učiteljski tovariš Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. V«« spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40-— Din letno. Posamezna številka po l-— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista. 1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano | naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariia v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.11. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine Šolska uprava z ozirom na delitev Slovenije v dve oblasti, (Poročilo podpredsednika pov. UJU tov. A. Gnusa na seji širšega sosveta v Ljubljani. dne 19. jun. t. 1.) Resnica je, da je politično administrativna razdelitev slovenskega ozemlja za dobo bivše Avstrije povzročala ne samo slovenskemu učiteljstvu neštetih krivic: za učiteljske pravice in zahteve se ni nihče zmenil. Mogočneži so pač zahtevali od učiteljstva točno izpolnjevanje dolžnosti, toda njega pravice so gazili ter dopustili, da se ga je napadalo, teptala njega čast in uničeval ugled celega stanu. Tekom let so se sicer te razmere polagoma tu več — tam manj — izboljševale, za kar pa se je zahvaliti smotrenemu delu in odločnemu nastopu učiteljske organizacije. Kolike važnosti je bila naša »Zaveza« za naš stan. za naše narodno šolstvo bilo bi odveč povdarjati. Še le po ustanovitvi naše osrednje organizacije dobilo je slovensko šolstvo nravi razmah. V medsebojnem občevanju in stiku spoznavalo je učiteljstvo drug drugega, navduševalo se k delu za samoosvojitev. k složnosti, skupnosti ter odločnosti v borbi za zboljšanje svoiega duševnega in gmotnega interesa. Nastala ie cela vrsta novih podjetij, naprav, zadrug in pridobitvenih društev, katerih vsestranski razvoj pač najbolj jasno dokazuje, kaka sila. kolik napredek ie v združitvi. Učiteljstvo si je ustanovilo v domačem jeziku lepo pedagoško literaturo za svoie nadaljnje izobraževanje, izdalo celo vrsto mladinskih spisov, ki naj goie in širijo narodno zavest, razna človekoljubna pridobitna in gospe*! ar ska podjetja pa nalj dado sredstva za olajšavo socijalne bede pripadnikom učiteljskega stanu — vdovam, otrokom, sirotam — vse pa naj služi povzdilgi ugleda in časti našega stanu med narodom. Po prevratu, koncem leta 1918. se je zlasti pokazalo, kolike važnosti je bila naša sloga, naša solidarnost. Složni smo dosegli uspehe, ki smo Jih svoičas imeli za sanjarije. Z uvedbo, ki jo je izdal ministerski svet kraljevine StiS na podstavi člena 59. v smislu člena 135. ustave o razdelitvi naše države na oblasti so padle meje nekdanjih avstrijskih dežel. Ozemlje Slovenije se le razdelita v dve oblasti, ljubljansko in mariborsko. Ta delitev pa vse-buie nevarnost, da se pojavijo v po prevratu ujedinjeni Sloveniji zopet separatistična stremljenja, da se bo delil naš rod vnovič v Kranjce in Štajerce. Tako v interesu slovenskega šolstva kakor v interesu slovenskega učiteljstva ie. da ostane šolska uprava v Sloveniji, tedai za obe oblasti skupna — enotna, kajti le talkrat ostane med slovenskim učiteljstvom trajna in prava vez, le pod tem pogojem se bo krepila in razvijala naša lena organizacija vsestransko in po-voljno: le tedai se bodo naši1 stanovski, orosveto-pospešujoči listi izpopolnjevali, naša gospodarska, socijalna in kulturna podietia pa cvetela in dala temelj novim ustanovam v blagor ih dobrobit učiteljskega stanu. Ti razlogi so vodili zastopnike učiteljstva v višjem šol. svetu in bili edino merodaini. da si je plenum višjega šol. sveta na eini svojih sei osvojil predlog za enotno šolsko upravo na slovenskem ozemlju. Iz navedenih razlogov stavim iajz nastopni predlo«:: »Širji sosvet UJU — poverjeništvo Ljubljana se izreče za enotno — nerazdelno, za obe oblasti v Sloveniji skupno šolsko upravo. V korporaciji. kateri se bo poverila šolska uprava, pa morata biti obe oblasti enakomerno zastopani« Ker temelji predstoiječi predlog edi-nole na tem. ohraniti našo stanovsko organizacijo neokrnjeno in čvrsto, ker nikakor ne krati pravic v eni ali drugi oblasti službujočega učiteljstva, sem uver-ien. da more vsak glasovati zanj in se nadejam, da to tudi stori. Ovire povoljnih učnih in vzgojnih uspehov v šoli. (Poročal na okr. učiteljski konferenci v Ljubljani dne 24. junija 1922. Fran Skulj) Človeštvo danes hitro živi in hoče v velikih požirkih uživati vse, kar nudi svet. Od tod ono hlastanje po blagu in premoženju. Morala je potisnjena v zadnji kot. Z neko lahkoto se vzame vse, kar pride na človeka. Ljudje so brez plemenitih čustev, žive v neki duševni apa-tfji in brezskrbi za bodočnost. Mladina živi v tej eri in kdo bi se čudil, če se vsega tega ne navzame. Lahkomišljenost je v mladini do blaznosti vkoreninjena. Vse delo, ves napor, vsa skrb vzgojitelja pri taki mladini bob ob steno. Šola sto ri kar more, pogosto z neizmernim trudom, toda dokler ne posežejo vsi, pa prav vsi činitelji v boj proti splošni propalosti, toliko časa ne bo mogoče zajeziti in omejiti samo po šoli ono zlo, ki mori mladino današnjih dni. Pogosto čujemo: »S starejšo, šoli odraslo mladino ne bo mogoče mnogo napraviti, pri šolski inladmi treba pričeti.« To načelo se mi zdi popolno napačno. Vseh, ki tako govore, je ono stališče, ki jim ga nudi komodnost. Tako govore vsi oni, ki jim ni pri srcu kulturna oovzdiga naroda in ki ne ljubi šole. Z praznimi frazami rešujejo največje probleme in v tem slučaju si mislijo: »Šola, vzgojitelji, tu imate kost, glodajte jo, mi bomo imeli še nadalje priliko zabavljati, da šola ničesar ne stori, da je to silno draga, a brezplodna institucija. — Tudi na šoli odraslo mladino je treba vplivati in težiti po tem, da se vrne zopet na prava pota. Ti bodo stalno vplivali na mlajše: postali bodo starši — in ali naj vzgoja in pouk napreduje, če bodo starši ne vzgojeni? — Kdo naj se briga za vzgojo teh? Pravim da vsi, ki so poklicani vzgojevati. Učitelji, društva, cerkev in država, vsak s svojimi sredstvi, s svojimi metodami, toda iskreno in pošteno. V mestih naj se ustanove, kakor imajo že v Celju in Mariboru, ljudske univerze, po deželi naj vzamejo v roko ljudsko izobrazbo učitelji, duhovniki iu inteligenti, komur je pri srcu kulturni po-kret naroda. — Kakšen je vpliv doma? Ne dosti boljši kakor oni mladinske okolice, saj je vzet iz mase enakih, je molekul od iste materije z vsemi slabostmi svoje okolice. Pomembnejši in izdatnejši je bodisi v dobrem, ali v slabem, kolikor boljšo ali slabšo vzgojo imajo starši sami. Krivice nikomur! Veliko je še staršev, pri katerih je krepost premagala splošno pokvarjenost, toda eno je več ali manj vsepovsod doma, to je materi- jalizem, ki se je globoko ugnezdil skoraj v vse domove. — Opazoval sem tekom teli težkih časov otroke raznih stanov in našel sem prav presenetljiv rezultat. Otroci srednjesituiranih staršev, ki imajo svojemu stanu primerno izobrazbo in dobro vzgojo, so povprečno dobri in napredujejo. Otroci bogatih, zlasti onih, v in po vojni obogatelih so brez vsakega idealnega poleta, brezbrižnost jim gleda iz oči. Topi so za opomine, brezvestni v delu, lahkomišljeni po veliki večini do skrajnosti. Iz njih gleda vojna psiha sta-rišev. Pri otrocih revnih starišev je malo brige za pouk, njih srca so prepojena komunizma in nihilizma. Kje so otroci to dobili? V šoli ne — dom ali okolica sta jim dala to. (Dalje prihodnjič.)