Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad St. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 * Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 35 (925) Čedad, četrtek, 17. septembra 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” 02.990/06 V Spietre se je zbralo kupe v telovadnici kakih 400 šuolarju Parvi dan šuole Marinig je suolarti Šenku italijansko, S. Pietro: tutti per la tutela 11 sindaco di San Pietro al Natisone Firmino Marinig ha ricevuto dal suo consiglio comunale, venerdì 11 settembre, il mandato di sollecitare il Senato ad approvare la legge sulla tutela delle minoranze linguistiche, già approvata dalla Camera, e nel contempo di richiedere il riconoscimento del suo territorio come area depressa con un conseguente finanziamento speciale. In fin dei conti si tratterebbe di uno dei tanti documenti votati, se su di esso non si fosse verificata la convergenza dei voti di tutti i consiglieri. Su proposta del consigliere d’opposizione Sergio Mattelig il consiglio comunale ha votato all’unani-mità due documenti, quello della maggioranza di Lista civica, presentato da Dario Manzini e quello della Lista Insieme per S. Pietro, emendato nel punto in cui parla di popolazioni di origine slave, con la correzione slovene. E senz’altro un fatto importante e dopo la vicenda delle, tabelle bilingui quasi incredibile. Sembra infatti preludere ad un atteggiamento costruttivo nell’affrontare la complessa problematica» della minoranza slovena. E inoltre appare che la preoccupazione della destra (o di una parte, di essa) per la difesa del dialetto sloveno locale non è solo un espediente per non fare nulla, ma che è autentica. E come tale è pienamente condivisibile. “Paršu je ari za nas parvi dan Suole” Parvi dan Suole se je v Spietru začeu z lepo manifestacijo, do katere je paršlo na iniciativo Spietarskega kamuna an v parvi varsti Zupana Firmina Mariniča. Ob deveti uri zjutra so se vsi uCenci, učjitelji, profesorji an diretorji zbrali v telovadnici sriednje Suole, ki je očitno biu narbuj velik prestor za sparjeti vso tisto mladino. ParSli so te mali iz vartca v Ažli, tisti od Dvojezične Suole, tisti od osnovne an sriednje suole an tudi od pedagoškega an jezikovnega liceja. Kakih 400 šuolarju. Takuo lahko dijemo, de se je Suolsko lieto zaCelo z veselim praznikam. Zupan Marinig je ob teli parložno-sti Šenku vsaki od telih Suoi tri bandiere - zastave. Po novem zakonu, saj vesta, muora vsak javni hram, ko je daržavni praznik, izobesiti italijansko zastavo. Spi-etarske Suole sada ries ne bojo imiele problemu. 2u-- pan je vsem Šenku, italijansko, se zastopi, pa tudi evropsko an kamunsko. Takuo, je jau, spoštujemo našo daržavo, kažemo nave- zanost na ideale združene Evrope an grede dajemo prestor an pomien lokalnim avtonomijam. Vsak začetek šolskega lieta je veseu dan, je pa tudi Zalostan, saj je v naših dolinah an v cieli pokrajini nimar manj otruok. Vsega kupe v videmski pokrajini, od vartca, kjer je te micka-nih samuo 7.500, do visokih Suole je le nieki vic ku 57 taužent Šuolarju. Lahko so zadovoljni v Dvojezični Suoli: v parvem razredu je 15 otruok, te minenih v vartcu pa 24. Cooperazione vuol dire pure Euroregione E’ ormai decisamente radicata la convinzione che il futuro dell’area che comprende il Friuli-Venezia Giulia, la Slovenia e la Carinzia dipenda dalla cooperazione tra .queste tre entità, sotto l’egida dell’Unione europea e dei suoi programmi predisposti per le zone di confine. Si parla ormai apertamente di Euroregione e trovano ora attuazione - in Slovenia e Carinzia prima che da noi, purtroppo - l’idea di rafforzamento dell’area Alpe Adria a-vanzata in tempi non sospetti. Che la prospettiva sia questa lo ha dimostrato anche il convegno che si è tenuto mercoledì 9 settembre a Cividale. L’appuntamento è stato organizzato dalla Regione, quarto di una serie di incontri (l’ultimo si era svolto in giugno a S. Pietro) che sono serviti a fare il punto sulla cooperazione transfrontaliera. Quella che è “una risorsa per il Friuli-Venezia Giulia”, così recitava il titolo del convegno, è però anche, in alcuni casi, un problema. E’ l’osservazione dell’assessore alle politiche comunitarie della Provincia di Udine, Mauro Bigot, secondo cui “e-siste una difficoltà a concretizzare, abbiamo patito dei ritardi e spesso abbiamo lavorato a comparti-menti stagni”. Le Valli del Natisone ne sanno qualcosa, e forse sarebbe stato il caso di approfondire l’argomento. Altro neo, l’assenza di iniziative nell’area triestina, mentre Udine e Gorizia sono più a-vanti. E dalle parole degli ospiti sloveni e carinziani emerge che loro, dalle parole ai fatti sono già passati da tempo. Assente il presidente della Regione Roberto Antonione, è -stato Eugenio Ambrosi, direttore del Servizio rapporti esterni regionale, a fare il quadro della situazione. Lasciati alle spalle i progetti 5B, l’attenzione si punta sull’Interreg (su cui si sono poi incentrati alcuni interventi tecnici) grazie al quale, soprattutto a Gorizia e Udine, “si fanno passi da giganti”, (m.o.) segue a pagina 2 Združenji SDGZ in “Kolovrat” si želita sodelovanja Deželni posvet o Čezmejnem sodelovanju, ki je bil prejšnji teden v Čedadu na pobudo deZelne uprave in na katerem so sodelovali slovenski, avstrijski in furlanski politiki ter strokovnjaki, je bil priložnost za vzpostavitev tesnejših stikov med projektno-gospodarskim zdruZenjem Kolovrat iz Avbe in Slovenskim deželnim gospodarskim zdruZenjem. Organizaciji sta namreč sklenili in podpisali dogovor o sodelovanju na skupnem projektu za oživljanje območja “od Nadiže v Furlaniji Julijski krajini do SoCe v Sloveniji” Projekt obsega sodelovanje na področju kulture, gospodarskega, kmc-tjiskega in turističnega razvoja. Združenji sta se obvezali, da bosta v okviru zakonov obeh držav sodelovali in oblikovali posamezne podprojekte, jih uresničevali na osnovi dogovorjenih prioritet, vse pobude pa bodo težile k realizaciji skupnega cilja, torej oživljanja območja, ki ga opredeljujeta Nadiža in SoCa. Sredstva za izvajanjt omenjenih projektov bo sta Črpali iz fondov lokal nih uprav na obeh stra neh meje, državnih i mednarodnih oz. evro> pskih institucij. Si prolunghi l’orario di apertura del valico di Soiarie Da Tolmino la richiesta di un valico più aperto C’é motivo di soddisfazione nel constatare la costante crescita di interesse per il valico di confine di Soiarie. Dopo l’inaugurazione del rifugio a fine maggio, ora i lavori avanzano velocemente dalla parte slovena. Per domenica è prevista l’apertura della strada a-sfaltata, che sul versante sloveno arriva a Soiarie dal paese Livške Ravne, mentre a ottobre sarà ultimata la nuova strada, che collegherà il comune di Drenchia con VolCe e la valle dell’Isonzo. Con questo nuovo collegamento é ovviamente prevedibile un notevole incremento del traffico motoriz- zato dalle nostre valli verso il Tolminotto e vicever- sa. Ed é in questa previsione che gli amministratori di Tolmin, il prefetto Z-dravko Likar e il sindaco I-van Božic, hanno indirizzato agli organi competenti del Ministero degli interni della Slovenia la richiesta di prolungare l’orario di a-pertura del valico di Sola rie. Come noto, il valico ora rimane aperto soltanto i sabati, le domeniche e i giorni festivi nei mesi di luglio, agosto e settembre, Likar e BoziC invece chiedono che il valico rimanga aperto tutto l’anno, come quello di Livek-Polava, nei mesi invernali dalle ore 8 alle 18 e nei mesi estivi dalle 8 alle 19. Četrtek, 17. septembra 1998 2 Convegno regionale sulla cooperazione transfrontaliera a Cividale C’è un’Euroregione nel nostro futuro? segue dalla prima Un ottimo esempio di cooperazione? Il patto territoriale transfrontaliero tra Gorizia e Nova Gorica illustrato dal presidente della Provincia isontina Pro loco Grmek Komitat Kuatarinca KUATARINCA sv. Martin v nediejo 20. setemberja oh 