Štev. 22. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 2. juna 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M. List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina na za 5D. vekša. Ameríkanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsakc reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% de 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Za krščansko šolo Dvajsetoga maja je bila položena Nj. Veličanstvi krali posebna spomenica, v šteroj slovensko lüdstvo prosi svojega vladara, naj pri novom šolskom zakoni obdržijo šole svoje versko lice. Spomenico je podpisalo prek jezero slovenski občin i se tak lehko pravi, da je za versko šolo vse slovensko lüdstvo. Spomenica se v glavnom etak glasi: Vaše Veličanstvo! V zavüpanji, v šterom smo se oprijali Jugoslovanske države, se obračamo na Vaše Veličanstvo, v najresnejšoj zadevi: Verenavuk v šoli! Iz novin in nastopanja naši i pravoslavni püšpekov sklepamo, da v ministrstvi prosvete vlada mišlenje delo cerkve v šoli nemogoče včiniti ali pa kočno močno omejiti. Nakanenje ministrstva je to, naj se Verenavuk briše v višiši razredaj srednji šol, naj se šole, štere vodijo redovnice i redovniki ne dovolijo, naj nosi bremena za Verenavuk v šoli cerkev i tak naprej. Po vsej rečaj pa, štere smo čüli iz vüst Vašega Veličanstva znamo, da je takša sovražnost proti najsvetejšim želam naroda Vašoj plemenitost tühinska, zato s punim zavüpanjom prosimo Vaše Veličanstvo naj se v šolskoj zakonodaji ohrani sodelovanje cerkve v šoli v dozdajšnjem obsegi. Naslednji razlogi nas pa nagiblejo k toj prošnji: I. Či naj bo država trdna i močna mora biti poštüvanje kraleske i državne oblasti globoko vcepleno v srcaj državlanov. Katoličanska cerkev vči, da je oblast kralov i držav od Boga i poštüvanje te oblasti je potrjeno v božoj zapovedi. I zdaj ravno, gda skušajo socijalistične i komunistične sile rüšiti spoštüvanje do oblasti, je najbole potrebno, da se že mladini položi v srca poštüvanje do vladara i države, ne pa, da bi država sama rüšila te čüt z brezverskimi šolami. U. Krščanska vera je najbole držala vküp pradede Srbov, Hrvatov i Slovencov, križ je drüžo vse naše dedeke v bojaj proti divjim Törkom i drügim neprijatelom našega naroda proti šterim so šli v boj z rečmi: „Za križ častni i slobodo zlato!“ Ali je nej dužnost šole, da to lepo složnost naši dedekov Prenese po mladini tüdi v zdajšnje rodove? III. V teški časaj bo brano državo narod vzgojeni v dühi sv. Cirila i Metoda i sv. Save, ne pa tisti, šteri so od pravoga naroda odtrgani i ščejo zanesti nove kulturno bojne ideje v šolo i državo. IV. Šola nema namena samo včiti deco, nego jo tüdi vzgajati. Šola mora navajati mladino na strogo spunjavanje dužnosti do sebe, do bratov i do države. I za takšo vzgojo nega bole trdni fundamentov, kak boži zakoni. Zakaj naj bi te zakone zdaj podirali ? Zato ne razmimo, zakaj bi se ravno država štela odtegnoli od vzdržavanja verskoga včenja v šoli i to breme cilo prenesti na starše. Takša obremenitev starišov pripela samo do toga, da bo narod nerazpoložen proti državi. V. Naš slovenski narod pa ma ešče poseben vzrok za to, da naj bo vzgoja v šoli verska. Omejeni smo med taljansko, nemško i vogrsko kulturo i podpirati moramo konči moralno svoje brate, šteri so postali odzvüna mej naše države. Niti ednomi državniki ne bi prišlo na miseo, da bi v krajaj, šteri tvorijo stražo za državo, vsiljavao notranje boje. Od vsej notranji bojov pa razdira najbole kulturni boj, ar kala düšo narodovo do dna globočin. Zavolo vsej tej razlogov si Vüpamo predlagali Vašemi Veličanstvi naslenje predloge: 1. Šolska vzgoja mora davati poleg znanosti tüdi düševno vzgojo značajov. 2. Vzgoja naj bo verska, Verenavuk naj se nindri ne briše, nego vpela ešče v tiste šole, v šteri ga do zdaj nej bilo. 3. Verenavuk naj bo v šoli obvezen i včijo naj ga dühovniki ali za to sposobni i pooblaščeni vučitelje. 4. Gde je več šol, naj država nastavi v sporazmenji s cerkvenov oblastjov samostojne katehete dühovnike. 5. Vučiteo naj bo tiste vereizpovedi kak je večina dece. 6. Verske oblasti naj bodo zastopane v šolski odboraj i korporacijaj. 7. Pravice takzvani privatni verski šol naj ostanejo. Že obstoječe naj se ne ukinjajo, nove se smejo ustanavlati, či so za to izpunjeni vsi pogoji, spričevala na takši šolaj naj majo tisto vrednost kak na javni državni šolaj. 8. Starši naj bodo zastopani v šolski odboraj i korporacijaj. To spomenico, štero je podpisalo nad štiri petine slovenski županov izročamo kak neposreden apel na svojega lüblenoga krala v roke Vašega Veličanstva zavüpajoč na reči proklamacije z dne 6. januara 1929, da je „prišao čas, gda med narodom i kralom nemre i nesmi biti več posredovala“. Če bi Vaše Veličanstvo ešče moglo dvojiti v jasnoj voli lüdstva zavolo šolstva, vdano prosimo, da Vaše Veličanstvo blagovoli narodi dati priliko, da s splošnim glasanjom izrazi svojo volo, kak je to navada v moderni državaj v tak Važni pitanjaj, štera segajo do dna lüdske düše. Kraleska zahvalil ekspozituri prosvetne zveze v Soboti Ekspozitura prosvetne zveze v Soboti je dobila od velikoga župana mariborskoga sledeče obvestilo: Prosvetni zvezi v M. Soboti. Njegovo Veličanstvo kralj je blagovolil izdati nalog, da Vam izrečem Njegovo iskreno zahvalo za udanostno brzojavko, katero ste mu poslali povodom najvišjega dovoljenja, da sme ljubljanska univerza nositi naziv Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Maribor, 22. maja 1929. Veliki župan: Dr. SCHAUBACH Blatonci Pripovist. »Ti šmentana nevola!