_ Iz Jugoslavije. — Okrajna učiteljska konferenca za mesto Ljubljana se je vršila dne 24. ju-niia t. 1. v dvorani »Mestnega doma«. Nadzornik M. Hočevar otvori konferenco ter pozdravi navzočega viš. šol. nadzornika dvor. svet. E. G a n g 1 a. čestita njemu, tovarišu Jelencu. Dimniku, D o s t a 1 u in tovarišici Zupančiče-v i k odlikovanju. Pozdravi tudi navzočega g. mag. svetnika Laha. V iskrenih besedah proslavlia veseli dogodek v naši državi, poroko N j.. Vel. kralja in kraljice. Učiteljstvo zaključi njegov govor s trikratnim živio-klici mladoporočencema. Svojim namestnikom imenuje tov. J e 1 e n c a. Zapisnikarjem sta bila izvoljena tov. Jegličeva in Belin, overovateljem zapisnika pa tov. E n g e 1-rrt a n o v a in Legat. Nadzornikovo poročilo: V osnovno šolo hodi 2629 deč. in 2292 dekl. = 4921 otrok. V mešč. šolo pa 400 deč. 1068 dekl. = 1468 otrok. Osnovne šole štejejo 126, meščanske pa 36 razredov. V Ljubljani ie občutno pomanjkanje šolskih stavb zlasti za meščanske šole. Mestni obč. svet je sklenil sezidati novo šol. poslopje v Kari Kotnikovi ulici, kier bi bili nastanjeni dekliška osnovna in dekl. meščanska šola. V to svrho je sklenil najeti posojilo 15 miljonov K. Vendar ni dobila občina od strani pokrajinske uprave dovoljena, zato se je moralo zidanje omenjenega poslopja odgoditi na ne- LISTEK. Na gore!* »Gora ni nora, le tisti je nor, kdor gre gor!« Prijatelj, ti nisi dobro razumel. Gora ni nora, le tisti je nor, kdor ne itre gor! — Imaš tudi prav, nobeden ni nor. Kdor ni bil še na visokih gorah, pozna samo polovico sveta. Tam gori je vse novo, čisto drugi svet, kar vidiš krog sebe, vse je novo, vse je drugo kot v dolini. Cvetlice, trava, mah, grmičev-ie in ptice. Nasproti, nobenih cvetlic, [astlin. ne trav ne vidiš tam gori takih, Jo so v dolini. Na gorah se ti odpre ve-'jka knjiga prirode, na gore pojdi se učit! f'ak, voda, rastline od najmanjše do ujno razkošno razvite, različno kamele, njih sestavine, oblike ali od vode izjedene vodotoke itd. Kako krepko se diha tam gori, ka-0 soluce žari in kako okrepčuioča sapica * Dobra knjiga za turiste je izšla v Učiteljski tiskarni«, Kunauerjeve: »Pla-?.'ne«. Daje ti vsa navodila za turistiko. °služi se je! Uredn. pihlja! Živina na planini z zvonci bin-glja, čista kot bi jo umil. Saj ona je vedno na prostem, samo v hudem vremenu se zateče v staje. To je raj na zemlji. Revež tisti, ki še ni kaj takega videl in užival; je le polčlovek. Ljudje mislijo, da uživajo življenje, kadar v dolini po sencah posedajo in se »krepčajo« s svežim pivom in drugimi pijačami. Kako vse drugače je na planini! Bistri studenci, sveži zrak in ko se utrudiš, sedeš v senco z lepim razgledom v dolino. To je užitek, to je počitek in po-miluješ one dolinske ljudi, ki se pehajo tam v dolini in vročini, po prahu in slabem zraku, a tu gori vsega tega ni. Tam doli huda vročina 30° C, a na našem Triglavu le še polovica od 30°! Dobro, omenil sem Triglav 2863 m. Pa pojdimo gor, kako in kod? Vzemimo izhodišče Ljubljano! Od tu je možno celo turo v enem dnevu narediti. Seveda v treh ie bolj prikladno. Zvečer se pelješ z železnico do Dovjega in greš 10 minut čez Savo v Mojstrano in tam prenočiš. Drugi dan na Kredarico, od koder je le še 1 uro na vrh Triglava. Iz Mojstrane peljejo pota po treh dolinah. Prva in naj-laglja je skozi Krmo dolino 8 ur. Druga, a najkrajša pa bolj strma je dolina Kot, 7 ur, in tretja skozi dolino Vrata mimo slapa Peričnika do planinskega hotela pod Triglavsko severno steno, Aljažev dom 3 ure in od tod na Kredarico 5 ur. Tudi iz Bohinja vodijo pota na Triglav, a vsa pota se stekajo na Kredarici, kjer je udobni Triglavski dom SPD z vsemi jedili in pijačami preskrbljen in udoPno prenočišče. Ce greš skozi Kot alii Vrata, je treba mnogo po snegu hoditi. Dobro je imeti pri sebi črna očala, da oči od bleska na snegu ne trpijo. Ledenik pod Triglavom bode letos koncem avgusta ali začetkom septembra brez snega, hodil bodeš lahko po golem ledu, na kar posebno letos opozarjam, ker je po zimi jako malo snežilo in ta sneg se bode v tej vročini povečini stopil. To je redka prikazen. Bil sem že 54krat na Triglavu, a samo enkrat pred kakimi 25. leti — sem naletel na gol ledenik. To se bode letos najbrže ponovilo. Vse je kot velika razprostrana njiva in po razorih 2—4 m vzporedno eden od drugega oddaljeni tečejo mali potočki, kateri na večer prejenjajo. Ko drugega dne vzide zopet solnce, začnejo potočki na novo šumljati. Kako se bodeš opravil in kaj s seboj vzel? Podlaga turista so močni in dobro podkovani čevlji, mehke volnene nogo-vice, tako da noga v mehkem postlana leži. laz hodim zadnje čase tudi v sandalah s pregibljivimi lesenimi podplati, v katere nekoliko malih žebljičkov na redko nabijem. Noga je bosa. Hodi se prijetno seveda to le po suhih potih in po kamenju, v snegu se sandale prekmalu pokvarijo. Naredil sem že več lepih in tudi hudih tur s takim obuvalom n. pr. skozi Krmo na Triglav. Gorske čevlje pa nosim v nahrbtniku, da jih zamenjam, če treba za sandale. Hlače naj bodo če miogoče kratke. Ce greš z dolgimi, moraš pri vsakem koraku del hlač od kolena dol s kolenom vzdigovati in to sčasoma potnika po nepotrebnem utrudi. Suknja je vsaka dobra, saj je med potjo ne rabiš in jo na nahrbtnik privežeš. -Telovnik je nepotreben. Srajca naj bode, če mogoče redko tkana in če greš po hudi vročini In se močno potiš, jo lahko tudi slečeš in v nahrbtnik vtakneš. Ko se več ne potiš, jo zopet oblečeš. Končno imej še kako lahko pelerino s seboj za slučaj slabega vremena. Nahrbtnik naj ne bode preveč določen čas. Izvršila pa so se razna popravila v šolskih poslopjih, izboljšala se je oprema zvišale so se dotacije šol., vodstvom. Ker nimajo mestne šole šoiskih vrtov ali pa neprimerne, se je osnoval centralni šolski vrt in Igrišče. Misliti moramo tuai na k o p a. 1: 5 i c. Pogrešamo lastnih e-1 e d a \ i š K i h odrov. Letos dobila po zaslugi tov. G r č a r j a gledal, oder šola na Barju. Na I. mest. deš. šoli so priprave v teKu. i>au imenovalniku. pa tudi v to-žilniku in orodniku. Povecina deleč:!;: ločimo torej v povedne sklone: povedni imenovalnik. povedni rodilnik, povedni daialnik, povedni tožilnik in povedni orodnik ter v povedna razmerja (pov. sklon s predlogom). 6. Poleg osebkove besede in povednega določila dopolnjujejo in pojasnjujejo stavkovo misel še druga določila, kakor prilastek, predmet in d risi ovn a določila. Razločujemo tožilni-ški. dajalniški in rodilniški predmet ter predmetna razmerja. 7. Skrčenih stavkov ni. Te vrste stavkov imenujemo »proste stavke z istovrstnimi stavkovnimi členi«. Imamo proste stavke z več osebkovimi besedami z več prilastki, predmeti in prislovnimi določili. Prostih stavkov z več povedki pa ni: saj ie vsak določni glagol že sam zase stavek. 8. Tudi skrajšanih stavkov ni. Imenujemo jih »stavkovna določila, ki imajo veljavo odvisnikov«. 9. Pravih povedkovih zavisnikov nimamo, temveč samo zavisnike povednega imenovalnika; kajti le pov. imenovalnik moremo spremeniti v zavisnik, nikoli pa ne določnega glagola. Poročilo knjižničnega odbora se je vzelo na znanje. Konferenca je sprejela sledeče predloge; 1. Vsak učitelj prispeva mesečno (za eno leto) za okr. uč. knjižnico po 1 Din. počenši s 1. okt. t. 1. 2. Vse učiteljske knjižnice naj se združiio v okr. učit. knjižnico. Mestna občina naj preskrbi za to knjižnico primeren lokal. V priznanje in vestno delo ie bil enoglasno izvoljen stari odbor. Ravnotako ie bil z vzklikom izvoljen stari stalni konferenčni odbor. — S tem je bil izčrpan dnevni red. Tov. Jelene se zahvali nadzorniku za spretno vodstvo in poročilo zagotavljajoč, da bo rodila lepo uspela konferenca najboljše uspehe. Učiteljstvo sprejme z navdušenjem predlog tov. S k u 1 j a, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in kraljici na Bled ter zaključi ! zborovanje z državno himno. — Na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili ustnf zrelostni izpiti pod Dredsedstvom g. vlad. svetnika A. Č r-n i v c a v času od 19.