PolitiCeb lisi za
;i iaroL
Po poŠti	prejeman vetji':
Za celo leto	. . tO gl. — kr
asa pol leta	. . 6 ,, _ (|
za četrt leta	. , 2 ,, — „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr-za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,,
V Ljubljaui na dom pošiljau veljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Lingovih ulicah štev. 7.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto.
InseratI se sprejemajo in veljA tristopna vrsta .
8 kr., če se tiska lkrat, iu	(>
II ii n »i - ii
tfr n ti n n ^ n
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefranhovana pisma se ne sprejemajo. '
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksj edicija na Starem trgu h. št. 16.
Nadvojvoda Franc Kari f
Vdauost in zvestoba narodov avstrijskih do prevzvišene cesarske rodbine se nikdar lepše ne razodeva kakor takrat, kadar jokakabritka zguba ali kak hud vdarec zadene, kterega z njo vred enako britko in prisrčno občutijo vsi zvesti podložniki obširnega cesarstva. Ravno te dni jo je pa zadela ena najhujših zgub; 8. t. m. je namreč, kakor smo že poročali, po jako kratkem bolehanji umrl starosta cesarske rodbine in oče našega presvitlega cesarja, nadvojvoda Franc Kari. Ranjki je bil tretji sin cesarja Franca I., rojen 7. grudna 1802, tedaj je doživel nad 75. leto. L. 1824 se je poročil z duhovito princesinjo Sofijo Barvarsko, katera mu je porodila štiri sinove, Franca Jožefa, Maksa, Karla Ludovika in Ludvika Viktorja. V politično življenje se je Franc Kari le malo vtikoval. Ko se je 1. 1848 cesar Ferdinand prestolu odpovedal, moral bi bil po družinskem redu Franc Kari postati avstrijski cesar, pa odpovedal se je kroni svojemu najstaršemu sinu, sedanjemu cesarju Francu Jožefu na korist. Le enkrat je dal od sebe politično izjavo. Ko je bil namreč konkordat odpravljen, izrazil je svojo nevoljo, ker je bil raujki nadvojvoda jako pobožen mož in zvest katoličan.
Sv. maše nobeni dan ni opustil in ob nedeljah je na Dunaju navadno zahajal tudi k pridigam oo. jezuitov v vseučiliško cerkev. Vsako leto je šel tudi v Mariazell na božjo pot, kjer je bil vsem romarjem v veliko spodbudo. Kako zelo je čislal cerkvene obrede in navade, nam prav lepo pojasnuje tudi naš današnji dopis z Dunaja. Prav zelo bodo ranj-kega nadvojvoda pogrešali tudi revni, kterim
se je pri vsaki priliki skazoval velikodušnega dobrotnika.
Pri smrti njegovi bili so navzoči cesar iu cesarica, pa nadvojvodi in nadvojvodinje Kari Ludvik, Ludvik Viktor, Marija Terezija, Valerija, Franc, Ferdinand, Oto in Margareta. Ce-sarjevič Rudolf je vrnivši se iz Brlina v Lincu zvedel o smrti preljubega starega očeta. Truplo je bilo v soboto popoludne maziljeno potem pa na mrtvaški oder položeno v tisti sobi, kjer je 1. 1872 ležala tudi ranjka mati cesarjeva, nadvojvodiuja Sofija. V nedeljo zvečer se je truplo preneslo v dvorno farno cerkev, kjer so ga hodili ljudje v ponjedelek celi dan in v torek (11. in 12. t. m.) dopoludne kropit. V torek 12. t. m. popoludne ob dveh preneso srce raujkega v srebrni posodici v farno cerkev k Avguštincem, drobovje pa v kositarjevi posodi v stolnico sv. Štefana, ob 4. uri pa slovesno preneso truplo ranjkega nadvojvoda v cesarsko rakvo k očetom kapucinom.
Iz Prage se naznanja, da je visoko plemstvo in mnogo drugih veljavu h mož odšlo na Dunaj k pogrebu nadvojvoda Franca Karola. Sočutje je splošno in deželni gledišči ostanete do torka zaprti.
Dvorna žalost po ranjkem nadvojvojvodu bode trpela G mescev t. j. od 12 marca do 11. septembra, in sicer 2 meseca največja, 2 meseca srednja in 2 meseca manjša.
Zasedenje Bosne.
Zmirom bolj gotovo se kaže, da misli Avstrija vendar le zasesti Bosno. Nek visok general je bojda rekel: „Ne pomaga nič, mi moramo Bosno pojesti ; in če si je mi ne upamo
prebaviti, storili bodo to drugi, in potem nazadnje še nas požrli." To je isto, kar smo že davno trdili: Če mi Bosne nečenio, vzeli jo bodo pri ugodni priložnosti Srbi prav radi, in pri drugi priložnosti nam bodo vzeli še Dalmacijo, in morda še več, ker jih bode vedno gnala želja deželo svojo raztegniti do sinjega morja. Če pa Avstrija Bosno vzame , potem je srbska kneževina preslaba, da bi nam jo kedaj vzela, ako se bo le količkaj dobro vladalo pri nas : Bosenski mohamedanci, ki imajo več premoženja, ko katoliki in pravoslavni skupaj , žele si priti raje pod Avstrijo, nego pod Srbijo. Ti mohamedanski Slovani nečejo o Turkih nič več slišati, oni se zavedajo svoje narodnosti, in pravijo, da so Slovani, ne pa Turki. Upati je, da bodo tudi mohamedansko krivo vero popustili, ko ne bodo več pod vlado turško. S katoliškega stališča moramo želeti, da pride Bosna pod Avstrijo, ker tu se bo potem ravno zarad pravoslavne Srbije že iz političnih ozirov moral podpirati katoliški živelj in se je nadejati, da pridobimo bosenske age in bege za katoliško vero, med tem , ko bi se pod vlado srbsko morda bolj k pravoslavju silili.
