POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Uto XIV. Štev. 265
TELEFON	UREDNIŠTVA:	25-67
TELE E ON	UPRAVE; 25—07	in 28—67
TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 2S0
Maribor, četrtek 21. novembra 1940
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v ooravi ali oo ooštf 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI PACUN? 11.405
Cena din 1*—
Madžarska vključena v trojno zvezo
Včerajšnji dunajski sestanek je rodil pristop k trojne zvezi Nemčije, Italije in Japonske — Besedila protokola in uradnih izjav — Pričakuje se še pristop Bolgarije, Romunije in Slovaške — Prvi odmevi po svetu
DUNAJ, 21. nov. ZPV. Včerajšnji tukajšnji sestanek ni predstavlja! srednjeevropske konference sij osi in njihovih prijateljev, kakor se je prvotno pričakovalo. Bil je namenjen, kakor se je izkazalo, zaenkrat samo dokončnemu in slovesnemu pristopu Madžarske k trojni zvezi, ki Se bila nedavno sklenjena med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Temu aktu so prisostvovali vodja in dr-^avni kancelar Nemčije Adolf Hitler, nemški zunanji minister von Ribben-*roP>, italijanski zunanji minister grof Ciano, japonski berlinski veleposlanik baron Kuruzu, madžarski ministrski predsednik grof Teleki in madžarski zu-®anji minister grof Czaky. Po tem aktu pričakujejo, sedaj, da bodo sledile Madžarski že v prihodnjih dneh tudi Bolgarija, Romunija in Slovaška.
Listina pristopnega protokola
.DUNAJ, 21. nov, ZPV. Slovesnost pod-Pisa pogodbe, s katero pristopa Mad-zarska k trojni zvezi, je bila izvršena včeraj 0b 12.30 v gradu Belvedere na Dunaju, Poleg omenjenih državnikov so udeležili slovesnosti podpisovanja tu-® nemški maršal Keitel in mnogi drugi Politični ter vojaški odličniki. Protokol, je bil ob tej priliki podpisan, se glasi: Vlade Nemčije, Italije In Japonske na eni *®r madžarska vlada na drugi strani ugo-*®vljajo po svojih pooblaščencih nasledek: Čl. 1. Madžarska pristopi k trojni
zvezi, ki so jo 27. septembra 1940 podpisale Nemčija, Italija in Japonska. Čl. 2. Kar se tiče vprašanj, ki po čl. 4 trojne zveze spadajo v pristojnost tehničnih komisij in ki se nanašajo na Madžarsko, bodo pri posvetovanjih komisij sodelovali tudi zastopniki Madžarske. Čl. 3. Besedilo trojne zveze se priključuje temu pro tokolu kot dodatek. Ta protokal je sestavljen v nemškem, italijanskem in japonskem jeziku. Vsak izvod velja kot original. Protokol stopi v veljavo takoj po podpisu.
Trianona dalje vedno na strani sil, ki so se bojevale proti redu, ustvarjenemu v Versaillesu. Sedaj sta Nemčija in Italija na miren način spremenili krivične meje Trianona. Zveza, ki se sklepa, ni naperjena proti nikomur. Madžarska želi ohraniti dobre odnošaje z vsemi svojimi sosedi, ki spoštujejo pravice njenega zgodovinskega razvoja. Madžarska se pridružuje berlinski trojni zvezi z namenom, da prispeva sedaj in po vojni po svojih močeh k boljšemu in srečnejšemu političnemu in gospodarskemu redu v jugovzhodni Evropi.
RIBBENTROPOVA IZJAVA
Po Csakyjevi izjavi je nemški zunanji minister von Ribbentrop razglasil pristop Madžarske k trojni zvezi in poudaril, da ima trojni sporazum tri cilje: 1. ustanovitev novega evropskega reda in nove utrditve za dolgo dobo, 2. boji proti vojnim hujskačem In izzivalcem ter proti razširitvi vojne, 3. obnovitev miru, ki bo narodom priznal njihove življenjske pravice ter jim zagotovil blagostanje. Te cilje, je dejal von Ribbentrop,' bodo kmalu priznale tudi druge države in pristopile k trojnemu sporazumu. Po tej Ribbentrokovi izjavi so se navzoči
CSAKYJEVA IZJAVA	|	da je bila trojna zveza sklenjena v želji
.Madžarski zunanji minister grof C s a- preprečiti razširjenje vone in sedanjo . V ie prečital po podpisu protokola iz- vojno čimprej končati s trajnim in pra-KVo, v kateri je med drugim naglašeno, I vičnim mirom. Madžarska je stala od
Prvi odmevi dunajskega podpisa po svetu
ODMEVI NA MADŽARSKEM
BUDIMPEŠTA, 21. nov. DNB. Sinočni Madžarski tisk z velikimi naslovi prinaša ^sti o sprejemu Telekija pri Hitlerju, f^adžarska je tako pristopila k silam osi, daje najjasnejše potrdilo, koliko se je ^adžarska je tako pristopila k silama osi,
^ržav. Dunajski dogodek je izraz večjega Upoštevanja Madžarske v vodstvu evrop-s*e politike ter priznanja njene vloge v Podonavskem bazenu. Madžarska se je že °b izbruhu sedanje vojne proglasila ne nevtralno, nego nevojskujočo se drža-°> Narod je pozdravil pristop k trojne-17111 Paktu z velikim zadovoljstvom.
Budimpešta, 21. nov. mti. Pod na-
^0v°ni »Nemčija, Italija, Japonska in 7<*džarska« prinaša »Pester Lloyd« uvod v katerem pravi, da se s pristopom ^džarske k trojnemu paktu manifestira s°delovanje najstarejše monarhije sveta * najstarejšo evropsko kraljevino. Po Vajsetletnem vodstvu enake politike, ka~
°r jo zastopata sili osi, Je zdaj Madžar-0 doletela čast, da kot prva evropska rzava razširi obseg trojnega pakta. Dol-~° časa okrnjena Madžarska se ima za-^valiti za svoje povečanje fašizmu in na-0,hienm socializmu. Z zadovoljstvom Rotavlja list, da se zaradi pristopa it Paktu ne menja politika do sovjetske Ru-Madžari so pripravljeni, da slede 'v°ji 900 letni nalogi v Podonavju.
NEMŠKI KOMENTAR
BERLIN, 21. nov. DNB. Tisk posebno
v ydarja oni del iz Ribbentropovega go-ki nudi možnost nadaljnjega ra/* § ,enia pakta na ostale države Evrope, k Prtstopom Madžarske se začenja konta a° rarš'rievanje okvira trojnega pak-' Madžarska je brez rezerve pristopila r ®Vei1' Prostor angleškega vpliva na ev-d .cel’ni postaja vedno manjši oto-Bliža se dan, ko bo izginila tudi zad-i°aza angleškega vpliva iz Evrope. -n n* več čas, nositi na plečih odgovor-VI * dvo,i^c politike. Nove ideje ne prikujejo na svoj ščit le malih evropskih
narodov, nego tudi večje na velikem evrazijskem prostoru. Stiiki s Španijo in sovjetsko Rusijo jasno kažejo, da se razvija proces novega oblikovanja Evrope.
NAVDUŠENJE NA SLOVAŠKEM BRATISLAVA, 21. nov. DNB. V obširnih komentarjih pristopa Madžarske k trojnemu paktu piše slovašlki tisk, da je to prava diplomatska senzacija z Dtfnaja. Posebno naiglašajo izjavo Ribbentropa, da lahko pristopijo še druge manjše države. Izoblikujejo se prvi obrisi novega sodelovanja med narodi Evrope. Slovaška z navdušenjem pozdravlja novo Evropo, piše »Gardista«.
PRVI JAPONSKI GLASOVI
TOKIO, 21. nov. Domei. Japonski listi pozdravljajo vstop Madžarske v trozvezo ter jlovdarjajo vezi, ki so vedno bile med obema državama, tako na zgodovinskem kakor tudi na rasnem poprišču, Podpis pakta je Madžare in Japonce še bolj zbližal.
GLAS IZ BOLGARIJE
SOFIJA, 21. nov. DNB. »Večer« naglasa, da je pristop Madžarske k trojnemu paktu važen zgodovinski dogodek. List ipovdarja izjavo, ki jo je dal von Ribbentrop po podpisu protokola glede ostalih malih držav, ki n-aij se pridružijo.
prisrčno pozdravili in odšJi na sprejem k voditelju Nemčije Hitlerju.
SPREJEM PRI HITLERJU
DUNAJ, 21. novembra. Stefani. Ob priliki pristopa Madžarske k trojnemu paktu je UanceJar Hitler sprejel madžarskega predsednika Teleklja. V navzočnosti von Ribbentropa in Csakyja je Imel z njim daljše posvetovanje tudi še po ceremonialnem podpisu. Hitler je priredi! svečan sprejem, ki so mu prisostvovali Teleki, Clano, Csaky, von Ribbentrop, japonski poslanik v Berlinu in drugi odličniki. Dunajsko prebivalstvo je priredilo zvečer velike manifestacije Hitlerju in gostom. Teleki in Csakv sta nato odpotovala v Budimpešto, grof Ciano pa ob 22. s svojini spremstvom v Italijo.
TELEKI IN CZAKY DOMA
BUDIMPEŠTA, 21. novembra. MTI. Grof Teleki in Csaky sta se vrnila z Dunaja. Na postaji ju je pozdravila množica odličnikov, med njimi tudi japonski od. pravnik poslov. Zunaj postaje je bila -zbrana ogromna množica prebivalstva. V zunanjepolitičnem odboru bo Csaky podal izčrpno poročilo o dunajskih posvetovanjih in sklepih.
NAPOVEDI IZ LONDONA
LONDO^, 21. nov. Reuter, Po Antones-cujevl poti v Berlin sodeč, bo Romunija prva za Madžarsko, ki bo sprejeta v osi-šče. Tudi slovaški ministrski predsednik dr. Tuka je na poti v Berlin.
MADŽARSKA VOJNA BAZA
RIM. 21. nov. A*SP. V dobro informiranih fašističnih krogih se komentira včerajšnji pristop Madžarske k trozvezi kot važen dogodek, kajti Madžarska je sedaj nova vojna baza za velesile osšča. Madžarska je sedaj pristopila k zvezi proti anglosaksonskemu bloku, ki ga predstavljata Velika Britanija in USA. — Madžarska bo služila za oporišče vojaških akcij osišča proti Angliji na Balkanu.
Opredelitev Bolgarije za os
Po vsestranskih informacijah je treba pričakovati v Bolgariji notranje in zunanje spremembe - Ni izključen tudi aktivni poseg Bolgarije v sedanjo vojno — Vpoklic nekaj novih letnikov
RIM, 21, nov. ZPV. »Corriere della I žne politične spremembe, in sicer tako v Sera« poroča iz Sofije, da v krogih bol-1 zunanji kakor v notranji politiki.. V zuna.
garske vlade prav nič ne dvomijo, da je sestanek kralja Borisa s Hitlerjem dokončno opredelil stališče Bolgarije nasproti sedanji vojni In da je Bolgarija s tem, da se je odločila za popolno solidarnost s silami osi, odbila vse Intrige angleškega ministrskega preds, Churchilla, katerih namen je bil pritegniti Bolgarijo na angleško stran proti silam osi,'»II Re-sto del Carlino« meni, da se je že ob začetku italijansko-grškeka spopada pokazalo, da je Grčija, ki se ie opredelila za Anglijo, ostala osamljena s čemer je bila onemogočena angleška intriga za razširitev vojne.
SOFIJA, 21. nov. Reuter. Vpoklicano je nekaj novih letnikov.
BUDIMPEŠTA, 21. nov. ZPV. Tu pričakujejo, da bo Bolgarija v kratkem pristopila tudi formalno k trojni zvezi in bo tako sledila Madžarski.
SOFIJA, 21. nov. ZPV. Razni znaki kažejo, da se pripravljajo v Bolgariji va-
nji politiki je treba pričakovati, da se bo po sestanku kralja Borisa s Hitlerjem pokazalo tudi v praksi novo sodelovanje Bolgarije s silami osi. Kampanja za priključitev Tracije Bolgariji se nadaljuje in se ne izključuje možnost neposrednega bolgarskega posega v sedanjo italijansko grško vojno. Vendar se zdi, kakor poroča agencija United Press, da v sedanji
vladi ti načrti niso popularni in ni zato iz ključeno, da bo prišla v kratkem v Bolgariji na krmilo nova vlada, ki bo sporazumna s politiko intervencije. Ista agencija poroča tudi, da vlada med bolgarskim narodom veliko nerazpoloženje proti vsakemu vmešaniu v sedanjo vojno In da niso v danem trenutku v Bolgariji izključena celo presenečenja, Po mnenju tujih opazovalcev bi se razpoloženje ljud stva lahko stopnjevalo do nemirov.
Ameriški subverzivni elementi
NEW YORK, 21. nov. GBS. Državni podtajnik Iokes je izjavil, da so v USA štiri sklipine, ki so subverzivne za ameriške institucije ter nasprotne demokraciji. Te so srebrne srajce, vitezi bele kamelije, Ku Klux Klan ter krščanska fronta. V glavnem imajo te skupine za člane Američane, vendar se najde med njimi tudi kakšen tujec, kakor n. pr. »pater« Coughlin, (znani katoliški pridigar, ki je že večkrat prišel v nasprotje s svo-
jimi duhovnimi predpostavljenimi zaradi svojih simpatij za nekatere politične smerj v Evropi. Op. ur.). Med, njimi je najti tudi take individuje kot je polkovnik Lindbergh, ki še prej ponuja svoj meč preden ga od njega zahtevajo.
Mariborska napoved; Spremenljivo oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 10.4, danes najnižja/0.6, opoldne 5.G.
I/	*	|_	■■	vi ■■	| aivvii
Krvavi bon na grških bonscih
Najhujši boji se bijejo še vedno okoli Korice, ki je obkoljena — krvavi spopadi tudi severno od Konice in v zahodnem Epiru — Sedanji boji bi utegnili biti velikega pomena za
nadaljnji razvoj vojne
ATENE, 21. nov. ZPV. Na grških bojiščih se bijejo dalje silovito srditi boji, ki prehajajo izmenoma v napade na nož. Najhujši boji se bijejo za posest Korice, kjer se je Grkom posrečilo mesto obkoliti in napredovati tako v smeri na jugu kakor tudi na severu proti Ohridskemu jezeru. Italijani pa so poslali na to bojišče dve novi diviziji. Prav tako se bijejo srditi boji severno od Konice, katero so Italijani izpraznili in se umaknili na albansko ozemlje, kamor so jim Grki takoj sledili. Tretji odsek bojev je severno od reke Kaiamas, kjer prehajajo Grki tudi na albansko ozemlje. Strokovnjaki presojajo sedanje boje kot izredno važne za ves nadaljnji potek vojnih operacij. Nekateri menijo celo, da bi zmaga ali poraz v teh bojih utegnila imeti za eno ali drugo vojskujočo se stranko usodne nasledke. Izgube so na obeh straneh zelo
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 21. novembra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: V odgovor na angleške napade na stanovanjske okraje v Hamburgu, Bremenu in Kielu so ponoči med 19. in 20. novembrom velike skupine nemški lelal, ki jim poveljujeta maršala Kesselring in Sperrle, izvedle hude napade na središče angleške oboroževalne industrije in oskrbovalno središče v Birminghamu, vojna letala so zmetala nad 500.000 kg bomb. Vrgla so tudi bombe najtežjega kalibra. Eksplozije in požari so bili mnogo hujši kot pri napadu na Coventrv.
V	noči med 18. in 19. novembrom so nemSki letalci spet napadli London in dru ge važne cilje v južni in srednji Angliji. Vrgli so bombe na celo vrsto letališč na Barham, Norvich, Leyten in Croimvell. Razrušeni so bili hangarji in zavetišča. Izvedeni so bili dalje na Liverpool, Southampton in druga pristanišča ob obali Rokavskega zaliva. V vodah ob vzhodni
TOKIO, 21. nov. ZPV. Med Siamom in Indokino so se pričele sovražnosti. Siamske čete so prekoračile reko Mekong ter pričele prodirati dalje v vzhodni smeri. Njihov namen je presekati Indoki-‘ no na dva dela. Doslej je mobilizirala siamska vlada 100.000 vojakov. Zdi se, da podpira siamske načrte Velika Britanija, ker so obenem usmerjeni tudi proti Japoncem.
