ČETRTEK, 3.FEBRUAR 2011 / ŠTEVILKA 896, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA ■ ISOLA / CENA: 1,20 EUR 'PRODAJA • MONTAŽA • SEF TOSHIBA Panasonic DAIKIN ASect GSM: 041/ 650 671 www.viking-klima-sp.sij Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 simobil lko Prsx/^i nnl^ai lonana Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Hazvajcii+io po doy+iaóe RESTAVRACIJA Bariera-lzola K0SIL0-6 € ^Co51 601 391 Hrana, politika ali knjiga? Le kaj je tako zanimivega v politiki, da se ljudje tako radi pogovarjajo o tej stvari, ki ni niti najstarejša obrt niti najpomembnejša postranska stvar na svetu ampak, čeprav eni pravijo, da je politika kurba, drugi pa, da brez nje ne morejo živeti. V resnici je politika obrt, od katere nekateri živijo. (Mef) Če dobro pomislim nas bolj kot politika ali vsaj toliko kot politika zanima - hrana. Pa ne vsaka ampak v prvi vrsti zdrava hrana, takšna kakršne je vse manj, takšna, ki je menda samo tista z naših njiv in vrtov, takšna, ki nima ne holesterola ne konzervansov, ne redi in ne povzroča raka. Tisti, ki veliko gledate televizijo ste res ubogi. Če se hočete izogniti vsevednim kuharjem in naravnim zdravilcem ter različnim nutro-logom boste s preklopom kanala zagotovo naleteli na politiko. In če boste nekaj časa gledali prenos kakšne seje kakšnega odbora, vas bo začelo črvičiti po želodcu in se boste vrnili k hrani. Toda, tudi pogovori o hrani niso brez stranskih posledic. Če boste preveč pozorno poslušali se vam bo zmešalo od vsega, kar skuša s hrano napasti vaše telo in spet vas bo začelo črvičiti po želodcu. Boste pa preklopili na kakšen italijanski program, a glej ga vraga, tudi tam se dogaja nekaj podobnega. Na enem kanalu vreščijo gospodinje, ko voditelji primerjajo cene različnih prehrambenih izdelkov po večjih italijanskih mestih, na sosednjem kanalu pa se spet ukvarjajo z mlado Maročan-ko, ki je naredila kariero, ne da bi jo kdo videl na pol golo, kaj šele v takšnem videu kot ga je imela naša Severina. Dopoldnevi so res zdravju najbolj škodljivi del dneva. Tudi na radiu ni veliko bolje in človek bi dejal, da so še najbolj zdravi časopisi, če ne bi bili takšni, kot so. Krivi pa smo novinarji. Od trenutka, ko smo se znašli na trgu smo postali najbolj nevarni za človekovo zdravje, celo bolj kot ozonska luknja, poplave in tajfuni. Gotovo se vam je že zgodilo, da vam je kdo potarnal, da ne more več gledati televizije, poslušati radija ali brati časopisov, ker ga začne boleti želodec. Da bi komu škodovala dobra knjiga pa še nisem slišal. To bom imel v mislih ob pričakovanju letošnjega praznika kulture. Ne me tikat Če bi radi svetu dobro, se poklonite naravi, in pustite nas na miru ker potem smo vsi bolj zdravi. Veste ni mogoče kar za šalo zvrtat tako luknjo v skalo. Včasih traja dvajset let, da zgradim ta moj kamniti svet. Ti pa se kot lopov skriješ, ko s kladivom vse razbiješ, ker nič ne daš na zgodovino, važno, daje tebi fino. Namesto cipljev serre Ribiči, ki so dobili koncesijo za izlov cipljev v Portoroškem zalivu so že štirikrat vrgli mreže a jate cipljev še niso dobili. Res pa je, da so namesto tega ulovili različno' drugo belo ribo, ob zadnjem.ižlOVu pa tudi nevsakdanje ribe, ki se jim po slovensko pravi skakalke, po domače so “serra”, sicer pa so plenilci, ki imajo najraje prav ciplje. i\/i oto rv/ìyxxx tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola WWW.NAKUPI.NET □ BANKA KOPER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDEUEK-PETEK: 8,00 - 17.OO V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA: 8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO čafe -so/a Dogajalnik Pospravite vrtičke, kampus bo jeseni spet gradil ! Najemniki vrtičkov ob Prešernovi cesti v Livadah bodo morda še dočakali prvo solato in zgodnejšo zelenjavo, potem pa bodo morali na hitro pospraviti barake in orodje, odstraniti ograje in podobno ter prepustiti zemljo gradbincem. Občina Izola je namreč konec januarja prejela dopis s strani sektorja za investicije Univerze na Primorskem (UP), v katerem jih obveščajo o uspešno zaključeni izvedbi gradbenih del prvega objekta v Univerzitetnem kampusu Livade v Izoli. Gre za objekt Stavbe A (obkrožena na fotografiji),kjer bo imel sedež Center mediteranskih kultur. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ter Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede. Univerza zdaj že pripravlja izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo študentskih domov in stavbe B, v predhodni fazi pa bodo na zemljiščih izvajali geološko-geomehanske raziskave. Z gradnjo bodo pričeli oktobra 2011. Občina Izola in UP vljudno obveščata vse uporabnike tamkajšnjih vrtičkov, da v izogib morebitnim nevšečnostim pravočasno poskrbijo za umik svojih premičnin ter tako lastniku zemljišča omogočijo nemoten pričetek gradbenih del. ur cm) LJUDSKA UNIVERZA KOPER UNMRSITA POPOLARE CAPODISTR1A Študij na daljavo - zakaj pa ne? DOBA FAKULTETA in Višja strokovna šola DOBA Maribor vabita v sodelovanju z Ljudsko univerzo Koper na informativne dneve, ki bodo za višješolska strokovna programa EKONOMIST in POSLOVNI SEKRETAR: - v petek, 11. 2. 2011 ob 16.00 in v soboto, 12. 2. 2011 ob 10.00 visokošolske strokovne programe POSLOVANJE, POSLOVNA ADMINISTRACIJA, ORGANIZIRANJE IN MENEDŽMENT SOCIALNIH DEJAVNOSTI, MENEDŽMENT VSEŽIVUENSKEGA IZOBRAŽEVANJA ter MARKETING - v petek, 11. 2. 2011 ob 17.00 in v soboto, 12. 2. 2011 ob 11.00 Informacije: osebno na Ljudski univerzi Koper, Cankarjeva 33 (Tamara Kavs), po telefonu 05/ 612 80 06 ali e-pošti tamara. kavs@lu-koper.si. Več o vpisu tudi na www.doba.si MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) ŽIVLJENJE JE V AFRIKI Ptič je pikiral z neba, se pognal nad kokoš s piščanci, zagrabil in odletel. Sedeli smo pred vaško gostilno v Adabraki in pili lokalno pivo, pokriti s peskom, ki ga je nanašal puščavski harmatan.. Gostilna je bila sklepana iz lepenke, starih zarjavelih karoserij, iverk, valovite pločevine in podobnih gradbinskih odpadkov. Vroča je, pregreta. Nikogar ni notri. Vsi so zunaj, na plastičnih stolih, na betonski ograjici ob cesti, nad celo sceno se košati ogromen mangovec, dve , tri palme, listje bolj žalostno migeta na vročini, ampak daje senco. Ko se je zgodil zločin, so ženske zavreščale, moški so za sekundo nehali piti pivo, cela horda otrok se je pognala za razbojnikom z nebes , veter je dvigal rdeči prah z rdeče zemlje, vse je bilo normalno in kakor se spodobi za januar v tem delu Ghane. Vas je bila Langma in če ne veste kje je to, Tuba je desno, naravnost se pride v Nja-njanj in Kokrobite. Zdaj mora vsakemu biti jasno, kje je to. Zadaj, kakšnih trideset, petdeset ah kakšen kilometer manj ah več je Accra. Kilometri namreč v Afriki, ne le v Ghani, nimajo nobene uporabne vrednosti. Pomembno je koliko časa porabiš, da od nekje prideš do nekod. Edini cilj je, da od tam, kjer je voda presahnila, prideš do tam kjer voda je. Tam kjer je voda so drevesa, ki dajejo senco in je trava kjer se pasejo koze in krave, tam se kuha fu-fu, stepa manioka, pečejo gomolji tara, sladki jam cele ure nabija s palico, da dobiš maso podobno pireju, ampak povsem drugačno. Zato je arhitektura taka - postaviš to bivališče, potem pa ga porušiš in greš naprej. In vse se nosi na glavi. Tovore od dvajset, trideset kilogramov žene nosijo na glavi, na glavi vsako jutro in zvečer prinesejo kangle, plastenke vode za kuhanje, umivanje, na hrbtu je cula z dojenčkom, na vsaki roki visi po vsaj en otrok. Tam kjer sta voda in drevo za senco, so žene, tam kjer so žene se hitro zberejo moški, tam kjer so moški in žene so otroci. Življenje je ena čudna filozofija, posebej v »črni Afriki.« Zato kilometri niso pomembni, tudi čas ima drugačno dimenzijo, od našeg dojemanja. Recimo - avtobus na postaji v Aceri. Pride nekakšno izgubljeno belopolto bitje, slabotno, s prepoteno srajco, zlepljenih las, nenehno ga mučijo žeja, občutek nemoči, strah pred levi, moskitosi, amebami, kačami. Domačini, visoki, krepki, žilavi, gibljejo se z lahkoto, nasmejani, sproščeni, sprašujejo kam bi rad. Pove, odpeljejo ga do avtobusa, kombija, razšraufanega, zarjavelega, brez oken, ker je prepih znak lažjega življenja. Posadijo ga med druge potnike, ki s sabo tovorijo celo imetje, od živali, do gradbenega materijala. »Kdaj gremo?« vpraša po uri ah dveh čakanja. »Ko se napolnijo vsi sedeži.« »Kdaj se bo začela maša?« »Ko se cerkev (džamija ah vaški hram s čarovnikom) napolni.« Vprašati nekega domačina ah ve kako se pride do tam kamor smo namenjeni, namreč, do Barbare, super punce zaljubljene v to zemljo, puščavo in ljudi, je žalitev. On da ne ve? Tako je odreagiral tudi naš taksist. On da ne ve kje je Barbara? Po dobri uri vožnje smo še blodili po Aceri. Tam se res ne splača imeti avtomobila. Po drugi uri smo bluzili po vseh vaseh okrog Accre. Po tretji uri smo obtičali v pesku. Nalednjih pet ur smo kopah pesek, vlekli tiste redke veje in kamne pod kolesa, ter porivali avto iz peska. Naenkrat je bilo okoli nas deset ljudi, ki so prišli od nikoder. Prihajali so iz teme, iz peska. Nikjer hiše, luči, ničesar. In vendar so pomagali. Vsak je pomagal drugače. Bil je popoln kaos. Po petih urah se je od nikoder ah od nekje prikazal traktor in nas izvlekel iz puščave, do ceste. Do Barbare je bilo še največ deset minut vožnje. Taksistu smo plačah dogovorjeno vsoto za vožnjo plus na hitro ocenjene stroške popravila uničenega avta. »Barbara, koliko kilometrov je od Accre do tebe?« »Trideset.« Afriko je treba doživeti. Seja OS--------------- Brez opozicije in $ svetnikom manj Izolski občinski svet je na četrtkovi seji deloval tako usklajeno, kot da na dnevnem redu ne bi bilo nobene “delijatne” točke. Pa so vendarle imenovali novega direktorja Komunale, spremenili ustanovni akt Zdravstvenega doma in ostali brez enega občinskega svetnika, ki je odstopil. Tretja redna seja izolskega občinskega sveta se je začela s spremembo dnevnega reda. Župan Kolenc je z dnevnega reda najprej umaknil točko o razrešitvi sedanje in imenovanjem nove Komisije za dodeljevanje privezov, dodal pa je točko, s katero je seznanil člane sveta o odstopu Draga Misleja - Meta z mesta občinskega svetnika. Svetniki so po predstavitvi podali soglasje mag. Katji Gombač Aver k imenovanju za direktorico javnega zavoda Obalne lekarne Koper. Nato so v drugi obravnavi soglasno sprejeli predlog Odloka o razglasitvi izolskega pokopališča za spomenik lokalnega pomena. S tem je občina Izola postala prva obalna občina s tovrstnim odlokom, pomen le-tega pa je posebej poudaril predstavnik italijanske manjšine Silvano Sau, ki je prisotnim razložil, da izolsko pokopališče ima nekaj nagrobnih kamnov, ki so starejši še od samega pokopališča in so bili premeščeni na sedanjo lokacijo iz prvotnega pokopališča na Svetilniku. Slišati je bilo tudi pripombo, da kdor ne zna spoštovati mrtvih, ne more spoštovati niti živih. ZD v rokah politike Sledila je daljša razprava na temo predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Izola (ZDI), ki je bil v nadaljevanju sprejet z dvema amandmajema. Eno izmed ključnih in med svetniki tudi bolj podebatiranih sprememb predstavlja sprememba števila predstavnikov ustanovitelja v Svetu zavoda, ki se iz treh poveča na pet. Svetnik liste Izolani Slavko Samotorčan je ob temu pripomnil, da bi na ta način vodenje javnega zavoda prišlo neposredno v roke politike in s tem bi se stroko postavilo na stranski tir. Glavni argument svetnikov, ki so v večini podprli predlog pa je, da Občina kot ustanovitelj zavoda ima tudi pravico, da ga vodi. Svetnik stranke SDS Radivoj Nardin je ob tem dodal, da so takšne spremembe potrebne, saj do sedaj Občina ni imela dovolj vpogleda v vodenje javnega zavoda. Prav tako predstavlja pomembno novost tudi določilo, ki omogoča, da bo lahko direktor zdravstvenega doma tudi oseba brez medicinske izobrazbe. Eden izmed dveh sprejetih amandmajev predstavlja uvedbo nove dejavnosti ZDI, med katere so svetniki dodali tudi zdravstveno varstvo sladkornih bolnikov, drugi amandma pa omogoča, da strokovnega vodjo imenuje in razrešuje Svet zavoda v soglasju s strokovnim svetom zavoda. Kanalizacija v Kortah bo V nadaljevanju seje so občinski svetniki na podlagi posamičnih programov ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Izola brez razprav potrdili predlagane pravne posle. Soglasne potrditve je bil deležen tudi investicijski program za izgradnjo kanalizacije Korte. Ob tem se je župan Igor Kolenc zahvalil komisiji, ki je pod vodstvom Borisa Stuparja zbrala vsa potrebna soglasja, zahvale pa so bili deležni tudi člani KS Korte za vlogo mediatorjev. Občina odpisuje terjatve V nadaljevanju seje so svetniki zaradi zastaranja terjatev sprejeli sklep