« so djali oča župan. »Tak sam čemeren ka nej nači ! Ka pa te mislijo tej brezončarje, da mi ne vemo gasiti? Salamenski šküfkarje, nazadnje pritirajo svojo šprickajce ešče gda va s starov krüj pajala pri goricaj ! Naj samo vidijo posvet, pa se že plodijo s svojov šprickajcov okoli tak kak da bi samo oni meli to omelo.“ »Na, toga njim ne odpüstimo!« dene tüdi Jüri. »Te vole sam, da te koleke nazaj zvužgemo ka je ešče ostalo, da konči mi sami pogasimo. Vej je pa dnes šprickajca v redi, pa civi tüdi mamo. Brezončarje so pa samo telko prileteli k ognji, da so nam vse zmešali.“ „O ti moj Bog lübleni!“ se oglasi Orša. „Tak sam se prestrašila, da mi ešče zdaj srce bije. Vej sam resan mislila, da sam v ogen spadnola. Balaž je pribežao k meni pa zakričao: Orša, za božo volo, si nej v ognji ? Vej te pa iščejo tam pod porüšenim tramovjom! „Sin dragi, vej sam pa nej v ognji!“ sam njemi odgovorila. Tak sam se prestrašila, da sam mislila, da sam mogoče že na ovom sveti pa ne čütim več vročine. O ti moj Bog lübleni! Komaj gda sam se včeknola v roko pa me je zabolelo, sam znala, de sam ešče na tom sveti, pa da sam živa pa sam nej v ognji pa se mi tüdi ne senja. O ti moj Bog lübleni, kakša nevola je to !“ „Dnes večer bomo nadaljavali Občinsko sejo, štero smo morali pretrgnoti zavolo toga nesrečnoga ognja. Dijak je pravo, da mora ogenj tüdi pred sejo priti« pravi župan obrnjen proti Jürji i Balaži i njima veli naj tüdi Brtalani i Antolini povejta, da zagotovo prideta k seji. „Dobo sam tüdi dvej pismi, od tej si lejko že zdaj prvle nikelko pogučimo prle kak pride dijak k seji“ nadaljavle župan proti Jürji. „Stopi malo esi po Antolina pa si malo zgučimo“ pokimle župan Balaži na to pa stopi proti dveram i potegne tüdi Jurja za rokav. „Jez dnes jáko od nikšega haska nemo, tak sam zosagana“ pravi Orša pa ide proti ogračeki s püšlom mrkevce, da bi jo presajüvala. Na lakti jo je malo nikaj srbelo pa gda je poglednola ka je, je Vidla, da je nikelko obežgana. „O ti moj Bog lübleni, lekaj sem sam resan v ognji bila?« se je začüdivala pa se šlatala tüdi indri po teli, či jo ešče gde kaj ne peče. V tom časi je prišao Balaž z Antolinom. „Lejko je kakša nevola?“ pita Antolin s strajom župana. „Nikše nevole nega“, odgovori župan. „Dobo sam dve pismi, pa bi rad bio, da si od njij ešče pred večerom nikelko pogučimo prvle kak dijak pride k seji. Vej nej, ka bi se bojali dijaka, liki on nam li včasi tak kaj povej, da je bogše či si prvle tüdi sami malo kaj pogučimo. Edno pismo je nikaj od gimnazije, edno pa od Sreskoga.“ Ka nam pa te že pa lejko gimnazijo jemléjo?“ se prime Balaž skrbno za nos. „Že pa ?“ se začüdiva tüdi Jüri. Vej je pa to fájn či mamo gimnazijo, kak nam tisti od gimnazije vsefelé lepe slike hodi kazat pa vsefele pripovidavat. Kak je samo tisto lepo od Marije pa od novoga grozdjovoga vina pa ka mámo mi sladko pa močno papriko, pa ešče kelko drügoga! Pa se v gimnaziji dosta Vsefele takšega včijo, ešče od toga, ka mamo mi Novine.“ „Čakaj, čakaj naj župan prečte ka je Vtom pismi. Trbelo de se znova izjaviti, da smo vsi za gimnazijo“ vujde Antolin Jürji v reč. „V tom pismi nam lepo pišejo, da nam je gimnazija v istini potrebna ka že mi sami Znamo, da je pa prej to ne zadosta či mi to samo Znamo, nego moramo za gimnazijo tüdi kaj darüvati“ pojasni župan. „To je pa drügo“ se prime za vüjo Jüri. „Dijak de včasi pravo, da je potrebno, da tüdi Blatonci kaj dajo, samo gde pa zememo, gda nemamo niti dinara ?“ »To bo dobro, da si od toga pred večerom pogučimo. Od Sreskoga smo pa dobili pismo, da nas poziva, naj kem prvle grabe zakopamo pa močvirja odstranimo pa naj pazimo tüdi nikelko na zvünejšnje lice občine kakti na hiže, streje, plote i tak naprej, ar zdaj že či duže več tühincov hodi po našoj krajini i po ednoj nerednoj vesnici dostakrat celo krajino slabo obsodijo. Tevi pismi sam dnes dobo«, pravi župan i odloži pismi na sto. „Što šmenta pa zove té tühince knam?“, se razčemeri nikelko Jüri pa poprosi Balaža za bago. „Močvare so se prvle ne mogle posüšiti, či je pa do zdaj dešč šo“ se začne tüdi Balaž malo kregati. „Ka mo pa te zdaj podirali svoje hi- že, pa zidali neven ka, pa delali neven kakše plote či bodo kakši kremežlavi tühinci k nam hodili? Ka pa fali mojemi ploti? Z borojce je spleteni, s kroplivami pa s trnjom fajn zaraščeni, tak, da niti pišče skoz nemre. Kakše plote bi pa radi tej lüdjé meli v Blatoncaj? či njim je nej po voli, naj pridejo, pa nam naj nove hiže pa nove plote napravijo“ je začno Balaž z rokami čiduže bole majütati. »Mir lüdjé, tak lepo si pogučimo, pa te večer pri seji to naprej prinesemo« začne miriti župan. „Ka si bomo lepo gučali? Gimnazijo naj zidamo, hiže naj si nove zidamo, plote naj si delamo? To je že vse lepo, nego gde pa naj zememo za vse to peneze ? Večer povemo pri seji, da je to za nas vse nemogoče pa amen. Drüge pomoči tü nega“, odgovori močno pa odločno Jüri pa si skopa malo bage iz Balažove pipe. „Dobro, si pa večer pogučimo od toga“ se vda župan pa stane. V tom pa stopi notri poštar pa prinese eden brzojav za župana. „Ka pa je ?