11.00 - maša par sv. Mariine; ob 12.00 - odprejo kioske na Prievaie; ob 13.00 -paštašuta na Plesišču; ob 14.30 -ples na Prievaie Giorgio Brandolin. Un patto voluto “perché non siano altri a decidere in merito a quanto può accadere nella nostra zona di confine, che non sarà più tale con l’entrata della Slovenia nell’Unione europea”. L’esempio di Tarvisio insegna. Ed è stato proprio il sindaco della località car-nica, Franco Baritussio, a rilanciare, in chiave di cooperazione, l’idea della candidatura olimpica di Tarvisio, Kranjska gora e Klagenfurth per il 2006. Un progefto non sostenuto dal Coni, ha tenuto a dire. Per l’assessore provinciale Bigot, a parte i problemi sollevati, serve “un’unica strategia che punti allo sviluppo del territorio, alla creazione di piccole e medie imprese e quindi a nuovi posti di lavoro, ma anche alla realizzazione di strutture di ri-, cerca, alla difesa dell’ambiente e al rafforzamento dell’educazione scolastica”. E la Provincia ha presentato una bozza di accordo di cooperazione transfrontaliera tra i rappresentanti degli enti locali della nostra regione, della Slovenia e della Carinzia. Questi si impegnano “a costituire un organismo associativo dopo aver valutato e definito il suo più opportuno aspetto giuridico-fi-nanziario, a definire nella sede associativa metodi, criteri e settori di intervento da porre quale base per un progetto globale per lo sviluppo sociale ed economico dell’area suscettibile di ottenere un finanziamento comunitario, a formare un gruppo misto di tecnici quale supporto alla formulazione del progetto globale”. Sul versante sloveno confinante con la provincia di Udine, intanto, molto è già stato fatto grazie ai programmi Phare. Pavel Sivec, rappresentante amministrativo di quell’area, ha infatti annunciato il completamento di due condotte viarie che dal Tolmi-nese raggiungono il valico di Solarje, nel comune di Drenchia. Ora tocca alla parte italiana continuare l’opera, (m.o.) PisiTLO iz K Stojan Spetič Kaj je zaboga počenjal Licio Gelli na francoski rivijeri? Ko je pomladi pravočasno in takorekoC pred oCmi varuhov ušel rokam pravice, so bili mnogi prepričani, da je za seboj zabrisal vsako sled. Govorilo se je, da je naSel zatoCiSCe v Beogradu, drugi so vedeli, da Živi v Urugvaju, kjer ima še danes ogromno denarja in oblasti. In vendar, našli so ga v Cannesu, z dolgo brado in mlado romunsko družico. Kot se spodobi za ugledne arestante, je takoj zbolel in so ga iz jeCe prepeljali v bolnišnico. Naj pazijo, da ne bo spet ušel. Prepričan sem, da ga bodo vrnili Italiji. Navsezadnje ima Francija levičarsko vlado, ki bi Italiji ne delala medvedjih uslug. Gelli se vraCa, torej, kakor je prej bezal. Sramotni madež je izbrisan. Vprašati pa se kljub temu moramo, ali je šlo samo za beg pred rokami pravice. Ali ni Gelli koval nove zarote in vlekel dolge niti svojih go- spodarskih in političnih spletk? Zgodba o Li-ciu Gelliju se začenja pred veC kot pol stoletja v Cmi gori. Mlademu podčastniku italijanske vohunske sluZbe Liciu Gelliju so namreč tik pred kapitulacijo Italije zaupali del zaklada Karadordedičeve kraljevske hiše, veC zabojev polnih zlata. Prepeljali naj bi jih v južno Italijo, kamor je zbežal kralj Viktor Emanuel z družino in Črnogorsko kraljevsko ženo Jeleno. Zaboje, polne zlatih palic, so naložili na podmornico, ki je ponoči izplula iz Boke Kotorske, toda na dogovorjeni cilj ni prispela. Licio Gelli, pravijo, da je v tedanji zmedi obdržal jugoslovansko zlato zase. Drugi trdijo, da ga je skril s pomočjo Vatikana in spretno uporabil v povojni operaciji “Ratline” (podganja steza), preko katere so zahodni zavezniki in Vatikan spravili v južno Ameriko, predvsem Argentino, ostanke nacistov in njihovih hlapcev. Seveda so “upravniki” podganje steze veliko zasluzili, svoje kapitale pa naložili v juZni Ameriki. In najbrž ni naključje, da je Gelli bil doma v Urugvaju in imel na plačilnem se- znamu in v svoji tajni framazonski loži P2 najuglednejše argentinske, urugvajske in paragvajske politike ter generale. V Evropi pa je P2 imela prav tako ugledne osebnosti v državni varnosti, vojski, letalstvu, gospodarstvu in politiki. Med njimi tudi mladi televizijski podjetnik Silvio Berlusconi. Tina Anselmi, ki je vodila nekajletno preiskavo o prevratniški dejavnosti tajne lože P2 je prepričana, da je bila “interfaks” za pretok kapita-lov in uslug med mafijo in gospodarskim podzemljem. v Prepričan sem, da bi Gellija zelo radi zaslišali palermski sodniki, ki se ukvarjajo z odnosi med mafijo in Berlusconijem. Kaj pa, Ce Gelli spregovori in si tako zagotovi, v vlogi “skesanca” svobodo in tudi zašCito države? Lahko povzroči politični potres. In Ce je pravosodje teren, na katerem bo potekala jesenska bitka med Prodijevo levo sredino in Berlusconijevo desnico, moramo zares izraziti upanje, da nam Gelli ne bo nepričakovano umrl. Naj ne naroCa kave, niti Caja, ker bi v njem lahko jiašeL Strihnin, kakor takoj po vojni Gaspare Pisciot-ta, prvi skesanec iz tolpe sicilskega separatista Salvatora Giuliana in pozneje prvi mafijski banCnik Michele Sindona. Nova Gorica mesto staro petdeset let “Mnenja lokalnih faktorjev so bila, naj bi bila Nova Gorica v Šempetru. Osebno sem šel tja tudi gledat in takoj videl, da tam ne bo nikoli stala Nova Gorica. Vedel sem, da se bo Šempeter širil, toda Nove Gorice tam ne bo nikoli. Pa še dobra kmetijska zemljišča bi uničili. Na tem mestu, kjer danes stoji vaše mesto, je bila opekarna pa cel kup jam z vodo. Samo takrat so bile pripombe, da tu zelo piha. Zdaj jaz ne vem, ali res tako piha? Rekel sem, dobro, kako pa potem vzdržijo Italijani v stari Gorici, Ce res tako piha?” Tako je septembra leta 1970 povedal na proslavi v Novi Goricj Ivan Matija -MaCek, v letu 1948 minister slovenske vlade za gradnje. Njemu je bila zaupana naloga koordinatorja pri izgradnji mesta Nova Gorica, ki je v teh dneh praznovalo 50-letnico obstoja in razvoja. Iz Mačkovih besed lahko razberemo, da so že od vsega začetka izbruhnile polemike glede lokacije novega mesta, ki naj bi nastalo kot protiutež dejstvu, da je Gorica ostala zunaj meja in z njo nekatera pomembna upravno-gospodarska središča Severne Primorske. Nova Gorica naj bi nadomestila staro Gorico in postala jedro zgomjeprimor-skega območja. Petdesetletnico mesta so krajevni upravitelji počastili s številnimi pobudami in odprtjem nekaterih za obCane potrebnih objektov, zaCenši z novim Zdravstvenim domom v mestnem središCu. Osrednji del proslavljanja mesta pa je potekal prejšnjo soboto, ko so se v Novi Gorici zbrale različne generacije brigadirjev, od tistih, ki so pomagali pri gradnji mesta, do mlajših, ki so na delovnih brigadah obnavljali nekatera druga mesta in ceste v Sloveniji in Jugoslaviji. Na proslavi je bil prisoten sam predsednik države in bivši brigadir Milan KuCan, ki je proslavi dal še posebni peCat. Petdesetletnica nastanka mesta je medijem nudila priložnost, da so predstavili zgodovino obmejnega urbanega centra ter da so mestoma tudi polemizirali z odločitvijo, da Nova Gorica nastane in bo locirana ob Solkanu, s katerim danes tvori že enoto. Po mnenju arhitekta GvardianCiCa, ki je sodeloval pri nateCaju za izdelavo naCrta (le-tega je zmagal arhitekt Edvard Ravnikar), so nekateri želeli, da bi mesto nastalo na šempetr-skem polju, to se pravi, da bi iz takratnega mesteca nastalo veliko mesto. “Ministra Matijo - Mačka”, takšno je mnenje GvardianCiCa, “pa je takšna lokacija motila, ker je Šempeter bil navezan na staro Gorico je njegovo prebivalstvo bilo izrazito kmetijsko, nasproti sicer mešanemu, vendar socialistično zavednejšemu življu v Solkanu. V Dnevniku pa smo brali daljši zapis, v katerem predstavljajo Novo Gorico kot mesto brez duše, ki se razživi le zvečer, ko se zavrtijo njegovo rulete. Mnenj je veliko in različna so si med seboj. Toda za tiste, ki živimo v objemu obeh' Goric nam je glede bodočnosti