o njihovem odpisu, skupna vrednost odpisa znaša slabih oseminštirideset tisoč evrov. Točka je naletela ne nekaj pripomb članov OS, svetnik stranke LDS Davorin Adler pa je župana pozval, naj odgovorni za te zapadle terjatve za to tudi odgovarjajo. Sicer pa ima Občina trenutno odprtih še nekaj več kot 3,5 milijona evrov terjatev, od tega pa je samo od Marine okoli 1,5 milijona evrov. Sledila je predstavitev poslovanja Občine Izola v letu 2010, ki sta jo svetnikom podala župan in direktor občinske uprave. Denis Bele direktor Komunale Po predstavitvi kandidata za direktorja javnega podjetja Komunala Izola in krajši razpravi so svetniki s sedemnajstimi glasovi podprli predlog župana, da se za direktorja z mandatno dobo štirih let na to mesto imenuje Denisa Beleta. Bele se je predstavil kot stanovalec Gažona, ki pa ima Izolo v srcu, saj ima tukaj v lasti tudi stanovanje. Povedal je, da si je izkušnje vodenja pridobil kot vodja oddelka za vzdrževanje na podjetju Alcan Tomos. Kasneje se je zaposlil pri Cestnem podjetju Koper, kjer si je nabral še veliko izkušenj, ki mu bodo pomagale pri vodenju Komunale. Med ključnimi aktivnostmi, ki se jih bo lotil, je najprej analiza vseh projektov, ki so v teku, s tem, da bi podprl vse pozitivne aktivnosti. Glavna skrb Komunale Izola, pravi Bele, je zgledno urejanje izolskih zelenic ter služenje občanom Izole. Usmeril pa bi se tudi k povečanju tržnega delovanja Izole. Pri imenovanju Beleta je svetnik LDS-a Davorin Adler vprašal župana, če morda Izola ne premore dovolj sposobnih ljudi, ki bi vodili Komunalo. Kolenc je na pripombo odvrnil, da Beleta že dolgo pozna in da je njegov dolgoletni sodelavec ter da za tako delikatno mesto, kot je direktor javnega podjetja Komunala potrebna predvsem velika sinergija z županom. Za konec še nekaj kadrovanja V zaključnem delu seje so svetniki obravnavali predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter v tem oziru imenovali Komisijo za razvoj podeželja. Komisijo za regionalno in mednarodno sodelovanje ter dva nova člana Občinske volilne komisije. V nadaljevanju je občinski svet z mesta člana skupščine javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, d.o.o., razrešil Tomislava Klokočovnika ter na njegovo mesto imenoval Marina Domia. Z mesta namestnika so prav tako razrešili Bojana Zadela ter na njegovo mesto imenovali Alekseja Skoka. Prav tako je bil skupščini tega javnega podjetja podan predlog, da z mesta člana nadzornega odbora odpokliče Darka Grada in na njegovo mesto izvoli Vlada Mariča. Drago Mislej - Mef odstopil Seja se je zaključila s seznanitvijo o odstopu izolskega občinskega svetnika Draga Misleja Meta, ki jo je župan Občine Izola prejel v ponedeljek, dne 24. januarja 2011. Omenjeni odstop je podrobneje določen v 37. a členu Zakona o lokalni samoupravi (ZLS - UPB2), članstvo v občinskem svetu v tem oziru preneha z dnem, ko je podana odstopna izjava županu. Ob koncu je svetnik liste Izolani Slavko Samotorčan želel obrazložiti Mislejev odstop, a mu tega Kolenc ni dovolil, ker za to točko ni bila predvidena razprava. AM emel d.o.o. računovodske storitve Smo eden večjih računovodskih servisov na obali z dolgoletnimi izkušnjami SE VEDNO 1SCETE PRAVI RAČUNOVODSKI SERVIS? Nudimo vam računovodske storitve in svetovanje pod ugodnimi pogoji. Pomagamo vam prihraniti vaš čas in denar. Dovolite NAM, da postanemo vaš računovodski, finančni in davčni svetovalec »»"Vz-poP"' Najdete nas v IZOLI, Industrijska c. 2e (poleg OMV bencinske črpalke), vsak dan med 8. in 16. uro ali na tel.št. 05 6630 923. Parkirišče zagotovljeno. E-mail: info@emel.si Občinske vesti Kadrovski načrt potem še kadrovik Občinski svetniki so dobili na vpogled Kadrovski načrt občine Izola, ki nič kaj bistveno ne posega v število zaposlenih občinskih uradnikov in funkcionarjev. Skoraj istočasno pa smo izvedeli, da je župan imenoval svojega nekdanjega sodelavca, Marka Unterlechnerja, za sekretarja kabineta zadolženega za kadre izolske občine. Skupaj s proračunom za tekoče leto mora občinska uprava predložiti občinskemu svetu tudi predlog kadrovskega načrta. Predlog kadrovskega načrta je dolžan župan uskladiti s sprejetim proračunom in ga sprejeti v roku 60 dni po uveljavitvi proračuna. Dovoljeno število zaposlenih za posamezno leto se določi v skupnem številu, ki obsega vse zaposlene, za katere se sredstva za plače in druge prejemke zagotavljajo iz proračuna. Dovoljeno število zaposlenih vključuje: število funkcionarjev, število zaposlenih za določen čas v kabinetu župana, število zaposlenih za nedoločen čas, preračunano na polni delovni čas, število zaposlenih za določen čas, razen tistih, ki nadomeščajo začasno odsotne javne uslužbence. Med proračunskim obdobjem se kadrovski načrt lahko spremeni, če pride do trajnega ali začasnega povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opravljati z obstoječim številom javnih uslužbencev in so zagotovljena finančna sredstva za novo zaposlitev. Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Izola na dan 31.12.2010 določa sistemizacijo za 81 delovnih mest, od tega 77 za nedoločen čas, 4 za določen čas: 2 v kabinetu župana na podlagi 68. in 69 člena Zakona o javnih uslužbencih , 1 funkcionar - poklicni župan in 1 direktor občinske uprave Na dan 31.12.2010 je bilo v občinski upravi dejansko zaposlenih 75 javnih uslužbencev, od tega 69 za nedoločen čas in 6 za določen čas, od tega 1 župan, 1 javni uslužbenec vezan na zaupanje župana, 2 bivša funk-cionarja-podžupanapo 14.členu Zakona o funkcionarjih v državnih organih za določen čas 3 mesece po izteku mandata, 1 direktor občinske uprave ter 1 javni uslužbenec, ki nadomešča delavko na porodniškem dopustu. Ne bo novih zaposlitev V letu 2011 se ne predvideva dodatnih zaposlitev. Število javnih uslužbencev bo na dan 31.12.2011 predvidoma nižje kot je bilo na dan 31.12.2010, saj se načrtuje reorganizacija občinske uprave. Za leto 2011 se predvideva, da bo na dan 31.12.2011 zaposlenih 72 javnih uslužbencev, od tega 68 javnih uslužbencev za nedoločen čas ter 4 za določen čas. Dva bosta zaposlena za določen čas v kabinetu župana, vezana na njegovo zaupanje, 1 funkcionar bo poklicni župan in 1 direktor občinske uprave. Nove in nadomestne zaposlitve javnih uslužbencev se bodo izvedle le v okviru števila sistemiziranih delovnih mest. Javni natečaji oziroma javni razpisi za zasedbo prostih uradniških in strokovno tehničnih delovnih mest se bodo izvršili za tista delovna mesta, ki se bodo sprostila zaradi odhoda javnega uslužbenca na drugo delovno mesto izven občinske uprave in trajnega povečanja obsega dela. Sekretar za kadre Skoraj istočasno s kadrovskim načrtom smo tudi izvedeli, da je župan Igor Kolenc na delovno mesto sekretarja v Kabinetu župana imenoval mag. Marka Unterlechnerja iz Kopra, ki bo pooblaščen za izvrševanje posameznih nalog na področju poslovanja s kadri v občinski upravi. Gre za nekdanjega sodelavca izolskega župana, ki bo imel ta pooblastila od 1. februarja vse do konca mandata župana Igorja Kolenca. Novoimenovani sekretar bo tudi spremljal delo in izvrševanja posameznih nalog občinskih uslužbencev. ur M | ■ ■ ■ Člani izolskega Združenja borcev za vrednote NOB so se skupaj s člani Društva upokojencev Jagodje -Dobrava udeležili 26. januarja »baklade za spomin, mir in sožitje« vlrstu, z zaključkom v Rižarni. Kratek pohod po tržaški ulici z baklami in cvetjem je vsako leto posvečen dnevu, ko je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Auschwitz - Birkenau, katerega del so bili tudi zapori v Rižarni. Letos je minilo 66 let od osvoboditve taborišča in Rižarne, v kateri so bili zaprti in mučeni poleg Italijanov in Hrvatov tudi Slovenci. Na kratki slovesnosti v spomin je zapel tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, vsi udeleženci pa smo se poklonili spominu žrtvam fašizma in nacizma. Reaktor Kadrovsko trgovanje? Oblast nam je omogočila, da preko spleta spremljamo seje občinskega sveta. Vsi ki smo spremljali sejo smo dobili sliko kako v svetu delujejo tisti, ki smo jih na lokalnih volitvah izbrali, da predstavljajo Izolanke in Izolane. Ob spremljanju seje sem prišel do spoznanja, da naš župan jemlje vodenje občine kot vodenje manjšega podjetja, ki ga direktor vodi absulutistično. Ob točki dnevnega reda imenovanje direktorja JP Komunala Izola je kot edinega primernega predstavil gospoda Denisa Beleta. Župan in g. Bele sta bila sodelavca pred leti v podjetju Alcan-Tomos. Kako se je klavrno končala zgodba tega podjetja je prebivalcem na Obali in tudi širše znano. Ob osebni predstavitvi g. Beleta se je pokazalo, da nima izkušenj z vodenjem podjetja, saj kot je v svoji predstavitvi povedal je v svoji delovni praksi vodil oddelke ali kvečjemu sektorje v podjetjih kjer je bil zaposlen. Predstavitev programa dela je bila na nivoju splošne razgledanosti ljudi, ki ho-dijo-hodimo po svetu z odprtimi očmi in vidimo kaj bi bilo mogoče dobro postoriti. Ob predstavitvi gospoda Beleta je bilo malo oziroma nič vsebinskih vprašanj s strani svetnikov. Gospod Adler iz vrst LDS-a je premogel le vprašanje županu ali v Izoli ni primernega kandidata za vodenje javnega podjetja. Da bi pa kdo od svetnikov postavil vsebinsko vprašanje kandidatu je očitno iluzija in kaže na to, da je svetnikom ljubša sejnina kot delo za blagostanje občine in občanov. Več kot očitno je, da se je svet zadovoljil z medlo predstavitvijo kandidata in da ga vsebina dela ne zanima. Ali je v ozadju kadrovsko trgovanje pa vedo svetniki najbolje sami. Zato pa imam nekaj vprašanj, ki jih želim postaviti županu in sedaj že potrjenemu direktorju JP Komunala Izola: • Kako bosta Občina in JP izvajala zadnjo uredbo Ministrstva za okolje in prostor v vezi z ravnanjem z odpadki? • Katere so tiste profitabilne dejavnosti s katerimi se bo JP ukvarjalo in s tem polnilo občinski proračun? • Kakšno je stališče Občine in JP do postavitve fotovoltajičnih elektrarn na objekte v lasti občine in seveda kjer je to mogoče? • Kako bo urejena problematika fekalij na področjih kjer kanalizacijskega omrežja ni in tam kjer izgradnja kanalizacijskega omrežja ni smotrna? •Ali se bo občina oziroma JP lotila problema optičnega omrežja, saj v nekaterih bistveno manj razvitih občinah priključek na optično omrežje praktično v vsakem domu? Boris Mori Član 00 LDS Izola M\vim\« 5 Četrtek, 3.februar2011,št. 896 ---------------------------------------------------------------Občinski denar Proračun je realno neambiciozen Priprave letošnjega proračuna se niso razlikovale od vseh doslej, Jasno je, bilo, da denarja za vse obveznosti in za vse, tudi realne potrebe proračunskih porabnikov, ne bo dovolj, In tako jev proračunu za kakšnih 1 milijonov preveč pričakovanj pri prihodkih in kakšnih 9 milijonov preveč želja porabnikov, Najbolj kratko bodo potegnili športniki in mladi, Razprava o proračunu občine Izola za leto 2011 se je pričela že pred desetimi dnevi, v tem času pa so se pripravljalci že pogovarjali z nekaterimi kategorijami uporabnikov in želeli dobiti njihovo mnenje o tem, dokaj varčevalno naravnanem proračunu, ki pa v celoti vendarle nima bistveno nižjih številk na prihodkovni in odhodkovni strani. Gotovo so bili najbolj glasni s svojimi pripombami športniki, saj so ugotovili, da je v proračunu, namesto lanskih, dobrih 600 tisoč Burov, za delovanje športnih društev namenjenih “vsega” 250 tisočakov, kar dejansko pomeni, da bodo društva dobila skoraj dve tretjini manj denarja za delovanje kot v lanskem letu. Zupan se je sicer pogovarjal s predstavniki športne zveze, na problem pa je opozoril tudi občinski svetnik Darko Grad, ki je sicer član upravnega odbora Zenskega rokometnega kluba. Vendar pa niso prikrajšani le športniki, tudi kulturniki bodo občutili krizo v občinski blagajni, medtem ko naj bi obdržali stopnjo financiranja socialnih programov. Seveda je načrt razvojnih programov, ki je del proračuna, dokaj neambiciozen, saj so se morali pripravljalci v tem letu odreči vsem večjim investicijam, nekatere pa so pomaknili v naslednja leta, kot naprimer kulturni center Arrigoni. ur Radi bi prodali za 5 milijonov zemljišč Občinski svetniki so v obravnavo dobili predlog letnega načrta nakupa in prodaje nepremičnega premoženja. Občina namreč mora kupiti določena zemljišča, da lahko gradi javno infrastrukturo, po drugi strani pa tudi prodaja zemljišča in stavbe, da dobi denar za investiranje. Razmere za prodajo nepremičnin trenutno niso ugodne, bolj ugodno je nepremičnine kupovati, seveda, če imaš denar. A tega v občinski blagajni ni, zato občina načrtuje bistveno več prodaj kot nakupov. Nakupi zemljišč in stanovanj Iz naslova pridobivanja nepremičnega premoženja se za leto 2011 predvideva odhodek v višini 1.132.206,00 