Ta TOZD naj bi pripadaljt Ribničanom, gozdovi dnižbenega sektorja, s katerimi sedaj upravljajo v Ribnici, pa naj bi prišli v sestav TOZD Velike Lašče. TOZD družbenega sektorja gozdarstva naj bi bile še v Grčaric^ (z Drago), Stari cerkvi in Mozlju ter delovna skupnost strokovnih in tehničnih služb v Kočevju. ^ni delovne skupnosti^se izrazili DOPUSTI Julija in avgusta je n^več ljudi na dopustu. Tako je tudi v tem mesecu še precej ljudi na dopustu. Nekateri so letovali ali pa letujejo ob moqu ali kje drugje, še več pa je takih, ki so ostali doma in preživljajo dopustniške dneve v domačem okolju. Vendar za večino tistih, ki so ostali doma, to ni dopust v pravem pomenu besede, ker večinoma opravljajo razna dela, posebno tisti, ki so doma iz vasi. V času dopustov je zelo razgibana tudi individualna stanovanjska gradnja. V septembru pa bo skoro povsod teklo spet po starem. Za številne dopustnike bodo ostali lepi spomini na dni, preživete na dopustu. MANJ VESELIC Letos je v ribniški občini v poletnih mesecih, ki so najbolj primerni, manj veselic kot druga leta. Veselice organizirao običajno gasilska društva. Na ta način so gasilci zbrali veliko sredstev za nakup gasilskega orodja in gradnjo gasilskih domov. Da je gasilskih veselic manj, je delno vzrok tudi to, ker organizatoiji veselic (društva) niso oproščeni plačila prometnega davka od pijač, kot je bilo prejšnja leta. tehtne pomisleke proti tako zamišljeni organizaciji TOZD, posebno k^ zadeva TOZD na ribniškem območju, ker niso videli v novi organizaciji TOZD na njihovem območju perspektive obstoja oz. razvoja gozd^stva. Na kraju so soglasno potrdili predlog, s katerim predlagajo komisiji za samoupravni sporazum pri ZKGP, da se na območju družbenega sektorja gozdarstva usta- novita dve TOZD: ena na kočevskem, druga na ribniškem območju. Prav tako predlagajo, da ustanove dve TOZD za zasebni gozdarski sektor: eno v kočevski, drugo pa v rib-jiiški občini TOZD na ribniškem območju naj bi zajela tudi gozdna obrata v Dragi, ki je v kočevski občini, in gozdni obrat v Velikih Laščah, ki je v občini Ljubljana-Vič. -m Kako prav razdeliti Skupna obveznost vse občine je star dolg — dvorana v Dolenji vasi Sredstva iz krajevnega samo-prispe^ica, tretjega zapovrs^o od leta 1965, za katerega so se občani ribnike občine odločili na referendumu 20. maja, se že stekajo na zbirni račun od 1. julija in tako bo vseh naslednjih pet let, do zadnjega junija 1978. Sedaj je nujno v občini po^rbeti, da bi vs^o območje dejansko dobi- lo svoj delež in da bi kar najpopol-neje izpolnili čim več načrtov, za katere smo se na skupnih dogovorih odločili v času pred referendumom in predvsem z referendumom. Skupna obveznost vse občine je še dolg iz zadnjih dveh samoprispevkov: gradnja družbenega centra - dvorane v Dolenji vasi. Gradnja se bo pričela kljub mnogim težavam, ki so se zadnje mesece pojavile, po vsej verjetnosti okrog 20. av^sta letos. Tako vsaj zagotavlja izvajalec, del Pristan Ljubljana, ki istočasno tudi trdi, da bo dvorana lahko zgrajena še letos! Največji del denarja zanjo bo šel iz samoprispevka, ker bo pa le-la zbran šele do marca prihodnje leto, je bilo nujno poiskati premostitvena posojila za nekaj mesecev. Del sredstev je začasno posodil TIS iz sredstev otroškega varstva, del pa solidarno-stiu stanovanjski sklad. Po dograditvi družbenega centra (veliko hude krvi in mnogo smešnih situacij je povzročila njegova poldrugo desetletje trajjgoča gradnja!) ostanejo vsa sredstva samoprispevka posarpeznim območjem, kakor so se izoblikovala v pripravah na referendum - Dolenja vas, Loški potok, Ribnica in Sodražica. Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji že obravnavala območja, čeprav pravilnik še ni bil prejet v celotL Celotni samoprispevek razen samoprispevka zdomcev (le-ta se zbira direktno v posameznih obmo^ih) se steka na ^upni zbirni račun, od tam pa se bo razporejal na žiro račune skladov v posameznih območjih. Predvideni sta dve varianti za delitev sredstev. Po prvi bi vsako od štirih območij dobflo toliko denarja, kolikor ga prispevajo vsi zavezanci samoprispevka iz tega območja. Ugotavljanje dejanskega. prispe>ica po tej varianti je precej zamotano, s^ bi morali ugotoviti ne le število zaposlenih in vseh zavezancev, pač pa tudi njihove dejanske prispevke. Po drugi varianti bi vsako območje dobilo iz skupnega samoprispevka tolikšen delež, kolikor je na njegovem območju stalnih prebivalcev glede na skupno prebivalstvo občine. Po tej varianti bi dobili območji Loškega potoka in Dolenje vasi vsako 15 odstotkov od skupnih sredstev (tolišen je delež prebivalstva v odstotkih), Ribnica 47 odst. in Sodražica 23 odstotkov. O vsem tem se bo nujno še dogovoriti in poiskati resnično najboljšo rešitev. REiETO Več kot milijon za asfalt Krajevna skupnost v Kočevju popravlja zamujeno Krajevna skupnost Kočevje poskuša z doslednim izpolnjevanjem načrtov na komunalnem področju čim hitreje izpopolnjevati tisto, kar je bilo doslej zamujeno. Tako so letos že ali pa še bodo asfaltirali vrsto ulic, pločnikov in drugih površin v raznih delih mesta. Asfaltirane bodo cesta na Trato, cesti 7 in 8 na Trati, odcep v vzgo-jnovarstveno ustanovo, med Bračičevo cesto in banko ter urejen celoten kompleks, dovozi in pločniki na Lju1)ljanski in Kolodvorski okrog občine, cesta na kegljišče, dvorišče osnovne šole na Re^i cesti, avtobusno postajališče pri Kolodvorski restavraciji, opravljena bo celotna rekonstrukcija Roške ceste in še marsikaj. Tudi zasebniki bodo asfaltirali preko 2.000 kvadratnih metrov (ploč.iiike oz. dvorišča in dovozne poti). Nov samoprispevek v Kočevju Mnogo stvari bo treba še premisliti, preden bodo zasadili prve lopate za graditev telovadnice in zaprtega bazena v Kočevju Urejena so tudi tri ^ortna igrišča pri Domu Dušana Remiha - rokometno igrišče, igrišče za košarko ter manjše igrišče za košarko in rokomet. Krajevna skupnost financira vsa ta dela iz prispevka za mestno zemljišče, dela presežka dosedanjega samoprispevka, prispevkov TOZD in občanov, veljala pa bodo predvidoma okrog 1,2 milijona dinarjev. Uredili so tudi centralno smetišče v Mozlju in likvidirali staro v Mestnem logu, za kar so porabili 100.000 'iinarjev. Pričakujejo, da Dodb vsa deia pri asfaltiranju ulic in pločnikov v mestu opravljena do občinskega praznika 3. oktobra. Razen tega je krsyevna skupnost iz lastnih sredstev uredila parkirišče pri pokopališču ter parkirišče in okolico Seškovega doma, v katerem so uredili tudi dnigo fazo centralne kurjave. -vec ^p primer, kq lahko naredijo mqhne vasi in njeni prebivalci, če so složni in zavzeti, je Rožič vrh. V nedeljo, 19. avgusta, so v vasi odprli nov gajski dom z orodjarno in dvorano za vse vaSce organizacije, čeprav so šele pred letom dni začeli graditi. Gasilsko društvo Ro2ič vrti deluje za obmoJje svoje vasi in še Naklega ter Tuševega dola, vseh aktivnih gasilcev je samo 34, kljub temu pa so t^o hitro zgradili svoj dom. Vaščani so sami prispevali 7.000 din in ČRNOMAUSKI DROBIR BREZ PRAVIL - V črnomaljski občini je bilo ob koncu preteklega leta registriranih 87 društev, od tega jih do poUe^a 1973 še 40 ni poskrbelo, da bi bila napisana in usklađena društvena pravila. ODKRITJE OBELEŽJA - 26. avgusta ob 10. uri bo občinski odbor ZZB NOV v vJmomlju odkril ^ominsko obeležje v Sredgori, kjer je bil med vojno in še nekaj časa po njej pokopan legendami partizanski komandant in narodni heroj Franc Rozman - Stane. POL CESTE JE ZGRAJENE -Cestno podjele je .';e na novo asfaltiralo približno polovico ceste od »momlja do Kanižarice, ki je bila dalj časa razkopana in v gradnji. Uredili so tudi pločnike za pešce, za kar pa so občani plačevali samopri-^evek. Ljudje pričakujejo, da bodo cesto do konca obnovili in da bo republiški Cestni ^lad, lastnik ceste, finančno še pomagal. SAMO NA PAPIRJU? - Občinska skupščina je občutno povečala kazni za kršilce odloka o javnem redu in miru, odloka o odvozu smeti in odloka o zunanjem videzu mesta, /.al pa kršilcev nihče ne predlaga v kaznovanje, tako gredo stvari po starem naprej. Do kds^ še? ! Razen postsge milice bi bilo dol-ine podati prijave tudi krajevne skupnosti, a doslej še ni bilo takega primera. Vsakoletna metliška partizanska srečanja so borcem in aktivistom iz Vse Slovenije že tako v navadi, da SPREHOD PO METLIKI SPOMINSKE ZNAJKE - Ob 30-letnici ustanovitve XV. SNOUB bo odbor, ki pripravlja srečanje, izdal spominske značke. Nekdanji borci te brigade bodo zna-ke dobili brezplačno, zbiralci značk pa bodo morali odšteti S din. 25. AVGUSTA SPET TEKME -Po dvomesečnem premoru se je spet začela nova košarkarska sezona. Igralci BETI so ze premagali Litya-ne, ki so bili v Metliki na desetdnevnem treningu. 25. avgusta se bo na Pungartu zagrel jesenski del tekmovanj v I. B slovenski ligi. PRIPRAVITI ZASTAVE - Na prcdvecer borčevskega srečanja bodo po belokranjskili gričih zagoreli kresovi, prav pa bi bilo, če bi tudi na vseh hišah zavihrale zastave. Belokranjski muzej pripravlja ob tej prilo:>inosti novo razstavo. metliški tednik Medtem ko je ribiška dmžina ob jubileju že dobila od občinskih dmžbeno-političnih organizacij visoko priznanje — občinsko priznanje Osvobodilne fronte, pa bo za 26. avgust, svoj praznik, razvila še prapor. Na proslavi, ki bo opoldne v semiškem hotelu, bodo več zaslu-_;nim članom podelili zna ;ke za ribiške zasluge. Ribiška zveza Slovenije pa bo ob tej priložnosti odlikovala ribiško družino Jmomelj in deset njenih članov. 