Želeti bi tudi bilo, če Bosno zasedemo, da bi se poslali tje slovanski vojaški polki, posebno Slovenci, Srbi in Hrvatje, ki bi znali z ljudmi govoriti, in bi jim pri marsičem s svetom ali dejanjem mogli na pomoč priti. Tudi bi se marsikak vojak doli privadil kraja in ljudi, in bi lahko po končani vojaški službi kar doli ostal, kar želimo iz tega uzroka, ker je nam pri nas začelo že zemlje primanjkovati, ljudstvo pa se množi in ob enem obožuje, ker se zemljišča na male kose dele, da je čedalje
Pojasnilo k spisu: .,Mickiewiczeva poljska politika."
(Glej „Slovenca" št. 9 in 10.)
(Dalje.)
Počemši z ukazom dne 31. julija 1819, po kterem je bila tiskovna svoboda, v kon-štituciji zaprisežena, ovržena, padala je strela za strelo na svete narodne vstave. Navzlic temu narod iz prva ni gubival vere v dobre namene Moskve. Ali ko zaničevanje in zatiranje svobode iu pravic konštitucijnih ni prenehalo, marveč čedalje bolj ranilo prevarjene Poljake, je prišlo do tega, da je narod, neho-teč, da bi ga odrli in do nazega slekli, z nevoljo gledal na ponižanje vstave in časti narodne, zlasti ko Moskva, odkar je bil Nikolaj zasedel prestol, politike svoje ni spremenila, ter je potegnil za meč, da bi svoje pravice branil; tako se je vzdignila revolucija 29. listo-pada 1830 1. Kakošen je bil njeni pretek, in kako slavne lovore junaštva so si pridobivali branitelji domovine iu njene svobode, je zadosti že iz tega razvidno, da ruski general
Dibič do junija 1. 1831 *), čeravno je imel blizo 200.000 vojakov s 396 topovi, proti Poljakom imajočim komaj 50.000 vojakov s 100 topovi, nič ni opraviti mogel, in zamerivši se carju, moral poveljništvo odstopiti Paškieviču. Ta je bolj vojujoč se s kovarstvom in zvijačo nego hrabrostjo in mečem , zasedel Varšavo. Poljski branitelji domovinski bili so tedaj premagani, vkljub velikanskej hrabrosti in žrtvovanju krvi in imetja — naiveč zarad postrež-nosti sosednjih držav proti Moskvi in hinavskega obetanja nekterih velevlasti, zavoljo kojih je bilo marsiktero važno podvzetje poljskih vojskovodjev zadržano, če ravno so se držale, kakor da bi Poljakom dobrohotne bile. Ko je bila tedaj vstaja zatrta, zapustilo je tisoče hrabrih boriteljev za domovino, od prostih vojnikov do polkovodjev in slavnih generalov, mesto da bi se bili sovražniku vdali na milost in Demilost, drago in milo očetnjavo, in so s solznimi očmi slovo vzeli od nje, ter prestopili meje sosednjih držav in podali se pod
*) Umrl je namreč 10. junija 1831 t. nagle smrti, bržkone vsled oatrupljenja.
gostoljubno streho Francije, Anglije in Nemčije. Ko so bili vrh tega po carskem ukazu dne 13. oktobra 1831 vsi, kteri so se z oddelki generalov Romarina, Rožickega, Gelguda in Ribinskega na ptuje podali, za vekomaj kot prognani proglašeni, se je povekšala množina teh emigrantov še za veliko število drugih, kteri so bili ali prognani, ali pa da se jim je na smrt obsojenim posrečilo zbežati in tako svoje življenje rešiti. Vidimo tedaj veliko množino najžlahtnejših ljudi in zvestih sinov domovine , kteri so primorani kot ubežniki in prognanci kakor romarji na ptujem živeti brez nade, da še kedaj vidijo ono zemljo, ktera jim je bila najdražja|, po kteri vedno hrepene, in da bi ji mogli še kedaj služiti ali pa kosti svoje v nedru njenem k večnemu pokoju položiti. V tacih in enacih okolnostih nahajajo „knjige naroda in romarstva poljskega1' svoje mesto , kot zakladi tolažbe in trdue vere za nesrečne šinove nesrečne očetnjave. V takem stanju, kakor sem ga zgoraj narisal, in po neugodnih primerljejih in žrtvah , ktere sem v kratkih besedah omenjal, pisal je Mickiewicz, ta vedež in uavduštmi pesnik svojega naroda,
menj, celih in čedalje več pol- in četrtgruntar-jev, ki se vsi poženijo, pa ne morejo rediti kopice otrok. Zato nam ue bi nič škodovalo, ko bi mogli nekoliko tisučev Slovencev doli v Bosno spraviti, kjer je mnogo neobdelane, pa veliko boljše zemlje, kakor je naša. Se ve, da bi morala tu vlada nekoliko pomagati, kajti marsikdo bi rad doli šel, pa še toliko nima, da bi si mogel orodja kupiti, baito aozidati in prvo leto ob svojem živeti. Takim bi morala vlada pomagati z denarno podporo, ki bi se lahko kot dolg na posestvo intabuliral, iu posestnik bi ga z davki vred počasi nazaj plačeval.
Vojaki, ki bodo šli v Bosno, naj bi se porabili tudi za delo, posebno bi bili pionirji potrebni in zidarji, ker je bilo toliko vasi po-žgauih in razdejanih. Tudi polje je bilo lani in predlanskim zelo zanemarjeno. Nam se zdi, če moramo že vojake doli rediti, da je bolje, če pomagajo pri delu, nego pa da bi stali po nepotrebnih stražah, ali pa polegali po slamnicah. Nekaj bi jih bilo lahko vsaki dan v vojaški službi, drugi pa naj bi orali, sejali, želi, mlatili, zidali, krili, šivali itd. Tudi bi se lahko popravile ali naredile nove ceste, in tako bi se Bosna brez velikih stroškov lahko v kratkem kultivirala.