EUR. Gre izključno za tisto premoženje, ki ga mora Občina Izola nujno pridobiti v naslednjem letu zaradi pričetka oz. nadaljevanja investicij. Občina Izola namerava v letu 2011 pridobiti le stanovanjsko enoto na naslovu Bazoviška ulica 4, tako da bo postala lastnica objekta starega Kulturnega doma v celoti. Občina Izola je investitorica izgradnje v komunalno infrastrukturo, predvsem za izgradnjo in dokončanje cest, za izvedbo vseh predvidenih investicij, opredeljenih v načrtu razvojnih programov pa je potrebno zemljišča od strank odkupiti. Občina Izola bo z nakupom teh zemljišč uredila lastniško in zemljiškoknjižno stanje ter ga uskladila z dejanskim. Predvidoma bo treba pridobiti približno 8.500 m2 zemljišč. Največ bo treba odšteti za odkup zemljišč za bodočo slemensko cesto Jagodje - Šared in sicer kakšnih 550.000 Eurov. Prodaja zemljišč in stanovanj S prodajo nepremičnega premoženja pa želi občina v tem letu ustvariti prihodek v višini približno 5.000.000 EUR. Gre predvsem za nepremičnine, s katerimi Občina Izola ne more prosto razpolagati (funkcionalna zemlj išča k obstoj ečim obj ektom), zemljišča v območju “živilska industrija”, gospodarska poslopja in nova stanovanja predvidena za prodajo v stanovanjskem bloku na naslovu Južna cesta 20 Pravzaprav nič posebej novega, razen morda prodaje zemljišč v Coni živilske industrije za katera so svetniki v prejšnjem mandatu odločno zahtevali, da se jih ne proda ampak se investitorjem dodeli stavbna pravica. Takšno odločitev je izigrala že prejšnja oblast, zato novi ni ostalo nič drugega kot da dokonča delo. ur. Čakajoč na zeleno luč Ne, to ni kolona za utopičen mejni prehod med Izolo in Koprom, čeprav se nahaja na mestu, kjer bi ta lahko tudi stal. Niti ne gre za otvoritev kakšnega novega nakupovalnega centra, ki nudi za celih 10% cenejše televizorje konkurence. Gre pa za novodobni fenomen, čakanje na zeleno luč, ki se prižge ob deseti uri in omogoči avtomobilom iz Izole vožnjo proti Markovcu. To, da je vožnja iz Izole v Koper, zaradi peturnega dnevnega zaprtja omenjene ceste, resnično zoprna in dolgotrajna, že vemo. Nismo pa vedeli, da nekateri celo raje počakajo v koloni, tudi po več minut, da se pripeljejo do Markovca. Vprašanje, ki se nam je porajalo, pa je bilo zelo zaskrbljujoče. Kako bi se končalo, če bi ravno takrat iz smeri Izola rešilec nujno drvel proti Bolnišnici? Pojasnilo Peticija proti evropski prepovedi zdravljenja po naravni poti Takšen naslov ima elektronsko sporočilo, ki te dni kroži po svetovnem spletu in bralce elektronske pošte opozarja, da gredo multinacionalkam naravni izdelki očitno zelo v nos. Sporočilo pravi, da z hoče Evropska unija aprila 2011 prepovedati prodajo vitaminov in mineralov, alternativno zdravljenje z zelišči pa bo postalo kaznivo. S sprejetjem Codex Alimentarius nam Evropa menda hoče odvzeti našo osnovno pravico do zdravja. Sledi poziv k podpisu peticije za katero naj bi bilo potrebnih 35 milijonov podpisov s čimer naj bi preprečili, da bi farmacevtske družbe zavladale ljudem. Naravna zdravila bodo imela napise, da se jih ne sme zaužiti. Stevia je že tako ali tako prepovedana, kmalu bo kamilica postala strupena. Zanimalo nas je, koliko je resnice v tej informaciji in v tem pozivu in Zvezdana Veber-Hartman, vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Ministrstva za zdravje nam je odgovorila, da gre za zelo zavajajoče informacije, ki jih sicer lahko komentira le z vidika zakonodaje o zdravilih. 30. aprila 2011 se bo namreč končalo prehodno obdobje za tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, ki so bili v času uveljavitve Direktive 2004/24/ES o tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora, to je 30. aprila 2004, že na trgu. Do tega datuma se bodo morala ta zdravila uskladiti z določbami te direktive. Postopki za pridobitev dovoljenja za promet s tradicionalnimi zdravili so bistveno enostavnejši kot za druga zdravila, kajti zanje ni treba predložiti podatkov o farma-kološko-toksikološkem in kliničnem preskušanju. Ta direktiva v ničemer ne posega v samo dejavnost alternativnih metod zdravljenja in ne prepoveduje specifičnih snovi ali rastlin. Direktiva je bila sprejeta z namenom poenotenja obravnave tradicionalnih zdravil v državah članicah EU in predvsem z namenom zagotavljanja večje kakovosti, varnosti in ustreznih informacij za potrošnike, kar prispeva k varovanju javnega zdravja. Tudi zdravila naravnega izvora namreč poleg koristi prinašajo tveganja in v smislu varovanja potrošnikov je, da so objektivno seznanjeni z informacijami za pravilno uporabo, s potrebnimi previdnostnimi ukrepi, opozorili, kontraindikacijami, možnostjo nastanka neželenih učinkov. Pogosto rastline ne vsebujejo zadostne količine zdravilnih učinkovin, da bi jim bilo upravičeno pripisovati zdravilne lastnosti. Če npr. kamilični čaj nima ustrezne vsebnosti eteričnih olj, tudi ni učinkovit in bi bilo v tem primeru zavajanje potrošnikov, če bi se mu pripisovali zdravilni učinki. ur *f wintAC 6 -------------------------------- Krajevno skupnostna stran---- KS je mediator med krajani in oblastjo Karmen Bučarje bila na nedavnih volitvah prvič izvoljena za predsednico Krajevne skupnosti Staro mesto. O tem, kaj si v tem mandatu prizadeva in katera je vloga krajevne skupnosti v političnem ustroju Občine nam je povedala kar sama. Od volitev so minili že trije meseci, skoraj tistih pregovornih 100 dni, ko se lahko začne ocenjevati delo novoizvoljene oblasti. A z volitvam si ljudstvo ne izvoli samo župana in občinski svet, temveč tudi člane in predsednika krajevnih skupnosti, ki pa imajo, tradicionalno, v Izoli zelo različne vloge v snovanju politike. Za krajevno skupnost nekako velja, da dlje se nahaja od Občinske stavbe, pomembnejša je njena vloga v življenju krajanov. Zato je recimo v Izoli največ govora o KS Korte, takoj za tem pa o KS Jagodje-Dobrava. Skoraj neobstoječe pa je delovanje KS Staro mesto, preprosto zato, ker morda ni videti razloga za mediatola med stanovalci starega mesta in Občino, ki ima tukaj tudi sedež, a dejstvo je, da župan pač ne more sprejeti čisto vsakega, ki ima kakšno težavo. In za to obstajajo krajevne skupnosti, tudi tista v starem jedru mesta. Karmen Bučar, na novo izvoljena predsednica KS Staro mesto, pa se tega očitno zaveda. - Pred tremi meseci si bila prvič izvoljena v svet KS in nato za predsednico KS. Kakšni so občutki? - Priznati moram, da tega nisem pričakovala in me je pozitivno presenetilo. Izvolitev sem sprejela kot izziv. Prej nisem imela tovrstnih ambicij, a sem predlog liste Mef in Izolani za kandidaturo vseeno sprejela in krajani so mi z veliko glasovi izkazali zaupanje. Naj se jim še enkrat zahvalim. Moj namen je izpolniti pričakovanja. - Kakšna je po tvojem mnenju vloga Krajevne skupnosti Staro mesto? - Vedeti morate, da KS ne razpolaga takorekoč z nikakršnim proračunom. Naj povem, da je naš letošnji proračun “težek” 2000 evrov. Zato od KS ne moremo pričakovati, da bo neposredno reševala določene težave. Naša vloga je predvsem, da prisluhnemo krajanom in potem njihove predloge ali pobude posredujemo Občini, ter se zavzemamo, da občinska oblast želje in potrebe krajanov tudi spoštuje in upošteva. - Zgodovinsko, KS Staro mesto ni bila nikoli kaj hudo aktivna, vsaj v primerjavi z nekaterimi drugimi KS. - Sicer težko povem, koliko so bili člani KS Staro mesto aktivni v prejšnjih letih, ker nisem bila članica sveta KS. Po zapisnikih sodeč, so se večkrat sestajali in izpeljali nekatere pobude. Res pa je, da tradicionalno KS Staro mesto ni imela hudo velike vloge. To lahko sklepamo že samo po temu, da niti nimamo svojih prostorov. Od krajanov se je pač pričakovalo, da se s svojimi težavami zglasijo neposredno na Občino, a dobro vemo, da to ni rešitev. Na prvi pogled bi morda lahko rekli, da imajo krajani starega mesta lažji dostop do občinskih funkcionarjev, a v praksi temu ni tako. To je delo članov sveta Krajevne skupnosti in to mislim, da je tudi naša naloga v prihodnje. - Omenila si, da nimate prostorov. Je to hud hendikep? - Vsekakor ni prednost. In tudi zaradi tega, ker nimamo svojih prostorov, bom tri četrtke v februarju , od 10. februarja dalje, na razpolago za pogovor s krajani med 17.30 in 19.00 uro v prostorih Društva Izolani v Gorki-jevi 6 ob parku Pietro Coppo, kjer so mi ponudili možnost uporabe prostora. Naj krajane ob tej priložnosti povabim, da pridejo s svojimi pobudami in predlogi, ki jih bom nato predstavila svetu KS. Naj povem, da gre za povsem osebno iniciativo, do katere so me privedli krajani sami. Mnogi so se namreč potožili, da ne vedo, kje bi lahko začeli reševati probleme. Upam, da bo ta pobuda dobro sprejeta in če se bo izkazala za učinkovito, bom s to prakso nadaljevala. - Katere pa so najbolj pogoste težave krajanov? - Teh je zagotovo veliko in vsak ima svoje. Mnoge so morda tudi rešljive, a le, če nastopimo skupaj. Osebno mislim, da je že skoraj nujno pretlakovanje Gregorčičeve ulice, ki je ena osrednjih ulic v starem delu mesta in je v resnično obupnem stanju. Ne le tlak, tudi meteorna kanalizacija je problem, saj ob deževjih tam voda teče v potokih. Svoje delo- vanje nameravam usmeriti tudi k spodbujanju energetsko varčne in trajnostno naravnane obnove objektov v starem mestnem jedru. Subvencije v te namene obstajajo na državni ravni, dobro pa bi bilo, da bi tudi na občinski ravni razmislili o spodbudah ali celo subvencijah za gradnjo energetsko varčnih objektov v starem delu. Sicer je proračun za to leto že pripravljen, na kakšne posebno visoke proračunske vire pa tudi v prihodnjih letih ne gre računati. A kjer je volja je pot. Če bi hoteli doseči kakšno, nekoliko večjo investicijo, bi se morali na to pripraviti že zdaj, v upanju, da oblast prepričamo do priprave naslednjega proračuna. Dela, ki nas člane sveta KS Staro mesto še čaka, je veliko. Pogovori s krajani ob četrtkih V februarju bo predsednica krajevne skupnosti Izola Staro mesto ob četrtkih na razpolago za osebni razgovor, pobude in predloge za izboljšanje življenjskih pogojev v starem mestnem jedru. Vrata so odprta za vsakogar v dneh 10.2., 17.2 in 24. 2. 2011 med 17.30 in 19.00 uro v prostorih Društva Izolani v Gorki-jevi 6 ob parku Pietro Coppo. Svoje predloge in pobude pa lahko kadarkoli posredujete tudi prek spletnega naslova: izolamesto@gmail.com. Predloge pa lahko posredujete tudi na naslov koordinatorke, ki v občinki upravi skrbi za krajevno skupnost Staro mesto: patricija.oblak@izola.si. Uradne ure krajevne skupnosti so v času uradnih ur občinske uprave in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 12.00, v sredo pa tudi od 14.00 do 17.00. Aljoša M. Parkirišča menda bodo Malo preden je funkcijo župana prevzel Igor Kolenc, je bivši župan doktor Tomislav Klokočovnik nepričakovano sklical izredno sejo, na kateri bi neposredno moralo biti govora, med drugim, tudi o garažni hiši za pošto. Kazalo je, da se zadeve okoli garažne hiše vendarle premikajo, morda celo prehitro. In občutek smo dobili, da se hudo mudi. A kaže, da so se stvari spremenile. Jasno je, da Občina nima denarja. Tako pravi nova oblast. A slabo finančno stanje Občine ne pomeni, da imamo Izolani več možnosti za parkiranje. Po ulicah se je tako že govorilo, da je pogodba za gradnjo garažne hiše med Mabro inženiringom in Občino prekinjena. Zanimalo nas je seveda, če je to res, a na Mabri niso hoteli dajati izjav v zvezi s to zadevo. Povedali so nam samo, da so se že pogovarjali z županom, predlagali določene rešitve, a odgovorov še niso dobili. In niso bili videti kaj preveč zadovoljni z nastalo situacijo. Iz Občine pa so nam sporočili, da je pogodba z Mabro še vedno veljavna, da pa pogovori zaenkrat niso prinesli nikakršnih novosti na tem področju. O tem, ali obstaja alternativna rešitev za problem parkiranja, pa je občinska služba za stike z javnostjo povedala, da alternative seveda obstajajo, a da še vedno obravnavajo različne idejne rešitve. V primeru konkretnih sprememb pa bo javnost o tem pravočasno obveščena. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da v načrtu razvojnih programov za leto 2011 ni zaslediti večjih investiji v parkirišča. Na Občini pravijo, da bodo z manjšimi posegi, ki bodo skladni z zmožnostmi občinskih financ v največji možni meri učinkovito zadovoljevali tovrstne potrebe občank in občanov. Po uvodnih minutah tekme je torej rezultat: Parkirna garaža : alternativne rešitve 0:1 AM MATODHAČ7 Četrtek, 3.februar2011,št. 896 ------------------------------------------------- Komunalije-------------------- Smeti na bistriško, voda s Krasa Skoraj istočasno so včeraj južnoprimorski župani v Sežani podpisali dogovor o oskrbi z vodo, v Ljubljani pa so na istem ministrstvu za okolje pripravili posvet o ravnanju z odpadki in o skupnih odlagališčih, Če takšnih dogodkov ne bi bilo že nekaj, bi lahko bili veseli a se je vse skupaj že nekajkrat sfižilo. Morda pa bo tokrat drugače?. ČISTILNA NAPRAVA A <,rr. .v-m Siyin«fr «; AJnmiuKii« P*lcli>£*k CISTO NA NAPHAVA Kot je znano so obalne občine in Rižanski vodovod vrsto let odločno zagovarjali vodni vir oziroma večji zbiralnik v Kubedu, ki pa so mu nasprotovali nekateri okoljevarstveniki in Ministrstvo za okolje in prostor. Tam so tudi sprejeli idejo o skupni lokaciji Ilirska Bistrica - Rodik (v bližini Barke), ki bi napajala deset obalno-kraških občin. Toda občine nekako niso našle dovolj moči za takšen dogovor, ker pa je bilo predvidenih 50 milijonov Evrov vedno bolj "ogroženih" so se vendarle dogovorili. Pomembno je tudi to, da je v ta namen iz kohezijskih skladov Evropske unije predvidenih 85 odstotkov, 15 pa od države. Celoten sistem oskrbe s pitno vodo vključuje naslednje občine: Hrpe-Ije-Kozina, Sežana, Miren-Kosta-njevica, Ilirska Bistrica, Komen, Divača, Mestna občina Koper, Izola in Piran. Kot so povedali ob včerajšnjem podpisu pogodbe je osnovni cilj projekta zagotovitev zanesljive oskrbe prebivalcev s kakovostno in varno pitno vodo na stroškovno učinkovit način, pri čemer bo Občini Izola, Mestni občini Koper in Občini Piran zagotovljena dodatna količina vode. Kot je znano plačuje Rižanski vodovod Istrskemu vodovodu, iz katerega se napaja predvsem Piran, okrog milijon Eurov letno. Koordinator med MOP in župani za sklenitev Pogodbe o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa je podžupan občine Piran Gašpar Gašpar-Mišič. V pogodbi je za nosilno občino projekta določena Občina Sežana, kjer je tudi sedež sveta županov, za koordinatorja projekta na strani občin pa Javno podjetje Kraški vodovod Sežana. Ministrstvo za okolje in prostor bo plačalo stroške pridobivanja potrebne prostorske, okoljske, projektne, investicijske in razpisne dokumentacije, sklepanje pogodb o služnosti, odškodnin za služnosti, odkup zemljišč, pridobitev soglasij, dovoljenj za gradnjo in uporabnih dovoljenj. Občine krijejo pripadajoči del stroškov na podlagi projektiranih potreb po rabi vode v posameznih občinah, in pripadajoči del stroškov priprave na primarnih in sekundarnih cevovodih s pripadajočimi objekti vsaka na svojem ozemlju. Plačamo tudi možnost priključkov Občinski svetnik Liste Izolani, Slavko Samotorčan, je na seji občinskega sveta predstavil pobudo za revizijo postopkov zaračunavanja nadomestila za stavbno zemljišče v letu 2010. Veliko izolskih občanov se je namreč pritožilo, da so dobili previsok obračun nadomestila oziroma previsoko točkovanje svoje nepremičnine. Glede na to, da gre za zneske, ki pri posamezniku morda niti niso tako enormni (v povprečju višji za 20 do 30 Eur) pri skupnem znesku pa nanesejo vsaj 100.000 Eur dodatnega denarja v občinski blagajni. Seveda se zdi takšno ravnanje občine logično tistim, ki jo razumejo kot podjetje, če pa vemo, da je lokalna skupnost le organizirana oblika upravljanja v interesu občanov, potem je jasno, da smo n ekaj narobe razumeli. Pobuda je bila podana korektno in po poslovniku, tako da bodo zdaj občinske strokovne službe morale pripraviti temeljit odgovor, da potolažijo jezne občane, ki jih podobno "darilo" čaka tudi v tem letu, kot rezultat tako visoke odmere pa bo še odmerjeni davek na nepremičnine. Eden pomembnejših dokumentov, ki so "krivi" za takšen izračun nadomestila je Geografski informacijski sistem Občine Izola (GIS), zbiraka podatkov o komunalni opremljenosti stavbnih zemljišč, ki je tistim, ki so malo bolj vešči z računalnikom dostopna tudi na spletnem naslovu http://pro-stor3.gov.si/javni/ Toda, sam GIS ni prav nič kriv. Kriv je Odlok o nadomestilu za stavbno zemljišče, ki pravzaprav določa, da imate tisto, kar bi lahko eventuelno imeli. Skratka, ker bi lahko imeli nekaj, česar nimate vam zaračunajo, kot da imate. In prav to se je zgodilo večini od nas, tako kot lastniku nepremičnine, ki se je pritožil, da so mu zaračunali plinsko napeljavo, čeprav je v ulici nimajo. Usodni 9. člen 9. člen Odloka o nadomestilu v svoji 2. točki namreč, med drugim, opredeljuje "stanovanjsko površino stavbe ali zemljišča kot komunalno opremljeno, če je stanovanjska površina stavbe ali zemljišča priključena oziroma če obstaja možnost izvedbe priključka na komunalno infrastrukturo." 3. točka Odloka pa določa, da ima "stavbno zemljišče možnost priključka, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča do lOOm." Upravni organ je tako na podlagi teh podatkov pri odmeri nadomestila za leto 2010 upošteval, da je stavbno zemljišče opremljeno s plinovodom, čeprav plinovoda v tisti ulici sploh ni, je pa v sosednji in to je za oceno dovolj. Saj veste, kako je napisal naš pesnik, ki ga bomo počastili v torek: Ne vrag, še sosed bo mejak. D.M. - "Od kod tako visok račun za sobo" se jezi hotelski gost na recepciji. - Poleg spanja ste imeli še pijačo v hladilniku, pa sendvič v hladilniku in welness v nadstropju. - Ampak saj tega nisem niti uporabil niti se nisem dotaknil hladilnika. - Morda res, ampak možnost pa ste imeli. - Torej vam jaz zaračunam, ker ste spali z mojo ženo, se razjezi gost. - Saj nisem, pravi receptor. - Morda ne, ampak možnost pa ste imeli Odlagališče Globovnik? Več neznank je še vedno glede skupnega regijskega odlagališča, ki ga že več kot desetletje neuspešno išče združenje Gojup. Slednjega so želeli celo razpustiti, saj je bilo jasno, da je šlo predvsem za zapravljanje denarja brez učinka, vendar so se župani odločili, da bodo počakali še do marca meseca, ko bodo še enkrat skušali doreči možnost ureditve regijskega odlagališča v občini Ilirska Bistrica. Tam imajo v mislih pet možnih lokacij na območju od Bitnje do Zabič, najbolj primerna pa se zdi tista na Globovniku, kjer je že nesanirano odlagališče industrijskih odpadkov nekdanje tovarne Tok in je območje že zdaj zelo degradirano. Odločitev naj bi v ilirskobistriški občini sprejeli do konca leta, vsekakor pa bo treba pohiteti, saj se čas za črpanje kohezijskih sredstev izteka, brez teh pa bi bilo center nemogoče zgraditi. Evropska sredstva bi namreč predstavljala 60 odstotkov investicije, ki bi presegla 40 milijonov evrov. Izolska občina menda podpira lokacijo odlagališča v Ilirski Bistrici, težave pa zaenkrat povzroča koprska občina, ki se ne opredeljuje do te lokacije, brez nje pa enostavno ne bi dosegli zadostnega števila vključenih prebivalcev. Za pridobitev evropskega denarja jih mora biti vsaj 100.000, brez Kopra pa jih ni dovolj. Z reševanjem tega problema so povezana tudi podaljšana dovoljenja za občinske deponije. Namreč, pogoj za podaljšanje dovoljenja za obratovanje odlagališč je sklenjena pogodba o regijskem odlagališču. Če te ni tudi občinske deponije ne bodo dobile podaljšanega dovoljenja za obratovanje, ur ALI POZNAMO OUČNA OUA? Slow Food Primorska vabi na srečanje ALI POZNAMO OUČNA OUA ? V ponedeljek, 7. februarja ob 18.30 v Oljarni Hrvatin v Kopru Družina Hrvatin nam bo pripravila prigrizke, katerih rdeča nit bodo oljke in oljčno olje. Pridružila se nam bo ga. Milena Bučar Miklavčič, strokovna poznavalka oljčnega olja, in nas popeljala skozi nekaj različnih vonjev in okusov oljčnih olj. Mladi vinar Matej Korenika bo poskrbel za predstavitev vin iz kleti Korenika & Moškon iz Kort Prijave na elektronski naslov bu-tul@siol.net ali na GSM 041 718 219 do zapolnitve prostih mest ali do nedelje, 6. februarja. Jaka Hudales premagal “ta velike” Futsal Favoriti do zmag, remi na Škofijah, poraz Izolanov Derbi šestnajstega kroga med Tomi Press Bronxom in Puntarjem se je po zadetku v vsakem izmed polčasov dvoboja na Škofijah končal z remijem 1:1. Preostala srečanja so se razpletla z zmagami favoritov. Dobovec Trgovine Jager je na domačem parketu z visokimi 7:1 odpravil Sevnico, državni prvak Oplast je na gostovanju v Sežani strl domačega Casinoja Safir (1:3), vodilna FC Litija pa je z 2:7 slavila v Izoli. Izola - FC Litija 2:7 (2:4) Spomladanski del, 16. kolo odigrano dne: 28.01.2011 ob 21:00 Izola, športna dvorana, gledalcev: 150 0:1 [3] Igor Osredkar, 1:1 [3] Džoša Lazarevič, 1:2 [5] Gašper Vrhovec, 1:3 [13] Igor Osredkar, 1:4 [15] Dejan Simič, 2:4 [19] Dragan Meš, 2:5 [27] Danijel Pantič, 2:6 [35] Damir Pertič, 2:7 [38] Matic Račič. Akumulirani prekrški: 1.polčas 4:4, 2.polčas 3:5 Marko Janjič (Izola): “Litija je bila boljši nasprotnik. Mislim pa, da bi z malo sreče, potem ko smo štirikrat zadeli okvir vrat, razlika v izidu lahko bila manjša, kot je bila. Vzdušje v ekipi je kljub porazu v redu, vemo kje moramo iskati točke. Upamo na pozitivne rezultate in obstanek v ligi.” Borut Kristan (FC Litija): “Pričakovana in zaslužena zmaga. Od prve minute smo bili bolj-ši in imeli Izolo v svojih nogah.« Rokomet Zagorje GEN I - Casino Izola 33:24 (17:10) Izolanke so se na gostovanje podale številčno okrnjene, nekaj deklet pa je nastopilo obolelih. Kljub temu so začele obetavno in povedle z 2:0, vendar je kmalu prišla do izraza kakovostna premoč domačink. Casinojevke, pri katerih je po odsotnosti zaradi poškodbe znova zaigrala Ula Toplak, so sicer z borbenim nastopom skušale držati korak z Zagorjem. Vendar kaj več od doseženega tokrat, glede na razmere, ni bilo moč iztržiti. Pri Izoli so se med strelke vpisale Polona Barič 8, Suzana Atanasova 5, Ajda Bajraktarevič 4, Ula Toplak 3 in Sanela Poljak, Sandra Barišič, Nika Djuranovič ter Tina Bajič po 1. Izola je po zadnjem krogu na osmem mestu. V soboto bo v Kraški obalni derbi, saj prihaja v goste ekipa Pirana. Glede na to, da obe moštvi potrebujeta točke, naša dekleta pa ob tem načrtujejo še maščevanje za tesen poraz na prvi tekmi, se obeta napeta in zanimiva rokometna predstava. Fatnje pa bodo v soboto pričeli z drugim delom prvenstva. Za začetek se bodo pomerili z ekipo Gro-suplja._________________ Namizni tenis l.SNTL - članice Interdiskont :Arrigoni5:l V Soboto so članice igrale na Ravnah proti prvouvrščeni ekipi. Domačinke so popolnoma upravičile vlogo favorita in zasluženo zmagale. Pri Arrigoniju se je le Jana Ludvik enakovredno kosala z nasprotnicami in je ekipi prispevala častno točko. Povsem enakovredno, pa je odigrala tudi proti Asiji Kasabovi, prvi igralki Interdiskonta. Za ekipo sta nastopili še Kristin Fatorič in Alenka Ačimovič. 2.SNTL - člani Ptuj II :Arrigoni4:5 Z drugim delom prvenstva so pričeli tudi člani. Na Ptuju jim je v tesni enakovredni tekmi uspelo priti do zmage. Po dve tekmi sta zmagala Gregor Vukovič in Kristjan Ludvik eno pa Admir Muratovič. Branik : Arrigoni 5:2 Drugo tekmo popoldan so naši tekmovalci v Mariboru odigrali nekoliko slabše in domačini so zasluženo prišli do dveh točk. Po en dvoboj sta zmagala Kristjan Ludvik in Gregor Vukovič. Kljub ne najboljše odigranemu krogu prvenstva naše igralke še vedno ostajajo na drugem mestu, člani pa so tudi v prvem delu prvenstvene lestvice na petem mestu. Mladi uspešni V nedeljo je v Vrtojbi potekal polfinalni kvalifikacijski turnir za kadetinje ekipno. Naše mlade tekmovalke so brez težav opravile z nasprotnicami in vse ekipi premagale z najvišjim izidom 5:0. Podobno tekmovanje so imeli tudi kadeti v Ljubljani. Povsem zasluženo so premagali tri ekipe 5:0 V zadnjem dvoboju pa so 3:5 izgubili proti ekipi Puconcev. Tako so osvojili drugo mesto, ki še vodi na ekipni finale med najboljših osem ekip v državi. Rezultati: Kadetinje Arrigoni : Kajuh - Ljubljana 5:0 Arrigoni : PPK Rakec 5:0 Arrigoni : Iskra Avtoelektrika - Vrtojba 5:0 Arrigoni : Vesna - Zalog 5:0 Kadeti: Arrigoni : Ljubljana 5:0 Arrigoni : Tempo - Velenje 5:0 Arrigoni : Kajuh - Ljubljana 5:0 Arrigoni : Kerna - Puconci 3:5 Za ekipo kadetinj so nastopile Urška Čokelj, Maja Milenkovski in Katrina Sterchi. Pri kadetih pa Jakob Hodžič, Matej Germek in Erik Paulin. Jadranje Sklepni, 6. dan regate Rolex Miami OCR, druge izmed 7 regat jadralskega svetovnega pokala v vseh 10 olimpijskih razredih v sezoni 2011, so bile na morju pred znamebnitim otočkom Key Biscayne v Miamiju na sporedu regate za kolajne najboljših deseteric v 9 olimpijskih jadralskih razredih, v desetem, v ženskem trosedu elliott 6, pa le še dvoboja za zmago in 3 in 4 mesto med skupno 24 3-članskimi ženskimi posadkami. V soboto smo imeli Slovenci na morju le še naša najmočnejša moža iz rekordno številne 10-članske reprezentančne odprave, Gašperja Vinče-ca in Vasilija Žbogarja, ki sta v najboljši deseterico elitnega olimpijskega moškega enose-da finn v Miamiju napadala s 5 oziroma 7 mesta v skupni raz-vrstvi 37 jadralcev. Med našima šampionoma je imel v regati za kolajne (najboljša deseterica jadra za dvojne točke) možnosti za napredovanje le še 5-uvrščeni Vinčec, saj mu je četrtouvrščeni Avstralec Brendan Casey