“ si zgučijo vsi skoro v ednom hipi, gda župan odpira brzojav, ka v Blatonce redko gda pride. Župan čte: „Jutri, dne tega maja pridem uradno k županu v Blatoncih. — Veliki župan.“ „To je pa nikša nevola“ dene Jüri i se je tak zosagao, da je bago nakla vrgao, prajico pa šteo v vüsta devati. „To ne pomeni dobro“ dene tüdi župan. Včasi trbe pozvati vküp sejo, nemo čakáli večera, eden naj ide tüdi po dijaka pa že nikaj skončana.“ (Dale sledi.) 2. NOVINE 2. juna 1929. Občni zbor zveze trgovski gremijov Sobota je bila preminočo nedelo izredno počaščena, gda je mela zveza vsej trgovski gremijov iz cele Slovenije svoje redno letno zborovanje v središči naše krajine. Odlični zastopniki slovenskoga trgovska so si izbrali našo Soboto tüdi zato, da nas počastijo ob desetletnici naše zdrüžitve z velkov narodnov državov. Svoje zborovanje majo trgovci vsakše leto v drügom mesti i mi smo nad vse veseli, da so se trgovci pri nas tak dobro počütili zato ka mine gotovo prvle kakši 28 let, gda pride Sobota znova na red, da se bo vršilo zborovanje zvéze palig tü. Trgovci so prišli že v soboto zadvečara v našo Soboto ništerni z železnicov, večina pa z automobili. V soboto i nedelo smo vidli po Soboti lepe velke automobile iz Ljubljane, Celja i drügi krajov Slovenije. Trgovci so ne mogli prehvaliti naše gostolübnosti. Zahvala ide predsedstvi soboškega gremija, da je bilo za goste vse tak lepo preskrbleno. Vsi so meli prenočišča po hotelaj i privatni stanovanjaj. Sobočancom pa ide Zahvala, da so zdaj že ponovno skazali tühncom lepo gostolübnost. Vsi tej zastopniki trgovstva bodo raznesli širom Slovenije glas o lepom sprijemi v našoj Soboti i to bo samo v hasek Soboti i vsoj našoj krajini. V soboto večer je bio za goste pripravleni, pozdravni večer pri Dobji. Navzoči so bili vsi odličnejši zastopniki naše Sobote med drügimi g. okrajni glavar, g. župan, g. bivši poslanec Jerič, zastopniki uradov, časopisov i skoro vsi domači trgovci s svojimi gospemi. Razpoloženje med gosti i domačimi je bilo tak Prijatelsko i domače, da je večina ostala na mesti do štrte vöre zajtra i Vnogi z med njij so bili, šteri so sploj nej šli spat to noč. V nedelo zajtra so si ogledali ništerne znamenitosti naše Sobote, vnoge smo vidli tüdi v cerkvi pri božoj slüžbi ; ob deveti je g. župan Benko razkazao vsem trgovcom svoje tovarne za mesene izdelke, ob deseti točno se je pa začnolo zboro- vanje v cveti čnoj dvorani v gradi. Zborovanje je teklo v najlepšem rédi, ar so se v vsej važnejši točkaj zedinoli že ha predkonferenci, štera še je vršila v soboto zadvečera. Odposlano so bile pozdravne brzojavke Nj. Veli. krali, min. predsedniki, ministri za trgovino i železn. ministri dr. Korošci. Zborovanje je otvoro zvezni predsednik g. Weixl, šteri je v obširnom govori omeno, da je vse naše gospodarstvo zašlo v teške prilike i da je neobhodno potrebno naj se trgovstvo kem bole poprime svoje stanovske organizacije. Omeno je tüdi, da poklicnomi trgovstvi delajo precejšnjo škodo razne zadruge, konzumi, krošnjari i tühinski Potniki, ka se naj na primeren način z zakonom regulira. V imeni oblasti je pozdravo goste g. glavar Lipovšek, šteri je omeno, da se naš človek že skoro rodi s šörcom i biciklom v roki. Naše lüdstvo je kmečko, ma pa tüdi izredno veselje i sposobnost za trgovino. Naše prilike so teške, bilo je po vrsti več nesreč i tak je kmečko lüdstvo prisiljeno iskati si pomoč v trgovini, gda njemi zemla ne da vsega, ka njemi trbej. Goste so pozdravili ešče župan g. Benko, zastopnik velkoga župana i zastopnika Trgovske i obrtne zbornice. Nato so sledila poročila odbornikov iz šteri se je vidlo, da je zveza preci delala i se vnogo borila za pravice trgovskoga stana. Na konci so bile sprejete posebne resolucije kakti: Naj postane trgovska organizacija obvezna za vse trgovce; trgovina naj se dovoli samo trgovsko izobraženim osebam; davek na poslovni promet naj se ukine; pri odpiranji i zapirali trgovin, naj bodo za vesnice inačiše odredbe kak za mesta; min za pošte naj nikelko zniža paketno poštnino; nakupnina za zemlo pri železnicaj za lesne trgovce i. t. d. naj se zniža; napeljava telefonov naj grata falejša i se razgovori paušalirajo v okolici 25 km. i naj se dajo posebne vozne olajšave trgovskim potnikom. Vsi sklepi gremija so bili soglasno sprijeti. Opodne je bio pri Dobraji banket i zadvečara so se z železnicov i automobili v najlepšem razpoloženji odpelali proti svojim domom. Sobota je pa z lepim sprijemom i gostolübnostjov znova vnogo pridobilo. Prisrčen sprijem našega romanja Bled V pondelek zajtra nas je v naj vekšem dežji odpelao naš vlak proti Bledi. Pri Vintgari je dešč že natelko henjao, da je izstopilo prek 370 lüdi i šlo peški skoz Vintgar na Bled. Kak so se čüdivali naši lüdje vintgarskim pečinam i šumenji bistre zelenkaste vode, štera je tak čista, da v globočini šest metrov človek lehko ešče vsakši kamenček vidi. Triglav i vsa lepota planin okoli Bleda je pa bilo na našo žalost vse v megli, tak da smo niti od daleč ne spoznali tistoga lepoga Bleda, kakši je v istini. Brez nesreč smo se prepelali v čunaj na otok gde smo meli sv. mešo predgo so pa opravili martiniški ravnatel g. Radoha. Potom