Nemci si menda mislijo, da so Bošnjaki sami roparji in tolovaji, in da bodo vojaki s takimi četami mnogo opraviti imeli. Temu pa ni tako. Bošnjak je Slovan, in miroljuben, kakor so vsi Slovani. Kedar bodo Bošnjaki videli, da mir, red in pravica vlada v deželi, vrnili se bodo k mirnemu delu. Zato vojaki ne bodo dosti opraviti imeli, če se ne bodo po nepotrebnem sem in tje gonili. Mi ne rečemo , da v Bosni ni potreba za vredovanje nove postave precejšne vojaške moči, vendar še bolj kot žandarmov Bosna potrebuje pridnih delavcev.
„N. W. Tagblatt" že našteva vojna krdela, ki so za Bosno in Hercegovino odbrana. Vzela se bodo izmed vojakov Graške, Buda-peške, Zagrebške , Temešvarske , Zadrske in Tržaške generalne komande , in sicer so od menjeni za zdaj peš-pol k i: Airoldi, Scudier, nadvojvoda Jožef, Sachsen-Meiningen, Cerevvicz, princ Ludvik, Filipovič, Šokčevič, Jelačič in 31. batalijon lovcev, skupaj 28 batalijouov pešcev. Izmed konj i kov se imenujejo husar-ski polki: Fridrih Kari, kralj pruski, Lichten-stein in Clam-Gallas, pa ulanska polka Wall-moden in Franc II., skupaj 6 polkov iu 36 švadronov. Topničarstva odidejo v Bomo ■l baterijske divizije 13. topničarskega polka
z 48 topovi, ki se bodo pa še za enkrat toliko pomnožili. Tudi se jim bode pridružila hribovska baterija in !), in 4 kompanija 12. trd-njavskega topničarskega batalijona. Oi ženij-skega oddelka je za Bosno odločena 8 re-serviua kompanija 2. ženijskega polka in 3. kompanije 5. pionirskega batalijona s potrebnimi pripravami za mostove itd. Od zdravniškega krdela se jim pridružita 22. in 23. oddelek. Ta vojna, ki šteje zdaj okoli 18.000 mož, se bode deloma razpostavila ob Savi, deloma pa ob Uni in bode v Bosno marširala po poti proti Banjaluki. V Hercegovino pa odide 11 infanterijskih batalijonov 22., 32. in 69. peš polka. V 14 dneh se ta vojna lahko povikša na 60.000 mož, iu se bode razdelila v dve vojni s 7 divizijami pešcev, 1 konjikov in 120 topovi.
Sliši se, da pa Turčija Bosne noče meni nič tebi nič popustiti in da pošlje tje 60.000 mož, ki bodo imeli deželo braniti. Če tedaj Avstrija res misli Bosno zasesti, imela bode boj s Turčijo, kterega bi se bila izognila, če bi bila to že prej storila, ko so Turki z Rusom imeli čez glavo opraviti. Pa tudi Italija nekako zavistno gleda na Avstrijo , in hoče neki zasesti južno Albanij, če se Avstrija polasti severnega dela te dežele. Za Avstrijo vzhodna štrena tedaj še ni razmotana, ampak se bode morda še le prav zmedla.
f Karel Melcer.
i.
Dolgost življenja našega je kratka; kaj znancev je zasula že lopata — in to v kratkem času — in še odprte noč in dan so groba vrata! — Te in druge besede pesnikove so ne živo navdajale v nedeljo na večer, kedar je slovesno pokopan bil sploh znani profesor Karel Melcer iz obče čislane rodovine. Ni še davno, kar je umrl sloveči brat njegov Raj-mund, kar se je v nebesa preselila mu sestra tolikanj pobožna, po hudi bolezni prava mu-čenka, Rozalija vdova Homanica, ktera je skoro največ pripomogla k vstanovitvi hiralnice ali bolnišnice pri sv. Jožefu; in v petek popoldne umre v tej dobrotni hiši brat profesor Karel, zapustivši gospo vdovo in sestro Viktorijo. Obolel je bil nekoliko hujše v nogah po novem letu, in še le pred dvema tednoma tako zelo, da sta morala prevzdigovati ga dva po-strežnika. Poprosil je sam, da so ga koj prevideli, in dal se je prenesti potem v hiralnico, od koder je 10. t. m. truplo njegovo častno preneseno bilo na novo mirje ali grobišče k sv. Krištofu. Pogreba se je vdeležila
one knjige, v kterih ga je volja predstaviti duhovno znamenitost ali veljavo, ktero on v svojej domišljiji, v svojej poetičnej bristovid-nosti in navdušenosti pripisuje in prideva poljskemu izseljenstvu.
Skupljenje duha, zbranje vsih njegovih dragotinj, ktere vsak iz med teh nesrečnih junakov v sebi nosi, pripeljajo jih k stanu zavesti in bistrovidnosti svojih duševnih zalog, s kterimi morajo in so dolžni služiti domovini, in zarad tega ne smejo upadati pod bremenom, ktero jim je previdnost naložila, — to je pesnik za najvišjo za neogibno potrebno nalogo svojo spoznal in izraževal. „Knjige naroda in ro-marstva poljskega" so tedaj očeviden plod in nasledek z ene strani posebne namere, ktecr se je bila v tem času polastila duha Mickie-wiczevega, z druge strani pa okolnosti poli tičnih njegove domovine ter osode njegovih rojakov posebno v ptujej zemlji prebivajočih.