uhajal le za 4 točke, za enako število točk pa ja Gašper bežal Američanu Zachu Raileyu. Sedmou-vrščeni Vasilij Žbogar, pred zadnjim štartom s 17 točkami več kot Vinčec na računu, pa je bil teoretično že izven boja za najboljšo miamijsko peterico. V šibkem vetru (med kratko regato z dvema krogoma na stranici v veter in v krmo ni zmogel več kot 5 do 6 vozlov) je zato Vinčec napadel Avstralca Ca-seya in se obenem brani, pred Američanom Raileyem. Vinčec je dvoboj z Avstralcem resda dobil (Gašper je regato za kolajne končak 7, Avstralec je bil 8, Američan Railey pa 6), a ga le z mesto boljšo uvrstitvijo (v cilju bi moral biti 2 mesti pred njim) v skupni razvrstitvi ni dohitel. Vasilij Žbogar, ki je v Miamiju štartal po 2 mesecih priprav in 3 regatah v Avstraliji (Vasilij je bil 13 v Perthu, 9 na regati za svetovni pokal v Melbourneu in 2 na odprtem DP Avstralije v finnu v Cronulli pri Sydneyu), je regato za kolajne lahko odjadral brez taktiziranja, saj v skupni razvrstitvi ni več mogel nič pridobiti, in je po dobrem štartu prvo bojo v veter obrnil celo kot prvi, potem, ko ga je sloviti Ben Ainslie ujel in prehitel, pa zanesljivo branil 2 pozicijo. Za Ainsliejem, Žbogarjem in Andrewom Mill-som, drugim izmed 3 Angležev v regati za kolajne (Slovenci in Američani smo imeli v zadnji morski bitki sicer ne ravno kakovostno vrhunske miamijske konkurence med »finnci« po 2 moža na morju), ki so končali na prvih treh mestih, so v cilj prihajali Poljak Rafal Szukiel, v Miamiju najboljši izmed treh Angležev in končni zmagovalec Gilles Scott (Scott je zbral 29 točk, Ainslie 30, Mills pa 33), Railey, Vinčec, Casey, Tržačan Paoletti in Američan Paine. Za zmagovito angleško trojico Scott-Ainslie-Mills je bil s 54 točkami četrti Avstralec Casey, peti Vinčec s 56 točkami, šesti Američan Railey (58 točk), sedmi pa pa Žbogar s 63 točkami. In preostali naši? Nik Pletikos je med 104 laserji kot član zlate finalne flote končal na 47. mestu, slovenske barakude, Vesna Dekleva-Paoli, Katarina Kerševan in Lena Koter so bile s 6 zmagami in 6 porazi sicer šele 20 med 24 ženskimi posadkami v dvobojih z jadrnicami elliott 6, so so v Miamiju dokazala, da so na dobri poti, saj bi sem jim vse skupaj lahko mimogrede končalo bistveno bolje in so bile že zrele (zanje je bil usoden nepotreben poraz v 3 metre pred ciljem nesrčeno izgubljenem dvoboju s Portugalkami krmarke Rite Goncalves) za pristanke med najboljšo dvanajsterico. Moška posadka Mitja Mikulin-Sebastian Prinčič je z 18 mestom med 42 moškimi posadkami dvoseda 470 solidno opravila, ženski par Tina Mrak-Teja Černe (jadralki iz JK Pirat Portorož sta tako kot Mikulin in Prinčič v Miamiju jadrali z najeto jadrnico, a je bila njuna veteranka iz mimijskih jadralskih arhivov sila počasna) pa je s 16 mestom med 24 posadkami verjetno opravil manj kot je sta pričakovali jadralki in Tomaž Čopi, v Miamiju v vlogi trenerja obeh slovenskih posadk 470. Elitni regatni sezoni v predolimpijski jadralski sezoni (in drugi letošnji dvoboj med Vinčecem in Žbogarjem v finnu) se bodo s tretjo regato za svetovni pokal od 2 do 9 aprila nadaljevali v Palma de Mallorci. Franci Stres Kickboxing Zlata rokavica 2011 Na mednarodnem turnirju v kickboxingu, je Jaka Hudales dvakrat stal na zmagovalnih stopničkah. Pretekli vikend, dne 30.01.2011, se je v bližnjem Venetu, točno v Coneglianu, v prelepi areni Zop-pas, odvijal prvi letošnji mednarodni turnir v kickboxingu znan pod imenom Golden Giove, ki je privabil kar 1100 tekmovalcev iz 17 držav in 118 klubov, med katerimi sta bila tudi člana klu- ba KIT iz Izole Jaka Hudales in Sebastijan Lazar. V svoj prvem letošnjem nastopu v disciplini semi contact, med mlajšimi kadeti, do 32 kg, je Sebastijan Lazar žal vknjižil poraz. Vseeno pa je njegov nastop pokazal, da je od lanskega leta napredoval, saj se je njegov starejši nasprotnik iz Lihtenštaj-na moral kar potruditi, da je na koncu zmagal. Jaka Hudales je v svojem starostnem razredu starejših kadetov, do 63 kg, v katerem je nastopilo 34 tekmovalcev, napredoval iz kola v kolo, ter po štirih borbah zasluženo osvojil 1. mesto. To mesto je le potrdilo, da gre trenutno za enega najboljših, lahko kar zapišemo, svetovnih tekmovalcev v tem starostnem razredu. Prvič pa se je tokrat poizkusil še v združenem starostnem razredu mladincev in članov, kjer je nastopilo 36 tekmovalcev. Po štirih zmagah je prispel v finale in s tem prekosil vse znane tekmovalce in tudi vsa pričakovanja. V velikem finalu se je srečal z nosilcem raznih svetovnih in evropskih naslovov, Madžarom Veresem. Borba polna preobratov, vodstvo enega, nato drugega, ob znaku za zaključek borbe, Madžar vodi le za pičlo točko, rezultat 8 proti 7, tako Hudales osvoji odlično 2. mesto. Z osvojitvijo te medalje je Hudales pokazal, da vstopa v novo tekmovalno sezono pripravljen in da nas bo še v nadalje razveseljeval s svojimi nastopi. Že naslednji vikend ga čaka nastop na mednarodnem prvenstvu Atene Challenge, v Grčiji. Samouresničitev z jogo Na drugem januarskem snidenju borznikov znanj v izolski mestni knjižnici je Veronika Dečko predstavila jogo po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju«. Po predstavitvi sva s predavateljico spregovorili nekaj besed. - MKI: Koliko časa se že ukvarjate z jogo? - VD: 19 let. - MKI: Ste tudi že verificirana inštruktorica joge. Kakšna je bila pot do tega naziva? - VD: Najprej je bilo treba organizirano -to pomeni na tečajih društva Joga v vsakdanjem življenju- vaditi nekaj iet in s tem osvojiti vseh osem stopenj sistema. Potem je bilo treba na Fakulteti za šport v Ljubljani opraviti izpite iz anatomije, fiziologije, travmatologije in medicine športa. Sledil pa je še izpit pri avtorju sistema, po katerem vadimo - pri Višvaguruju Paramhans Swami Mahešvaranadi. - MKI: Med predstavitvijo jogijskih vaj ste omenjali tudi nekatere skupne indoevropske korenine - v jeziku. Od kod vam to znanje? - VD: Sem profesorica slovenskega jezika in ko obravnavamo poglavje o razvoju jezika, povem, da izvira večina evropskih in del svetovnih jezikov iz skupnega prednika, indoevropskega prajezika. Znanstveniki so to dognali na podlagi podobnosti posameznih besed teh jezikov. Na primer: mati (slovensko), Mother (ang.), mutter (nem.) ... in končno mata (indijsko-hindi). - MKI: Zakaj ste se odločili, da svoje zanje in vedenje o jogi predstavite na delavnici Borze znanja? - VD: V zadnjem času čutim, da bo treba teoretično in praktično znanje o jogi posredovati dalje in v veselje mi bo, če bo kdo to sprejel in sledil. Nič ne more bolj koristiti modernemu človeku! - MKI: Kaj je vam osebno dala joga po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju«? - VD: Vse, kar je napisano na letakih, da lahko joga da. To ni reklama, to je vse res. Ce pa moram prav imenovati, bi izpostavila notranji mir, uravnoteženost, osveščenost; harmonijo telesa, duše in duha. - MKI: Kaj je bistvo joge po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju« in v čemu se ta razlikuje od ostalih jog, ki se pojavljajo »na tržišču«? - VD: Bistvo in cilj joge je spoznanje samega sebe, samouresničitev. In ker je to dolg proces, je treba utrjevati in čistiti telo, urediti čustva, ukrotiti um in skrbeti za svoj duhovni napredek - zato vse te tehnike. Joga v vsakdanjem življenju je popoln, postopen sistem, ki združi starodavno znanje joge s popolnim razumevanjem potreb in stisk sodobnega človeka. Ima svojega avtorja in mi inštruktorji svojega duhovnega učitelja. V spoštovanju do njega in pod njegovim budnim vodstvom opravljamo svojo nalogo odgovorno in čim popolnejše. - MKI: Poznam ljudi, ki jih je pri jogi zmotilo pretirano poudarjanje vegetarijanstva in skorajda prepoved uživanja kave in jajc. Kako vi gledate in v praksi doživljate takšne striktnosti? - VD: Strpno in počasi! Vse to pride samo po sebi z osveščenostjo in razumevanjem, kar se pridobi na vadbi. - MKI: Je joga primerna za vse ljudi? - VD: Da - MKI: Vemo, da so ljudje na vodstvenih položajih v hudem stresu. Med predstavitvijo ste dejali, da bi vas po upokojitvi veselilo vpeljati jogo v ta segment populacije. - VD: Mislim, da bi jih lahko obravnavali malo drugače, da bi si lahko privoščili kakšen uglednejši prostor, ne predstavljam si jih v kakšni šolski telovadnici. Bomo videli, kakšen je interes. - MKI: Katera jogijska vaja je tako preprosta in učinkovita, da jo lahko izvajamo sami kjerkoli smo? - VD: Ponavadi je izvajanje asan -jogijskih vaj vezano na vadbeno podlogo. Ni pa nujno. V domovih upokojencev, kjer poteka organizirana vadba joge, zaradi omejene gibljivosti, vadeči izvajajo skoraj vse vaje, ki smo jih mi izvedli na tleh, na stolu. Učinki so enaki. Torej je vsaka vaja primerna za vsakršno situacijo. Športniki že poznajo mentalno vadbo, to je pravi čudež, da lahko v času poškodbe vadiš v mislih z enakim učinkom! Tako je pri jo^i (saj športniki so to spoznali tu). Ce je kakšna jogijska vaja za vas iz kakršnegakoli vzroka neizvedljiva, jo izvedete mentalno, tudi če vadite v skupini. Lahko pa priporočim ašvini mudro, ki je popolnoma nevidna in jo lahko izvajate na primer tudi med sestankom. - MKI: Hvala za ta pogovor. In za sodelovanje na Borzi znanja - VD: Hvala za oboje tudi Vam! Z Veroniko Dečko sem se pogovarjala Ksenija Orel. Knjižnični pogovori Recesija je pobrala še Prešerna Menda se ni zgodilo že več kot četrt stoletja, da bi odpadla proslava v čast kulturnemu prazniku. Tokrat jo je pobralo proračunsko varčevanje, zato so se kulturniki morali znajti kot vejo in znajo. In prav zato prireditev ne bo manjkalo, a zasluge za to gotovo ne gredo lokalnio oblasti. V znak protesta zaradi takšne odločitve bi pravzaprav morali objaviti prazno stran, kot se za “kulturniški molk” spodobi. Toda, privrženost kulturnemu bitu in tradicionalna izolska trma sta naredila svoje in tako se bo v Izoli v naslednjih dneh dogajalo marsikaj zanimivega, čeprav brez podpore občinskega proračuna. V Centru za kulturo, kjer so sicer vsa leta pripravljali proslavo ob kulturnem prazniku (pred dvema letoma smo imeli koncert Vlada Kreslina s skupino), bo v petek 4. 2. nastopila skupina Vruja. Vstopnine ni. Vsako leto Slovensko kulturno društvo Istra v Pulju v počastitev slovenskega kulturnega praznika organizira razstavo likovnika iz Slovenije. V sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran bo meseca februarja v njihovi galeriji v centru mesta (v ulici Hermana Dalmatina 3) predstavljen izbor del (slike in stekleni objekti) Mire Ličen Krmpotič. V Obalnih galerijah Piran je bila v letu 2010 predstavitev njenega sicer obširnega likovnega opusa v beneški Galeriji A + A in v oktobru v portoroškem Monfortu in koprski Galeriji Loža, izšla je tudi obsežna monografska publikacija. V lanskem letu je prejela tudi stanovsko Nagrado ZDSLU. Galerija Slovenskega kulturnega društva Istra v Pulju Otvoritev: petek, 4. februarja 2011 ob 19.uri Mesecu kulture so sicer v Centru za kulturo v celoti posvetili preminuli vsestranski umetnici, plesalki, slikarki in pesnici VUKI KUMAR HITI. Poseben plesno igrani večer bo 17. januarja, ko bodo ob otvoritvi razstave nastopili plesalci Plesnega studia LAI in igralci Gledališča Steps iz Izole Eden pomembnejših dogodkov, ki sovpadajo s praznikom kulture bo tudi četrtkova (Mestna knjižnica Izola, 10. februarja ob 19,00) predstavitev pesniške zbirke izolskih pesnic z naslovom: V BILKE V BURJI - FUSCELLI NELLA BORA. V njej je se predstavlja trinajstih izolskih pesnic: Milenka Arsenov, Aljoša Križ, Lucija Beguš, Tura Bevitori, Dorina Beržan, Astrid Brenko, Dragica Fi-čur, Alenka Godnič, Klarisa Jovanovič, Marija Krstič, Marjetka Popovski, Špela Pahor in Patricija Sosič. Za glasbo bo poskrbel kitarist in pevec, Enzo Hrvatin. Circus Fantasticus imamo tudi v Izoli Dolgo pričakovani tretji celovečerec Janeza »Mikija« Burgerja govori o vojni skozi sijajen preplet podobe in zvoka ter povsem brez besed. Najboljši film 13. Festivala slovenskega filma je dobitnik šestih Vesen in Kodakove nagrade za najboljšo fotografijo. Zgodba filma, ki so ga posneli v glavnem v Slovenski Istri je zanimiva in aktualna. Moški ostane sam z otrokoma v napol porušeni hiši sredi osamljene planjave. Ženo mu je ravnokar ubila granata v vojaškem spopadu. Pričakuje nov napad. Namesto tega se pri hiši ustavi potujoča karavana cirkusa Fantasticus. S sabo pripeljejo umirajočega šefa cirkusa. Ali se lahko v pokrajini vojne in smrti zgodi tudi nekaj lepega? Se lahko življenje premakne naprej? Je mogoče spoznanje, da smrt ne obstaja? Janez Burger, režiser in scenarist filma Circus fantasticus: »Ko sem se rodil v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se je zdelo, da so bile temne sile zla poražene v času druge svetovne vojne in bomo živeli v