NAŠ ČASOPIS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
Leto 1. Številka 5
30. september 1973
Urednikov Srečanje v Cerknici stolpec
Tako. Naš časopis je postal NAŠ ČASOPIS. Njegovo delovno ime se ga je tako prijelo, da smo dokončno sklenili, imenovati ga tako tudi v prihodnje. Predlog sta potrdila uredniški odbor in izdajateljski svet s Pripombo, da naj ime časopisa dustrira tudi njegova vsebina; naj bo torej naš v najboljšem smislu te besede.
In ko smo razpravljali o vsebini našega časopisa, smo bili do sebe in vas, dragi bralci, zelo kritični. Še posebno pogumen in neposreden je bil v svoji kritiki izdajateljski svet. Dobršen del svojih osti je stresel tudi na uredniški odbor in urednika — zavedajoč se seveda resnice, da časopisa ne more oblikovati en sam človek, da je časopis rezultat skupnega prizadevnega dela, zrcalo stanja in ljudi, njih pripravljenosti in poguma, govoriti resnico.
Dragi bralci, za tisti del krivde, ki zadeva uredniški odbor, imate zasluge tudi vi. Verjemite, da je neprijetno in težko Ustvarjati časopis v okolju, kjer se ljudje bojijo govoriti, Kier menijo, da se stvari nikakor ne da spremeniti in izboljšati, kjer mnogi vedo povedati, da so jim jemali demokratične in samoupravne pravice, pa se bojijo spregovoriti Unena krivcev, kjer se mnogi udajajo v namišljeno usodo, ki da jim jo krojijo neki »občinski bogovi-« itd. itd.
Kamorkoli se ozrem, povsod nezaupanje, s strani izdajateljskega sveta pa upravičen pri-tlsk, naj bo časopis polemičen, naj kaže napake in nakazuje rešitve...
No, osnovna naloga Našega časopisa je vendarle obveščanje — toda če naj bodo informacije resnične in koristne, jih Je najprej treba preverjati in odkrivati. To pa je naša šibka točka.
Naš sklep je: postati moramo °dkritosrčen občanov informator. Pogum, za katerega smo sc °dločili, pa bo ostal brez vaše Pomoči in sodelovanja le brezglavo zaletavanje v neke nevidne ovire, ki ločujejo ljudi in organizacije v tem Cankarjevem »prečudnem kraju«.
Doro Hvalica
Ing.   Valentin   Cimprič,   predsednikObčlnskc   konference   SZDL Cerknica, otvarja slovesnost srečanja aktivistov OF in borcev Bračičcve brigade ter delovnih ljudi Notranjske 16. septembra 1973 v Cerknici Foto: krožek šole J. Mrak
Praporičaki na slovesnosti
Foto: krožek Sole .T. Mrak
Nekdanji borci Bračičeve brigade prihajajo na slavnostni prostor Foto: krožek šole J. Mrak
V precepu
Za nami so prve tri številke (ena dvojna) Našega časopisa. Ni ravno veliko, da bi lahko o njem že izrekli dokončno sodbo, pa vendar dovolj, da si jo začnemo oblikovati. Izdajateljski svet jc začel ostro, kritično in drugače tudi ni mogel. Za izhodišče je imel še svež dogovor, da mora naše glasilo predvsem slediti utripu življenja ljudi v občini, da mora biti odprt vsem, da mora čim večjemu številu omogočati soočanje misli. Preprosto povedano, še preden je prva številka izšla, smo vedeli, da bo časopjis uspel le, če bo zadovoljil bralce, svoje poslanstvo pa dobro opravil, če nas bo zbližal, da bomo mimo sebe lahko videli še druge.
Kolikor bolj smo primerjali to izhodišče in vsebino iNašega! časopisa, toliko bolj je raslo prepričanje, da ustvarjamo v občini glasilo nezaželene vrednosti. Izhodišče in izdelek nimata nič skupnega. Naš časopis, kakršen je zdaj, ni množično gibalo, pač pa vsebinsko zbiro-kratiziran — letak. Je brez življenjske sočnosti, nezanimiv za tistega, ki ga ustvarja, in za tisega, ki naj bi ga bral. Vendar ima tudi to spoznanje svojo vrednost, o kateri ne kaže samo razmišljati, ampak tudi zanjo kaj storiti.
Izdajateljski svet je dolžan povedati, da ta vrednost ni v ponos družbi, ožje gledano, ni v ponos občini, kjer živimo ali delamo oziroma oboje hkrati. Časopis jc gotovo nakazal, kakšni so odnosi v občini, kdo se čuti prevzvišenega in nedotakljivega, kdo mora biti ponižan. Najbrž imate še v spominu odgovore na vprašanja občanov, nerešene težave krajevnih skupnosti, ne da bi se kdorkoli ob njih zdrznil, se zanje zavzel, (pre) dolgih opisov o delu te ali one organizacije, tudi občinske skupščine toziromla uprave, ki so po vsebini in obliki bolj blizu uradnemu listu. Razklanost naših notranjih občinskih razmer je očitna, hkrati pa nerazumljiva, če pomislimo, da nas siceršnja družbena gibanja puščajo pri miru in da lahko taki nezdravi odnosi med nami obstajajo že dolga leta.
Za gotovo imamo opraviti z nečistimi družbenopolitičnimi razmerami (te se povezujejo tudi z gospodarskimi), ki jih ni mogoče več neprizadeto spremljati, no brez odgovornosti negovati. Vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini jih ne morejo sama ozdraviti brez podpore občanov. Tudi Izdajateljski svet in uredniški odbor Našega časopisa ne moreta sama brez pomoči doseči vsebinske uresničitve izhodiščne zamisli glasila. To je vabilo in poziv hkrati vsem za sodelovanje v našem Časopisu in seveda k spreminjanju notranjih odnosov v občini. Če bo glede tega kakšen uspeh dosežen, bo to v prid nam vsem in končno tudi k uresničevanju temeljnih smislov ustavne reforme v naši občini.
Izdajateljski svet
Nujno obvestilo
Skupščina občine Vrhnika obvešča vse svoje občane, ki se poslužujejo vode iz vrhniškega vodovoda (pa tudi drugih vodovodov na področju občine), da je voda zaradi močnega deževja neprimerna za pitje, pripravo živil, nego otrok itd. Vodo je treba pred uporabo prekuhati.