Ona nam pojasnuje sosebno obliko in stil, s kterim so pisane te knjige, in one, za ktere so bile v prvi vrsti pisane. Stil in oblika sv. pisma, kterih se pesnik naš poslužuje, sledi tedaj iz globoko verskega sočutja in premišljevanja na tem polju, v ktere se je bil Mickie-wicz v tem času vglobil. Knjige naroda in ro-marstva poljskega niso tedaj na noben način travestija sv. pisma, ampak poezija brez rimov navdušenega pesnika, kteri ima sam to zvesto zavest v duši, da narod tako slavno velikih činov zginiti ne more, in tudi drugim , stoka-jočim pod bremenom zadreg in stisk pasti ne daje; namreč odkrivajoč jim iu odgrinjajoč po prazničnem in iz globoke vere izvirajočem načinu skrivnosti zgodovine, varuje jih obup nosti ter okrepča jih duha, pokazovaje na prihodnost odrešenja.	(Konec sledi.)
razun Waldherrovega vstava, kjer je poslednji čas še nekoliko podučeval, vsa gimnazija s sedmerimi venci in 14 šopki, ki so jih nesli pred njim (5 veuccv pa je razun tega še kin-čalo trugo), kar je tim veče hvale vredno, ker je bival že tretje leto v pokoju; profesorji gimnazijski so vdeleževali se z lastnim vencem, profesorji drugih uč lišč, bogoslovci, viši vrad-niki in sploh mnogo olikanega občinstva. Gim-nazijalci so mu pred hiralnico in na grobu giuljivo zapeli.
Rojen je bil Melcer Karel 27. jan. 1814 v Ljubljani. Po latinskih in licejskih šolah je dovršil bogoslovje 1. 1835; toda premlad za mašuikovo posvečeuje vstopi za veroznanskega učitelja v tedanjo trgovsko šolo, 1. 1836 v gimnazijo za pomočnika ali adjunkta, 1. 1838 pa se poda v Gradec v pravoslovje , 1. 1842 se pripravlja za sodnika, in se 1. 1845 res tudi izprašati da iz kazenskega in državljanskega prava. Ker ga to vendar ni veselilo, je postal že 1. 1843 sluga priročnik v knjigarni Celovški, od koder je prišel 1. 1850 za pisarja v knjižnico Ljubljansko. L. 1851 prestopi v srednje šole gimnazijske za učitelja, opravi preskušujo iz zgodovinske in zemljepisne znanosti, ter postane profesor 1. 1853, in služi nato — po-dučevaje razun omenjeuih predmetov časih latinščino, nemščino, slovenščino in nekterikrat računstvo — do avgusta 1. 1875, kedar je moral, v pokoj.
Bil je mož dobrega duha in — kakor je veliko poskušal v prejšnjih letih v raznih vedah, dokaj obširnega znanja. Mladini šolski ni )il mučitelj; celo dijaki, kterim hvaležnost ni ravno priraščena , so pisarili o njem , da jim Karel Melcer nikdar ni bil „Orbiiius plagosus". — Strinjal je nekako po življenji in poduče-vanji svojem dve dobi v sedanjem šolstvu, starejšo in novejšo, pa tudi bridko skušal, kako težko je služiti dvema gospodoma! Kakor v šoli v naukih — je kazal katoliško vernost svojo v cerkvi, kamor je rad hodil k službi božji. Nadzorstva pri učencih o nedeljah iu praznikih. je časih dejal, ne poznam. Ako je profesor katoličan , gre k sv. maši, in kje lože, uego v cerkvi s šolarji? Tako je o velikonočnih duhovnih vajah, dokler so jih še imeli, prihajal do zadnjega — dasi nekako že osamljen — z učeuci vred k sv. obhajilu. — Znamenite so in resnične o njem besede, ki jih je o slovesu vsem v spričevanje dalo sedanje gimnazijsko predstojništvo, ktere se nahajajo v gimnazijskem izvestji 1. 1875 str. 4$: Vielseitigc« VVissen, Eifer und Interesse fiir seinen Gcgenstand, redlicher Wille und freundliche Zuvorkommenheit sichern deinselben beim Seheiden von der Lehran-stalt von Scite seiner Collegen und der Schiilcr, denen er HtetB ein wolilwollender Lelirer gcvvesen, die freundlichete Erinnerung" (t,, j. mnogostranska vednost, marljivost in zanimljivost za svoj predmet, poštenost in prijazna postrežnost odha-jočemu od učilišča zagotavljajo pri drugovih — učiteljih in učencih , kterim je bil vedno do-brovoljen učenik, najprijaznejši spomin).
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. marca.
Avstrijske dežele.
Delegaciji ste se 9. t. m. sošle, ter ste najprej izrazile svoje sočutje zarad smrti nadvojvoda Franca Karola. Izročila se jima je rudeča knjiga, obsegajoča 1083 depeš iu pisem o raznoterih vnanjih zadevah zlasti zastran homatij na Turškem. Dalje se jima je predložil predlog zarad dovoljenja 60 milj. gld., da bode mogla vlada varovati koristi avstrijske, če bi bilo treba izvanrednih pripomočkov, predlog o skupnih stroških za drugo četrtinko tega
leta in predlog o podpori bosenskih beguncev za prve 4 mesece tega leta. Vseh beguncev je v Dalmaciji okoli 37.000, na Hrvatskem 26.600, v Granici 57.100, tedaj skupaj 120.700, za ktere se v Dalmaciji vsaki mesec potrebuje 56.000 gl., na Hrvatskem 75.000 gl., v Granici pa 160.000 gld. Stroški za te begunce so znašali 1875. 1. 475.010 gld. 9 kr., 1876. leta 2,122.097 gl. 51 ya kr., 1877. 1. pa 3,200.000 gld. Prve 3 mesece I. 1878 se je potrosilo za nje okoli 900.000 gld., za mesec april pa se zahteva še 290.000 gld. Četrti predlog zahteva od delegacij odobrenje nekterih stroškov, ki so bili višji, kakor se je bilo v proračunu dovolilo.
€««*>|a«»*k;» zboruica državnega zbora ima danes sejo, da izrazi svoje sočutje zarad britke zgube, ki je zadela cesarjevo rodbino.
V državnem zboru je minister odgovoril na interpelacijo Groholskega in tovarišev o Poljakih , ktere so boje Rusi na Turškem polovili in pomorili. Vlada, rekel je minister , je reč nataučno preiskovala, pa ui o nobenem Poljaku zvedela, ki bi bil od Rusov na Turškem umorjen. Ker tudi interpelanti nobenega ne morejo z imenom naznaniti, kterega bi bila zadela ta osoda, je pač razvidno, da jih je pri tej interpelaciji vodilo samo strastno sovraštvo do Rusije.