obeh mest nekaj jasno. Gorica in Nova Gorica imata isto usodo in zato bosta morali iskati skupne poti razvoja in dopolnjevanja. Nekaj takšnih naCrtov in sugestij jih je nakazal pokojni slovenski senator Darko Bratina. Ostanimo zvesti njegovim širokopoteznim idejam. (r.p.) Il progetto Phare antidroga 5 anni alternativi 11 10 settembre hanno preso il via a Lubiana nel centro Metelkova - un grosso complesso fino a qualche anno fa carcere militare - i festeggiamenti per i cinque anni di vita e di attività di quello che è diventato un importante centro sociale dove regna sovrana la cultura alternativa. Eventi di diversi generi e con molti protagonisti si succederanno fino al 20 settembre prossimo. Atti di protesta Sono tre in questo momento' le persone che protestano davanti al parla- mento sloveno, due delle quali stanno facendo anche lo sciopero della fame. 11 primo è il maggiore Ladislav Troha che indossa l’unifonne della brigata speciale Moris e con la chitarra in mano da alcuni mesi vuole richiamare l’attenzione del Parlamento sulle scorrettezze e la corruzione nell’esercito sloveno. L’unico risultato finora ottenuto è stata la sospensione dal servizio. Darko Zupan sta facen- do nuovamente lo sciopero della fame. La prima volta aveva ottenuto dallo stato il riconoscimento ed il rimborso del danno subito per un sequestro immotivato di armi. Ora ha ripreso la protesta perchè vuole che gli siano riconosciuti anche i danni morali. 11 terzo sciopero della fame è stato messo in atto da un contadino di Isola, Marjan Kaligarič. Nel 93 aveva partecipato ad un concorso per l’assegnazio- ne di un terreno di 3 ettari di cui però era risultato vincitore una persona che non aveva nemmeno partecipato al concorso. Internet rosa La Slovenia ha ampiamente superato il nostro paese per quanto riguarda la diffusione e l’uso di Internet, collocandosi nella media europea. Quel che è interessante è che ha attecchito molto bene anche tra le donne. Secondo l’ultima ricer- ca, se nel 1996 kolo il 12% di coloro che navigano in Internet erano donne, quest’anno la percentuale è balzata al 21%. Phare antidroga Tecnici polacchi e sloveni hanno presentato nei giorni scorsi nel municipio di Lubiana il progetto di prevenzione primaria nelle comunità locali, teso ad e-vitare e scoraggiare l’uso di sostanze stupefacenti. Il programma si colloca nell’ambito dei progetti Phare e coinvolge oltre alla Slovenia altri quattro paesi dell’est Europa. I finanziamenti destinati alla Slovenia ammontano a 13,5 milioni di Ecu. Piccole classi Molto modeste le iscrizioni alle prime classi elementari in lingua italiana in Slovenia. Nella prima elementare italiana di Capodistria ci sono quest’anno 15 iscritti, in quella di Isola 9, nel comune di Pirano i remi-gini invece sono soltanto dieci. Nell’anno scolastico 1997/98 erano rispettivamente 25, 13, 27. Četrtek, 17. septembra 1998 Kresna noč Lorette Dorbolò “Kresna noč” (La notte dei falò) je naslov obsežne antološke razstave Lorette Dorbolò, v kateri je prikazano dvajsetletno ustvarjanje. In prav ob tej častitljivi obletnici je nastala na pobudo vseh občin, s katerimi je vezana njena umetniška dejavnost, od Concordia sulla Secchia, kjer živi z družino do Spetra, kjer se je rodila. “Kresna noč” je tudi nalov knjige, ki jo spremlja in Se v besedni obliki predstavlja tisti beneški svet, otroški svet iz katerega Loretta Dorbolò črpa navdih in ga na izviren način prenaša na platno. Oba bodo čez nekaj dni predstavili v mestu S. Benedetto Po v mantovanski pokrajini. Otvoritev razstave bo v soboto 3. oktobra v Dvorani za glasbo v samostanu svetega Simeona in se spet obeta prisrčna beneška kulturna prireditev, saj bo na odprtju razstave sodeloval tudi pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, ki bo prav gotovo s svojim programom beneških pesmi lepo predstavil slovensko manjšino videmske pokrajine, ki jo zunanj naše dežele le redkokdo pozna. Trinajsta literarna nagrada srednje Evrope Vilenico prejel Peter Nadas Peter Nadas, pisatelj in dramatik, rojen 192 leta v Budimpešti na Madžarskem je letošnji nagrajenec Vilenice. Na slovesni podelitvi literarne nagrade, ki nosi ime po zameniti kra-ški jami, kjer poteka tudi prireditev, sta bila prisotna predsednik republike Slovenije Milan Kučan in minister za kulturo Jožef Školč. Program zaključnega večera pa je sooblikoval Tržaški oktet. Vileniško literarno srečanje, ki poteka letos že trinajstič, je tudi takrat privabilo k sodelovanju veliko književnikov iz 25. držav. Srečanje pa se je odprlo z že tradicionalnim di-sputom. Na temo Konec stoletja, začetek stoletja je predaval britanski zgodovinar Timothy Garton Ash in sprožil precej živahno razpravo, ki se je v veliki meri osredotočila na politična vprašanja. V soboto so se pesniki in pisatelji zbrali v Štanjelu, kjer so se zaracR neugodnih vremenskih razmer morali odpovedati branju na odprtem in so se zatekli v zgornje prostore galerije Lojzeta Spacala. Žirija za podelitev vile-niškega kristala - priznanja za najboljši literarni prispevek srečanja, prebran na literarnih večerih oziroma objavljen v letošnjem zborniku - se je odločila, da podeli to nagrado slovenskemu pesniku srednje generacije Petru Semoliču, mmm m ki je avtor treh samostojnih pesniških zbirk, našim bralcem in obiskovalcem Postaje Topolove je znan pa tudi zato, ker je letos sodeloval na literanem večeru z Francom Lojem in Loredano Boljun De-beljuh. V Štanjelu so ob tej priložnosti odprli tudi razstavo fotografij v Parizu živečega pisatelja in fotografa Evgena Bavčarja. Kar se pa nagrajenca Petra Nadasa tiče naj povemo, da je bil v začetku fotograf in novinar. Prvo zbirko novel je objavil pri 25. letih leta 1967, dve leti kasneje drugo, nakar se je posvetil pisateljskemu poklicu. Njegovo osrednje delo je roman z značilno srednjeevropsko snovjo Knjiga spominov. ■ Contribuisci all’acquisto del nuovo scuolabus della Scuola bilingue di S. Pietro al Natisone Nuova banca di credito di Trieste - filiale di Cividale, conto corrente n.02/01010 3 Resia: sono ben 160 anni da festeggiare Numerose, come ogni anno, le manifestazioni culturali, ricreative e sportive che hanno accompagnato le straordinariamente calde giornate estive resiane. Ogni frazione ha riproposto la p-ropria festa paesana con la celebrazione ed il rinnovo delle locali tradizioni quali il dono del formaggio a Bila/ San Giorgio, il cambio della cameranza a Solbica/Stol-vizza e la solennità della S-mamamiSa a Ravanca/Prato. Ma accanto alle feste consolidate, si sono svolte anche altre manifestazioni molto interessanti e partecipate. Alla Casa della Cultura Resiana per tutto il mese di agosto è stata aperta al pubblico la mostra “Abbigliamento e Tessitura in Val Resia” a cura dell’associazione museale locale; sabato 8 agosto a Solbica /Stolviz-za è stato inaugurato il monumento all’arrotino nell’ambito dei festeggiamenti della 1. Festa dell’Arrotino. Domenica 30 agosto, una grande partecipazione di pubblico ha seguito la cerimonia di inaugurazione della nuova sede del gruppo alpini di Stolvizza. Venerdì 4 settembre è stata inaugurata a Bila / San Giorgio la nuova raccolta museale realizzata con la collaborazione del Tabor, 18. seminario giovanile di ricerca sul campo. Per lo sport, accanto al tradizionale torneo calcistico e di tennis, domenica 23 sempre a B ila/San Giorgio si è svolta la gara regionale di corsa in montagna alla quale hanno partecipato molti atleti provenienti da tutta la regione. Si può ben dire che nel corso del mese di agosto in valle la popolazione sia raddoppiata se non triplicata, con la presenza non solo di resiani che ritornano per le ferie, ma anche turisti. Si è notato infatti un incremento di turisti provenienti dalla Slovenia e dall’Austria, novità questa che sta prendendo sempre più piede. Ma i festeggiamenti per quest’anno non sono finiti. Per ottobre, nei giorni 