Voda je neprimerna tudi v normalnih pogojih neposredno po izpraznitvi in ponovni napolnitvi vodovodnega omrežja, zato je treba v takšnih primerih pred uporabo pustiti vodo teči najmanj 15 minut.
stran 2
naš časopis
Kakšna naj bi bila
v bodoče sestava
naše Občinske skupščine
Ob Belem potoku
Glede na gospodarsko razvitost, strukturo prebivalstva in druge pogoje bi najbolj ustrezala skupščina, ki bi imela dva zbora, in sicer:
— enotni zbor združenega dela (predvidoma 34 delegatov), v katerega bodo pošiljale delegacije svoje delegate iz delovnih organizacij, obrtniki in kmetje svoje delegate, kakor tudi delavci upravnih organov in družbeno političnih organizacij ;
— zbor krajevnih skupnosti
(predvidoma 16 delegatov, vsaka KS po enega, Borovnica 2 in Vrhnika 3), v katerega bodo pošiljale svoje delegate delegacije, ki jih bodo izvolili občani krajevnih skupnosti.
Splošni zbor pa bi bil predvidoma sestavljen iz enotnega zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 50 delegatov občinskih družbeno-po-litičnih organizacij.
Če je v posameznem zboru predvideno določeno število delegatskih mest, bo prav toliko delegacij. Na tej osnovi bi razmeroma veliko število delavcev in delovnih ljudi neposredno sodelovalo pri odločanju v občinski skupščini.
Pomembna sprememba, ki jo prinaša v naš družbeno poli-
Novo
smučišče na
Ferjanki
TVD Partizan na Logu je živo zainteresirano za razvoj zimskega športa in rekreacije tudi na svojem področju, zato je sklenilo, da bo že obstoječa naravna smučišča na Ferjanki nad Logom povečalo in razširilo. Sporazumno z lastniki zemljišč in gozdnim gospodarstvom na Vrhniki bo uredilo približno 200 metrov novega smučišča.
S poseko gozda na južni strani v hribu nad vrtačo bo smučišče dobilo čisto nove razsežnosti. Prizadevni člani Partizana na Logu upajo tudi na pomoč iz občinskih virov za nakup Tomosove male žičnice, saj bo sicer uspeh te akcije le polovičen. Organizatorji so prepričani tudi v velik obisk, saj se nova naselja na Logu širijo z mladimi ljudmi, pa tudi možnosti za obisk od drugod so precejšnje, saj je od urejenega parkirnega prostora pred novo trgovino na Logu do Ferjanke le dobrih 15 minut zmerne hoje. Upamo, da bodo načrti Lo-žanom uspeli. Še posebej želimo to tovarišema Lenaršiču in Jarcu, ki sta pobudnika te akcije.
tični sistem nova ustava, je tudi nov položaj občine, ki izhaja iz 171. člena osnutka slovenske ustave.
171. člen: Občina je samoupravna in temeljna družbeno politična skupnost, zasnovana na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve . ..
Občina torej ni več samo temeljna družbeno politična skupnost, temveč je predvsem samoupravna skupnost, v kateri delovni ljudje na samoupravnih osnovah uresničujejo oblast. To je pravzaprav največja pridobitev naše revolucionarne poti.
V skupščinskem sistemu, ki ga uveljavlja nova ustava, je še ena pomembna novost; uvaja se nov politični izvršilni organ občine, občinski svet, ki ima naslednje naloge:
— določa načelna stališča in daje smernice za izdelavo pro-
storskega in urbanističnega plana,
—■ spremlja delo delegatov v zboru občine in Skupščine SR Slovenije in sodeluje z njimi,
— spremlja sodelovanje med občinami in daje pobude in predloge.
Občinski svet je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
Uvajanja novih družbeno ekonomskih odnosov in oblikovanje novega komunalnega in skupščinskega sistema seveda v enem samem prispevku (članku) ni mogoče v celoti obrazložiti. Zato je še posebej pomembno, da bomo vsa ta vprašanja pojasnjevali v javni razpravi o novi ustavi.
Ta članek naj vas seznani predvsem s položajem občine in delovnih ljudi ob uresničevanju novih odnosov, ki se uveljavljajo z novo ustavo. To je gotovo našim občanom najbližje tudi zato, ker so delavci v delovnih skupnostih in delovni ljudje v krajevnih skupnostih temeljno izhodišče za graditev in uveljavljanje novih socialističnih samoupravnih odnosov od občine do zveze.
S. P. — D. H.
Poletna
politična
šola
Tudi iz naše občine je nekaj mladih obiskalo mladinsko politično šolo »Vikrče 73«. Gostovali smo v šolskem centru za vzgojo kadrov UJV v Tacnu od 26. avgusta do 1. septembra. Tam smo se zbrali z namenom, da obogatimo svoje znanje in se tako še bolje usposobimo za povečano aktivnost na vseh področjih družbenega dela, predvsem pa v ZMS.
Poleg rednih predavanj, kjer smo bili razdeljeni v skupine (idejno politično delo, družbeno politični sistem, področje družbeno-ekonomskih odnosov, skupina osnovnih in srednjih šol, posebna skupina za aktiviste iz krajevnih skupnosti in mladinskih klubov, za mlade v SLO in informatorje), smo imeli tudi štiri javne tribune. Predstavili so se nam: predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher s temo »Nova slovenska ustava«, sekretar izvršnega biroja ZKJ Stane Do-lanc s temo »ZKJ pred X. kongresom in ZKS pred VIII. kongresom«,   podpredsednik ZIS
dr. Anton Vratuša o »rešenih in nerešenih vprašanjih neuvrščenih dežel« in predsednik ZMJ Vladimir Maksimović v pogovoru o problemih zveze mladine.
Zelo so nas zanimala tudi predavanja za informatorje. Seznanili smo se s položajem slovenskega novinarstva, z jezikom javnega obveščanja, z zakonom o javnem obveščanju, ogledali pa smo si tudi RTV center, kjer smo se podrobneje seznanili z nastajanjem dnevnih informativnih oddaj.
Naše šestdnevno skupno bivanje je bilo podobno življenju velike družine, saj smo živeli v tesnem prijateljstvu in sodelovanju, ki ga nameravamo ohraniti tudi v prihodnje. Domov smo se vrnili z bogatimi idejami in odločenostjo, da bomo v prihodnje bolje in več delali. Želimo tudi, da bi takšne oblike vzgoje in medsebojnega spoznavanja organizirali večkrat.
Tatjana Samardžič
Vrhniški planinci smo letos postavili že svoj deveti tabor. Veliko alpskih dolin smo doslej že obiskali in v njih taborili. Tokrat smo svoj tabor postavili v Belem potoku.
Beli potok je krnica, ki leži vzhodno od Martuljkove skupine pod severno steno Kukove špice. Nihče od nas doslej tega prostora ni poznal, pa smo ga zato v času taborjenja dodobra prehodili, saj skoraj ni minil dan, ko se ne bi podali na novo planinsko turo. Beli potok z Martuljkovo skupino spada med zaščitene predele v naših Julijcih, zato so bile skoraj vse naše poti nemarkirane. Pomagali smo si le z lovskimi potmi.