smo pa znova seli v čune i se pelali pred kraleski grad. Kralico bomo vidli! je zašümelo med našimi lüdmi. Vse je gledalo proti gradi med zelenjom i rožami. Kraleske straže v lepoj sivoj obleki z redečimi lačami so mirno gledale na naše vnožine, štere so se gibale proti gradi. Moški i vnogo žensk na sühom velka vnožina pa v čunaj na jezeri je čakalo, da se prikaže kralica v gradi. Samo ednok se odprejo dveri i v svetlo sivkastoj obleki stopi s smeječim obrazom pred nas naša kralica Marija. Živijo kralica! Bog živi našo kralico! je vrelo iz jezero naši grb Poleg nje je stopo mali Prestolonaslednik Peter, šteri se je vojaško postavo i salutirao našoj vnožini na roke je pa vzela maloga Tomislava, šteri je veselo majütao z rokicov i pozdravlao naše romare. Obed i pozdravi na Bledi Neba nas je jako blagoslavlala na Bledi. Od kraleskoga grada smo komaj vujšli pod streje, tak je začno dešč iti. Tü je bio že pripravlen obed za vse romare, šteroga je naročo za nas na obl. stroške oblastni komisar dr. Natlačen. Ves čas je bio od Ljubljane naprej z nami tüdi naš dr. Slavič na Bledi pa tüdi domači plebanoš i župan, šteri je naše romare z muzikov lepo sprijao i pozdravo. Dr. Slavič i dr. Natlačen sta v lepi dukši govoraj pozdravila naše lüdi za ka sta se njemi zahvalila j odgovorila g. župnik Baša i profesor Pavlič. Zadvečera se je vreme majcko zbogšalo, tak da smo lepo prišli na železnico i se odpelali proti Ljubljani. Liubljana nas je materinsko sprijela Bili smo genjeni, gda smo zaglednoli na ljubljanskoj postaji v Večerni vöraj prezvišenoga püšpeka ljubljanskoga, g. velikoga župana, g. mestnoga župana i vnogo Odlični ljubljanski osebnosti ravnotak zastopnike vojske, da nas sprimejo i pozdravijo. Z muzikov smo šli v lepom dugom redi po mesti, gde so nas jezere vnožine veselo i glasno pozdravlale. Vse, ka nam je pokvarilo vreme, nam je popravo te lepi sprijem, kakšega smo nej čakali. Tü smo lepo prenočili i si v tork pred poldnevom ogledali Ljubljano. Pred prešernom smo položili lepi venec, posebno odposlanstvo, v šterom so bili župnik g. Baša, urednik Novin i zastopniki naši občin se je pa šla zahvalit g. mestnomi župani dr. Püci, gde so se vsi podpisali tüdi v zlato knigo, g. velkomi župani i Prezvišenomi g. püšpeki za vso prijaznost i naklonjenost, štero nam je izkazala naša Slovenska prestolica bela Ljubljana. Zadvečera ob pol tretjoj vöri smo meli večernice v frančiškanskoj cerkvi, potom smo pa zadovolni zasedli naš posebni vlak i se z najlepšimi spomini odpelali v našo krajino, želeč, naj tüdi vsi tej šteri so nas tak lepo sprijali, pridejo augusta meseca k nam, na našo proslavo, da tüdi mi nje Sprimemo tak kak nam to slovanska gostolübnost veli. Po F. S. Finžgari Strici Zadnja je Šla k stoli Sneha. Lepa se je sükala med svati pa za vsakšega je mela pripravno reč. Gdekoli je ne bilo kaj v redi, vse je popravila : prinesla tanjer, prestavila kupice. Či se je poškalo falaček krüha na tla, ga je Lucija spoštlivo pobrala. Vse oči so jo sprevajale, hvalile, bežale. Za dverami pa je stao Šimon, sredi zime goloroki, da so se njemi svetili beli rokavje. Zadovolen Smej njemi je obkrožao vüsta. Gda se je naslono na zadnji vogeo stola, njemi je namigno Zaplaznik: „Znaš ka, vseedno je Gašpar ne slabo prebrao.“ „Sama skrb pa dvorba je“. „Na takši den se človek razodene,“ njemi je proroküvao Šimon Med svati je bio edini Mihor, ki se njemi je zasmej rezao globše pa globše v lice. Bio je drüžbaj plesao je, da je delao veter pa so ga vsi čüdeč se gledali. Vendar ga je zgrabilo, da se je Skrivoma vkradno iz svatovskoga šüma v malo hižo: Seo je na posteo, si podpro glavo pa gledao pred sebe, „Vse zija v njo. — Ka sem jaz, ki sem telko pretegno na grünti ? Nikaj! — Pa oča ! Lastivne hčeri ne bi tak gledao. O, doto, doto! Ne henjam ! — Niednoj babi ne bom za živinče!“ Šo je med goste. Prav te je srečao očo, te ga je z laktom dregno: »Čisto prava bo za nas — Lucija,“ ga je nagovoro. Mihor pa je zmigao z ramami, prijao deklino, ki je šla mimo, pa šo plesat. Oča je za megnjenje nagrbao čelo pa zamrmrao : „Kak sem ga presodo, takši je!“ Pa je začno s sosidom gučati, kak živini cena kaple. Na Polnoč je šlo. Svatje so pozvali z doma tüdi tiste, ki so ne meli svatbenoga oblačila, da bar nekaj okusijo. Iz vesi pa ešče od sosidni krajov so se nabrali dečki, tak da je bila prava stiska. Vsi so jeli pa pili do sita i po miloj voli. Gda je vdarilo polnoči, sta prišli posnehalja pa Lucijina krstna botra. S skrivnostnov slovesnostjov sta prosili od gospodara klüč od sobice, kama so zložni Lucijino balo i gde je bila določena spalnica za mladoženca. Botra pa posnehalja sta za sebov zaklenoli Dekle pa ženske so nalükavale okoli dver, ki so se ne odprle celo vöro. Ob ednoj so se odprle dveri na Stržaj. Dve sveči sta goreh krebogeca pa malo razsvetili sobo. Vse se je čüdivalo. Skoro do prosnic so kipele bele blazine. Dekle so nihale svoje plesce pa prišle gledat. T'udi Boltežar je gledao ; obraz se njemi je zresno, stiskao je vüstnice. Stisnolo ga je za srce, ka bi zakričao. Zbežao je od lüdi; za štalami se je seo v kot. Po rami ga je potepkao Mihor. „Mihor, jaz ne prenesem, jaz bom šo !“ »Nikam ne boš šo. Za hlapca joj boš." „Idem, idem,“ je cepetao z nogami kak Čemerasto dete. „Jaz pač — ti pa ostaneš,“ je djao Mihor. „Mihor, ne draži me!