—26. junija. Izpita se je udeležilo 57 kandidatov in sicer 33 rednih gojencev (gojenk), 8 licejskih maturantk. 9 srednješolskih abiturijentov in 6 privatnikov, 1 kandidat je delal dopolnilni izoit iz slovenščine. Uspeh je sledeči: 9 rednim gojencem (gojenkam) se je priznala zrelost z odliko, zrelih je bilo 30; 16 gojencev (med njimi 8 rednih) je dobilo ponavljalni izpit iz enega predmeta, 2 kandidata sta med ustnim izpitom odstopila. Aprobirani : Bonča Leopold, B r a d s t e 11 e r Marjeta (z odliko), Čuk Z o ra (z odliko), Delkin Danilo, Del C o 11 Vida (z odliko), Dolgan Alojzij, G e r g i č J u r č e k (z odliko), Grom Milan. Jančigaj Stanko, L u s -ner Gustav (z odliko), Mašera Rudolf, Može Franc (z odliko), Mrak Jože, Oman Oton, Pavlic Jože, Petrov-č i č Albina (z odliko), P u c e 1 j Ivana (z odliko). Stopar Ivan, Supančič Drago, Tanko Marija, Vilfan Maks, Zajec Adolf, Znidaršič Justina; Demšar Antonija, Gabršek Marija, Hanuš Marija, Hribar Nada, Kušar Ana, Nagode Marija, Rebolj Poldka, Skalar Ida; Lipič Alojzij; Jesih Josio. Marine Martin. Merv^ i rane, Tončič Vladimir, vi dinar Vinko. — Okrain* učiteljska Konferenca za ljubljansko okolico se je vršila dne 23. junija 1922 v »Mestnem domu« pod predsedstvom okrajnega šolskega nadzornika Andreja Rapeta. ki je uvodoma pozdravil goste konference, višjega šolskega nadzornika dvornega, svetnika Eng. Gangla, dvornega svetnika in predsednika okrajnega šolskega sveta Feriančiča ter zbrano učiteljstvo. V vznešenih, pesniških besedah se je spominjal Najvišje vladarske hiše, umrlega kralja Petra Osvoboditelja. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Na njegov predlog se je odposlala Najvišii vladarski hiši vdanostna brzojavka do dvorani pa je mogočno zadone-la narodna himna »Bože pravde«. Gospod nadzornik in zbrano učiteljstvo so se spominjali tudi umrlih tovarišev-tovarišic. Svojim namestnikom je imenoval predsednik konference ravnatelja Janka Zi-rovnika; zapisnikarjem sta bila izvoljena učiteljica Jeraj Ruža in J. Wagner iz Most. — Poročilo okrajnega šolskega nadzornika je bilo temeljito, bogato poučne vsebine in polno praktičnih navodil, ki naj jih uporablja učiteljstvo v šoli pri nouku. da doseže kolikor mogoče največ lepih uspehov v šoli in izven šole na prosvetnem polju. Tovariš g. nadzornik je pokazal, da čuti z učitaljstvom. da pozna in ve ceniti pravo učiteljsko dušo; za svoie lepo poročilo ie žel tudi tako bogato odobravanje. — Nato so sledila poročila poročevalcev. Idealno zasnovano je bilo poročilo ravnatelja Slapšaka iz Most: »Ljubezen učencev do učitelja, pogoj učnih uspehov«. — Tovariš Blagajne je poročal zanimivo o rokotvornem pouku. V svojem kratkem poročilu nam je podal mnogo praktičnih navodil za uporabo v osnovni šoli. — Tovarišica Rupnikova je poročala o temi: »Kako poučujemo zemljepis in zgodovino v osnovni šoli, da vzbudimo v učencih ljubezen do države«. Mlada tovarišica ie dovršila svojo nalogo prav izborilo; podala nam je v svojem izčrpnem poročilu mnogo lepih, bogatih misli. Drežetih prave, čiste domovinske ljubezni, ki jo naj vzbudimo v naših učencih. — Tovariš nadzornik Črnagoj je poročal o »Šolskem vrtnarstvu«. Kdor je slišal to leoo predavanje, ki je bilo tako idealno zasnovano, prežeto polne prave učiteljske duše, je čutil v svojem srcu pravo zadovoljnost ter ie vzljubil predavatelja kot svojega najboljšega tovariša, ki želi učiteljstvu le to. kar mu mora želeti le najboljša duša. — V stalni odbor so bili izvoljeni soglasno: Trošt Ivo, Mi-helič Viktor. Urbančič Josip. Darinka Franketova; namestnikom pa tovariši: Levstik Anton, Drašček Anton, Matajec Karel in Antončič Marija. — Ob koncu konference je izrekel g. nadzornik vsem predavateljem za lepa poročila, učiteljstvu pa za trudaljubivo delo v šoli in izven šole svoje priznanje. — Tovariš rav-natalj Zirovnik se je v imenu vsega uči-teljstva zahvalil tov. g. nadzorniku za njegov trud, za tako lepo uspelo konferenco ter za njegovo vsestransko neumorno delovanje v prid šole iin vsega učiteljstva. — Abiturienti ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1907. Več tovarišev je mnenja, da bi skupno obhajali petnajstletnico, ker desetletnice ni bilo mogoče. Ako vas je volja, da se po dolgih letih zopet vidimo, sporočite. — Tit Grčar. šolski vodja. Ljubi jana-Barje. z nepotrebnim obložen. Glej na vsaki gram. da ne nošiš preveč! Kos kuhanega svinjskega mesa in hleb kruha naj bode glavna stvar. V žep par sladkorčkov, katere med potjo v usta devlješ. Slaščice so tudi dobro došle. Sveže sadje je seveda jako dobro, a je pretežko. Klobuk naj bode kolikor mogoče lahek in dolga palica ne pretežka, okovana s kratko špico. Med potjo jej vsaki 2 uri kaj malega, pri tem se malo oddahneš in na ta način vso turo razdeliš, tako da ne čutiš dosti napora. Ne vzemi nobene alkoholne pijače s seboj, pij le vodo, le tako bo-deš celi dan jednako krepak. To ti svetujem iz svoje dolgoletne prakse. V nahrbtniku imej za vsaki slučaj steklenico vode, če dalje časa do nje ne prideš. Pij vode kolikor se ti poljubi, le preveč naenkrat ne. Kadar n. pr. prideš do studenca in si žejen, pij najprvo le par požir-kov, jej grižljej kruha, potem pij malo več, jej zopet in končno se dobro napij in steklenico na novo napolni s svežo vodo. Ne razbijaj steklenic med potjo, zapomni si, da tiste črepinje vedno tam okrog ležijo in so ljudem in živalim na- poti. Pusti steklenico celo ležati, ta ni nikomur napoti in znabiti komu še prav pride. Začetnikom svetujem, da narede prej kako lažjo turo. Golica 1833 m je jako prikladna. Z Jesenic se pride v štirih Urah in pol tja gori, kjer sta dve oskrbljeni koči. Na vrhu je Kadilnikova koča in pol ure pod vrhom spodnja goliška koča. obe oskrbovani. Z vrha je jako lep razgled na Koroško in dalje na Visoke Turp. na-drugo stran pa v osrčje Triglava. Če si se napotil na Triglav po dolini Vrata do Aljaževega doma 1012 m, lahko tam tudi več dni ostaneš. Od tam ti svetujem tudi turo na Križ 2410 m. Vsa ta tura ima veličasten gorski karakter. Kdor hoče v enem dnevu občudovati gorske velikane, njihove meli in snežišča prav od blizu, pojdi tja gori. V štirih urah si na vrhu. Tik pod vrhom gledaš z viška v eno križkih jezer, potem vidiš v Trento, v dolini Pišnico pri Kranjski gori, v dolino Vrata, na Triglav, njega ledenik in Kredarico, saj si skoraj v isti višini. Tam okrog vidiš še gorske velikane: Škrlatico 2138 m. Rogi-co 2582 m. Stenar 2501 m. Razor 2601 m 7 itd. Vse te gore te obdajajo v neposredni bližini. Ponovno vidim, kako prihajajo hrl-bolazci z gore. z obloženimi klobuki peč-nic ali planik, pa celo v šopke povezane in na vrh gorske palice privezanih. — I To je vandalizem, to je pustošenje naše planinske flore! Vse potrgajo in porujejo oziroma uničijo, kamor pridejo in kolikor jim pod roke pride. Domu prinesejo vse te cvetlice že zvenele ali celo suhe in jih potem proč vržejo. Če si par planink utrgaš, shrani jih v kositreni škatli in ko domu prideš, pri-reži vsaki cvetki par milimetrov peclja !in jih deni v kozarec vode; takoi bodo zopet oživele. Če pa nimaš take škatle, pritrdi moker mah na konec pecljev. po-krij ta mah s papirjem in z vrvico dobro priveži. Zavij vse skupaj v velik papir in vtakni v nahrbtnik! Vandalizem, ki se vrši tu in tam po planinah, bi se dal že pri otrocih v šoli odpraviti. So res včasih družbe, katere gredo po planinah in vse uničijo, kamor pridejo kakor kobilice. Izobražen človek tega ne stori. Vplivajte v šoli na otroke o raznih prilikah tudi v tem smislu. — Alojzij Knafelc. — Poročil se je dne 3. t. m. tovariš Fran Kraš<"ree \l ot. Vida pri Stični z Klic. Fani Jankovič, trg. hči iz Meng*-Ohiic sreče! _ — 401etnico službovanja tov. Janka j Tomana. nadučitelja v Moravčah proslavi Moravško pevsko društvo dne 30. t. m. ob 15. uri s koncertom in sodelovanjem vojaške godbe. Opozarjamo bližnje in daljne tovariše(-ice) na to prireditev s pozivom, da se je udeleže in tako poča-ste jubilej vrlega našega tovariša. Pridružujemo se iskreno čestitkam dragega r.am tov. Janka, želeč mu še mnogo zdravih in srečnin iei. Zdv?vo! — Abiturienti(tke) ljubljansK^g" «či-teljišča iz 1. 