25,26 e 27, il gruppo folkloristico Val’ Resia sta organizzando tre giorni di festa per ricordare il 160. anniversario di fondazione. Oltre al prevedibile spettacolo folkloristico, al quale prenderanno parte gruppi italiani e stranieri si terrà il 1. stage di danza resiana aperto a tutti, grandi e piccoli. Laureata a Trieste in Scienze biologiche Lara Tomasetig neodottoressa Delegacija Svetovnega slovenskega kongresa na obisku v Beneški Sloveniji Obisk ameriških Slovencev V nedeljo so obiskali in se podrobno seznanili tudi z realnostjo Terske doline in Rezije Giovedì 16 luglio, presso l’Università di Trieste, ha conseguito la laurea a pieni voti in Scienze biologiche Lara Tomasetig di Cosizza, discutendo brillantemente la tesi realizzata presso l’Istituto di Microbiologia del Policlinico universitario di Udine e intitolata: “Individuazione dei fattori di antibiotico - resistenza in batteri anaerobi Gram negativi di rilevanza clinica: diffusione e persistenza nell’ospite”. Ma Lara non si è dedicata solo allo studio: nella comunità parrocchiale è sempre stata attiva e, in qualità di segretaria del circolo culturale “Val Cosizza” che o-pera da diversi anni nel paese, si è distinto per l’impegno e la capacità dimostrati nell’organizzazione di attività culturali e ricreative. 1 genitori Paolo e Paola, le sorelle Oriana e Katia, assieme a tutti i suoi cari, si congratulano con lei per il brillante risultato conseguito e le augurano di trovare altrettante soddisfazioni pure nel mondo del lavoro. Anch’io, cara Lara, assieme a tutta Cosizza - Do-legna e anche al Novi Matajur, mi congratulo con te per il brilliulte risultato conseguito, ringraziandoti sentitamente di aver aggiunto un’altra “perla” alla prestigiosa “collana” della nostra piccola comunità, così ancora una volta posso gridare con orgoglio: “Brava Lara!” Guidac Srečanje z upravitelji Nadiških dolin na sedežu Gorske skupnosti in obisk Dvojezičnega šolskega centra v Spetru Delegacija Svetovnega slovenskega kongresa, ki jo je vodil dr. Jože Bernik, spremljala pa sta ga še soproga in Hilary Rolih, blagajnik ameriške konference SSK, je bila v soboto 12. septembra na obisku v Spetru, kjer se je s predsednikom Gorske skupnosti Mariničem in njegovimi sodelavci pogovarjala o problematiki Slovencev v Benečiji in v prvi vrsti o ekonomskih vprašanjih. V nedeljo, ko se je delegaciji pridružil še predsednik ameriške konference Silvo Lango s soprogo, so se ameriški gostje seznanili z realnostjo Terskih dolin in Rezije, v ponedeljek (prvi dan Sole) so se vrnili v Speter in spoznali dvojezično šolsko središče. četrtek, 17. septembra 1998 Posoški turistični delavci so še kar zadovoljni Potres ni ustavil turistov iz Evrope Precejšen del posoškega gospodarstva sloni na turističnih dejavnostih, zato se je ob našem nedavnem obisku v Posočju spontano postavilo vprašanje, v kolikšni meri je potres prizadel tudi letošnjo turistično sezono. Čeprav so bile napovedi za sezono takoj po aprilskem potresu zelo črnoglede, podatki teh dni kažejo, da turistov potres ni kdove kaj prestrašil. Pravzaprav so se Se najbolj prestrašili turisti iz raznih krajev Slovenije, saj se je o potresu največ pisalo v slovenskih časopisih. Iz tujine pa so se turisti vrnili tudi letos, kaže celo, da jih je bilo več kot lani. Marko Vidič (na sliki), vodja referata za turizem občine Bovec je sicer imel točne podatke le do konca junija, vendar je tudi za julij in avgust lahko že ocenil dober turistični obisk. Tradicionalni tuje gostje Soške doline so se vrnili, res pa je tudi, da se je občina potrudila, da je turistično ponudbo promovirala na tujih trgih, kar se bo gotovo obrestovalo v prihodnosti. Vidič nam je povedal, da so bili med tujimi gosti, ki so letos letovali na Bovškem zlasti Nemci, Avstrijci in Italijani, vračajo pa se tudi Angleži, ki jih po osmosvojitvenih problemih Slovenije za nekaj let ni bilo. In kako to, da se tuji turisti niso ustrašili potresa? Vidič nam je dejal, so tradicionalni gostje soške do- line športni turisti, ki večinoma zahajajo v kampe, kjer jim potres skoraj ne more do živega, ali pa v zasebne sobe. To so večinoma kajakaši, rafterji, planinci, ribiči in padalci, kajti dejstvo je, da so glavna atrakcija soške doline vrhovi Julijskih Alp in Soča. Skoraj enako razlago smo dobili v Kobaridu v kampu Koren, kjer je lastnica Lidija Koren govorila o pozitivni sezoni, ki se je še zlasti izkazala ob julijski in avgustovski vročini. V Bovcu smo stopili tudi v halo hotela Alp, kjer je vodja recepcije Jani Kravanja prav tako govoril o zadovoljivi sezoni. Na vprašanje, ali so zaradi potresa imeli kaj posledic, pa je Kravanja povedal tole zgodbo: ”K nam prihajajo turisti iz več evropskih držav, tako iz Nemčije, Belgije, Francije, Danske. V zadnjem času prihaja tudi vse več Rusov, še posebej iz Moskve. Rusi kot turisti potrošijo še največ denarja. Sedaj smo malo zaskrbljeni, ker je rubelj izgubil toliko vrednosti. Vsekakor, turisti, ki prihajajo iz severnih držav, nekako severno od Munchena, nam telefonirajo in vprašuejo, ali je pri nas vse mimo. Jaz jim odgovorim, da je varno, čeprav tu pa tam še malo strese. Jaz mislim na potres, oni pa na oborožene spopade ob osamosvajanju Slovenije leta 1991. Neverjetno, o potresu skoraj nič ne vedo, še vedno pa je govor o tedanjih dogodkih!" (du) ZELENI / LISTI Ace Mer mol ja Med privatnim in javnim V filmu Striptease nastopa Derni Moore v vlogi ženske, ki služi kruli s slačenjem v nočnem lokalu zato, da bi z denarjem ohranila hci,_ki jo je sodišče dodelilo očetu-narkomanu. Plesalko zasleduje ameriški politik, ki v javnosti zagovarja vlogo družine, v zasebnem življenju pa se predaja spolnim perverzijam in pitju. Zgodba je stara. Nekoliko nas spominja na Clintonove dogodivščine, ki se tragikomično pletejo med posteljo in javnostjo. V ozadju likov pa je še kako močno prisotna stara puritanska etika, ki zahteva oblast nad moralnim vedenjem državljanov. V njej ni mej med zasebnim in javnim, saj gre za eno in isto. Trst: Dnevi kmetijstva V petek, soboto in nedeljo bodo na tržaškem velesejmu Dne*» kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki jih organizirajo občine tržaške pokrajine, sejemska ustanova in trgovinska zbornica. Manifestacija želi prikazati specifičnosti kmetijstva v tržaški pokrajini, ki potrebuje za svoj obstoj in ohranitev teritorija posebno pozornost. Namen dnevov pa je tudi spodbujati odnose in sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško. Na programu so razstava kmetijskih pridelkov, tematske razprave in kulturno-zabavne prireditve. Politica scolastica a S. Pi Il problema dello sviluppo e della crescita delle strutture scolastiche S. Pietro al Natisone è stato ed è uno dei tasselli qualificanti del programma politico dell’am-ministrazione comunale che ha voluto tra l’altro dare massimo impluso a questo settore sollecitando la trasformazione dell’Istituto Magistrale in licei sperimentali psico-pedagogico e lin-guisticotrilingue (tedesco, inglese e russo). Notevole anche l’impegno finanziario: messa a norma impianti elettrici e del superamento barriere architettoniche (scuole medie 100 milioni, Istituto magistrale ed elementari 120); sistemazione palestra 190 milioni; realizzazione parco urbano 500 milioni. In consiglio comunale a S. Pietro il problema dei riufiuti Maquillage per le chiese di Vernassino e Sorzento Una nuova tassa di 50 mila lire per famiglia, riguardante lo smaltimento dei rifiuti solidi urbani, pende sulle teste degli abitanti di S. Pietro al Natisone? Se lo è chiesto, e lo ha chiesto al sindaco con un’interrogazione, l’opposizione in consiglio comunale. , Magda Saccù capogruppo della lista «Insieme per S. Pietro», nell’assemblea di venerdì è intervenuta affermando che nei cassonetti per i rifiuti vengono gettati, in forma ovviamente anonima, anche materiali non smaltibili. La Saccù lamentava però