bratstvu, enotnosti in miru do konca svojih dni. Kar je ostalo od vsega tega, so samo lepi spomini na otroštvo. Ko razmišljamo o tem, kako je človeštvo živelo zadnjih nekaj tisoč let, ne dobimo vtisa, da je živelo v miru, ki so ga občasno prekinile vojne. Živelo je v vojni z občasnimi premirji. Za dokaz je treba samo vključiti televizijo. Vojna spreminja svojo obliko, vendar pa to ne pomeni, da ni sestavni del človeške narave in kot taka del okolja, v katerem živimo. Bilo bi iluzorno misliti, da se bo to dejstvo bistveno spremenilo v naslednjih nekaj stoletjih. Circus Fantasticus obravnava vprašanje, kako preživeti v takem okolju. Dogaja se v vojni, ki ni vezana ne na prostor in ne na čas. Lahko bi se dogajal pred stotimi leti ali tri tisoč let v prihodnosti. Sobotni kultivator Tudi v Ljubljanski ulici se bodo spomnili slovenskega kulturnega praznika. Po dokaj uspešnem prvem sobotnem srečanju, ki je v dopoldanskih urah lepo oživilo ta del mesta, bodo v soboto, S. februarja od 10.00 do 14.00 pripravili razstavo grafik oziroma jedkanic Prešernove Zdravice v devetih sličicah (osem kitic in naslovnica) ki so delo Marjana Motoha. Zbirka grafik bo tudi naprodaj. Hkrati bodo v ulici predpremi-erno predstavili knjigo pesmi Bilke v burji, trinajstih izolskih pesnic. Nekatere med njimi se bodo tudi predstavile. Za to priložnost pa se obeta tudi posebej bogato založena Librama oziroma Razdajalna knjig. Tudi v Kortah Franceta niso pozabili Podružnična šola Korte prireja v svojih prostorih skupaj s Kulturnim društvom Korte v sredo, 9. februarja 2011 ob 18. uri kulturni praznik. Nastopajo učenci šole in pesnica Marija Grbec, razstavljajo domači ljudski umetniki: Devid Hrvatin, Laura Babič, Fabio Babič in še kdo ... Po prireditvi bo občni zbor Kulturnega društva Korte. Ljudje v tem filmu ne govorijo, kar pa ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Ce bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami.« Film Circus Fantasticus bo na rednem sporedu Art kina Odeon Izola do srede 15. februarja. )to: Prir Kulturniški smerokazi Petek, 4. februar 2011 Kulturni dom Izola - ob 19.00 Počastimo slovenski kulturni praznik in mesec kulture, ki je pred nami ! vabimo vas na koncert istrske etno skupine A/"!RU*J^L je glasbena skupina, ki nadaljuje tradicijo glasbenih skupin iz slovenske Istre, ki so v zadnjih desetletjih pustile globoko sled v poznavanju in popularizaciji glasbenega izročila Istre. Vruja skuša na svoj lasten način dodati kamenček v mozaiku poustvarjanja in izvajanja glasbene dediščine Istre. Vabljeni, vstopnine ni ! Zaradi bolezni v ansamblu odpade koncert vokalne skupine Muska, napovedan za petek, 4. februarja v Kulturnem domu. Torek, 8. Februar 2011 Hotel Delfin - ob 20.00 “VEČER SLOVENSKIH PESMI in POEZIJ dr. FRANCETA PREŠERNA" V programu nastopa ženska pevska skupina DEKLETA. S ŠKOFU (vodi: Marjetka Popovski) Sreda, 9. februar 2011 Korte - Podružnična šola Korte - ob 18.00 Podružnična šola Korte prireja skupaj s Kulturnim društvom Korte Kulturni praznik Nastopajo učenci šole in pesnica Marijaurbec, razstavljajo domači ljudski umetniki: Devid Hrvatin, Laura Babič, Fabio Babič in še kdo ... Po prireditvi bo občni zbor Kulturnega društva Korte. Manziolijeva palača - ob 18.00 12. literarni in likovni natečaj 2010 Podelitev priznanj udeležencem, ki so s svojimi deli sodelovali na 12. Literarnem in likovnem natečaju 2010. Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola in collaborazione con la SE Dante Alighieri e la SM L’Aquilone galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Vabimo vas na otvoritev razstave “Domus Anima’’ MARTINA ŽERJAL ki bo v petek, 4. februarja ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli. Razstava bo na ogled od 3. marca 2011. MIRE LIČEN RMPOTIČ Otvoritev: petek, 4. februarja 2011 ob 19.uri Galerija Loža - Koper-od4.2.2on Razstava siik MARKO JAKŠE - Črni metulj Manziolijeva Palača I vi I vabimo na ogled razstave MATJAŽ FABIČ FABE ‘ | Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola. - Galerija Alga / Kristanov trg 1 Vabimo vas na ogled razstave ilustracij “Vrt ilustrazavrov” Martine Ljubič ) Četrtek, 10. februar 2011 Kulturni dom Izola - ob 19.00 Tamara Matevc, Boris Kobal POSLEDNJI TERMINA (L) TOR Režija : Samo M. Strelec / Igrata : Boris Kobal in Gojmir Lešnjak Goje Poslednji termina(l)tor nam predstavlja zadnjo avanturo zamejskega-tržaškega rojaka Stanka Škerjanca - Scheriania, idealističnega upornika, sicer pa lastnika radia »Juriš«. Po čudnem naključju se na sedežu njegove radijske postaje znajde papež Celestin IV. Ironično, osvežujoče, blažilno, zdravilno I!!! Vstopnina : v predprodaji 12 Eur, na dan prireditve 15 Eur Manziolijeva palača - ob 18.30 V okviru praznovanja Slovenskega kulturnega praznika bo predstavljena publikacija »LE PAROLE RIMASTE« Zgodovina italijanske književnosti v Istri in Kvarnerju v drugi polovici 20. stoletja. Prvi zvezek, Drugi zvezek - uredila Nelida Milani in Roberto Dobran. ARTKINO □et. 3.februar 18.30 Paranormalno 2 20.30 Ricky Pet. 4,februar 18.30 Paranormalno 2 20.30 Ricky Sob. S.februar 16.00 Trije razbojniki +5 RISANI KINO 18.30 Paranormalno 2 20.30 Ricky Ned. B.februar 18.30 Paranormalno 2 20.30 Ricky Pon. Z.februar 18.30 Paranormalno 2 20.30 Ricky Sre. 9.februar 18.30 Ricky 20.30 Circus Fantastius »kino v nivo« • Circus Fantasticus Režija: Janez Burger / Igrajo: Leon Lučev, Pauliina Rasanen, Ravil Sultanov, Rene Bazinet, Daniel Rovai, Marjuta Slamič, Luna Mijovič Zimic Moški ostane sam z otrokoma v napol porušeni hiši sredi osamljene planjave. Ženo mu je ravnokar ubila granata v vojaškem spopadu. Pričakuje nov napad. Namesto tega se pri hiši ustavi potujoča karavana cirkusa Fantasticus. S sabo pripeljejo umirajočega šefa cirkusa. Ali se lahko v pokrajini vojne in smrti zgodi tudi nekaj lepega? Se lahko življenje premakne naprej? Je mogoče spoznanje, da smrt ne obstaja? Dolgo pričakovani tretji celovečerec Janeza »Mikija« Burgerja govori o vojni skozi sijajen preplet podobe in zvoka ter povsem brez besed. Najboljši film 13. Festivala slovenskega filma je dobitnik šestih vesen in Kodakove nagrade za najboljšo fotografijo. Galerija Salsaverde /KUDSatanle-Mtimoumemišlo(MU)Salsaverde LINOREZI Simon Kocjančič Razstava bo na ogled do 11. februarja 2011. Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009 Kulturno društvo Korte Mestna knjižnica Izola • Vabimo vas na otvoritev razstave, Darje Modrič Jugovič, z umetniškim imenom Morena Modras v četrtek, 3. februarja 2011 ob 16.30 v prostorih knjižnice. • Razstava umetniške fotografije Irine Larikove iz Šareda nad Izolo. • Razstava likovnih izdelkov na temo MODRO MORJE, ki so jih pod mentorstvom Jože Kleva in Melite Čermelj naredili otroci iz likovne skupine ČOPIČ, Vrtca Mavrica, enote Školjka • v četrtek, 10. februarja 2011 ob 19. uri vas vabimo na predstavitev knjige BILKE V BURJI - FUSCELLI NELLA BORA, ki na belih straneh v pomlad prinaša nove pesmi trinajstih izolskih pesnic: Milenke Arsenov, Aljoše Križ, Lucije Beguš, Ture Bevitori, Dorine Beržan, Astrid Brenko, Dragice Fičur, Alenke Godnič, Klarise Jovanovič, Marije Krstič, Marjetke Popovski, Špele Pahor in Patricije Sosič. Preplet glasbe in poezije bo povezovala direktorica Mestne knjižnice Izola, Marina Hrs. Glasbeni nastop je pripravil kitarist in skladatelj Enzo Hrovatin. Literarni natečaj za srečanje manjšinskih pesnikov in pisateljev »SOSED TVOJEGA BREGA 2011« Namenjeno je samo avtorjem, ki - ne glede na državljanstvo - stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, pišejo pa predvsem v svojem maternem jeziku (ne v slovenščini). Oddaja del do 15. februarja 2011 Info. Dragica Breskvar, urednica revije Mentor Tel 01 24 10 516 FOTOGRAFSKI NATEČAJ OLJKA Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Koper, pod pokroviteljstvom MO Koper in ob sodelovanju DOSI, v okviru Festivala zlate oljčne vejice, ki bo potekal aprila 2011 v Kopru, razpisuje fotografski natečaj OLJKA. Na natečaju lahko sodelujejo tako ljubiteljski kot profesionalni fotografi z največ tremi fotografijami. Fotografije lahko oddajo do 28. februarja 2011. Prijava in dodatne informacije: OI JSKD Koper, Vergerijev trg 3, 6101 Koper, tel. 05/ 66 31 380 ali 05/ 66 31 381, e-pošta: oi.koper@jskd.si Ste pospravili klet in bi se česa radi znebili? Iščete košček preteklosti? Če želite prodajati ali kupiti rabljene predmete (obleko, čevlje, igrače, lonce, plošče, torbe,...) ali zamenjati blago za blago (copate za znamke, kolo za knjigo,...) se udeležite Izolskega Bolšjega sejma, ki bo 19.2.2011 od 10. do 16. ure pred Izolskim Kulturnim domom. Info: 040 623 366 BOJAN, vsak dan od 16. do 20. ure do 17.2.2011 Udeležba je brezplačna, v primeru dežja odpade. Občina smo uudje Starejši si pomagajo med seboj Društvo upokojencev Jagodje Dobrava seje skupaj z Društvom upokojencev Izola v preteklem letu vključilo v projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma«, ki ga izvaja Zveza društev upokojencev Slovenije v katerega je vključenih že 222 društev, upoštevajoč tudi leto 2010. Namen projekta je zmanjšanje socialne izključenosti starejših z vzpostavitvijo neposrednega stika z vsakim starejšim od 69 let, ne glede na to, ali je član društva upokojencev ali ne. Projekt so zasnovali in pričeli razvijati pred 10 leti, upokojeni strokovnjaki Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva in Zveze društev upokojencev Slovenije, z namenom medsebojne pomoči starejših, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. Tako je danes vključenih v projekt že 101.351 starejših od 69 let, ki jih obiskuje 1918 prostovoljk in prostovoljcev. Cilji projekta so: Spoznati potrebe starejših, ki živijo doma, poiskati tiste, ki ne znajo/ne morejo/nočejo iskati pomoči, vzpostaviti stalen kontakt z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami (RS, Karitas) in jim posredovati podatke o potrebah, če se seveda obiskani strinjajo. Poleg tega skušajo organizirati pomoč v lastnih vrstah (servisna dejavnost. delavnice, obiski osamljenih, seznanjati lokalno skupnost o kvaliteti življenja in potrebah starejših, ki živijo doma ter vzpostaviti nadzor civilne družbe nad delom vseh, ki se ukvarjajo s pomočjo na domu. Društvo upokojencev Jagodje Dobrava je v ta namen imenovalo in poskrbelo za ustrezno izobraževanje koordinatorja projekta in 5 prostovoljk, kar vključuje tudi zavezo o varovanju osebnih podatkov. Z delom na terenu so pričele naše prostovoljke šele jeseni in uspele do konca leta obiskati 124 naših občanov. Prostovoljke društva upokojencev obiščejo vse vrstnike starejše od 69 let v svojem kraju, zapišejo njihove potrebe in skušajo najti pomoč, če se obiskani s tem strinjajo. Starejši lahko veliko naredimo za izboljšanje kvalitete življenja vrstnikov in nas samih. Ko bodo naše prostovoljke potrkale na vaša vrata, jim brez strahu odprite in se pogovorite z njimi. Morda vam bodo kdaj prihodnjič lahko nudile potrebne informacije.ali pa samo klepet za družbo. Koordinatorka projekta:Vanda Hlaj Ob kaminu je bilo veliko Istre Lahko bi bila le zvita marketinška poteza, toda ker gre za organizatorja, ki sebe in svoje delo ves čas povezuje z Istro in Istranstvom lahko verjamemo, da gre v primeru Večerov ob kaminu v gostilni Istra, za zanimivo kulturno prireditev, ki lahko prijetno popestri naše malo mesto. Prvi “Večer ob kaminu”, ki so ga v ponedeljek, 31. januarja zvečer pripravili v gostilni Istra, je bil takšen, kot se za uvodni večer spodobi: Pristen in kvaliteten hkrati. Moderatorka večerov, pesnica in sploh kulturnica, prof. Ines Cer-gol, je predstavila glasbenika, literata, ljubiteljskega etnologa in predvsem zapriseženega Istrana, Emila Zonto. Emil je dolga leta bil zaposlen na Radiu Koper kot glasbeni urednik, obalni ansambli iz šestdesetih let ga poznajo tudi got glasbenega producenta, sodeloval je z animatorjem Konijem Steinbacherjem, še posebej pri animaciji na pesem Figov list skupine Faraoni. Kasneje se je resno posvetil odkrivanju istrske glasbene zapuščine in ustanovil vrsto zanimivih glasbenih skupin. V prvem delu večera je Zonta predstavil svoji knjigi: Od Svetega duha in nazaj (tam se je namreč rodil) ter knjigo o Triestini. Seveda je med predstavitvijo kar številnemu občinstvu tudi zapel in zraven še zaigral na tradicionalne istrske instrumente (mala in vele sopela, ter cindre), ki so bile za večino publike kljub tradicionalnosti prijetna novost. Pa tudi na staro diatonično harmoniko Triestino je zaigral. Večer se je zaključil z venčkom tradicionalnih istrskih melodij ter druženjem ob glasbeni spremljavi pa sta zapela tudi odlična pevca Cvetko Rakar in Klaudio Šavron. Ta ponedeljek pa bo gost Claudio Geissa, priznan