“ Boltežar je zgrabo brata za rame pa ga trošo. „Da boš znao, ešče nojco odidem. — O, Lucija !“ »Če si ne baba, mi daj roko !“ Brata sta si stisnola desnici. „Ti ne veš, da mam že nájano sobo v rüdniki v Lepoj njivi. Vütro Odidem. Boš šo z menov?“ „Ne vütro ! Zdaj včasi odiva.“ Mihor je stisno bratovo roko krepkejše. „Če si moški, idi pa si zveži, ka maš. Zvežem si ešče jaz — pa vržem skoz okno. Pod hižov je tmica, nikoga nega tam. Ti počakaj pod oknom.“ „Sam Bog te mi je dao za brata!“ je stiskao z obema rokama Boltežar Mihorovo roko pa včasi odišeo okoli vogla i se je hitro zgübo med svatami v malo hižo. Mihor je šo ešče ednok na plesišče. Veseli je bio, gda je posvatbica plesala s svojim dečkom, ki je prišeo naglejüvat. Zgrabo je Zaplaznikovo deklo pa se zakado ž njov v vrtelec. Tak je pribijao na pod, da so vdarci preglüšili glas trompet. Medtem si je Boltežar vezao za pot. Gda je vzeo šopek s krščaka, ga je dugo držao pred sebov. Lucija njemi ga je prikapčila. Položo ga je na sto — ešče se je ne mogeo odtrgati od njega, dokeč si ga je ne pritisno na vüstnice. Zasükao ga je pa djao med obleč. Gda je Boltežar stopo v preklit, je Mihor prijuvkao s plesicov mimo. Na pragi sta se brata srečala pa si z očmi dalá znamenje. Trda noč je ešče bila. V zvezdnato vedrini sta se paščili dve čarnivi senci sredi snegá s Podloga v dolino. Na bregi je lajao lisjak pa se čemerio na trompete, ki so se glasile s plesišča. (Dale.) 2. juna 1929. NOVINE 3. NEDELA Po risalaj drüga. Evang. sv. Lukača 14, 16-24. V tisti časaj, pravo je Jezuš | Farizejom priliko eto: „Niki človek je pripravo velko večerjo i pozvao je vnoge. I poslao je slugo svojega ob vöri večerje povedat povablenim naj bi prišli ar je že vse pripravleno. I začnoli so se vsi po redi izgovarjati. Prvi njemi je pravo: Küpo sam marof i moram ga iti gledat. Prosim te, zagovori me. I drügi je velo: Pet jarmov jüncov sam küpo i idem je probat; prosim te, zagovori me. I drügi je pravo: Oženo sam se i zato nemrem priti. I gda je nazaj prišo sluga nazvesto je vse to gospodi svojemi. Teda se je razsrdo hižni gospodar i velo Slugi svojemi: „Idi hitro na ceste i vulice varaške i pripelaj se nevolne i slabe, slepe i plantave. I sluga je pravo : »Gospodne, zgodilo se je kak si velo i ešče je mesto.“ I veli gospod Slugi: „Idi na poti i med Prelaze i prisili je naj pridejo, da se napuni hiža moja. Povem vam pa, da nišče od tisti lüdi, šteri so bili pozvani ne pokusi večerje moje. Navuk : Prevelke posvetne skrbi so pogüblenje za düšo. Murska Sobota — Maturo na našoj gimnaziji. Letos bodo obprvim maturirali dijaki na našoj gimnaziji. Osma šola je s tem tjednom završila svoje redno včenje i okoli 7. junija se že začne pismena matura. — Lepa zmaga naše „Mure“. V nedelo zadvečara se je na igrišči Ilirije v Ljubljani vršila borba med ljubljanskov družinov hazene „llirijo“ i našov „Murov“. Dobro izvežbane igralke „Mure“ so premagale ljubljančanke v sijajnoj zmagi 12 : 2. S tem da je naša „Müra“ že Premagala mariborčanke, ki so bile državne prvakinje, si je priborila mesto, da lehko igra za državno prvenstvo. Mi našim hazenašicam iskreno Čestitamo, ar s tem tüdi najlepše predstavlajo sveti našo Soboto i vso našo krajino. Slovenska krajina — Vekše število sezonski delavcov potrebüje francusko drüštvo za imigracijo, zato se naj naši lüdjé ne bojijo, da iz kakšega koli zroka pri deli nebi prišli na red. Nemci so preci obečali i pobrali iz večine delavce, šteri znajo nemški govoriti, za zdaj so pa z jemanjom novi delavcov henjali. — S kem bi si streho dao pokrivati? Z nika drügim kak z RATKOLOVIM cementnim ciglom. — Zahvala. Gremij trgovcov v M. Soboti se prisrčno zahvaljüje Zvezi trgovski gremijov i zadrug iz Ljubljane, da so v tak lepom števili obiskali naše mesto i s tem počastili naše trgovstvo, i vso našo krajino, — Prekmurska banka d. d. je počela na podlagi sklepov občnega zbora z dne 29. novembra 1928 z zamenjavo starih delnic v nove v razmerju 5:2 ter prosi lastnike starih delnic, da iste čimpreje zamenijo v nove. — Novi plebanoš v Turnišči. Plebanoško mesto v Turnišči je višja cerkvena oblast po- delila velečastnomi gospodi Jožefi Hauki kaplani v Dolnjoj Lendavi. Turniška fara kliče svojemi novomi düšnomi pastéri: „Bog Vas sprimi !“ — Kakše živlenje, takša smrt. 24. maja je bio od žandarmerije pri pobegi streljeni v šumi nedaleč od Trej mlinov Jožef Vratar iz Lendavski goric, Znani prijatel lüdskoga blaga. V preminočem pa tüdi letošnjem leti je bilo po redi preci kraj včinjeni v okroglini Lendave. Nikelko časa so se te kraje vršile v našoj krajini, po tom je pa tü mir gratao i se je kradnolo na Vogrskom ob našoj meji. Tak so bili lani po vrsti okradjeni Jožef Žerdin iz Lendave, šteromi so odnesli vino, žganico i pükšo, Franci Zver iz Lipe vino i žganico, Nedeljko Vendeli iz Lendave žganico, Franci Ungeri iz Lendave preci masti. Našoj žandarmeriji se je telko posrečilo, da so zvedli, da vodi te kraje Jožef Vratar iz Lendavski goric v drüžbi z drügimi lüdmi, nego Vratara je ne bilo mogoče zgrabiti. 