26. avgusta dopoldne bo tekmovanje za pokal Bele krtine, ki ga organizirajo že četrtič, pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo pa je prevzela Dolenjka. Tekmovanje se bo začelo že ob 6.30 na Butoraju v Lahinji in se ga bo udele.-^ilo preko 150 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije in sosednje Hrvate-. Rezultat tekmovanja bodo razglasili na opoldanski proslavi v semiškem hotelu. Dosedanji zmagovalci so bili najprej Jrnomaljci, potem ĆIMVEČ PRIJAV V počastitev 30-letnice XV. brigade in ob njenem jubileju bo 8. septembra AMD vJmomelj organiziralo avtorally na progi Črnomelj -Semič — Podtiun — Dvor — Kočevje — Ribnica — Metlika. Prijave zbira AMD Črnomelj in želi čimveč udeležencev. TRIBUČE: ŠE LETOS ASFALT Na trasi nove ceste od Črnomlja do Adleši. so zemeljska dela do vasi Tribuče že končana. Asfalt bodo do tod položili še letos, gradnja pa se bo prihodnje leto nadaljevala. Tako bo do novega leta že pol adlešiške ceste modemizirane. jim septembra nekaj manjka, če slučajno ne gredo v Belo krajino. Letošnje snidenje pa bo še posebej slovesno, kajti počastili bodo tudi 30-let-nico XV. brigade, ki ima v Metliki domicil. Sodelovala bosta še Cankarjeva brigada z domicilom v sosednjem Črnomlju in Belokranjski odred. Pravim partizanskim brigadam, ki bodo z zastavami prišle 9. septembra v Metliko, se bosta pridružila še putizanski teritorialni odred in mladinska brigada, ki vzdržuje tradicyo partizanskilt vojaških enot, ustanovljenih na območju Bele krajine. Drugo septembrsko nedeljo zjutraj sc bo slavje začelo ob 6.30 s prikazom napada na Metliko, kar pripravljajo pripadniki Belokranjskega teritorialnega odreda. Ob 8. uri bo zbor brig^ in udeležencev slavja na Pu^artu, nato pa bo'veliko zborovanje pred spomenikom na trgu. Zbranim borcem in aktivistom ter mnoiici domačinov bo tedaj govoril eden najbolj znanih predstavnikov jugoslovanskega družbe-no-političnega življenja. Sprva so pričakovali na tej proslavi tovariša Tita, toda on bo tedaj z jugoslovansko delegacijo na konferenci neuvrščenih v Alžiru. Tine Molek, predsednik odbora za proslavo, nam je o pripravali še. povedal: „To največjo letošnjo pri- Kostanjevicani in lani spet ribiči iz Črnomlja. MK Ni kontrole Koliko je pravzaprav črnih gradenj v čmomaljsia občini? Natanko to ni iigotovljeno, ker že več kot leto dni ne posluje urbanistična inšpekcija. Računajo sicer, da ni veliko takih primerov, so pa že našU črno postavljeno zidanico ali zgrajeno gospodarsko poslopje. Nova zakonodaja predvideva za take ljudi zelo občutne denarne kazni, toda kjer ni sodnika, ni tožnika. Gradnje pa so se v splošnem zelo razpasle. V preteklem letu sta bila sprejeta zazidalna načrta na območju Grajskih njiv in Rdečega hriba v Črnomlju, zdaj je v izdelavi načrt za rekreacijsko območje Kolpe od Učakov-cev do Zilj, tik pred sprejetjem pa sta urbanistični načrt za Semič in zazidalni načrt za del Vinice. V letu 1972 je bUo izdanih 35 lokacijskih odločb, obravnavanih pa je bilo preko 130 lokacij za nove gradnje, kar je 20 odst. več kot-leta 1971, ki so ga dotlej šteli za rekordno po številu gradenj. Mimo tega je več kot 350 občanov prijavilo adaptacije hiš. Obnavlja in gradi se skoro na vsakem korald, v vsaki vasi pa prav gotovo. Ob vsem hvalevrednem napredku pa bo treba vendarle poskrbeti za nadzor nad gradnjami, kajti adaptacija se marsikdaj sprevrže v novo gradnjo. reditev v Beli krajini pripravlja deset odborov, pričakujemo pa kakih 5.000 ljudi. Razen Belokranjcev in borcev bodo prišli še gostje sosednjih hrvaških občin. Gostinske usluge na tovariškem delu proslave, ki bo pred gasilskim domom, prevzema metliško gasilsko društvo. V sklopu te proslave bo -že teden dni prej tradicionalna mednarodna kolesarja dirka po Beli krajini, poteka pa še vrsta športnih tekmovanj. Šolska mladina bo pisala naloge o NOB, tekmovala pa bo tudi na kviz oddaji. Najboljši pisci šolskih nalog in zmagovalci kviza bodo za nagrado odpotovali na izlet po krajih, kjer so potekali najbolj znani dogodki iz NOB: Drvar, Jajce itd.“ R. B. • •• PREUREJENA TRGOVINA V Podzemlju so vaško trgovino čez poletje preselili v gasilski dom, medtem pa lokal obnavljajo. Kmetijska zadruga Metlika, ki ima v tem kraju svojo poslovalnico, Je za preureditev in modemizacijo trgovine namenila 360.000 din. Računajo, da bodo vsa dela končana do prvil) sep-tembrskili dni. NEZAŠČITENI PESCI - V mestu in v okoUci Je vedno več asfaltiranih cest, česar so zlasti veseli vozniki. Tudi nekaj poti za pešce so pokrih z asfaltom. Po njih pa se prav tako prevažajo kolesarji, mopedisti in celo nekateri avtomobilisti. Pešci so tako izrinjeni še od tam in nikogar ni, ki bi jih zaščitil. IZUMRLO MESTO - V času počitnic in dopustov Javno življenje v mestu zamre. Vsak skrbi le za svoj oddih, vse dmgo gre v pozabo. Tudi kakih priprav za proslavo občinskega praznika ni čutiti, čeprav je pred durmi. Z 31. avgustom so prebivalci kočevske občine izplačali samoprispevek, ki so ga uporabili za rdcon-strukcijo ceste Livold - Brod na Kolpi, in že je tu akcija za razpis novega samopri^evka, ki naj bi pričel veljati s 1. januarjem prihodnjega leta. O tem, za kaj naj bi uporabi- li novi samoprispevek, so mnenja različna. Na podeželju so ljudje bolj za razne komunalne ureditve, v mestu pa bi želeli zgraditi zimski bazen. Obe želji bo treba nekako uskladiti. Zimski kopalni bazen in telovadnica pri gimnazijskem poslopju sta prav gotovo potrebna. Vprašanje pa Je, Če bosta oba objekta v tako maihncm kraiu. kot je Kočevje, tudi rentabilna. Stroški za vzdrzevanje namreč iz leta v leto tako naraščajo, da povzročajo tistim, ki že skrbe za podobne objekte, resne skrbi. Ob projektiranju objektov sicer vodno dokažejo, da bodo rentabilni. Ti izračuni pa kaj kmalu postanejo precej dvomljivi. Lep primer za to je dom telesne vzgoje v Kočevju. Od leta 1959, ko je bil zgrajen, pa do danes so se stroški za vzdrževanje skoraj desetkrat povečali. Prostori v domu so nepretrgoma povsem zasedeni od sedmih zjutraj do desetih zvečer. Verjetno bo prav tako tudi s telovadnico pri gimnaziji. V njej bodo ves dan dijaki gimnazije in poklicnih šol, zvečer pa športniki. Stroški za to dobo vezani pretežno na redni proračun. Precej drugače bo z zaprtim bazenom. Stroški za vzdrževanje bodo šli na račun samofinanciranja. Ti stroški pa bodo seveda precej večji kot za telovadnico. Res Je, da bodo bazen rabile tudi šole, kot to delajo povsod drugod, a malokdo ve, da stane taka šolska ura od 100,00 do 150,00 dinarjev. Kako bodo šole to uskladile s svojimi proračuni, je vprašanje, saj Je včasih še 25,00 din za eno uro v telovadnici težko plačati. Vse to bo treba dobro premisliti, preden bomo zasadili prve lopate. ANDREJ ARKO DROBNE IZ KOČEVJA SLABA LETINA - Čebelarji se nič kaj ne pohvalijo z letošnjo letino. Nenadne nevihte so uničile čebel, ko so cveteli travniki, je bilo slabo vreme. Morda bo bolje, ko bo medila hoja in ko bodo &bele prepeljali na pašo drugam. POČITNICE GREDO H KONCU ’ - Mesto se spet polni. Otroci se vračajo iz kolonij, mladina z delovnih akcij, športniki s tečajev, taborjenj in priprav za Jesenska tekmovanja. Spet so tu popravni in sprejemni izpiti, podpisovanje učnih pogodb, vpisi na univerzo. MEDVEDI V OKOLICI MESTA - Izletniki, ki redno obiskujejo Mestni vrh in razvalino Fridrihšt^n na Stojni, vse pogosteje srečujejo medvede. Ta srečanja navadno niso nevarna. Verjetno so se medvedi preselili v te mirne gozdne predele zaradi gradnje ceste proti Brodu. DOBER ZASLUZEK - Maline in robidnice so letos dobro obrodile. Domačini Jih naberejo za prodajo tudi po 50 1 na dan in so si kar v gozdu postavili šotore. 06 sobotah in nedeljah pa se pripeljejo nabiralci tudi iz Ljubljane. KOČEVSKE NOUICE Poletje že tone v jesen, bazenček pred metli^m vrtcem pa še vedno ni v zemlji. Tudi igrišče ni urejeno, pa bi mordo že zdavnaj biti nared. Mar se bodo komundci na zimo lotili teh del? (Foto: R. Bačar) Se štirinajst dni do snidenja Deset odborov pripravlja veliko proslavo 9. septembra v Metliki, ko bo srečanje borcev in 30-letnica Petnajste brigade - 23. avguste 1973 DOLENJSKI LIST 13 Pridno dekle Draga Pantar, 21 let, iz Črnega potoka je izlagalka v kočevski Tinami. Na delo se vozi z avtobusom ali stricem. Popoldne Eridno dela doma in {»prime, jer je treba. Ujeli smo jo, ko je peljala polno ndoženo samokolnico z njive. „V vasi je precej mladih,“ je povedala, „vendar gredo večji po svetu. Eni za delom, drugi se poroče. Raztepejo se povsod, celo na delo v tujino jih gre nekaj." Dragica je ena redkih dvajsetletnic, kije doma. Tole pisano druščino smo posneli pred kmtkim na Mestnem vrhu, s katerega je prečudovit razgled na Kočevje. Sesta%ijali so jo planinci, taborniki, pioniiji in cicibani ter jamaiji, ki so vse popeljali še v Ledeno jamo. (Foto: F. Brus) Kmetijstvu cesta ne bo pomagala, lahko pa bo kmečkemu turizmu Po upokojitvi so bo vrnil v domačo vas • Gojil bo sadje in redil zajce ter kure - Kolpa je najčistejša reka v Sloveniji ,J)ober zrak je tu, ropota ni, lepo je, zato se bom čez leto dni, če bo šlo vse po načrtfli, za stalno vr^ domov,mi je povedal Alojz Briški, ki dela sicer v Ljubljani, zdaj pa v domači vasi Laze ob Kdpi obna^ja ro^tno hišo., JColpa je najčistejša reka v Jugoslaviji, saj tukaj, v nienem zgornjem delu, ni nobene^ mesta, da bi jo onesnaževalo. Cisto Kdpo moramo varovati. Pameten je tisti sklep, da 500 m od njenega brega ne sme začasno nihče ničesar graditi.