1912. Dogovorno z večino tov. se sestanemo v soboto. 9. septembra ' popoldne v ljubljanskem »Tivoliju«. Uro I sporočim prihodnjič. Tov. ki so v drugem poklicu, obvestim pismeno. — Dequal. — Mestni magistrat v Mariboru je nakazal Slovenski Šolski Matici velikodušno podporo v znesku Din 1000, mestna občina v Celju je pristopila k S. Š. M. kot član z letno članarino Din 20. — Mesto venca na grob pokojnemu nadučitelju Francu Zopfu je poklonilo Celjsko učiteljsko društvo 100 Dtn za revne otroke osnovne šole v Pristavi, kjer ie raini tovariš neumorno deloval nad 25 let. — V Slovenigradcu ie umrla dne 23. iuniia t. 1. vpokoi. učiteljica ga. Marijana Zeleznikar. roj. Vrečko. Službovala je svoi čas dve leti v Podgorju in 10 let v Šmartnem pri Slov- Gradcu. Bila ie poročena s primarijem dr. Zeleznikarjem. Kot učiteljica je bila marljiva in vestna, kot soproga in mati vzorna žena. Zapustila ie štiri nedorasle otročiče. Blag ji spomin! N. v m. p. Vestni k upokoi. učiteljstva. —vp V sredo 5. t. m. se ie vršil enajsti redni občni zbor »Društva upokojenega učiteljstva« ob povoljnem številu članov v šoli na Ledini. Predsednik je otvo-ril zbor s kratkim nagovorom in trikratnim »Zivio« na kralja in kraljico. Tajnik ie poročal da šteje društvo sedaj 124 pravih 'in 10 podpornih članov. 11 članov na se ie preselilo tekom leta v takozvani boljši svet. — Vsled vedno rastoče draginje smo bili primorani letos zopet zvišati. društvene prispevke od 1.50 Din na 2 Din za vsak smrtni slučaj, in sicer tako. da dobe zakoniti dediči tolikokrat po 1 Din 50 p, kolikor je ob času smrti članov 50 para pa obdrži društvo za režijo. Z malomarnimi plačevalci doneskov .se bo v bodoče v smislu pravil postopalo najstrožje. Kdor se še po drugem priporočenem obvestilu oziiroma opominu ne Po pravočasno odzval, bo brez pardona takoi izključen. — Narodnemu poslancu g. Jos. Drofeniku se pošlje za nam naklonjeno in uspešno delovanje v parlamentu pismena zahvala. Društvene posle bodo v bodoče vodili predsednik I. Lokar, podpredsednik I. Kiferle. tajnik M. BrezniK, blagajnik F. Kavčič, odborniki I. Gantar, A. Benigar in gdč. M. Marout. Račune bosta pa pregledovala J. Benedek in B. Krenner. — Ker bo prestopilo baje v kratkem več tovarišev in tovarišic v pokoi. pričakujemo, da se bo naše število izdatno pomnožilo. Vederemo! —k._ ; Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. Eng. Franchetti: BREZ OBRTNONADALJEVALNIH ŠOL4 Obrtno-nadaljevalne šole so namenjene našim vajencem in slednjič vsemu narodnemu gospodarstvu. Obrtni kakor tudi trgovski naraščaj prihaja v uk po veliki večini s štiri- do šestrazredno ljud-skošolsko izobrazbo in le malo jih je, ki bi prišli iz drugih srednjih šol. zato jim je pouk v obrtno-nadaljevalnih šolah tem bolj potreben, ker vemo. da z ljudskošol-sko izobrazbo danes najpreprostejši obrtnik v svoii stroki ne more napredovati tako. kakor to zahteva tok časa in da bi lahko vzdržal domačo in tujo konkurenco. Računstvo, risanje, knjigovodstvo, P0' slovno dopisovanje, kalkulacija, sposobnost za uspešno uporabo splošnega strokovnega znanja — vse to so neobhodn1 predpogoji za dosego uspehov v raznih obrtnih podjetjih. Obrtnik, ki danes ne zna drugega, kakor tisto mehanično ročno delo. ki se ga ie še kot vajenec priučil-ie nasproti svoiim izobraženejšim tovari; šem in spretnim konkurentom največji revež. Drži se svojih starih načel in navad ter celo sovraži novodobne naprave in izume, namesto da bi se dan za dnevom strokovno izobraževal in se izkusai povspeti na ugledno gmotno, socialno in gospodarsko stališče. Iz »Obrtnega Vestnika«, štev. Teoretično izobrazbo, ki je neobhodno potrebna za dober ¡" 'igcdor. obrtniški stan. Da mora obrtnemu naraščaju nuditi obrtnonadaljevalna šola. Take šole obstoie danes do vseh deželah in državah. V Avstriji, osobito na Dunaju, so te vrste šole naravnost sijajno urejene. Na Dunaju kakor tudi v Pragi ima po veliki večini vsaka obrtna zadruga svojo strokovno šolo- v kateri poučujejo obrtniki strokovnjaki v vseh panogah strokovne izobrazbe in vede. Kje so časi. da bomo pri nas samo misliti smeli na to, da si bodo obrtne zadruge ustanovile svoje lastne strokovne šole. Za to nam manjka še vseh predpogojev; no. pa upajmo, da bo do tega prei ali slej prišlo. Za enkrat pa moramo sioriu »¿c. d", oe ".riim obrino-nadaljevalnim šolam zajamči obstoi in ne smemo popustiti od naših zahtev, da se obrtnonadalievalne šole podržavijo. Skrbeti moramo za to. da se naš obrtni naraščaj z vso resnostjo pripravi na svoj bodoči poklic in da se z vso vnemo in veseljem usposobi za boj- ki ga čaka v soci-ialnem kakor tudi v gospodarskem ozlru v najbližji bodočnosti. Preprečiti moramo našemu obrtnemu naraščaju da bi se potikal do kinih, gostilnah in kavarnah, zlasti pa. da se ga sili biti član organizacij'. ki mu vse drugo nudijo, kakor pa duševno in telesno vzgojo. Naši učni moi-stri in vsi drugi poklicani činitelji naj se zavedaio kako težko odgovornost si na-lagaio, če dopuste, da se obrtniški naraščaj potaplja. od dne do dne in izgublja od nravih dobrih potov. Zatorej poživljam v imenu socijalne nravičnosti. v imenu kulture in napredka, v imenu vseh dobrih in zavednih obrtni-Tcov. kakor tudi v imenu deželne zveze obrtnih zadrug kot centralne organizacije obrtnikov v Sloveniji, da merodajni krogi takoi ooskrbe. da se zasigura bodoči obstoj obrtnonadaljevalnih šol s tem, da se dobe Dotrebna denarna sredstva, da se v jeseni otvorijo šole in store vsi DOtrebni koraki, da se obrtnonadalievalne šole podržavijo in nastavi zadostno število strokovnjakov, ki bodo vajence in vajenke poučevali o stroki, kateri pripadajo. Ce se ie poskrbelo za polno otvoritev sredniih šol. ki jih je deloma preveč, nai se skrbi tudi za to. da se nudi obrtnemu in trgovskemu naraščaju potrebnih strokovnih in nadaljevalnih šol. ker iz te"'-1 naraščaia bodo postali dobri in zavedni Dridobitni krogi, ki bodo sebi in državi za ugled, bodoči davkoplačevalci ter najkoristnejši člani človeške družbe. Vse obrtne zadruge se Da tem potom ooizivlia. da zastaviio v svoiih krajih ves svoi vdHv. svoio fizično in denarno pomoč da se Dovsod, kjer ie Dotreba. v jeseni otvoriio obrtnonadaljevalne šole. —t V 12. številki letošnjega »Kmetovalca« smo čitali sledeče: Barjanski kmetski fantše so napravili v binkoštnih praznikih pod vodstvom T. Grčarja, šolskega voditelja na Barju, kmetijsko poučni izlet na kmetijsko šofo na Grm pri Novem mestu. Čeravno na praznik, ko ima vsak človek rad mir, sta nam ravnatelj kmetijske šole. gospod kmetijski svetnik B. Skalicky. in strokovni učitelj gospod F. Malasek, več ur razkazovala Drav vse zanimivosti tega zavoda. Ogledaili smo si učilnice, učila ter razen vinogradov prav vse panoge kmetijstva. S poljudnim razjasnjevanjem sta nas navduševala za lep, častni kmetski stan. Brezplačno kosilo in kozarec »do-lenjca« nam je posebno dobro prijalo po 72 km dolgi vožnji s 'kolesi. Odnesli smo z Grma najlepše spomine in si zapisali v srca lepe nauke. Omenjenima gospodoma najlepša in prisrčna zahvala! — Obiskali smo pa tudi lepo šentrupertsko dolino s krasnimi griči, preprežennmi z vinsko trto. Šofeki ravnatelj v Št. Rupertu. gospod N.Lunaček. nam ie razkazal šolski vrt ter moderno urejeni čebelnjak. S praktičnim in teoretičnim predavanjem o čebelarstvu nas ie tako navdušil, da smo vsi sklenili opriieti se čebelarstva. Tudi niemu najlepša hvaila! — Taki kmetijski izleti v Prostem času so posebno važnega pomena. in sicer za: 1. spoznavanie krajev In običajev: 2. spoznavanje zemlje in različno obdelavo: 3. trpljenje kmetov po raznih krajih z ozirom na kakovost in lego zemlje: 4. spoznavanie raznih kulturnih rastlin; 5. medsebojno spoznavanje kmetovailcev njih težnje ter krepitev samozavesti; 6. ljubezen in spoštovanje do onih. ki žive in delajo za povzdigo kmečkega stanu. — Izletnik._ Ali je vaša šola že vposlala prispevek za Neratov temelini kamen „Učiteljskemu domu v Mariboru"? Ko dajemo drugim, dajmo tudi sebi! Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Pobrežje pri Mariboru. Kakor vsako leto so tudi letos učenci tukajšnje šole dN£ 25. junija priredili sklepno veselico. Nastopilo je čez 50 učencev. Glavne točke sporeda so tvorile igre: »Razbiti vrč«, »Sneguljčica«, »Šivilja Klara« in nastop mladih godcev. Izkazali so se posebno najmanjši na šoli. Veselica ie v vsakem oziru izborno potekla. —po Dolnja Lendava., Učenci tukajšnje. drž. osnovne in drž. mešč. šole so priredili 27. junija popoldne in na Vidov dan zvečer igro »Pogumni Tonček« Prvi predstavi je prisostvovala šolska mladina iz Dolnje Lendave in Dolge vasi, drugi pa odrasli. Igra je bila dobro naučena in vloge srečno razdeljene, tako, da ie uspela nad vse pričakovanje. Največje zasluge pri celi prireditvi imata režiserja Mirko Klanjšček in Ivanka Runovc. Tudi ostali učiteljski zbor je storil svojo dolžnost. Igro ie posetilo v pretežni večini madjarsko prebivalstvo, ki je dobilo od tukajšnjega prosvetnega dela najboljši utiis. Moralni uspeh je bil vsekako velik. —po Ob sklepu šolskega leta. dne 28. t. m. je priredila šola v Rovtah pri Logatcu razstavo dekliških ročnih del, ki je bila prav zadovoljiva. Občinstvo se .ie j ako zanimalo zlasti za čipke in stenske preproge. Pri tem ilma največ zaslug gdč. učiteljica Iva Kune, ki je uredila razstavo prav okusno. Predlogu tukajšnjega kraj-nega šolskega sveta, da se počaka z razstavo še drugi dan t. .i. na praznik sv. Petra in Pavla, je šolsko vodstvo ugodilo in tako se ie obisk občinstva .znatno izpopolnil. Ob tei priliki ie zabavala udeležence tudi šolska mladina z raznimi de-klamacijami iti ljubkim petjem. Pobirali so se tudi darovi za revnejše otroke. Nabralo se ie skupai 495 K. —po Velike Lašče. Tukajšnja šolska mladina je pod vodstvom svojega učitelj-stva v tem šolskem letu priredila že dve šolski zabavi v korist revni šolski mladini, in sicer to pot na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. pod naslovom: »V i-do v danska proslava«. Dopoldanski spored ie tvorila razstava risb in pi-sank šolske mladine vseh razredov', ženskih ročnih del, del iz gline in delom? iz lesa. Nočemo popisovati utisov. ki so jih posamezni izdelki napravili na gledalce; omenim nai le da so roditelji zatrievali učiteljstvu svoiih otrok, da kaj tako lenega še svoi živ dan niso videli in da ie učiteljstvo s to šolsko razstavo dokazalo, da si ie svesto svojega zvišenega poklica katerega naloge izpolnuje v polni meri. — Popoldansko prireditev, ki se ie vršila na prostem, je otvoril s primernim nagovorom g. nadučitelj Fran Štefančič. V svoiem nagovoru ie v kratkih stavkih očrtah dušo srbskega dela našega naroda in podal zanimiv pregled pomembnih momentov iz srbske Dovestnice, s poseb-nim ozirom na moralni voliv Vidovdan-skega poraza, ki je položil temeljni kamen nadal.inemu srbskemu kulturnemu delu Navdušen aplavz je pričal, da so navzoči v duhu stopali s Kosovskega po-lia roko v roki z brati Srbi in prisegli: delati in živeti le v prospeh ngše mile domovine Jugoslavije. — Dalje je sledilo več pevskih točk in deklaimacij. Osobito pesmi: »B ii 1 j a n a« (makedonska narodna) in »V i š n j i č i c a« ter »P o p u k' n i 1 j e«, so žele obilo odobravanje. Mal pevski zborček je izvajal omenjene pesmi liubko in z občutkom, za kar gre zahvala tukajšnjemu učitelju srbohrvaščine gosp. Dušanu Ivanu Šestanu ki nas pa žal s prihodnjim šolskim letom zapusti. — De-klamaciji »Tinček p o b a 1 i n č e k« in »Raca in račka« sta vzbudili vse-otoče občudovanje nad tako izvanrednim razumevaniem in skoro umetniškim pred-našaniem. Priznati se mora, da kraji, ki so nam dali Trubarja, Stritarja in Levstika, niso še izčrpani na talentih. Da pa se v učencih vzbudi in razvije njih duševne zmožnosti, je treba vešče roke, ki ie bila v tem slučaju gospodična učiteljica Anka Somrakova, katere trud je bil ta dan s priznanjem poplačan. — Sledil je tudi primerno pripravljen dramatični pri-zorček: »Martin K o p a č«. ki ni prav nič zaostajal za obema deklamacijaima. kar ie zopet zasluga že omenjene, neumorno delujoče gospodične učiteljice. — Telovadni nastop dečkov in deklic s pro-stimi vajami. 40 do številu, ki je bil v iz-vaianiu Dri deklicah tako precizen. da bi delal čast najboljšemu telovadnemu društvu v Ljubljani, ie pričal, da se tudi telovadba v Tyrševem telovadnem sestavu na tukašnji šoli Drav pridno goji. Pa tudi vaie na gredi, ki so jih izvajale deklice in telovadne skupine dečkov, so dokazale- da ie dotični g. učiteli posvetil telovadbi velik del svojih zmozn^sti. — Prireditev ie zaključila skupina vseh dečkov in deklic, ki je bila po svoji sestavni krasoti naravnost impozantna in ie žela nepopisen aplavz. Nato je bila sodelujoča mladina primerno pogoščena s pecivom in drugimi dobrotami. Moralni in gmotni uspeh je od februarske prireditve znatno napredoval. S to prireditvijo ie naše učiteljstvo ponovno dokazalo. da kljub različnim očitkom in zaprekam od strani neukega ali pa zaslepljenega ljudstva ne drži rok križem, in da mu ie DrosDeh naroda Drva in glavna naloga. S tem dnem si ie šola pridobila zopet lepo število prijateljev, ki naj od dne do dne raste, da zannoremo konečno re- jatelja šole. Končno moramo omeniti tov. F r. R u p n i k a , ki si je stekeil s svojo agil-nostio največ zaslug za to prireditev. Prijatelj šole. —po Iz Ljubljane. — VI. d e š. o s. šola je priredila v telovadnici dtie~ 2T./6. ob 19- uri še nenatisnjeno spevoigro »Osvobojenje« našega vrlega tov. Emila Adamiča, besedilo pa pesnice Utve - Premkove. Na sporedu so bile tudi telovadne vaje in deklamacija. Telovadnica ie bila prenapolnjena starse.v in gostov; mnogo jih je moralo oditi, ker ni bilo prostora. Povabilu se je prav rad odzval generalni konzul ČSR g. dr. Be-neš, predsednik »Glas. Matice« g. Prunk, viš- šol, nadz. g. Gangl, g. okr. šol. nadz. Hočevar z gospo in več drugih povabljencev. Prireditev ie dosegla popoln uspeh. Ploskanje je pričalo o splošni zadovoljno ■ sti. G. dr. Beneš je.izjavil: »Nisem si mogel misliti, da morejo prirediti otroci nižje šole kai taiko dovršenega. Častitam po^-žrtvovalnemu učiteljstvu in vztrajni mladini.« Nevstrašeno sta se lotila dela tovariša Petrovec in Herbst. Njihov trud je poplačal s priznanjem naših ocenjevalcev, katerih pohvalo jima je naslednji dan izrekel šol. vodja vpričo mladine- Drugi dan po razdelitvi spričeval se je prireditev ponovila dopoldne za dečke, popoldne za deklice šišenske Šote. To je bilo veselje med otroci. — Učiteljstvo je pozabilo trud, mladini pa ostane-io v neizbrisnem spominu navdušene de-klamacije, krasno petje in mične telovadne vaje. — Prihodnjič zopet na svidenje! —po V Loki pri Zidanem mostu se je vršila 25. pr. m. sklepna šolska veselica. 