l’esistenza di una circolare del Comune in cui si paventava, a causa di queste negligenze, una spesa di 50 mila lire per ogni famiglia. La replica è stata dell’assessore Nino Cicco-ne. “La circolare aveva lo scopo di sollevare il problema - ha detto - toccando un aspetto che tutti comprendono, quello economico”. Ciccone ha poi spiegato che la cifra di 50 mila lire era generica e che “sarà applicata solo se quel comportamento continuerà e se il gettito della tassa sui rifiuti non coprirà, come prevede la legge, almeno il 50 per cento dei costi». Siccome la copertura è quasi certa, difficilmente i cittadini di S. Pietro si troveranno a dover sborsare altri soldi. Per la Saccù, però, la forma con cui è stata condotta l’operazione del Comune, attraverso la circolare, «ricorda il terrorismo psicologico”. Durante l’assemblea il sindaco Giuseppe Marinig ha annunciato che la Curia si appresta a richiedere un ulteriore finanziamento, essendo esaurito i fondi precedentemente richiesti, per la chiesa di Vernassino, che necessita di ristrutturazione. Della chiesa di Sorzento, per la quale il Comune aveva richiesto un simile intervento, la Curia non è a conoscenza dei problemi, e quindi toccherà al parroco di S. Pietro attivarsi e informarla. Zato se v resničnem življenju zareza poglablja. Videz mora biti skrajno strog, zasebno življenje pa skrito v podzemlju, da bi drugi ne vedeli in videli. Protestantska etična merila se preko medijev in interneta vsiljujejo celemu svetu. Očitno je na pohodu integralizem. V vzhodnih evropskih državah so na delu stališča konservativnega dela katoliške cerkve. V Sloveniji izvaja cerkev močan družben pritisk, vplivati želi na državne izbire in predvsem na šolski sistem. Vzgoja in izobrazba naj bi izrazito upoštevala cerkvena stališča, kar je v nasprotju z modernimi demokracijami, kjer je razmerje med cerkvijo in državo ločeno, čeprav ima potem vsak pravico do lastne veroizpovedi in vzgoje. Na Hrvaškem se zdi cerkev druga noga oblasti. Da bo jasno, ne kritiziram vere in vernikov, ampak cerkev, ki se uveljavlja kot čisto posvetna oblast, kar seveda ni nič novega. Ni pa sprejemljivo, da ena cerkev vsiljuje vsem državljanom svojo in edino resnico. Opozarjam na dejstva, ker je v naši predstavi edini fundamentalizem islamski. Dejansko niso agresivni le Mohamedovi privrženci, ki imajo tudi kak re-zlog za svojo držo. Konec koncev je bogati svet temeljito izkoristil prav tiste dežele, ki se danes prepoznavajo v koranu in v zaostrenih verskih variantah. Vsekakor se danes tudi v ZDA in na širšem evropskem kontinentu povezujejo središča moči ter cerkve, ki zasledujejo s svojimi moralkami posvetne cilje. Rimski papež naglašuje univerzalnst, mir in je strog do najrazličnejših krivic. Nobena cerkev pa ni tako enoglasna, kot se zdi. Bistveno je prav to, kar cerkve načelno naglašuje-jo: svoboda izbire. Ta svoboda pa ne sme pomeniti le svobode za čisto določeno cerkev. Svoboda ostaja vfendarle svoboda tistega, ki misli ali veruje drugače. Preko tega načela je svoboda fasadna beseda za či-sot določene cilje, ki ne odražajo želje po odrešenju, ampak so bližji volji do moči. COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI dl Bonessa Produzione e Vendita Materassi di ogni Tipo e Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE • LATTICE-COCCO Reti Ortopediche Trapunte e piumoni Riutilizzo Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 Planinska družina Benečije v nedeljo 4. oktobra BAVŠKI GRINTA VEC zelo zahtevno odhod ob 7. uri iz Spetra (Belvedere) za informacije: Walter Cenci/; tel. 726050 So imiel pru lepo, pametno idejo lietos na prazniku gore, ki je biu na Matajurju v nediejo 6. setemberja: posiekli so senožet an nardil kopò. Na pomuoč so parskočil an otroc. An mislemo, de tuole je te prava pot za pokazat pru njim kakuo se je živielo tle par nas, ka ’ so znal dielat naši noni... Lohni pru takuo jih spet parbližamo naši zemlji a n jih navade mo jo spoštovat an ljubit Giovanin je jagar an že lieta an lieta, ku se odpre jaga, vsako nediejo priet ku se nardi dan, se poberè od duoma z njega pisarn. ’No nediejo je Su daž ku krote an Giovanin sej’ pobrau vseglih na jago. Pa priet, ku je paršu na njega prestar, sej’ muoru vamit nazaj, ker je bi a po-vserode poplava. Kadar je parSu na dom njega žena Milica ni bila Se ustala, takuo se j’ pobrau v kambro, se j’ tiho slieku za jo na zbudit an se parluožu h nji tu pastiejo. - À si ti? - je vprašala šele zaspana Milica grede, ki mu je po-buošcala lase - Oh kuo si mokar, muore iti velik daz tan uonè! Pomisli kajšan Sleut je muoj mož iti vseglih na jago!!! *** An mož je tuku na vso muoč na purton od velike hiSe. Za an cajt potlè se j’ parkazala na paju adna liepa gospa an ga poprašala: -Ki Cete? - Ist iSCem Giovani-na - je hitro odguoriu mož. - Tle v telim hramu sta dva Giovanina, ke-rega Cete? - Tistega, ki ima Carne lase an mostaCe. - Tle sta dva Giovanina an obadva imata Carne lase an mostaCe! - Gledan tistega, ki ni zlo velik an ki diela v Manzane. - Sa nista zlo velika an obadva dielata du Manzane! Mož se je moCno ujezu, ker je mislu, de ga parjema za norca an je na vso muoč zaueku: - Gospa, ist gledam Giovanina, tistega, ki ima roge takole duge! - Oh ja, dobro, tist je muoj mož, vam ga subit poklicem!!! V Kozci nieso igral samuo m balon! BaršCaki, buohloni! le nucano med našimi ju-dmi, ja, po naSih vaseh se Sele sreCa pogostu GuStina an Gustino. 15 kilu pašte so skuhali dobri kuharji, trikrat tu ve-likin rinkone, de na zmanjka obednemu an ries nie manjkala, pa jo ni ostalo Se za psan jo dat, vso smo sniedli takuo je bla dobra in savoritna. Zatuo zahvalemo lepuo BaršCake za vse kar so na-pravli. Ja, san se zabu po-viedat, de so znesli gor h cierkvici vse gor na harba-tu: vodo, posodo, vino, druge pijaCe an vse, kar je korlo za napravt kosilo za vse. Vsi se troštamo, de na-pravejo an hlietu liep gu-od, de se nazaj sreCamo, ku vsako lieto. Hvala liepa BarSCakan... an prihodnje lieto naredimo tudi fotografijo! Giovanni Petricig Zadnji krat smo napisal na dugim an šarokim na strani od Sporta od tistih, ki imajo vic ku Stierdeset liet an ki so se ušafal v Kozci za senjam svetega Sinžiliha v nediejo 6. setemberja an so cieu dan cubai balon. Na anagrafe jih imajo ja vic ku Stierdeset, pa v nogah... glih na pu, dvajst an kajsan Se manj, se ’no lieto ne... takuo se je zvestuo vaju po tleh! Smo napisal, de je bluo osam skupin, ki so igrale adna pruoti drugi, de so udobil tisti od društva Sant’Andrea iz Kravarja, ki so se diel ime The stars (po ingleško pride reC “zvezde”, po našim pa... te stari!). Niesmo pa napisal, de Ce tisti na igrišču (sul campo di gioco) so se potil, okuole an okuole njega družine naših kampjonu so se smejale, so tukle na ruo-ke, so žvižgale, so se zaganjale... je bluo pru lepuo jih gledat! An zviCer, vsi kupe, ka-mpjoni an ne, njih družine an parjatelji so lepuo zarobil telo posebno nediejo z dobro pastosuto an z drugimi dobruotami, ramoni-ke an drugi štrument so jim pa “serenato” dielal. Je bla pru. ’na liepa festa, an liep senjam. Je bluo pru Skoda se pobrat damu an vic ku kajsan, kar je pozdravu parjatelje je s tro-Stam jau: “Nasvidenje druge lieto!” V nedeljo 30. avgusta BarSčaki so praznovali njih pomočnika svetega Augustina v liepi cierkvici, ki stoji gor na bul nad vasjo; cierkuca je posvečena sveti Luciji an svetemu Augustinu, pa je potri-ebna bit postrojena. Nje lieta se vidjo vse, hočemo de kajSan se bo pomagu za uSafat denat za jo postroji ' V nedeljo je parSlo gor dobro število ljudi čeglih nie bluo pru lepo vreme, pa nie padu daž. Po masi, ki je bla ob 11.30 an jo je mašavu gospod Božo Zua-nella, je bla pastaSuta za vse. Je bla zaries dobra an pokropjenaiZ dobrim vi-nam an z drugo pjačo BarSčaki vsako lieto na-pravejo tel praznik, an čeglih je za hodit 20 minut, vsako lieto pride le vič ju-di. Augustin je ’no ime