** „Jablane, hruSke, slive, češnje, orehe in kostanje sem zasadil. Tudi kure in zajce bom redil, saj bom imel dovolj' časa, ko bom upokojen," pravi Briški, ki ima kom» 47 let, pa bo zaradi paftizanščine (dvojnem štetja) in beneficirane delovne dobe zbral dovolj delovne dobe za polno pokojnino. Seveda je okoli vasi tudi precej divjačine. Zajci, ieleni in medvedje delajo škodo v sadovnjakih, divji prašiči pa na njivah, zato kdor le more, vse^ogradi. V takih vaseh, kot so Laze, je hudo, če kdo zboli pozimi, ko zapade visok sneg. In tu obidajno zapade meter snega. Bolnika moraš naložiti na nosila in v dolino z njim. Morda bi šlo tudi s samimi, a kaj, ko jih tu ni več! „Asfaltna cesta iz Kočevja sem bi pred mnogimi leti obdržala ljudi v vaseh. Zdaj asfalt kmetijstvu ne bo Kmag^, lahko pa se bo uveljavU lečki turizem, meni Briški. Nekateri pa se vesele govoric, da bo tu mimo morda nekoč peljala celo železniška pft>ga. Alojz Briški (desni):"„Že dve leti počasi obna^jam rojstno hišo. Domov se bom vrnil, ko bom upokojen.** (Foto: J. Primc) POZABLJENI SOSEDJE -Nekdo je dejal, da je bilo 22. julija na probavi v Starem logu 2.000 ljudi in S Ribničanov in kaj bo, če bo sledila revanša in bo 9. septembra na proslavi v Grčaricah 2.000 ljudi in 5 Kočevarjev. Popoln uspeh podaljšanih Vsi učenci, ki so obiskovali oddelke podaljšanega bivanja v šoli, so izdelali - Spet zbirajo prijave za ta oddelek v šolskem letu 1972/73 so na osnovni šoli Kočevje organizirali tri oddelke podaljšanega bivanja učencev v šoh: dva za učence na predmetni stopnji (45 učencev), enega pa za učence od 1. do 4. razreda (21 učencev). Vsi ti so razred uspešno izdelali. V šoli so imeli strokovno pomoč pri učenju, v prostem času pa so imeli orga^irane ure iger in razvedrila ter kosilo. Učenci so si pri takem programiranem načinu dela pridobili učne navade, ki so poleg nadarjenosti in marljivosti osnovni poeoj za uspešnost v šoli. V novem šolskem letu namera- Obudili kulturno delo V 2el|nah pri Kočevju se zavedajo, da brez kulture tudi na vasi ne gre Lani so v Željnah ustanovili kul-turno-umetniško društvo ,J^og“, ki fe po prvih nesporazumOi in težavah laepko poprijelo za delo pod vodstvom predsednice Justine Rauh in še nekaterih. Igralska skupina šteje okoli 20 članov. Lani so igrali že v Osilnici, Loškem potoku, Podpr^ski, Koprivniku, letos pa spet za 8. marec ooma in nato ie v Stari cerkvi. Pevski zbor šteje 10 članov; vodi ga Marica Vidmar iz Kočevja. Skupino narodnih noš, ki šteje 10 članic, zdaj pa bodo vključili vanjo še fante, vodi Kristina Trkovnik. Ustanoviti nameravajo tudi taimburaSki zbor; predvidoma ob5an vpra&uj« ^ bo vodil tovariš Janežič iz Kočevja. V KUD sodelujejo složno starejši in mladina. Zdaj si urejajo dvorano v gasilskem domu, ko jo bodo dokončali pa bodo naštudirali partizansko ipo „Vrnitev Blaznikovih". Z enodejanko „Izdajalec" nameravajo jeseni nastopiti na proslavi AFŽ v Dobrniču. vajo na osnovni šoli Kočevje ustanoviti še več takih oddelkov za podaljšano delo učencev v Šoli. Da bi bila organizacija teh oddelkov lažja, je uprava šole obvestila starše, ki bi želeli vključiti svoje otroke v varstveni oddelek pod^jšanega bivanja, da do 25. avgusta vložijo pismeno prošnjo upravi osnovne šole Kočevje. V.I. KOČEVJE: KAJ NAJ STORIJO V Kočevju se pripravljajo na gradnjo čistilnih naprav za kanalizacijo. Graditelji družinskih stanovanjskih hiš so neuradno obveščeni, da je gradnja greznic nepotrebna, niso pa prejeli doslej še nobenega uradnega obvestila in so še vedno v negotovosti, kaj naj storgo. To bi bilo nujno treba urediti. ZELJA: ASFALT DO DVORA 2e v juniju je bila asfaltirana cesta skozi Stari Log pri Kočevju. Denar za to so dobili iz krajevnega samoprispevka in še iz nekaterih drugih virov. Dobro bi bilo, če bi asfdtirali tudi cesto od Kočevja do Dvora v novomeški občini, saj je na njej vse večji promet. -v- maclved odgovarja - Drugi po svetu dokazujejo, da Sola in avtobusna postaja ne moreta biti druga ob drugi. — V Kočevju pa bomo dokazali, da je to mogoče in celo potrebno, saj se veliko otrok vozi v šolo z avtobusi! KOCEUSKE nouige Fi GIBANJE PREBIVALSTVA V jumju je bil na območju matičnega urada Kočevje rojen en deček. V juliju ni bfl rojen noben otrok. V jun^u je bilo 10 porok, v Juliju pa 9. Umrli so: Karolma Puge^, gonodi-a' iz Pricerkve 24, stara 7i let; rane Merhar, upokojenec iz Koblarjev 38, star 62 let; Marija Safar, upokojenka iz Mahovnika, nova hiša, stara 49 let; Janez Klun, upokojenec iz Mlake pri Kočevju 28, star 63 let; Karel Ofak, krojač iz Dolxe vasi 5*, star 5B'let; Stanislav Zupanc, upokojenec iz Kočevja, Kolodvor^ ska ulica 9, star 66 let; Marija Kirin-čič, gospodinja iz Livolda 33 oziroma iz Urinja 50 pri Reki, stara 62 let; Marko Bartol, kleparski vajenec, star 15 let; Marija Rauh, gospodinja iz Kočevja, Prefcmova 12, stara 86 let, in Jože Rus, upokojenec iz Kočevja, Cesta na Trato 20, star 60 let. Uničevalci Avtobusne čakalnice v Stari cerkvi pri Kočevju ni več. Barabe (lepšega imena ne zaslužijo) so jo uničevale, nakar je krajevna skupnost podrtijo odstraiiila. Lesena čakalnica je prišla' prav vsem potnikom, posebno še če so morali čakati avtobus med deževjem, neurjem ali sneženjem. BUi so pod streho pa tudi prtljage jim ni bBo treba odlagati v blato ^ prah. Zdaj čakalnice ni več in potniki, ki jih je veliko, saj se mnoei vozijo v Kočevje in drugam tuai v službo in šolo, zdihujejo za nto in kolnejo „prekleto mularijo , ki vse umči. ■ Vendar kletvice in vzdihovanje ne bodo pomagali. Ce milica ne zmore, naj bi vaščani sami odkrili uničevalce čakalnice, ki so jo postavili s svojimi prispevki in denarjem svoje l^^vne skupnosti, in jih na ta ali oni način odvadili delati škodo. Kdor ne zna obvarovati svojca, bo vedno izgubljal ali delal zaman. To ne velja le za Staro cerkev, kjer žive zelo prizadevni in prodni občani, ampak tudi za druge kraje. Vijak proti zlaganim napovedim Z izterjanimi dolgovi in boljšo organizacijo izterjave je dosegla novomeška davčna uprava ob polletju lepe rezultate Prispevki in davki letos tako dobro polnijo občinsko blagajno, da proračun ni v zadregi. Uroš Dular z davčne uprave sodi, da je pritok denaija precej nad lanskim m da so presežena tudi letošnja pričakovanja. Davčni upravi se je med drugim posrečilo spraviti na tekoče številne dolgove iz prejšnjih let. To je dosegla tudi z boljšo organizacijo izterja- Jutranji kozarec Kozarček zjutraj pred delom je postal razvada, ki se je razširila do take mere, da so o njej kot obliki alkoholizma že večkrat razpravljali na več forumih. Nekatere občine v Sloveniji so uvedle prepoved točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah in na podoben ukrep se pripravlja tudi novomeška občina. KARLO ZRIM, poslovodja restavracije: „S prepovedjo točenja alkoholnih pijač v zgodnjih jutranjih urah se problem alkoholizma ne bo rešil, kajti kdor je temu podvržen, bo pijačo prinesel od doma ali pa si jo lx) kako dmgače priskrbel. Ukrep bomo najbolj občutili gostinci, saj v prvih dveh urah prodamo skony toliko kot potem v celem popoldnevu." IVAN SKUBIC, zidar: „Pametna stvar. Nekateri namesto enega kozarčka, ki sam na sebi ni nič slabega, popijejo toliko, da pridejo na delo pijani. Takih pa prepoved ne bo prizadela, s^ si bodo pijačo pri-nesU lahko od doma." DRAGICA LUZAR, prod^alkav bifeju: „Ne vem, če bo s tem kaj doseženo. Kdor potrebuje svojo mero pijače zjutr^, si jo bo že priskrbel. Res je, daje ta navada precej razširjena, a to še ni alkoholizem. Za nas pa bo prepoved imela slabe posledice, ker ravno v jutranjih urah precej prodamo." MILAN POPOVIČ, mehanik: „Tak zakon je nujno potre^n in pohvale vredno je, da smo se tudi v Novem mestu spomnili na to možnost preprečevanja alkoholizma. Delavci že navsezgod^ zaužijejo alkohol in to se nujno pozna na njiho- vi storilnosti, pa tudi na velikem številu poškodb na delovnih mestih. Mislim pa, da ta ukrep pitja le ne bo moeel povsem preprečiti." MARIJA VEKUŠ, natakarica: „Delavci spijejo zjutraj svoj kozarček in sprašujem se, kako potem delajo. En sam kozarec sicer ni nič hudega, toda nekateri se ga nalezejo, še preden stopijo na svoje delovno mesto. Gostincem bo prepoved prinesla nekaj izgube v prometu, ker ravno zjutr^ precej prodamo, za splošno ljudsko zdravje pa je ukrep upravičen." TONE VIDMAR, šofer; „Sam ukrep ni zgrešen, vprašanje pa je, koliko bo zalegel. Mislim, da tistim, ki bo hotel popiti svoje, nobena prepoved tega ne bo preprečila." ve. Razlika je očitna: prej so izterjevalci davščine pobirali na kraju samem, zdaj zaostankarje najprej pismeno opomnijo na obveznost, takoj nato pa sledi rubež. V praksi se je uveljavilo, da zarubijo denar, manj premičnine in nepremičnine. Ce je kdo socialno ogrožen, mu iz-teijalec svetuje, kam n^ se obme za odlog ali celo oprostitev plačila. Pri obrtnikih opažajo boljšo vestnost kot v minulih letih, saj so njihove davčne napovedi letos za 15 odstotkov večje od lanskih. Kaže na to, da se je davčna disciplina, ki je bila do zdaj vseskozi problematična, vidno izboljšala., Kajpak uslužbencem