TOKIO, 21. nov. Stefani. Japonski dnevnik »Mijako« razpravlja o siamskih zahtevah nasproti francoski Indokini ter zadržanju Velike Britanije in Zedinjenih držav Severne Amerike nasproti temu vprašanju in pravi, da Japonska ne bo nikoli dovolila, da bi Japonski sovražni
velike. Grki so utrpeli največje izgube pri Korici in pri Konici,
ITALIJANSKO VOJNO POROČILO
RIM, 21. nov. Stefani. Italijanski glavni stan je včeraj poročal iz Grčije: Močni in ponovni napadi jugovzhodno od Korce in na prelazu ceste, ki vodi v Kalibaki, so bili odbiti s številnimi in težkimi sovražnimi zgubam. Naše letalstvo je ob tesnem sodelovanju s suhozemsko vojsko bombardiralo z bombami malega kalibra in obstreljevalo s strojnicami sovražnikove čete. Zadete so bile ceste, barake in zbirališča čet. Razen teh sovražnih letal, o katerih govori poročilo št. 165, jih je bilo sestreljenih še pet. Eno naše letalo se ni vrnilo.
RIM, 21. nov. CBS. Uradno poročilo pravi, da so italijanske čete odbile grške napade na albanski meji z velikimi izgubami za Grke.
Angliji so lahka nemška bojna letala uspešno napadla tri trgovske ladje.
Mala podmornica pod poveljstvom kapitana Wohlfarta, ki je — kakor je bilo že sporočeno — pri svojih zadnjih napadih potopila štiri sovražne trgovske ladje s skupno tonažo 23.000 ton, je potopila vsega skupaj 67.500 ton sovražnega bro-dovja.
V	noči od 19. na 20. november so angleški letalci metali bombe na nemško ozemlje in sicer na stanovanjske mestne četrti in druge cilje, ki nimajo vojaškega značaja. Protiletalske baterije so pravočasno odgnale sovražna letala, ki so se približala prestolnici. Eno letalo je vrglo bombe na Potsdam, škoda je brezpomembna. Poškodovanih je bilo nekaj stanovanjskih hiš, in spet je bilo zadetih več bolnišnic.
ITALIJANI NAD ANGLIJO
RIM, 21. nov. Stefani. Posebni dopisnik agencije javlja z bojišča ob Kanalu, da je aktivnost italijanskih letalskih sil
Siam uresničil v Indokini svoje načrte.
NEW YORK, 21. nov. United Press javlja, da je kitajska vlada zaprla mejo proti francoski Indokini in ustavila vsak promet, tako tudi poštni in brzojavni. Trgovinski odnošaji z Indokino so prekinjeni. Ti ukrepi so biti izdani zato, da se pre-ipreči nadaljnje oskrbovanje severne In-dokine iz Kitajske, ker jo imajo v oblasti Japonci.
TOKIO, 21. nov. DNB. Japonski listi pišejo, da je guverner Decoux razpustil v Indokini vse organizacije, ki so imele protijaponski značaj. Tisk naglaša, da se japonsko-francoski odnošaji razvijajo v prijateljskem duhu, v skupnem cilju, pravično urediti odnošaje na jugu Azije.
GRŠKA POROČILA
ATENE, 21. nov. At. ag. V službenem poročilu grškega vrhovnega poveljstva se javlja, da so grške čete v Epiru po srečno izvojevanih bojih zavzele nove postojanke v smeri proti severu. V področju Korice so imele čete nove uspehe. V napadih na nož so Grki prešli greben planine Morove, zdaj napredujejo v zahodni smeri ob južnem sektorju Korice. Grška letala so bombardirala letališče v Argiro-kastru ter koncentracije italijanskih čet za fronto. Italijanska letala so napadla 2 kraja v Epiru in Tesaliji.
ATENE, 21. nov. Reuter. Grško poročilo pravi, da bije grška artiljerija vse ceste, ki vodijo do Korice, kjer so v teku odločilni boji. Grške čete so prešle preko vrhov planine Morave, ki dominira itad Korico. Na zapadnem delu fronte grške čete napredujejo. Pri Korici je prišlo do bojev na nož.
nad Anglijo vedno večja. O tem priča posebno napad med 17. in 18. t. m., ko so italijanska letala povzročila mnogo škode v nekem angleškem mestu ob južni obali. Opaziti je bilo več požarov. Letala so se vrnila nepoškodovana kljub slabemu vremenu in močnemu obstreljevanju.
DANAŠNJE ANGLEŠKO POROČILO
LONDON, 21. nov. Reuter. Aktivnost sovražnih letal v teku noči je bila manjša. Bombe so padale na London in v Mid-landih ter tudi na jugu Anglije. Eksplozivne ter zažigalne bombe so podrle več hiš. Nekaj ljudi je ubitih ter ranjenih v Londonu. Drugod je škoda majhna ter prav tako tudi število žrtev majhno.
NAPAD NA ŠKODO V E TOVARNE
LONDON. 21. nov. AP. V poletu, dolgem okoli 2.000 km, so angleška letala bombardirala Škodove tovarne v Plznju na Češkem. Neki pilot je pripovedoval, kako je videl požar ter čul več zaporednih eksplozij.
Žrtve napadov na Aieksandrijo
KAH1RA, 21. nov. Reuter. Pri italijanskem napadu na Aleksandrijo je bilo 52 oseb ubitih ter 79 ranjenih.
KAH1RA, 21. nov. Reuter. Angleški bombniki so napadli italijansko pristanišče Bari, kjer so nastale eksplozije na glavnem molu ter požari v bližini In na ladjah.
BEšLIČ V BUDIMPEŠTI
BUDIMPEŠTA, 21. nov. MTI. Jugoslovanski minister Bešlič si je ogledal industrijske naiprave in tovarne, (pristanišče ob Donavi ter železniške delavnice. Sprem 'ljal ga je Stefan Horthy mlajši. Opoldne je Bešlič kosil skupaj z bivšimi šolskimi tovariši z budimpeštanske tehnike, zvečer mu je priredil časten sprejem ravnatelj obdonavskega pristanišča, Borncmts.
POLOŽAJ NEMCEV V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 21. nov. Rador. Antones-cu je podpisal ukaz o organizaciji nemške narodne skupine v Romuniji, ki regulira statute za bodoče.
POZORNOST NA JUGOVZHODU
MADRID, 21. nov. Efe. Poročevalec agencije Efe iz Berlina javlja, da bo nastala sedaj kratka pavza na zahodnem delu južne Evrope ter se bo vsa pozornost obrnila na jugovzhod.
VELIK METEOR V ITALIJI
MILAN, 21. nov. DNB. Blizu Cremone je padel včeraj ob 21. uri meteor, ki je vzbudil s svojo svetlobo veliko senzacijo. Po padcu meteorja se je potegnil čez nebo gost nramen temnordeče črte, ki je po nekaj sekundah izginil.
Turčija pred odločitvijo
ANKARA, 21. nov. Reuter. Nemški poslanik v Turčiji, von Papen, je sporočil turški vladi, da smatrajo sile osi, da Turčija lahko še nadalje obdrži kontrolo nad Dardanelami, če se odreče zvezi z Afl-glijo.
ANKARA, 21. nov. Reuter. Turški tisK poudarja, da je Turčija še vedno, in prav tako tudi danes, odklanjala debato o iz-premembi v Dardanelah.
ANKARA, 21. nov. Anatolska agencija javlja:	Parlamentarna skupina turške
stranke je imela važno sejo, na kateri jc odobrila soglasno vse sklepe vlade glede varnosti države in ki jih bo še sklenila. Vlada je dobila polno moč, da postopa v vsem tako, da bo v duhu zaščite narodnih interesov Turčije takoj reagirala na mednarodne prilike, ki bi bile proti interesom države.
Odkrita^ nova zarota v Šanghaju
ŠANGHAJ, 21. nov. Reuter. V torek je bila odkrita zarota, ki je imela nam©n< vreči v zrak poslopje magistrata in sedež vlade v Nankingu. Zarotnike so aretirali, pri njih so našli razno orožje. Aretirali so jih tik preden so hoteli izvršiti teroristična dejanja.
De Gaulleovi talci
V1CHY, 21. novembra. Reuter. General de Gaulle je telegrafiral vichyjski vladi, da je pripravljen zamenjati nekaj ujetnikov, ki priznavajo vlado v Vichyju in k' jih je zajel v Librevilfeu, za njegove pristaše, ki so bili obsojeni po francoskih obastvih v Franciji. Pristaše vichyjske vade ima de Gaulle kot talce. Vichyjska vlada je odklonila de Gaulleovo zahtevo*
LETALSKI NAPAD NA GIBRALTAR
MADRID, 21. nov. Stefani. Po vesteh iz Algeclrasa sta napadli včeraj dve letali angleške ladje v Gibraltarski ožM ter jim onemogočili nadaljnjo plovbo. Na neki ladji je bil opažen požar. Neko letalo neznane narodnosti je kljub ostremu obstreljevanju dvakrat preletelo gibaf' tarske pečine.
USA BI BRANILE KANADO
NEW YQRK, 21. nov. Reuter. Predsednik ameriške delavske federacij® Green je izjavil, da bodo ameriški vojak’ marširali, če bi kdorkoli poslal čete prm* Kanadi.
DVE NOVI NEMŠKI OKLEPNICI
NEW YORK, 21 nov. ZPV. V NemČij« sta bili stavljeni v vrsto bojnih enot dve novi veliki oklepnicj vrste »Bismarck« »Tirpitz«. Sedaj ima Nemčija štiri velike bojne ladje.
ODHOD AMERIČANOV IZ KITAJSKE
ŠANGHAJ, 21. nov. Stefani. Smoči Je zapustila Šanghaj tretja skupina ameriških državljanov, ki so bivali na Kitajskem-Na parnik »Washington« se je okrcal0 436 potnikov.
NOV PRIHOD AVSTRALCEV V KANADO
TORONTO, 21. nov. Reuter. Več)® število Avstralcev ter Novozelandcev, k1 so prišli z veleparnikom iz Avstralije neko zahodno kanadsko pristanišče, ,-e bilo razdeljenih na posamezne pilotsKe šole.
POZIV ARGENTINSKEGA PREZIDEN' TA	.
BUENOS AIRES, 21. nov. Preziden* Roberto Ortiz je pozval vse ameriške države k skupni obrambi. V načrtu in1* oporišče v Punta del Este v reki Plata.	^
r, ir p i m iiiaa———■——1
ROPARSKI UMOR PRI PTUJU
Ptuj, '21. noveinb^
V	sredo zjutraj sta dva moška vdrla hišo 42 letnega posestnika Janeza Dr o ' n i k a v občini Podlehnik pri Ptuju, ki j bil še v postelji. Roparja sta zahteva denar. Ker se je Drobnik branil, sta £ napadalca pretepla do smrti in mu zdi bila lobanjo. Pretepla sta še 40 letncJ?^ slaboumnega posestnikovega brata, kt J bil priča umora. Tudi on je nevarno r njen.	^
Curih, 21. nov. Devize: Beograd Pariz 8.87, London 17.07'A, Ncwy<** 4.31. Muano 21.75, Berlin 172.50, Budimpešta 84.
Novi ameriški rušilci za Anglijo
NEV/ YORK, 21. nov. Stefani. »New York Daiiy News« poroča, da bodo Zedinjene države odstopile v kratkem Angliji zopet 20 ali 30 rušilcev. USA razpolagajo še s 75 starimi rušilci, ki jih je mogoče modernizirati in zopet uporabiti za bojne namene.
NEW YORK, 21. Stefani. Zdi se, da je zašla angleška vojna mornarica v težaven položaj. Londonski dopisniki tukajšnjih listov namreč poročajo, da bodo USA poslale najbrže Anglji v pomoč nadaljnjih 100 rušilcev in izvršile tudi pritisk na Irsko, da se sporazume z Anglijo glede od&topttve letalskih in pomorskih oporišč na irskem ozemlju. V kolikor pa tudi to ne bi zadostovalo, menijo dopisniki ameriških listov, bodo ameriške vojne ladje morale prevzeti tudi
spremstvo angleških tovornih ladij (konvojev). Končno pa naj bi USA poslale svoje vojne ladje tudi v Singapur. Listi objavljajo te vesti brez komentarjev.
NEW YORK, 21. nov. Reuter. »New York Times« pišejo, da morajo ameriške tovarne takoj nadoknaditi vsako škodo, ki jo prizadenejo nemška letala angleški industriji.
AMERIŠKI BOMBNIKI ZA ANGLIJO
VVASHINGTON, 21. nov. Reuter. — Vojno ministrstvo je dovolilo odstopite v 46 največjih ameriških bombnikov Veliki Britaniji. Prav tako sta bila oddana dva najhitrejša tipa bombnikov.
LA VAL GRE ZOPET V PARIZ
ŽENEVA, 21. nov. DNB. V spremstvu pr riškega post-riki bo predsednik Lava! odpotoval drevi v Pariz.
V pretekli noči manj srditi napadi
Nemško poročilo o prejšnjih napadih na Anglijo — Udejstvovanje italijanskih letalcev nad Anglijo — Angleži poročajo, da je bila minila noč mirnejša
Vojna med Siamom in Indokino
Siam - druga Španija pred azijskim Gibraltarjem
Geopolitično trenje ob južnoazijskem robu tihomorskega veleprostora — Japonska pene« trači ja na jugovzhod in Siam — Pomembna vloga azijskega Gibraltarja - Singapura
p Slama, edine še svobodne države na jugu Azije, prihajajo alarmantne vesti. Postaja je skupna tarča diplomatskih zakulisnih akcij treh pomorskih velesil, ki w>cejo izkoristiti nje ugodno lego za svoje načrte. Siam sam pa smatra, da je zdaj Prišel trenutek zanj, izpolniti svoje težnje po povratku izgubljenih pokrajin. •
Ogromen svetovni veleprostor zavzemata 'n Indijski ocean. Saj merita skupaj *a4,596.000 km- ali 70.5% vse morske površine naše zemlje! Ogromne so razdalje, ki ločijo preko teh dveh oceanov Azijo in Afriko od vseh treh Amerik, globoka je v primeri Z c.?™' morji podmorska razpoka, ki sega Pri Filipinskem otočju 10.500 m pod gladino.
Svetovni veleprostor s 1,347 milijonov ljudi
Naravno je tedaj, da so prislonjene na ta ............. .........
sk°hT veIeProstor zel° dolge obale zemelj-	bil	po	rodu	Grk	(1659—82),	se	je	Siam	zeio
ni J! *opnin- Az.'ia> Afrika, Avstralija z Ocea- ! dvignil.	V	bojih	z	Burmo	je	bilo	glavno	me-
v h • vse *r' Amerike so oplakovane z sto Ajuthia razdejano.
'odami Tikega in Indijskega oceana. Morje se 1 pogreza v premnogo zalivov, vanj spet izteka vrsta rek. Na obzorje
Ko je Siamu vladal minister — Grk
Kraljevina Siam meri 529.036 km= ter šteje 14,464.000 duš. Na en kms pride tedaj 27 ljudi. Redko poseljena dežela je tedaj mamljiva vaba za japonsko kolonizacijo. Gosteje poseljeni so kraji ob prometnih rekah. Prebivalstvo je sorodno plemenu Khmercev. Ti so tvorili skupaj z iz Jttnana dospelim plemenom Thai v 1. stoletju po Kristusu veliko državo. Po 13. stol. so prišli pravi Siamci do prevlade in ustanovili državo Ajuthia. Pod vlado ministra Konstantina Phaulkona, ki je
...	teh	voda gleda
aanes dolga vrsta držav, katerih zastave na fgovskih in vojnih ladjah plujejo po morju.
manj kot 1.347,000.000 ljudi ali 62.9% s?ga prebivalstva naše zemlje je po svojih “J^avnih celicah prislonjenih na Tihi in In-oijski ocean. Od tega odpade 85% na pre-ivalstvo Azije, katere gosto poseljeni južni je zelo zainteresiran na nadaljnji usodi ^obodnega razvoja na morju.