Pri obravnavi o državnem proračunu je poslanec Schbnerer neusmiljeno bičal mini-sterstvo. Parlamentaričuo življenje, je rekel, prišlo je po odpovedni komediji ministrov ob vso veljavo in v javnih shodiščih že brez ovinkov govore o razpadu države in o združenji raznih kronovin s sosednimi državami. Kako je pa mogoče, da bi se to stanje zbolj-šalo, če se ministerstvu očitajo najhujše reči, kakor n. pr. v brošuri „Lasser imenovan Auers-perg", ki je bila pred letom dala tudi povod k interpelaciji v državnem zboru. Na ta način je Schonerer govoril dalje in konečno priporočal , da naj se pograbi premoženje mrtve roke (t. j. cerkveno) ter vpelje splošna volilna pravica. Predsednik je večkrat ustavil govornika, o kterem vsi časniki trdijo, da mini-sterstvo še nikdar ni bilo tako hudo napadeno, kakor od njega v omenjenem govoru.
V nanje države.
finski general Ignatiev in turški pooblaščenec Reuf paša sta imela včeraj iz Carigrada odriniti v Petrograd, da dožeuet.a konečno potrjenje pogovorjenega miru. Sultan je vprašal cara, če je zadovoljen, da Reuf paša v njegovem imenu pride tje, in car je temu pritrdil. — Veliki kuez Nikolaj še ni obiskal sultana v Carigradu. Knez namreč hoče iti tje z velikim spremstvom častnikov in kozakov, sultan pa želi, da bi prišel z manjšim spremstvom.
Knski Z£iil>ički v poslednji vojski do 30. jan. t. 1. na evropskem in azijaškem bojišču. Ranjeni in ubiti so bili 89.304 možje. Med temi 10 generalov ubitih, 11 ranjenih. Princ cesarske rodbine in 34 členov visokega plemstva je poginilo junaške smrti. Ranjenih ozdravilo se je 36 842. Pozneje izpuščenih iz bolnišnic 10.000 mož, vjeli so jih Turki 121. Po primeri se ima z zgubami takole. Zmed bojujočih je padel vsaki šesti mož, v boluicah in hiralnicah je umrl vsaki 11. mož. 20.000 mož je bilo zarad hrabrosti in zasluženja po-slovljeuih z redi , nagradami itd. Dva ruska vojaka sta bila obsojena k smrti, zarad plenjenja in uhitanja se je kaznovalo samo enkrat. Največ redov so dobile niže šarže, zvla-sti pak v 8. armaduem polku vojskujoči se v soteski Šipski. Ruski dobički v vojski s Turki so pa naslednji: Vjetih je bilo 15 pašev,
113 000 štabnih iu podčastnikov, kakor tudi vojakov nižih stopinj. Vplenjenih je bilo 606 del ali kationov različnega zrna, 9600 šotorov in lesenih barak ali kolib, pak 140.200 različnih pušek angleškega stroja ali dela. Število vplenjenih konj ceni se na 24.000. Neredovnim množicam vzeli so Itusje 200.000 pušek, nožev in pištol, Čerkesom 30.000 pik ali obodal in sabelj. Primeroma dobilo se je pri vsakem z vjetih turških vojakov 70 patronov. V skladih najdeuo je bilo 500 miljonov patronov (gl. Vo-jenske Listy č. 7. r I. v Brnu).
Yr. Stisnit liberalni listi poročajo, da r-o se bili papeževi švaj carji sprli, ker jim n:so plačali tistega zneska, ki so ga pri smrti papeževi navadno dobivali, in da so papeževi žandarji zaprli 8 najhujših rogoviležev, ktere so pa njihovi tovarši zopet oprostili. Papež, pravijo, je moral odjenjati in je sklenil vse vojaške naredbe v Vatikanu odpraviti. Ker katoliški listi o tem nič ne naznanjajo, je to najbrže ena tistih laži, kterih o papežu in Vatikanu nahajamo na kupe. — „Ag. Stef." naznanja, da hočejo papež zopet pričeti obravnavo z Rus jo zarad Poljakov , ter tudi na Nemško po.slati posebnega pooblaščenca, ki naj bi vravnal s cesarjem Viljemom tamošnje cerkvene zadeve. Nespravljiva stranka pa se temu upira. Tudi ta poslednji pristavek je meuda le zgolj izmišljija liberalnih časnikarjev.
Italijanska zbornica si je 8. t. m. Cairolia izvolila za predsednika ; ministerstvo je boje vsled tega kralju izročilo svojo odpoved. Cairoli sostavi uovo miuisterstvo.
Izvirni dopisi.
■k llrcnovice, 8. marca. (Prošnja.) 24. februarja je v vasi Brezje med božjo službo ob 10. uri ogenj vstal ; pogoreli so 4 posestniki, dva sta bila za malo zavarovana , eden je plačo zamudil; škode je do 6000 gld. Revščina na Notranjskem je obče znana, zatoraj trkam na usmiljena srca : Usmilite se naših revnih pogorelcev ! Še, tako majhen dar bo hvaležno sprejet.	Dr. J. Sterbenc,
farni oskrbnik.