pisatelj, pesnik, igralec in dolgoletni napovedovalec na Radiu Koper - Capodistria. Energijsko čiščenje V torek, 18. januarja, je v čitalnici Mestne knjižnice Izola, v okviru dogajanj Borze znanja, potekala delavnica z naslovom "Energijsko čiščenje prostora, telesa in duha”. Leticija Fortin in njena asistentka Sonja Butinar iz društva Magičnost gibanja sta prikazali različne starodavne tehnike energijske (samo) pomoči, ki jih lahko izvaja vsak posameznik. Bistvo predstavlj enih tehnik je oza-veščanje, kdo in kaj smo. ‘ Imamo ogromne potenciale, ki se jih moramo naučiti uporabljati. Sploh ne vemo česa vsega smo sposobni! Bolj se moramo imeti radi in verjeti, da smo lahko veseli. Če bi nas od ranega otroštva učili, kako uporabljati svojo energijo, bi bil svet veliko lepši kot je sicer, vsi bi vibrirali in uživali v stotih odstotkih naših zmožnosti,” zagotavlja Leticija Fortin, ki se z energijskimi tehnikami ukvarja že deset in več let. Okolje močno vpliva na nas, dokler nismo energetsko zaščiteni. Da bi lahko to dosegli, moramo učvrstiti in ozdraviti energijo, ki nas povezuje z zemljo. To storimo z aktiviranjem korenske čakre. ‘ Zemlja je za živa bitja kakor mati, ves čas in nepretrgoma nam pošilja energijo, vse kar moramo storiti je to, da se ponovno ‘priklopimo’ na tok". Obvladovanje lastne energije je zelo pomembno, to zmoremo in tudi moramo. Razumeti moramo, da sta naše fizično in energijsko telo neposredno povezana. Stres in napetosti se v energijskem telesu kopičijo in ustvarjajo energijsko nesnago. Energijo v našem telesu uravnavajo čakre ali energijski vrtinci (te so neposredno povezane z našimi glavnimi fizičnimi organi). Ko izčrpamo energijo iz središč ali čaker, prične telo črpati energijo naravnost iz telesnih organov, kar je poglavitni vzrok za različne bolezni. Društvo Magičnost gibanja združuje posameznike in skupine, ki so se odločili stopiti na pot samos-poznanja in samouresničitve. Njihov cilj je predati znanja, vedenja in videnja, ki so si jih pridobili skozi leta dela, učenja in izvajanja energijskih tehnik vsem, ki si želijo osebne in duhovne spremembe, rasti in razvoja na vseh področjih svojega življenja. Martina Glavič Gospodarstvo Prvo srečanje izolskega gospodarstva Izolski svetniki že več kot desetletje predlagajo pobudje za izredno sejo, na kateri bi razpravljali o izolskem gospodarstvu, a so vse doslej padle v vodo. Končno pa bo v Manziolijevi palači le prišlo do tako težko pričakovanega srečanja izolskih gospodarstvenikov, ki ga zato po pravici lahko imenujemo kar prvo. jAJflfHIMO . rc*£woa FUičuo m * ■%? Območna obrtno-podjetniška zbornica Izola v sodelovanju z upravo Banke Koper in županom Igorjem Kolencem vljudno vabi na prvo srečanje izolskega gospodarstva, ki bo danes, četrtek 3. februarja 2011, ob 15.00 uri, v osrednji dvorani Manziolijeve palače v Izoli. Tema srečanja bodo priložnosti Izole pri črpanju evropskih sredstev, poseben poudarek pa bo tokrat namenjen priložnostim, ki jih ponuja izkoriščanje sončne energije. Pester program se bo začel, kot rečeno, ob 15.00 uri z otvoritvijo srečanja in nagovori župana Igorja Kolenca, Rajka Kodriča, predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Izola in Maria Henjaka, člana uprave Banke Koper. V prvi uri bo na sporedu prvi sklop srečanja imenovan “Izkušnje in priložnosti za podjetja pri črpanju evropskih sredstev in za vstop na italijanski trg”. Nosilec sklopa bo Andrej Šik, direktor SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje, organizacija slovenskih podjetnikov v Italiji. V prvem sklopu bo govora predvsem o izkušnjah pri črpanju evropskih sredstev za potrebe podjetij in izgradnjo obrtnih con, predstavitvi možnosti črpanja evropskih sredstev za izolsko malo in srednje podjetništvo in možnosti vključevanja v EU projekte kot podizvajalci ter možnosti sodelovanja s podjetji v Italiji in vstop na italijanski trg v partnerstvu s podjetji SDGZ. V tem delu bo tudi predstavitev nove informativne brošure »Poslovati v Italiji - Pregled problematik in zakonodaje« V drugem sklopu srečanja, ki se bo pričel ob 16.00 uri in je naslovljen “Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije: fotovoltaika kot priložnost za izolska podjetja” bo nosilec Erik Švab, s podjetja Euroservis d.o.o., ki je vodilno podjetje na področju pridobivanja in upravljanja evropskih sredstev, in je tudi svetovalec Občine Izola. V drugem sklopu bo govora o pregledu možnosti uporabe obnovljivih virov energije na območju občine Izola (fotovoltaika, solarna termija, geotermija. energija morja), o pilotnih projektih Evropske Unije in mednarodnem sodelovanju v luči kratkoročnega in srednjeročnega razvoja Izole kot »zelene občine« ter predstavitev pilotnih projektov na področju fotovol-taike za zasebne hiše, hale in objekte podjetij ter strehe javnih objektov. Ob tem pa je v planu tudi predstavitev možnosti pridobitve lastne sončne elektrarne za izolska podjetja po ugodnejši ceni na podlagi javnega razpisa občine in dogovora z inštalaterji in bankami, torej o pridobitvi najugodnejših cen in pogojev izvedbe. Tretji sklop srečanja, ki se bo predvidoma začel ob 16.30, bo namenjen najprej predstavitvi aktualnih ponudb Banke Koper za podjetja in zasebnike (predstavitev bo vodil Marko Fortuna, direktor poslovne enote Izola), medtem ko bo Mitja Ži-gante, koordinator projektnega financiranja, predstavil kreditne ponudbe za postavitev sončne elektrarne. Srečanje se bo končalo z razpravo in vprašanji udeležencev, ob koncu pa je predvidena tudi krajša pogostitev v predverju Manziolijeve Palače. Udeležbo lahko potrdite na telefonski številki 05/660-0170 oziroma z elektronskim sporočilom, naslovljenim na blaz.ma-ljevac@izola.si Slorest bi se vrnil v Izolo Izola, kot turistična destinacija, ima že dolgoletno zgodovino. Pred leti je turizem sicer konkuriral z industrijo, a v zadnjem, recesijskem obdobju, je slednje le še za vzorec, če sploh. Ostal je tako samo turizem. A kaj bo turizem brez industrije? Oziroma, kaj bodo turisti “špendavali”, če pa sami nimajo? Izolski turizem je bil, pa čeprav nekateri na to radi pozabijo, od vedno nizkoproračunski. K nam ne prihajajo multimilijarderji z neskončno dolgimi jahtami, niti mogočni igralniški gostje, ali pa visoke kulture lačni kontinental-ci. Jasno, na Izolo smo vsi zelo ponosni, a objektivno, nimamo niti najlepšega morja na Jadranu, niti najbolj urejenih plaž v Srednji Evropi, niti najbolj zanimivih ko-lesarksih poti v Istri, ali pa najbolj bogatih muzejev na sončni strani alp. Imamo pa dušo, in tisti, ki v Izolo prihajajo že več desetletji to dobro vedo in tudi cenijo. In pogosto so to gostje, ki so trenutno recesijo še posebej občutili. In na žalost, jo bodo tudi to poletje, če se ne bo nič spremenilo. Pogrešali jih bodo gosti avtokampa Kot je povedal Tone Kodrič, vodja koprske restavracije SLO-rest, ki se je k sosedom preselila ravno iz Izole, bodo odsotnost SLOresta poleti opazili predvsem gostje avtokampa. “Mislim, da smo poleti prehranjevali vsaj polovico kampa, med našimi gosti pa jih je bilo tudi dosti stalnih, dolgoletnih in to se bo poleti zelo poznalo. ” SLOrest se je iz Izole preselil v Koper zaradi dotrajanosti objekta na Cankarjevem drevoredu. “Objekt je bil v zelo slabem stanju in na nas so se usedli tudi inšpektorji. Preprosto, ni bilo več mogoče normalno nadaljevati z delom. Objekt bi bilo potrebno sanirati, a to bi moral narediti lastnik objekta, ki pa mu to seveda ni bilo v interesu, saj načrtuje rušenje le-tega in gradnji novega večstanovanjskega objekta s prostori za gostinski lokal. ” A časi niso ravno naklonjeni gradbenikom, zato tudi ne pričakujejo, da bi se v kratkem pričelo z gradbenimi deli. “Z lastnikom objekta smo ostali v dobrih odnosih in vsekakor bi se želeli vrniti na novo-staro lokacijo v Izolo, posebej zato, ker je v objektu predvidena restavracija s pogledom na cesto. A dejstvo je, da gradnja še nekaj časa ne bo aktualna, tako da nam trenutno ne preostane drugega, kot da čakamo in malo povprašamo naokoli, če bi morda kje v Izoli dobili nadomestne prostore." Kodrič namreč pravi, da marsikateri Izolani že pogrešajo restavracijo. “Seveda jo. Pred kratkim smo se pogovarjali z akterji z Rdečega križa, ki nas zelo pogrešajo, kot tudi ostali del naše klientele, recimo upokojenci in delavci. ” Povedal nam je, da se nekateri celo pripeljejo do Kopra, a ne mnogi, vsekakor pa jih je manj, kot so pričakovali. "Koper je za nekatere zelo odročen" je še dodal Kodrič, ki je za konec povedal, da bi bili veseli vsake informacije o možnih objektih v Izoli, kjer bi lahko ponovno postavili svoje štedilnike in pečice. In glede na strukturo izolskega turizma, bo marsikdo tudi navijal, da do tega pride. am Pojasnilo Pojasnilo, ki ga ni bilo slišati Ne zgodi se ravno pogosto, da občinski svetnik tako na hitro odstopi s svoje izvoljene funkcije. Prvič zato, ker je to lahko nekorektno do volivcev, ki so ga izvolili, drugič zaradi občutka oblasti, ki večini gode, morda pa tudi zaradi “plačila" za svetniško delo, ki v izolskem primeru znaša cca. 280 Eurov na mesec. In vendar sem odstopil. Res ne želim in ne bom dovolil, da Pojasnilo k mojemu odstopu je želel na seji občinskega sveta povedati svetnik Slavko Samotorčan a mu to ni bilo omogočeno, zato izkoriščam svoje “zveze” na Mandraču, da storim po tej poti. Glede na to, da lokalnega časopisa nikoli nisem izkoriščal za propagando, niti ob volitvah , upam, da mi tega ne boste zamerili preveč. Torej, s pisno izjavo, ki sem jo že 17. januarja predal strokovnim službam Občinskega sveta in Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, nato pa 24. januarja še županu Občine Izola, Igorju Kolencu, sem iz osebnih, moralnih in načelnih razlogov, ter zaradi možnosti konflikta interesov, nepreklicno odstopil s funkcije občinskega svetnika občine Izola. Naj dodam še nekaj pojasnil. Konflikt interesov: Izolski tednik Mandrač že 18 let ureja, oblikuje, tiska in distribuira tudi Uradne objave Občine Izola. Tako je že pred davnimi leti sklenila Skupščina Občine Izola, tudi zato, da na ta način (z opravljanjem storitve) pomaga lokalnemu časniku. Tako je bilo zapisano celo v Statutu Občine Izola, kasneje pa je v Statutu ostala dikcija, ki pravi, da sklep o tem, kje bo občina objavljala Uradne objave, sprejme Občinski svet. Mandrač vsebinsko nikoli ni bil občinsko trobilo, kar je bila sicer želja vsake oblasti od začetkov izhajanja do danes. Pa vendar so na začetku oblastniki še razumeli, zakaj je takšna oblika “podpore” potrebna, kasneje pa vedno manj. Nato je občinska uprava pred desetletjem ugotovila, da je treba izvajalca omenjene storitve vsako leto iskati z javnim razpisom. Z najcenejšo ponudbo in najbolj razširjeno distribucijo je Mandrač doslej na teh razpisih uspeval in pridobil posel in tudi letos je bilo tako, saj je bil edini ponudnik, kljub javnemu in odprtemu razpisu. Pri tem je treba pojasniti tudi “pogodbeni znesek” za to storitev. Znesek plačil za storitev je bil pač odvisen od tega, koliko odlokov je sprejel in objavil občinski svet občine Izola. V proračunu je bil le določen maksimalni znesek za omenjeno storitev za katero je bilo treba ob vsaki objavi izstaviti račun. Preprosto rečeno: če občinski svet ne bi sprejel nobenega odloka ne bi Mandrač izstavil nobenega računa in bi občina “plačala” mandraču 0 (nič) Eurov. Trditve o tem, da Občina Mandraču daje denar iz naslova Uradnih objav je delo tistih, ki se ne morejo znebiti udbovskega podtikanja neresnic.. Pred dvemi leti je svetovalka takratnega župana ocenila, da bi bila pogodba o tiskanju Uradnih objav v Madraču, glede na to, da sem bil izvoljen za občinskega svetnika, lahko označena kot koruptivno dejanje. Čeprav nisem nikoli bil vključen niti v pripravo razpisa niti v delo komisije, sem nemudoma prekinil delovno razmerje na Mandraču in urednikovanje ter lastništvo podjetja v celoti predal Aljoši Misleju, ki ti dve funkciji (po mojem mnenju) dobro opravlja, sam pa se preživljam kot samostojni kulturni delavec in seveda pomagam Mandraču, kolikor se le da. Komisija za preprečevanje korupcije je tako leta 2009 ocenila, da ne gre za konflikt interesov in je dala pozitivno mnenje k sklenitvi pogodbe med Občino in podjetjem Graffit Line d.o.o. Lani sprejet Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pa je pogoje za preprečevanje teh dejanj še zaostril, saj določa, da nihče od ožjih sorodnikov občinskega svetnika ali funkcionarja ne sme sodelovati na občinskih javnih razpisih, kar je pomenilo, da se Mandrač (podjetje Graffit Line d.o.o.) ne more prijaviti na objavljen javni razpis za tiskanje Uradnih objav občine Izola. Določba na ustavni presoji Glede na to, da s to storitvijo Mandrač ustvari približno