še- četrtek, 17. septembra 1998 V nediejo 30. vošta par sv. Luciji Kajšan je “kuražan" an gre vseglih čez nagobaran muost So muorli zapriet muost na Čemurje Jesen je močnuo potar-kala na naše vrata an za sabo parnesla puno daža; v saboto 5. setemberja ga je tarkaj padlo v adnim samim dnevu, de ga nie bluo padlo tarkaj tu adnim mie-scu ne. Telo zadnjo saboto glih takuo an je naredu puno škode ne samuo dol po Laškem pa tudi tle par nas. Se na štiejejo plazuovi vič al manj velie, ki so se splazili al pa njive an sano- žeta poplavljene. Veliko škodo jo tarpe na Cemurju, kjer podutanski župan Lorenzo Zanutto je z no “ordinanzo” zaparu muost, ki peje ča po tin kraj Arbeča. An ča po tin kraj Arbeča so hiše, kjer žive družine, med telimi je adna, ki ima velik hliev pun Zvine. Le ta po tin kraju tistega muosta so njive s sierkam, z jabukami, so ho-sti, je pot, ki peje v Pikon an na Staro goro. Pa tist muost, ki ima parbližno Stierdeset liet je pru nagobaran. An pilon, ki ga darži je močnuo poškodvan an tehniki, ki so ga pregledal pravejo, de muost bi se mu pru podriet. Paršli so an tisti od civilne zaščite, ki so jal, de na bo moč ga po-strojit v kratkem cajtu. Na kamune že študierajo kakuo vepejat to težavo, ki je ries velika. četrtek, 17. septembra 1998 Nei suoi studi Amelio Tagliaferri pose una ulteriore ed importante questione, quella dell’arco di tempo dell’occupazione romana. Per stabilire i tempi di questa presenza in Friuli decise di lavorare sulle testimonianze numismatiche. Le fonti storiche scritte sono insostituibili, hanno dimensioni rilevanti ed insostituibili, ma la ricerca • archeologica non deve, per questo, arrestarsi di fronte alle esigenze di concretezza insita nelle testimonianze materiali. In questa ricerca Tagliaferri assegna dunque un peso rilevante ai reperti numismatici, avvertendo tuttavia dei rischi insiti nelle estrapolazioni eseguite su un materiale, come le monete, mobile per eccellenza. Le monete tuttavia sono facilmente databili grazie al nome ó al ritratto del personaggio che le ha fatte coniare, od altri segni riconoscibili, alle monete è facile assegnare una data approssimata, o perlomeno collocarla in un determinato periodò, che Tagliaferri ha assunto di cinquanta anni. Cercherò ora di illustrare il prospetto sintetico che ne è uscito, costituito da alcune pagine quadrettate sulle quali si vede, in colonna, un prospetto dei 200 insediamenti in cui sono state Anche la numismatica è al servizio della storia del Friuli Le monete ed i tempi della colonizzazione Moneta romana da Premariacco deI prioda repubblicano raccolte delle monete. Accanto all’indicazione in codice di ogni ritrovamento sono disponibili 12 quadretti in riga, in cui ogni unità ha, in successione, il valore cronologico di 50 anni per un arco di tempo totale di 600 anni, dal 15Ó a.C. al 450 d.C. Le monete provenienti da un determinato ritrovamento sono raggruppate per periodi di cinquanta anni e quindi segnate nel prospetto nel tratto quadrettato corrispondente. A lavoro finito abbiamo la possibilità di «leggere» il risultato da diversi punti di vista, non però, come vedremo, il numero assoluto delle monete. I reperti numismatici, per esempio, si ripartiscono in modo e-quilibrato nei secoli I, II e III dopo Cristo (meno nel I a.C. e nel IV d.C.), con solo 11 unità cronologiche appartenenti al II secolo a.C. e 9 al V d.C. Tagliaferri considera che i dati numismatici mostrano «una massiccia presenza di insediamenti in età augustea del primo impero». Con la ricerca numismatica Tagliaferri affaccia l’ipotesi che, all’atto della distruzione di A-quileia (452), gli insediamenti romani fossero già in uno stato di definitivo disuso e che le vaste distruzioni e saccheggi costituissero solo l’atto finale del crollo romano. Nel prospetto della ricerca numismatica pos-. siamo facilmente studiare la cronologia e l’ampiezza della presenza romana anche nei singoli quadranti topografici, con l’avvertenza che se ne deve fare una lettura critica. Un esempio: il ritrovamento di S.Quirino (codice 171), nel quadrante di S.Pietro al Natisone, con 28 monete (datate dal 250 a 450 d.C.) «copre» 4 unità di 50 anni, 200 anni in tutto. L’unica moneta romana (41-54 d.C.) raccolta a Brischis, nel quadrante di Pulfero, «copre» invece 2 unità cronologiche (una prima del 50 ed una dopo il 50 d.C.),100 anni in tutto. Ma, usciti dallo schema cronologico, osserviamo come un ritrovamento con 28 monete assuma un significato ben diverso da quello di 1 sola moneta. Sarà dunque necessario dare un’occhiata più generale. Tentando una generalizzazione vedremo come, delle 800 unità cronologiche (di cinquanta anni) in 200 ritrovamenti totali, si abbia la massima «copertura» nei quadranti: 1 - Premariacco (169 unità in 33 ritrovamenti); 2 - Cividale (153 unità in 34 ritrovamenti), e poi, a grande distanza Udine (56 in 12 ritrovamenti), Mortegliano (47 in 9 ritrovamenti), Pavia di Udine (43 in 7 ritrovamenti), Palmanova (42 in 7 ritrovamenti), Manza-no (39 in 11 ritrovamenti), Romans (38 in 8 ritrovamenti), S.Pietro al Natisone, compresi quelli in territorio friulano (34 in 11 ritrovamenti), Cormons (27 in 5 ritrovamenti), Romans (27 in 8 ritrovamenti) su una media di circa 30 unità e 7 ritrovamenti per quadrante. E facile vedere come circa il 40 per cento delle unità cronologiche e il 33 per cento dei ritrovamenti numismatici si collocano nei quadranti di Premariacco e Cividale. Mi sembra ora utile offrire al lettore un completo panorama delle testimonianze romane nel territorio della Slavia friulana, per fare in un secondo tempo delle deduzioni il più possibile fondate. Questo territorio appartiene in buona parte ai quadranti di Tarcento, Taipana, Pulfero, Cividale, S.Pietro al Natisone e Prepotto delle carte dell’I.G.M., quadranti oltre i quali non si spinge la ricerca di Tagliaferri. Tarcento, Cividale e Prepotto però non presenta evidenze nel territorio che voglio trattare. Desidero anche avvertire che nel prossimo intervento tratterò le testimonianze romane, anche presunte, di immobili riunendole in tre gruppi: a) insediamenti; b) tombe e necropoli; c) fortificazioni. Ci sarà poi un catalogo sintetico dei reperti mobili raccolti nei singoli siti e di quelli sporadici sparsi nel territorio. (Venezia, 33) Paolo Petricig Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno I - AZilo. 6 - KoStitucjon. II - Znano miesto za Italijo an Slovenijo. 12 - Beneški gostilničar. 13 - Znano ime naše odgovorne urednice! 14 - Vrieč roke za vrat an stisint h sebe. 16 - Osla, ki je ubila glavo! 17 - Stari muost v Rime pri Castelsantangelo. 18 - Cassa di Risparmio. 19 - Kadar, kar. 20 - Kikjo za pipine, minigona. 21 - Navedejo... an par. 22 - Jare... ki bo imielo roge! 23 - Reo, kolpevul. 24 - Na roža Sele majhana. 25 - Te narbuj... vesok Beneški kamun. 26 - Ljubljanska rieka. 27 - Daje žganje sliwovitz. 28 - So znani kresij od tistega sveta. 29 - Nie dobro. 31 - Na uzame, na mara. 32 - Kar je biu snieg nas je... vozila. 33 - DuSa Viema. 34 - Né mi drugi né vi drugi. 35 - Tu Marsine... nje začetka 36 - Tarčmun, Ažla an Erbec. 37 - Oči brez... glave! 38- So pred sabotah. 39 - Znani filozof. 40 - Sej’ uamu, je... odparu dielo. 41 - Niemška armada u Rusiji. 42 - Je pokrit... z bielo arjuho! 43 - Jo gledamo pod orieham kar je ica. 44 - Parpit, okojen! 45 - Kapriul. Vertikal Navpično 1 - U Bosnji ni Se genjala, šele striejajo. ■> 2 - Miestace pri Treviže, znano za Eleonoro Duše. 3 - Pulila von z zemlje. 4 - Tonina, Marinca, Erika (začetnice). 5 - Africa Orientale. 6 - Majhna vas med Mierso an Kravarja. 7 - Listje za luožt pod žvino. 8 - Jožef Broz... 10 - Takuo ima targo na auto Pierino Fanna. 12 - Liepa vasica znana za “Dan po starim”. 14 - Je saldu tu taškine na Ojčinco. 15 - Daje mlieko an teleta. 17 - Majhana miza. 18 - Takuo diela cibe, kar se rodi. 20 - Von s kože. 21 - Se ga nuca za orat. 22 - Ankrat so potkoval konje. 