Na taborjenju nas je bilo kar 57, od tega 27 mlajših planincev, ki so se morali med letom pridno udeleževati planinskih izletov, planinske sekcije na šolah in sestankov. Taborili smo od 1. do 10. avgusta in v tem času izvedli kar sedem izletov, organizirali predavanja in športna srečanja. Povzpeli smo se na Vršič in se spustili na Ak nad Martuljkom, šli na Kepo, Srednji vrh, ogledali smo si Martuljkove slapove, slap Peričnik itd. Posamezniki so se povzpeli tudi na Triglav, Razor in Mojstrovko. Pohvaliti se moramo tudi z dvema plezalnima vzponoma na Doljkovo špico in na Martuljške Ponce in Oltarje.
Posebno prijetni so bili večeri ob tabornem ognju, ki jih je bilo žal premalo, saj SO' se nam prav ob tabornem ognju še posebej razvezali jeziki v pripovedovanju in petju. V soboto in nedeljo 4. in 5. avgusta nas je obiskalo v taboru veliko članov planinskega društva Vrhnika in med njimi seveda tudi veliko staršev. Zadnji večer taborjenja pa smo pripravili planinski krst in tako dobili pet novokrščencev: Baska, Cefizljevko, Mehurja, Šilčka in Štriglica. Za vsa lepa doživetja se moramo zahvaliti predvsem upravnem odboru našega društva, ki nam je omogočil postavitev montažne kuhinje in nakup šotorov, občinski konferenci ZMS Vrhnika, ki je k temu prispevala svoj delež, članom našega mladinskega odseka, ki so- se spet izkazali za dobre organizatorje in planinske vodnike in ne nazadnje našim dobrim kuharicam.
Mladinski odsek planinskega društva Vrhnika bo v prihodnjem letu praznoval že svojo
deseto obletnico. Ponosni smo, da je med nami že tretja generacija mladih planincev, ki jim s tolikšnim uspehom kažemo poti v naše gore.
Boža Leskovec
Taborniki in morje
Skupina tabornikov odreda Ivan Cankar z Vrhnike, v kateri so bili Medvedki in Čebelice iz družine Lastovk in Tarzanov, ter taborniki iz voda Sokolov, je 19. avgusta odšla na enodnevni izlet v Volosko pri Opatiji.
Potovali so s »kopalnim vlakom« iz Ljubljane do Matulj, od tam pa so odšli v Volosko kar peš. Volosko slovi po lepi obali in predvsem po izredno čistem morju, zato so se naši taborniki tam naužili sonca, zraka in vode.
Vrnili so se zadovoljni z eno samo željo, da bi bilo takšnih izletov čim več in da bi se jih v prihodnje udeleževalo tudi vedno več tabornikov.
Branko Istenič
Ljudje in njihovo delo
Na tem mestu vam bomo v prihodnje v vsaki številki predstavili ei>oga ali več naših občanov in seveda dobre in slabe strani dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. Uredništvo je tokrat menilo, naj bi predstavili za začetek kmeta in v ta namen predlagalo dve imeni: Furlan Marka, ing. agronomije z Verda pri Vrhniki, in Novak Albina, kmeta z Loga.
Ni nam uspelo izpeljati pogovora z Markom Furlanom, čeprav smo to poizkusili. V edinem neposrednem stiku z njim (ko je zaradi redukcije električne energije moral ob svečah in ročno pomolsti svoje krave) smo izvedeli le njegovo odklonilno stališče do pisanja »najrazličnejših« novinarjev in dobili smo tudi njegovo obljubo za intervju, do katerega pa ni prišlo morda zaradi njegovega (omenjenega) stališča ali pa morda res zaradi preproste pomote. V vsakem primeru pa računamo na njegovo sodelovanje v prihodnje.
nas časopis
stran 3
Za rubriko »Ljudje in njihovo delo" pripoveduje kmet
S kmetom NOVAK ALBINOM z Loga je bilo drugače. Od zgovornega, nekaj čez trideset let starega mizarja, ki pa se že vrsto let ukvarja izključno s kmetijstvom, mi je kaj kmalu uspelo dobiti vrsto izjav, ki dovolj nazorno izpričujejo njegovo živo ljubezen do dela na zemlji, njegov izrazit interes za kmetijsko politiko pri nas in njegov smisel za humor in konstruktivno kritiko vsega, kar pa njlegovem mnenju še vedno ovira sproščenejši razvoj kmetijstva pri nas.
Najin »maratonski« pogovor v poznih večernih urah bom zaradi skromno odmerjenega prostora strnil v nekaj njegovih značilnih izjav, ki pa bodo, tako vsaj upam, nakazale resnične razsežnosti in pestrost sodobnih problemov našega kmetijstva.
»Če hočeš delati na kmetiji, moraš imeti tam korenine. Sam jih imam dovolj globoko, zato se mi je zdelo povsem normalno, da se po smrti očeta lotim propadajočega domačega gospodarstva. To je bilo k sreči v času, ko se je začel tajati tudi odnos družbe do zasebnega kmeta, saj vemo, da se je v zadnjih petih letih za kmeta neverjetno veliko spremenilo na bolje.
Davki, ta stara kmečka rana, se že dolgo niso povečali, povečala pa se je možnost kreditov za nakup mehanizacije. K novemu stanju je gotovo v veliki meri prispevalo tudi socialno in starostno  zavarovanje kmeta. Mislim pa, da je predvsem starostno zavarovanje še povsem nedodelano. Npr.: kmet ne more biti invalidsko upokojen — kaj naj s,e torej zgodi z mladim 1,metom — invalidom? Pa tudi višina pokojnine je neusklajena s povprečjem. Mladi kmetje čedalje bolj neradi plačujejo v sklad za starostno zavarovanje. Logično se mi zdi, da bi morala družba za ostarele kmete, ki so ji tako ali drugače že prispevali svoj delež s 30, 40 ali 50-letnim delom, posebej prispevati za starostno zavarovanje. Mlajši pa naj zbirajo v skladu sredstva za svoje lastno zavarovanje, saj zdaj plačujejo dvojno — zanje in zase. Rešitev je torej v večjih starostnih   pokojninah   za ostarele kmete iz družbenih sredstev.
Kreditna politika za kmeta se je bistveno izboljšala, čeprav se mi še vedno zdi povsem nerazumljivo, da je pri nas mogoče dobiti stanovanjski kredit tudi na odplačilno dobo 30 let, medtem ko odplačilna doba kreditov za investicije v zasebnem kmetijstvu ne presega 10 let. Zasebni kmetje smo seveda s
krediti kljub temu zelo zadovoljni, saj nam le-ti dajejo možnosti, ki jih doslej sploh nismo imeli.
V nadaljnjem razvoju kmetijstva bo zelo veliko pomenil zeleni plan, če ga bo le mogoče tudi uresničiti. Moje mnenje pa je, da ga bomo le stežka uresničili pod betonom in opeko.