Iz Kiipcrta, na Dolenjskem 7 marca. (Za pust in po s t.) Kakor je v mnogih krajih navada, obhajala se je tudi pri nas tri zadnje pustne dneve 40 urna pobožnost. Ljudstva je bilo ves čas ne le iz obširne domače, ampak tudi iz sosednjih, da celo iz daljenih fara obilno zbranega, ki se je prav spodbudno obnašalo. Tiho iu mirno je bilo po naši okolici ni sledu o tistem rajanji, ki se semtertje še nahaja. Večina tudi ne žaluje po njem; kdor se pa hoče odškodovati, potrudi se lahko samo bližnji Mokronog, in tam ima tega v obiluosti. Že krnalo se ni v bližnjem tergu tako „ginljiva" slovosnost obhajala Kurentu na čast, kakor letošnji pust. To so vam bile priprave! Pometalo se je, gnojnica in blato se je der-gnilo (s kterim so Mokronožani po cestah in ulicah bogato obdarovani|, da bi človek včasih lahko obtičal) tako, kakor še za procesijo pri vstajenji ali o Telovem ne. Ptujec, opazovalec, vendar popraša , zakaj se vse to s takim veseljem vrši? Ponosno odvrnejo domačini: Korso, korso bomo imeli; ker pravijo, da so velika mesta zavoljo slabih časov jela zmir bolj upuščati pustne burke, se jih pa mi poprimemo, da se to popolnoma ue pozabi. Letos bomo bolj po ,,gosposko" napravili kot lani, ko bi jo bili kmalo skupili, ker smo duhovsko obleko posnemaje, cerkvene šege in opravila smešili. Zato so nas potem župnik očitno ua leči osramotili (iu prav so imeli) in govorilo se je, da bi jih bilo skoro en par šlo „v luknjo" pogle-
dat, kar 6e je bilo vendar opustilo. — Da se je pa letos boljše vršilo, zasluga je menda on-dašnje inteligence, kar ptujec sklepa iz tega, ker so bila vabila po švabsko uapisana. Sicer sa pa temu ni treba čuditi, ker je sploh znano, da po Mokrouogu že vrabci klasično nemščino čivkajo; in kdo bi res tisto „gmej špraho" govoril, tista je za „pavre'\ Ker je tedaj inteligenca vso stvar aranžirala, si lahko mislite, da se je vse v naj lepšem redu vršilo, morda še bolj kot v Ljubljani, ako ste kaj korse imeli. *) Zato je pa bilo šundra in vrišča in pehanja in zijanja obilo. Da pa niso gledalci zastonj časa tratili, vrgel se jim je zdaj pa zdaj kak rožič, figa, pomeranča itd, iz česar se zopet da sklepati, daje bila iuteligeuca zastopana. Godci, celo neki tam od savskih bregov štajarskih so trobili, da je vse hrumelo; morda so jim še zdaj ustnice zabrekneue, pa saj se bodo v postu že omeČile.
Po vseh pripravah in prikazih se sploh mora reči, da so bile mnoge roke kaj darežljive; upati je, da zanarprej tudi ubogim ne bodo odtegnile svoje pomoči, kteri se ravno tam tako pogosto oglašujejo; zagotovljene naj bodo, da jih kurent, kteremu so tako slovesnost omislile, v svojem kraljestvu ne bo pozabil. — St. Ruperčaui se vsemu obhodu zahvaljujemo, da ga dalje ni bilo kot do Bistrice, ker mi jih ne bi bili mogli dostojno sprejeti, kakor so oni pretekli teden imenitne gospode, ker nam manjka zato zračnih soban, kakor se najdejo v njihovem trgu. Škoda, škoda — nam pride zdaj na misel — da ni pustne dneve prišel ogledovat področnih uradov v Mokronog deželni finančni vodja g. Christ iz Ljubljane. Lahko bi mu bil: serenado napravili. On bi bil drugače vtise in pojme odnesel iz Mokronoga, kakor pa takrat. Slišali smo tudi mi, kar se je drugi dan po vsem trgu govorilo. Po nasvetu necega uradnika krškega vstavil se je g. vodja pri ondašnjem županu, ki je pa neki s prostorom precej v zadregi. In glejte, ravno g. inšpektorja, ki so to nasvetovali, je osoda doletela, da so v smradu in dimu morali počitka iskati — na mizi gostilne sobice. Dolgo so klicali Morfeja ter s tem izdramili svojega druga, ki je vendar imel svojo posteljico; a to noč jim je le kljuboval, kar so si sami krivi, ko niso hoteli boljših sob v drugih gostilnah poiskati. **) — — O revni Št. Rupert, pri nas vse tako leno in mrtvo! Če bi Mokronoga tako bli/.o ne imeli, bi nobene pikantnosti ne doživeli!
'Sa »nnaja, 7. marcija. (Spodbud-ljiv zgled cesarske rodbine. — Prof. A rn t d s.) Naša cerkva je res veličastna v svojih lepih, umno sostavljenih, pomenljivihter raznim časoin iu položajem človeškega življenja primernih obredih, ki se še vrh tega lehko zamorejo ponašati s svojim več stoletnim obstankom. Veselo in za slehernega spodbudljivo bi bilo, ko bi se katoličani teh hvalovrednih običajev radi vdeleževaii z ono dostojnostjo iu resnobnostjo, ktero povsem zaslzužijo. Take in ednake misli so me sprehajale na pepelnico, ko sem zamogel opazovati, da se naj odličnejša gospoda vdeležuje lepe navade pepelenja , pri kterem se človek opomni, da je le prah in da se bode v iija spremenil, naj je še tako imenitnega stanu. In tu kakor pri vseh cerkvenih bodi javnih bodi nejavnih opravilih podaje sijajen, vsega priznanja vreden vzgled svitla cesarska rodbina. Njih veličastvo cesar iu cesarica sta se z mnogobrojnim spremstvom vde-
*) Bila jc jako piškava. Vred.