23 - Je jokaj se, saj si sama... 24 - Livelan... u Kobaride. 25 - So duge par tih kosmatih. 26 - Snuojka... u Lubjani. 27 - Niso brez soli. 29 - Fotografafu, pituravu. 30 - Ime senjarn u Skrutovem na 16. vošta. 32 - Atu notar imamo zobe an jezik. 33 - Zvezda, ki zguoda narbuj sveti. 35 - Adan, ki živi od Ažle do Dreke. 36 - So.bli brez luči. 38 - Gre von s stanjade, kar uvieje voda. 40 - Zorka, Tarezja an Jole. 41 - Je pred... Force du Aviane. 42 - Takuo diejo novič u Italiji. 4.3 - Sabota par začetku. -— Šport —------------------------- In Coppa regione batte anche il Bearzicolugna četrtek, 17. septembra 1998 La Valnatisone sulla buona strada VALNATISONE 3 BEARZICOLUGNA 1 Valnatisone: Venica, M-linz (28’ st Campanella) Marinelli, Mulloni, Tuzzi (13’ st Sedi), Lancerotto, Rossi, Mottes, Podrecca (1 st David Specogna), Bran-dolin, Golles. Bearzicolugna: Barbetti, Zannier (29’ s.t. Zucchiat-ti), Sturma (29’ s.t. Franzo-lini), Baldissera, Masotti, Brunetta, Molin, Del Fabbro, Rossi, Pisciotta, -Costantini (5’ s.t. Diamante). Arbitro: Camar di Cor-mons. S. Pietro al Natisone, 13 settembre - La Valnatisone ha terminato con una vittoria sul Bearzicolugna il trittico della Coppa Regione. Il successo ottenuto a spese degli udinesi permette agli azzurri di terminare in testa assieme alla Tar-centina con sette punti. Seguono nell’ordine Aiello con 6 punti, Muzzanese 4, Ruda 1 e Bearzicolugna 0. Un piazzamento questo che dovrebbe consentire alla Valnatisone di passare alla fase suscessiva che si giocherà infrasettimanalmente. Per la prima volta l’allenatore Rodolfo Cumin ha potuto schierare il nuovo attaccante Danilo Brando-lin, che ha dimostrato subito le sue qualità. Ad un cupero gli udinesi accorciavano le distanze su rigore trasformato da Baldissera. Iniziava la ripresa sotto un’acquazzone ed era ancora la Valnatisone a fare centro arrotondando il punteggio su calcio di rigore, trasformato da Mottes. Alla mezz’ora una rete su calcio di punizione di Mottes veniva ingiustamente annullata. Non si sa per quale motivo la punizione doveva essere ripetuta e stavolta il pallone veniva deviato in calcio d’angolo dalla barriera eretta dagli udinesi. A conclusione di una travolgente e veloce azione in contropiede al 38’ Brandolin calciava il pallone di poco a lato. Con due interventi nel finale della gara Venica salvava la rete dalle insidiose conclusioni di Pisciotta e Rossi. Domenica 20 settembre alle ore 16 la Valnatisone esordirà in campionato in trasferta con il Domio di Trieste. (Paolo Caffi) allontanata dal recupero di Mulloni. Dal possibile svantaggio i padroni di casa sbloccavano il risultato con una bella azione iniziata da Mottes, proseguita da Rossi che serviva il pallone a Brandolin. Questi da pochi passi lo calciava in rete. Ancora lo stesso attaccante sanpietri-no, al 17’ costringeva il portiere ospite Barbetti ad una respinta di piede sulla sua insidio- Gli Juniores della Valnatisone inizieranno le loro fatiche sabato 3 ottobre ospitando la formazione udinese del San Gottardo. Con molta fatica, e tante difficoltà, si è ricomposta la rosa della squadra Allievi della Valnatisone. Alcuni genitori hanno “disertato" ascoltando le “sirene" del medio Friuli e della Bassa, portandovi a giocare i propri figli da quelle parti. L’inizio del loro campionato è previsto a Magnano in Rivie- ra domenica 4 ottobre. Impegnativo cammino anche per i Giovanissimi dell’Audace dell’allenatore Fabrizio Vogrig, che sono stati inseriti nel girone Provinciale. Per loro l’avvio del campionato è previsto per domenica 27 settembre nell’incontro casalingo con il Tavagnacco. Per le categorie degli E-sordienti dell’Audace e Pulcini, la data dell’inizio dei campionati non è stata ancora decisa. A guidare gli Esordienti nell’attuale stagione sarà Federico Sturam. Per l’ennesima stagione, a prendersi cura della formazione dei più piccoli, quella dei Pulcini, c’è ancora una volta la collaudata coppia di Pio Tomasetig e Michele Podrecca, affiancati da Paolo Cencig. sa conclusione. Si registrava al 26’ una spettacolare rovesciata di Mottes con il pallone che terminava alto sulla traversa. Il raddoppio lo realizzava al 27’ Podrecca, che servito dal fondo da Mlinz, con un preciso colpo di testa mandava la sfera alle spalle di Barbetti. Nei minuti di re- Matteo Braidotti - Juniores Le nostre giovanili vicine alla partenza rientro si è dovuta registrare una defezione, quella del capitano Daniele Specogna. La squadra di casa è partita subito in avanti con un’azione condotta da M-linz che, arrivato sul fondo, serviva un pallone a Golles che calciava troppo debole e centrale consentendo al portiere Barbetti di bloccare senza alcuna difficoltà. Toccava a Mottes, al 10’, Sedi, Rucchin, Beltrame e Venica che hanno giocato nella prima gara della Coppa Regione con l’Ajello impegnare l’estremo difensore ospite che si salvava deviando il pallone. L’unico pericolo per gli azzurri un minuto più tardi, quan- do Pisciotta si presentava da solo davanti a Venica. Il portiere usciva sui piedi dell’attaccante riuscendo a deviare la sfera che veniva Nella foto ancora alcuni dei validi protagonisti del recente Torneo over 40 di Cosizza. A destra Gianni Carrer assieme all'unica donna presente in campo che ha giocato con la formazione di Crostò, Graziella Carraro Bastiancig. Nella foto a sinistra un atleta del Merso di sotto, l'ex sindaco di San Leonardo Renato Simaz, noto anche quale atleta podista. Velik uspeh ŠD Mladina Štirje državni in en svetovni naslov Treba je reči, da doživlja Sport med Slovenci v Italiji resnično uspešen trenutek, kar še zlasti velja za nekatere panoge. Poletje je minilo v znamenju lepih rezultatov naših jadralcev in jadralk, med temi je bil osvojen celo državni naslov. Izreden uspeh pa so prejšnji teden dosegli tudi ski-rolkarji Športnega društva Mladina iz Kriza pri Trstu. Najprej so bili na državnem prvenstvu v Lissonu absolutni protagonisti z osvojitvijo kar štirih naslovov državnih prvakov. V štafeti so tekmovale štiri dvojice SI) Mladina in nepričakovano so kar vse štiri zmagale. Protagonisti uspeha so bili Aljoša Paulina, David Bogateč, Mateja Bogateč, Mateja Paulina, Aleksander Tretjak, Lorenzo Schirra, Eros Sullini in Jara Košuta. Uspeh kriškega društva pa je prejšnji petek kronala Mateja Bogateč, ki je na svetovnem prvenstvu v Pinzolu osvojila zlato medaljo v patruljnem teku med naraščaj-nicami. Mateja je skupno z ostalimi članicami italijanske reprezentance, prehitela Poljsko in druge reprezentance, ki so bile precej kotirane. I campionati U1SP del Friuli collinare registrano un incremento nelle iscrizioni Amatori: un vero record! Il Reai Filpa Pulfero pluricampione regionale in carica è atteso all' ennesimo exploit Mentre le società di ogni categoria della FIGC sono in costante e progressiva diminuzione, quelle« della UISP nascono come funghi! Sono infatti ben 232 le squadre che parteciperanno all’attività del Friuli Collinare che ha registrato un boom nel calcio a 5 con 48 formazioni al via (contro le 34 della passata stagione). Vediamo quali saranno le squadre valli-giane ai nastri di partenza. Nell’Eccellenza i pluricampioni del Reai Filpa Pulfero saranno ancora alla caccia dell’ennesimo successo. Due le formazioni al via nel Girone B di 1. categoria, la retrocessa Valli del Natisone e la neopromossa Polisportiva Valnatisone. Si faranno compagnia anche nell’imminente stagione giocando nel Girone B di 2. categoria i violanero del Pub da Sonia di Drenchia/Grimacco e l’Alta Val Torre. Negli Over 35 confermata la squadra della Polisportiva Valnatisone sponsorizzata dalla Psm Sedie. Grosse novità nel calcetto che vedrà in Eccellenza la squadra dei Merenderos di S. Pietro. In 1. categoria sarà impegnata la squadra sanpietrina sponsorizzata dal Bar Crisnaro di Savogna. Concludiamo con la 