davkarije ni ušlo, da so nekateri zavezanci prikazali v napovedih precej nizek dohodek glede na promet, dejavnost in ne nazadnje tudi ime. Do skrajnosti so sklenili priviti vijak Suhokrajinski drobiž D GASILSKI DOM V HINJAH so prijeli preurejati. Dozidali bodo prostor za orodjarno in za nekatere pritikline, dosedanjo orodjarno pa nameravajo preurediti v manjšo'dvorano, ki jo v tem kraju pograšajo, saj nimajo primernega prostora za prireditve. Za uresničitev načrta sta se zavzeli hinjska krajevna skupnost in Zveza kultumoprosvetnih organizacij občine Novo mesto ob sodelovanju hinjsk^a gasilskega društva, ki pa s preurejevanjem odlaša. dvAkrAt po dnu reke KRKE so izkopali jarek za cevovod za vodovod, in sicer pri Jami na Dvoru in pri Stavči vasi. V jarek so že položili tudi cev za glavni cevovod vodovoda, ki ga gradijo za ta dva kraja. Za delo so izkoristili nizko gladino Krke. Občani obeh vasi so bili pri delu složni in vztrajni. M. S. ŽUŽEMBERK: GASILSKO SLAVJE ZA 85-LETNICO Gasilsko društvo iz .:.užembeika, ki letos praznuje 85-letnico ustanovitve, bo v nedeljo, 26. avgusta, priredilo vrtno veselico pod pokroviteljstvom Iskra Commercea iz Ljubljane in krajevne skupnosti Žužemberk. Ob tej priliki bodo prevzeli novo motorno brizgalno. Program se bo začel ob 15. uri pred grškim domom v .i.u .emberku s srečanjem suhokrajinskih gasilcev. Nastopili bodo tudi gasilci iz Novega mesta in pionirske desetine iz Zežemberka in z Dvora. Goste bo zabaval ansambel Franca Tavčaija. M——a—W EETRTK0V INTERVJU Dobili bomo štiri i v zadnjem četrtkovem intervjuju je Albert Račeč.«č načel zanimivo vprašanje množične športne rekreacije delovnega človeka, ki'se mu zdi v Novem mestu zapostavljena. Zanimalo ga je, ali so možnosti in kakšne, da dobi naše mesto trim stezo. Za odgovor smo povprašali referenta za ^ort in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Roberta Romiha. „Trim steza je prav gotovo tista oblika telesne kulture, ki je dostopna vsem, od n^mUyših do najstarejših. V drugih državah imajo že dolgo vrsto let tak množični rekreativni ^ort dobro urejen, pa tudi v Sloveniji so si večja mesta omislila to za nas novo obliko telesne dejavnosti. Na sestuikih republiškega sveta Zveze sindikatov v Ljubljani je bilo veliko govora o tem, da bi YSf '•‘ičji kraj v Sloveniji imel švojv. stezo," je propovedo-val Romui. Sprva je občinska Zveza sindikatov nasprotovala gradi\ji takega objekta, češ da bi ne bil izkoriščen, toda pokazalo se^, da^e v interesu delovnih organizacij in turizma, da se lotimo gradile. Načelno privoljenje za pomoč so dobili od Gozdnega gospodarstva, Novoteksa, pričaićujejo pa razumevanie gradbenega podjetja Pionir, ki bi lahko pomagalo predvsem pri samem delu. „Ogledi sem si že Porto-vald", je nadaljeval Romih," in moram reči, da je malo tako lepih prostorov za trim stezo. Sama trasa je zamiSyena v dolžini do 2500 m, za športnike pa bi jo lahko podaljšali na 3000 m. Težavnost in vrsto postaj na njej je 2e izdelala visoka šola za telesno vzgojo v Ljubljani. Težav torej skoraj ni, če izvzamem vpra- šanje sporazuma, ki ga bo treba skleniti z zasebniki, ki imajo v posesti dele zemljišč Portovalda. Boje se namreč, da bi porabniki delah škodo, kar pa ne pride v poštev, celo tako je, da bi s trim stezo zasebniki pridobili vs^ glede urejenosti poti" Romih je poudaril, da je trim steza primerna prav za vsakogar in da pričakukje, da se bodo Novomeščani radi sprehodili po nji. Za bolj zahtevne in za šport- Robert Romih nike bo urejeno tako, da bodo na isti postaji lahko izvajali težje naloge kot običajen rekreator. Širši okolici Novega mesta se torej* po praznini, ki je vladala do sedaj na tem področju, obetajo lepši časi. Vsega ski^^j bomo imeli štiri trim steze. Ena bo skor^ končana na Otočcu, novomešKa bo urejena do pomladi, kmalu za iijo pa še podobne steze v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Krajše objekte te vrste pa pripravljajo tudi v neposredni bližini nekaterih tovarn. M.MARKELJ v primerih, kjer se bo izkazalo, da plačnik davščin nerad obelod^ja prave številke. I. ZORAN [ Ne bo brez posledic! Novomeška komisija za ugota>ijanje izvora premoženja nadaljuje delo kljub dopustom. Na nedavni seji je postopdc v enem primeru ustavfla, sprejela pa je sklep o uvedbi postopka zoper novo osebo. Trenutno tečejo postopki zoper štiri občane. Z zadnje seje komisije velja podčrtati še tole: vse vodibe, člane Zveze komunistov, ki ne čutijo dolžnosti in odgovornosti, da bi se podredOi splošnemu pozivu o prijavi premoženja, bo komisija predlagala za obravnavo na občin^em komiteju ZK oziroma v osnovnih partijskih organizacijah. Število prijav, ki se zbirajo pri tajn&u komisije Jožetu Floijančiču, se je v zadnjem času povečalo za 11 — od 466 na 477. Čeprav minevata dva meseca od rdca, pričakujejo, da število prijav še ni dokončno. Nekaj prijav pričakuje komisija na podla-9 nedavnega poizvedovanja v delovnih organizacijah, koga štejejo za vodilnega in koga ne. NcfvomeSJo-dinja z Uršnih sel 28, v 69. letu starosti in Anton Mali, upokojenec iz Trdinove 29, v 83. letu starosti - Eiitt Kuspa je reiua, da jo zanima, do kd^ bo sejmišče Se brez vode, kot je ie od zime didje. Šejma^ mečkajo in tipajo prašiče, a si rok ne moiejo lui^, preden malicajo. Ko pa je gospa hotda na sejmsko stra-niiče,jojeyigjloveii... JESENI v NOVEM Učenci gostinske šole bodo jeseni v prenovljenih razredih spremUali pouk. Po^je^e Novograd iz Nov^a mesta prena\^a sedai\je prostote, ki niso bui več ustrezni. Ker se bosta ^rava Gostinskega šoh^ega centra in Delavska restavrac^a preselila v Germovo hišo na Glavnem trgu, bodo dosedaj\je prostore uprave in restavracije uporabili za nove razrede in za kuhinjo, kjer bo potekal praktični pouk učencev kuharske smeri. zn POKLiinE uozniKE i ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO Šola za poklicne voznike motornih vozil RAZPISUJE VPIS KANDIDATOV ZA POKLICNE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL C in E KATEGORIJE. Vpišejo se lahko kandidati, stari 18 let, z dokonč^♦no osemletno šolo ali poklicno Šolo, ki so duševno in telesno zmožni za vožnjo motornih vozil C in E kategorije. Kandidati, ki že imajo vozniško dovoljenje za motoma vozila C kategorije, se lahko vpišejo neglede na izobrazbo. Pričetek pouka bo 3. 9. 1973 ob 16. uri v prostorih centra. >1 Prijave in pojasnila dobite vsak dan v tajništvu centra. Ulica i| talcev 3. ZA DIMNIKARJE! DIMNIKARSKO PODJETJE, LJUBLJANA, Pokopališka ulica 11, sprejme v delovno razmerje KVALIFICIRANE DIMNIKARJE za področje NOVO MESTO, v uk pa vajence z dokončano osemletko ali z najmanj uspešno dokončanimi 6 razredi. Sprejmemo tudi vajenca za področje Brežic in Ljubljane. Samska stanovanja so zagotovljena. Ponudbe pošljite na naslov podjetja. venecijanka! Belokranjsko gradbeno podjetje „BEGRAD", ČRNOMELJ PRODA ŽAGO VENECIJANKO HOČE T 15 v delovnem stanju — z elektronfK>torjem moči 7 KW, vlečnim mehanizmom, tračnicami in garnituro listov, — brusilnim strojem za brušenje, — lopo za žago. Izklicna cena 8.800 din Stroški demontiranja in montiranja bremenijo kupca. Obvezen je 10-odst. polog izklicne cene, za udeležence družbenega sektorja pa ček. V prodajni ceni ni zajet prometni davek. Licitacija bo dne 27. 8.1.1. ob 12. uri na sedežu podjetja. Osnovna šola Raka razpisuje prosto delavno mesto TAJNIKA OZIROMA RAČUNOVODJE Pogoji: srednja strokovna izobrazbaj’rednost imajo kandidati s prakso. Razpis velja za nedoločen čas. Nastop službe 1. 9.1973. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Emona Ljubljana — TOZD Zdravilišče Čateške Toplice razpisuje prosti delovni mesti: 1. HOTELSKEGA VRATARJA 2. BLAGAJNIKA •s:* c Pogoji: 1. za hotelskega vratarja: moški, končana osemletka, odslužf:n vojaški rok, pasivno znanje nemškega jezika, enomesečno poskusno delo. 2. za blagajnika: srednja strokovna izobrazba, 5 let prakse na enakem ali sorodnem delovnem mestu, trimesečno poskusno delo. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Interesenti naj pošljejo prošnje na naslov: Zdravilišče Cateške Toplice — Komisija za kadrovske zadeve, 68250 Brežice. M. DR*:AVN0 PRVENSTVO V MOTOKROSU ZA JUNIORJE V .:LEBU pri ČRNOMLJU V NEDELJO, 2. SEPTEMBRA OB 14. URI ram Mercator 30-50 ZNIŽANJE CEN LETNI KONFEKCijI v BLAGOVNICI NA GLAVNEM TRGU 'Svet osnovne šole v Metliki razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE NA OSNOVNI ŠOLI ZA NEDOLOČEN ČAS Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema ravnateljstvo osnovne šole v Metliki, ^jer dobite tudi podrobna pojasnila. _____________ r ^ PROSTA DELOVNA MESTA! ^ Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja pri KOMUNALNO OBRTNEM PODJETJU TREBNJE RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA; 1. 