Novak Albin
Pri. tem mislim na vse tiste najplodnejše kmetijske površine, ki so že in še bodo namenjene razdrobljeni individualni stanovanjski gradnji.
Z izgubo najboljše zemlje je kmetijstvo seveda hudo priza-
deto, zato se mi zdi prav, da bi vsaj del sredstev od preprodanih gradbenih zemljišč dobilo nazaj tudi kmetijstvo. Pri nas je barje rezervirano za kmetijstvo, a je v siromašno zemljo treba veliko vlagati. In zakaj ne bi vanjo vlagali tudi del sredstev preprodanih gradbenih zemljišč?
Kmete naj združujejo zadruge, ki pa naj bodo resnično združbe njihovih skupnih interesov. Veliko kmetijskih zadrug poznam in srečo imamo, da je med njimi vrhniška morda še najboljša. Vse ostale se mi zdijo bolj neke vrste uprava za kmete, ne pa njihovo interesno združenje.
Slišim, da se v občini ustanavlja svet kmetijskih proizvajalcev. Upam, da bo z njim končno le dana možnost, da bo tudi kmet lahko neposredno vplival na sprejemanje odločitev v zvezi s kmetijstvom. Doslej se mi zdi, da kmet pri nas ni imel možnosti soodločati o stvareh, ki so zadevale njega. In to je veljalo na vseh nivojih, od občine do federacije.
Šibka točka naše kmetijske politike je tudi zemljiški maksimum. Avtomatično omejevanje se mi ne zdi pametno. Maksimum bi moral biti prilagojen sposobnosti in pripravljenosti posameznika, da zemljo
obdeluje. Še posebno pa se mi zdi maksimum neumesten tam, kjer je veliko zapuščene in neobdelane zemlje. Bi pa že bilo bolje sprostiti zgornjo mejo in imeti zemljo obdelano — bolje za družbo in posameznika.
Ker so kmetije premajhne, moramo reševati problem mehanizacije v strojnih skupnostih, kjer pa so stroji slabše vzdrževani.
Boljša se mi zdi specializirana proizvodnja s popolno mehanizacijo enega samega proizvajalca, ki tehniko tudi primerno vzdržuje.
Vse tako kaže, da bomo prešli na obdavčevanje kmetij po dohodku. Osebno me nov način navdušuje. Pogoj pa naj bo točno vodenje knjig in plačevanje dajatev le od sredstev, ki bi presegla 25.000.— din čistega letnega dohodka. Po tem ključu bi velika večina kmetov plačevala manj davka kot doslej.
Posebno poglavje naše kmetijske problematike je gospodarjenje z gozdovi, ki je vseskozi izven slehernega vpliva kmetov — lastnikov.
Kmet bo moral biti izenačen z delavcem tudi v tem, da bo v prihodnje dobil pravico soodločanja in dogovarjanja o načinu in pogojih njegovega življenja in dela.«
Doro Hvalica
Ustavna razprava naj doseže vse občane
Na javnih razpravah o ustavah SFRJ in SRS pričakujemo tudi vašo aktivno udeležbo.
Program javnih razprav j objavljamo na 4. strani
Redukcija
V dosedanji razpravi smo često naleteli na vprašanje, v čem so bistvene spremembe v novi ustavi?
Menim, da dajeta na to vprašanje povsem jasen odgovor !02. in 103. člen osnutka nove slovenske ustave.
102. člen: »Delavski razred in vsi drugi delovni ljudje uresničujejo oblast in up ravnajo druge družbene zadeve, organizirani v samoupravnih organizacijah in skupnostih in v razrednih in drugih družbenih organizacijah.«
103. člen: »Delovni ljudje opravljajo funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v skupščinah družbeno Političnih skupnosti in njim odgovornih organih.«
Po sedanji ustavi in statutu občine npr. volijo občani svoje Predstavnike — odbornike in
poslance, ki v imenu tistih, ki so jih volili, odločajo v skupščini občine oz. v republiški skupščini.
Največkrat se pred tem ne posvetujejo z volivci in jim ne poročajo o odločitvah v skupščinah.
Po novi ustavni ureditvi pa bodo delavci in delovni ljudje neposredno uresničevali oblast, v skupščine pa pošiljali svoje delegate, ki bodo morali prej dobiti mnenje svojih volivcev o zadevah, o katerih bo skupščina odločala in jim nato tudi poročati o sprejetih odločitvah in sklepih.
Seveda bi imel marsikdo pomisleke, če je tak sistem, da bi vsi ljudje odločali, sploh izvedljiv. Tu je treba pojasniti, da bodo vsi delovni ljudje, kolektivi, obrtniki in kmetje, ki sodelujejo z zadrugo, izvolili izmed sebe delegacije, prav tako pa bodo občani v krajevnih skupnostih izvolili svoje delegacije. Te delegacije bodo morale biti v nenehni povezanosti s tistimi, ki so jih izvolili.
Koliko članov naj šteje vsaka delegacija? Mislim, da nikakor ne manj kot 5 članov, v
manjših kolektivih pa so vsi delavci člani delegacije.
Vprašamo se lahko, zakaj je potrebno izvoliti delegacije, ki bi imele 7 ali več članov. Če se pri tem opredelimo samo na naloge občinske skupščine — te pa so številne in odgovorne, bodo pošiljale delegacije na sejo občinske skupščine vsakokrat tistega delegata, ki se bo najbolje spoznal na vprašanje, ki bo na dnevnem redu. Torej, ne bo prihajal na sejo občinske skupščine vedno isti delegat, ampak se bodo večkrat udeleževali različni delegati.
Pri tem je pomembno to, da bodo delavci in delovni ljudje lahko kadarkoli razrešili delegata ali vse člane delegacije, če ne bodo opravljali svojih dolžnosti v skladu z ustavo in interesi svojih volivcev.
Tu se lahko zopet vprašamo, kako pa bomo volili svoje delegacije.
V delovnih organizacijah vsi delavci s tajnim glasovanjem, prav tako pa bodo volili svoje člane delegacije s tajnim glasovanjem občani v krajevnih skupnostih.
S. P.
Tudi tisti, ki jim je bila ta beseda doslej manj znana, so jo v zadnjem času dodobra spoznali — ali vsaj občutili njene posledice.
Milijardnim izgubam, ki jih prizadeja našemu gospodarstvu, se pridružuje še naša zamuda. Tiskarna »Toneta Tomšiča«, ki tiska Naš časopis, je bila
namreč kar vsak drugi dan brez električnega toka.
No, pa tudi naš urednik ni mogel vzdržati večer za večerom ob sveči.
Oprostite zamudi. V prihodnje pa si bomo prizadevali iziti do dvajsetega v mesecu.