25 učencev in učenk je kaj posrečeno predstavljalo razne stanove. Učenci so tudi zapeli par tri- in štirigiasnih pesmi, izvajali redovne in proste vaje s petjem ter nastopili v dveh živih slikah. Mnogo veselja je nudil otrokom »ribji lov«, kakor tudi skakanje v vrečah, ubijanje lonca ¡i. dr. Zabave, smeha in veselja ni manjkalo. Pogoščeni so bili otroci s hrenovkami, ¿emljami. čajem in sladkarijami. Iz prijaznosti ie sodelovalo taimburaško društvo »Sloga« iz Hrastnika, ki je s svojim lepim tamburanjem zelo povzdignilo že itak židano voljo. Dohodki veselice same so krili vse precejšnje stroške in je še ostalo za nabavo orodja za šolsko delavnico okrog 5000 K. —po Dob pri Domžalah. V nedeljo. 25. junija je priredilo tukajšnje učiteljstvo mladinsko igro v petih slikah »Kralj Matjaž« in spevoigro »Letni časi«. Prireditev ie tako dobro uspela, da se je morala dne 28. junija ponoviti, združena z vidovdan-sko sil a vn ostjo. »Kralj Matjaž« ie bil jako primeren za ta dan. ker je njegova vsebina strogo narodna. Škoda le. da ie tehnično zelo težak in so monologi nekaterih vlog preučeni in predolgi, na pr. Ded, Pu-ščavnik. Škrat, česar bi za mladinske igre ne priporočali. Igra zahteva zelo dobrega režiserja in odra. Avtorici, ki nam ie podala s to igro res nekaj našega domačega. tem potom najilepša hvala. Upamo. da nas kmalu zopet iznenadi z novim delom. Hvala pa tudi vsemu učiteljstvu, ki ie z vso marljivostjo sodelovalo in pripomoglo k lepemu uspehu. Posebno pa g. voditelju Matiji Hitiju, ki je res dovršeno naučil pevske točke za »Kralja Matjaža« in »Letne čase«. —Šolski koncert v Ljutomeru so priredili dne 2. julija v telovadnici Narodne šole v Ljutomeru ljudskošolski malčki s sodelovanjem učenk in učencev meščanske šole s sprerrtljevanjem salonskega orkestra učiteljstva in na počitnice došlih dijakov užitka poln koncert. Spored je bil sledeč: 1. M. Grošljeva: »Kraljici Mariji« ob venčanju našega ljub. krailja. 2. Vola-rič: »Slov. mladenkam«, pevski valček s spremljevanjem sal. orkestra. 3. E. Adar rnič: a) »Vesela pesem«, b) »V goro«, c) »Uspavanka«, sooran-solo (Elv. Zem-iljič). klav. (Vera Kajč). 4. E. Adamič: »Dudeldajčki«, ženski dvospev. 5. J. Pec: »Potovanie po domovini«, spevoigra s spremljevaniem sal. orkestra. Še nam done zvenki otroški glaski v duši, še jih vidimo pred sabo iasne, mirno uprte poglede tja v nevovodjo. nadvse zaslužnega tovariša Zacherla. Vse še doni. živi pred nami — poslušalci, gledalci, ki nimamo besed, dovolj pohvale izraža.iočih. ne ploskanja. dovolj gromečega priznania in navdušenja. Ta mirni nastop disciplina;-to vzorno prednašanie deklamacii v spevoigri! ti ljubki soiospevi! Častitamo vrlemu učiteljstvu. v prvi vrsti neutrudno delavnemu tov. Fr. Zacherlu, ki se ves žrtvuje mladini in pesmi, k sijajnemu uspehu prireditve! Častitamo pa tudi tebi, Ljutomer z okolico, da imaš v mladini svoji tako svetlo bodočnost! Navdušc1' želimo, ua se prireditev ponovi morebiti na kakem iziletu v bližnjo okolico. Književnost in umetnost. JEDNA ANKETA O SRPSKO-HRVAT- SKIM ODNOSIMA. (»Srpski Književni Glasnik.«) (Nastavak.) S. Pandurovič (Beograd). »Opšti i osnovni razlog i takvim srpsko-hrvat-skim odnosima i svima rdavim odnosima u našoi zemlji leži, po mome neizmenlji-vom i suviše čvrstom uvereniu, u opštoj moralnoj devalvaciji koia je nastupila posle rata u korupciji koja se. kao zara-za. raširila gotovo po čelom organizmu našega društva. To zlo, III bolje taj zločin prema narodnoi i državnoi zajednici, stvorio je i križu srp.-hrv. odnosa, kao što ie stvorio finansijsku. saobračainu i moraliui križu u zemlji.« »Kako me, me-dutim. niko ne bi mogao uveriti da posto-ii kakav instinktivni i razumljiv anatago-nizam izmedju naših narodnih masa u Šu-madiji. Zagorju, Vojvodini, ili Damaciji, meni ostaje da verujem da je iedini kri-vac za današnie stanje u našoi zemlji samo naša inteligenčna, koia uvek stvara i svako zlo i svako dobro u svom narodu i bez koie se, na kraiu krajeva, ipak ne može.« »Ako je ta inteligencija krivac. i ako svaki zločin treba kazniti, ostalo bi ioš oitanie: ko če kazniti? Neka mi je dopušteno reči, da če tai sudija biti sva-kako sam narod, koji je po cenu velikih žrtava ostvario svoie uiedinienje i koji instinktivno ne če dopustiti da te žrtve budu uzaludne.« Dr. Ivan Paleček (Vukovar). »Pošto se naša državna zajednica mora organi-zovati. i oošto držim da nije moguče da se to postigne u potpunoi saglasnosti, to ne vidim drugoga načina da se naša država organizira, nego odlukom večine svr-iu Srba. Hrvata i Slovenaca.« »Potouna saglasnost ie dakako bolja. To je ideal. Al ako se taj ideal ne može dostiči. onda ie majorizacija svakako mnogo manje zlo nego minorizacija. i ioš mnogo rnanie zlo od seoaraciie ili amputacije.« »Prihvatom iednoga narodnoga imena za sve nas ne-stajati če plemenske diferencijacije. Sto-ga treba prihvatiti ime iugoslovensko. ime dakle koije če označivati naše zaied-ničko. naše jedinstveno narodno biče i iedinstvenost naših plemenskih, narodnih težnja. Naisnažniju propagandu za jugo-slovensko ime treba da uzmu u svoje ru-ke intelektualci iz svi.iu dijelova našega naroda a široki narodni slaievi ne če joj se ozbiljno suprotstaviti.« (Dalje prihodnjič.) —k. Alojzij Gradnik: Pet Bolesti. Gradnikove pesmi tvorijo prvi kamen spomenika bolesti naše neodrešene domovine, ki naj pride v srca nas odrešen-cev. oziroma nam naj vlije moči za širjenje ideje nadalinega odrešitvenega dela. Tolminski punt, solnce v Brdih, noč v Medani, Cerkno, na Erjavčevem grobu, Renče. Šmartno, Solkan. Kostanjevica, Gorica, so živi klici nam za bodočnost. Poleg čistosti in blagodonečnosti jezika se odlikujejo Gradnikove pesmi v milini in so izraz nežnih in globokih čustev naše neodrešene domovine. Prepričani smo. da bodo te pesmice našle pot tudi v šolske sobane in da jih ne bodo mogla prezreti naša šolska berila na višjih stopnjah. —k Letno poročilo I. mestne šest-razredne deške osnovne šole v Ljubljani o šolskem letu 1921./22. ie sestavil ravnatelj Jakob Dimnik. Vsebina je prav dobra. Na čelu nekrolog po kralju Petru I. Osvoboditelju, nato slika velikega po-koinika. potem manifest kralja Aleksandra ter njegova slika z autogramom. Življenjepis kralja Aleksandra I. obsega njegovo mladost, prestolonasledništvo, balkanske voine. regentstvo. svetovno voi-no. uiedinienje SHS, prvič na Slovenskem in v Ljubljani, zaroko in poroko ter rodovnik rumunske dinastije. Slika, ki kaže novoporočeni kralj, par ie posebno lepa. Nato slede poročila: Šolsko oblastvo. — Učiteljski zbor. — Statistika. — Imenik učencev. — Letopis. — Vmes so uvrščeni reki pesnikov in pisateljev. Šola je imela 13 razredov s 612 učenci, 1 pravoslavnega 11 srbohrvatske narodnosti, 5 raznih narodnosti. Nesposobnih je bilo 67 in neizprašanih 3. Za vstop na srednje šole ie priglašenih 95, v meščanske šole pa 33. —k Srpski Književni Glasnik, kuj. VI. br. 3. od 1. juna 1922. ima sledeči s a -držaj: Otac, pripovedka od B. B-vič, List prepodobni, pripovedka od Aleksija Remizova, Zimzelen i Uvijek, pesme od Dragutina M. Damjaniča. Bela pesma, oesrna od Momčilo Nastasijeviča; Anketa o srpsko-hrvatskim odnosima (V.): Dr. Tomislav Tomljenovič. Aleksa Šan-tič, Lujo Vojuovič, Jaša M. Prodanovič; Priloži proučavanja violentnog tipa (I.) od Dr. Mil. Nedeljkoviča, Godišnjica smrti Jovana Skerliča od Milana Grola, Ruske knjige od Evgenija Anjičkova; Umetnički pregled piše Nikola Štanare-vič; Politički pregled piše Inostrani i Privreimeni; Ocene i prikazi; Beleške. —k. Šest mladinkih iger. Josip Ribičič in Ivan Vouk. Trst. — Ribičič bo znan našim šolskim odrom že po »Kra-liestvu palčkov«. S šestimi mladinskimi igrami sta z Voukom podala zopet nove snovi za naše šolske odre. Zbirka obsega sledeče igre: L Vraže, vesela igra v treh dejanjih. 2. Škrati, vesela igra v dveh dejanjih. Glasbene točke uglasbil Ivan Grbec. 