2 GRADBEIH DELOVODIJ 2. STROJEPISKE 3. VEČ CESTNIH IN GRADBENIH DELAVCEV Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: gradbena delovodska šola pod 2.: zaželena srednja administrativna ali 2-letna administrativna šola Nastop delovnega razmerja možen takoj ali po dogovoru, osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. vse ev odtenki do strehe S8L0VEH1JALE8 UUBLJANA VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH: PLEMLJEVA 68 VIZMARJE, GOSP RAZSTAVIŠČE, DOMŽALE, \ HALA D A. SKOKA 20 ves gradbeni material, Ici ga potrebujete pri gradnji liiše: # BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO; 0 OKNA, VRATA. LADIJSKI POD-OPAŽE, PARKET; # KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO # PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI; INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566 GOSP. RAZSTAVIŠČE: 312-598 DOMŽALE: 72-397 OBIŠČITE NAS! INŠTITUT ZA PUUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO. GOLNIK razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VEČJE ŠTEVILO MEDICINSKIH SESTER 2. VEČJE ŠTEVILO BOLNIŠKIH STREŽNIC ZA DELO NA BOLNIŠKIH ODDELKIH 3. VEČJE ŠTEVILO KUHINJSKIH POMOČNIC 4. 4 VAJENCE - KUHARSKA SMER POGOJI: pod 1.: dokončana srednja medicinska šola splošne smeri pod 2.: NK delavka, po možnosti z dokončano osemletko in starostjo nad 18 let pod 3.: NK delavka ali PK delavka pod 4.: dokončana osemletka Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zelo ugoden. Samsko stanovanje in hrana zagotovljena v Inštitutu. Razpis velja 15 dni po dnevu objave. Ponudbe pošljite na zgoraj navedeni naslov. Rejc! perutnine! v Valilnici v NAKLEM PRI KRANJU LAHKO KUPITE 2 do 3 mesece stare jarčke po 25,00 din. Poslujemo vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa do 18. ure. CGP„DELO“, podružnica Novo mesto, SPREJME VEČ RAZNAŠALCEV ČASOPISOV ZA PODROČJE NOVEGA MESTA. Raznašanje je v jutranjih urah. Delo primerno tudi za fante, ki še niso stari 15 let. Zaslužek dober. Interesenti naj se javijo v pisarni podružnice. Glavni trg 1. za poklicne voznike! DELAVSKA UNIVERZA TREBNJE VPISUJE V ŠOLO ZA POKLICNE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, VSAK DAN DO 15. 9.1973, od 7. do 15. ure. Upravni odbor HOTELA KANDIJA razpisuje vodilno delovno mesto 1. RAČUNOVODJE podjetja (ni reelekcija) in razglaša še naslednji delovni mesti: 2. BLAGOVNI KNJIGOVODJA IN 3. BLAGAJNIK-ADMINISTRATOR Pogoji: pod 1: srednješolska izobrazba in praksa na enakih ali podobnih delovnih mestih. Pod 2 in 3 bodo lahko sprejeti kandidati z nižjo izobrazbo in daljšo prakso v samostojnem delu. Kandidati se naj osebno zglasijo na upravi podjetja. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA ELEKTROPRIVREDA ZAGREB GRUPA ZA PRIPRAVO NE KRŠKO Objavljajo dve prosti delovni mesti: STENODAKTILOGRAF ADMINISTRATOR v Grupi za pripravo izgradnje nuklearne elektrarne v Krškem, in sicer: 1.stenodaktilograf za nedoločen čas; 2. administrator za čas od 1. septembra 1973 do 28. februarja 1974. POGOJI: — končana administrativna ali njej ustrezna šola, znanje stenografije, strojepisja in pisarniškega poslovanja. Za delovno mesto pod 1. je poseben pogoj enomesečno poskusno delo. Prednost imajo kandidati z znanjem enega od svetovnih jezikov. Delo je mogoče nastopiti takoj. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ^ s kratkim življenjepisom na naslov: GRUPA ZA PRIPRAVO IZGRADNJE NE KRŠKO, 68270 KRŠKO, ULICA 4. JULIJA 38, V 8 DNEH PO OBJAVI. - 23. avgusta 1973 DOLENJSKI LIST 17 tedens^^le H Petek, 24. avgusta - Jernej Sobota, 25. avgusta - Ludvik Nedelja, 26. avgusta - Aleksander Ponedeljek, 27. avgusta - Zlatko Torek, 28. avgusta - Av^štin Sreda, 29. avgusta - Sabina Četrtek, 30. avgusta - Roza BRESTANICA: 25. in 26. 8. ameriSki barvni film „Obesite ga brez milosti“. 1. in 2. 9. danski film „Rdeči rubin BREz-ICE: 24. in 25. 8. ameriški barvni film ,JPlavobradi“. 26. in 27. 8. nemški barvni film „Obračun Bestijdnih“. 28. in 29.^ 8. jugodovanski film ,jSovra/jiik“. 31. 8. in 1. 9. dansko-švedski barvni film .JCralj - dama — fant“. ČRNOMELJ; 24. 8. italjianski barvni film „Skušnjave mladega Kazanove“. 26. 8. ameriški barvni film „v-lovek zakona“. 29. 8. francoski barvni film „Vdova Canderc“. 31. 8. ameriški barvni film „Ljubezenski stroj**. KOSTANJEVICA: 25. 8. nemški barvni film „Truplo iz Temze**. 26. 8, franco^i barvni film „Veseli lov na diamante**. 29. 8. mehiški barvni film „Pančo iz Akapuljka**. KRSKO; 25. in 26. 8. kanadski barvni film „Uvajanje v ljubezen**. 29. 8. italijanski barvni film „Ljudje proti**. MIRNA: 25. in 26. 8. „Stiije v viharju**. NOVO MESTO: Od 24. do 26. 8. francoski barvni film ,^Agenti ljubijo streljanje**. 27. in 28. 8. angleŠci barvni film „Orli nad Londonom**. 29. in 30. 8. „Varuj se krokarja -Gringo**. Od 31. 8. do 3. 9. ameriški barvni film „Farmarji napadajo**. RIBNICA: 25. in 26. 8. ameriški barvni film „Ne delaj valov**. TREBNJE: 25. in 26. -8. italijanski barvni avanturistični film „Avanture Odiseja**. igi m SLUŽBO DOBI OSNOVNA SOLA Katja Rupena v Novem mestu ima prosto delovno mesto snažilke. Stanovanje v šoli. BRIVSKO-FRIZERSKE vajenke' sprejme Štefka Buija, frizerski salon, Senovo. V SLUŽBO sprejmem KV kuharico, lahko je začetnica. Hrana in sta-novame zagotovljena. Plača dobra. Tone Arvaj, Kajuhova 2, 64000 Kranj. V IZUOlTEV sprejmem več fantov, ki imajo veselje do mizarskega poklica. Nudim vso oskrbo. Janez Iskra, Medvode 161, 61215 Medvode MLAL« DEKLE spr«.jme;no tu' oj za pomoč v bifeju in gospodinjstvu. Možnost priučitve, stanovanje in hrana preskrbljena. Nedelje in prazniki prosti. Malnerič, Kajuhova 18, Ljubljana. STANOVANJA NA STANOVANJE vzamem pridno vajenko. V Ragov log 4, Novo mesto. TRIČLANSKA DRUŽINA ISCE enosobno ali večsobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2220/73). TRIČLANSKA DRUŽINA nujno potrebuje sobo in kuhinjo v centru ali okolici Novega mesta. Ponudbe pošljite pod šifro „Dober plačnik**. ZAKONSKI PAR brez otrok išče v Novem mestu za dobo enega leta manjše stanovanje, to je sobo, kuhinjo in souporabo kopalnice. Plača dobro. Naslov v upravi lista (2179/73). MLADA ZAKONCA išjeta za eno leto prazno sobo s sanitarijami (tudi souporaba) v Novem mestu. Dobro plačilo in možnost in-štrukcij iz angleščine in francoščine. Naslov v upravi lista (2225/73). ODDAM SOBO dvema dijakoma ali dijakinjama. Naslov v upravi lista. (2229/73). ISCEMO SOBE za sedem ljudi v neposredni bližini tovarne motornih vozil IMV za dobo 10 dni. GRADIS, Ljubljana. PRODAM vseljivo trisobno hišo v Novem mestu-okolica za gotovino. Cena ugodna. Informacije: Kurirska pot 12, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista. (2249/73). Motorna vozila MOTORNO KOLO DKW 250 ccm v brezhibnem stanju, z rezervnimi deli, prodam. Ponudbe pošljite JOiLetu Turku, 68333 Semič. UGODNO PRODAM zastavo 750. Spilar, Adamičeva 6, Novo mesto. UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1965. Jo ;e Lobe, Irča vas 29 a. Novo mesto. UGODNO PRODAM kosilnico BCS s sedežem in oljno poč Emo 8. Crtalič, Šentjernej ICK). PRODAM KOMBI IMV super B, letnik 1969, v voznem stanju, in motorno žago Stihi 070. Stanc Gazvoda, Mihovec 11, Stopiče. PRODAM motor java 175 šport in moped na pet prestav, oba v odh-čnem stanju. Penca, Mal. Vodcni-ce 5, Kostanjevica na Krki. PRODAM ALI DAM na račun p gradbeno p:ucelo na območju Novega mesta avto fiat 124, dob- ro ohranjen in obnovljen. Morosi-ni. Mestne njive 4, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, generalno popravljen. Ratež 18 a. Brusnice. ZASTAVO 750 prodam po delih. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure in v nedeljo dopoldan. Naselje pri Mačkovcu 71. PRODAM RENAULT 8 s širokimi platišči, letnik 1969, ali novo, nevoSeno zastavo 101. Renault ima štiri rezervne ,ježevke**, 165x13. Ponudbe na telefon 77-192, od 7. do 16. ure. PRODAM DOBRO ohranjeno škodo - 1000 MB de luxe, letnik 1968, prevoženih 42.000 km. Cena 15.000,00 din. Isakovič, Bršlin 44, Novo mesto. PRODAM DKW F-12, letnik 1964, v voznem stanju. Strojarska pot 2, ' Novo mesto. PRODAM za.stavo 750, letnik 1965. Vel. Bučna vas 48, Novo mesto. PRODAM ami 8, letnik 1969, prevoženih 72.000 km, za 18.000 Ndin. Ivan Acman, Brestanica 146. PRODAM avto DKW Union 3=6 v voznem stanju, neregistriran in generalno popravljen. Cena po dogovoru. Ivo Radič, Moijandca 53, Sevnica. PRODAM poltovomi avto tip IMV -1600 Super B „Kamionet**, letnik 1971, s prevoženimi 18.000 km, v dobrem stanju. Informacije in ogled vsako nedeljo pri Francu Peternelju, Dovško 62, pošta Senovo. PRODAM kombi fiat 1300, letnik 1965, po zelo ugodni ceni. Informacije: Dol. Kamencc 69, Novo mesto. PRODAM moped Tomos s 4 prestavami. Jo:.e Bobič, Irča vas 24, Novo mesto. PEC ZA KOPALNICO, na drva, rabljeno, poceni prodam. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno otroško posteljico. Ogled vsak dan od 16. ureduje. Jovanka Be-rič, Nad mlini 44, Novo mesto. DOMAČE, TRSKOGORSKO BELO VINO, 500 litrov, prodam v nedeljo, 26. avgusta popoldne, po 6 din liter zaradi pomanjkanja posode ob bližajoči se trgatvi. Kupci, zglasite se pri Sušnikovi zidanici na Trški gori 34. Dajem tudi manjše količine. Dostop z avtomobilom. U(jODNO (obroki) prodam skoraj nova polkav':a, jedilni kot, zibelko, rabljeno kombinirano omaro, mizico in tri fotelje. Janja Kastelic, Trdinova 5a. Novo mesto. POCENI PRODAM trodelno omaro. Janez Jevšek, Trdinova 5c, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen kavč in trodelno omaro. Naslov v upravi Usta (2226/73). PRODAM kuhinjsko omaro in sobno omaro. Serovič, Nad mlini 43, Novo mesto. ZAMENJAM za drva dva moška zimska plašča. Milana Majcna 11, Novo mesto. POCENI PRODAM električni štedilnik in peč na olje. .ibert. Ljubljanska 20 (pri Keramiki), Novo mesto. PRODAM kompletno sobno pohištvo in samsko omaro. Janez Rodič, Mestne njive 10, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno spalnico z vložki in žimnicami (prava zima), lahko tudi posamično, in peč na olje Emo 8. Jože Godnja-vec. Gor. Gradišče 2, Dol. Toplice. PRODAM avtomobilske dele za škodo, letnik 1966. Jo :e Novak, Hrastje 16, Šentjernej. PRODAM kosilnico BCS, Ferguso-nove pluge in kro/:no žago. Ratež 7, Brusnice. PRODAM mlatilnico 'Edelves, ki dobro čisti vsa žita. Jože Ivanetič, Omota 8. Semič. K U I M KUPIM knjige za prvi razred pedagoške gimnazije. Janja Kastelic, Trdinova 5a, Novo mesto. KUPIM manjšo hišo ali zazidljivo parcelo v bližnji okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (2238/73). PRODAM PRODAM njivo, 48 arov, ob cesti Boršt-Krška vas. Stanko Panger-šič. Pristava 84, Tržij. PRODAM otroško posteljico, športni vozijek in plinski štedilnik. Kristanova 1, Novo mesto. PRODAM radioaparat z gramofonom, štiristezni magnetofon in plošče za angleščino. Naslov v upravi lista (2257/73). PRODAM televizijo Panorama Vega in eno leto staro sedežno garnituro Pomuije 7 dvema kavčema. Matija Je2, Kristanova ul. 28, Novo mesto. PRODAM delno obnovljen mlin, primeren za vikend. Kralj, Močvi-ije 6, Škocjan. UGODNO PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure na Paderšičevi 34, Novo mesto. PRODAM kasetni radio z magnetofonom za 1.700,00 din. Cegelnica 54. Novo mesto. PRODAM razna oblačila, tudi plašče za jesen in zimo, za 12-17-letno dekle. Sodobno in malo rabljeno. Naslov v upravi lista. PRODAM DOBRO ohranjeno kompletno spalnico. Režek, Nad mlini 42, Novo mesto. POCENI PRODAM prodajni pult (brez hladilnih naprav) za gostinstvo in strešni les (grušt). Naslov v upravi lista(2267/73). PRODAM nov mikrofon znamke AKG po zelo ugodni ceni. Jo.;e Maver, Dol. Nemška vas 7, Trebnje na Dol. PRODAM l5-vrstno vprežno sejalni-. co za žito. Ivan Vizler, Vel. vas 8, Leskovec pri Krškem. PRODAM magnetofon znamke Philips. Vinko Ahlin, Zaloka 6, Šentrupert na Dol. ODDAM skladiščni prostor v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2270/73). PRODAMO starejšo hišo v Gotni vasi 8. Informacije pri PavSelj, Dru.:inska vas 41, Šmarješke Toplice. PRODAM PARCELO pod Trško goro, blizu gostilne Pugelj. Informacije na Dolenjskem listu. PRODAM 11 arov novega vinograila v polni rodnosti, žična opora. Dostop L avtomobili, urejena dokumentacija za postavitev zidanice. Lepa razgledna točka po dolini Krke. Ponudbe na upravo lista pod „Trška gora**. STAVBlSCE za vikend ali hišo blizu železniške postaje pri novi kapelici prodam. Minka Cetin, Sela 1, 68257 Dobova. PRODAM dve gradbeni parceli 5 km iz Novega mesta. Naslov v upravi lista (2233/73). RAZNO SOLIDNO opravim vsa parketarska dela. Franci Sever, Vrhpolje 4, 61296 Šentvid pri Stični. PREVZAMEM KMETIJO z oskrbo starejših ljudi brez otrok. Naslov v upravi lista (2236/73). POROCNI PRSTANI! Ce ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 otlsf. popusta! V petek, 17. avgusta 1973 zvečer, sem v bližini restavracije Pri vodnjaku v Novem mestu našel denarnico z nekaj denarja. Lastnik naj sc zglasi pri Ivanu Završki, Valantičeva 3. Novo mesto. Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in tete TEREZIJE BAKŠE iz Šentjerneja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, .sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in našo drago mamo pospremili v tako velikem številu na zadnji poti. Zahvaljujemo se šen^emejskemu oktetu in sodelavcem I^re iz Šentjerneja za podarjeni venec. Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Slavko in Leon z družinama. Najlepše e zahvaljujemo dr. Savlju in dr. Ostojiču iz novomeškega kirurškega oddelka za težko, a uspešno opravljeno operacijo pacientke Joiefe Medle iz Gubčeve 25 v Novem mestu. Zahvaljujemo se tudi dr. Vodniku za ne.sebično pomoč. Md'., sinova z družinama in hčerka z možem. V spomin pokojnega Viktorja Markiča iz Novega mesta, zaslužnega šentjakobskega gledališča, so darovali Turkovi 150,00 din Rdečemu križu Novo mesto. Hvalal V 74. letu starosti nas je dne 30. julija 1973 zapustil mož, oče in stari o:e ANTON LEVSTEK iz Kočevja Iskreno se zalivaljujeino vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence in cvetje ter vso . pomoč in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo govornikom Jo.ietu C enci :u. Sobarju in Figaiju za poslovilne besede. Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Marija, sinova Franc in Peter z družinami. Ob bridki izgubi dragega moža in očeta JOŽETA MESOJEDCA iz Cešče vasi se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno , zalivalo smo dolžni zdravniškemu osebju novomeške bolnice-nevrološki oddelek, vaščanom, družini Mesojedec in Kolenc ter vsem sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi opekarni Zalog za darovano cvetje, kaplanu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. valujoči: žena Marija, sin Jože, hčerka Mari in 'drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice in sestre ^ PAVLE MAKŠE iz V Brezov log 46, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje in pomoč v tako težkih trenutkih, ter vsem, ki so pokojnico podarjene vence in cvetje in pomoč v tako težkih trenutkih, ter vsem ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Smrekarjevim, Vihaijevima, družinama Vidic in Šepetave. Zahvaljujemo se tudi tovarni Novoteks za podarjene vence, kolektivu „Kamnika** in kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Jože in Tone z družinama in Stane, hčerka Joža z Miro, sestra, bratje in drugo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki so ob nenadni in kruti izgubi moža in očeta IVICE PETRANOVIĆA pomagali in .sočustvovali z nami, iskrena hvala. Žalujoči: žena z otroci H ZAHVALA Ob smrti našega dragega moza, oč-^tta in starega očeta JOŽETA JAKLIČA iz Gribelj 23 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter delovnim organizacijam SGP „Pionir‘*-Novo mesto, Novoteks - Novo mesto in Mercator — Metlika za izrečena sožalja, podaije-no cvetje in vence. Topla zahvala vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, otroci, snahe in vnuki. Mladinska knjiga nagrajuje Ali že veš? če kuENŠ šolske knjige in potrebščine ^ pri Mladinski knjigi,!^ sodek)val |v OMESTI LA I P" bogatem na^dnem žrebanju! Obveščam 1'ranca Okičkega in Eda Škufco, naj se takoj javita na stanovanje, ker bom v nasprotnem primeru oddal vso njuno prtljago. Sašck, Irča vas 74, Novo mesto. Nudim vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema Bogo Radi, ..abja vas 15, Novo mesto. Mamice! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetarstvu ArmiJ, Tržaška 52, Ljubljana. Pavle Kirn, Dol 8, Šmarješke Toplice, prepovedujem pašo kokoši m obračanje avtomobilov po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Leopold Krevs, Vel. Kal 10, Mirna poč, prepovedujem pašo /.ivine po travniku v Jablanu in vožnjo po go7du na Vrhu. Kilor tega no bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list« Se priporoča Mladinska knjiga Novo mesto ODPRTO TUDI V SOBOTO. 1. septembra 1973. DO 19^ DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISI A: občinske konfercnce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), F ranc Beg, Viktor Dragoš, Tone (]ošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej -Za uiozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. usti!*zna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 dm, 1 cm na dok)čeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge ogla.se in oglase v barvi ve^ja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. Člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SI'RJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973) TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu? 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 — islenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Casopisril stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni fihni in Ljudska pravica, Ljubljana ti.sk: DOLENJSKI UST 3t. 34 (1221 MOPEDISTI! MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI HeGIEO in PODAUŠANJE VEUAVNOSTr PROMETNIH D0VOUE)IIJ! AVTOSERVIS »PlONI Rc, NOVO MESTO I HO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE V • ČRNOMUU • METLIKI 6 ŠMARJETI • ŠENTJERNEJU • ŽUŽEMBERKU. 3. 9. od 7. do 12. in 14. do 18. ure 4. 9. od 7. do 12. in 14. do 18. ure 5. 9. od 7. do 11. ure 5. 9. od 13. do 18. ure 6. 9. od 7. do 12. lire • DOL. TOPLICAH 6. 