Uredništvo
STRAN 4
nas časopis
Verjetno vas bo zanimalo
Pogled 7. zgornje postaje
Ulovka bo nared
Program ustavnih razprav
v
krajevnih skupnostih
BOROVNICA — torek 25. IX. 1973 ob 19. uri v Kino-dvorani
VRHNIKA — četrtek 27. IX. 1973 ob 19. uri v Domu J L A
BEVKE in BLATNA BREZOVICA — torek 2. X. 1973 ob 20. uri v Kulturnem domu
DRENOV GRIC in LIGOJNA — četrtek 4. X. 1973 ob 20. uri v Gasilskem domu v Ligojni
LOG, DRAGOMER in LUKOVICA — petek 5. X. 1973 ob 20. uri v šoli na Logu
PODLIPA — nedelja 7. X. 1973 v Gasilskem domu
ZAPLANA — nedelja 7. X. 1973 ob 10. uri
V
delovnih organizacijah
Javna razprava v delovnih organizacijah bd izvedena v času od 20. IX do 5. X. 1973. čas in kraj razprave za posamezne organizacije bodo določili organizatorji v samih delovnih organizacijah. Javne razprave bodo organizirane za
ELEKTRON, DONIT, ŽITO, IGRAD, OBRTNI CENTER, GG VRHNIKA, KZ VRHNIKA, IUV VRHNIKA, KSP VRHNIKA, SAVA, DROGA, LIKO, AGROKOMBINAT BARJE, SDK VRHNIKA, JLA, SOLE, KOVINARSKA, MANJHOVA, OBRTNIK BOROVNICA, MER-CATOR, OBČINSKA SKUPŠČINA, ZD VRHNIKA.
Opozarjamo vse delovne organizacije in krajevne organizacije SZDL, da izkoristijo javno razpravo tudi za evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacij in drugih predstavniških teles.
Naš urednik je predsedniku odbora za izgradnjo Ulovke tovarišu Antonu Debevcu postavil nekaj vprašanj o uresničevanju programa izgradnje našega zimsko-športnega rekreacijskega centra na Ulovki.
Vprašanje: Tovariš Debevc, o Ulovki oziroma o gradnji zimskega rekreacijskega centra krožijo najrazličnejše govorice, seveda tudi take, ki izražajo dvom v realnost začrtanega programa in v uspešnost ce^-lotnega projekta Ulovka. Kaj menite o takšnih dvomih?
Odgovor: Vrhnika je svojstven kraj s še bolj svojstvenimi ljudmi. Njih osnovna značilnost je gotovo ta, da skriti-zirajo popolnoma vse, posebno še, če gre za kaj novega. Pri tem tudi zavist opravi svoje, zlasti zavist do tistih in do tistega, kar pokaže sadove. Dvomi v Program Ulovka so povsem neosnovani. Na je to res, bomo seveda morali dokazati z delom, pravočasno izvedbo vseh začrtanih del in z uspešnim poslovanjem že v prvi zimski sezoni. Ko ljudje vidijo uspeh, novo sprejmejo, pozabijo na dvome in tudi neradi slišijo, da so tisto, kar je uspelo, kdaj kritiziral.
Vprašanje: Ljudje tudi pravijo, da bo Ulovka namenjena le izbrancem in petičnežem, ki
si bodo drag zimski šport lahko privoščili.
Odgovor: Naš namen je prav obraten. Z novim zimsko-šport-nim središčem želimo zagotoviti poceni rekreacijo čim širšemu krogu delovnih ljudi. Samo pri nas v IUV je zaposlenih tri tisoč delavcev. Ti in vsi delovni ljudje naše občine nujno potrebujejo večje možnosti za rekreacijo, pa tudi za tekmovalne športne aktivnosti, pri čemer predvsem mislim na tekmovanja in srečanja med sindikati. Samo zato in v takšne namene je tudi naš delavski svet odobril za izgradnjo Ulovke kar 40 milijonov starih dinarjev. Prepričan sem namreč, da bomo lahko v prihodnje našim delavcem z Vrhnike in iz drugih krajev (Šoštanj, Litija itd.) omogočili na Ulovki tudi primerne dopuste.
Vprašanje: Ali menite, da bodo naprave in objekti pripravljeni do zimske sezone?
Odgovor: Vse je odvisno samo od ljudi. Izvajalci doslej dobro izpolnjujejo svoje naloge. Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika, ki dela izvaja in bo objekte kasneje tudi upravljalo, zagotavlja, da bodo vsa dela pravočasno opravljena. Mislim, da bo tudi z uvozom strojev oz. naprav vse v redu, tako da bo Ulovka zaživela že s prvim snegom.
Prav gotovo bo vsakega izmed vas, dragi bralci, zanimalo, koliko stane naše glasilo in kdo ga financira. Nekateri namreč le neradi verjamejo, da prinašajo raznašalci v naše domove glasilo brezplačno. V prvi števliki vam je urednik o tem že napisal nekaj vrstic.
Ko so vodstva občinskih družbeno-političnih orgnizacij razpravljala o obveščenosti občanov v občini Vrhnika, so ugotovili, da so mnogi o dogajanjih v lastni občini premalo obveščeni. Zato je pobuda odbornikov skupščine občine, da pričnemo izdajati lastno glasilo, padla na plodna tla.
Štiri številke oziroma trije zvezki so že za nami, zato tudi že lahko natančneje ugotavlja-
mo, koliko nas glasilo stane. Doslej je stalo 3,50 dnarja za izvod. Kar precej, kajne? Seveda pa moramo vedeti, da je v tej ceni vključeno vse: stroški tiska, administrativna in strojepisna dela, honorarji, raznaša-nje itd. Časopis financira skupščina občine Vrhnika. Doslej so nam redno nakazovali sredstva, zato se ni bati — vsaj ne za prihodnjih nekaj številk — da bi zašli v finančne težave, ki bi lahko ogrozile redno izhajanje našega časopisa.
Upam, da bodo odborniki tudi v prihodnjem letu pokazali tolikšno mero razumevanja, ki nam bo omogočila, da bo ostal čsopis za bralce brezplačen.
Miloš Mauri
Pošljite nam naslove
Uredniški odbor Našega časopisa se je odločil, da bo pošiljal časopis tudi tistim našim občanom, ki zaradi najrazličnejših vzrokov niso doma. Pri tem mislimo predvsem na delavce v tujini (zdomce), začasno zaposlene v drugih občinah in republikah, fante na služenju vojaškega roka v JLA in ne nazadnje, tudi vse tiste, ki se Še čutijo Vrhničane (Borovničane, Ložane itd.) a so se za vedno odločili živeti v tujini — to so naši izseljenci po večini v ameriških in zahodno evropskih državah. Prav je, da so vsi ti tudi obveščeni o dogajanjih v rodnem kraju. Prav Naš časopis bi jim lahko predstavljal tesnejšo vez z domačim krajem in ljudmi.