3. Čudodelna srajca, igra v enem dejanju. Glasbene točke uglasbil Ivan Grbec. 4. Mladje, slika v enem de-ianju. 5. Pri sv. Petru, slika v enem dejanju in 6. Voukova Trije snubci, po Mil-činskem, vesela igra v treh slikah. — Mladje in Pri sv. Petru bi bile izključno za otroke, medtem ko bi druge igrice vzbudile mnogo smeha in privlačnosti tudi v ljudstvu. Uprizoritev ni zvezana s j težavami, zato smo prepričani, da se bodo igrice hitro razširile po naših šolskih odrih. —k Zbirka važnejših novih naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. Sestavil za 1. 1921. — Prvi zvezek te zbirke je izšel v Stovern Šol. Matici in že iz te izdaje nam lahko izpriča učiteljstvo, posebno pa šolski voditelji in ravnatelji, kolike praktične vrednosti je ta zbirka. Zato bi se nam zdelo bolj umestno, da bi še nadalje ohranila S. Š. M. zbirko šol. zakonite uredbe v svojem programu in bi se ne omejila le na Slovenijo, ampak bi seznanila učiteljstvo z zakonitimi šolskimi uredbami v drugih prosvetnih področjih. Posebno tedaj bo to polje plodonosno ko izide šolski zakon in izvršilne naredbe k njemu. Bojimo se, da II. del zbirke iz tega vzroka ne bo prišel tolikemu krogu učiteljstva v roke kot prvi. To pa obžalujemo posebno iz vzgaj-nSga ozira, ker je tudi premalo poglabljanje učiteljstva v šolsko zakonodajo in upravno ureditev krivda marsikateremu nedostatku v našem šolstvu. — O zbirki moramo reč:, da je nje sestava temeljita in najdemo vse važnejše in glavne urejene prosvetne zadeve v njei. Sestavitelju želimo le vztrajno nadaljevanje v tej smeri. —k Čiča Tomina koleba. kako su živeli severoameriški robovi. Po engles-kom izvorniku. koji je napisala M. Bee-cher Stowe, za odrasli ju decu. na srpski nreveo A n d r i j a M. M a t i č. Drugo iz-danje. Pre četrdeset godina izašao je ovaj roman prvi put na srpskom jeziku. Taj roman je napisala znamenita aimert-kanska književnica Harriet Becher-Stowe i izašao je prvi put u novinama. a potome u öbl'ki knjige N. V. S. rodila se je 14. hm. 1812. Otac joj je bio sveštenik. Bila ie u prvi mah učiteljica na devojačkoj školi. koj;u ie oodigla njena s (arij a sestra u Bostonu. Udala se za profesora bogoslovne po imenu Calvin E. Stowe a umrla 1 julija 1896. god. Pisala je mnogo a s »Čiča Tominom kolebom« stekla je svet-skoga glasa. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. SKUPNO ZBOROVANJE UČITELJSKIH DRUŠTEV ZA OKRAJE MARENBERK. SLOVENJGRADEC IN MEŽIŠKO DOLINO se vrši v Dravogradu v sredo. 19. t. in. Referati: 1. Delo obmejnega učiteljstva (ref. iz Mež. dol.). 2. O risanju (ref. D. Humek). — Pričetek opoldne. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dne 20. julija v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uni predpoldan no sledečem sporedu: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o seji širjega sosveta. (Tov. M. Godec.) 3. Organizacija kme-tijsko-nadaljevalnih šol. (Tov. J. Klemen-čič.) 4. Predlogi. — Albin Spreitz, t. č. predsednik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENJGRAŠKI OKRAJ zboruje glasom društvenega sklepa v sredo dne,. 19. julija ob 12. uri v Dravogradu skupno z mežiškim in marenberškim učiteljskim društvom po vzporedu, ki ga objavi učiteljsko društvo za Mežiško dolino. Po skupnem zborovanju ''ma društvo v kratkem sestanku razgovor o internih društvenih zadevali. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Udeležba je obvezna. — Predsednik. + UČIT. DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ. Kakor dogovorjeno, sešli smo se Laškega okraja tovariši in tovarišice dne 6. maja t. 1. v prijaznem Dolu pri Hrastniku na tnajniško zborovanje. Krasen dan ie bil to. in sicer iz dveh vzrokov. Enkrat, ker je bilo vreme majniško prikladno in drugič, ker smo našli vsestranski užitek, duševni in telesni. Prvega v tovariško ljubkem zborovanju, med katerim nam je dragi naš mojster Černej podal smernice za medsebojno občevanje, poslaiene s humorjem lastnih doživetij, za kar mu naj danes izražamo ponovno zahvalo. — druzega pa v preskrbljeni dobri in pošteni postrežbi in šaljivi »zabavi na meh«! — Ne smemo pa zabiti hospitacije v II. razredu pri tov. Vitku Jurku. kjer smo se divili uspehom hitrega računanja in ljubkim pesmicam. Ta dan ie bil dan uživanja, kakoršnega že davno nismo imeli. Saj so se dvigali tudi ja vehikelji v čast Terpsihore! — »Non semper saturnalia erunt«. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŠMARSKO-ROGAŠKI OKRAJ je zborovalo dne 14. t. m. na Slatini. V svojem govoru se je predsednik tov. Kurbus spominjal minole poroke Nj. V. kralja Aleksandra 1. s kraljico Marijolo Rumun-sko Po navdušenem govoru ie zaorilo iz duš vseh zborovalcev prisrčen in močan živijo! Spouiinjal se je tudi 2. maja t. 1. umrlega M. Nerata. ki ie oral ledino na pedagoškem poliu in je bil celih 36 let urednik »Popotnika«. Slava njegovemu spominu! Predavanje tov. Črnagoja o šolskih vrtovih: Delo učitelja je ogromno. Iz prl-prostih živali vzgojiti zdravega, inteligentnega človeka, ni lahko naloga že zato ne. ker ljudstvo tega ne pojmuje. A mi vceoamo mladini vol.ie do> dela in to dosegamo ponajveč z delom na šolskem vrtu Vzroki zanemarjenja tega prav koristnega vzgojnega sredstva tičijo deloma na učiteljih samih, na pomanjkanju delavcev. na slabem in napačnem semenu in na orodiu. V krasen vrt se radi obračajo pogledi mimoidočih in uspehi, ki jih opazujejo na vrtu učitelja, se širijo od hiše do hiše. Že zgodnje vstajanje daie občanom lep vzgled in kmalu se ugled učitelja zviša: enakopraven je s kmetom, in ker je učitelj, ga čislajo tembolj. Iz šolskega vrta ie dajati občanom rastline kolikor mogoče brezplačno', da se jih pridobi zase in za šolo. kar ie v zvezi z obiskovanjem poduka. Z nesebičnim postopanjem pridobivamo polagoma vse občane. Barjan ie revež, a za šolo ie vnet in udan idealnemu učitelju s celo dušo. In dosega te udanosti ie naloga učitelja. Iz vrta da-iaimo otrokom cvetlice, kajti vsaka hiša ie vesela kakega daru iz rok učitelja. Znanje kmetijstva nai si pridobiva uči-teli potom knjig, z opazovanjem narave in kmeta ter s presojanjem. V slučaju oomanikania gnoja, naj si učitelj pripravi komposta ali pa nai si pomaga z umetnimi gnoiili. Za obdelavanje zemlie je treba pripraviti sebi primerno orodje. Pošolsko delo na vrtu ie največje razvedrilo, ki nam daje čilosti. prožnosti duha in, kar je glavne valuto regulira. Efekt se doseže z natačnim razvrščenjem. Vse v vrsti • vrtnice, klinčki, sadike itd. Končno nam še obrazloži, čemu cepimo vrtnice tudi na koreninah Da izpopolnimo vrzel med dvema visokima vrtnicama, je treba cepiti na koreninah, da vzklije vmes nizka vrtnica. — Živemu, z raznimi anekdotami prepletenemu predavaniu, je sledilo v dokaz zahvale burno in dolgo ploskali ie Nadaljevalno predavanje predsednika tov. Kurbusa. Ponovno nas uvaja z živim slikanjem v Srbijo. Prav posebno nam predočuje veličino v bizantinskem slogu zidane bazilike na Oolenacu. kjer leže telesni ostanki kralia Petra I. Osvoboditelja. Nato nam začenja razkladati doime svo'>ea potovanja glede kulturnih in gospodarskih razmer. Rodbinsko živ-lienie ie zadružno in veselje ie gledati dekleta v pristni srbski noši. ki se sučejo okoli hiše. Zemljiške knjige nima Srbija; ozki neobdelani pasovi tvorijo mejišča. Kmet ie izobražen, zlasti v Stari Srbiji, kier ie tudi zadružništvo v buinem cvetju. zlasti vinarsko, sadnega drevja ne goje. ker ne uspeva. Kmetijstvo iako cvete posebno v Moravski dolini,ki ne zaostaja za Banatom. V šolstvu niso za nami. Sicer so šole po večini pritlične, a praktične. Cerkve so jako preproste. Državnih posestev je precej. Sedajna generacija ne more pohabiti grozodejstev Bolgarov, zato ni misliti na niih »dobro« voljo. Iz govorov ob prilikah sprejemov ie posneti troje glavnih misli: bratstvo, ljubav in enakost. — Živahno ploskanje je sledilo predavanju Tiašega agilnega predsednika. Slučajnosti: Blagajničarka tov. Zupančičeva se poslavlja v posebnem govoru in preda svoje posle tov. Debelako-vi. Tov. Leckarjeva predlaga pristop vseh tovarišic h »Kolu jug. sester«. Tov. Burdian prosi, naj se mu dopošlje kmalu prispevke za Dobnikov spomenik. Tov. Verk prosi, nai se določi delegate za skupščino Učiteljski pevski zbor se ustanovi pod vodstvom tov. Lebana. V to se določi, ' da bodo odslej zborovanja menjaje v Šmarju in na Slatini. Prihodnje zborovanje bo v Šmarju začetkom oktobra. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARTSKI OKRAJ je zborovalo dne 22. junija t. 1. pri Sv. Trojici SI. g. s povoljno udeležbo. — Pred zborova-niern je bila pevska vaja; za vse pevce ie obvezna, tudi basista. Otvoritev. Predsednik se v znešenih izrazih spominja veselega dogodka vršeč se dne 8. junija 1.1. v Beogradu, da je mila osoda naklonila našemu dragemu vladarju Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru I. blago soprogo, državi oa mater — kraljico Marijo. Bog jih živi! Navzoči so stoje zaorili »Živijo« in zapeli: Bože pravde! Nato prisrčno pozdravi posebno goste iz Negove tov. Korošca in Goloba, omenja se opravičenje tovarišev od Marije Snežne. Sv. Jurija Si. g.. Sv. Ane in Sv. Ru-perta. njih odsotnost velja 10 Din za učiteljski dom v Mariboru glasom sklepa, kajti udeležence ie stalo najmanj trikrat to svoto. Ta sklep ostane stalen in v evidenci vkljub opravičernju. Zapisnik občnega zbora se je v celoti odobril kazoč 5 kratno lansko zborovanje in obilno društveno delovanje. Dopisi: Naše društvo je član »Tvor-nice učil in šol. potrebščin«, posamezni člani v tem času in v teh razmerah ne morejo pristopiti kot udi. ker draginja '•äste. Iz tega vzroka tudi ne oristopiio kot posamezni člani k »Zvezi kulturnih društev«, pač pa se strinjajo z njih smotrom, ki ga podpirajo. Glede zbiranja darov naši deci na Koroškem in Julijski Benečiji store vsi svojo narodno dolžnost ki nikdar in nikoli ne sme zastati, dokler se ne združi naš mili narod. — O razprodaji blokov se pohvalno omenja le tov. Perger. ker ie razpečal oz. poravnal cel blok. vse druge šole se še odzovejo svoji dolžnosti, danes nabran znesek 30 Din se odpošlje konviktu po položnici. — Poroč:lo predsednikovo o sedi širšega sosveta UJU je bilo vrlo zanimivo, po dolgem razmotrivanju posameznih točk, sprejete z glasnim odobravanjem, se ie tov. predsedniku za njegov trud izrekla zahvala vseh navzočih. Referat o praktični telovadbi na osnovni šoli po tov. Jos. Velnarju ie žel občno ¡priznanje vsled dobrega praktičnega izvajanja; njemu se ie tudi čestitalo na imenovanju naduči-teliske službe v Sv. Lenartu SI. g.. ,na mnoga leta! Referat F. Jakopeca se preloži na orihodnie zborovanje radi tesnega časa. Delegatov za del. zborovanje Zveze v Celju se ni volilo, ampak sklenilo se je. da ima še nadalje po dosedanjih smernicah delovati, naše društvo ostane »Zve-zin« čJan ter prispeva svoj obolos. — Delegatom k II. pokrajinski skupščini na Bledu dne 2. in 3. sept. t. 1. se oglasita tovariša Jos. Velnar z g. tov. Amalijo in tov. Ciril Vobič z g. tov. Emo, ki zastopata predsednika in namestnika oz. voljenega člana. Sklene se tudi radi splošne naraščajoče draginje, naj se krajevni razredi ukineio in uvede povsod enakost odškodnine v teh nenormalnih časih. Na deželi ie vsaka reč dražija radi vaznine. nekateri pa že domačim pretiravajo cene živil, da ie težko shajati z vsem. Zaključitev zborovanja ob 1 uri. Predsednik se toplo zahvali udeležencem za stanovsko zavest, jih spodbuja k vztrajnemu delovanju za naš smoter, da stojimo kakor zidi grada in jednotn' v slogi želeč vsem srečne, vesele počitnice. + MARNBERŠKO UČIT DRUŠTVO ie zborovalo dne 21. junija t. 1. na Muti. Pri otvoritvi se spomni tov. predsednik poroke Nj. V. kralja Aleksandra, Tov. M. Lešnik nam ie temeljito poročal o izpre-membah v načrtu šol. zakona, objavljenega v »Narodn' Prosveti«. O seji širiega sosveta UJU pov. Ljubljana ie obširno poročal tov. Womer. Obema poročeval, četna so zborovalci z zanimanjem sledi!¡1 Za delegate za drugo skupščino so se dol ločili: Ivan Womer. Ivanka Vidmarjeva nam. Joško Golob, Mara Črinovšek. K de legacijskemu zborovanju »Zveze« v Ma ribor se pošljeta: \Vomer in Golob. Dni štvo jima je dalo navodila, kakšno stali šče nai zavzameta na tem sestanku. Ko ref. na prih. društvenem zborovanju za iz-preminievalne predloge poslovnika UJl pov. Ljubljana se določita tov. U. Haupi man in Jel. Klacer. Na predlog učit. društva za Mež'ško doiino je društvo sklenilo. da zboruie skupno z istim in slovenji graškim učit. društvom dne 19. julija t. 1. v Dravogradu ob pol 9. uri. Najprel sa vrši zborovanje posameznih društev o, društvenih zadevah, nato pa skupno. Po^ poldne so igrali šolarji iz Mute igrokaz s petjem »Kralj Matjaž«. Igra je bila iako' lepo uprizorjena. Lep uspeh je vsaj nekoA liko poplačal požrtvovalno delo učitelji stva. Krasna vsebina igre In lepo petje, vzbuja v srcih mladine ljubav do domovine in svojega naroda. 1 ^t^mmmm^mma Iz pisarne strokovnega tajništva — poverjeništva UJU^ —tajn. Za vsesokolski zlet se števil-. no obračajo naši člani (-ice), da jim oskr-l bitno za zletne dneve stanovanja. Ker je to popolnoma nemogoče, naj se tozadevno obračajo edino na domača sakolska društva, ki jim oskrbi prenočišča potonte JSS. Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Alojzij Gradnik: Pot Bolesti. Založba Jug. Pred škofijo v Ljubljani. Nevezana 10 Din. vezana 13 Din, v usnje-vezana 30 Din. —kpl Šest mladinskih iger. Josip Ribičič in Ivan Vouk. Mladinska knjižnica »Prosvete« Trst — I. zvezek. Dobiva se v založbi »Jug«. Pred škofijo v Ljubljani. —kpl Tiskovna zadruga v Ljubljani. L V naši založbi je ravnokar izšla knjiga Henrik Ibsen: Gospa z morja. Strani 160. Cena Din 15 po pošti l Din več. —kpl Tiskovna zadruga v Ljubljani. V naši založbi ie ravnokar izšla knjiga H. Sienkiewicz: Z ognjem in mečem. Pre-vel dr. R. Mole. Cena snopiču 7 Din. po pošti 7.50 Din. —kpl Slava Podlimbarskemu! Narodnemu mučeniku Franu Masi ju v spomin napisal Ivan Vrhovni k. Izdali in založil' Šentpeterski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vsebina: mladost — vojak — v pokoju — pregnanec — človek — Slovenec — Jugoslovan — Slovan — pisatelj — proslava — reki iz »G o s p o d i n a F r a n j a«. —kpl Čiča Tomina koleba. Kako su živeli severoaimerički robovi. Na srbski preveo Andrija M. Matic. Izdaje i štampa učit. d. d. Natoševič u Novom Sadu. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj, Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. junija 1.1. Din 284.912-70 Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/0. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od' '/«5. do "26. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 2.50 D «e ne odgovarja. Štev. 3005. RAZPIS KATEHETSKE SLUBŽBE. Na šestrazredni mešani osnovni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano se po odredbi višjega šolskega sveta z dne 27. junija 1922. št. 5344. razpisuje s šolskim letom 1922-/23. na novo sistemizirano učno mesto za kateheta. Prosilci za omenjeno mesto morajo biti usposobljeni za pouk verouka na ljudskih in meščanskih šolah. Pravilno opremljene prošnje z osebno popisnico, izpolnjene po vseh rubrikah natančno. je vlagati po predpisani službeni poti do dne 24. julija 1922 pri podpisanem uradu. Okraini šolski svet za okolico v Ljublja"' dne 6. julija 1922. Predsednik: Dr. Ferjančič 1. r-