*) Iz tiskovnih ozirov smo morali naslednje stavke zbrisati. Vred.
ležila pepelničnih ceremonij vsem pričujočim v veliko spodpudo in radost. Častitljivi starček prevzv. nadvojvoda Franc Karol pa, ki je vsled bolezni, upamo da ne prenevarne *) — na posteljo navezan , je zaukazal, naj ga dotični duhovnik kakor vsako pepelnico tako tudi letošnjo, četudi v postelji popopeli. **) Priporočljiva pieteta do cerkvenih naprav! —
Pred kratkim je umrl tukaj eden naj boljših in izvrstnejših profesorjev Dunajskega vseučilišča namreč dr. Ludovik Arudts vitez pl. Amesberg. Omenjam pa njegovo smrt v ,,Slov." zarad tega, ker je bil ranjki temeljito učen jurist, ki se ni sramoval očito zagovarjati in braniti pravic kat. cerkve. Marsikomu je morebiti še v živem spominu, kako možko se je obnašal vitez Arndts v 1. 1867 - 69 v dobi, ne ravno veseli, ko so se v gospodski zborn ci obravnavale razne postave, segajoče globoko v osrčje cerkveno. Neprestrašeno in odločno je vselej izrekel svoje mnenje, ne boječ se nobene zamere. V viharnej seji dne 21. marcija 1869 je glasoval zoper odpravo konkordata, in si je s tim na vrat nakopal hudo jezo in mrzenje od strani liberalnih vseučilišnikov , kar ga pa ni spravilo ob pravo prepričanje. Če ga učenci niso ljubili, so ga pa vsaj spoštovati morali vsled obsežnih jurističnih vednosti. Jegova učena dela kakor: „Juristitche Encjklopedie" in „Lehrbuch der Pandecten" (Rzlaganje druzega dela corpus juris civilis) slovijo po vsej Evropi in že štejejo več natisov. Posebno „Arudts Pandecten" je juristom tako znana knjiga, kakor prvencem abecednik. Prevedena je že v razne evropske jezike kakor v madjarski, ruski, francoski jezik. Arndts sklepa vrsto znamenitih učenjakov in značajnih katolikov, kakor so bili: Mohler, Gorres, Brentano, Philipps, ki so nam jaseu in neovrgljiv dokaz, da se prava učenost lepo vjema s kat. vero, kar pa sedanji novodobni učenjaki po vsej sili utajiti hočejo.
Domače novice.
V Ljubljani, 9. marca.
(Sočutje zarad smrti nadvojvoda Franca Karola) so v nedeljo 110. t. m. voditelju deželne vlade, vladinemu svetovalcu Schijpplnu, izrekli deželni in mestni odbor pa kupčijska zbornica, ter ga naprosili, da to sporoči na najvišje mesto. Danes je bila v Btolnici slovesna črna maša po ranjkem nadvojvodu, ktero so služili veleč, knez in škof, in ktere so se vdeležili razni vradi, cesarski in deželni, kakor tudi vojaško častništvo.
(Novi deželni predsednik pl. Kalina) se je 7. t. m. iz Gradca podal na Dunaj, da stori Bvojo obljubo. Ker je med tem umrl cesarjev oče, prisegel je v soboto pred ministerskim predsednikom, knezom Auerspergom. Kedaj da pride v Ljubljano, se natančno še ne ve.
(Deželni glavar vitez Kaltenegger) se je 8. t. m. z Dunaja povrnil v Ljubljano.
(Državni zbor) je brez obravnave dovolil, da se smejo prodati 4 cesarske hiše, v kterih so bili dosedaj razni računski vradi, ki se imajo poslej preseliti v dosedanjo hranilnico, ktero hoče država kupiti.
(Slovensko gledališče.) „Petrograd in Plevna" se zove nova igra z impozantno scenerijo, ki
se je zadnjo nedeljo v našem gledišči igrala. Poezija je dobro sostavljena in pravilno vred-jena. čudimo ae, da se severn Nemec, kar je menda pisatelj, še toliko v naš (slovanski) položaj zamisliti more. Igralo se je v obče dobro. Gospica G. Nigrinova je imela najtežo nalogo, pa jo je v občuo zadovoljnost izvršila G. Schmid kot junak (Urusov) je jako dopa-dal. Izvrstna podoba je bil general Gurko (g. Kocelj), pa pisatelj mu je dal žalibog premajhno vlogo. G. Magolič je sicer med mlajšimi močmi ena uajboljih, kot intrigaut (Dali) pa kaže še premalo mimike. Talentom poduka! Četovodja Žarko (g. Šusteršič) je bila simpatična prikazen. Ravno tako smo bili z gospico M. Nigrinovo zadovoljni; naivne vloge se jej dobro podajo. Zbor ruskih vojakov in bulgar-skih ustašev bi bil imel peti rusko himno, ker je bila pa ta prepovedana , peli so „v boj", dobre, samo tenoristov smo pogrešali. Vse se nam je dopadlo, samo vedni smeh na galariji je bil odveč , zlasti žali človeka pri tragičnih prizorih. Nekoliko krivde pa pade na inspici-jenta, ali kdor je scenerijo naredil, kajti poi-zvedeli smo, da so iz galerije dobro videli, kako so namesto v brezno, na blazine padali in se tam valjali, to je pouzročilo smeh.
Gledališče je bilo kar natlačeno ljudstva, za to se nadejamo to igro letos še enkrat videti.
(Osem vojaških konj) bodo jutri 13. t. m. ob 9. uri dopoludne na cesar Jožefovtm trgu pred hranilnico na javni dražbi prodali.
*) Je v petek 8. t. m. umrl.	Vred.
**) Cesarjevič Rudolf, ki je bival ravno v Berlinu, jo — kakor v nedeljo poprej — tudi na pepelnično sredo bil v cerkvi sv. Hedvige pri »lužbi božji in sc je dal pepel iti (kjer udeljen mu pepelec, pravi „Cech"),	Vred.
Razne reči.
—	Du bovške premembe v ljubljanski škofiji :Č. g. Franc Brulec je bil 9. t. m. za Dolino vmeščen. Na njegovo mesto za ka-teheta na nunskej dekliški šoli v Loki pride č. g. Šimen Zupan.
—	C e s a r i ca Marija Ana je za cerkev na Golem pri Igu podarila 50 gld.
—	Višja deželna sodnika v Gradcu sta postala: dr. Fridrich Perko, dosedaj deželni sodnik v Gradcu, iu Avgust Urbas , kre-sijski sodnik v Celju.