9. od 14. do 18. ure • NOVEM MESTU vsak dan razen sobote BREZ BESED > >; I BREZ BESED PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! v o /uOo J % Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeSkem transfuzijskem oddelku; Karel Lužar, Franc Jeglič, Pavel Košir, Srečko Kumer, Karel Kwš, Ivan Longar in Anton Hecl, člani Iskre, Novo mesto; Frančiška Kukman, Slavka Rozemberger, Franja Pavlin, Marjanca Zupančič, Janez Gornik, Franc Antončič, Miha Jerman in Franc Udovč, člani l6:ke, tovarne zdravU, Novo mesto; Janko Dobsvičnik, Martina Koračin, Matevž Mejač, Evstah^ Janežič, Jože Mejač, Dragoslav Vasič, Anica Gregorčič, Marija Forman, Milena Žic, Marica Gril, Jože Mišmaš, Milka Božič, Jožefa Anžlovar, Miha Irt, člani Novoteksa, Novo mesto; Vinko Gorše, Ivan Šiška, Ivan Stopar in Darko Markovič, člani Novolesa, Straža; Janez Judež in Angela Pravne, člana ^lošne bolnice Novo mesto; Jože Štuhec, Alojz Novak, Blažena Modic, Jože Košmrlj, Milan Burger, Bogdan Adamič in Jože Florjančič, člani IMV Novo mesto; Darinka Blatnik, Vida Konda, Marina Kovačič, Irena Stubler, Ana Bukovec, Ivana Jevšek, Janez Hribar in Danijel Adamič, člani Ele, Novo mesto; Mara Primc in Anica Kastelic, članici Laboda, Novo mesto; Franc R^uš, član Novograda, Novo mesto; Vinko Šuštaršič, član Industrije obutve. Novo mesto; Alojz Novak, član osnovne šole Grm; Jože Fluher, član PTT Novo mesto; Martin Ajdišek, član GG Novo mesto; Jože Gorišek, in Marjan Kmet, člana Iskre, Novo mesto. TREBANJSKA INDUSTRIJA montažnih OBJEKTOV „TRIMO" TREBNJE OBJAVLJA na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosto delovno mesto KV KUHARICE Pogoj: KV kuharica in 2 leti delovnih izkuSenj. Prijave na raz|fis prejema splošni sektor podjetja do zasedbe delovnega mesta. RADIO BREŽICE •' V.ETRTEK, 23. AVGUSTA: 16.00 - 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični n^tki - 16.15 - 16.30 Nove plošče RTB - 16.30 — 17.00 Aktualnost tedna. Novo v knjižnici, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame ter film^ pre^ed - 17.00 - 18.00 Glasbena odd^a Izbrali ste sami SOBOTA, 25. AVGUSTA: 16.00 - 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 — 16.45 Sobotno kramljanje - 16.45 - 17.00 Jugoton vam predstavna - 17.00 - 17.30 Kuhajte z mano. Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. Za naše najmlajše - 17.30 - 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 26. AVGUSTA: 10.30 Domače zanimivosti -Uvodnik za naše kmetovalce - Iz dela TOZD Kooi^racija Agrarie Brežice — Nedeljska reportaža: Gradnja ovnovne šole Cerklje v zaključni fazi - obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 - 15.00 Občani čestitjgo in pozdravil o. SEVNICA! NEDEUA, 26. AVGUSTA: 10,30 Reklame, oglasi in obvestila -, 10,50 Po domače — 11,05 Obiskali smo vzorno kmetijo - 11,20 Zabavna gla^a z uganko - 11,45 Nedeljski intervju - 12,00 Za 'Vsakogar nekaj - 12,30 Poročila - 12.45 Jestitke in pozdravi naših poslušalcev — 14,30 Zaključek programa. SREDA, 29. AVGUSTA; 16,00 Poročila - 16,10 Reklame, oglasi in obvestila - 16,30 Po domače - 16.45 Kotićek za šofege -Vidljivost za volanom - 16,55 Disko klub brez imena - 17,30 Turistična popotna torba - 17,40 Mladinska oddiya. SOBOTA, 1. SEPTEMBRA: 16,00 SOBOTNI VRTILJAK -16,15 Pet minut za... - 16,20 EPP I. del - 16,30 PoročUa - 16,35 EPP II. del — 16,45 Mini anketa — 17,00 Zaključek programa. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Lucga Pirc iz Viher — deklico, Zlata /Ielodije za vse čase - Iz operetnega sveta (Lj) -22.10 Poročila (Li) TpREK, 28. AVGUSTA; 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.55) (Zg) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Pet pedi - 4. odd£ya (Lj) - 19.00 Pravihia prehrana — odd^d iz cikla Osebna nega (Lj) - 19.20 K^makčalan in Mariovska planota - oddaja iz beogr^gske serije Karavana (Lj) -19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) — 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevarika '(Lj) -21.25 K^ hočemo: Ob ustavri^ in kongresnih razpravah (Lj) - 21.45 Diag(male (Lj) - 2215 Poročila (Lj) SREDA, 29. AVGUSTA; 16.45 Madž-arski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mačkon in njegov trop - barvni film (Lj) - 19.00 Kratek film (Lj) - 19.15 Zabavna glasba (Sa) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV Dnevnik (Lj) - 20.25 Mali modni magazin Ilirije -kozmetika Narta (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Sovražnik št. 1 - francoski film (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) ČETRTEK, 30. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) -18.20 Obzornik (Lj) - 18.30 Velika nogometna cesta, ^ortni film (Lj) - 18.55 E. Broente: Viharni vrfi -seriski film (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak. (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 E. Zola; Rud^i — dramska nadaljevanka Germinal (Lj) - 22.10 Poročila (Lj) BREŽIŠKA kronika' NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ir iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Fnmc Halozar, učitelj iz Dolenje vasi, si je pri prometni nesreči poškodoval levo no^; Ljudmile _ Zevnik, gospodinjo iz Brezja, je ugriznil pes v levo nogo; Milar Grozina, dijak iz Brestanice, si je pr prom^ni nesreči poškodoval glavo, roke in noge; Marjanco Gregl iz Stare vasi je podrl avto in ji poškodoval levo nogo; Vinko Baškovič iz Žejnega si je prestrelil prst na roki; Stefan Bemardič, upokojenec iz Starca grada, je padel s strehe in si po^odoval glavo m desno roko. Jože V{ydič, upokojenec iz Brestanice, sije pri prometni nesreči poškodovsd glavo; Andrejka Cvetkovič, hči ključavničarja iz Rigonc, se je nabodla na desno nogo; Irena Polovič, hči delavke iz Rigonc, je padla z motorjem in si E oškodovala koleno; Franc Vizlar, net iz Velike vasi, je padel z odra in si poškodoval prsni koš; Marija ^ibert, gospodinja iz Loč, je padla in' si poškodovala nogo; Anton in Vlado Leš, sta padla z motorjem in si poškodovala noge; Jože Cvetko, ključavničar iz Pi^nbrega, se je z va^im aparatom opekel po desni nogi; Martina Gramc, hči ključavniča^a iz Boršta, je padla s hruške in si zlomila roko; Branko Pavlin, sin delavca iz Reštanja, se je s koso urezal po desni nogi; Božena Bračun, negovalka iz Zagreba, sije pri prometni nesreči poškodovala glavo; Andrej Strmecki, upokojenec z Gregovc, sije pri prometni nesreči poškodovd ^vo in roko; Mar^o :abka, upokojenko iz Artič, je prevrnila krava in ji poškodovala roko. Pretekli teden so v brežiški bolnišnici lunrli; Alojz Hlastan, kmet iz Presladola, Neža Brili, gospodinja s Senovega, Frančišek Flišek, upokojenec s Senovega, in Helena Žam, gospodinja iz Leskovca. Dragutin Kasteljan, kmet iz Kačkovca; Albin Lapuh, kmet-borec iz Zdol pri Krškem; Alojzija Rozenfeld, žena soc. podpiranca z Bizeljskega; Stane Sobar, upokojenec iz Kompolja, in Janez Ljubi iz Veternika. živeti za glasbo V Zgodnjih dopoldanskih urah sem prišel na stanovanje novomeškega glasbenega pedagoga in učitelja za klavirski pouk Staneta Finka. Dobil sem ga pri jutranjem razmigavanju prstov' na klavirju, katerega zvoki so se mešali s kriki otrok zunaj na ulici. Več ur na stenah je glasno merilo čas in začutil sem, da tu ne vlada samo ritem časa, ampak tudi ritem človekovega čustva, da je tu doma gfasba. In ravno nji je Stane Fink že od mladih nog zavezan in mu pomeni najresničnejši notranji svet človeka. „Glasba je povsod: v naravi, v gozdu, na vaških poteh, v gibanju živali. Če ji človek zna prisluhniti, ga bo napolnila z življensko močjo, “ je dejal Fink in prekinil vajo za Griegov koncert za klavir in orkester v A molu, katerega namerava v bližnji prihodnosti izvesti z novomeškim orkestrom. „Samo ljudje so se odmaknili od tega prvobitnega vira, odtujeni so in njih življenje ne zveni več v tako razkošnih tonih. Morda se ravno zaradi tega včasih med njimi počutim precej osamljenega. “ Tri leta je študiral na kon servatoriju v Ljubljani, a je študij prekinil in šel učitelje-vat. Po vojni je prevzel poučevanje klavirja in harmonike na učiteljišču in na gimnaziji, več let pa je bil tudi upravitelj glasbene šole. Skozi njegove roke je šlo več generacij mladih in vsem je skušal vcepiti veselje do ^a-sbe. Prepričan je, da ^asba človeka plemeniti in notranje bogati. „ V tem svetu, ki se brezglavo zaletava za raznimi lažnimi vrednotami, ki postaja vse bolj grob in surov, doživljam včasih tudi ponižanja in razžalitve, a vse to se mojega resničnega bistva ne dotika. Ce sem vesel ali žalosten, sedem za klavir in glasba, ta „največja stvaritev sveta"] kot pravi Beethoven, me pomiri. Dostikrat se spomnim pokojnega slikarja Lamuta, ki je večkrat prihajal k meni, poslušal etude in me risal ob klavirju. Zdi se mi, da smo ^asbeniki in umetniki sploh svoje vrste ljudje ki živimo svoje življenje ne vsem na očeh ter smo morda zato večkrat napačno razumljeni in ocenjeni. Težko je opredeliti človeka, izrisati ga tako, da bo v vsem ohranjen vsaj delček tiste resnice, ki jo vsak čuti za svojo. “ Stane Fink je pripovedoval, obujal spomine in nehote je pred mano vstajala podoba drugačnega človeka, kot smo ga vajeni Vse, kar člbveka določa in opredeljuje od zunaj, se je umikdo, kakor da bi se iz lupine vsakdanjosti luščilo jedro, ki nosi resnično podobo, dostikrat prikrivano in skrito. M. J^RKEU Vlomilce, ki so odnesli blagajno Iz prodajalne KZ na Suhorju, so dobili med popivanjem in kvartanjem na Coklovci 17. avgusta so kriminalisti in miličniki prijeli Slavka Barešiča iz Doboja, Maijana Hudorovca iz C(Movce in 17-letno C. H. iz Coklo-vce, osumljene, da so v noči na 6. avgust \iomili v suhoisko trgovino. Trije ptički so razmere v zadružni prodajalni dobro poznali, ker so prinašali naprodaj zdravilna zelišča. Dan poprej so se dogovorili za vlom in načrt tudi izpeljali. Barešič je skozi streho zlezel v poslopje in odprl vrata. S Hudorovcem sta nato zvalila težko blagajno v dolino, dekle pa je medtem stražilo. Tašči grozil z nožem Alkoholik Alojz Potočar z Laz je postal nevaren za okolico, zato je v priporu Pri Potočaijevih na Lazah imajo že dalj ćasa pekel. Gospodar Alojz Potočar je vedno bolj nasilen, posebno k^ar pije. To pa je pogosto. Tako je 19. avgusta popoldne spet hudo vznemiril domače, pa tudi širšo sosesko. Okrog 17. ure je