Ker nimamo nobenega pregleda ali seznama, po katerem bi vsem tem glasilo pošiljali, vljudno prosimo vse naše bralce, da nam naslove svojih sorodnikov ali (znancev, ki so tako ali drugače od doma, Pošljejo na naš naslov: Uredništvo Naš časopis, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Poudarjamo, da bodo vsi, ne glede na kraj bivanja, dobivali Naš časopis brezplačno.
Uredništvo
nas Časopis
stran 5
Pripovedujejo predsedniki Krajevnih skupnosti
Pri določanju,  katera krajevna skupnost bo na vrsti v Posamezni številka Našega časopisa, nimamo nikakršnih posebnih   kriterijev.   Na sejah uredništva pač sprejmemo utemeljen   predlog kateregakoli našega   člana.   Po takšnem predlogu je v izbor tokrat prišla  krajevna  skupnost Stara Vrhnika. O delu in problemih te krajevne skupnosti nam je Pripovedoval  predsednik njenega sveta Miloš Čiča, Vrhni-čan že od leta 1945 in vseskozi delaven in priljubljen družbe-no-politični delavec. Upokojenemu  oficirju  JLA,  doma s Korduna, ki se je poročil in si sezidal dom na Stari Vrhniki, se sicer pozna značilen naglas njegovega rojstnega kraja, a je njegova     slovenščina kljub temu lepa.
Naš svet šteje sedem članov, ki so bili izvoljeni pred dvema letoma.   Razen   redkih izjem člani sveta zelo prizadevno rešujejo probleme svoje krajevne skupnosti. In teh problemov ni malo, mnoge pa smo že rešili. S samoprispevkom občanov smo na primer asfaltirali en kilometer  ceste. Pomagal nam je seveda tudi sklad za financiranje krajevnih skupnosti Pri občinski skupščini, na čigar Pomoč računamo tudi v prihodnje. Letos smo že zagotovili sredstva za asfaltiranje še enega kilometra vaških poti V. reda. Upamo, da bodo dela izvedena pravočasno, čeprav so izvajalci že v zamudi. Tudi za to akcijo uvajamo samoprispevek, ki ga bo pa žal, vsaj tako kaže, treba potrditi z referendumom, saj je tokrat solidar-
nost pri nekaterih odpovedala. Kar nekam značilno je to, da je občutek za skupnost odpovedal prav pri tistih, ki imajo več in bi laže dali. Upamo, da nam takšni primeri ne bodo preveč ovirali skupnih akcij tudi v prihodnje.
Kar približno 50 milijonov starih dinarjev bo potrebnih, da bomo uredili v naselju pre-potrebno kanalizacijo. In to bi radi čimprej, čeprav vemo, da bodo s sredstvi hude težave, toda vemo tudi, da naše greznice zaradi propustnosti kraškega terena onesnažujejo tudi področje, kjer se zbira voda za vrhniški vodovod.
To vodo že štiri leta uporabljamo tudi mi, saj smo takrat opustili svoj vaški vodovod in se   priključili   na skupnega.
Rekel sem, da uporabljamo vrhniški vodovod, a pripominjam, da zato velikokrat sploh nimamo prilike, saj vode v ceveh preprosto ni. V tem sušnem obdobju npr. teče pri nas voda le od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Problem vodovoda bo treba reševati bolj korenito, tako da bi povečali tudi zajetje in ne le širili vodovodno omrežje, ker že v sedanjem vode primanjkuje.
Zadovoljni pa smo z električno napeljavo, saj je v redu in odgovarja potrebam v kraju — razen seveda takrat, ko elektrike primanjkuje povsod.
Na našem področju predstavljajo poseben problem najrazličnejši odpadki. Na zemljišče, ki ga je prevzela JLA, namreč vozijo ljudje vse mogoče. Očitno menijo, da to lahko storijo že zato, ker razen vojski ne
služi drugim namenom. Zavedati bi se morali, da z onesnaževanjem okolja mažejo in uničujejo svojo okolico, ne glede na to, kdo je njen uporabnik.
Pa tudi za drugačne odpadke gre, tiste namreč, ki jih dobivajo nekateri naši vaščani od vrhniškega garniziona. To so ostanki hrane, ki jih dajejo živini. Kosti, ki okolje ne le mažejo, temveč tudi okužujejo, se valjajo pri nas vsepovsod. Ne razumem, da je ljudem tako težko dopovedati, da je takšne odpadke treba zakopati na določenih mestih in da stanje, kakršno je, škoduje tudi njim. Morda pa bo treba poklicati na pomoč občinsko sanitarno inšpekcijo.
Med odpadke gotovo spadajo tudi steklenice pijač, ki jih posamezni nedisciplinirani vojaki mečejo čez žico vrhniškega garnizona na našo cesto. Ker se to dokaj redno dogaja, predstavlja steklo na cesti svojevrsten problem, ki ga bo gotovo treba sporazumno rešiti skupaj s še nekaterimi nerešenimi problemi v odnosu med našim,i občani in vrhniškim garnizonom. Med te probleme gotovo spada tudi z enostransko odločitvijo presekana cesta, pa ga ne nameravamo pogrevati, ker o njem že več let neuspešno razpravljajo. Sedaj le čakamo na izpolnitev obljub, ki jih je v zvezi s tem dalo vodstvo vrhniškega garniziona.
Ostalo življenje v vasi je dokaj urejeno, saj razmeroma dobro delujejo skoraj vse družbe-no-politične organizacije in tudi uspešno sodelujejo s svetom krajevne skupnosti. Morda
velja še posebej pohvaliti delo mladinske organizacije in njenega sekretarja Slavka Moleta. V zadružnem domu, ki je bil, milo rečeno v slabem stanju, so z lastnimi silami in minimalno pomočjo zgradili nov oder in uredili dvorano. V domu imajo tudi svoj klub, kjer organizirajo različne, predvsem pa za-barvne prireditve. Ob tem bi rad opozoril na nerešen prob-
MiloS Ciča, predsednik sveta krajevne skupnosti Stara Vrhnika
lem sredstev za vzdrževanje kulturnih in zadružnih domov, saj ni organizirane družbene pomoči za to področje, če občani najprej sami ne zberejo potrebnih začetnih sredstev. Vemo pa, da občanov ne moremo obremenjevati v nedogled, sicer bomo pri njih dosegli prav nasprotne učinke.
Delovne so pri nas seveda tudi krajevna organizacija Zveze komunistov, SZDL, Zveza borcev, gasilci itd.
Tudi naši odnosi in sodelovanje s Skupščino občine Vrhnika so dobri in redni, saj smo doslej še vedno našli skupni jezik in skupne rešitve, čeprav morda včasih nekoliko prepočasi.