—	Narodne pesni srbske. Med Jugoslovani so v sedanjem veku najbolj zaslovele narodne pesni srbske, nabrane po Vuku Šte-fanoviču, Milotinoviču in druzih, tako da so zarad njih pesniki in učenjaki nemški učili se srbščine ua pr. Gdthe, Grim, llumbolditd. ter so jih tudi sami si nemčili. Ako so že pesmi kranjskega naroda, ponemčene po Anastaziju Griinu, tolikanj dopadle; kolikanj utegnejo še le „\Vilhelm Gerhard's Gesiinge der Serben", ktere je 1. 1877 v Lipskem vnovič na svetlo dal Kari Braun-Wiesbaden. Pesni so v dveh razdelkih, epične (gusle) pa lirične (kolo), izbrane, nekaj v nemških, nekaj izvirnih merilih srbskih, v besedi gladki in krepki. Kar prestavo W. Gerharda, kteri je r. 1780 v Weimaru, u. 1858 v Heidelbergu, v tej zbirki posebno povišuje, so pridejane pojasnila, je narodopisen in književen vvod, kteri bralcu marsikaj prečituje. Škoda, da ni kar naravno povedana cena tej lični knjižici v mali osmerski str. 292 v zalogi J. M. Barthovi v Lipskem. Nektere izmed teh pesni so že tudi poslovenjene, in kdo rad ne čita o caru Dušanu, o Kosovem polju, o Janku Sibinjanu, o kraljeviču Marku itd., in prav v sedanji dobi se tim bolj priporočajo romance, balade, davorije srbske, kedar se dvigajo na vzhodu Slovani ter stopajo na svetovno pozorišče.
Eksekutivne dražbe.
13.	marca: 3. Šusteršič z Jezera, 3. Grurn iz Tomišlja, 3. Prime iz lake vasi, 3. Poderžaj iz Zaverja, 3. Zalar iz Zapotoka , 3. Klančar iz Studenca, 3. Jama iz Loga, 1. Struinbelj iz Tomišlja, 1. Kregar iz Dragomera, 1. Mehle iz Sma-rije, Zelnik iz Gorenje Senice, vsi v Ljubljani. 1. Gerl, z Jezera, 2. Keržič iz Igavasi, oba v Ložu. 2. Vari iz Kamnegorice, v Radoliei. 2. Dolenee i/. Cermellc, 3. Kovačič iz Fainelj, 1. Debevee iz Slavine, in 3. Perhavec v Senožečah, 1. Selak iz Sela, v Idriji. 1. Sedmak iz Nadaj-uega sela, 3. Želko iz Narina, oba v Postojni. 3. Nagode iz Ravnika, 3. Lckan iz Rovt, 3. Milie-vee iz Dolenjega Logatca, 2. Hodnik iz Gorenje vasi, vsi v Logatcu. 3. Tore iz Gorič, v Kranji.
14.	marca; 3. Rozman iz Luž, 2. Stirn iz Velesovega, oba v Kranji. 3. Strah iz llave gore, 1. Lavriu iz Kompolj, oba v I.ašičah. 1. Črne iz Hrastovega dola, 3. Omahen iz Biča, oba v Zatični. 1. Cornovo s Hriba, na Vrhniki.
Umrli so:
Od 6. do 8. marša: Janez Hazpotnik, vrad-uik južne železnice 29 1., Jožef Kapel, krojač 21 I., oba za jetiko. Marija Krastnik, 8 1., za vodeno glavo. Jakob Matozelj, tandler 72 1., za vtriplj. pljuč. Ruprcht Poka pl. Pokafalva, telegraf. vradn. o, 5'/a m,, za drisko. Anton Cigoj, vjetnik na gradu 21 1., za vodenico. Kari Melcer, profesor 64 1., za omeličanjem možganov.
Trlricrallriie dvimroe cene 11. marca.
Papirna renta 62.85 — *reherna r-uta 67.— — Zlatarenta 74 60. — I8601etno državno poaojiIn 11175 Bankin« akcije 800 — Kraditne akeiie 232.50 - London 118 80 — flr«hro 104 90,— Ces. kr cekini 5 59.— 20 frankov 9 48'/.,.
Loterijske številke 9. marca.
V	Trstu: 77, 2!), 87, 24, Hi).
V	Lincu: 80, 50, 11, 65, 21.
Javna zahvala.
Slavua ljubljanska hranilnica je zopet letos ljudski deški šoli v Rudolfovem lepo svoto — 100 gl. za revne učence podariti blagovolila. Za ta lepi dar s tem najprisrčnejšo zahvalo izreka
Vodstvo deške ljudske šole v Rudolfovem.
Semenski krompir.
Amerikanski zgodnji rožni krompir in zgodnji holsteinski krompir se dobi pri upravništvu kmetijskega vrta v Ljubljani na Bregu št. 8., — dunajski cent po 2 gl. 80 kr. Menj kot cent se ga ne oddaja. — Zaboj ali zavoj zaračuna se po lastnih stroških.	(2)
Franc ScholImayer.
Zemljišče
z dvojno streho v Čermošnicah 3 ure od Novega mesta je prostovoljno na prodaj. Pod eno streho je hiša z 4 sobami, pod hišo pa hlev in klet, pod drugo streho pa skedenj, senik in kašča; vse pri farni cerkvi. Njiv je za 18 do 20 mernikov pšenične posetve, gorskih senožet pa toliko, da se preživi čez zimo 5 goved; tudi gozda za steljo, drva in za domače stavbe potrebni les je dovolj. Pripraven je kraj tudi za trgovino s žitom, usnjem, špecerijskim ali krama rs ki m blagom.
Proda se vse skupaj za gotov denar od 1200 do 1300 gld. s plačevanjem na obroke pa za 1400 do 1500 gld. Iliša in drugo stanje se tudi posebej proda s tolikimi njivami, kolikor bi jih kdo želel.
Kdor želi kaj kupiti, naj se pismeno ali ustmeno obrne do podpisanega.
J. Iliimnr,
župnik na Primskovem.
PoŠta v Smartnem pri Litiju (St. Martin bei Littai.)