četrtino prihodkov, sem s strokovnimi delavci Komisije za preprečevanje korupcije že pred volitvami nekajkrat preverjal skladnost mojega statusa z omenjenim zakonom. In čeprav so me seznanili z dejstvom, da je omenjeno določilo Zakona v ustavni presoji in da sami pripravljajo spremembe, ki bodo bolj življenske od trenutno veljavnih, je postalo jasno, da bo usoda objavljanja Uradnih objav odvisna od odnosa novoizvoljene oblasti do lokalnega tednika. Glede na to, da s tiste strani ni bilo preav nobene želje po iskanju cenejših rešitev tega zapleta ampak zgolj napoved, da bo Mandrač prej ali slej ostal brez objav, sem moral sprejeti odločitev o odstopu. bi moje ravnanje in mene osebno, kdorkoli primerjal z Ministrom za visoko šolstvo, vodjo urada predsednika vlade, direktorjem SCT-ja, direktorjem izolskega Zdravstvenega doma in še s celo vrsto ljudi, ki se na mnenje Komisije enostavno požvižgajo, zato sem se odločil, da odstopim s funkcije občinskega svetnika. Politika: Seveda pa ne gre le za konflikt interesov. Ta konflikt sovpada s konfliktom razumevanja političnega ravnanja in obnašanja, ki je v naši družbi in v naši občini postalo vsakdanja praksa. Preprosto ugotavljam, da politiko razumem drugače. Star sem 60 let, bil sem urednik na Radiu Koper, odgovorni urednik Televizije Koper, direktor in glavni urednik Primorskih novic in eden ustanoviteljev ter lastnik in urednik Mandrača. Ob tem sem bil dva mandata funkcionar republiške in obalne SZDL, predsednik cele vrste društev in nasploh javni delavec. Tako sem si v življenju nabral kar nekaj izkušenj, tudi političnih, vendar ugotavljam, da vse to sodi v nek drugi, pretekli čas. Politike, posebej na lokalni ravni, namreč nisem nikoli razumel kot oblast v tehnokratskem pomenu besede. Zato mi je povsem tuja trditev, da ima večina vedno in v vsem prav, da so zamenjave ljudi ob zamenjavi oblasti takorekoč pravilo, da je lobiranje najpomembnejše orodje politike in da cilj posvečuje sredstva. V razmerah, političnih in javnih, ki jih srečujem zadnja leta sem se verjetno marsikomu zdel naiven, staromoden in včasih tudi zatežen. In ker sem še kar ljudski človek res ne bi rad nikogar motil s svojo načelnostjo in “naivnostjo” Zlahka bom živel s spoznanjem, da se v teh letih nisem nenačelno spe-čal z nobeno oblastjo in da bom še naprej lahko delal v civilni družbi, tudi v društvu Izdani, ki morda nima veliko politične in oblastne moči a vsaj ohranja in razvija meni znane in ljube metode dela: ne z iskanjem kompromisov ampak z iskanjem najboljših, strokovno podprtih rešitev. Zahvaljujem se županu in strokovnim službam za korektno ravnanje ob tej moji odločitvi, zahvaljujem in opravičujem se volivcem, ki so me izvolili na to funkcijo in verjamem, da bodo razumeli zakaj sem se tako odločil. Marsikdo mi je zadnje dni povedal, da se počuti enako. Gas je za nova imena in verjamem, da bomo tudi v Listi Izdani našli pravega kandidata za to mesto. Denarne bo šel iz Izole Pa še o stroških volitev, ki tako skrbijo nekatere moje soobčane. Veste, treba je vedeti, da bi se jih, z dobro voljo in pripravljenostjo na dialog, zlahka rešili, toda, kot človeka in občinskega svetnika me nihče od tistih, ki bi to lahko storili, ni povabil na pogovor in dogovor o tem, kako se izogniti stroškom. Poleg tega je treba vedeti, da bomo na ta način morda še najbolj pregledno porabili javni denar, ki bo v celoti ostal v Izoli, saj bo zaslužil kakšen izolski tiskar, zaslužila bo izolska pošta, zaslužila bo celo banka, zaslužili bodo Izolani, člani volilnih odborov in volilne komisije, morda bo zaslužila tudi izolska Komunala s kakšnim plakatom ali transparentom, raznašale! in morda celo Mandrač s kakšnim oglasom. A bolj kot to me skrbi dejstvo, da Izdane in novinarje, ki pokrivajo našo občino, zelo skrbijo stroški teh volitev, ni pa zaslediti zaskrbljenosti, ker bo v proračunu za letošnje leto denarja za izolska športna in kulturna društva pol manj kot doslej, da matere izolskih novorojencev že prejemajo pol manj denarja kot pred tem, da letos ne bomo začeli graditi niti enega neprofitnega bloka in predvsem to, da smo Izolani postali drugorazredni kader, ki potrebuje sposobne ljudi od drugod, da ga vodijo v lepšo prihodnost. To ni moja prihodnost. Drago Mislej Malo je manjkalo pa bi morali naročiti izdelavo projekta razmejitve mlekomata in smeti v soseščini. Zdaj so problem rešili na hitro in brez posebne analize ali raziskave. Smetnjake so komunalci prestavili in nerodnosti, ki je marsikoga motila, ni več. Preprosto tako. Predzadnja KRIMINALIJE MALI OGLASI Delo Vse jim pride prav Na gradbišču v Livadah je neznani storilec ukradel elektro omarico in s tem oškodoval gradbeno podjetje iz Ljubljane za 600 evrov. Pomlad prihaja V Izoli je neznanec ukradel z verigo zaklenjen skuter PIAGGIO Typhon 50 rumene barve reg. KPDK-46, letnik 2002. 28-letni lastnik je oškodovan za približno 500 EUR. Alko dela V Izoli so policisti 41-letnemu domačinu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.61 mg/l. Odredili so mu pridržanje. V Izoli pa so pridržali še 32-letnega domačina, ki je napihal 0.87mg/l. Avto so mu pobrali Izolski policisti so 46-letnemu domačinu zasegli vozilo Renault Exspres, in sicer po določilih 238. člena zakona o varnosti cestnega prometa. Izdan mu je bil plačini zaradi večih kršitev ZVCP. Naši so bili tam Ob 11.08 nas poklicala občanka iz Portoroža, ki je policijo obvestila o dveh sumljivih moških. Patrulja PP Piran je bila nemudoma napotena na kraj, vozilo so opazili v Portorožu in ga skušali trikrat pravilno zaustaviti, vendar voznik ukazov policista ni upošteval in je peljal naprej proti Izoli, ves čas večinoma po prehitevalnem pasu. Koprska patrulja je postavila blokado v Žusterni. Voznik se je pred blokado ustavil in vozil vzvratno, tkarat sta za njim zapeljla tudi prometna policista. Pri Moletu so izolani postavili novo blokado, pred to pa je voznik vozilo, Seat Ibizo, kranjskih registrskih tablic, zaustavil in se blokadi izognil ter zavil v stransko ulico. Tam sta vozilo zapustila voznik in sopotnik ter zbežala peš. Policista sta stekla za njima, ju dohitela in prijela. Ugotovili so, da gre za državljana Italije v prtljažniku pa so našli cel kup orodja, ki lahko dobro služi pri vlomih. Nov prometni zakon - nove kazni Čez nekaj mesecev bo začel veljati Zakon o pravilih cestnega prometa, ki ga je konec lanskega leta potrdil Državni zbor RS. Nekaj napotkov voznikom ne bo odveč. Najvišja dovoljena hitrost vozila je: 1. na cestah v naselju 50 km/h; 2. v območju omejene hitrosti 30 km/h; 3. v območju umirjenega prometa in v območju za pešce (Sončno nabrežje) 10 km/h. Na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je največja dovoljena hitrost za vozila lahko največ 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom. (3) Na cesti zunaj naselij je najvišja dovoljena hitrost za vozila: 1. na avtocestah 130 km/h; 2. na hitrih cestah 110 km/h; 3. na vseh ostalih cestah 90 km/h. Sončno je lahko poguba Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti, se kaznuje za prekršek z globo od 1. 300 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost do vključno 10 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke; 2. 500 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost nad 10 do vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk; najmanj 1.000 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila; najmanj 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk. Nekoliko milejše kazni bodo naprimer na Prešernovi cesti, od 100 do 1200 Eur, na cesti do Kort od 80 - 500 Eur, najmilejše so kazni na hitri cesti, ki znašajo od 60 - 400 eurov. Seveda pa vam poberejo še točke in lahko odvzamejo vozilo. Še o pitju za volanom Zgornja meja alkohola v napihanem zraku je 0,23, za 0,24 je treba plačati 300 eur, 0,52 mg/l pa že pomeni prenočišče Prenirlova ulica 1 6310 IZOLA - ISOLA GSM: 040 650 985 Prodaja in servis računalnikov, svetovanje pri nakupu računalniške opreme Imate težave z računalnikom? Se ne odziva? Je odpovedala komponenta? Seje sesul program? Je PC okužen z virusi? Ne deluje domače omrežje? Rabite nasvet v zvezi z nadgradnjo ali nakupom novega računalnika oz. programske opreme? drPC vani pri tem pomaga. Pridemo tudi v pisarno ali na dom! Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 KUPIMO - Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180 ODDAMO - Oddamo poslovni prostor 90m2 za vsako dejavnost v izoli. tel 041 344 280 - V pritličju TPC Livade oddamo manjši poslovni orostor. tel 031 611 568 - Družini oddam 2 sobno stanovanje. Tel. 041 344 280 - Manjše trosobno stanovanje v centru Izole v Cankarjevem drevoredu s pogledom na morje, oddam za daljše obdobje. Tel.: 64 15 666 ali 070 872 901 - Stanovanje veliko 70 m2 oddamo paru brez otrok. Tel. 6414-453 - Oddamo enosobno opremljeno stanovanje v Izoli, tel 040 732 666 CM) LJUDSKA UNIVERZ KOPER UNIVERSITÀ POPOLARE CAPODISTRIA - Nudim nego na domu, tudi 24 ur na dan. Tel.: 031 653 - 792 - Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947 Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 - Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka) - V zameno za pomoč na domu iščem stanovanje v Izoli 040 452 947 - Nudim varstvo otrok v popoldanskem času in ob vikendih. 030 923 367 (Milka) Razno - Prodam barko - FISHERMAN, primerno tudi za dopustovanje, dolžine 7,5 m (9,20m) z dvemi motorji vsak VM 165 KM, popolnoma opremljeno. Informacije na tel 041 359 088 - Prodam sedežno garnituro staro 2 leti, cena po dogovoru Tel. 040 606 888 - Prodam kakovostno domače olivno olje, pridelano pri izviru reke Rižane. Cena 10 evr/liter. Tel. 040 251-335 - Zelo dobro ohranjen kotni kavč, ugodno prodam. Tel.: 641-9318 - Zimske gume Fulda (195/60/14) stare 1 leto prodam, prevoženih 300 km. cena 60 eur. tel 040 806 629 - Prodam chicco trio. 041 448 678 - Prodam skuter SYM Eurox. Tel.:040/864061 Hvala za pomoč ob selitvi Za vso podporo in pomoč pri vselitvi in opremljanju stanovanja bi se rad zahvalil vsem, ki so mi pomagali, še posebej pa lastniku Restavracije Ribič g. Jankovič Ediju ter njegovim zaposlenim , še najbolj pa Faniki. Zahvaljujem se tudi Snežani Živkovič in poštarju Vladu. Se enkrat vsem skupaj hvala Milenko u. V spomin Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. 8. februarja bo minilo 5 let, odkar nas je zapustil mož in oče Albin Kapun Hvala vsem, ki se ga spominjate in na njegov grob prinašate cvetje in prižigate sveče Žena Marica in sin Marjan z družino NLB Premijsko varčevanje Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 www.nlb.si/premijsko-varcevanje S fotoaparatom po mestu Človek bi pomislil, da se v Izoli ne dogaja nič posebnega. Morda res, če le sedimo doma ali v pisarnah, če pa se sprehodimo naokrog in imamo odprte oči lahko vidimo marsikaj. Tu je le nekaj dokazov. To pa je nov pogled na Izolo, ki ga nismo videli vse od takrat, ko so zgradili nekdanjo Delamarisovo hladilnico. Zdaj so jo podrli in pred nami se je odprl pogled na staro vilo z zanimivo nadgradnjo. Vračajo se stare lastovke Tako je zapisal Mario Gergeta - Gianni, predsednik komisije za dodeljevanje privezov in dodal, da pogosto razmišlja, da starih časov ne bo več nazaj in nikoli več ne bo, kot je bilo. “Pa vendar spomini ostajajo globoko v nas in nam kažejo pravo pot. Pot kako spoštovati preteklost, znanje o tem, kako so se naši ribiči preživljali. In del tega je tudi ta kaič, ki je po dolgih letih mirovanja zasijal v svoji lepoti.” Kaič je po dolgih letih mirovanja končno dočakal tako željeno restavracijo in vrnil se je lahko na mesto, ki mu je od vedno pripadalo, v izolski Mandrač. Gianni zato kaiču želi srečno pot. Da bi lastniku prinesel polne mreže rib in zabave in da bi vsem, ki živijo od morja in z morjem postal simbol brezskrbnega preživljanja iz dneva v dan. “Želim mu srečno in mirno plovbo in da bi še dolgo služil svojemu namenu”, je za konec v praktično poetičnem slogu dodal Gianni. Danes ni lahko biti divja žival v tem krutem svetu avtomobilov. To je občutil tudi jazbec, ki se je nič hudega sluteč odpravil čez cesto na poti, ki pelje do izolske bolnišnice. Poskus je na žalost spodletel. Kot je spodletel tudi poskus človečnosti tistega, ki ga je zbil in pustil kar sredi ceste, v milost in nemilost ostalih mimovozečih. Pa naj še kdo reče, da imamo redarje samo za okras. Tokrat so na prijazen, modrokuvertast način poskušali dopovedati voznikom, ki parkirajo ob parkirišču, da to ni pravi kraj za tovrstno početje. Ne gre pozabiti namreč, da letošnji občinski prihodek predvideva veliko večji delež iz naslova redarskih “vizitk”. Je to avto? Je to motor? Koga briga. Je Harley-Davidson in je nedostojno sexy!