16. julija lanskoga leta je k sreči vroke prišao žandarom Jožef Šömen iz D. Lendave, šteri je bio v Maribori obsojeni na 8 mesecov teške ječe i na tri leta prisilnoga dela, Vratari se je pa znova posrečilo vujti. Prikazao se je cilo v Soboti, gde je kavarnara Meolica teško rano, potom pa znova vujšao i je včino ešče preci novi kraj. Lendavska žandarmerija je nazadnje najšla njegovo skrivališče pri Štefani Huzjan v Lendavski goricaj. Tü so najšli nikelko blaga i škeri za odperanje. Huzjana i njegovo žano Gizelo so zaprli Vratara so pa H nej mogli dobiti. 22. maja je bilo vkradjeno v Petešovci pri Völgyiji raznoga blaga i penez v vrednosti do 6000 Din., 24. maja je pa Jožef Biki iz Trej mlinov najšao v šumi nedaleč od vesi čüdnoga človek pri küpi nekšega blaga. Gda ga je pitao, ka dela, je tühinec odgovoro, da Vrane išče nato je pa cilo ponüdo Bikiji naj küpi pükšo. Biki se ga je nikelko bojao zato je odišao nazaj v ves, tam neznano župani župan pa včasi žandarom šteri so v najkračišem časi bili na biciklaj pred šumov. Iz vesi so pozvali žandarje ešče par moškov s pükšami i tak so vsi vküp lepo razvrščeni šli proti mesti, gde je Biki vido tistoga tühinca pri küpi blaga. Samo ednok so ovarali mesto ednoga tühinca tri lüdi, šteri so vsi začnoli bežati, gda so ovarali žandare i je eden cilo začno strelati nazaj, tak da je bio ranjeni Varga v nogo nikelko pa tüdi župan i njegov pes. Žandarmerijski narednik g. Vajda je nikelkokrat zakričao za bežečimi: „V imeni zakona stoj!“ dukeč je nej prijao za pükšo i strelo. Zavado ie Vratara v šinjek, tak da je na mesti mrtev vküp spadno, zgrableni je bio potom ešče Štefan Trajbar tretji je pa pobegno. Vratar je bio komisijsko pregledani i zakopani, Trajber pa izročeni sodišči. Tjedenski glasi Blaženi Don Bosko. V nedelo, 2. jun. bodo sveti Oča Pij XI. v cerkvi sv. Petra v Rimi proglasili Don Boska za blaženoga. To je tak velki dogodek, da ga lehko zovemo za svetovnoga. Ves svet, gde je D. Boskove ime poznano je srčno čakao na te veseli den. Zato je ne Čüdno, či se je za romanje v Rim za to nedelo priglasilo vnogo stojezer naroda iz vseh krajov sveta. Naši ludje, šteri so meli več let nazaj „Marijin list“, „Kalendar“ ali „Salezijanski Vestnik“, dobro znajo što je bio Don Bosko. S kakšim veseljom so n. pr. čteli v Kalendari življenje Don Boskove matere Margete. Vsem drügim pa na kratko Povemo, da je Don Bosko bio eden izredno sveti, od Boga odebrani dühovnik v Turini na Taljanskom. Glavno njegovo delo je, da je ustanovi Drüžbo Salezijancov, to je, re- dovnikov, šterih poglavitna skrb je, vzgajati moško mladino vsakše vrste, to je, dijake gimnazijce, dijake meščanski, trgovskih, obrtnih šol, deco iz lüdske šole, pa tüdi akademike. Po veliki varašaj pa posebno zapüščene dečkece. Zvün toga je Don Bosko šteo, naj njegovi Salezijanci delüjejo med lüdstvom za rešitev düš vsešerom brezi izjeme posebno v misijonaj. Ustanovio je tüdi sestre (nüne) takzvane „Hčere Marije Pomočnice“. One vzgajajo deklice, majo šole pa tüdi bolnišnice. Mro je Don Bosko l. 1888. Naša krajina se posebno veseli toga dneva, gda je Don Bosko dosegeo tak veliko čast. Gospodje v Martinišči so njegovi Sinovje. Boža previdnost jih je pred 20 leti pozvala v Turin, gde so dovršili šole. Zdaj delajo med našov mladinov in ljudstvom. Bog daj, da bi se Martinišče moglo kak najbole razviti že to leto. — Velesejem v Ljubljani se vrši letos od 30. maja do 9. junija. Razstava bo v glavnom obsegala splošni del, raztava pohištva, poljedelski strojov, higijenska razstava, automobilska, radio razstva i razstava meščanski šol, po tom perutnina, zavci i tak naprej. Poleg so ešče posebne skupine belgijska, braziljanska i italjanska. Posebno bogata obeta biti razstava pohištva i poljedelski strojov. Za vse obiskovalce velesejma je dovoljena Polovična karta. Na domačoj postaji se küpi cela karta do Ljubljane, štere se v Ljubljani nesmi oddati, na velesejmi se pa dobi legitimacija. — Slovesnosti v čast sv. Vaclavi na Češkom. Na Češkom slavijo letos jezeroletnico smrti českoga krala Vaclava. Proslave v te spomin trajajo cele tri mesece i eden najvekši i najlepši del tej proslav bodo gotovo dnevi od 1. do 8. julija gda trajajo Orlovski dnevi. Sv Vaclav je bio Pobožen češki Vladar i zato Slavi to cela Češka država ne glede na to kakše vere je što, kakšega političnoga mišlenja ali kakše narodnosti. Pri toj proslavi so se zdrüžile vse stranke i vse narodnosti, ešče češki Nemci stavijo te spominske dneve. Najvekše i najlepše slavnosti bodo za časa Orlovski dni i v tom časi idejo tüdi vnožine iz naše države na Češko posebno ešče iz Hrvatske i Slovenije pa tüdi iz naše krajine. Zberejo se v Pragi te dni drüštva i telovadci iz celoga sveta. Vožnja ta i nazaj pa hrana za osem dni košta 750 Dni i se mora vsakši, šteri želi iti Priglasiti najkesnej do 10 junija Orlovskoj zvezi v Ljubljani i včasi tüdi peneze poslati. To je tak lepa prilika da nikomi nede Žao šteri se za te dni odloči i odpotüje v zlato Prago na Češko. — Preganjanje vere v Rusiji se nadaljavle nego kak se vidi brez posebni uspehov! Bolševiki so napnoli vse sile, da zlomijo med prostim lüdstvom versko živlenje, nego vse zaman. Čiravno so vse bogše ruske dühovnike spozaprli ali spomorili, katoličanske dühovnike i misijonare pa sploj prepravili, čiravno je vsa šola i vsa oblast v bolševiški rokaj, proti veri itak nemrejo dosta včinoti. Tisti šteri so