2. categoria che presenta un gruppo di ragazzi delle Valli con sponsor la gelateria Paradiso dei Golosi di S. Pietro. Četrtek, 17. septembra 1998 Bravo Bepoì r Je biu velik senjam par Bazjakih an v cielim Car-nimvarhu telo nediejo, 13. setemberja. Gor so se zbrali v velikem Številu, čeglih nie bla ura te prava, alpini od ANA iz vsieh kraju kupe z njih poglavarji za se veselit z gaspodarjam znanega agriturizma "Alla paesana”, al pa “Par Bazjakih”, ki je tudi oa čelu secjona ANA iz Carnega-varha. Tel moZ je Giuseppe Specogna, Bepo za parjate-lje an v nediejo so mu dal ’no veliko nagrado. Tel premjo je vsedarža-vani (nazionale) an mu ga je dalo predsedstvo ANA taz Milana za njega ljube -zan an navezanost do gorah an do njega rojstne vasi. Jih nie dost takih, ki Sele darže tarduo po gorah an zatuo je lepuo, de so Bepa premjal. Darzavni podpredsednik ANA Massimo Bonomo mu je dau nagrado an ga tudi pohvalu, takuo ki so potle nardi! se podpredse- Bepo z njega ženo Marijo an s sinam Grazianam dnik deželnega odbora Paolo Ciani, predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin Giuseppe Marinig, po-dbonieSki Zupan Nicola Marseglia an Se puno drugih. Beppo je biu zlo veseu an je jau, de od seda napri bo še buj dielu za njega vas an za njega vasnjane. Kot vsi že vemo on an njega Zena Marija nieso tiel zapustit njih vasi, kjer živi Sele nih osamdeset vasnja-nu an je Sele odparta mleka-rinca, z velikim trudom dar-že kimetijo an na varh tegà so odparli tudi an agrituri-zem pru v Carnimvarhu, kjer ponujajo dobruote, ki jih oni pardjelajo doma s pomočjo njih sina Grazia-na, ki pa Cez tiedan diela v dolini. Smo zlo veseli za Beppa an njemu iz sarca čestitamo za telo zasluženo priznanje (riconoscimento). Lepuo je tudi videt, de ANA je znala videt naSe gore ne samuo ko an “kos” konfina, ta po-tinkraj katerega so sami sovražniki, an prestor, kjer so ble hude ujske, kjer so u- mieral nadužni puobi za ohranit domovino, pač pa zna videt an ljudi, ki v telih gorah žive, tele gore jih lju-bejo, jih spoštujejo an z njim spoštujejo njih življenje, njih navade an njih kulturo, takuo, ki diela nas al-pin Bepo Specogna - Bazja-ku iz Čamegavarha. Na koncu se an mi par-družimo besiedam predsednika Mariniča, ki je pohvalu ANA, je pa jau, de za pomagat ljudem v gorah se muorajo zganit tudi deželne an daržavne oblasti. PODBONESEC mam Ruonac-Gorenjavas Noviči v vasi Tle v nasi mikani vasici je bluo telo zadnjo saboto, 12. setemberja, vse niekan veselo an puno ju-di. Ka’ se je gajalo? Imiel smo noviče an tuole je za nas zaries ’na riedka stvar, sa’ tudi tle par nas je nimar manj mladih družin. V cierkvi, ki stoji za^l za vasjo, sta jala njih “ja” Tania Birtig - Gornova tle z naSe vasi an Remo Qualla taz Gorenje vasi. Z njim se je veselilo ries puno žlahte an parjatelju. Tania an Remo bota za seda živiela v Gorenji vasi an vsi se trostamo, de kar se preložejo, na puo-dejo proč iz Nediskih dolin, pač pa de ostanejo le novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOK Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.i. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srt Videm/Udine m Včlanjen v USPI/Associatoall'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udir\g n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2iro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.800 SIT OGLASI: I modulo 20 mm n I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% tle doma. Njim želmo vse narbu-ojSe v njih skupnem življenju. Gorenj Marsin Pogreb v vasi Na naglim je v čedaj-skem Spitale umarla Io-landa Oballa, uduova Muccioli. Učakala je 87 liet. Iolanda je bla Cjukova po domače. Je bla mlada čeča, kar je sla sluzit dol po Italiji. Takuo so Sle reči, de je zapoznala adnega puoba an se oženila du Rime, kjer je tudi živiela do malo liet od tegà. Kar ji je mož umaru, je ostala sama ker niesta imiela o-truok an takuo je odločila, je decidla se varnit v rojstne kraje. Spet je parSla živet v Gorenj Marsin, kjer so jo lepuo gledal an varval na-vuod Marco an njega žena Lidia. Iolando smo zadnji krat pozdravili tle v Marsine v torak 15. setemberja po-pudan. Venčni mier pa bo počivala du Rime takuo, ki j«? ona želiela, ta par nje može. Kras Zapustila nas je Onelia Cernoia V čedajskem Spitale je za venčno zaspala Onelia Cernoia, poročena Cernoia. Imiela je 73 liet. Onelia je bla zlo poznana ne samuo miez naših judi, pa tudi miez Lahu, Taržačanu an Goričanu sa’ v oštariji, ki seda jo darži sin z neviesto, hodejo jest naSe domače dobruote iz vsieh kraju. Onelia, pru takuo nje mož, sta puno predielala an se potrudila za stuort spoznat telo gostilno “po starim”. Z nje smartjo je Onelia v žalost pustila moža, sina, neviesto, navuode, sestre an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Landarje, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 14. setemberja popudan. SOVODNJE Polava Žalostna novica V vesoki staruosti, 89 liet, nas je zapustila Emilia Polauszach, uduova Gosgnach - Milja za pa-rjatelje. Milja se je rodila dol par Tarezinah v Polavi, oženila se je le v tisto vas, v Kagonovo hiSo. Nje mož je biu Giovanni. Kupe sta imiela puno otruok, adni so že untarli, drugi so po sviete, deleč v Avstraliji an ta po Italiji. Do malo cajta od tega je živiela ta par sine Marie, ki je ostu v vasi, zadnje cajte pa jih je preži-viela dol par hčeri Gianni v Cedade an v Spitale telega miestaca je tudi umarla. Nje pogreb je biu v Če-plešiSču v pandiejak 14. setemberja popudan. Z nje smartjo je v žalost pustila nje otroke, ne-vieste, zete, brata, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. SREDNJE Umarla je Milja Turkuova V videmskem Spitale je ža venčno zaspala Maria Emilia Qualizza, uduova Coszach. Imiela je 78 liet. Milja se je rodila v Kravarje, za neviesto je paršla v Turkuovo hiSo v Sriednje. Nje mož je biu Tona Turku, ki nas je za-pustu že kako lieto od tegà. V žalost je pustila sina Micheina, hčere Mirello, Gigliolo an Andreino, neviesto, zete, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v pandiejak 14. setemberja popudan go par svetim Pavle (Cernečje). KANALSKA DOLINA Svete Višarje Kada z žičnico Sta Zeliel iti na Svete ViSarje an niesta Se Sli? Ce četa iti par nogah, nie obednega problema, če pa Zelta se pejat z žičnico, s funivijo, tela bo vozila Se 19. /20., 2Ó./27. setemberja an 3. /4. otuberja. Urnik (orario) je pa tel: v saboto od 9. do 17.15, v nediejo pa od 8.30 do 18.15. Svete maše so čez tiedan ob 12. uri, v nediejo an ob praznikih ob 9.30, 10.30, 12. an 15. uri. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. SETEMBERJA Podboniesac tel. 726150 OD 19. DO 25. SETEMBERJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se mone klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Daniela Marinigh Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje. v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 včetartak ob 10.30 doh. Daniela Marinigh Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v pelak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Daniela Marinigh Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto 'od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 anod 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 \ 14.40, 16.37,-17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm ..5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad ..700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad...............731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza sbv. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek...................725006 Srednje...,.............724094 Sv. Lenart..............723028 Speter..................727272 Sovodnje................714007 Podbonesec 726017 Tavorjana...............712028 Prapotno...............713003 Tipana..................788020 Bardo...................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281