^Ve geopolitični premici in Singapur
p ve mogočni geopolitični premici sta trezno najbolj občutljivi na večno razgibanem e|eprostoru med Ameriko, Azijo, Afriko in ‘Avstralijo. Prva sega od kalifornijske obale Pfeko Havajskih otokov do Filipinov in Sin-sapura, druga sega z japonskega otočja mi-™o Formoze in Indokine k polotoku Maiaki, nr ifleč nad Singapurom. In kakor je ameriška Prekooceanska črta velezainteresirana, da si i Prevlado na morju zagotovi gospodarske "terese na ogromnem prostoru južnovzhodne j.**!®; Prav tako je japonska na svoji mnogo zato pa tem bolj reakcionarnejši geo-P^ntič. silnici odločena, da zlomi s penetracijo jugu angloameriško prevlado. Nič ni .?aj za angleški imperialni duli značilnejše, ‘Jlc zgovornejše za njega praktično razume-anje gospostva na morjih, kakor je bila r^isei, da so vprav na stikališču obeh geo-poiuičnih premic, ob tesnem prelivu Malake ♦m .umatre zgradili najmogočnejšo pomorsko °njavo sveta, Singapur.
^ngapur — azijski Gibraltar
Ježke milijone denarnih žrtev, še več člo-Va* 1 naPorov 3e požrla gradnja te vele-kavne s*rateg'£ne točke na jugu Azije. Indija a*or Avstralija in Malajske države so pri-Pevale v interesu lastne varnosti velike vso-
2a utrditev Singapura. Saj leži Singapur jj °r°. v središču velikega kroga, katerega jOznica zajema na eni strani južni konec VpCatke, na drugi strani pa Novi Zeland. ko8* ve,'ki prostor, ki leži med njima, je pod m ntr°l° angleških, zdaj tudi ameriških po-°^kih sil. V mladi dobi svojega razvoja P°®‘aja Singapur drugi Gibraltar Anglije baš >» t,nutku, ko se je zdelo Japoncem, da so
^	01174« m.Alnm. »Slin	nM
8leški
blizu svojega cilja — zlomiti tilnik an-'emu levu na jugu Azije, že so si za-
V	svetovni vojni z — antanto
Dinastija, ki je prišla po 1782. na vlado, se od 1916 dalje imenuje Rama. Leta 1828. je bila premagana država Laotov na severu, 1883 pa priključena k Siamu. Deset let kasneje je pripadla laotska pokrajina k francoski Indokini, 1907. sta odpadli k slednji še pokrajini Angkor in Batambang, severne malajske države pa k Angliji. V svetovni vojni je Siam pristopil 1917. na stran Anglije in Fran-
cije, zdaj vlada deželi od 2. marca 1935 dalje 151etni kralj Ananda Mahidol.
Velik napredek v šolstvu
Siam je dedna monarhija. Vsak odlok kralja mora biti potrjen po narodnem predstavništvu. To šteje 70 članov, ki jih voli ljudstvo na štiri leta. Narodni oidbor 14 pri-sednikov vodi zunanjo politiko in sklepa o vojni s pristankom kralja. Država ima 19 ministrstev in je razdeljena na 18 okrožij. Za naše pojme zelo razvito je šolstvo, ki šteje 343 državnih, 4710 občinskih in 580 privatnih šol. V njih poučuje nad 13.000 učiteljev blizu 610.000 učencev. Mladi šolski politiki je uspelo, da zna že 14% vsega prebivalstva čitati. Leta 1917 je bila ustanovljena univerza v Bangkoku.
Državna obramba, letalstvo, radio
Med prebivalstvom je blizu milijon Kitajcev, nad 500.000 Indov in Malajcev. Budistične vere je deset milijonov ljudi, pol milijona je muslimanov, 40.000 katolikov in protestantov. V deželi je več misij ameriških prezbiteriancev. Prebivalstvo je precej varčno, saj štejejo denarne vloge v I. 1937. blizu 105 milijonov din. Glavna trgovina je v rokah Kitajcev.
Siam ima od leta 1908. dalje splošno vojaško obveznost. V mirnem času sta dva armadna zbora z lastno letalsko šolo. Država
Zdravje
Je naše. ncjvečfe bogastvo. Z bočnimi zobmi noben
človek ni zdrav.
Hrvati, Jugoslavija in bitoljske žrtve
Na potovanju po Hrvatskem Zagorju in Medmurju je dospel ban banovine Hrvatske dr. Šubašič s glavnini tajnikom H5S dr. Krnjcvičem tudi v Čakovec, kjer je v svojem govoru med drugim dejal: »V najsevernejši točki naše države vam hočem reči, da stojimo mi Hrvati z našimi življenji in našimi telesi na braniku naše domovine Hrvatske in s tem tudi vse Jugoslavije. V enakem smislu stoji tudi vsa Jugoslavija na meji za obrambo Hrvatske in njene svobode. Zavedajoč se tega, lahko mirno gledamo v
bodočnost. S tega mesta pošiljam pozdrave našemu vodji v Beogradu, dr. Mačku s sporočilom bratskemu srbskemu narodu, da istočasno pozdravljamo tudi najjužnejše brate, naš Bitoli Dokler bomo mi mislili na Bitolj, dotlej bo Bi-telj vedel, da je tu njegova meja, katero Je treba braniti, meja za njega tu, za nas tam.« Novinarjem je ban še dejal, da se je začela tudi po Hrvatskem zbirka za bitoljske žrtve bombardiranja, sam je dal prvi prispevek 100.000 din.
lahko postavi nad 800.000 izvežbanih vojakov, vojna mornarica ima 4 rušilce, 5 tor-pedovk, 8 torpednih čolnov, šolsko ladjo in več manjših edinic. V Siamu je 15 letališč, štiri radijske postaje imajo 24.000 prijavljenih poslušalcev.
Kdo bo odnesel simpatije Siamcev
Geografska lega Siama nad Singnpurom, tesnim prelivom med Tihim in Indijskim oceanom, je zelo važna. Tokio se je vsa leta po vojni prizadeval, da pridobi Siamce za svojo penetracijsko politiko proti Angležem, še pred tremi leti je bil Siamu stavljen japonski predlog, naj bi se na stroške Tokia zgradil nov kanal skozi siamski del Malake in preko kanal skozi Malako v Bengalski zaliv, ninjen, siamski tisk, ki je razmeroma zelo razvit, je bil vedno naklonjen angloameriški politiki. V Bangkoku izhajajo angleški konservativni list »Siam Observer«, liberalne »Bangkok Times« ter poluradni »Bangkok Daily Mail«. Največji list v siamščini je »Sri Krung«, poleg tega izhaja še pet večjih listov.
Na jugu Azije se sporedno z evropskimi dogodki razvija nov položaj. Ali se bo anglo-ameriškemu poizkusu posrečilo, zadati baš s pomočjo Siama japonskemu prodiranju k Indiji politični knock otit, bo pokazal bližnji razvoj. Vsekakor je Siamu, tej Španiji n.i jugu Azije, določena še pomembna vloga v sporu treh pomorskih velesil.	-ine
Po likvidaciji bitoljskega incidenta
Agencija Stefani je objavila sporočilo Avale o likvidaciji incidenta v Bitolju. Na odločujočem italijanskem mestu izjavljajo zdaj, da »je bilo zaradi hribovitega terena v prvih dneh operacij proti Grčiji lahko, da je prišlo do pomot. Incident, ki je bil povzročen po bombardiranju italijanskih letal, je bil zdaj s strani Jugoslavije likvidiran lepo in na prijateljski način med obema vladama. Italija je pripravljena, da plača Jugoslaviji škodo.
Naglo rešitev tega incidenta smatrajo v Rimu za dober znak prijateljskih odno-šajev, ki jih hočejo še poglobiti. Pomota italijanskih letalcev je tem opravičlji-vejša, če se pomisli, da leži Bitolj na tromeji med Jugoslavijo, Albanijo in Grčijo. Dogodek, ki je zdaj likvidiran, ne bo mogel služiti tuji propagandi za motenje dobrih odnc-šajev med Jugoslavijo in Bolgarijo.«
625 let zmage pri Morgartenu
8 tovili Japonci vso južno obalo Kitajske, za-jn,1 otok Hainan, izkrcali se v francoski Do ?	sIednie so ogražali kitajske trans-
čh f)re*{0 burmanske ceste in kovali na-c e> kako bodo skupno s Siamom delili franka0 posest ter končno preko ozkega kra-Polotoka Malake prišli za hrbet utrjenemu "Rapuru. Toda, ko je bilo veselje v Tokiu Jvečje, je prišel nenaden preobrat.
Siam __ druga Španija
Sna'*-”1	na iu£u Azije tako rekoč druga
Pote-*8' ^llct‘ za njegovo naklonjenost se
'n	Japonci,	vanj zaupajo Angleži
^Američani. Prav kakor v Evropi osrednje
tako je hotela tudi tu Japonska s po-
Švicarji so praznovali te dni 625 letnico slavne zmage pri Morgartenu. Ko so prakan-toni Uri, Schwyz in Nidvvalden sklenili 1291 »večno zvezo«, da si zagotove mir in svoje pravice, se je začela nova doba gorate dežele. Cesar Henrik VII. je potrdil njih pravice in izdal Nidvvaldenu 1309. pismene privilegije. V prepiru med protikralji, Ludvikom Bavarskim in Friderikom Lepim, so se pra-kantoni naslonili na Wittelsbachovce. Friderik se je hotel zato maščevati. Tako je došlo do velike bitke pri Morgartenu 15. novembra 1315, v kateri so švicarski borci odnesli sijajno zmago nad viteško vojsko Leopolda Avstrijskega. Kmalu nato, 9. decembra 1315 se je »večna zveza« kantonov obnovila, pridružili so se še drugi kantoni, ki so jih ogro-
žali Habsburžani. Tako je 1332 pristopil kanton Luzern, 1351 Curih, 1352 Glarus in Zug, 1353 Bern. Nova zveza je prevzela svoje ime po kantonu Schwyz, tako je nastala današnja Švica.
Švica je srečno prestala vse nevarnosti svoje lege. Prav zdaj se spet obnavljajo tam pesniške besede poeta iz Graubindena: V tebi, Švicar, tiči svobodnjaški duh že od nekdaj. Ti, srečno ljudstvo, ostani bogato po volji do svobode in veliko v disciplini, zvestobi do običajev. Bodi hladno kakor ledenik, preudarno v nevarnosti, trdno kakor skalno gorovje in močno kakor silovito bobnenje grmečega vodopada. Ostani vredno svoje prirode, svojih očetov in vedno — svobodno!
N.
IK uit ur9
JC iiuicict tuui Ul japunana a pu-
zev n ^iama napadi azijski Gibraltar Angle-
g0r' ,ežela, prislonjena pod staro kristalinsko Doi.°YJe, ki dominira v 2576 m visokem vrhu brit iln*anu> 'ma zarezane meje v soseščini z
na l Burmo na zahodu, francosko Indokino	  .	.	_
Ob kn«izm izdaii Golouhove »Krsalide
mt] r"a- Moderne namakalne priprave in isn kanali pospešujejo rodnost tal. Tu za . Va še tobak, poper, sladkorni trs, koru-naJ" sadje. Mnogo je kavčukovih plantaž in *•’ c'0v . kokosovih palm.
ftežela s 10.000 vprežnimi sloni
ga^il0tlni de* Je mani rodoviten, prekriva do8* - P?- Tipično monsunsko podnebje z za-Si	padavinami pospešuje živinorejo.
Veri; Jma nad 730000 konj, 5,600.000 go-fev ’. b,500.000 bivolov, nad 800.000 praši-H(jo'n ’tar je posebno značilno, blizu 10.000 važe ^ slonov. Lesna industrija daje r°DsW''^el dohodkov, je pa večinoma v ev-soro • H^ah. Po širnih gozdovih žive noge	’n tigri, leopardi, sloviti tapirji in dru-
ltaj,/,Vab. Veliki mlini in žage se vrste oh re-d0i.\ precej razvita je Industrija svile ter ru-Leta 1937 je država izvozila riž • *0n c'rr'- Glavni izvozni predmeti so še Že	Ptičja gnezda, ribe, kavčuk in ko-
ta' , c«°ti je država izvozila za 119, uvozila bavit , n,l,ii°nov mark blaga. Nje glavni do-Anoi so angleške kolonije, kupci pa za S'ezi Japonci.
Tovorni avtomobili tujih tvrdk ne smejo več voziti po Italiji.
O angleškem uspehu pri Tarentu je znani letalski konstruktor Aleksander Severski v Washingtonu dejal, da predstavlja značilno sodelovanje med letalstvom in vojno mornarico pomembno angleško zmago v Sredozemlju. Mornariško letalstvo je imelo glavno vlogo pri tem uspehu. Severski je dodal, da ob tej priliki italijansko letalstvo ni bilo v močnem položaju.
21dovski okraj so določili v Varšavi. Iz ostalega mesta se bodo morali tja preseliti vsi Židje, prav tako njih trgovine.
50.000 arabskih vojakov je obljubil trans-jordanski emir Abdulah Angliji ob zadnjem obisku v Kahiri. Bil je med vsetovno vojno desna roka slovitega polkovnika Lawrencea. »Ne bo niti enega Arabca, ki bi se ne odzval mojemu pozivu, če bo Transjordanija napadena,« je še dodal.
Madžarska in Nemci
Budimpeštanski list i'Pester Lioyd« prinaša izvleček iz newyorške revije »The Central European Observer«, ter pravi, da je bil napisan pod vplivom dr. Beneševega kroga. V članku piše ameriški avtor C. M. Rodney, da »so bili Madžari vedno v nemški službi. Madžari so druge narode v karpatskem bazenu tlačili, mažarska država da je obstajala samo 50 let, od 1867 do kraja svetovne vojne. Sedmograška da ni bila do 1871 nikoli poii budimpeštansko upravo. V letih 1918 do 1933 da je vladal v Nemčiji demokratični režim, Madžarska nasprotno je imela le kratek eksperiment s Karolyijem. Komunistični teror Bela Kuna da je bil samo orodje nemškega imperializma. Gombos je bil prav tako orodje Nemčije. List pravi, da nimajo te trditve drugega namena, kakor očrniti Nemčijo in Madžarsko v Ameriki. Močna Madžarska in močna Nemčija sta sili, ki preprečujeta vsako izpolnitev češkoslovaških želja v srednji Evropi.«
Kakor smo na kratko že poročali, je izšla te dni v izdaji Tiskovne založbe v Mariboru v knjižni obliki Rudolfa Golouha igra »Kri-salida«, ki je doživela ob priliki letošnjega Umetnostnega tedna svoj prvi krst na deskah našega gledališča.
Golouhova »Krisalida« ne spada med navadna dramska dela in tudi sploh ni drama v pravem smislu besede. To je prej sanjska pesem o lepoti m hrepenenju, kakršno nam je ustvaril Ivan Cankar v svoji subtilni »Lepi Vidi«. Kakor vsa odrska dela te vrste, je tudi »Krisalida« zajeta iz nerealnega sveta, iz kraljestva človeške notranjosti, in odeta v simboliko, skozi katero hoče kakor skozi pisano tenčico pripovedovati pravljico o nečem, kar je onstran vsakdanjega dogajanja.
Krisalida — metulj — je simbol epote, skrit v hrepenenju slehernega človeka, t )da pohlep življenja ga odriva v podzavest, kjer se često zabubi za vedno in nikoli več ne pregrizne svojega nežnega svilenega ovoja. Samo v urah bežnih vrnitev v lastno ro-tranjost se duša zopet spomni tega skritega zaklada in zahrepeni po njem z vsem ognjem želja. Toda le malo, neskočno malo je
tl'
med nami ljudi, ki ta zaklad kdaj tudi v ies-nici dvignejo in se ob njem jbogate. Golouh nam je hotel s tem sanjskim odrskim delom pokazati pot do tega zaklada z zgodbo starega kralja, napisano v stilu italijanske co-medie del’ arte. Pri tehnični zgradbi in pri stvari sami je ostal docela zvest temu staremu slogu, zato nastopajo v Krisalidi tudi le Kralj, Iluzionist, Btirkež, Pantalon, Harlekin, Mefisto, Sluga, Faust, don Kišot, Kolom-bina in Krisalida.
Smisel dela nam odkriva še najbolj iluzionist v petem prizoru zadnjega dejanja, ko pravi: »Pokazal sem ti pot (kralju) in zmote tvojega življenja, da zbudim v tebi spoznanje, da je lepota najvišji dar, smoter in vsebina vsega. Ona nosi svet v čarobne, še neodkrite dalje. Mesec sije, ker ga osvetljuje sonce. Kaj, če mesec ob zarji ugasne in če je kraljica tvorih sanj le privid. V njej je vsa vsebina svetlega dne, je njena resnična luč.
V	njenem siju zažarijo vedno znova ugasli svetovi naših najlepših sanj. Kajti ne pozabi: Edino ta resnična sreča je dana človeku, da lahko sanja.« Podobno je prikazal Cankar umetnost in lepoto v »Pohujšanju v dolini
šentflorjanski«, samo da je Golouh še globlje zastrt v mistično simboliko in še manj jasen, zato bo marsikomu ostala ta najbolj pozitivna stran »Krisalide« tuja in nedoumljena tudi ob čitanju, kakor je ostala ob mariborski vprizoritvi. Občudoval pa bo muziko jezika, kajti »Krisalida« izdaja na vseh straneh, da je njen oče prej pesnik kakor dramatik in da je tudi delo samo pred vsem pesem.
Čemu je bilo treba v teh tako krvavo realnih časih te nove pesmi o lepoti in o najbolj skritih intimnosti človeške duše? Pokojni Freud je lepo dokazal, da potrebuje človek prav v težkih urah življenja neko pribežališče, v katero zbeži pred realnostjo, da se ubrani pretežkih nasledkov zunanjih udarcev. Tak beg iz realnosti je prav v najbolj realnih časih in trenutkih človeku potreben. Potrebo po njem je čutil tudi Golouh in jo bo čutil z njim morda še kdo. Obenem pa je »Kri-salida« nov dokaz, da smo ljudje v svojih duševnih globinah vedno enaki, pa naj besnijo zunaj kakršne koli nevihte in naj bo zaklad naše notranje lepote zasut s še tako debelimi ruševinami težkih časov in zablod. To je človekov drugi, plemenitejši pol.
»Krisalida« je izšla v lepi zunanji opremi v tisku Podravske tiskarne in se naroča pri Tiskovni založbi v Mariboru, Aleksandrova cesta 3.	r.
Gospodarske vesti
Letošnji pridelek pšenice in koruze
Pred žetvijo so pri nas neprestano trdili, da so cene moki in kruhu tako poskočile, kor se obeta slaba letina. Ko je bila pšenica požeta, so prva poročila o uspehu te žetve bila zelo pesimistična. Sedaj so bili objavljeni tudi oficielni podatki o letošnji pšenični žetvi in ti podatki prve ocene potrjujejo. Uradna ocena pšenične žetve govori, da je bilo požeto 1.22 milijonov ton pšenice in to s površine 1.9 milijonov ha. Kaj to pomeni, lahko vidimo šele, če primerjamo podatke o letini v različnih letih. Pridelek pšenice je bil po uradnih podatkih I. 1928 2.81 milijonov ton, L 1930 2.2 milij. ton, 1. 1932 1.45 milj. ton. 1.1934 1.86 milj. ton, I. 1936 2.92 milij. ton, I. 1938 3.03 milij. ton, a letos le 1.22 milij. ton, torej doslej najmanjši. Slika se še poslabša, če primerjamo povprečen prinos 1 ha v teh letih. L. 1928 je znašal pridelek z 1 ha 15 stotov, 1. 1930 10 stotov, !. 1932 7.5 stotov, 1. 1934 9.2 stota, 1. 1936 13.2 stota, 1. 1938 17.9 stota, a letos le 6.6 stota, torej mnogo nižji kot najmanj v vseli prejšnjih letih. O tem je že pisal tuji tisk. Vprašanje je le, v koliko je ta ocena točna, ker obstaja tudi uradna ocena, po kateri smo letos pridelali 1.9 milij. ton pšenice, s čimer bi se slika malo zboljšala in bi bili tako glede celotnega pridelka, kot tudi glede pridelka z 1 hektarja, na boljšem kot 1. 1932 in 1. 1934, ko je bil pšenični pridelek najslab-
ši. Zato bo pač potrebno počakati končnih rezultatov. Vsekakor pa bo ostala točna trditev, da je letos bila letina pšenice slaba. Vprašanje je le še, kako slaba je bila in ali je to res najslabša letina od vojne sem?
Drugače pa je s koruzo. Privatni strokovnjaki so na temelju ankete ocenili letošnjo letino koruze na 56—57 mil. stotov, kar predstavlja največji celokupen letni pridelek po vojni. Saj smo le redko katero leto pridelali čez 50 mil. stotov. Tudi povprečen pridelek na 1 ha. bi v tem slučaju z dvajset centi dosegel naj-
višjo številko. Doslej je bil povprečen prinos z 1 hektarja v najrodovitnejših letih kvečjemu 19 stotov. Ne oziraje sc na številčno točnost lahko s sigurnostjo trdimo, da je letošnja letina koruze za naše razmere zelo dobra. Vendar je cena koruze in koruzne moke zelo visoka. Od septembra 1939 do septembra 1940 je cena za 100 kg sremske koruze skočila do 115.5 din na 280 din, torej bolj kakfor cena pšenice, ki je skočila od 152 na 313 din. Če bi bila slaba letina vzrok temu skoku cen, bi morale cene koruzi biti nižje kot lani.	sv.
Položaj zavarovancev OUZD
Po podatkih OUZD je doseglo članstvo v septembru rekordno število 113.320 in sicer moških 76.897, ženskih pa 36.423. Od septembra lanskega leta se je članstvo dvignilo za 11.633 in sicer na račun moških (11.939), dočim je število ženskih članov neznatno padlo (306). Po mnenju OUZD je treba iskati vzroke povoljnega razvijanja članstva že od letošnje pomladi naprej v sedanji vojni, ki ima za posledico zmanjšano kupno moč denarja ter zato veliko povpraševanje po vseh vrstah dobrin. Da je letni diferencijal tako velik, je posledica lanskoletnih poklicev pod orožje, ki jih je povzročil evropski zaplet.
Povprečna dnevna zavarovana mezda,
ki približno odgovarja povprečnemu zaslužku delavstva, je sicer narasla od lanskega leta za 4.39 din ali za skoraj 18%, dvig cen pa je še enkrat tako velik. Znašala je 29.48 dm in sicer za moške delavce 32.87 din, za ženske 22.33. Zvišala se je povprečno za 4.39 din (za moške 4.75, za ženske 2.60). Celokupna dnevna zavarovana mezda znaša skupaj 3,340.781.60 din ter je narasla za din 789.247.20.
Odstotek bolnikov je padel od lani za 0.48% na 2.42% ter so zdravstvene razmere po tej statistiki pri zavarovanem delavstvu za 17% ugodnejše kot septembra lanskega leta. v
STANJE NARODNE BANKE 15. nov. 1940
Celotni obtok bankovcev je znašal 12.499 milijonov din (lani 9079) ter se je zmanjšal od 8. t. m. za 43.4 milijonov din. Obveznosti na pokaz so narasle za 285.9 na 3202.9 milijonov din (lani 1078), obveznosti na pokaz pa po raznih računih za 272.3 na 1737.9 milijonov din (lani 680). Od 8. nov. se je zlati zaklad po* večal za 45.7 na 2537.5 milijonov stabilizacijskih din (lani 1987.2) v realni vrednosti 4060 milijonov din. Devize, ki niso vštete v podlago so narasle za 72.9 na 570.7 milijonov din (lani 554.6). Menična in lombardna posojila so se povečala za 52.6 na 1743.8 milijonov din( lani 2530). eskont bonov za narodno obrambo pa je narasel za 105 na 6024 milijonov. Kritje celotne podlage znaša 25.30%-(prej 23%) zlato kritje pa 21.25%.
Za 500 milijonov din več kovancev
16,000.000 SREBRNIH PETDESETAKOV IN 25,000.000 DVAJSETAKOV DOVOLJUJE NOVA UREDBA
Ministrski svet je predpisal uredbo o izpremembah prejšnje uredbe o kovanju in puščanju kovancev v promet. Nova uredba izpreminja člen 3 prejšnje, ki je določal, da smejo biti v prometu srebrni petdesetaki v skupnem iznosu 500 milijonov din, dvajsetice pa skupno za 300 milijonov. Nova uredba namreč poobla-
šča finančnega ministra, da sme kovati srebrnega denarja po 50 in 20 din v skupnem iznosu 1.300,000.000 din. Petdeseta-kov sme biti 16,000.000 komadov v vrednosti 800 milijonov din, dvajsetakov pa 25,000.000 v skupni vrednosti 500 milijonov din. Torej dovoljuje nova uredba povečanje obtoka za 500 milijonov din.
Spomenica velemanufakturistov
Predstavniki trgovine z manufakturo na debelo so predložili banu spomenico, v kateri navajajo, da odstotek brutoza-služka. ki ga dovoljuje urad za kontrolo cen v Beogradu, ni povsod po državi enak. Dočim se v Beogradu za razne vrste blaga dovoljuje 15 in 20% zaslužek pri prodaji na debelo in manjši od 15% sploli ne, je v Sloveniji odobrenih za iste vrste blaga 6 ozir. 10%, kar po izjavi veletrgovcev ne zadostuje niti za režijske stroške, ki so v Sloveniji višji kot n. , pr. v Beogradu. Večje so t>udi davčne
dajatve in bodo morali skoro vsi trgovci z manufakturo na debelo plačati letos' 100 do 150% več davka kot prej. Večje so pri nas tudi socialne dajatve. Ljubljanska davčna uprava priznava trgovcem z manufakturo na debelo 11 do 13% režijskih stroškov od letnega prometa, kar pa ni mogoče kriti s 6 do 10% foru-tozaslužkom v stroki, v kateri je kontroliranih 90% vseh predmetov. Zato nameravajo nekatera največja podjetja ma-nufakturne stroke opustiti prodajo kontroliranega blaga ali svoje obrate zapreti.
VISOKO ODLIKOVANJE DR. MILANA LAZAREVIČA
Na predlog zunanjega ministra je bil odlikovan z redom sv. Save 2. razr. dr. Milan Lazarevič, načelnik trgovinskega ministrstva v pokoju. Dr. Lazarevič je znan v naših industrijskih krogih kot strokovnjak, ki ima veliko zaslug posebno za razvoj mariborske industrije ter kot ekspert pri trgovinskih pogajanjih naše države s tujimi. Mariborski gospodarstveniki čestitajo priznanemu strokovnjaku k visokemu odlikovanju.
g O nameravanem izkoriščanju koruznih
kali sino že svoj čas pisali. O predelovanju kali za olje (jedilno in tehnično) jc razpravljala konferenca v trgovinskem mini-< strstvu. Poseliti o pa o dobavi potrebnih tehničnih naprav za izločitev kali iz koruznih zrn. Na la način bi bila moka trpežnejša in okusnejša, pridobili pa bi šc za 300 vagonov olja.
g Zagrebški „Pulnik“ si ureja prostore za svoje osrednje poslopje v banovini Hr-vatski. Samo preurejanje zgradl>c za bo doec centralno poslopje hrvatskega turističnega prizadevanja bo stalo 7 milijonov din.
g Blokirane vsote inozemske valute se po
sklepu državnega sveta ne smatrajo za neizterljive.
g O prisilni uporabi koruzne moke enotni kruh, ki bi mu naj biju dodajana za 25 % i» o mletju pšenice, ji; bila v Beogradu konferenca pri ravnateljstvu za pretirano. Prisostvovali so ji predstavnik1 inšpektorata za državno obrambo, urada za kontrolo cen trgovinskega in vojnega ministrstva ter predstavniki pekov, mlinov in industrije testenin.
g Viceguverner Narodne banke dr. 1'° Belin je odpotoval v Rim. Spremljala S*1 višji uradnik Nar. banke Solrenovic W višji uradnik trgovinskega minastrstva dr. Motika. Ta obisk naj bi uredil vprašanja blaga, ki smo ga kupili v prekomorski)* državah ,pa j e zaradi vojne ostalo v ital1' janskih lukah (predvsem ameriški bo®' baž, loj in surove kože). Razgovarjali p* bodo tudi o nekaterih vprašanjih, ki so
v	zvezi z jesenskim zasedanjem jugoslo-vansko-italijanskega odbora.
g Prevoz drv bo po 1. dec. dovolj*-* samo s ]xisebnim prevoznim dovoljenjem, ki ga izda Centrala za kurivo. Izvzete so pošiljke, ki jih prevažajo v mejah okraja ali mesta in ne z železnico.
Iz gospodarskega tiska
ORGANIZATOR, ŠT. 6—7
Štev. 6—7 »Organizatorja«, stanovskega glasila zasebnih nameščencev, prinaša v nadaljevanju razpravo dr. Stojana Bajiča »Sodelovanje med podjetnikom ,rl obratno posadko«, ki se bavi predvsem z načini sodelovanja med podjetnikom ali njegovimi zastopniki in obratno »P°' sadko« oziroma njenimi organi. Razvršča jih po njihovi intenzivnosti na stik, posvetovanje, mešane komisije in sporazum ter jih podrobno obravnava. Me« ostalimi aktualnimi vprašanji zasebnih nameščencev obsegajo »Naši problemi« vprašanja pokojninskega zavarovanja irl ostala vprašanja socialne zaščite (tudi 0 ureditvi službenega razmerja vojaški'1 vpoklicancev). »Nameščensko pravo ^ praksi« se bavi s praktičnimi vprašani} delovnega in zavarovalnega prava, »Nas stanovski pokret« pa prinaša poročila 0 organizatoričnem delu in akcijah med za' sebnimi nameščenci.
MJB¥ M. A¥RES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
40
— Torej?!
— Zakaj za vraga odhajaš? — je rekel Jimmy razdraženo. — Lep prijatelj si! Kar greš in me pustiš samega, ko vendar vidiš, da sem bolan.
Sangster je molčal. Vrnil se je.
— Sram me je, da sem takšen. Ves teden že nisem spal.
Pravilneje bi bilo, če bi dejal, da že od onega večera, ko je Cynthija nesrečno preminula, ni pošteno zatisnil očesa. Toda tega ni hotel reči, da bi Sangster spet kaj napak ne razumel. Ne, vse te dni in noči je neprestano mislil samo na Kristino. Radi nje si je žgoče očital svoje grehe. Lovil se je kot mesečnik po zraku, toda nikjer ni bilo trdne bilke, za katero bi se oprijel.
Vsak dan se je spomnil novih podrobnosti. Vsak dan se je izvil iz megle, ki ga je obdajala, drag kamen, vsaj tako se mu je zdelo, ko je v spominih doživljal zadnje tedne.
Toda misliti je moral tudi na Kristinino mati. Da, rad jo je imel. O, kako materinsko je nekdaj skrbela zanj, on pa ji takole vrača njeno ljubezen. Ko bi sedajle vedela, kako je njeni hčeri zagrenil življenje.
— Najbolje je, da brez odlašanja ležeš, — mu je svetoval Sangster. Prižgal si je cigareto in nervozno puhnil dim v zrak. Bil je v skrbeh za Jimmyja.
Jimmy je s težavo vstal.
— Kaj je, prijatelj?
— Nič, samo glavo imam kot v Kleščah, peklensko me boli.
Jimmy je stal sredi sobe in si stiskal dlani na oči. Stopil je korak, in se ustavil.
— Jaz... ne morem več; vse preklinjam ...
Sangster ga je prijel za roko.
— Nikar ne bodi nespameten, ampak leži. — PokHcal je Costina in oba sta položila Jimmyja v posteljo. Nato sta ga skrbno založila z odejami Jimmy se je upiral, češ da mu ni hudo.
Sangster in Costin sta se vrnila v sobo.
— Zdi se mi, zdravnika ne bo treba •klicati, — je menil Sangster. — Hudo je prehlajen. Počakajmo do jutra. Toda kaj je z njim, Costin?
— Koliko noči ga že ni bilo doma, — je stoično odgovoril Costin. — Šele proti jutru je prihajal domov. Sploh ni nič spal niti jedel. Moje mnenje je, gospod,.
da ga neka stvar grozno mori...
Sangster je skomignil z rameni. Oba sta se zagledala na omarico, kjer je svoj-čas stala fotografija Cynthiie.
— Mislite?
— Da, gospod. Odkar je umrla gospodična Farrowa, ni več tisti stari gospod Jimmy Challoner. Toda brez zamere ...
Sangster je ugasnil cigareto.
— Neprijetna reč, — je Sangster soglašal s Costinom. Zdaj je verjel, da je Cynthijina smrt zrušila tudi Jimmyja.
— Prav. Zjutraj bom prišel spet pogledat. Če pa boste kaj nujnega potrebovali, pošljite po mene.
— Da, gospod.
Costin je pomagal Sangsterju obleči plašč. Rad bi ga sicer vprašal, kaj se je zgodilo z gospo Challonerjevo, toda ni si upal. Costin je bil prepričan, da se je Jimy oženil kar tako in da mu je sedaj neizmerno žal.
Sangster se je vrnil domov zelo potrt. Rad je imel Jimmyja, vendar bi dal vse na svetu, če bi ga mogel izpreobrniti. Skušal je najti izhod iz te slepe ulice.
Ko je prišel domov, je sedel in nekaj časa nezaupljivo ogledoval pero in črnilnik. Nato se je odločil in pričel pisati.
Najprej je napisal Kristinin naslov. Sicer je res, da ga Kristina lahko zavrne, češ da se vmešava v njene zadeve, toda na drugi strani bi mu pa znabiti očitala, če bi Jimmy resno obolel ter bi ji tega ne sporočil.
Precej časa je okleva1!. Slednjič je vzel
iz žepa novec ter ga vrgel v zrak. pade »glava« bom pisal, če pade »orel« ne bom pisal.
Novec pa je vrgel tako nerodno, da )e padel v košaro za papir. Toda padla -,e »glava«. Nekam težko je spet sedel mizo in znova pomočil pero v črnilo.
Pismo je napisal točno štirikrat, a s6 ni bil povsem zadovoljen. Ko ga je sled' njič še enkrat prečita!, se mu je vsaj za silo dobro.
»Spoštovana gospa Challoner je va'-Moram Vam pisati, da Vam spor0' čim, da je Jimmy težko bolan. Sic0^ moram reči, da trenutno še ni nevaT' nosti, toda zdi se mi, da sem sto*1 prav, ker Vam to sporočam, če irnfie priliko, ga obiščite, kajti prepričan sem, da mu bo Vaš obisk zelo dobro del. Sicer pa Vam moram po veda da z Jitnmyjem ni vse prav. Sani s kajpada brigam zanj, toda prav je. ® ste o tem tudi Vi obveščeni.
Vaš odkritosrčni prijatelj Ralph Sangster-*
—	Prav za prav sem napisal straši^ nerodno, — je pomislil Sangster in ne>e' voljno vtaknil pismo v ovoj. Posede! > še malo in ogledoval naslov na ovoju "" Da, gospa Challoner!
Revica, ta gospa Challoner jeva!_ P0' ročena in prav za prav neporočena-Sangster je dvigni! ovoj k ustnicam ■ poljubi! ime gospe Challoncrjeve. Potem pa je odnese! pismo na pošto.
(Dalje-)
JJovice
Poplavna katastrofa na Hrvatskem
Stalno deževje povzroča naglo naraščanje rek na Hrvatskem. Dočim je v Sloveniji nevarnost poplav že minula, je arn sedaj najhuje. Kolpa in Sava. že tri
dni
naraščata, poročajo iz Siska. Obe re-
sta poplavili precejšnje komplekse zemlje ter ponekod zalili hiše.
. Se slabša poročila prihajajo iz Sarajeva. V Bosni in Hercegovini že tri dni nePrestano dežuje ter sta reki Miljačka 'n Rakitnica že poplavili polja. Več sto J? ie zaradi vode popolnoma odrezanih . sveta. Ljudje so morali zapustiti svo-le domačije, da so si na ta način rešili življenje. V Bosni in Hercegovini so hu-tottrniki napravili mnogo škode na že-
lezniških progah, tako da je ponekod promet oviran in sploh onemogočen.
Nič dobrega ne obetajo tudi poročila iz Varaždina, ki pravijo, da je Drava katastrofalno narasla in se razlila po periferiji Varaždina. Promet čez Dravo pri Legradu je ustavljen. Take visoke vode niti najstarejši ljudje ne pomnijo.
V južni Dalmaciji še vedno divjajo nevihte. Že več dni ni iz Dubrovnika odplula nobena ladja, ker je morje preveč razburkano in- je promet onemogočen. Spličani opažajo, da nosi viharno morje s seboj les, mine in človeška trupla, katerih identitete ni so mogli ugotoviti.
rvvAv-**
Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti!
Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico:
Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka!
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
Ponesrečeni angleški letalci
Med ubitimi angleškimi letalci, ki so oživeli te dni na planini Garač pri Da-nilovgradu včrnigori strahovito letalsko atastrofo. so spoznali tudi ameriškega °vinarja, ki je spremljal grško-italijan-
ske boje. Pogreb letalskih žrtev bo danes popoldne v Podgorici. Na pogreb sta odšla tudi beograjski angleški in ameriški vojaški ataše.
Organizacija slovenskih
rezervnih podčastnikov
Rezervni podčastniki v Sloveniji so se
ter ustailov’'i banovinski odbor “P. ki ima svoj sedež v Celju, tvorijo a Sa predsedniki in tajniki mariborske-*a> celjskega in ljubljanskega pododbora.
Na
nedavni seji so sklenili organizirati
Vsc rezervne podčastnike v strokovni °rSanizacfji in tizdajati svoje glasilo.
'Rezervni podčastniki bodo ustanovili tudi lastno kreditno zadrugo, ki bo nudila članom pod najugodnejšimi pogoji hitro pomoč. Delo so si pododbori razdelili tako, da bo celjski organiziral kreditno zadrugo, ljubljanski stanovsko glasilo, mariborski pa 'bo sestavil pravilnik.
Strigova že peti mesec brez zdravnika
Strigova je velik kraj in njena zdravilna občina ima zelo velik delokrog. a zdravstvena občina že od julija nima atl°vinskega zdravnika. Mesto je bilo ^Pisano že avgusta in doslej še ni nabavljen noben zdravnik, kljub temu, da le več prosilcev.
VeSEUCA iirvatskih političnih KAZNJENCEV
Kakor lani bo tudi letos priredila °rganizacija hrvalskili političnih kaznjencev svojo veselico v prostorih Za-Srcbškega velesejma. Na sporedu je Pester kulturni in zabavni večer.
Llubliana
TURNEJA LJUBLJANSKIH AKADEMIKOV V PREKMURJU
Akademska krščanska zajednica mladih na ljubljanski univerzi priredi v dneh od 23. do 25. t. in. koncerlno-recitacijsko turnejo v Prekmurju ,kjer bo |>osvetila posebno pozornost prekmurskim evangeličanom. V nedeljo dopoldne bo z izbranim kulturno-verskim sporedom sodelovala pri evangeljskem cerkvenem bogoslužju v Murski Soboti, popoldne pa bo obiskala evangeljsko versko občino v Puconcih, kjer bo v cerkvi izvajala sličen program, poleg lega pa bcS vaščanom predvajala tudi film, ki prikazuje življenje našega mladega kralja in razne pokrajinske leix>le Jugoslavije. V soboto 23 .nov., ob 20. pa priredijo akademiki v veliki dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti končertno-rccilacijski večer. Vstopnine ne bo.
a Brezposelni inženirji in laki, ki iščejo novih službenih mest, naj javijo ,,Društvu inženirjev v Ljubljani" svoj ločni naslov s podatki o stroki in praksi v svrlio evidence in posredovanja.
Spet dva močna potresa
Naša seizmološka postaja na Tašmaj-danu je zaznamovala v torek spet dva močnejša potresna sunka. Prvi močnejši potres je bil okoli 16.13 in je moral nastati 8.900 km daleč od Beograda. Drugi potres je nastal ob 21.02 v daljavi /540 km od Beograda. Ta potres je imel navpično smer.
ŠOLSKO DECO SO ZELO RAZ-j ŠIRJENE GARJE
Šolska mladina na Murskem i>olju in 2nodnem delu Slovenskih goric je v ^dnjem času zelo podvržena garjam. a-*e so jo prinesli šolarji priseljenci iz rekmurja in Medjimurja. Zdravniki so 80 mladino pregledali in napravili po-febnc ukrepe, da se bolezen ne bo več tak° Sirila.
a Slovensko društvo za varstvo živali v
Ljubljani jc izdalo zelo poučno brošuro ..O varstvu živali" in jo je brezplačno razposlalo na vse slovenske šole. Tako bo ta knjižica učiteljstvu dobrodošel pripomoček za vzgajanje mladine v ljubezni in usmiljenju do živali. Priporočamo pa jo tudi vsem prijateljem živali. Naroča sc pri imenovanem društvu, Ljubljana 3, Lipičeva 2.
a Prosilec za mestno božično obdaritev opozarja mestno poglavarstvo, da je vpi sovanjc za božično obdaritev le še vključno do 25 .t. m. v mladinskem oddelku mestnega soeialno-poliličnega urada na Ambro zevem trgu št. 7.
Tudi koča pod Kopo dobi elektriko
r.	*jw imu i-» iv**	---- ---
so večinoma last obpohorskih podruž-"[c SPD. V vseh je'378 postelj, brez J>uPnih ležišč. Posebno koče v bližini Pribora so zelo zaslovele in pridobile novo avtomobilsko cesto, nič manj pa Služijo izletnikom, turistom in smu-Heni zahodno-pohorski planinski do-kjer je svet odprt, s prelepim raz-ved°m na Alpe in kjer so pozimi veli-e‘jstni smuški čezpohorski prehodi proti Y°Venjgradcu vedno polni smučarjev.
pohorske postojanke so zelo udobji nrejene. Najzahodnejši pohorski planski koči pod Veliko Kopo in na Krem-arJevem vrhu, ki sta last Mislinjske po-b^znice SPD iz Slovcnjgradca, sta za-ežilj letos uajvečji obisk od svoiega D°*toia. Radi tega jc sklenila omenjena ^aružnica SPI), da v svrho še večjega sPeševanja turizma popolnoma moder-Dn svoio Planinsko postojanko Kočo I Kopo s tem, da dobi takoj električno ,\ki bo že zasijala 15. decembra! Po-v "znica SPD v Slovenjgradcu je narobna v
Mohorje ima 12 turističnih postojank |
a a za svojo kočo električno napravo, ta!|Cr'^anskega izvora na veterni i>ogou, zvam> veternioo Winchargcr. Na ta ^erikanski izum se lahko priklopi ra-• 'ikalnik, ventilatorji, vodne črpalke,
tako, da služi ta naprava kot nalašč za zadostno razsvetljavo planinskih koč. Baje so sc že odločili minule dni za na kup podobne naprave tudi Šoštanjčani za svojo kočo na Smrekovcu, Smučarski klub »Kum« v Trbovljah jo namerava tudi nabaviti, zanima se celo za takšno vcteruico Osrednje društvo SPD za Kam niško Bistrico. Veternika bo stala pri bližno 30.000 din, ker bo radi številnih prostorov 32-voltna, 650-watna in se bo nanjo priklopilo do 40 žarnic. Akumulator bo težak nad 1000 kg in premore toka za vseh 40 luči za 72 ur. Božo,
MRTVO HČERKO JE UKRADEL
Mile Ivšič iz Slunja pri Karlovcu jc prišel v karlovško bolnišnico ter prosil upravo, naj mu dovoli odpeljati v bolnišnici umrlo hčerko domov, da jo bo pokopal v domači vasi. Uprava mu jc prošnjo odklonila, ker je pokojnica bolehala za neko nalezljivo boleznijo. Zato se jc oče odločil, da bo truplo »ukradel«. Ponoči se jc vtihotapil v mrtvašnico in odnesel hčerko. Nek zakasnel možakar je videl Ivšiča, kako nosi golo hčerkico v naročju. Za to nenavadno »tatvino« bo Ivšič moral pred sodišče.
TUNGSRAM
© Wiyf\tcn
Celje
c Izredni občni zbor Aerokluba Celje
l>o drevi ob 20. v restavraciji hotela „l£v-» rope“.	-	i
c Vlom. V eni zadnjih noči je bilo vlom ljcmo v tovarno pohištva Vehovar v Celju. Vlomilec je odnesel raznega orodja v vrednosti 1100 din. V lej tovarni so se že dalje časa vršile tatvine raznega mizarskega orodja in je policija storilcem že na slc-| du.
c Mestnim delavcem v Celju je mestni svet na zadnji seji nekoliko povišal mezde, odnosno draginjske doklade. Ker delavci doslej povišanja še niso prejeli, prosijo, da l)i sc odredilo takojšnje izplačilo poviškov.
c Novo prečno cesto, ki bo vezala Krekovo cesto z Ipavčevo ulico pri Glaziji« so pričeli te dni graditi.
c Konj je brcnil 17 letnega hlapca Josipa Škalcta v Kapli vasi pri St. Pavlu pri Preboldu. Skale je dobil težke poškodbe na glavi in čelu.‘Oddali so ga v celjsko bolnišnico.	f
c Popravile cesto! Cesta, ki vodi od železniškega prelaza v Zavodni proti Cretu, je v tako slabem stanju, da je skoro neprehodna. Sirom vse cesle se pretaka blatna brozga ,da se pasanli do gležnjev pogrezajo' v blato. Prizadeli prebivalci tega okoliša prosijo, da se ccsta takoj temeljito uredi in posuje z gramozom.	.
o Poverjenike, šolska upraviteljstva in podružnice, ki še niso doslej poslali obračunov in nakazali zbranih prispevkov za akcijo „liratom in sestram na meji pomoč', prosi vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda, da to takoj store. Javnosti ni mogoče poprej podati pregleda o uspehu, dokler ne. dobimo vseh poročil.
o Premeščen jc iz Slovenskega Javornika na Jesenice za policijskega agenta Rudolf Kacijan.
o Za modernizacijo državne cesle skazi Novo mesto jc prevzela dobava kock za prevzemno vsoto 2,110.700 din.
Trboveljskf drobiž
Proiidraginjski odbor se bo v smislu razpisa okrajnega načelstva razširil.
Staroupokojenei. Bratovske skladnice prejmejo i>o izjavi predsednika glavne Bratovske skladnice za božič poseben prispe-vck.
59.120 din je potrošila občina za letošnji dečji koloniji v Jurklošlru in na Planini pri Sevnici. Nekaj sla k lem stroškom prispevala tudi banska uprava in ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
25 lel nameščenske službe pri TP1). jc praznoval to dni Odlazek Leopold, nestor igralcev tukajšnjega sokolskega gledališča.
o Neurje zadnjih dni jc povzročilo tudi poplavo Meže in se je votla razlila po poljih in travnikih med Gušlanjem in Prevaljami. Zaradi regulacij pa voda ni odnašala več rodovitne zemlje. Tudi Dreta je močno narasla in poplavila ter odnašala zemljo z levega brega. V Gornjem gradu so imeli poplavo. Voda jc vdirala v kleti mestnih hiš.
o Kmečko nadaljevalna šola v Vučji vasi
V ponedeljek jc bila v Vučji vasi pri Ljutomeru odprla kmečko nadaljevalna šola. Solo vodi šolski upravitelj g. Kocbek Jože. Ker spada Vučja vas v občino Križevci, je to druga šola v tej izrazilo kmečki občini.
o Nevarna vlomilca prijela. Pretekli leden je bilo vlomljeno pri (»seslniku Ce-šku Jožetu v Armeškem' pri Rajlienburgu. Vlomilec se je splazil skozi okno . v sobo in pobral iz omare obleko ler vso gotovino. — Nekaj dni pozneje je bilo vlomljeno pri posestniku Pribožiču Jožefu na Raztezu pri Rajlienburgu. Vlomilec je tudi tu pobral obleko in gotovino. Orožnikom so jc posrečilo še isti dan izslediti vlomilce. Sla lo 31 letni Rabič Jože iz Tržiča in 2l> letni Stjepan Malunec iz Bistre. lJri njiju so našli še nekaj pokradenega lilaga.
o Poškodbam je podlegel Venceslav Zor-eič, ki se je ponesrečil pri gradnji elektrarne v Rajlienburgu.
o Ponesrečil sc jc mlad rudarski lant Franc Smole iz RcSlajna pri Rajheaiburgu. Pri sleljanju s puško mu je razneslo cev, ki mu jc razmesarila roko.
n Pouk v zagrebških srednjih in strokovnih šolah se bo pričel pol ure kasneje* lorcj ob 8'30.
n Džamijo bodo gradili zagrebški musli* mani v Zelen gaju. Občina je. že odstopila slavbišče.
n Iluda gripa razsaja v Bjelovaru m
okolici. Sole so zaradi številnih obolenj zaprle.
n Dnevno 3000 kosil za najrevnejše bo
razdelila zagrebška občina potom posebnih kuhinj, ki so jih lclos organizirali za zimske mesece.
Sole na svežem zraku
Naše učilnice so zidane večinoma pred 50 leti za takratne prosvetne in šolske razmere. Danes so preozke, zato se po 100 in pogosto še več otrok tlači v isti učilnici, ki jo dopoldan napolnjujejo učenci enega razreda, popoldne zopet učenci drugega razreda, a zvečer se v iste klopi vsedajo odrasli kmečki fantje, ki si prihajajo v zimskih mesecih izpopolnjevat svoje poklicno znanje v kmečko nadaljevalne šole. Jasno je, da je zrak v takšnih šolskih sobah do skrajnosti izrabljen ter silno škodljivo vpliva na zdravje ter posredno tudi na umske sposobnosti dora-ščajočih generacij. Šole na prostem so se ustanavlja v vseh naprednih državah. Tudi pri nas je ustanovljenih nekaj takšnih šol, vendar sc zadevna propaganda ne pomakne pri nas v živ pokret, ki je v drugih državah, zlasti pa v Rusiji, Nemčiji in Italiji izredno razgiban.
Tudi na Vurbcrgu obstoja takšna šola. G. dr. B. Okolo-Kulak šef vurberškega tbc sanatorija, je poklonil šoli najpotrebnejše pohištvo, klopi in tablo. Ogromna debla dreves tvorijo stene, a modro nebo strop te idealne učilnice.
Vsak dan, kadar sije sonce, se vrši tukaj pouk. V začetku je bilo mnogo motenj, otroci so bili raztreseni. V nekaj dneh so se otroci temu privadili in postali pazljivi in zbrani pri učni snovi. Izkušnja je pokazala, da otroci na svežem zraku lažje slede skupnemu šolskemu delu ter dajejo bistrejše odgovore kakor pa prej med mračnimi šolskimi stenami.
Po zaslugi g. primarija dr. Okolo-Ku-laka, vurberške Protituberkuiozne lige ter agilnega šolskega upravitelja g. Praha dobivajo otroci brezplačno dnevno ribje olje, siromašnejši tudi obleko, čevlje in obede, -gu-
Zammsi/osti
13 nasvetov, ki vodijo do uspeha
Vsak človek si želi, da bi se v življenju kar najda je dokopal
Med tisočerimi željami, ki dan za dnem zalezujejo slehernega človeka, je menda temeljna želja, da bi v svojem življenju kar največ dosegli, kar največ postali. Vsak bi bil rad mož kot je treba, žena, ki bi jo hvalil ves svet. Samo po sebi se razume, da si vsak posameznik drugače predstavlja svoj življenjski uspeh. Zato ni moči predpisati splošnih navodil, ki bi veljala za vsakogar. Toda poglejte si tehle 13 življenjskih nasvetov. Znabiti vam vsi ne bodo všeč, nekateri pa prav gotovo. Poglejte jih:
1. Zanimajte se za vse. Naučite se opazovati ljudi in stvari ter si ustvarjajte pravilne zaključke, ki naj ne temeljijo na vaših željah in predstavah, ampak na stvarnem opazovanju.
2 Predno se česa lotite, se za dotično stvar temeljito pripravite.
3. Bodite si vselej najprej na jasnem, kaj prav za prav hočete. Postopajte po načrtu ter nobene reči ne prepustite golemu naključju.
4. Kadar morate rešiti kakršno koii že vprašanje, si najprej zberite vse potrebne podatke. Rešite pa ga, čim imate vse stvari v »glavi«, kot se pravi.
5. Nobene stvari ne storitg samo napol. Ne da bi se sicer izgubljati v malenkostih, skušajte opraviti vsako delo tako, da se vam ne bo treba ponovno vračati k njemu. Ne delajte polovičarsko, ne počivajte polovičarsko!
6. Vselej vam bodi poglaviten vaš poklic. Lahko se zanimate tudi za druge stvari, vendar bodite najprej prežeti s svojim poklicem. Neprestano se v njem izpopolnjujte ter izboljšujte.
7. Bodite previdni in pravični v svojih kritikah in sodbah ljudi in stvari. Če pa že hočete kritizirati, potem se najprej o dotični stvari temeljito poučite.
8. Bodite v dobrih odnošajih z ljudmi, ki po sredno ali neposredno sovpadajo v vaše delo in življenje. Bodite jim ljubeznivi, prijateljski ter jih cenite.
9. Bodite prav tako vljudni do nadrejenih kot do podrejenih. Če terjate od kogar koli, da zanesljivo izvrši svoje delo, potem morate biti tudi vi taki.
10. Spoštujte čustva in nazore drugih ljudi. Če se vam zdi na priliko, da je nalog, kr vam ga je dal šef, napak po vašem mnenju, potem ga na to vljudno opozorite, če pa on vztraja pri svojem, izpolnite nalogo, kajti odgovornost ne bo padla na vas, ki ne veste, kakšni motivi so šefa vodili, da vam je izdal ta in ta nalog.
11 Nikar napak drugih ne izrabljajte za to, da potem po dotičnlh, ki so jih zagrešili, pa-
sr.rrtsr.-
Društvo starih rodov
V Nankingu so ustanovili društvo, v katerem se lahko včlanijo samo najstarejše plemiške obitelji sveta. Pogoj za sprejem v društvo je, da mora kandidat dokazati, da je njegova rodbina stara najmanj 2000 let. Kljub temu ima društvo že 180 članov, predseduje pa mu neki kitajski oficir, ki je dokazal, da so njegovi predniki živeli celo že pred 2800 leti...
SODOBNI OTROCI
Boris se baha: — Ko bom velik, bom zaslužil prav toliko denarja kot oče.
— Popolnoma pravilno, — meni sestra Evica, — ko jaz dorasem, pa bom porabila toliko kot mama.
dete kot lev, ampak zato, da dotične ljubeznivo poučite, kaj naj storijo, da v bodoče ne bodo več delali napak.
12. Nikoli ne jejte kaše tako vroče kot se skuha, če pa vas že kaj resnično razjezi, kljub temu počakajte in stvar mirno presodi-
te ter jo šele nato skušajte rešiti. Tako boste najbolje storili.
13. Ne dobrikajte se in prilizujte niti nadrejenim, niti podrejenim, toda nikar ne oklevajte s pohvalo takrat, kadar neko delo zares zasluži pohvalo.
Pomožna Sadja vojne mornarice
Težave na Portugalskem
Portugalske sicer m zajei vojni ' vendar pa so kljub temu nastale na rO ugalskem velike težave. Zaradi venK(
Bel-
ga dotoka tujcev, zlasti beguncev iz gije, Nizozemske in Francije, je vlada racionalizirati potrošnjo živil. SP
nija na priliko dovoljuje beguncem,
- • - -	—	-	*	1	-	!	J**1	-iV*
Tanker: ta vrsta ladij ni bila znana v bivši svetovni vojni. V sedanji vojni pa igrajo tankerji važno vlogo. Poleg redne prometne službe, kateri so namenjeni v mirnem času, so v vojni važno dopolnilo vojne mornarice
Ko bodo gospodinje rešene
skrbi in draginje
ZA 100 DINARJEV SE BOMO VSE LETO DO SITEGA NAJEDLI
O prehrani v bodočnosti je bilo že če- olja iz sojinega semena. Tableta, sestav-
stokrat govora: eno ali dve tableti na dan ,in človek bo rešen vseh skrbi okoli svojega želodca. Odpadla bodo kosila, odpadle bodo večerje, skratka vse sitnosti, ki jih ima sodobni človek s prehrano. Prav gotovo pa se bodo takrat oddahnile tudi gospodinje, ki sedaj, ko je zavladala ta presneta draginja, s tolikim sainozatajevanjem prenašajo gorje.
Dr. Robert S. Harris, prof. na Institutu za tehnologijo v severno ameriški zvezni državi Massachusetts, je pred nedavnim dal novinarjem izjavo, v kateri zatrjuje, da se mu je posrečilo v sodelovanju z nekaterimi biokemiki odkriti dve formuli, po katerih je mogoče izdelati hranilne tablete, ki v celoti vsebujejo vse hranilne snovi, ki jih dnevno potrebuje normalno razvit in odraščen človek. Tablete, izdelane po prvi formuli, vsebujejo koncentriran izvleček polnomastnega mleka, pšenične beljakovine in
Ijena po drugi formuli, pa je samo sestavni del prve tablete ter vsebuje beljakovine ječmena in koruze. Obema tabletama je dodana še zmes vseh vitaminov, razen vitamina C; tega pa dodajo z majhno dozo koncentriranega paradižnikovega izvlečka. Skupna teža količine hranilnih tablet, ki zadoščajo za en dan prehrane, znaša jedva 20 gramov. Mimo tega pa obeta biti tovrstna prehrana nenavadno cenena. Če bi se človek hranil na ta način, bi porabil za celotno prehrano samo nekaj nad sto dinarjev.
smejo prebiti v državi le nekaj dni,
tudi le-ti prinašajo v državo dragocen
devize. Na Portugalskem pa tozadevn
ni nobene omejitve. Toda velik do ■
tujcev je prinesel razna vprašanja- J .
prej Portugalska ni poznala. V Lisabon
je nastala silna kriza stanovanj. Na us
bonski borzi se je radi neprestane P
daje tujih deviz zelo dvignil tečaj dom-^
če portugalske valute (escudo), dočftn .
ameriški dolar padel od 31 na 26 toc
Ker se je v zadnjem času dotok hh0
tako pomnožil, da grozi poplaviti v
Portugalsko, je vlada naročila vsem sv -	-	•-	izda-
jim konzulatom v tujini, da smejo
jati vizume le v najnujnejših in z3r. upravičenih slučajih, kajti Portugals je, kot navaja poročilo, že preobljudeI1 •
SKOK CEN V ROMUNIJI
V Romuniji so skočile cene zaradi razV1jpV notenja denarja za 100 in še več procen • Po podatkih, ki jih je objavil bukarestan , list »Universul«, so se v toku enega leta j lanske jeseni do letošnje povišale cen|J/ črnem kruhu za 120%, pri mesu za ’ pri namiznem olju za 200% itd. Kot vldPL-ima povsod razvrednotenje denarja za P° Jico strašno draginjo.
NADEBUDNA PEVKA
Pevka Hilda Bureke v New Yorku ie šele na prvi stopnici svoje karifr • Zdravnik specialist je ugotovil, da nekoliko premajhna pljuča, da bi 111 doseči polnost svojega sicer lepega P3' su. Pevka je prišla sama na prav oflf' nalno misel, kako bi si povečala pljt*3' Vsako jutro napihne po dober ducat S3 mastih balonov, s čimer vadi svoja phu' ča ter jih z naporom povečava. ______
— Tegale papagaja mi morate za®®* njati. Kadar koli se z možem kregav -drži vedno z njim.	...
A. E. Gelleria:
Carinski
Ob francoski in angleški obali je cela vrsta najmodernejše urejenih pristanišč. Globine ob pomolih so tolikšne, da morejo v pristanišča tudi največje ladje
Nuszim je imel zares rad eno samo stvar: carinsko pravo. Knjigo je vedno nosil v žepu, četudi je bila težka ko pitana gos.
Ko je bil med uradnimi urami za tfenutek prost, je sedel na klop pred carinarnico ter se predal svojim užitkom. Suhe ustnice so mu oživele. Žuboreče je razpravljal z višjim carinskim uradnikom v zelenorjavi uniformi in zlatim ovratnikom.
— Da, gospod višji inšpektor, zadeva z uvozom žvepla ni tako enostavna. Zares, žveplo bi bilo treba zacariniti s tremi odstotki. Toda bodite toliko ljubeznivi in poglejte stvar še z druge plati, — je dejal inšpektorju, ki je stal pred njim, — kjer gre za dejstvo: slučaj, ko stranka ne vloži prošnje za brezcarinski postopek!
— In jaz dam nalog za brezcarinsko postopanje, — je zažarel Nuszimov obraz od notranjega sijaja.
Postavite zadevo kakor koli hočete: razen carinskega prava ni znal Nuszim ničesar. Niti časopisov ni razumel. Razgovor z njim j* bil pravcata muka. Za stvari, ki niso bile posredno ali neposredno v zvezi s carinami, je bil gluh.
Na eno samo stvar je bil še ponosen, namreč: kljub svojim 56 letom je ostal vitek, četudi ni nikoli jedel kruha. Domišljal si je, da je vprav radi tega ostal zdrav. Sicer pa je jedel obilno in z največjim tekom.
Oni dan sem stal v buffetu carinarnice in razdraženo goltal svojo južino. Nekakšen divji nemir me je jezil: plašč je bil prevroč, a ga nisem hotel sleči, ker je pihalo z vseh strani. To je bila ena izmed onih sferičnih jez, ki jih ozdravi samo dober zalogaj.
Poleg mene je stal Nuszim in zahteval četrt kilograma slanine.
— Jejte zraven kruh, sicer si pokvarite želodec, — sem mu svetoval.
— Nikoli ne jem kruha, — mi je tiho in samozavestno odgovoril.
Ker sem poznal njegova načela, sem raje
molčal. Opazoval sem ga, ko je vzel h ^ svinčnik in na koščku papirja jel ^-^jvo
koliko stane slanina. Imel je tako zan !}ržal staromodno listnico, da sem se jedva vzu
Lastnica bufeta je kaj rada pristavlj3’3
°Pazke:	n„nol'
— Ali ste ga videli, tega človeka? ‘jhjo-noma sam je na svetu. Kupil bi četrt ^ grama salame ter jo pojedel brez kruha-kim ljudem nič rada ne strežem. Zakaj .,0. le tak človek denar? Prej ni bil tak. P0 vem letu ga je prijelo!	_	. . • jn
— Dajte mi še dve trdo kuhani Jalc ostro papriko!
Bil je čas kosila. Drug za drugim so F a hajali cariniki. Jedli so trdo in mehko km jajca, paprike, salame in klobase.
Kadar kdo do sitega je, ga rad £ le,jUd' Sploh so mi všeč taki divji zalogaji, ko u je trpajo vase hrano kot kurjač premog “ kotel.	. ^oj
Izpil sem čašo piva. In spet sem nasei notranji mir.	m	je
Naslednji dan je deževalo. Nad mesto 0
ic4a itiealn montn I^/v com tiolnntl V 2 .a
gosto visela megla. Ko sem vstopil v £' ^e poslopje carinarnice, se mi je _zdelo,^d3t0|"
spet čaka tak požrešen dan. Ko sernkf0bas mimo bufeta, sem naročil dva para in dejal, da se takoj vrnem.	ne!n-
Ali lastnica mi pomaha, češ, naj se v\.;|0? Ali že veste, kaj se je zjutraj zg
Nekaj sem slutil, a nisem hotel reči.
— Nuszim je umrl. Zjutraj je P°z jii
 	JI-	umu.
nekega uradnika, želel mu je dobro ju se mrtev zgrudil.
— Kje je? — jo vprašam.
— V vratarjevi sobi. Siromak.	.	o0d
Stopim tja. Bil je pokrit s papirjem,
njega je molela samo plešasta glava- ^uSzl-Umijem si roke in vidim pred seboj o1 -ne ma, kako je pojedel četrt kilograma s* fec brez kruha. Povrh je izpil še velik k° mrzle vode, zadnjega v svojem življenju-
jjaridor
Marsikateri mojster bi danes menjal s pomočnikom'
iav UC .noveru^ra j° bilo mariborski nosti prikazano obupno stanje in irav-nin]e ,z brivskimi pomočniki in pomoč-vitiam!- Spodaj podpisani moram ugoto-ne ’ ♦ ta *zjava Sg. pomočnikov (-ic) ustreza tako kot so to oni objavili. s le, da so nekateri .pomočniki imeli Diai^rne. mezde, to pa je zvon na dve D(V fb se ie prizadeti pomočnik (-ica) uriU mojstru za določeno mezdo ali s ga ie mojster kvalificiral po njegovi nih nosti, kajti eden izmed prvovrst-Pomočnikov odn. pomočnic se ne bo z„. (Uja' za bagatelno mezdo, ampak bo ra? Cja* P Smerno plačo za svoje prvo-„ /®°no delo. Toliko o tem. Sedaj pa •j apujejo gg. pomočniki, da so mojstri da pre.^° uredbe kr. banske uprave in „e fe ie *a v praksi izvajala drugače; to som USt.reza,° resnici’ ampak res je, da Joojstri plačevali po tej uredbi, nekateri iti f° Cel° Prekoračili minimalno mezdo, Pom°vRa^ zaradi tega, ker je prizadeti Ho. ali pomočnica pokazala izred-Posobnost. Drugi pa so plačevali po bili r131"11. mezd*’ °ni pomočniki (-ice) so cj • kvalificirani kot manj zmožni delav-jjjj.n so tudi ’po svojih sposobnostih do-Primemo plačo. Da je bil njihov po-
Ha r.« J - 1	.1.	_■«
niei i sec*a^ 0buPen, ne odgovarja res-■ ’ ker
fiboru tako-le; din 650.—, 700.-
Maj
ker so doslej variirale mezde v
k temu je treba še prišteti mini-prj-n’? din 350.— napitnine, tako da je l0of| Vsak pomočnik povprečno na din bjuJ"- mesečno, kar bi ustrezalo pri-glgri10 bladi privatnega uradnika. Tudi lici Aktivne pogodbe ne ustreza res-• n; m ■ S° ^‘'a P°Kajania razbita od stra-na^trov, temveč je res, da so obstale zast° • kolektivne pogodbe. Tukaj so °Pniki pomočnikov zahtevali od moj-v .^a se morajo vezati, da bodo imeli
da  ........._	 ,................
s^|V°k'l1 obratovalnicah v Savezu briv-]■' P°močnikov in pomočnic kraljevine f: Flavije organizirane oomočnike
v tej
t.j , vije organizirane pomočnike >'< kdor pa noče biti včlanjen
organizaciji, tega mojster ne sme zaposlovati ter je zanj tudi kolektivna pogodba neveljavna. Na tej podlagi mojstrf te točke niso mogli sprejeti, ker pravila zgoraj navedene organizacije ne predvidevajo kot prisilno organizacijo, sodeč po tem, da so gg. pomočniki zgoraj omenjene točke forsirali zgolj iz tega razloga, da bi okrepili tukajšnjo podružnico omenjene organizacije; kajti ta je v Mariboru tako slaba, da je v njej organiziranih komaj 15% mariborskih pomočnikov (-ic), a ostale bi po njihovem mišljenju morali mojstri prisiliti, da pristopijo k njej. Potemtakem torej izgleda, da jim je bilo bolj za to, da se okrepi organizacija, kakor pa da bi naredili kompromis med mojstri in pomočniki. Toliko na znanje javnosti.
Nadalje napadajo gg. pomočniki (-ice) mojstre, da želijo ponovno izigrati uredbo kr. banske uprave. V tem pogledu je predsednik združenja g. Novak na zadnjem sestanku vsega članstva izrecno
povedal, da naj se gg. mojstri striktno držijo določene mezde in da bo za eventualne manipulacije, če bi skušal dajati pomočnikom neke druge mezde, odgovarjal mojster sam. Opozoriti pa moram sedaj na vprašanje, kaj bo zdaj z onimi pomočniki in pomočnicami, ki so manj zmožni, in z mlajšimi, ki še nimajo dovolj prakse? To pa je vprašanje, katero naj rešuje bolj pameten mož, kakor so mariborski brivski mojstri, kajti jasno je, da bo sedaj vsak mojster gledal, da bo dobil za ta denar res prvovrstno moč, ki bo zadovoljila njegove naročnike, in tako moč bodo potem mojstri plačevali po din 4.— na uro.
Pridružujem se članku g. kolege iz 'Ljubljane v ponedeljskem »Večerniku«, tudi marsikateri maritlmski mojster bi danes menjal položaj, da bo on pomočnik in oni mojstri, ker bi mu sigurno bolje šlo kot mu gre sedaj.
Anton Veselko, brivsko-frizerski mojster, Maribor, Dvorakova 10.
Za Maribor zadoščalo tri alarmne sirene
Včeraj so preizkušali v našem mestu nove alarmne sirene, ki so jih naročili iz Nemčije. Trebalo je dognati, katera mesta so za postavitev siren najprimernejša in ali zadoščajo tri sirene za Maribor. Postavili so jih na tri najvišje točke našega mesta, in sicer na teraso Banovinske hranilnice v Gosposki ulici, na teraso nove Železničarske nabavljalne zadruge v Cafovi ulici, tretjo pa na vrh III. deške ljudske šole na Ruški cesti. Komisija strokovnjakov, ki so jo tvorili podpolkovnik Maslač, ravnatelj mestnega elektriškega podjetja Uršič, inž. Sax ter vodja mestnega zaščitnega urada Kramer, je poslušala zvok siren v raznih delih mesta ter ugotovila, da se dobro slišijo tudi v bolj oddaljenih mestnih predelih in da so izbrana mesta za sire-
ne primerna, ker se lepo enakomerno slišijo v vseh delih Maribora. Poizkusi so pa tudi pokazali, da zadoščajo nabavljene tri sirene, zlasti ker imajo železniške delavnice na razpolago še eno, tako da imamo v Mariboru vsega štiri alarmne sirene. Sirene delujejo s pomočjo močnega elektromotorja in stroja, ki povzroča s stisnjenim zrakom močan zvok. t)a bodo uporabne tudi v slučaju prekinitve električnega toka v mestu, bodo nabavili za vsako sireno še poseben motor. Vse tri sirene bodo med seboj zvezane, tako da jih bo mogoče uporabiti istočasno z določenega centralnega mesta, mogoče bo pa tudi sprožiti vsako zase. Poizkusi so zbudili med meščanstvom mnogo pozornosti.
ja avtoprevoznikov • in avtoizvoščkov
fcov^6** stn0: Združenje avtoprevozni-t6r ln avtoizvoščkov v Mariboru, v ka-vOzivv-S? včlanjeni tudi celjski avtopre-% h 'n izv°ščki> je 28. oktobra pro-smfei. ns'ko upravo za dovoljenje, da bi aVt 1 v°ziti avtoprevozniki s tovornimi Da	tudi	nad 500 km, avtoizvoščki
a je	km. Ker prošnja še ni rešena,
eltSj	njene ugodne rešitve odvisna
avto- a mnogih avtoprevoznikov in bans^Vo^kov, apelirajo prizadeti na
%
Jo
upravo, da bi predloženo pro-C|mpreje rešila.
^DE/KIJA OB 140 LETNICI PREŠERNOVEGA ROJSTVA
22Upeljiš5tti,ki
bodo priredili v petek, drj; ‘ J?1- °b 18. v slavnostni dvorani «0* “citeijiske šole akademijo, posveče-bra Smrtnemu slovenskemu geniju dr. Vey-HCC^u Prešernu ob 140 letnici njego-telkv r°^stva- Sodelujejo dijaki drž. uči-ke šole "
v£Va> s^ista Fabičeva in Nachtigall. vabljeni!
Borovka, Gombač, Marotti,
sta se v Pirota sanitetskii Jeva j !>. Nikola Glisič ter Marija Klavžar-in’ mšnega posestnika iz Maribora. Petek «5o*vsba sekcija SK železničarja. V riost’ jr' {• m ’	19- prične v klubovih
'i*stem„ . izločilni turnir po dunajskem tn pl Udeležba obvezna, i Po?'	Pr,8pevka za zimsko pomoči,
'h iiaj	mariborskega meslnega župana,
"rjši Jfvnost, zlasti pa gospodarsko močita ^meščani darujejo za zimsko pomoč, ri pr prva odzvala mariborska industrij-s{tevai„ authwer in M. Hosner, ki sta pri-.m' e. '°°000, odnosno 25.000 dinarjev.
'■«. „,. a mariborskega 45. pešpolka
iBm Uovembra ■ x
'VnP;-. a v našo korist.
1)0
v spomin na dogodke 1.
j° bila usoda Maribora stvarno m
01) 10.30 bo na vojašnice služba l>ožja in
‘apio i , JSKe vojašnice siuzna oozj 1 k°lača, ol) 15. pa bo islotam
|u &ca:
na
Ualli.s,,
K
v^Ucu n i • -veneu na ttr*'** pokojnemu l pok- • )Jču, tajniku okrajnega načelstva n v»Čič P0lšIonil g. dr. chern. Stanko ‘aziji v /;a revim dijake na II. realni gim-ritvo a!'ib°ru znesek 150’- din. Ravna-• 1,1	,sk,'eno zahvaljuje.
i-'aUiiG, - , 0 tiuteniterga, izumitelja prc-*?Wii .. rrke, bodo proslavili mariborski ^hdišč so*1°*0> decembra, v Narodnem
m Zveza Maistrovih borcev v Mariboru
vabi svoje člane na slavo 15. peš. polka, ki 1)0 23. novembra, ob 10'30 na dvorišču vojašnice Viteškega kralja Aleksandra!. Ze-dinitelja. Zbirališče ob' 10'20 islotam.
m Zdravniški sestanek. V petek, 22. nov. 1940 ob 18. bo na internem oddelku splošne bolnišnice v Mariboru znanstveni sestanek s sledečim predavanjem g. primarija dr. Staneta LuLinana :1. Pretok krvi v interni medicini, 2. Pretok krvi na operativnih oddelkih, 3. Predlog za ureditev krvodajalske službe. Vabijo se vsi gg. zdravniki, da se tega sestanka udeleže.
m. Pevski zbor tekstilnih nameščencev obvešča vse člane, da bodo vaje vsak četrtek ob 20. v realni gimnaziji na Jugoslovanskem trgu 1.
m Ivana Stleblerjeva je umrla zaradi notranje izkrvavitve. Na predlog državnega tožilstva jc bila včeraj na Pobrežju izvršena sodna obdukcija trupla umrle zasebnice Ivanc Stieblcrjeve. Višji san. svetnik di’. I. Jurečko je ugotovil, da je umrla zaradi notranje izkrvavitve. Počila ji je pljučna žila, ki je bila bržkone zaradi kake prestane pljučne bolezni manj odporna.
m. Sladkor za pitanje čebel. Podružnica Slovenskega čebelarskega društva za Maribor in okolico javlja vsem članom, da je prispela zadnja pošiljka breztrošarinskega sladkorja. Člani naj si sladkor nabavijo, v kolikor ga potrebujejo, ker ga kasneje morda ne bo lahko dobiti. Vsak član se mora izkazati s člansko izkaznic«. Sladkor se dobi v podružnični čebelami, v trgovini Oto Črepinko, Zrinjskega trg 6.
m. Dober plen je napravil stražnik, ki je ustavil včeraj pred Kemindustrijo na Aleksandrovi cesti delavca pri progovni sekciji v Mariboru Smuka Dominika in Škrabla Antona. Smuk je nosil pod suknjo okoli 5 kg težko medeninasto ploščo. Najprej je trdil, da jo je našel na cesti pri št. liju, na stražnici pa je priznal, da jo je ukradel ob priliki karambola našega osebnega in nemškega tovornega vlaka 22. junija med postajama Pesnico in Cerknico. škrabla je že poslal h Gustinčiču vprašat za ceno medenine ter je hotel ploščo ta dan prodati; Škrabi trdi, da ni vedel, da je plošča ukradena. Ker je državna last, je jima oblast ploščo zaplenila.
m. Moško kolo znamke »Nero« je nekdo ukradel pekovskemu pomočniku Egonu Kas-perju ter oškodoval njegovega delodajalca za 900 din. Kolo ima evid. št. 2-21873 ter tov. št. 1528.
Prijave za zgradarino niso potrebne
Po odloku finančnega ministra se bo odmera zgradarine iz leta 1940. podaljšala tudi za leto 1941. ter jc zaradi tega razveljavljen poziv za vložitev prijav za odmero zgradarine v času od 1. do 30. novembra. Davčne uprave teli prijav ne bodo več sprejemale, v teku decembra pa morajo vložili prijave le novi davčni zavezanci in oni, pri katerih se je donos zgradb bistveno povečal ali zmanjšal.
m. Trčila sta pred Mastekovo trgovino kemik Kračun Vinko s Teznega, ki se je peljal na triciklju, ter nastavnik meščanske šole Štancer Josip, ki se je pripeljal na motorju. Prvi je prišel od Vetrinjske ulice, drugi preko mosta, oba pa sta hotela proti Stolni ulici. Do karambola je prišlo po nesrečnem naključju, poškodb ni bilo.
ni K naši notici v „Večerniku“ v sredo, 20. novembra, dostavljamo, da je tekstilni delavec Karli Britnčič, ki je imel namen, zapustiti našo državo, le iz maščevalnosti obdolžil go. Baumanovo, da jc spravila že več ljudi čez mejo.
* LEPA NOGAVICA — LEPE NOGE, le iz modne trgovine MIRKO BREČKO, Maribor, Aleksandrova c. 23.
m. Neki kolesar je podrl na sredi cestišča v Kneza Koclja ulici 50-letno Zobec Julijano iz Hočkega Pohorja, ko je hotela prekoračiti cesto. Pripeljal je z brezobzirno brzino ter po trčenju pobegnil. Zobčeva je dobila odrgnine po rokah.
* Vabilo! Sokol Maribor-matica vabi svoje članstvo na družabni večer, ki ga prirode lutkarji ob priliki 10 letnice obstoja stalnega lutkovnega odra našega društva, se vrši v soboto ,dne 23. novembra
ki
t. 1. v sejni dvorani Sokolskega doma, ob 20. uri. Na sporedu so prizori na lutkovnem odru in prosta zabava. Vstop prost. Pogrnjene mize.
m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 16. do vključno 22. novembra lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13.
Narodno gledališča
Sreda, 20. nov.: „Ncnavadcn človek" (gostovanje v Celju).
Četrtek, 21. nov., ob 20.: „Na dnu' . Red>C
Petek, 22. nov.: zaprlo.
Sobota, 23. nov., ob 20.: „Cyrano dc Ber-gcrac“. Zadnjič. Znižane cene.
Nespremenjena Cankarjeva komedija.,Za narodov blagor" .To Cankarjevo delo je tako rezko pisana obtožba in tako ostra obsodba tedanje vodilne slovenske družbe v Ljubljani, da jc vse pričakovalo veliko črtanja in spremembo v besedilu izvar-nika. Pa je šlo skozi vse hude boje nespremenjeno v prvo književno izdajo (1901) in 5 let pozneje tudi ha ljubljanski oder, kjer naj bi se bila ta igra že. oktobra 1900 uprizorila. Seveda pride tudi to pol nespremenjena na mariborski oder.
Kino
* Esplanade kino. Danes zadnjič francoski film „ObaIa v megli". Petek izborni nemški film »Baron Trenk" z Ilans Alber-som, Kathe Dorsch in Sybillo Schmitz.
* Grajski kino. Samo vključno do četrtka »Danko Pišta". Javor Pal. Od petka dalje izborna češka veseloigra »Na okrožnem uradu". Vlasta Burjan.
* Kino Union. Od danes, pa do vključno petka »Življenje". Senzadjonelna filmska tragedija z znamenito francosko umetnico Hedviko Feuillcne v glavni vlogi.
Sklepi mariborskega društva „Šola in dom"
Pretekli ponedeljek je bil občni zbor društva »Šola in dom« v Mariboru, ki je z malimi izjemami izvolil prejšnji odbor z g. Fr. Skazo na čelu. Po predavanju g. prof. Sile o koe-dukaciji na srednji šoli se je razvila zanimiva in uspešna dveurna debata o šolskih, vzgojnih in metodičnih vprašanjih, v katero so posegali starši iz vseh slojev, zlasti pa železničarji, pa tudi prisotni profesorji in srednješolski kateheti. Udeležba je bila zelo lepa, pogrešali pa smo le vodstva mariborskih srednjih šol. Ta debata je izzvenela v sledeče sklepe:
1. Na univerzi se naj posveti več skrbi vzgojni ter praktični in teoretični metodični naobrazbi bodočih srednješolskih profesorjev, ne pa samo umski njihovi izobrazbi brez ozira na potrebe srednje šole.
2. Skupine predmetov na filozovski fakulteti se naj spremene v smislu potreb praktičnega vzgojitelja in metodika. Tako bi se n. pr. klasični jeziki podajali mnogo bolj živo in uspešneje, če bi v bodoče vsak latinist obvladal poleg latinščine kak romanski jezik, profesor stare grščine pa tudi novo grščino.
3. V Ljubljani in v Mariboru se naj ustanovita poskusni srednji šoli, kjer se naj nastavijo najboljši vzgojitelji in metodiki in tudi primerno nagrade, da se bodo mogli posvetiti res samo šoli. Na teh šolah naj ob primerni plači prakticirajo bodoči suplenti tako dolgo, da bodo sposobni za samostojno uspešno
delo.
4. šolskih knjig naj ne piše ozek privilegiran krog profesorjev, ampak se naj razpiše natečaj z nagradami za najbojše rokopise. Najboljši rokopisi se uvedejo najprej na poskusnih srednjih šolah in naj dobe odobritev šele tedaj, ko so se obnesli na poskusnih srednjih šolah. Da se prepreči vsak eventualni pritisk, naj bo vsem aktivnim inšpektorjem in nadzornikom prepovedano pisanje učnih knjig. Na ta način uvedene šolske knjige naj ohranijo veljavo čim daljši čas. Zaradi pocenitve šolskih knjig pa se naj prepove, da bi pisala isto učno knjigo več ko dva pisca skupno.
5. Zaradi čim večjega napredka našega šolstva naj ima vsak nadzornik pri vsaki inšpekciji zavoda vzoren nastop, katerega se morajo udeležiti vsi profesorji dotične stroke.
6. Nižji tečajni izpit naj ne bo več sestavni del četrtega razreda, ampak sprejemni izpit za peti razred, da se tako omogoči pravilna izbira za višje razrede.
7. Naših otrok naj ne vzgajajo tisti profesorji, ki niti svojih otrok ne vzgajajo v našem narodnem in državnem duhu.
8. Na srednjih šolah sc naj omogoči di-jaštvu, da se more po svoji želji učiti čim več prostih predmetov, kar je tudi v korist šoli, ker si potem slabo plačani profesorji ne iščejo postranskih zaslužkov izven šole.
9. Poskrbi naj se za zadostno število šol-
skih prostorov, da se ukine kvarni popoldanski pouk in ustanove se naj nove strokovne šole.
10. Roditeljski sestanki naj se redno vrše vsaj za nižje razrede.
11.	Med šolskim	letom	naj ne bo ne prestavitev in tudi ne	dodelitev novih	profesor-
jev.
12. V najnižje razrede srednjih šol se naj nastavijo samo najsposobnejši in najboljši šolniki.
13.	Protestiramo	proti	previsoki	ceni šol-
skih knjig in proti temu, da se uvajajo često namesto boljših in cenejših slabše in dražje knjige.
14.	Protestiramo	proti	naglici,	s katero
hoče profesorsko društvo v Ljubljani vsiliti svoj novi reakcionarni učni načrt na merodajnih mestih, ne da bi mogli prej o njem izraziti svoje mnenje starši in vzgojitelji.
15. Tudi v Mariboru se naj ustanovi poklicna posvetovalnica, ker je zaradi industrijskega značaja mesta še potrebnejša kot v Ljubljani.
16. V ljudski šoli se naj v novem učnem načrtu, ki se pripravlja, zagotovi'čim več ur materinskemu jeziku.
17. Vzgojitelji bodo mogli svoje izredno težavno delo samo tedaj dobro izvrševati, če bodo stanu primerno nagrajeni, in to tem bolj, ker nimajo nikakih stranskih dohodkov in ugodnosti, kot nekateri drugi poklici.
TISKOVNI
1, telefon 25*45
Maribor, Cankarjeva
v veliki izbiri in najceneje kupite v
PREHRANA
GOSPOD
sc sprejme na hrano in stanovanjc. Naslov v ogl. odd. »Večernikp«,	20^49-7
14letno
DEKLICO
dam za svojo dobri družini. Taborska pica 20.	20248-7
SLUŽBO DOBI
Sprejmejo- se
ZIDARJI IN DELAVCI
Nasipna 47', Pobrežje.
20255-2
SLUŽBO IŠČE
URADNICA
s perfektnim znanjem slo ven skesa. hrvaSkesa in nemškega jezika ter stenografije Išče zaposlitve ev. tudi samo popoldanske. Dopise nasloviti pod »Uradnica s prakso« na osi. odd. »Večernika«.
202)8-3
VA)ENCI-(KE)
SOBO IŠČE
POUK
LOKAL
LOKAL
oddam. Tržaška cesta
54. 20244-10
STANOVANJE ODDA
POSEST
iAHTEVAJTI BRFSPlAČm CINIK
Stran 8.
»V e č e r ni k«
Soort
Propagandne rokoborbe Maratona
1	~	in	Pekovskega	SK
V	nedeljo, 24. novembra, ob 10 dopoldne bodo v dvorani Sokolskega doma propagandne rokoborbe mariborskih klubov Maratona in Pekovskega športnega kluba, ki bodo v znamenju resnega treninga za letošnje državno prvenstvo v Zagrebu, ki se ga bodo predvidoma udeležili skoro vsi nedeljski tekmovalci; saj imajo tudi Mariborčani lepe izglede, kajti med njimi sta dva lanska državna prvaka, Ivanič v welter ter Verbošt Fr. v srednji kategoriji. V nedeljo bodo nastopili sledeči pari: bantam: Tašler—Seibert, perolahka: Dolinšek L.—Jezernik, lahka:	Babič—Kozič in
Robič—šavorič,	welter:	Ivanič—Kangler,
srednja: Verbošt Fr— škrofič (Cokan), pol-težka: Orešnik—Fišer, težka: Vidic—Pirher.
Na prvem mestu v vseh parili-je član Maratona.	v.
Cisti dobiček nedeljske prireditve je namenjen blagajni Slovenske težko-atletske zveze, ki bo s tem denarjem podprla svoje klube in tekmovalce za državno prvenstvo. Zaradi tega pričakujejo prireditelji, da bodo prijatelji rokoborskega športa v velikem številu posetili to prireditev, ki bo kot lokalna prestižna borba tudi sicer zanimiva.
Mestno tržno nadzorstvo bo s trdo doslednostjo napravilo tukaj red. Z odličnim spoštovanjem, Hardečan,
Drobne novice
s. Mariborski nogometni sodniki, ki so pripravljeni, udeležiti se občnega zbora ZNS v Ljubljani, se naprošajo, da to telefonsko sporočijo do jutri zvečer predsedniku (25-67) ali tajniku (29-36) sekcije.
CENE NA SLANINARSKEM TRGU
Mariborsko tržno nadzorstvo poroda o sledečih, cetipli na. slauinarsketn trsu: teletina 16—18 din, svinjsko meso s kostmi 20 din. izluščeno 22—-24 din, riba 24 din, zajec 22 din, salo 24 din, slanina 23—24 din, pljuča 12 din, jetra 14 din, rebrca 18 din, glava 12 din za kg, ledvice in noge po 3 din za komad.
moženjskih razmerah. Visokošolci dobi_ prošnjo od kuratorija posebne tiskane ^ mularje.	,	,	v
o Lepa slavnost sodurskili obrtni*« Središču ol» Dravi je bila v Jicdcljo, je obhajal g. Marčet- Andrej, sodarski moj sler in posestnik v Središču svojo W nico rojstva iu tOleluieo samostojne#«-J* vrševanja snilarske obrli. Ker ji! n-Uidi soustanovitelj strokovnega sodarjev in ves čas odbornik, je up odbora v kolodvarsM
Pismo uredniku
Gospod uredniki Dan na dan se dvigajo cene na mariborskem trgu. Vedno težavneje je malemu človeku nabaviti si svdje dnevne potrebe. Saj skromen zaslužek kopni kakor prvi jesenski sneg. In sedaj malo po našem trgu, kje je ona sapa, ki tako občutno vpliva na dvig cenam raznih nujnih potrebščin. Ko je trg dobro založen, so cene mnogo ttgod nejše, kakor ob dneh ko je manj prodajalcev. Ako hočemo doseči da ne bo prevelikih razlik, se bi morali merodajni pobrigati, da ne bo preveč prekupčevalcev na trgu. Mnogo oseb prodaja pod izgovorom »za gospodarja« nakupljene stvari od pravih kmetov po nizki ceni, a če<c čas mnogo draže, češ, »nič ni raslo«, ali v »trgovini je tudi vse drago«. Tj prodajalci zelo dvigajo certe, ali ne bi tržno nadzorstvo napravilo temu konec. Vsak prodajalec naj se izkaže z občinskim po trdilom, da prodaja svoje blago. Ozna
cena naj bi bila tudi velikost zemljišča. Poznamo ljudi, ki imajo dva ara zemlje in prodajajo vse leto ogromno sadja in sočivja. Strogi nadzor bo kmalu našel navljalce cen. Kdor hoče trgovati, naj prodaja med prekupčevalci ter naj od svojega zaslužka plačuje javne dajatve. Dogodil se je primej, da ravno taka pre-kupčevalka grdo nahruli kmetico, ki hoče svoj pridelek ceneje prodajati, »tolika je cena, ceneje ne prodajaj, si neumna, ljudje bodo plačali, kar zahtevamo!« Ob dueli, ko zaradi slabega vremena ne morejo na trg oddaljeni kmetje, takrat je zlati dan številnih »domačih prekupčevali«, ki imajo kupček na tej in oni mizi, prosijo povsod »malo preglejte mojo blago, toliko stane«, s stalnim potovanjem po trgu se rešijo plačevanja »tržnega prispevka«, skrivajo po jerbasih blago in prava dobrodušna kmetica postane nje prodajalka. Koliko starega blaga prodajajo Mariborčanom, ki kupujejo v dobri veri od naše kmetice iz prve roke.
sklicala sejo stavraciji v Središču
v
v svi
Ivo
počastitve
sinvijenea ter mu je predsednik {(•
' s primernim slavnostnim nanD_y.
Jernej s primernim slavnostnim rom izročil lepo diplomo v priznanji- . zahvalo za dolgoletno delovanje v U1»J in v pomočniški izpilili komisiji-	.
o. Razbil se je splav splavarjema bou» J Henriku in Knavsu Karlu, ki sta privozila^.
m Brezposelni trgovski pomočnik Edi
Kranjc je našel v Gosposki ulici listnico s 1200 din. Kljub temu da se le težko pri? življa, jo je pošteno oddal na policiji ter se je odrekel celo zakoniti naj deni ni, ako je izgubil kak revež.
m. Stroj je poškodoval prste 32-letni tovarniški delavki Amaliji Pečuhovi iz Studencev ter 47-letnemu mizarskemu poslovodji Francu Lešniku iz Maribora. Oba se zdravita v bol nišnici.
ni. Zaradi onemoglosti se je zgrudil na Tržaški cesti delavec Martin Tovornik iz Teharja pri Celju, tako da so ga morali spraviti v bolnišnico zaradi popolne onemoglosti.
m. Dva pijanca sta pretepla v Morju pri Framu 31 letnega dninarja Karla Kanca ter ga nevarno poškodovala.
o Izpit za pooblaščenega Inženirja sla
položila iz tehnične kemije in tehnologije inž. Nikolaj Tomazo iz Ljubljane in (vonjat Viktor iz Prebolda.
o Razpisan« so ustanove Irg. Antona Kolenca v Celju za dijake srednjih in visokih šol za šolsko lelo 1U10/11. Prednost pri prejemanju štipendij imajo laki marlji-
vi	prosilci .ki so s pok. Antonom Kolencem v sorodstvu ali svušlvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja. Prošnje naj prosilci vložijo najkasneje do 5. decembra na naslov „Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju”'. Prošnjam je treba priložiti zadnje spričevalo o izpitih, kolokvijih iId., ter uradno listino <> pre-
deroči Savi les iz Litije, ko sta hotela PrlS , v Radečah, da bi drugi dan nadaljevala P proti Zagrebu. Pri tem je Sotlar Henrik P v Savo in le nekemu splavarju, ki se je hajal v bližini, se ima zahvaliti, da se je re • Splavarja Knavsa pa so valovi n}01-11®!;,, rastle Save odnesli na ostanku razbitega sp va in šele s težavo so ga rešili vaščani p kilometrov od Radeč oddaljene vasi smar Ostanek splava je odnesla Sava. „ o. Cesta pri postajnem poslopju v burgu je tako ozka, da se na njej dva a mobila težko izogneta drug drugemu, takih prilikah so pasanti potisnjeni ob že no ograjo na spodnji in v jarek na zgo strani ceste. Ali se ne bi dale v jai^k, ki s za odtekanje vode, položiti cevi, jarek pa ‘ suti? Cesta bi s tem pridobila okoli en m«' na širini. Prosimo odločujoče činitelje, da P skrbe za to, da se ta nedostatek odpravi.
n Zaradi goljufij s čevlji sla bila l»s na na prisilno bivanje v Dol.jni Lapac grebška trgovca Levvv in Kade tič.
n. Pripravlja se uredba, da bi se študij medicinski fakulteti podaljšal na šest I1e*- • veda bi bil vračunan že staiež. Pred^ do ratom naj bi niedicinci prakticirali v klini* in bolnišnicah.	vipi-o-
n Stenografijo za slepce je izumil v-\ <g slav Kneževič iz Zemuna, ki je bil pf?a .* let: agilen športnik v Zagrebu. Pri nekt p * valni tekmi je po skoku v Savo izgubil ’ Zato se je posvetil slepcem m jim PonH®zg kjer je le mogel. Izumil je tudi rov 3Para * radiofonijo ter je kot samouk uglasbil mm s pesmi,
T7t77nurclule ADOLI ttlUNIKAH v Mariboru Hskn Mariborsko tiskarna d d., predstavnik SIANKU DLTLLA v Mariboru. -“ ISr. u“dX»	Maribor	Kotallil»	,,U»	6.	-	'loUta	ur*l»Bt~	S.«.-	23-07	»	u„„„	B«.	-
- Oglasi po ceniku - Kokopls' Poštni čekovni račun štev !»■
i hi
Cl-.Nr MALIM OOLasOM v malin oiUSSli) »lanc vsaKa oeseaa 51 ikh naimaniSa »ristejbina la le oglase le din 10.—. Dražba, orrkllcl dopisovanja la itnitovaniskl oslasl 01» I.— do besedi. NuJ-
manlšl jnssek z« t« oslase le din 12 Debelo tiskane bssed« se računalo dvolno. OsUsnl davek za
enkraino objavo tnaža din 2— Z«e9ck ta mal« oslas* se olaiule takol ort naročilu, oziroma ua le vuoslaij « nlsmu skunal i naročilom ali na do ooltnl položnici na čekovni račun St. 11.406 —
Za vse oismene odeovore »lede malih oslasov se mora pritožiti »namka <» 3 din
SCHHEIDEB
ZAGREB. NlKOllCEVA 10
Prodaja v
Maribor«
m sinova
(uržičeva
8
Kupim
HIŠICO
s sadonosnikom. njivo ali travnikom na periferiji mesta Naslov v osti. odd. »Ve-černika«.	20233-11
Naprodaj tristanovanjska HIŠA
z lepim vrtom Vprašali: Dobrava 99, Tezno, 20232-11
Sprejmem dva dobro izvež-bana
KROJAŠKA POMOČNIKA
Za veliko komade takoj. Vodičar. kroiač- Slov Bistriva.
20240-2
STANOVANJE
dve sobi. kuhinia, sc odda za 400 din. Naslov v pisarni društva hišnih t&Sestriikov, Maribor.	20238-5
preizkušen redilni prašek za »vinje pospešuje apetit in Hitro zdebeljenje. Uspeh za-jamSen! 1 zav. REDINA stane din 8’—. Poštnina povzetje za 1,2, 3 ali 4 zav. din ll’—
DROGERIJA KANC
Maribor, lyrieve ulica 1 in vse podeželske trgovine
UČENKA
z nekai znanjem nemščine Iz dobre hiše se išče za šivanje steznikov. Kocmut, Meljska
testa 1_________________20239-4
Lepa velika
SOBA IN KUHINJA
se takoj odda mirni stranki.
Vprašati: Vetrinjska 8, v trgovini.	20236-5
Dvosobno
STANOVANJE oddam mirni stranki, Hi_mvi’ pova 9. Melie.	202^-5
STANOVANJE
soba in kuhina, se odda 15. decembra ali I januarja, Sp. Radvanjska cesta &>.	•
20234-0
Širite ..VeCernlk”!
Spomnite seCMDl
MALE OGLASE
PARCELO
v strogem centru mesta prodam. Ponudbe pod »Mesto« na ogl odd, »Večernika«,
20254-11
.KERAMIKA.
Hišni posestniki In najemniki. preglejte Vaše pe£| In štedilnike, predno aastopi zima. Vsa peCarska in keramlCna dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploš&ce ter pe5l. — Stavbeniki In pečarji popust.
5212-13
KLAVIRSKO HARMONIKO
poučuje otroke in odrasle po najnovejši metodi virtuoz z univerzitetno diplomsko izobrazbo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20241-21
za sobotno-nedeljsko številko „Vežernika“ čim pr c j v tcdPu> najkasneje do
petka’|2 7. zvečer
ker so do tedaj oddani mali ogte81 brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani.
»V E C ER NIK«
Oglasni oddelek.
OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama, posebnim vhodom v mirni nisi iščem. Ponudbe poti s‘*rp »Točen plačnik« na ogl. odd. »Večernika«.	20243-9
Prodam
HIŠO
zraven trgovine Jurgec. »P-Hajdina 63, pri Ptuju.
20247-11