nej meli prilike spoznati krščansko vero si ustanavlajo nove vere, štere so pa vse nasprotne bolševizmi ništerne cilo včijo, da je bolševiška oblast zišla iz pekla i jo morajo, na vsak način vničiti. Versko živlenje se širi tüdi brez dühovnikov i mesto da bi si z brezverstvom vzgojili bolševiki pokorno čredo, kak so to sami mislili, si vzgajajo samo nasprotnike. — Puniša Račič pred sodiščom. Preminoči pondelek se je začnola glavna razprava proti Puniši Račiči kak glavnomi krivci i Dragotini Jovanoviči i Tomi Popoviči kak njegovima sokrivcoma zavolo vmora zvršenoga v narodnoj skupščini 20. junija lanskoga leta. V sodnoj dvorani je okoli 28 advokatov zagovornikov i nad 30 novinarov tüdi iz drügi držav. Gda je žandar pripelao v dvorano Punišo i žnjim obtoženiva bivšiva poslanca, je državni Pravdnik prečteo tožbo, ka je trajalo duže kak edno vöro. V tožbi se navaja, da je Puniša dne 20. junija preminočega leta strelao v narodnoj skupščini i s tem vmoro Pavla Radiča i dr. Basaričeka, rano je pa Grandjo, Pernara i Stjepana Radiča, šteri je sledi tüdi mro ne ravno zavolo tiste rane nego zavolo cukrne bolezni, kak so to izjavili doktorje. Drügiva dva Jovanovič i Popovič sta pa obtoženiva, da sta govorila, da bota sama strelata či toga ne včini Puniša. Puniša je obtožbo mirno poslüšao i izjavo, da je v glavnom vse prav ka je zapisano. Na pitanje, zakaj je strelao na Pernara, je odgovoro, da zato ar ga je Pernar žalo i je ne šteo reči nazaj vzeti. Na drüge je pa zato strelao, ar je vido, da so ništerni revolvere naprej jemali i se ie teda šteo samo braniti. Radiča pravi, da je nej meo namen streliti i ga je samo po nesreči zadeo ravnotak Basaričeka s šterim sta bila cilo velkiva prijatela. Razprava bo trajala gotovo celi tjeden prvle kak se pove obsodba ar bo prvle kak zvrši 30 advokatov svoje govore trajalo že preci časa. Razne novine. — Strela vmorila 24 glav živine v Veljki pri Maribori. Pastirica je gnala med dežjom i grmlajcov čredo živine, štera se je vküp stiskavala i bežala proti ednomi jeliči, gda se je samo ednok zblisnolo, zagrmele i vsa živina je ležala mrtva nakli. Bilo je 6 krav, 16 ovc i 2 kozi. Posestnik Potočnik trpi za toga volo preci škode. Doma i po sveti — Konferenca Male antante, štero tvorijo naša država, Češka i Romunija se je vršila pred kratkim v Belgradi. Trije zunanji ministri tej trej držav, za Češko dr. Beneš, za Romunijo Mironescu i zastopnik našega ministra dr. Kumanudi so si potom ogledali razne kraje naše države posebno Dalmacijo. Vsi trije državniki so s svojimi razgovori popunoma zadovolni. — Novi austrijski kancler Streeruwitz je prevzeo svoje novo mesto, med tem časom se pa nahaja stari kancler dr. Seipel na potüvanji po sredozemskom morji. MOTOR BICIKL Puch, tipa 27 novi 1753 za dve osebi, se oda za Din 6500.-A. Kosec, Maribor Državna cesta Organist i cerkvenik cecilijanec, koroški begunec, z 15 letnov praksov, oženjeni išče primerne slüžbe. Zmožen je voditi vekše pevske zbore, ma posebno prakso za včenje ljüdskoga petja. Sprejme obednim tüdi Občinsko ali posojilniško tajništvo ali pošto. — Opitati v uredništvi NOVIN. Zastopnika agilnoga išče velika zavarovalna drüžba, ki sklepa zavarovanja vsej vrst za okraje M. Sobota, Gornja in Dolnja Lendava i Beltinci. Ponüdbe z navedbo zdajšnjega delovanja i referencami je poslati na upravo toga lista pod „Zanesljiv.“ 4. NOVINE 2. juna 1929. Prekosnice. V šoli. Kaplan pita dete: „Zakaj prosimo samo vsakdenešnji krüj v očanaši, ne pa za ves tjeden?“ Dečak odgovori: „Zato ne, ka bi pisnivi pa trdi gratao !“ Zmèro se je. Pijanec je na smrtnoj posteli proso vodo, rekši: Pred smrtjov se mora vsakši zmiriti s svojimi sovražniki ! Trdo meso. Inaš je proso v mesnici trdo meso. „Zakaj pa trdo ?“ je pitao mesar. Pravo je inaš: „Či je meso mejko, te mešter pa žena sama vse pojejta pa mené nikaj ne dojde.“ Cene Silje. Dežč v maji i zdaj nikelko toplejše vreme je jako dobro oplivalo na rast silja. Po celoj državi se obeta letos jako dobra letina silja i to je včasi vplivalo tüdi na cene pšenici, žiti i kukorici. Komaj se je malo poživilo küpüvanje i odavanje pšenice, lüdje so radi bili, da lehko konči za 250 Din odajo meter pšenice, že je spadnola cena na 230. Siromak kmet nigdar nemre priti do zaslüženi penez. Cene so zdaj; baška pšenica 235 do 237 Din., banaška 239 do 232 Din. Kukorica 245 do 248 Din, Belice se izdak dobro držijo Prinas se küpüjejo po 80 i 90 par Splošno po Sloveniji 1 Din. Cena je ešče preci dobra za Zdajšnji čas, to pa zato ar je letos preci menje belic kak lani v tom časi. Grah. Lanska süšava i slaba letina za različne vrste graha je to blago preci podrakšala. Za grahe navadne nisike vrste se plačüje ešče izdak 5 do 8 Din. za kilo, za visike vrste pa 7 do 12 Din. Za fine graje, šteri se Sadi za jesti v mošnjicaj se je plačüvalo 20 do 40 Din za kilo. Graha med lüdstvom že nega dosta, zato so cene črstve, letos pa obeta, da bo letina preci bogša ar je bio v jako pripravnom časi posajeni. Grah bi lehko tüdi našoj krajini prinašao lepe dohodke, pa ešče vse premalo pazimo na to, da bi sadili samo bogše, posebno bele vrste graha, šteri ma najbogšo ceno. Umetna gnojila na drobno (vreče 100 kil); čilski so liter 350 D., Vapneni dušik 280 Din., rudninski Superfosfat 94 Din., kostni superfosfat 125 Din., Tomažova žlidra (18 1/2%) 124 Din., kalijeva sol (40%) 170 Din. Po rodninskom Superfosfati močno spitavlejo posebno za hajdino. Živina Lanska süšava i močna zima je preci živine spravila iz naši štal i zdaj se čüti da je živine malo i so cene črstve. Cene v Maribori i Ptuji: jünci debeli 9.50 do 11.50 D., biki za klati 7.50 do 10.50; svinje 10 do 13 Din vse živa vaga. Prve tri mesece se je izvozilo iz naše države 580 vagovov pšenice v vrednosti 15 miljonov dinarov. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi, bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Vajenca za gostilno iz boljše hiže iščem. Gostilna Bánfi. Deklo za vse delo pri hiži i za polsko delo, staro od 16 do 26 let sprimem včasi. KOLER JANOŠ Nemčavci. Barve, taki, firneži brod, pinzelni, olje i laki za bicikle i šivalne mašine dobite po fal ceni v specialnoj trgovini nasproti židovske cerkve Murski Soboti. Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri. Odpro sem tüdi podrüžnice v Veržeji št. 5. prí A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. 16 Vsaksi kaj najde Kelko bi si trplenja, časa i brige prišparali, če bi znali kak malo penez trbe za to, da si naküpite dosta toga ka vam vsakši den prinaša vnogo haska i veselja. Vsakši den nastanejo nove üdovite iznajdbe vsej vrst predmetov za dnevne potrebščine. Trbe samo da ednok pregledate veliki ilustrovani modri cenik svetovne razpošilalnice, H. SUTTNER Ljubljana, št. 945. i začüdite se, kelko je predmetov, šteri so tüdi Vam potrebni, pa jih niti ne poznate. Poleg toga najdete v tom ceniki velki izbor odevke, hižni i toaletni predmetov i potreb. za vsakšo priliko. Cenik dobite brezplačno če pošlete ešče dnes svoj atres na tvrdko H. SUTTNER. 1 Sprejme se v večjo trgovino Pomočnik ki je izučen v mešani stroki in ki je zmožen slovenskega in magyarskega jezika. Podrobnejše se izve v trgovini HAHN M. Sobota. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. MALO POSESTVO ki obstoji z 2 orala zemle, hiža z 2 sobi, 1 kühnja, 1 klet, gümla, štale, levovje, sadovnjak se takoj proda s celim inventarom v SREDNJI PETANJCI. Hiža je na glavnoj cesti Štev. 66. Gramofoni i plošče proti takojšnjemi i dugoročnomi odplačili. Vaši najprilüblenejši umetniki i naše lüdske pesmi samo na ploščaj EDISON, BELL, PENKALA Zagreb, B-cesta 35. Küpijte domače proizvode! Zahtevajte kšenki naše kataloge! Umetnost Zdrava postanoti i ostanoti se posreči vsakšoj deklini, ženski i moškomi, če upotreblavle doli navedene preparate, šteri se proizvajajo po receptaj izkušenj skoz 32 let i so zavolo toga popunoma neškodlivi. Proti vsem kožnim napakam: Fellerova kaukaška Elsa pomada za obraz, čuva tüdi kožo, obnavla i pomlajüje hrapavo, razpokane i lüknjičavo kožo obraza šinjeka i rok. Odstranjüje sojedice, lišaje, njeno hitro delovanje proti sunčnim pegam naravnost iznenadi. Najbole očuva od posledice vetra, vlage, praha i sopare. Eden lonček 12 Din. Mladeniško sveži i zdravi izgled davle Fellerovo Elsa lilijino mleko. Glažek 13 Din 20. Za gojitev vlasi za ojačanje i pospeševanje bujnejše rasti vlasi, za sprečavanje lüskin, izpadanja vlasi i prerane serosti se rabi Fellerova jaka Elsa pomada za rast vlasi (Tanohina pomada). Obdrži vlasé mehke i gibke. Eden lonček 12 Din, nadale Elsa žganje za vlasé, krepi, osvežüje i prehranjüje vlasé, 27 Din 50. Za pranje vlas i glave ku- šajte ednok Fellerov prijetno dišeči Elsa Shampon. Vi bodete navdüšeni. Eden zavojček 3 Din 30 Po pošti za probo 2 lončeka edne ali po eden lonček obej Elsa pomad s pakivanjom i poštninov vred 40 Din, samo če se penezi naprej pošlejo, ar po povzetji košta Poštnina 10 Din več. Fellerove Elsa žajfe lepote i zdravja. Elsa lilijasta, žučakova, glicerinova, boraksova, katranova i Elsa žajfa za britje, za probo 5 falatov na izbiro 52 D. Naroči se točno na EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA CENTRALA 146, HRVATSKA. Pozor! Či ščete meti dobro koso, te küpite samo Acier de Svede K. M. koso iz pravoga švedskoga ocla. Edina razprodaja za Prekmurje in Medžimurje. Slamoreznice iz sombatelske tovarne Pohl i sinovi, so stalno v zalogi. Tivadar Franc, železna trgovina Dolnja Lendava. Močne mišice, zdravi živci, redna dnevna skrb za telo je najbogša proti betegom. Zato so že naši dedeki meli stalno v hiži i z haskom dnevno rabili izprobano domače vrastvo i kosmemetiko Fellerov prijetnodišeči „Elsafluid‘. Rabi se odznotra i Odzvüna Fellerov „EIsafluid“ i čuva od prehlajenja i zastruplenja, ar je ravnotak desinfekcijsko sredstvo i kozmetika za roko, lica, zobe, vüsta i zavolo toga dober tüdi proti gripi. Pomešani z vodov se lehko rabi za grgranje i odstrani kašeo i zamuknjenost. Dobi se po apotekaj edna Potrošna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna 26 Din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9 pokusni. 6 dvojni ali dve velke špecijalne kantice samo 62 Din. Trije takši paki samo 139 Din s poštov i pakivanjom. Naročila trbej nasloviti natančno na Eugen V. Feller lekarnik Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. Kak dobro vrastvo za želodec, naročite tüdi obednim Fellerove Elsa pilule. 6 škatulic12 D in. Podpirajte „NOVINE“! Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.