nenadoma začel brusiti velik nož, obenem pa je grozil, da bo z njim zaklal svojo 66-let-no taščo. Grožnjo je hotel že čez eno uro uresniJiti. Prišel je v taščino hišo in vpil, da ji bo prerezal vrat. Potočarjev mladoletni sin je staro mamo rešil, ker je prišel za razjarjenim očetom in ga spravil domov. A ne za dolgo! Kmalu po 22. uri seje alkoholik znova z nožem odpravil k hiši svoje tašče Marije Zajc, toda vrata so bUa zaprta. Ker Potočarja poznajo, so se tašča, njegova žena in trije mladoletni otroci umaknili na varno. Bežanja od doma so že vajeni. Potočar je bil jezen, vdomil je v taščino hišo, ko pa se je prepričal, daje prazna, je vpijoč skoz vas odšel domov. Zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja varnosti več oseb je preiskovalna sodnica novomeškega občinskega sodišča Marija Kastelic odredila za Potočaija pripor; v priporu bo do sodbe. Kazen^i zakonik predvideva za taka kazniva dejanja najmanj 3 mesece zapora ali strogi zapor do 5 let. 600.000 DIN ZA NOVE VRTINE Jeseni se bodo v Šmaijeških Toplicah začele temeljite raziskave termalne vode. Etela bodo veljala 600.000 dm, kot sopla-čnik pa bo sodeloval sklad Borisa Kidriča. Raziskave sodijo v okvir vdikih načrtov, ki predvidevajo velik porast zdraviliških in turistično-gostinskih zmo^ji-vosti v tem kraju. Natakar Šime je podrobno seznanjen s svetovnimi borznimi, denarnimi in turističnimi gibanji, zato'lahko jadra svojih misli in dejanj prilagaja vetrovom, ki se spreminjajo iz dneva v dan. Natakar Sime ve prvo božjo natakarsko zapoved: „Vsak gost je zate Bog, če le govori v tujem jeziku! “ Ve tudi, da je za Jugoslovane bog bogova, če jim sploh uspe priti na moije. Tudi jaz sem bil na moiju - upam, da mi komisija za ugotavljanje izvora premoženja zato ne bo skočila na prste. Takoj naj zato zapišem, da sem bil pod šotorom in da sem stanoval dva kilometra stran od moria. A kljub temu - smrad sem vohal, umazanijo sem čutil in tudi ribe (v konzervah) sem jedel! BU sem tudi v gostilni, kjer streže natakar Sime, in sem spoznal njegove metode. Naročili smo coco-colo in razdelili tarok karte: pijačo smo dobili, hkrati pa nam je prepovedal igranje kart. Potem smo se učili pri Nemcih, ki so naročili „Bier, und kaltes bitte!“ in so do- VOJNA ŠKODA bili pivo, karte so pa tudi lahko igr^i. Nat^r Sime je tako izborno plaval med tujimi in domačimi gosti, med dinaiji, markami in lirami, šilingi in funti, celo dolaijev ni zavračal. Spreten je bil nad vse, saj je vedno znal poskrbeti, da je Hansi iz Muenchna dobu mizo, ki si jo je želel, da je bilo njegovo pivo le s prstom pene in da je bil zrezek dovolj mehak. Za Julie iz Manchestra je bil čaj vedno dovolj sladkan in mleka je prinesel ravno pravšnjo mero. In za Pietra iz Modene je natanko vedel, kdaj mu mora odpreti novo steklenico terana. Sime je bil pravi akrobat, saj je uganil celo, kdaj je potrpljenje čakajočih domačih turistov na zadnji živčni nitki: takrat je postregel tudi Janeza. Tako smo se učili od Si-meta in se čudili, kako da mu gre kot po maslu: nihče se ni pritoževal. Neko one pa je nekoč le stegnilo jezik in vprašalo, zakaj so domačini vedno zadnji posteženi. Sime mu je zabrusil: „Zato, ker plačate manj!“ Potem smo opazovali in se nismo mogji načuditi. Zares, nam je računal pivo po 12 dinaijev, Hansi je moral odšteti 15. Mi smo plačevali sladoled po 6 dinaijev, Hansi pa po 10 ... Ker se v šoli nisem učil nove matematike — morebiti je tam kaj takega, da bi mi to seštevanje postalo dojemljivo, ker velja pricip množice — sem ga nekega dne, ko si je Sime brisal pot in ko ni bilo več navala gostov, prestrašeno vprašal, kako se je naučil tega računanja. „E, moj brate!“ se je nasmehnil. „Mar ne veš, da nam Nemci nočejo plačati zapadle vojne škode? Vidiš, zdaj pa jaz tujcem samostojno nabijam dodatek, davek na vojno škodo!“ Ca je Sime mešter od zanata! J. SPLICHAL v dolini so s sekiro vlomili v blagajno, izvlekli iz nje 17.000 din gotovine in razno dokumentacijo. Denar so odnesli, papirje pa razmetali. Z rdečo jopo so nato še obrisali sledove na blagajni, kot so videli v filmih. V gozdu nad Lokvico so takoj zatem denar prešteli. Moška sta dobila vsak polovico, dekle pa nič, toda naslednji dan so vsi trije v Metliki na veliko kupovali obleke, ure, tranzistorje, motorno kolo, hrano in pijačo. Zapravljali so tako na veliko, da je marsikdo nanje postal pozoren. Kupili so tudi tranzistor s kasetnim magnetofonom. Za ukradeni zadružni denar so razen tega uprizaijali v naselju na Coklovci pravi „casino^‘. En večer so z^vartali 3.000 din! Take užitke pa so si privoščili vsak dan, seveda ob dobri hrani in pijači. Pri takem opravilu so sedeli, založeni z gajba-mi piva, tudi tisti večer, ko so jih prijeli. Zdaj so vsi trije v preiskovalnem priporu. R. B. V ponedeljek dopoldne so prišli na obisk v novomeško tovarno zdravil Krka maturanti in profesori slovenske gimnazije iz Celovca, ki so na dvanajstdnevnem pofi^tovanju po Jugoslavigi. V Krki jih je v imenu občindcih političrdh organizacg pozdravil sekretar občinske konference SZDL Novo mesto Franc Bar-tolj, v imenu gostite^a pa tehnični direktor inž. Raido Cimerman. Gos^e iz zamejstva so si naprej ogledali film o podjetju, nato pa so si ogledali se proizvodnjo. Predstavniki podjetja so 60 gostov iz Celovca povabili še na kosilo. (Foto: S. DOKL) Ivan Vegel Andrej Gorenjak Milan Sevenšek »Blagajniki« na zatožni klopi Ivan Vegel, Milan Sevenšek in Andrej Gorenjak so skupno zagrešili 29 kaznivih dejanj, predvsem so jim dišale blagajne 22. avgusta se je na okrožnem sodišču v Novem mestu začela obravnava proti 31 letnemu delavcu brez zaposlitve Ivanu Ve^u iz Brežic, 274etnemu Milanu Sevenšku, kvalificiranemu natakarju brez dela iz Kopra, in 2S-letnemu Andreju Gorenjaku, nezaposlenemu čevljaiju iz Zreč. Vsi trije so ptički velikega „slovesa**. Njihova dejavnost se je začela 5. maja 1971 v Mariboru, ko je Sevenšek vlomil v Industrijsko šolo Tabor in odnesel železno blagajno. Septembra sta začela delovati skupaj z Veglom in na veliko kradla ter vija-mljala po Hrvaškem, od Samobora do Bregane in Zagreba. KOLPA IMA 25 STOPINJ V torek, 14. avgusta ob 11. uri dopoldne, so v Metliki uradno merili toploto Kolpe na domačem kop^išču. Ugotovili so, da je imela voda kar 25 stopinj. Ni3 čudnega torej, da se ob popoldnevih tare ljudi na kopaliških in daje med gosti z avtomobili tudi precej registrdcih tablic od drugod. Tudi tujcev ne manjka. DOBRI AVTOMOBILISTI Skupščina AMD Ribnica je sklenila, da bodo več pozomosti posvetili delu športne komisije in Ji zagotovili potrebna sredstva. Športna komisija je ustanovila skupino mlajših članov, ki ima v načrtu predvsem sodelovanje na rally tekmovanjih. Tako so sodelovali že na tradicionalnem rallyju Sutjeska 73, na rallyju ob počastitvi dneva šoferjev in mehanikov ter na drugem tek movanju za prvenstvo Štajerske v Izlakah. Na vseh tekmovanjih so zasedli dobra mesta. V načrtu imajo organizacijo rally tekmovanja v septembru. Z razumevanjem in finančno podporo, ki so ju do sedaj nudile delovne organizacije iz Ribnice, člani še računajo in upajo, da sc bo tekmovalni šport razvil tudi na tem pbmo-jju. F. .ŽELEZNIK »Dolenjski Ijst« v vsako družino PO NOVEM SEVNIŠKEM MOSTU NOVEMBRA 74 Priprave za gradnjo novega mostu cez Savo, okrog 150 metrov nad železniškim med Boštanjem in Šmarjem, so v teku, čeprav to ob bregu Še ni videti. Republiška skupnost za ceste je poslala raznim izvajalcem gradenj takih zahtevnih objektov razpis za ponudbe zu gradnjo mostu. Izvajalci morajo republiški skupnosti poslati ponudbe za prevzem del do 4. septembra, novi most pa mora biti nared do 1. noven'.bru 1974. • ■ Trojka je „nastopila” v Ptuju, kjer so iz samopostrežne trgovine odnesli železno blag^no, Sevenšek in Vegel pa sta kazniva dejanja nadaljevala še v Kranju, na Reki, v Metliki, Murski Soboti, v Brežicah, v Cerkljah, Krškem in Litiji. O. septembra lani sta vlomila v pošto in ukradla železno blagajno, toda že naslednji dan so vloniilca prijeli v vasi Sava pri Litiji. Nakradla in naropala sta velike vsote denaqa in veliko blaga. Obtožnica bremeni V^la petih kaznivih dejanj grabeža, sedlih velikih tatvin, dveh poskusov velike tatvine in odvzema motornega vozila; Sevenšek bo odgovarjal za 4 grabeže, 7 velikih tatvin, 2 poskusa velike tatvine in za odvzem motornega vozila, medtem ko je Gorenjak v primeri z njima prava ^ „reva“. Njega dolžijo le enega ^be-1 ža in enega poskusa velike tatvine. I Obravnava sodi med n^večje sod-1 ne procese zadnjih let na novomeškem so^ču, o njej pa bomo še poročali. P V Sentjanah nad Portorožem tabori ta čas še sto mladih ljudi. Novome^im in straScim tabornikom se je pridružilo tudi 29 mla-.V dincev in mladink iz Ditzingena pri Stuttgartu, ki že drugo leto f gojijo stike z Novomeščani. Kot ponavadi, tabori ,41a Valeti** tudi več gostov in prijateljev tabornikov. Dopc4dnevi minevajo mladim v uijenju taborniških veščin, popoldan pa imajo plavalne in potapljaške tekme ter igre v moiju in na obali. Na sliki: najcenejši šport — skok v višino z mesta. In še rekord tabora: Novomeščan Cveto Sali — 120 cm ... (Foto: Tone Gošnik) 'm Mimopeški ribič Anton Perko je 16. avgusta ujel v Temenici 90 cm dolgo in ioraj 6 kg težko ščuko. To je deveta in hkrati največja ščuka, kar jih je Perko potegnil iz Temenice. (Foto: Polde Punger-