Ljudje so pri nas pripravljeni delati, le organizirati jih je treba znati.  Mislim tudi, da bomo s temi in novimi (delegatski sistem) člani sveta krajevne  skupnosti   zmogli tudi dodatne   napore povečanega obsega dela in odgovornosti v krajevnih skupnostih po določilih, ki jih predvideva nova ustava. Ob tem pa poudarjamo, da je povsem nemogoče pričakovati, da bodo tudi v prihodnje   ljudje    pripravljeni za družbeno delo žrtvovati veliko oz. vedno več svojega prostega časa. Prepričan sem, da bo treba, zaradi povečanega obsega administrativnega dela v krajevnih skupnostih, vsaj minimalno honorirati nekatere člane in v ta namen zagotoviti redna sredstva.  O materialni stimulaciji   kadrov   v svetih krajevnih skupnosti bo treba temeljito razmisliti in v večjih krajevnih skupnostih nastaviti tudi profesionalne delavce.
Za konec iskreno želim, da bi nastajajoči nov statut Skupščine občine Vrhnika bil resnični odraz želja in potreb, ki jih čutimo v krajevnih skupnostih in ki jih tudi narekujejo ustavne spremembe. Čisti odnosi in delavno sodelovanje sta porok za uspešnost Skupščine in krajevne skupnosti.
Doro Hvalica
Zahtevali
smo
zaščito
Na Logu smo na zboru občanov izglasovali nezaupnico dotedanjemu svetu krajevne skupnosti in izvolili iniciativni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za sklic zbora občanov, in po izčrpnem poročilu o delu in poslovanju dosedanjega sveta izvoli nov svet krajevne skupnosti, ki naj kadrovsko in dejavno odgovarja novim razmeram v kraju. (Podrobneje o razmerah na Logu, o najrazličnejših silnicah in nenavadnih načinih in poskusih reševanja osebnih in krajevnih problemov, bomo še pisali.)
Iniciativni odbor je skušal uveljaviti sklep zbora občanov in dobiti od predsednika sveta KS tov. Matije Lenaršiča poročilo o dosedanjem delu. Prav talko je zahteval poročilo o finančnem poslovanju tudi od blagajničarke sveta KS. Ni pa mu uspelo niti prvo niti drugo. Ignorantski odnos, ki ga je tokrat pokazal tov. Lenaršič do zahteve občanov, je slej ko prej
značilen za vso dosedanjo dejavnost sveta krajevne skupnosti. Ker je le-ta odklonil vsakršno sodelovanje z iniciativnim odborom, smo sklenili zaprositi skupščino občine Vrhnika za zaščito samoupravnih pravic.
To je storila dvočlanska delegacija iniciativnega odbora v pogovoru s tajnikom skupščine in načelnikom za notranje zadeve, neposredno za tem pa še s sekretarjem občinskega komiteja ZKS Vrhnika.
Vsi trije so ogorčeni nad reagiranjem vodstva sveta krajevne skupnosti na Logu obljubili, da bodo storili vse, da tovariško prepričajo tov. Lenaršiča, da izpolni svojo obvezo do iniciativnega odbora. Dogovorjen rok je bil 15. avgust. Istočasno je v pogovoru z istimi tovariši naš iniciativni odbor dal tudi pobudo za čimprejšnjo javno razpravo v krajevnih skupnostih ob ustavah SRS in SFRJ. Za to smo ponudili tudi svojo pomoč. Obljubili so nam, da bodo sklicali razširjen politični aktiv občine, kamor bodo povabili tudi pobudnike. Rok je bil spet 15. avgust.
Do danes ni bilo nič ne s prvim ne z drugim, kar dovolj dobro ilustrira odnos odgovornih do občanov in še posebej do
njihovih pravic. Kaže celo, da nočejo pomoči in pobud niti takrat, ko bi bile le-te najbolj potrebne.
Morda bo pa njihov odnos boljši po javni razpravi o ustavah, saj bodo morda le spoznali, da nove ustave dokončno odpravljajo prav tak način slepomišenja z ljudmi, katerega predstavniki so oni sami.
Doro Hvalica
Foto-kritika
starela, saj že zdavnaj ni več občinskih odborov SZDL, temveč so to konference. Če naj bo namen fotokritike tak, da napake kaže in popravi, potem upamo, da bomo ob vhodu v naše uredništvo kmalu videli nove napisne table.
Druga fotografija kaže prodajno stojnico za sadje in zelenjavo, s katero se je še v zadnji številki našega časopisa bahalo trgovsko podjetje Mer-cator. Komaj je uspelo sporočiti javnosti, kako zelo skrbi za potrošnike, že je odstopilo stojnice privatnim prodajalcem in jim seveda zaračunalo tudi mesečno najemnino za prodajni prostor. Profit je profit, in
če se do njega dokoplješ brez dela, je toliko bolje — tako očitno razmišljajo trgovci.
V tej rubriki nameravamo odslej objavljati fotografije vsega, za kar bomo menili, da bi bilo treba spremeniti, da nam kvari ugled, da škoduje ljudem in okolju, da pomaga pri razkrivanju laži itd.
In kakor se spodobi, smo začeli pometati kar pred svojim pragom. Upamo, da objavljena fotografija do skrajnosti zanemarjenih napisov dveh naših občinskih družbeno-političnih organizacij ne ponazarja njih stanja in ugleda. Prav gotovo pa vpliva na vsakogar, ki ju išče. Prva je za dodatek še za-
w ■
ta—^ -fcu
STRAN 6
NAS ČASOPIS
Predstavljamo vam delovne organizacije
Industrija usnja Vrhnika
Na Vrhniki ima usnjarstvo precejšnjo tradicijo, saj je bilo že pred desetletji tu večje število manjših usnjarn. Ko je bilo leta 1946 ustanovljeno sedanje podjetje, se je specializiralo predvsem za predelavo svinjskih kož. In današnji rezultati lahko samo potrjujejo takratno pravilno usmeritev. V zadnjih desetih letih je podjetje proizvodnjo svinjskega usnja kar nekajkrat povečalo. Ob povečani proizvodnji pa je seveda bila nujna preusmeritev na svetovno tržišče, saj domače ni moglo več absorbirati povečane proizvodnje. Ob tem pa se je podjetje srečalo seveda tudi s svetovno konkurenco, cenami, produktivnostjo in tudi poslovnostjo. Neposreden stik s svetovnim gospodarstvom je narekoval še nadaljnjo modernizacijo, izboljšanje kvalitete in tudi preusmeritev na nove izdelke.
Po drugi strani pa se je podjetje vedno bolj soočalo tudi s perečim pomanjkanjem surovin, ki so jih v določenih obdobjih uvažali skoraj iz vseh dežel sveta. V zadnjih letih so se usmerili predvsem na uvoz iz Sovjetske zveze, približno polovico potrebnih pomožnih materialov pa uvažajo iz zahodnoevropskih držav.
Kljub tolikšnemu uvozu dosega le-ta največ 70 % vrednosti njihovega izvoza — in to izključno na konvertibilna področja. Najpomembnejši kupec je
ostale zahodnoevropske države ter Izrael. Ekonomska grupacija EGS sprejema 57 °/o izvoza, s prdruženimi članicami Anglijo, Dansko in Irsko pa sko-
niti usnja in niti usnjene konfekcije, medtem ko so neuvrščene države za klasično obliko izvoza teh izdelkov pravzaprav njihov konkurent. Znano je, da
Medfazno sortiranje oblačilnega velurja
raj 6 milijonov dolarjev ali 65 °/o celotnega izvoza, ki je v lanskem letu dosegel že številko 9,3 milijona dolarjev.
Lanski izvozni rezultati uvrščajo podjetje med pet najpo-
so dežele južne Amerike zelo močan ponudnik usnja in usnjenih izdelkov in prav tako imajo lastno proizvodnjo usnja tudi dežele mediteranske Afrike. Isto velja za Daljni vzhod,
Najmodernejše naprave CORETAN za barvanje usnja
vsekakor ZR Nemčija, kamor so leta 1972 izvozili za 3.950.000 US $ svojih izdelkov oziroma kar 44 °/o celotnega izvoza, sledijo ZDA z 950.000 dolarja, Nizozemska s 606.000 dolarji, Kanada s 515.000 dolarji, Velika Britanija s 33.000 dolarji in nato   še  Italija,   Švedska in
membnejših izvoznikov v Sloveniji, po izvozu na konvertibilno področje pa celo med prve štiri.
Usmerjenost izvoza na kon-vertabilno področje je pogojena s samimi izdelki, kajti vzhodnoevropske države doslej niso imele v svojih blagovnih listah
to je Pakistan, Indijo, Indonezijo, Kitajsko in Japonsko. Prav zadnji dve državi vrhniškemu podjetju močno konkurirata, ker nudita velike količine svinjskega usnja na svetovnem trgu po znatno nižjih cenah, usnjarska industrija DR Nemčije pa uživa v ZR
Nemčiji celo določene prednosti. V zadnjem času pa se kot pomemben proizvajalec svinjskega velurja pojavlja na evropskem trgu tudi Madžarska. Kljub vsemu temu pa se je vrhniškemu podjetju prav z izjemno kvaliteto in solidnost-jo poslovanja uspelo na svetovnem trgu trdno uveljaviti.
Med izdelki v izvozu prevladuje predvsem svinjski oblačilni velur, v manjšem obsegu pa tudi velur za obutev. V zadnjih letih je pričelo podjetje tudi samo predelovati usnje v finalne izdelke in se je z usnjeno in krzneno konfekcijo na svetovnem trgu že dokaj dobro uveljavilo. Z usnjeno galanterijo pa si to pot na mednarodno tržišče šele utira. Pri tem je treba poudariti, da pri konfekciji odloča poleg kvalitete in produktivnosti tudi korak z modo, torej primerna kreacija modelov naših domačih krea-torjev. Za tovrstno oblikovanje v Sloveniji ni posebne šole, usnje in še posebej krzno pa sta tako svojstven material, da imata le malo skupnega s tekstilom. Na tem področju zato uspevajo pri nas le posamezniki z določeno likovno-obliko-valno predizobrazbo. IUV je po zaslugi svojih oblikovalcev vodilno jugoslovansko podjetje v modi usnjene in krznene konfekcije ter usnjene galanterije, kar nedvomno potrjujejo številna najvišja priznanja z domačih sejmov in razstav.
Na svoji razvojni poti se IUV nikoli ni zapirala v svoje okvire in vedno iskala pota in mož-žnosti za sodelovanje z drugimi podjetji iste stroke. Tako je postala nosilec integracijskih teženj v slovenski usnjarski industriji in s pridruženimi obrati, Usnjarsko-krznarskim kombinatom iz Šmartna, Podjetjem za izdelavo obutve Rožnik iz Ljubljane ter Tovarno usnja v Šoštanju predstavlja kar 25 °/o vseh kapacitet usnjarske industrije v Jugoslaviji. Za letos realno predvidevajo, da bodo izdelali 3,5 milijona m2 svinjskega usnja, 1 milijon m2 govejega usnja in 200.000 m2 ovčjega krzna. Zato bo dnevni namok surovih kož dosegel skoraj 100 ton in bo v celem letu treba predelati približno 25.000 ton surovin. Ti podatki pa uvrščajo podjetje že med največje usnjarne na svetu, kar še posebej velja za proizvodnjo svinjskega usnja.
Proizvodnja usnjene konfekcije bo znašala 60.000, krznena pa 2.500 plaščev, galanterija pa bo izdelala približno 45.000 najrazličnejših usnjenih izdelkov. Skupna realizacija leta 1973 bo znašala 600 milijonov novih din, pri čemer bo izvoz udeležen s 14 milijoni dolarjev.
Kar zadeva prespektivo podjetja zagotavljajo, da se usnjarska industrija v vedno večji meri »seli« iz razvitih držav v države v razvoju, kjer je cenejša delovna sila in imajo tudi
primerno surovinsko osnovo. To velja predvsem za proizvodnjo usnja težkih kož in drobnice, ne drži pa to za predelavo svinjskih kož, saj so na tem področju tudi pri nas še velike možnosti za povečevanje proizvodnje.
Predvidevanja in pravilno gospodarsko orientacijo kolektiva IUV potrjujejo tudi vedno večji uspehi, ki jih dosegajo v zadnjih letih. V lanskem letu je podjetju tako uspelo ob povečani proizvodnji in produktivnosti predvsem na tujem trgu doseči 67 milijonov novih din skupne akumulacije. Ta sredstva bo kolektiv namenil povečanju polž vodnih kapacitet. Na domačem trgu se bo skušal še močneje uveljaviti Z razširitvijo svoje prodajne mreže in še razširiti sodelovanje z nizozemskimi kupci, hkrati pa se orientirati tudi na države v razvoju.
Debevec Anton, generalni direktor
Te svoje težnje je kolektiv potrdil tudi s pobudo za ustanovitev sklada za pospeševanje izvoza v države v razvoju, za kar je namenil 500 tisoč novih din. To seveda ne pomeni, da v prihodnje kolektiv ne bo vlagal sredstev tudi v ostalo usnjarsko predelovalno industrijo ali morda celo v rentabilnoj še naložbe, ki z njihovo osnovno panogo dejavnosti nimajo nič skupnega — kot to kaže njih nedavno investiranje v opekarno na Vrhniki.
Podjetje IUV dosega namreč tolikšne razsežnosti tudi v mednarodnem merilu, da bi preozka specializacija ob še tako ugodni konjunkturi lahko bila v prihodnosti usodno kratkovidna.
Iz pisanih virov IUV
Nač časopis, glasilo Občinske Konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Doro Hvalica (odgovorni urednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Smiljan Ogorelec, Janez Pečar, Janez Usenik in Janez Znidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani