************* Probuja in napredel, »aroda! * vaš namen : * edinosti in sl°gi d° cilj a ! | f^.************* NARODNI VESTNIK ***^*************^ g" * Največji slovenski dvotednik # .. i* v Zedinjenih državah. NATIONAL HERALD. JU The Largest Semi-Weekly in -^T g5~pRTg ^^ * the United States of America. 11 g TRADCS ^ i^COUNČjt fr jt !*!) ****«***** **** *** 1 jp^GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. Štev. 34. DULUTH, MINN., MONDAY, APRIL 27,1914. — PONEDELJEK, 27. APRILA 1914: Volume IV.—Letnik IV. Toa^n v Hol \J CH i » 'astnik >NE mehiški vojaki OBKROŽIJO VERA CRUZ. aKOPLOV OGLEDA TABOR SOVRAŽNIKA. BEGUNI IZ MFSTA MEKSIKA POROČAJO O KRITINEM POLOŽAJU. IISTAŠKI GLAVAR CARRANZA NEPRIJAZEN ZDRUŽE- ^ Ki DRŽAVAM. VILLA SE STRINJA Z OKUPACIJO ^ VERA CRUZ. NUEVO LAREDO V RAZVALINAH. JUŽ¬ NA AMERIKA POSREDUJE ZA MIR. La Cruz, 25. aprila. — Begu- I z glavnega mesta republike ssike, iz mesta Meksika, so po- feli ameriškemu konzulu v Vera l 0 groznovladi v glavnem me¬ ro DULUTH, ZA OBILEN POSi 'EŽBA TOČNI PO' itn ■H SLOJE! Bitim. s * -.1 svoP roj**"' okoli 6 * • ‘olpa Meksikancev je vdrla v ter hotel, kateri- je ameriška Lucija, razbila je okna in po¬ la goste ven. Inozemci so vsi oboroženi, vendar bojijo se da Meksikaucev ker jih je ogo več. ashington, 25. aprila — Ad- Badger poroča, da je razši- bostanjanke mornariške infan- le in mornarjev dlje ven izven mesta. En bataljon inbante- je dve in pol mile daleč proti d 2 5. aprila - Ho- judi ,?**»..“««ta so natla¬ či.:’ U i z Meksike. »pačijo™ 61,8 ; 1 Villa se strinja ei '>k ai i-|, 6Sta Vera Cmz po L, m zeli, da bi držali mesto toliko časa, tatici pride , on s svojimi usta- »lestn n/r i Meksiko. p ristaši gene- ’ata Vela 8 ?’ ker je Amerika i-ja a Cruz; pristaši Car- irot es J - 0t ol, rujejo Carranza- rikan^, 111 . smatrajo ta korak -'Ot žaljiv za vso Da- 10 namerili’ a ®^ la »a mesto ameriški mornarji Calexio. Ameriško ste 5.0 čevljev pred mejo Meksike Mexicali. Mongales, Ariz., 25. aprila — Sovražni nastopi proti podanikom Združenih držav, d zveznega vojnega tajništva. “BELI VOLK” BIL ZOPET PORAŽEN. Peking, Kitajsko, 25. aprila -— Siloviti tolovajski glavar “Beli Volk” je v xčer;yšui bit&j z kitaj- skW'' • črtTiTT p: i M jrt Haien 'as.: 1 . d 6 , l K O! 1 j »U0 mož. zaprli v topilnico, in so jim -zagro¬ zili s smrtjo. Chicago, 24. aprila — Izvrše- valni odbor socijalistične stranke je protestiral proti vojski -z Meksi¬ ko. Kot vzrok je navedeno, da ni dovoljnega vzroka za vojsko, in da delavstvo ne bi imelo nobenega dobička od nje. MEKSIKANSKI POSLANIK ZAPUSTI WASHINGTON. VVashington, 23. aprila, -— Mek¬ sikanski poslanik Algara je zalite val pri tajništvu vnanjih zadev svoje dokumente, katere je dobil pozno popoldne. Algara bo -zapu¬ stil VVashington jutri, in bo odpo¬ toval v Evropo. MEKSIKANSKA TOPNIČAR- KA PRESENEČENA. Vera Cruz, Mex., 24. a-prila — Sinoči je priplula pred tukajšnje pristanišče meksik. topničarka “Progrev-o”, brez da bi vedela, da je Vera Cruz v ameriških ro¬ kah. Na top-niearki je bilo 500 vo¬ jakov. Ameriški lajtnant Mc Candless je naznanil poveljniku topničar- ke, -da je vjeta ali pa m-ora odplju ti v morje. Po kratkem pogovoru je topničarka odplula. 15 LETNI DEČEK SE VSTRELIL NA OLTARJU. Providence, R. I. 25. aprila — Edvvin Stilhvell, 15 let star, se je vstrelil zadnjo noč na oltarju Calvary baptistovske cerkve. — Vzrok samomora je naznanil na listku, kjer je bilo zapisano, da je šel v smrt, ker oče njegove izvo¬ ljenke ni pustil, da bi ž njo obče¬ val. Tudi dekle se je usmrtilo pred tednom dni. PREMOGARJI GROZIJO S SPLOŠNO STAVKO. WILSON NAMERAVA POSLATI STOJEČO VOJSKO V CO- LORADO. OBOROŽENI ŠTRAJKARJI V KRVAVEM BO¬ JU Z MILICO. VELIKO ZBOROVANJE V DENVER. PRE¬ MOGARJI V WEST VIRGINIJI ZAŠTRAJKAJO. “MATI” JONES ZASLIŠANA. ‘ČUVAJ” MIRU V MEKSIKI? Trinidad, Colo., 24. aprila — Ge neral miMce John Chase je dospel danes ob 1 uri zjutraj v staVkar- ski -okraj s svojo milico. Vlak na¬ polnjen z milico se je počasi po¬ mikal proti Munson in Rugby, kjer je v gričevju baje okoli 1000 oboroženih stavkarjev. Stavkarjem primanjkuje živil m mnenje je, da b-o-do v skrajni potrebi napadli kompanijska skla -dišča za živila v Agujlar in v oko¬ lici. V gričih pokajo večkrat streli, s katerimi si dajejo stavkanji si¬ gnale, in iz strelov se skle-pa, da se razprostira bojna vrsta stavkar¬ jev od Munson-a južno proti Rug- by postaji, v daljavi kakih pet milj. Aguilar ima okoli 2000 prebi¬ valcev, ki s-o se pa razp-r-šili na vse strani, ker so prestrašeni radi bo¬ jev med milico in oboroženimi štrajkarji, ki so -se pričeli pri šo¬ torski naselbini v Ludlovv, kate¬ ra je popolnoma pogorela. Razde¬ jane bile so -pa tudi prem-ogarske nlase-lbine Empire, Southwestern, Bordhead in Royal. 'VVashington, 24. aprila — Vče¬ raj je bila zaslišana pred kongre¬ sno komisijo, ki preiskuje stav- karske zadeve, “Mati” Mary Jo¬ nes. Opisala je vse grozodejstvo in zločinstvo v stavkarskem okra¬ ju v Colora-do. Washington, 26. aprila ■— Pred¬ sednik Wilson bo mognče poslal v -Colorado zvezno vojsko. Poslanci iz Oolorade so bili vbeli hiši pri posvetovanju s predsednikom in po posvetovanju so se izrazili, da bo vojaštvo najbrže jutri poslano v Colorado. Guverner Ammous je brzojavil par kr at za vojaštvo in senator Thomas iz Colorado je do¬ bil poročilo, -da je položaj vedno bolj napet. Canon City, Col, 26. aprila — Stavkarji so napadli Royal Gorge premogovnik s tako resnostjo, da s-o zbežali čuvaji, menežer Bettis in vse ženske in otroci v Canon City. Pueblo, Colo., 26. aprila — Da¬ nes so bili blizu tukaj vstreljeni trije uslužbenci jeklarne. Umor pripisuje se, seve, stav¬ karjem. Ustreljeni so bili ko so se vozili z avtomobilom s 17 drugimi delavci v Willamsburg. Trinidad, Colo., 26 aprila — Stavkarji so zgradili novo šotor¬ sko naselbino, kjer bodo stanova¬ li stavkarji iz pogorete šotorske naselbine v Ludlovv. Naselbina je na istem prostoru kot je bila vta- borjena prej milica. Mesto Trini¬ dad je polno stavkarjev, in njih vodje so bili primorani vstanoviti novo šotorsko naselbino, ki je bli¬ zu San Rafael bolnišnice. Žene in otroci stavkarjev ne pridejo v šo¬ tore, ampak bodo ostali še nekaj časa v gričih. Des Moines, Iowa, 26. aprila— J-ohn P. White, mednarodni pred¬ sednik U. -M. W. of A. se je izra¬ zil, -da bo stopilo v stavko 50,000 premogarjev ako se razmere v Co- loradi ne .vblažijo. Dne 4. maja bo imel izvrševalni odbor sejo, kjer se bo posvetovalo o splošni stavki. Denver, Colo., 26. aprila — Da¬ nes je imela tukaj zborovanje “AVorkers’ Defense league”, in sicer v državnem kapitolu. Nabra¬ lo se je polno -delavstva in delav¬ skih prijateljev. Med -zborovalci je bila tudi “mati” Jones, ki je prišla iz AVashingtona -k zborova¬ nju. Zborovalci so zahtevali, da zav¬ zame država premogovnike, za čas dokler se razmere med stav¬ karji in lastniki premogovnikov ne poravnajo; da se odpokliče vo¬ jaštvo; da se razveljavijo najem¬ ne pogodbe, katere -dajejo kapita¬ listom pravico do uporabe 13,000 akrov šolskih zemljišč;, in da se odprejo državna premogovna zem¬ ljišča. Zborovalci so se zavezali tu¬ di boriti se za pravice dvanajst tisoč stavkarjev, kateri govorijo 36 raznih jezikov, in so izrazili grajo nad postopanjem guverner¬ ja Ammons in njegovega namest¬ nika Fitzgerald, ter so se obrnili na zakonodajo, da ju obtoži radi zlorabe njiju oblasti. Cjiarleston, W. Va., 24. aprila ■— Petsto premogarjev F-our 'States Coal kompanije v Dorotliy je za- sta-vkalo včeraj, ker se ni v-deležil oskrbnik premogovnikov seje gle¬ de rešitve uprašanja radi plače premogarjev, katera se je vršila tukaj. Naselbina i -Dorothy je v Ca- bin Creek okraju. JUŽNA AMERIKA SE BOJI ZDRUŽENIH DRŽAV. Montevideo, 26. aprila — Tu¬ kajšnji časniki spodbujajo vlado in ljudstvo, da naj store jugoame- riške republike potrebne korake, da preprečijo Združenim državam namen, da bi podjarmile vso Ame¬ riko. Dijaki s‘o vprizorili veliko de¬ monstracijo zoper Združene dr¬ žave. BULGARSKA KRALJICA OBIŠČE AMERIKO. New York, 25. aprila — Dne 21. maja pride v Združene države bulgarska kraljica Eleonora, da bi ogledala več znamenitih ameri¬ ških bolnišnic. V Rusko-japonski v-ojni je stre¬ gla Eleon-ora ranjencem v Mand¬ žuriji. Tudi v balkanski vojni je vodila delo v bolnišnicah. Eleonora bo prva monarhisti¬ čna vladarica iz Evrope, ki bo obi¬ skala republiko Zdrpženih držav. ULSTERJANCI UTIHOTAPI- JO OROŽJE Z NEMČIJE. Belfast, Irska, 25. aprila — Zadnjo noč so utihotapili uporni¬ ški Irci na raznih samotnih krajih 40,000 pušk in pol milj ona kosov streljiva, ki je do-šlo iz Nemčije. Puške in streljivo so razvozili s pomočjo avtomobilov in polki pro¬ stovoljcev so dobro oboroženi. CESAR FRANC JOŽEF BOLEHA. Dunaj, 25. aprila— Cesar Frane Jožef že del j časa boleha. Starec ima nemirno spanje in kašelj ga ve-dno nadleguje. Njegovi zdrav¬ niki so mnenja, da ni nevarnosti. Avstrijski cesar je bil rojen 18. avgusta 1830 in je toraj v 84 letu starosti. OGENJ UNIČI VELIKO POSLOP. London, -Ont., Can., 23. aprila “Dominion Savings” pošlo] največje poslopje v tem mestu pogorelo do tal. Škoda znaša : $300,000. narodni v e s t n IK SLOVENSKO KATOLIŠKO * PODP. DRUŠTVO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box_95, Willock, Pa. 1. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, \Vyoniing. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLI N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORN1C, Box 622, Forest City, Pa. IT. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Couemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTTN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Midi. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11V 2 , Bridgeport, O. 1 unravnik' ANTON DEMŠAR, Box 135 Broughton, Pa. 1 X-. r AD DPO A D A no 111 X« U Ul d v n i iv . j- v /' 7 % tj II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. IZ NOVE DOMOVINE. C0L0RAD0. Leadville — Tukaj je umrl ro¬ jak Anton Zalar za pljučnico. Bil je 38 let star in rojen v Zapotoku pri Ljubljani. Tukaj zapušča ža- 1 ijočo soprogo in tri nepreskrblje- j e otroke. Bil je član treh dru - štev. ILLINOIS. v ... Carlota v bolnišnico, Bacha pa v zapor. Carlo je kmalu zatem umrl. X)n zapušča vdovo in sedem otrok. Morilec Bich ima štiri otroke. — Dvoboj z revolverji se je pričel ob 11. uri zvečer, predno bi se morala trgovina zapreti. Porota je po zaslišanju prič iz¬ rekla, da je Bach streljal v samo¬ obrambi. Joliet — Tukaj je umrl Matija Nemanič, 79 letni oče druge gene¬ racije jolietskih Nemaničev, kate¬ rih prvak je rojak Anton Nema¬ nič, bivši predsednik K. S. K. Jed- otn. Ranjki je bil rojen v Lokvici na Belokranjskem, v Ameriko je pa prišel na stara leta k svojim otrokom v Joliet, pred štirinajsti¬ mi leti. Zapušča tukaj ženo, s ka¬ tero je bil pobočen 56 let, sina An¬ tona pri katerem je živel, hčerko Barbaro, omoženo Željko, potem v Chicagi hčer Katarino, poroče¬ no Weber, v starem kraju pa si¬ na Ivana, ki je doma na posestvu. Poleg teh zapušča še 31 umikov in 5 praunukov. MICHIGAN. Houghton — V tukajšnji bolni¬ šnici za jetične je umrl rojak Mi¬ hael Majerle, sta’r 35 let. Zapušča žalujočo ženo in pet otrok. Za osta le je ta udarec posebno hud, ker ni bil ranjki v nobenem društvu. MINNESOTA. Duluth — Komisar Hicken je zopet odsekal glavo enemu saiu- nu. To pot je zadela njegova se¬ kira lastnika Cody hotela, Mr. Porrest Maloney-§. Njegov bartender je dal neke¬ mu osemnajst letnemu fantu vr¬ ček pive, Hicken je za to grozno zločinstvo zvedel, in vzel je stare¬ mu gostilničarju dovoljenje toči¬ ti pivo in druge opojne pijače. S tem korakom je delavstvo Du- lutha rešeno! — Joseph Bieli je v zaporu in Frank Carlo je mrtev kot posledi¬ ca prepira zaradi denarnih zadev. Ilich in Carlo sta bila svaka in partnerja v mali trgovini s sadjem in drobnarijami na 511 West Mi chigan Street, nasproti Union po¬ staje. Oba sta Italijana. Bich in tudi dve drugi priči, ki ste bili v trgovini so povedali, da je pričel Carlo streljati, ker sta se skregala partnerja radi denarja v “Cash register”. Morilec Bich pravi, da je streljal v samoobrambi Izstreljenih je bilo enajst streljov. Carlo je oddal šest strelov, a ni za¬ del Bich-a, Bich j e pa zadel Carlo¬ ta trikrat, enkrat v srce. Vzlie te smrtne rane, se je spustil Carlo na Rieha, in ga je tolkel po glavi 8 kosom železa, Bich pa jo tolkel Carlota s steklenico, dokler ni Car¬ lo onemogel. — V našem uradu so se zgla¬ sili: Bojaka John Agnich, gostil¬ ničar in John Malevich, razvaža- lec pive, Eveleth, Minn. Bojak Frank Torkar, Gary, Minn. Mr. Torkar je bil na veselici Atletič- nega kluba 'in nam je pravil, da je od plesa tako utrujen, da ni mogel na delo in zato nas je o- biskal. Bojak Alojz Kočar, grede iz Gary, Minn. v Kamnik na Kranj skem po nevesto. Bojak Stanko Perko iz Chisholm, Minn. v Cle¬ veland, O. Bojak John Špenko, iz Chisholm, Minn. grede v stari kraj Dol pri Ljubljani. Bojak Peter Bolka, Gilbert, Minn. v St. Paul, Minn. k konsulatu na nabor. Bo¬ jak Matt Pangeršič, Gilbert, Minn Bojak Lovrenc Majdič, Eveleth, Minn.v vojsko k armadi Združe¬ nih držav. Bojak Peter Junke, tr¬ govec, Eveleth, Minn. Bojak John Lamuth, gostilničar, Chisholm, Minn. Bojak Max Volcanšek in gospa Marija Brince iz Eveletha, Minn. Mrs Brence je kupila od rojaka Volcanšek loto v Gary pri jeklarni. Kmalu po tein dvoboju jc prišla policija in je spravila ranjenega Chisholm. — Hello John! Kav¬ no kar sem slišal, da se boš kmalu ženil. Seveda se bom, in tudi tebe born-na ženitovanje povabil in na¬ ložil bom na svojo mizo najbolj¬ še grocerijo, katera .se dobi pri Pesavento in Stonieli, 114 Glav¬ na cesta, — Jugoslovansko socialistič¬ no udruženje št. 22, Chisholm, Minn., priredi v nedeljo dne 3. ma¬ ja zvečer ob 7.30 veliko zabavo s koncertom, plesom in predstavo igre Propalica. Igra je v enem dejanju in zelo pomenljiva za vsakega delavca. Zabava se vrši v finski dvorani. Vstopnina 50 centov. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Matt Movrin, tajnik. Podpirajte svoje! Zakaj? Zato ker v vsaki sili ali zadregi se najprvo obrnemo k svojim prijateljem za pomoč, ne pa k tujcu. Toraj kupujte vaše grocerijsko blago pri Pesavento & Stonič. Zakaj ? Zato ker to je ena najboljših in največjih slovenskih trgovin tu¬ kaj na Chisholm. Zakaj ? Zato ker vedno držimo sveže blago po kolikor mogoče nizkih cenah. j Pridite in prepričajte se. Mi bo¬ mo vedno skušali postreči vam ko- kor najbolj mogoče dobro in za¬ dovoljno. Pesevanto & Stonich 114 Glav¬ na cesta na spodnjem delu mesta. -— Naznanjam cenjenemu ob¬ činstvu v Chisholm in okolici, da prevzamem vsakavrstno zidarsko delo na kontrakt ali na dan. Vsa v zidarsko stroko spadajoča de¬ la izvršujem dobro. Delam tudi dimnike in cementni tlak. Dobite me pri A. Geržin, Central hotel. Se priporočam Fred Kochevar. NAZNANILO. cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom na Ely, da sem prevzel čevljarno (Shoemaker shop) ol John Zalarja, in se priporočam vsem rojakom za prijazno raklo- n,lenost. Skušal bom vselej naj¬ boljše postreči z dobrim delom in dobrim blagom. Z uljudnim po¬ zdravom Frank Gruden, box 286 Ely, Minn. (Advr.) Hibbing. — Občinski odbor je sklenil, da se odslovi vsak delavec ki je uslužben pri občinskih delih, a ko bi šel med delom v salun. Virginia. — Paul Matich, kate¬ ri se je predstavljal Jugoslovanom po Bange, da je grof iz' starega kraja in je pod to pretvezo izvab¬ ljal od svojih rojakov denar, je bil obsojen v ječo. — Tekom leta bo Mesaba elec- tric railway podaljšala svojo že¬ leznico do Bivvabika, in tudi za- padno do Aliče in mogoče do Kee- watin-a. MONTANA. Bear Creek. — Tukaj je umrl rojak Anton Subiik po dveletni: bolezni. Bil je 51 let star in zapuš-, ča ženo in sedem otrok. Banjki je bil član društva sv. Štefana št. 58 J. S. K. J. in društva sv. Janeza v Butte, Mont., K. S. K. J. PENNSYLVANIA. Wick Haven. — Dne 17. mar¬ ca je umrl tukaj za sušico 'rojak Ljudevit Drnovšek v starosti 35 let. Pokojni zapušča žalujočo vdo¬ vo in šest nepreskrbljenih otrok. Bil je član društva Lunder - Ada¬ mič št. 165 S. N. Pl J. in društva S. P. D. v Collinsburg, Pa. Druš¬ tvi priredili ste mu lep pogreb. — Tukaj je povozil vlak roja¬ ka Antona Majde, star 32 let, ‘rodomiz vasi Gabrovka, pošta sv. Križ pri Litiji. Pokojnik je pobiral na železniškem tiru premog. V tem hipu pripelje vlak z živino. Majde se je vmaknil vlaku na drugi tir, po katerem je pa privozila loko¬ motiva, ki je nesrečnega rojaka podrla in zmlela v kosce. Pokojni je bil član društva Svobodomisel- ci št. 169 S. N. P. J., ki mu je priredilo dostojen pogreb. Majde zapušča dva brata v Coloradi. Browndale. — Nekaj tukajšnih rojakov je strastno udanih žgan¬ je pitju. Tako se je dne 13. apri¬ la sprlo nekaj pijanih rojakov in prepir se je končal s smrtjo roja¬ ka Alojzija Kosmač, rodom iz Ra¬ dovljice na Gorenjskem. Obdolžen umora je John Mornič, kar pa še ni sodnijsko dokazano. Kosmač je bil vstreljen v srce in je bil takoj mrtev. Ranjki je bil član društva št. .124 S. N. P. J. WY0MING. Superior. — Dne 6. aprila je tu¬ kaj zopet ponesrečil en rojak. Fr. Šmit je šel zvečer iz dela proti do¬ mu, ko pridrvi za njim motor z vo¬ zovi napolnjenimi s premogom. Vozovi so skočili s tira, in pobilo je Šinita na tla ter ga tako poško¬ dovalo, da je v obupnem položaju v bolnišnici v Rock Springs. Šmit je član iS. D. P. Zveze. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. J. S., Wit'lebranch, O. Kje se dobe knjige za učenje fotografi¬ ranja vam žal ne moremo sveto¬ vati. Pošljite knjigo na ogled, prej ne moremo povedati koliko bi stala prestava initisk. OH TA SMOLA! Dobijo se ljudje, ki imajo pri vsaki stvari, česar koli naj se po¬ primejo, takoj izgulbo ali vsaj bla¬ mažo. V takih slučajih pravimo, da imajo smolo. Kakor v življenju posameznika, tako igra smola tudi pri celih narodih veliko vlogo. Po¬ glejte, kakšno smolo so doživeli v zadnjem času Turki! Kjerkoli so zadeli ob junaške Slovane, povso- di so se morali pokoriti povelju. “zuriiek” — če ni bilo že prepo¬ zno in ako jih ni doletela še večja smola: razoroženje in vjetništvo. Še hujšo smolo so imeli pri tem naši ljubi Nemci, ki so komaj pri¬ čakovali da padejo svojim prija¬ teljem Turkom tam gori pri Be¬ lem gradu v bratski objem. In ti nemški časnikarji! Poročali so svojim listom tako, kot bi bili srb¬ ski vojaki nemške’ konzule kar na ražnju pelili — a glejte smolo! Zdaj pa naenkrat ti ljudje vstaja¬ jo od mučeniške smrti! Nekaj ta¬ kega smo včasih že 'brali v slov¬ stvenih čitankah “od tega sala- mandra, ki se v ognju ne spiža inu h pepelu ne postane.” Ampak, da se še danes kaj takega zgodi, to je pa že smola vseh smol! Toda o vsem tem nimam name¬ na pisati temveč o svojem prijate¬ lju Jožefu Stoparju, ki je imel in ima od prvega dneva svojega živ¬ ljenja tako smolo, da se ga Bog usmili. Prva njegova nesreča je bila ta, da se je rodil ubožen kot cerkve¬ na miš, kajti njegov oče je bil prav navaden kočar daleč v hri-. bih. Še hujše pa je bilo to, da je že kot bosopeti vaški paglavček ka¬ zal nanevadno razumno glavico in da: je vaški fajmošter nagovarjal njegovega očeta, naj ga da “z bo¬ žjo pomočjo” študirat. To se je tudi zgodilo. In tako sva se seznanila ž Jožetom, ker sva oba študirala “z božjo pomo¬ čjo”, ob suhem kruhu in večnem fižolu .. . Bila sva vedno prijate¬ lja, dasiravno so se drugi Jožeta malo izogibali — to pa le vsled te¬ ga, ker je imel fant res tako smo¬ lo, da se ni bilo varno z njim dru¬ žiti, ker si gotovo še ti prišel v ka¬ ko zadrego z njim vred. Jožeta so imeli vsi gimn. pro - fesorji na “piki”, tako smolo je imel z njimi. Šibkega razrednika je enkrat prevrnil po stopnjicah, ker se je nenadoma zaletel izza vogala vanj. Drugemu profesorju je vrgel knjigo ravno v glavo, ko je ta nenadoma vstopil v razred. Knjiga je 'bila namenjena seveda tovarišu sošolcu, ki mu je vzel pre paracijOfNn zbežal proti vratom. Pri tret^ 1 prof^orjjije prišel v smolo Jože zopet pr#V po '"liedoK žnem. Nekdo se pri razlagi zare¬ žal in profesor je uprl pogled na¬ ravnost v Jožeta. Ta je postal rdeč kot kuhan rak in profesor se ni dal prepričati, da je Jože nedol¬ žen. Z Jožetom ni bilo varno kroka¬ ti gotovo so nas dobili. V višji gimnaziji smo zahajali precej v gledališče Šel sem slučajno 'z Jože¬ tom in po predstavi sva. šla izpit za zadnje vinarje vsak malo pi¬ vo. Iz gostilne grede sva prav pred vrati naletela na — svojega razrednika. Drugič je šel Jože sam v gleda¬ lišče. Tisti dan ga ni bilo v šolo, ker se je bal matematike. Igrali so pa takrat ravno neko igro, v kateri se smešijo današnje šolske razmere, in to igro nam je ravna¬ teljstvo v okrožnici prepovedalo obiskati. Jože tega ni slišal, ker je čepel celi dan doma in mahal jo je zvečer k prepovedani predstavi. Seveda ga je opazilo bistro oko profesorjevo in Jože jedobil ve¬ lik “karcer”, ker mu ni pomagal noben igovor. Jože ni dovršil gimnazije. Nave¬ ličal se je že večnih nezgod, pa tu¬ di profesorji so se njega naveliča¬ li. Vedno češče je moral poslušati migljaje, naj si poišče kje drugje sreče. Pa tudi njemu je začelo iti po glavi, da bi se z teh malih smol ne porodila kaka velika smola, da bi ga enega dne izključili. Tega se je Jože bal, zato jo koncem še¬ ste šole vstopil k pošti. Srečala sva se večkrat v življe¬ nju in vedno mi je pravil o kaki novi smoli. A sedaj je bil rešen vsaj najhujšega — stradanja. Si¬ cer miu tudi njegova službica ni dajala toliko dohodkov, da bi ži¬ vel udobno, a imel je vsaj nekaj. In upal je, da se mu sčasoma do¬ hodki pomnožijo. Pozneje je bil Jože prestavljen v drugo mesto. Dolgo časa nisem izvedel nič posebnega o njem, mi-je pisal le kako, razglednico s par besedami. Nekega dne pa do¬ bim od njega celo pismo. Sporoča mi, da zapušča fantovski stan in da se v kratkem poroči, kar mu gotovo razjasni njegovo, do sedaj tako revno življenje. Pisal mi je, da je njegova izvoljenka bogata in lepa in da jo poroči le iz ljubezni. Voščil sem mu največjo srečo m ga prosil, naj mi ostane še vnaprej dobrohoten prijatelj. Potem pa se je zopet za nekaj časa prekinilo najino dopisovanje. Mislil sem si: sedaj je v raju ljubezni in pozabil je na vse najboljše. Pa kako se začudim, ko ga cez par mesecev zopet srečam y me stu, ker sva včasih skupaj študi¬ rala ! . “Jože, kaj pa ti tukaj? Kako je, kako? “I, tako, tako! Smola je smo- Ja!”’ “Pa kar sam.. . !” Čudno se mi je to, zdelo, pa brez¬ skrben nasmeh na Jožetovih ust¬ nicah mi je pričal, da na kaj hude¬ ga. Silil sem vanj in Jože je povedal vse kar je vedel, ker je bil odkrit do dna duše. Poročil se je res iz ljubezni, kaj¬ ti dote je dobil bore malo. On nam reč ni vprašal naprej koliko ima, ampak prosil najprej njeno roko. Drugi ljudje so pravili da bo boga ta; to je prišlo tudi Jožetu na uho Ko je prišlo Jožetovo razmerje do nje že tako daleč, da jo je takore- koč kot pošten človek že moral po¬ ročiti, so hitro uredili vso zadevo. Toda njen oče o do,ti kar govoriti ni hotel. Po poroki mu je rekel, da bi pri “normalnih” razmerah dal več, a da naj bo to obema malo za kazen. Jože je bil od nekdaj skromen in ponižen človek navajen na vseh vrst smole, zato se je vdal tudi v to nezgodo. Zatrjeval mi je, da vsled tega še bolj ljubi svojo ženo. Bil je videti kljub tej odkrito¬ srčni izpovedi dobre volje in prav vesela sva zvečer pod “ Vinsko tr¬ tico” praznila čaše na zdravje in srečo njegovih “bodočih” ter o- grevala spomine na študentovska leta. Drugi dan je odšel Jože nazaj v mesto, kjer je služboval. Pisal mi je večkrat, a drugih neprilik mi ni nikdar omenjal, kot to, da se v dotičnem mestu težko živi, ker je velika draginja. Zopet čez par mesecev po naji¬ nem sestanku dobim Jožetovo pi¬ smo, v katerem mi sporoča,, da je doživel veliko nesrečo — očetov¬ stvo. Končal je svoje pismo tako : “In v sedanji veliki draginji me BOg oblagodjj-i kar z dvojeikom !! Premisli, če'spi to res prava — smola! ”-L Order Limiting time to File Claims and for Hearing Thereon. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Math. Agnich, Decedent. . Letters of administration this daj hav- m* been granted to Števen Agnich. IT J S ORDERED, That the time wlthin which ali creditors of the above named decedent may present claims against his estate in this court, be, and th ® A aI ? e ^ here by is, limited to six th ?h Tue , s< l ay ; the 13th day of Oct. ten ° c l°?, k A, in tre Probate Court Rooms at the Court House at Du¬ luth .m said County, be, and the same he: eby is, fixed and appointed as the /V nd Plače for hearing upon the exa- mmation, adjustment and allowance of elaims as shal be presented with- m the time aforesaid. Let notice hereof be given bv the publtcation of this order in the Nar¬ odni Vestnik, as provided by law. Dated, Duluth, Minn., April llth, 1914. SEAL, Probate Court, St. Louis Co., Minn. 4, 20, 27, 5, 4. S. W. GILPIN, Judge of Probate. Cenjeni rojaki! Obračam se do istih Slovencev, ki bi se hotli naseliti na posekano zemljišče ob železnici v Wiscon- sin. Moj namen je posvetiti se far- merstvu, in želim imeti za sosede take rojake in rojakinje, kateri so prepričani, da se doseže premo¬ ženje in blagostanje najložje z združenim delovanjem. V naselbini bi bil vsak svoj sa¬ mostojen gospodar, kupovali in prodajali bi pa skupno, in jaz bi žrtvoval vse, da bi se položil na¬ selbini ekonomični temelj, ter da 1 upeljali znanstveno živinorejo in . kurjerejo. Hočem biti odkritosrcen, zato povem vsa- kem U) da bl bll zažetek težak nim \ resne Vol J' e Postati sa- mostojen farmer, in kdor ^ ^»1200. — naj se sploh ne zglasi- idor pa im a to , j e dobrodošel so- ed. Za začetek treba je vsaj dvaj- aker $16 Zemlja stane $10 do Sir k ° mpanija ^čuni Wm. BRUNSHMID 1431 Rene Street, West Mino. Farme jv Miška družba ILIRU « 1 i rin ript mili od meshi Merril v Od tli do pet milj od mesM Merril v . Lincoln Co ki um s.,_ ’ M Stei, 15.000 prebivlucev in ima veliko industrijo, se raz Prn valovit svet ki je odločen za slovenske farme. Skr • a ^ ?* 1 ‘a SVf . m,?"*«.; Se Prod. dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več teče reka “Wisconsin Bi ver”. Ta zemlja se za 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem del u "p7 so lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. V Sa i \ '^i •' podrobnosti, da je tako na jasnem, predno izda denar * d ° bi Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnil d °' £ ali za bližnje ustmeno pri UgQ j samo 7 ILIRIA C0L0N1ZATI0N CO., SHEBOVn u; v V k i« ia iCr. 1,1 nib i, fgri' v. V V FIRST NATIONAL BANki Chisholm - - Mi- ■ ot ri^ egi i •vr, v »S ‘ tr ?lS sv** « Minn. 9 3$ np % Kapital $25.000. Preostanek $ 293 ^ Osebna odgovornost $5,000.000 v s Obrestuje denar po 3 1 0 V i’4 V i'4 Prodaja parobrodne liste in pošilja dena na vse strani. ^4 V f'4 V«? 4*8, V V Posebno pozornost dajemo Slovencem Pridite in se prepričajte! Krt 0e IaV i>i ,r ° ca ’cke£ a ’ 1 i s Agarju f elo P r °° ri pot te P : e poteg 1 . ■ mrtev . *i< i» " olel de^ ce ' je 1 _ Težko r al im ^4.4’S.4*5.4^84*4,s !>/> ... . V v w v*» v«? v«? v«? v,f v«? Ve v«> v«» so Mart Pr $25.00 NAPLAČILA $10.00 MESEČNO. Lote v Gary, Minn. kjer gradi UNITED STATES STEEL korporacija jeklarna za $25,000,000, in cementno tovarno za $2,000,000, so dačo najboljša prilika az investiranje denarja. Obrnite se pismeno ali ustmeno na Steel Plant Investment Co. c-o Central State Bank PISARNA NA BANKI NA GARY. DULUTH. Ml W. J. RIETOW, predsednik. O. FOESTE, blagajnik. GEORGE HELLEB, podpredieirl O. KATJFMANN, pomožni UigajA Glavnica in rezervni sklad $3 65,0081 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Vis. plačuje od hranilnih vlog 'O Vb berač. dninau • RL beračil Ker je in nadležen, s° P i^Tjaru odpravili, k ■frjztogetilc, ds je * preklinjali in a« sr E Pri farovškem vr E, ter mu ni pnst i Kkraeit v farož. Za'i fcisti so 'bili ljudje p ^... orožnike, ki so |7 ra rno zavetišče. Ljubezniv sin, 29. m L Franc Merše, dnini fonih, svojega oče feeta s polenom po te in ga znatno pk je baje, ta, da je li Iteršeta, Marija, b pnosti prodala neka Rnlo delila s sinom in « očetu na zahtevo izročiti. — Ljube 'ja s tem, da mi grozil z nožem in d ni braniti. top na. možgani j e B ^j> na stojnici trgu Franca I D ’ ' zi -? a so prepeljali z Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBKODB J WJ dom. Tudi KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne men® ^ a z Mari » ,. z ndela ^ dlta ^ ostal v Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket a Baltimore and Ohio železnic CHICAGO do NEff Y0RKA Peno, P *» nas v, tevz p intar Prepiru z a , , nat akarie 0 z aradi Pišite : R. 0. HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL ; po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnn’ parnika. V založbi Narodnega Vestnika j« DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAtf ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Workmens Comfiensfttioii A c Cena 30 Centov Navodila kako postati drž Cena 15 Centov '° Jan; nit T P v 0Ses tV(i J; mu \ v svoji 61r , 80 ■ Jl oskrbi |l , Qa Sam Pa Pok r% erjo v'k St °' |L ' 0 Va ' Pr., «v« s> 3U° k ratn! l '^ v i' k' r,1 o P1 ^ e JVn ' a ' k? Ž1 ^ * Sr s katr 11 V' oiti a S " kna,. ^ • ■, C 1 « l)f i 'St Ih) \ h?; h narod nivest N I K 9 1914. Iz stare domovine. v tržaški okolici. Iz Tržiču se piše: jPo naši _ p klatita že nekaj časa dva k ”'' ti sta izvršila več “ *«.ooo ina P **• In Poj »tr •ni. Bokovnjači' 'i. Prt S6 Tta izvršila več tatvin ,nih hišah- Najraje pobirata in denar, hranilnih knji- St ;!‘marata. Skrivala sta se v C ,;,nah bistriškega gradu.. Vec ^ je zasledovalo, blizu 20 V !ikov je bilo na nogah, a ni- ' u vieti. dasi sta obiska- i».“Stov naši okolici. Ob« tila delavca tržiške predilnice, ie domačin, iz Križa. Zašel , ie na to žalostno pot po bra- h slabih romanov. Občinstvo je tlikeni strahu pred njima. Grozno dejanje Kranjca Z Du- ” poročajo: Delavec Macura I s Kranjskega, je povprašal Jelo pri logarju Schellenastu v , abe nwegu pri Pottenstemu. Ker dobil dela, je potegnil noz in za Me i na cesti hlapca Schmidta, j e bil takoj mrtev. Nato je hi- PPe Pricaji Macura v logarjevo hišo, snel iško s stene in hotel streljati na delavce, ki so prihajali po liti. Schellenast je nato ustrelil Macuro. Težko ranjenega Ma- r0 so prepeljali v bolnišnico du- jskega deželnega sodišča. asilen berač. Martin Gorjanc, jetni dninar, je v Preski od hiše hiše beračil. Ker je bil nekoliko n in nadležen, so ga iz vec hiš ez daru odpravili, kar ga je ta- raztogotilo, da je vpričo otrok preklinjati in nesramno govo- i Pri farovškem vrtu je razbil ata. ker mu ni pustil cerkovnik beračit v faroz. Zaradi teh na- losti so bili ljudje primorani po icati orožnike, ki so ga odpel j a- varno zavetišče. ljubezniv sin. 29. marca je tol- v Mineni y J Franc Merše, dninar Zgor. Ga • lilU* Bank ujnihv svojega očeta Jakoba d v nuni [ rŠ€ta s P° lenom p° § lavi iu ži ‘ lKI, UULUIti,! tu in ga znatno poškodoval. rok je baje, ta, da je žena Jako- Meršeta, Marija, brez moževe dnosti prodala neka kravo in iz- 510.00 MESE ‘y» Mini 52,000,000 j ravno nasproten veter, bi bila po¬ gorela gotovo cela vas, tako pa le poslopja nad cesto v kotu nad zna no Babistovo gostilno. Škoda je ve lika — pred največjim delom spo¬ mladanskim. Utonil je v potoku ob Dreno¬ vem griču, občina Vrhnika 69 let stari Jožef Hren iz Verda. Izginil je že v pondeljek, a našli so ga utopljenega v četrtek dne 2. apri¬ la. 'Pokojnik je bil strasten žganje pivec. Mlada tatova. Pred deželnem ljubljanskem sodiščem sta stala dva mlada tatova, ki obetata še mnogo. Obtožena sta Baltazar Ko- šmerlj, rojen leta .1899. na Vrhni¬ ki, in Janez Šuštaršič, rojen leta 1893. istotam. Baltazar Košmerlj je 25. februarja letošnjega leta u- kradel svoji teti Katarini Koš- merlj iz Ljubljane 140 K, nato jo je pa popihal z bratom drugega obtoženca Janeza Šuštaršiča v Trst, kjer je ta bil v Bujah v slu¬ žbi. Svojemu delodajalcu je leta ukradel dva vitriha ter sta jo oba popihala proti Vrhniki. V Borov¬ nici je Baltazar Košmerlj izvabil od gostilničarja Leverkerja pod pretvezo, da mora za strica kupi¬ ti teleta, 60 K, oba obtoženca pa sta dne 12. marca ponoči posku¬ sila vlomiti na 'Vrhniki v razne hiše in trgovine. Vlomila sta v tr¬ govino Leskovca, kjer sta izmak¬ nila zopet več vitrihov, med nji¬ mi tudi take, ki odpro železne bla¬ gajne. Nato sta vlomila v isti no¬ či v hišo nekega Grampovčana na i n k 3 % /INO, i pilo delila s sinom in da sin svo * itiriuinr, 1111 °četu na zahtevo ta denar ni el izročiti. — Ljubeznivi sin se ■ovarja s tem, da mu je oče pri grozil z nožem in da se je mo- braniti. Kap na možgani je zadela pri na stojnici na Poga- Irjevem trgu Franca Kodeljo, ka rega so prepeljali z izvoščekom njegov dom. Tudi izvoščeka i,laja Tk #ul ' ana Novaka z Marije Terezije vsako^ 1 ite št- 16 je zadela kap na je : Tudi ta raci os- bi. Natakarico pobil na tla. Areto je bil 6 t. m. ponoči v neki go- W na Sv. Petra nasipu 341etni avec Matevž Pintar i.z Gorico, jt je v prepiru zaradi zapitka u- jril natakarico z neko trdo stvar tako po glavi, da se je zgrudi- s krvjo oblita na tla. Deček zažgal bratovo kočo. Fr ima malo bajto v bližini va- : ragomera in nekaj zemljišča P s . e na haja sedaj v Ameriki, os P n ie to posestvo Janez Filipič, estnik v Logu, ki je obenem tu- 'atuli llletnemu Filipu Sluga ega ima, ker so mu stariši Ohio’* NEW V 0 |! y e stD l vpepe ki pa je I v sv oji oskrbi. Dne 31 j r' a k t- se je pa pokazal ogenj . . i na samem stoječe Slugo MF ter jo v kratkem ^koda znaša 1000 K, InetTm ? 1110 pokrita " °g en i J e L ‘ llletni deček Filip Sluga Lj ? P r ®aava. Pravi, da je šel f • ure zvečer iz Dragomera o mimo bajte svojega brata UT T Mauser i evi n i ivi ’ ld jd‘,i ■ rals ov od omenjene bajte Ea r a ’ nekaj ^Kia, Od kate- N Tr „ ? , SVop otroški hudomušno »to 1 ^ ošžek žerjavice na slam 110 s .treho bralo C e v m ' "‘“oove koče, ki je bi a V P lamen u. Fantič je na- odkorakal domov. oskic 641etnega hišine- a n{ . a r 1 y Samassovi tovarni s klen a ] ankov ^ a - Navedeni je na dvorišču v tovarni uuades!T’i kateri ga je Vgri ’ Da rokl m je zadobil tu- Ita I A h ? de Poškodbe. Oddali r eli]j 1 e ^ e ^ no bolnico. Vrhniki, kjer jima pa sreča ni bi¬ la mila. Odšla sta nato k hiši O- blaka, kjer je poskusil Janez Šu¬ štaršič vlomiti, Baltazar Košmerlj pa je stal na straži. Tu jih je dole¬ tela usoda. Prišel je stric Košmer Ija Kos in stražnik mimo, zapazila sta vlomilce, vlovila Košmerlja, med tem, ko jima je Šušteršič ušel. Prijeli so tudi tega še isto noč v Logatcu. Oba mlada zločinca od¬ krito priznavata svoje dejanje. Ob sojena sta bila oba na devet mese¬ cev ječe s postom in trdim leži ščem enkrat na mesec. Košmerlju se vračuna tudi preiskovalni zapor. / Preprečen, .“sainoumor”. Na Glincah stanujoči 321etni pleskar Alojzij Žirovnik se ga rad nasr- ee in če mu potem pade doma ka¬ ka beseda narobe, je takoj priprav ljen na “samomor”. Tako so ga že parkart “srečno” rešili. Tako je prišel tudi 8. aprila do¬ mov okajen ter se sprl z domači¬ mi. Med prepirom je zagrozil, da se še isti večer ustreli, nato pa je odšel k Glinšnci. Tam je začel s samokresom meriti proti sebi, kar je opazilo neko dekle in teklo to sporočit domačim. Leti so to ta¬ koj javili policiji in c. kr. nadstra- žnik Ladie se je z vso naglico na¬ potil proti usodnemu mestu ter pazljivo odvzel Žirovniku samo¬ morilno orožje ter ga aretiral, po¬ sebno, še, ker se je bilo bati da ne ustreli preje še kakega druzega. Prisedši z njim na stražnico, ga je policijski zdravnik preiskal in konstatiral, da je mož zaužil pre¬ več alkohola, ni pa sicer bolan na umu. Ko so potem pregledali še samokres, so tudi tukaj dognali, da ni bilo prav nobene nevarnosti in je bil ta za njegove sorodnike navaden bav bav, stražnik Ladič se je pa tudi prepričal, da se mn ni bilo treba bati, da bi s ebila pri¬ petila njemu samemu ali Žirovniku ali pa komu drugemu nesreča s smrtonosnim orožjem — ker je bil samokres prazen. Iz srca so se olaj¬ šala skrbi Žirovnikovim sorodni¬ kom, policija ga je pa toliko bolj brez skrbi pustila domov, ko se je prepričala, da je edino alkohol povzročil ta prazen strah. arzenika. Sum se je takoj obrnil proti možu, da je ženo zastrupil. Surovega moža so zaprli. Žganje rodi v ptujski okolici res lepe sa¬ dove. Iz Zibelke pri Šmarju. 'Pri podi¬ ranju drevja v farovškem gozdu se je ponesrečil grobokop Peter Bilko. Dobil je takoJrude poškod¬ be, da je vsled njih v celjski bol¬ nišnici umrl. Ako bi ga bili pravo¬ časno spravili v bolnišnico, bi še morda ostal pri življenju — tako je pa tri dni ležal doma brez pra¬ vilne postrežbe in pomoči. Lju¬ dem je žal za njim ker je bil tih in miren človek. Brihtni klerikalni župan. V eni izmed občin laškega okraja ima¬ jo za župana jako “brihtnega” moža; Hudomušen tajnik mu je dal podpisati sledečo vlogo na c. kr. okr. glavarstvo v Celju -— ta hudomušnež je vedel, da župan ničesar ne čita, kar podpiše —: “Št. 374. Sl. c. kr. okr. glavarstvo v Celju! V sledečem naznanjam grehe, ki jih imam na vesti kot župan. Podpisani priznavam, da povzročam občini mnoge nepotre¬ bne stroške. Za občinsko pisarno kupljeni službeni 'revolver in ne¬ ki album rabim v svoje zasebne svrhe. Dalje sem si lani zaračunil večjo komisijo, ki je nisem nikoli opravil. O kakem rednem župan¬ skem poslovanju nimam duha ne sluha in bi podpisal še svojo smrt¬ no obsodbo, ako bi se mi predloži¬ la. Sem namreč preošaben, da bi koga vprašal za svet, četudi niče¬ sar ne razumem. Jaz se nisem za dobrobit občine nikoli brigal in imam vedno le lastne interese p’red očmi. T.e podatke potrjujem z last noročuim podpisom kot župan. V. 11. marca 1914.” Taki dovtipi so seveda le v onem delu laškega o- kraja mogoči, kjer voli 5 šestink “zavednih katoliških mož.” je bil speh lep. — O tretji tatvini poročajo iz privatnih virov da je bilo nekje ukradenih 9000 K. Vse te tatvine so se izvršile v eni noči in se da sklepati, da so jih izvrši¬ li eni in isti tatovi. Policija dom¬ neva, da je vzrok tem tatvinam dejstvo, da so v zadnjih dneh izpu stili iz kaznilnice v Kopru okrog 25 kaznjencev, ki so bili večino¬ ma obsojeni radi vlomov v blagaj¬ ne, ropa in tatvine. — Kakor se naknadno izve, se je izvršila tat¬ vina 9000 K na pošti v stari prosti luki. Podrobnosti o tej tatvini še niso znane. Smrtna obsodba v Trstu. Izmed morilcev 651etne Neže Mayer, ki je 'bila zadavljena v novembru pre teklega leta, je bil v petek vsled krivdoreka porotnikov Bregant obsojen na smrt na vešala, nje¬ gov pomagač je dobil 7 let težke ječe in Visitin je pa dobil samo deset dni zapora, katero kazen je v preiskovalnem zaporu že pre- PRIMORSKO. Poskusen .samomr dunajskega profesorja. V mestnem kopališču v Gorici je poskusil izvršiti 731et- ni Karel Šikora, vpokojeni profe¬ sor z Dunaja, samomor. V kopeli si je prerezal žile na obeh rokah Ker pa je postrežnik v kopališču zapazil; da curlja iz kabine voda, pomešana s krvjo, je vdrl v kabi¬ no ter še pravočasno rešil starca. V celici so našli 5Miritev in revol- Pozar. v 1 F nastal da H r soboto ponoči požar v Londolu, „ ltll lenov ce, ki je upepelil F-Lo i 9 Stniko v m “i 111 domova net' 1 Ur ^ S0 on. Gwned and published by the Slovenlan Printlng & Publlshlng Company a Corporation. _ Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald lisued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly S2.00 The best Acvertlsmg medte among Slovenians in the Northwest Rates on appllcatlon c ntere1 as second-dass matter M^y it. 1911 at the post Office Duluth, Minn., un der the tet lllarch 3, 1879." _ ..NARODNI VESTNIK" Izdala Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. Tfcala vsak ponedeljek tn četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto • M.00 za pol leta $1.00 Za Evropo za celo leto . ._• > $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. SLOVO. Takole menda zadnjič pomakam pero kot urednik Nar. Vestnika. Tukaj, kjer sem si prizadeval pisati in storiti najboljše za Sloven¬ sko delavstvo, najboljše za slovensko prosveto in gospodarstvo v Ameriki, tukaj sedaj naj- brže zadnjič pomakam pero in ne pretiravam, ako pravim, da me obide pri tej misli nekaj nerazumljivo tesnega. Zapuščam to>, za kar sem delal s prepričanjem, z odkritosrčnostjo, z voljo, s prizadevanjem; to, za kar sem delal kot Slovenec za Slovence, kot delavec za de¬ lavca! A človeku ni dano, da bi ostal vedno tam, kjer mu veleva srce! Jaz nisem po pokli¬ cu urednik in časnikar, jaz nisem prišel k časnikarstvu iz teologičnih šol, ampak rekrn- 1 iran sem bil iz delavskih vrst, in kot tak de¬ lal $ptn po mojih nazorih in skromnih močeh •j a prebujo preprostega ljudstva slovenskega. 1 judska izobrazba v socijalnem, političnem in gospodarskem oziru, to je bil moj temelj, na J aterern sem stal kot urednik Narodnega Vestnika. Urednik nisem bil nikdar preje in ne želim si nikdar več biti. Nikdo kot isti, l i je urejeval tako obsežen list kot je Narodni Vestnik si ne more predstavljati duhomornost tega dela, katero sem jaz opravljal štirinajst mesecev z veseljem, zato ker so mi bili Slo¬ venci in Slovenke, izven malih izjem, izvan- redno naklonjeni, četudi 'nisem skušal reševa¬ ti svoje naloge s slovnico v glace rokavicah,' ker samo z leposlovjem se preprostemu človeš¬ tvu malo pomaga. Daneš zapuščam uredniški prostor, in ga prepuščam drugim, upam, bolj veščim rokam. S slovenskim narodom pa želim ostati v stiki, zato upam, da bo moj naslednik sprejel tu in tam kako razpravo izpod mojega neleposlov- nega peresa. Preje pa, ko odložim uredniško pero, po¬ nudim desnico v znak prijateljstva vsem. Rav¬ no tako želim, da bi si Slovenci v Ameriki podali roke in naj bi prenehali z gonjami, ki mejijo včasih na skrajnosti, in niso narodu v nikako korist. Živeti moramo vsi, zatoraj je lepše, če živimo v prijateljstvu in miru, kakor pa, da bi se trgali za oslovsko senco. Vsak ima svoje prepričanje, in tako imam tudi jaz svoje, katero mislim, da je najboljše in sem je ter je bom vselej zagovaral. Namen moj ni bil nikdar slab, in če sem kedaj vsekal čez “žnuro” sem storil to iz časnikarskega stališ¬ ča za splošen dobrobit, nikdar pa ne zato, da 'bi branil ali napadal bodisi katerokoli o§§bo. Zahvaljujem se vsem dopisnikom in naroč¬ nikom lista za blagohotno naklonjenost, in se obračam do vas, da vstrajate še nadalje- pri njem, da podpirate še vnaprej list, ki si priza¬ deva izobraževati slovensko ljudstvo v Ame¬ riki, ki stoji na Strani delavstva, in “ki deluje za gospodarski povzdiig Slovencev. Ostanite nam zvesti, cenjeni rojaki in rojakinje, in spo¬ mnite se še včasih nekdanjega urednika, ki je hotel le dobro slovenskemu ljudstvu v Ame¬ riki, kateremu kličem v slovo : Živelo ! Viljem Brunshmid. DAN SVOBODE. To je tisti dan, ko molče tovarniške sirene, ko ne požro zevajoče črne jame in rudokopi tisoče delavcev, to e tisti dan, ko na mestu bledih, trudnih obrazov delavcev srečavaš po ulicah slovesne sprevode, ko vihra zastava nad glavami vseh, ko doni glas godbe in glas govornikov in veselo odmeva po tisočerih sr¬ cih! Na ta dan čuti ves stan delavcev, es pro- letarijat, da je še nekaj upanja na svetu; da živi v srcih priprostega ljudstva še stremlje¬ nje doseči s 'skupno akcijo vsaki dan več svo¬ bode, več človeških pravic. Ta dan spričuje, ta dan je porok, da še ni vbito delavstvo in ž njim njegove pravične zahteve! Ako se tako navdušeno slavi ta praznik delavstva, kaže to, da še spoštuje od kapitalizma tlačena delav¬ ska masa svojo svobodo in stremi priti po svo- ph potih do prjvice, svobodšcine! Ta dan je spominski dan vedno bolj se razvijajoče zma¬ ge delavstva, zmage nad vsem, ki tlačijo, v prvi vrsti nad kapitalizmom. Ta dan je po vsem svetu slavljen — 1. maj. Prvi maj! Kaj ti vse poveš, kake misli, ka¬ ki upi se porajajo človeku na ta dan! Ali pa, to se mora uprašati slednji, ali pa res pride ke¬ daj čas, ko bomo srečni korakali k delu, ko ne bo te strašne skrbi 'za kruh, ko ne bo več te večne borbe med delavstvom in kapitali¬ zmom? Prvi maj obljublja. Ali kako se to zgo¬ di in kedaj? Na to. je le en sam odgovor: Te¬ daj, ko se delavstvo izobrazi in uvidi, da je tako močno, da lahko vzame v svoje roke vse urade, tedaj, ko se povežejo grabežljive roke kapitalizma, da ne bo mogel več izžemati de¬ lavstva, tedaj, ko bo oklopu kapilizma stal nassproti močan, trden oklop delavstva! Kam bi prišel narod, ako bi v vojski delal vsak vo¬ jak po svoji glavi, ako bi v vojski ne stal vsak vojak za vse, vsi za. jednega? In krutejša, sil- neja vojska se vrši dan na dan med delav¬ stvom in bogastvom, vojska, ki ne umori, ki muči, ki polagoma izpije delavcu kri, mozeg, življenje. Taka vojska se vrši v enomer, in to je hujše kot “mesarsko klanje.” Delavske ar¬ made, organizacije, so ista moč, ki je dovedla priprosto ljudstvo iz popolne sužnjosti na da¬ našnje stališče, da ima tudi vsak delavec svoj volilni glas, s katerim bi lahko zboljšal svoj položaj, če bi ga vporobljal pravilno in sebi ter svojemu razredu v korist. V tem oziru so organizacije delavcev na političnem polju ve¬ likanskega pomena, in popolnega pomena bo¬ do, kadar bo večina delavstva uvidela, da pri¬ de delavstvo lahko do boljših dni brez vseh štrajkov, ako zasede mesta, kjer se kujejo po¬ stave in kjer se poveljuje vojaštvu. Tudi na industrijelnem polju imele bi organizacije vso drugo moč kot jo imajo, ako bi bilo delavstvo izobraženo, ako bi bil zatren v delavcu kal hlapčevstva. A to danes še ni slučaj, dve tretji ni delavcev je še slepih, nevednih, neizobraže¬ nih, oni mislijo, da mora 'biti vse tako kot je in vsled tega imajo delavske industrijelne or¬ ganizacije nezadostno moč. Vzgledov imamo mnogo, žalostnih vzgledov, ki vzdržujejo pred stoječo obdolžitev, da je delavstvo večinoma še v temi. Poglejmo žrtve, poglejmo uspehe štrajkov. Tisoče delavcev ustavi delo, hoteč tako prisiliti kapitaliste do pravice, do bolj¬ še plače, do boljših razmer pri delu. Ali glej! Tisoče delavstva ni organiziranega, najdejo se ljudje, ki zasedajo prostore štrajkarjev — in zavedni organizirani delavci, ki se borijo za ves delavski stan, niso več sprejeti in so ob kruh! Tako niso stavkolomci pridobili nič, ker so priznali kapitalizem za Boga in sebe za su¬ žnja, stavbarji pa so ob kruh! Ako bi pa stali vsi za jednega in jeden za vse v organizaci¬ jah kot pest tesnih, bi pokazali, da so delavci ljudje kakor bogataši, in dosegli bi zahtevani priboljšek. To so dobrote organizacij, to je prokletsvo, na drugi strani, za neorganizirane. Svet je danes odvisen od vseh, “vsi” pa so se¬ stavljeni po posameznih delavcih, duševnih in fizičnih. Zato je vsakega dolžnost se-priklo- piti političnim in industrijelnim delavskim or¬ ganizacijam in ne da bi morda mislil: “Hm, če kaj pridobijo te organizacije, saj dobim izbolj šek tudi ajž, če pa ne dobijo nič in jih spode, se mi pa vsaj nič ne zgodi.” Kaj pa, če bi vsi mi¬ slili tako? Kje bi bili tedaj? Daleč, daleč, za tlako in desetino, daleč v najtemnejši suž- nosti, ko se je delavca prodajalo kot živino in blago, ko se je vzel starišem sin ali hčer, in sta se prodala neznano kam kot junec ali telica. Prvi maj, dan svobode, kaže, da se de¬ lavstvo probuja, da je delavstvo vedno bolj izobraženo, da se zaveda vedno bolj svojih člo¬ veških pravic, da je delavstvo enih misli, si¬ cer bi ne počastilo ta dan tako slovesno, ta¬ ko splošno kot ga počasti in slavi. Ako čas¬ tite svobodo na 1. maja, ako verujete, delavci, v boljšo bodočnost, v bodočnost pravic in svo¬ boščin, kako mislite potem svobodo doseči? Tako in nič drugače, d'a boste edini, kakor ste edini na ta dan svobode, na prvega maja, in to ne le v slavljenju, afnpak tudi v dejanju, to ne le en dan, en mesec, eno leto, ampak vekomaj. Dejanje se pa pokaže edino s koope¬ racijo, s sodelovanjem v organizacijah! Zato pojdite vi. vsi, ki hočete belega kruha, ki ho¬ čete sebi, 'ženi in deei lepših časov, vsi vi, ki verujete v silno moč sedaj takorazkosanega de¬ lavstva, ki ste uv-erjeni v pravičnost svojih za¬ htev po svobodščinah in pravicah, zato pojdite vsi v organizacije — v politične in v strokov¬ ne! In v njih bodite složni, edini, kakor ste edini v slavlju dne svobode, prvega maja! Močna, dobro vodena vojska premaga sovra¬ ga, združene organizacije vržejo ob tla mali¬ ka tirana, pijavko — kapitalizem! On je mo¬ čen, saj mu stoji ob strani žal država in tudi — cerkev. Ali pomislimo! Tudi država je delo človeka, in tudi cerkev vodijo ljudje! Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega! S tem smo vezani na državo in na cerkev do gotovih mej, in oba sta koristna in potrebna v gotovih ozirih do gotovih mej. Vendar cesar in cerkev nam morata tudi dati kar je našega! Če nam pa tega ne dasta, po¬ tem ju moramo prisiliti, da nam dasta kar je našega, ker cesar in cerkev, ki delita milosti in nemilosti, nista nič drugega kot ljudje, kakor smo ljudje tudi. mi. Ako nas pa - država in cerkev zatira, ako podpirata kapitalizem, potem je absolutno potrebno, da se združimo v političnih in industrijelnih organizacijah in zagospodujemo čez te človeške inštitucije. Močnemu telesu delavstva mora podleči vse in kakor hitro ne bo podpiral kapitalističnega Kreza ne meč, ne križ, bo podlegel pesti de¬ lavstva! Zato, delavci, izobražujte se in bo¬ dite složni, složni in zopet složni. .. . ! Prvi maj je v deželi, dan svobode! Zakaj nas tare trpka misel tudi ob tem dnevu? Že¬ lja po svobodi in pravici se na ta delavski praznik vzbudi živeje v človeku, čutečem z delavstvom. Koliko je že storila ta želja! I Dolgotrajne brezuspešne stavke, izpore je o- NARODNI VEST NIK budila! In zakaj brezuspešne ? Zato, prvič, ker si delavstvo ne zna pomagati, ker ni izobra¬ ženo dovolj, in zato, drugič, ker delavstvo ni edino, ker ne kooperira, ne sodeluje. Delavski časniki in znanstvene knjige so zato, da se delavstvo izobrazi; in delavske organizacije, politične in industrijelne so zato, da se de¬ lavstvo druži, da nastopa roka v roki proti nasprotniku in tlačitelju. Vsaka stroka delav¬ cev se naj združi in izobražuje. Vsak delavec razumeti bi moral ves sestav svoje stroke, vse zveze in odvisnosti, vse medsebojnosti, ker le na podlagi izobrazbe in pozpanja de- laskih: moči in sredstev bo ložje presodil ves položaj, lahko trezno umeril svojo razmerje do delodajalca, in potem z večjo upravičenost¬ jo zahteval od njega svoje pravice. Ako hoče delavec s strokovnimi organizacijami kaj do¬ seči, jih mora razumeti, in posamezne stroke morajo biti spojene v eno federacijo ali zvezo, katera bi v skrajni potrebi nastopila skupno. Take 'zveze zamore pa le uresničiti izobražen delavec, zato naj vsak delavec stremi v prvi vrstico izobrazbi, ki je temelj vsega znanstva, vsega napredka, vsega blagostanja. Z neizo¬ braženim človekom ni doseči ničesar, zatoraj čitajte in sodite! Kakor delujejo organizacije danes, mora slediti poraz po porazu. Politične moči delavstvo nima za seboj, posvetna in cerkvena gosposka stoji v vrstah kapitala, in še celo posamezne stroke organiziranega de¬ lavstva ne sodelujejo. Kako hočejo doseči pra¬ vice premogarji s pomočjo organizacije, v ka¬ teri .so združeni in jo z združenimi uplačili vzdržujejo, ne delujejo, ne nastopijo pa zdru¬ ženo? Organizacija je država, in če je en regi¬ ment vojaštva te države v vojski, morajo iti v vojski vsi. če potreba. In v organizaciji U. M. W. of A. je ta slučaj. V Coloradi so člani te organizacije v ljuti dolgotrajni bitki s kapi¬ talom, v Oliijo je kapital vrgel premogarje na cesto, v Pennsylvaniji in drugod pa delajo. Taka organizacija, taka država nima nobene moči, in nje člani, nje regimenti morajo biti poraženi vselej z velikimi žrtvami. Kadar je boj, moralo bi iti vse v boj, drugače je boljše, da se ne spušča v boj. Poleg tega morali bi pa biti vsi delavci tudi v delavski politični orga¬ nizaciji, ker brez moči v politiki, 'brez da se ima državne vajeti v rokah, je vsaka borba otežkočena. Prvi maj opomni delavca na njegovo svo¬ bodo, na bratstvo, na, enakopravnost. Ta dan združuje vse delavstvo v slavlju, kakor zdru¬ žuje delo se delavstvo v trpljenju. Na poti iz tega trpljenja do boljše bodočnosti pa naj združuje vesoljno delavstvo — politična in industrij elna organizacija. Skupno delo naj vodi delavstvo do dneva resnične svobode, ko- bo on enako spoštovan kakor bogatin, ko bo dobil po delu razmerno plačo, ko bo politično tako važen, kakor je danes kapitalist. Prvi maj je delavski prazpjik, ki nas naj v slož¬ nosti združi, da nas potom tesnih zjedinjenj privede do pravega resničnega dneva svo¬ bode. OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v s o venski farmerski naselbini v W au- sankee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se Jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je.v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod- nebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in 'dobro prodajo. Kraj, ki/je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr¬ žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje 'brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena naj¬ večjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da je vse to resnica, Vam lahko doka¬ že veliko število rojakov, ki so tu¬ kaj kupili zemljo, in številna za¬ hvalna pisma, ki so v uradu vsa¬ komur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zem¬ lji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬ di povrnem vožnjo vsakomur, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na A. MANTEL, Wausaukee, Wis. OSEBNA SVOBODA. Louis Hammerling. VIII. Ako je res, da je med vsemi sovražniki človeške svobode najstrašnejša človeška neve¬ dnost, je v enaki meri res, da je največja med vsemi nevarnostmi, katera nastane, ta, da je prostost nevedna blaznost onih, ki je ne znajo prav uporabiti. Ko so leta 1898 priklopile Zdr. države Fi¬ lipinsko otočje svojemu ozemlju, se ni razteg¬ nilo polne mere politične in osebne svobode, katero uživajo državljani naše velike republi¬ ke, na narod tega otočja "in to je bilo povsem pametno. Varno uporabljanje prostosti je od¬ visno od moči samozatajevanja, ki je lastno človeku, ki uživa prostost. 'Samozatajevanje pa je produkt vzgoje ter se ga ne more vcepiti človeku potom zakona prav tako kot nobene druge čednosti ne. Divjim, napol divjim naro¬ dom manjka kot je znano samozatajevanja ter so raditega nezmožni samovlade. V kratkem rečeno, na meri samo-kontrole, katero ima kaka družba ali skupina sloni tudi pravica dotiene skupine do prostosti. Ta prin¬ cip je tako utemeljen, da tudi najbolj liberal¬ ne moderne vlade včasih začasno suspendirajo najbolj dragocene pravice naroda in sicer le v skrajni sili, ki nastopi na primer pri velikem razburjenju med ljudstvom, kadar je javno mnenje razburkano vsled kake velike narodne nesreče ali kadar se polasti javnosti val so- cijalne, politične ali verske histerije, ki se po¬ javi od časa do časa v najbolj civiliziranih deželah. Ob takih prilikah izgubi torej splošno občinstvo kontrolo nad seboj in nad svojimi čuvstvi in posledica tega je, da izgubi narod kot tak začasno tudi svoje najdražje pravice in privilegije. Pravice in prostosti cele družbe' obstajejo torej na dejanjih posameznika in raditega je največje važnosti, da vpliva družba.kot celota na posamezne člane v smislu, da jih odvrača od ogrožanja prostosti vseh. Da je družba zmožna izvrševati ta upliv ter ga je v nekdanjih časih izvrševala z večjim uspehom, zato ima zgodovina ^eč eklatantnih dokazov. Verska nestrpnost na primer, ki je skozi cela stoletja povzročala najbolj krvave vojne, ki ‘so decimirale narode civiliziranega sveta, je skoro praktično izginila kot faktor v javnem življenju velikih in močnih narodov in to ne vsled zakonov posameznih vlad, tem¬ več vsled neprestanega'napredovanja javnega mnenja v smeri proti priznanju pravic indi¬ vidualne vesti in individualnega prepričanja. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Grand MeMahan. GRAND M C MAHAN je eden naj starejših meščanov mesta Ely, Mirin., kandidira za mesto. okrajnega komisarja (COUNTY COMMISIONER) Mr. MeMahan uraduje v tem u- radu že štiri leta, in pod njegovim nadzorstvom se je zgradilo več po¬ tov v našem okraju, kakor kedaj poprej, zatorej zasluži naklonje¬ nost volilcev. Priporoča se slovenskim volilcem tla glasujejo pri primarnih volit- dne 16. junija 1914 za njega. Grand MeMahan. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Jas. W. Osborne. sa cD i fe> P i Jas. W. Osborne ELY, MINN. kandidat Vermillion okraja za dr¬ žavnega poslanca 61. distrikta. Primarne volitve dne 16. ju¬ nija 1914. Mr. Osborne živi v tem okraju nad 12 let in so mu potrebe tega okraja dobro znane. Če bode izvo¬ ljen, obljublja zastopati svoj okraj v naprednem smislu. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436 - 1 .. Frank Brand —: TRGOVEC :— Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonvvealth Ave., NEW DULUTH, MINN. ’ Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. KUPUJTE PRI TRGOVCIH KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Oo & VP go iak krulh šok'° m Dosedanji urednik “Narodnega Vestnika” Viljem Brunschmid s svojo družino. DR. RICHTER S Pain Expellei Prežene bolečine revmatizma. ■ kostnice, mišični revmatizem, nenL i jo ali trganje po čeljustih. Olajšaj bolečine in trdosti v členih in miad Izvrstno zdravilo, če se kak člen ne, za hromost ter odrgnenja. ozdravi preldajenje, gripo, in nahod. Zabrani vnetje pljui šeanje v prsih- Ozdravi glavobol in zobobol 4—5 kapljic v kozarcu vode vrstno sredstvo za grgranje v vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v koza: de) je izvrstno zoper krč v želi neprebavljisti. Pristni e Obeti trem suro; ij qft kosti, prid v mleku nam ^ a iy '*' ■ H 11 ' xpeller pride v zavora in soli. Vse - ti i laiMa«; „ 1 . • . kakor ga kaže slika. PAZITE NA NIČVREDNE PONAREDBE. 25 in 50 centov steklenica v 563 ' N epelka" • j; curo ve ^ • 1 žein tuega ore 8 P^jee oM° ži s , r*Pf r zavij vs< ***** n Z Reneji' 201 prepelic P° 1( ILla. kateremu li ste in par ' ^šampinjonov. T***r ge ja peteršilja; pe< jjjjt, potem jih P os C t ,£o se moka zi lij s pol kozarcem a enkrat, potem so ; 565. Prepelice v kvašo iz vil it ju običajnih zelen, It deni vanjo stare p ledni jih. speci; p It«, surovim masloi il njim daj makaron 566. Sesekane pn F. Ad. Richter & C« 74-80 WASH1NGT0N STREH NEW Y0RK. Steel Trs in s ■ pretlači skozi sit 2 kozarca s "“*> 4 seseki j; lo Muškatne; _, ‘“>aži model i^eni vanj to s las »N 20 »vi Minut v j?®, juhe, r 4 iampink 1 ; njo 00 ►ine Chicago Safety&Courtesv Included With VourTicket Prvi in centralni oddelek Garij tvorufri w?w a Ž^o^J Minnesotl > sta edina kraja, ki se ^ okra Ul e - h “ C P INEE i OTA STEEL KOMPANI JE, ki stane 825,00«. bo in je ze vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev sv J s Pre Peli ( i J* v kozo č ^ik p ° oirain aTEEL KOMPANI JE, tl Izvrstni? Ze vs tanovilo tisoče jeklarskih ‘ vrinae za vsakovrstno trgovino. Jrei^abovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in s lf“Sčslt noifio ood!?«?n S« 5,00 a ° 8100-00 naplačnine, ostanek v “J??* po S10.00 do $15.00. — Trg-ovske lote od $ 700.00 naprej, V& Iv ha mesec. Cen a »n f.a.lca rln. serlai lahkO „ i7fi00< , M jot)' koliko?^“boijsanja, tako da lahko sami izračunite, kaj za 5® “, če zVls anja cene; zato kupite sedaj. popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 202 Palladio Building Duluth, y jjj V t-V, _ ION ,OME Q 610-611 DULUTH,^ Že P°slnžili prilike, katero Vam nudi LAKE HOME CO. na zemljišču, znano pod imenom f i uku V L, okoli petnajst milj od mesta TOWER na jezeru v p r« V a naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po podroo ja- 1 cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid LAKE VERMILLION SUMMER HOME • 610-611 Alworth Building, -:- Duluth, Min n ' ^ v^« l > N, L„ ' ;Sv Pel i' šS S NSd v v k ' 1 > 5 : V h X : KS 1 27. aprila 191^ NARODNI vestnik Za naše gospodinje. kuhinja (Dalje.) 562. Prepelice v omaki ’ -• očisti in nasoli 3 olir.e deni j iti ie P°l drug k0Zar6C netane- Potem do 4 kozo ter na- kisle jili duši pokrite ognju, so Tako priprav- jako okusne. lahkem _ ene prepelice 563 . Nadevane prepelice. v trebuh možnarju Natlači prepelicam .j ei nadev: Stolči v v 'k žlico surovega masla, ce¬ ri žemlje, 5 zrn popra in prav 1 muškatnega oreha. Ta nadev 55 še skozi sito m ga potem [dalje uporabljaj. Ali: Pokapaj kruhove drobtine sokom m surovim s tem trebuh slaninskimi) limonovim aslom in napolni epelice. Prepelice obloži s v . zinami ter zavij vsako v cist, s ro vim maslom namazan papir. ‘ so pečene, jih zopet razvij ter cele na mizo. drugo, kakor piščancem ter jih nasoli. Potem naveži nanje slanin- skili rezin in jih peci v kozi ali pa na majhnem ražnju. Polivaj jih s surovim maslom ali z mastjo ter jih peci urno na hudem ognju. Daj jih na mizo s kislo in sladko solato, 570. Jerebice v kvaši. m rodnega 1 lv »io družino, UR. RICHTEI »in Expd slika. \7|TF. NA PONAREDBE- _ »»tnV 564. Prepelice po lovski šegi. Peci nasoljene prepelice na suro € m maslu, kateremu prideni tri avorjeve liste in par na listke zre- inili šampinjonov. Črez 10 minut potresi z žličico sesekljane ce¬ de in peteršilja; peci jih še par ut, potem jih posipaj z žlico .ke. Ko se moka zarumeni, jih ,lij s pol' kozarcem vina; prevri enkrat, potem so gotove. 565. Prepelice v kvaši. Sklihaj kvašo iz vina, kisa, vo- [ in običajnih zelenja-v in dišav deni vanjo stare prepelice. Čez dni jih speci; polivaj jih s vašo. surovim maslom in z juho. njim daj makaron ali polente. 566. Sesekane prepelice. Oberi trem surovim prepelicam bso od kosti, prideni temu mesu slo v mleku namočene in ožete (mlje, dve polni žlici surovega sla in soli. Vse to dobro stolči [pretlači skozi sito; primešaj še Ijajca, 2 kozarca sladke ali kisle llipetane, 4 sesekljane gomoljike malo muškatnega oreha. Po- i namaži model s surovim ma- pm deni vanj to sekanico ter jo aj 20 minut v sopari. — Na- vi prežganje in ga zalij s ko- ircem juhe, prideni še par se- Skuhaj vina, vode in vinskega kisa, vsakega jednak del; malo če¬ bule, peteršilja, zelene, 'korenja, popra, brinjevih jagod in materi¬ ne dušice ter deni starejše jerebi¬ ce v to kvašo za par dni. Ko jih pečeš, jih polivaj s kvašo, surovim maslom in naposled s smetano. 571. Dušene jerebice. Naveži jerebicam na prša sla- ninskih rezin ter jih deni potem v kozo na surovo maslo, čebulo, pe¬ teršilj, zeleno, korenje in krompir, vse narezano na listke; prideni tu di lovorjev listič in malo juhe. Je¬ rebice duši pokrite; naposled jih zarumeni, prilij še par žlic vina, duši jih še nekaj minut, potem jih zreži ter precedi nanje sok, ki je ostal v kozi. K jerebicam daj du¬ šenega riža, močnatih žličnikov, la¬ ških makaron ali kaj dr. Ali: Deni jerebice na zelenjavo in surovo maslo, kakor prej, a pri¬ deni še košček 'telečjega mesa, že¬ lodčke in jeterca od jerebic in ma¬ lo ingverja. Jerebjpe in to duši ta¬ ko dolgo, da se vse lepo zarume¬ ni ; potem vlij v kozo 3 dele juhe in en del kisa ter to še malo pre¬ kuhaj. Telečje meso, jeterca in že¬ lodčke pa sesekljaj z limonovimi olupki, zelenim peteršiljem in ka¬ prami. Jerebice deni v drugo ko¬ zo, sekanico pa v svetlo-rjavo pre¬ žganje in ga zalij z juho in s ki¬ som, kateri je ostal v kozi. Jerebi¬ ce zreži in jih zalij s to omako. Okrog pa deni kako močnato jed iz maslenega testa, n. pr. rahle ko¬ ličke, ali kaj dr. VLAK PADE V POTOK ŠTIRI USMRČENI Vimta, Okla., 26. aprila — Šti¬ ri možje so bili usmrčeni in šest je bilo ranjenih ker je skočil vlak M. K. & T. železnice s tira in je str¬ moglavil v potok. Nesreča se je- pripetila 20 milj severno od tukaj. \d. R icllle ' \V ASHlN 1 Gl" pijanih šampinjonov, soka pol - «' rtB pnone, malo popra, soli in pol ko- irca vina. To omako dobro pre- F m oblij ž njo v sopari kuha- I puding. 567. Prepelice v rižu. fiareži v kozo slanine, potresi n® ^ ese klja.no čebulo in peter¬ ih 111 ter deni na to oskubljene, J_ e ue in nasoljene prepelice. Po- jih z°p e t 2 čebulo, peteršiljem 0 loži s slaninskimi rezinami, A s surovim, razgretim maslom [hh-Speci, napol. V drugi kozi j f n ^’ me i katerega deni malo .uTif 8 £ ra } la - Ko je riž že napol "F* > /f ’ .^i v sredo prepelice; 7 n * z juho ter vlij vse to na •’ v kateri so se prej pekle, pa e n D re Pelice. Duši vse P re P e d ce v sredo 1 1 ' a > okrog pa naloži riž. Prepelice v mlečni kaši. ? a mle ku kaše; ko je že ^■^l l mehka ’ P prideni 2 ' tov ega masla i «ti BERAČICA IMA $8000. — VŠITIH V KIKLI. •Sliaron, Pa., 24. aprila — Sta¬ ra uboga ženica, Charlotte Grum- mel, je prosila za vsprejetje v ob¬ činsko ubožnico. Pri sprejetju so jo preiskali in našli so, da je imela ušitih v kikli bankovcev za $8000. 9 MRTVIH. 7 RANJENIH VSLED EKSPLOZIJE 1 PLINA. Macoun, Sašk., 22. aprila V kleti pod jedilnico tukajšnega ho¬ tela je eksplodiral kotel za plin, vsled česar je bilo usmrčenih 9 oseb, sedem jih je pa zadobilo te¬ lesne poškodbe. Poslopje je bilo kmalu po eks¬ ploziji obdano s plamenom -in je popolnoma vničeno. RAZNOTEROSTI. Spopad med vojaki in civilisti v Tridentu. Vojaki garnizije v Tri- dentu so se sprli z italijanskimi civilisti v železniškem vozu. Med spopadom so civilisti dvema voja¬ koma vzeli bajoneta. Na postaji Trident so zahtevali vojaki inter¬ vencijo. V spor sta posegla dva častnika, a spopad se je ponovil. Vojaki so se branili proti premoči z orožjem. Padel je tudi en strel. Izid spopada ni znan. Kanarček kot priča. V Schone- bergu je imel neki krčmar zelo do¬ mačega kanarčka, ki je znal peti vec pesmic, katerih ga je krčmar s pomočjo posebne piščalke nau¬ čil. Nekega dne pa je ljubeznjive- ga ptička nenadoma zmanjkalo in krčmar je takoj sumil, da mu ga je izmaknil neki mehanik. Nazna¬ nil je stvar policiji, ki je v stano¬ vanju mehanika res našla kanar¬ čka. Toda mehanik je trdil, da je to njegov kanarček, ki ga ima že dalj časa. Krčmar je nato predla gal za pričo kanarčka, češ, ako je moj, mi bo takoj zletel na roko. Odprli so kletko, krčmar je prija¬ zno poklical ptička in mu pomolil prst. In res: kanarček je takoj ves vesel začel čebljati in zletel kr čmarju na roko. Mehanik je nato priznal, da je res ukradel krčmar¬ ju kanarčka. Največji dolžnik v Evropi. Fi naneni in aristokratski krogi v Be rolinu so hudo potrti. Zgodili sta se namreč dve veliki gospodarski katastrofi. Hiša AVertheim, naj ve čji “Waarenhaus” v Berolinu je prišla v konkurz in znašajo pa¬ siva 20 miljonov, in razšel se je takozvani “Fiirstenkonzern”, zve za nemških knezov, ki se je lotila velikanskih podjetij in špekulira¬ la in doživela polomijo. Samo knez Hohenlohe je izgubil samo pri tej polomijo 24 milijonov. A že prej je pri raznih industrija! n-ih podjetjih izgubil ogromne svo te. Nemška banka mu je poso dila na njegova posestva na Ogr skem 80 milijonov. Ta posestva so pač cenjena na 130 milijonov, kako naj se prodado, kdo ima toli ko denarja, da bi jih mogel kupi ti? Vsi dolgovi kneza Hohenlohea se cenijo na 110 milijonov, vštevši izgubo pri “Fiirstenkonzernu” in je čisto izključeno, da bi pri pro¬ daji rečenih posestev moglo kne¬ zu kaj ostati. Knez, ki je danes 70 let star je miniran; edina tolažbo njegova je, da ga na celem svetu ni privatnega človeka, ki bi imel toliko dolga, kakor on. Izvanredna prilika dobivati dobiček od železnice čez bogato ozemlje Čez 40,000,000 ton gozdnih pridelkov in brezmejni zakladi železne rude pričakujejo zgradb - te železnice. Grand Marais & Nortiawesterii Ry. Co., minnesotska korporacija, ima $300,000,00 kapitala. Tri tisoč delnic po $100.00 vsaka. Cook county je prispevala tridesetletno posojilo $100.000 po 5 od¬ stotkov, da pomaga zgraditi železnico. Bondi so bili izdelani dne 1. julija 1913 in so v posesti First National banke v Duluth, Minnesota. Note: A dvantajeouš Ječati on of the G ran k° koza polna »e s c. mora ^Ki kaša. Pokapaj maslom ter postavi o 8 Otovim, too da se kaša lepo ru- -a »£ r“ ,e '” i0 da -i k » r ’ A ‘ UZo ali pa j 0 zvrni na kr o bru . prepelic, zado- IJ ° tU( K golobje. ' Čečene jerebice. re , bi « e suhe oskubi ’ R°F>eri i z 126 MRTVIH. 195 RANJE¬ NIH V BOJU PRI VERA CRUZ. Vera Cruz, Mex., 25. aprila — Po natančnem štetju mrtvih in ranjenih v praskah za Vera Cruz se je našlo, da so Meksikanci zgu¬ bili 126 mrtvili in 195 ranjenih. Trgovci so se obrnili do povelj¬ nika vojaštva Združenih držav, da jih bo vojaštvo branilo, ee odpre¬ jo trgovine. NAZNANJE. Spodaj podpisani priporočam Slovencem in Hrvatom, ki želijo kupite lote ali farme, da se obrne¬ jo na Max Voleanšek, Eveleth, Minn. Jaz sem kupil loto od nje¬ ga in postregel je mene kot druge (povsem pošteno, zato se mu za¬ hvaljujem in ga priporočam. Frank Krall, 98 A ve. West, New Duluth, Minn. POZOR ROJAKI! Zaradi selitve želim prodati do¬ bro urejeni salon. Zglasite se na 283 Reed St. Milvvaukee, Wis. njih p opali jim drob in vse POŽAR VNIČI DVE VELIKI TOVARNI. Baltimore, Md., 26. aprila Ogenj je popolnoma vpepelil to¬ varni za umetna gnojila, ki ste spadali Atlantic Fertilize kompa ni ji in United States Fertilize kompaniji. Škoda znaša blizu pol drugega milj ona dolarjev. 500 AKROV ZEMLJE dve milje južno od mesta Ely, Minn. Izvrstna kmetijska zemlja. County bo delala cesto Čez zem¬ ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬ vo, je tukaj lepa prilika. Zemljiš¬ če pokaže brez vseh stroškov Anton Hočevar, Ely, Minn. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okolice na¬ znanjam, da sem preselil- svoj GOSTILNO v Kline-evo hišo na 2nd AVENIJE & LAKE STREET. Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. 6000 AKROV ZEMLJE imam na prodaj v Clark county, v državi Wisconsin. Zemlja je ro¬ dovitna. Za natančna pojasnila o- brnite se pismeno ali ustmeno na ANTON SAMSA, 2008 Blue Island Avenue Chicago, 111. POLITIČEN OGLAS. Priobčen po Mr. Salomon Sax, kandidat za legislaturo za 61. okraj. Plačano $12.00. GEO. L. BROZICH, blagajnik. M. J. MURPHY, predsednik. FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3°| 0 od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬ nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest- ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri' nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju, istotalto izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami posluje«pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji. JOHN DEBELAK. 413 Monroe St. Eveleth, Minn. Naznanjam Va.m, da sem otvo- ril novo krojačnico. Čistim tudi. obleke, naj si bo ženske ali moške. Se priporočam John Agnich gostilničar Grand Street Eveleth, Minn. Sveže pivo, pristno vino in druge raznovrstne pi¬ jače ter t nijske smotke. Prodajam Železniške in parobrodne LISTKE NA VSE KRAJE SVETA Se priporočam rojakom in bratom Hrvatom. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH Salomon Sax kandidat za legislaturo za 61. okraj ki obsega okolice Eveleth, Virgi¬ nia. Gilbert, Biwa-bik, Aurora, To wer in Ely. Jaz živim na Range že 22 let in so mi razmere poznane. Vi poznate mene in jaz Vas in Va¬ še potrebščine. Nikdar se nisem strašil nastopiti javno za pravico in se iudi v bodoče ne boru. Poseb¬ no se bom zavzel za razvoj žele¬ znega okrožja, za napravo cest za boljše delavske postave in za •osebno svobodo. Priporočam se vam volilci, da oddaste svoj glas dne 11. junija pri primarnih vo¬ litvah za * Salomon Sax kandidat za legislaturo za 61 . okraj. * Svoji k svojim! jjj Hi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Ui Jfi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- »fi [fi jeno in bogato založeno lf{ 1 grocerijsko trgovino, š »i V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- ffi Hi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo S Si Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- S S jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! S Si S« [p Za mnogobrofen poset In naklonfenost se uljudno priporočat “j * MAT H. VIDA S, | s; slovenska trgovina. |£ [fi BUVABIK, MINN. Telefon 63. ifi r DE 311 5 pristnih Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go - stilničar, kateri hoče napredovati, mora po * skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zarnore kupiti le pri A. Horwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Hi-ghlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskusu j o; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po fl cenik. U A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET. ILL. 3E DqE DE Dopisi. Eveleth, Minn., 3. aprila. PROTEST. društva sv. Barbare postaa št. 30, Eveleth, Minn., spadajoče v Forest City, Pa. Naše društvo odločno protestu- je proti neosnovani gonji zoper naše sedanje glasilo Narodni Vest¬ nik, katero gonjo so pričeli neka¬ teri mračnjaki edino iz osebnega sovraštva in zavisti, ter zato, kei ker je Narodni Vestnik eden istih listov, ki odpira ljudstvu oci in ga pelje k višji izobrazbi. Mi članstvo, smo uverjeni in prepričani, da je sedanje glasilo društva sv. Barbare, Narodni Vestnik, za socijalno, politično, gospodarsko, in zadruzeno izobraz bo mnogo večje koristi kot je Glas Naroda sedaj in kakor je bil kedaj v preteklosti. Narodni Vest¬ nik je v prvih vrstah slovenskih delavskih listov, kar se o Glas Na- =podarji na lastni grudi, kar, bi pripomoglo, da bi ne bilo toliko sivolasih Slovencev v industrijel- ni borbi za negotovi kruh. Poleg tega je tudi izvabljal in še izva¬ blja denar iz žepov Slovencev, da ga pošiljajo v stari kraj tudi v ta¬ ke denarne zavode kot je bila Glavna posojilnica v Ljubljani, ki je 'bankrotirala, vsled česar je zgu¬ bilo več Slovencev v Ameriki te¬ žko prislužen in pristradan denar. Mi služimo kruh v Ameriki; zato- raj je naša dolžnost, da ne izpra- znujemo ameriški denarni trg s tem, da pošiljamo denar v stari kraj, ampak da ga nalagamo v tu¬ kajšnje denarne zavode in vzdr¬ žujemo tako skupno prosperiteto republike. Denar naj se pošlje v stari kraj le odvisnim; neumno pa je, nalagati denar v starokraj- ske hranilnice, in izčrpevati ame- rikanski denarni trg, kar pomaga kolikor toliko k krizam in brez delnosti. Kar se tiče slovenskih zavaro valnili, izobraževalnih gospodar¬ skih, političnih in drugih organiza cij, še ni “Glas Naroda” vstanovil nobene, pač je večkrat ruval zo- roda, ki je le radi skrajnega pri- per organizatorično in sodeloval- tiska stopil v delavsko organizaci¬ jo, nikdar reči ne more, pač pa se zamore reči, da ni bil Glas Na¬ roda nikdar naklonjen delavski in dustrijeini niti delavski politični organizaciji. Mi zavedni člani po¬ staje št. 30, S. K. P. D. sv. Barba¬ re, vemo, da uniijski znak ni spre¬ obrnil načel Glas Naroda in jih tudi ne bo četudi je list poln zna¬ kov. Znak ni dokaz načel; mi smo napredni, mi se probujamo, mi zahtevamo napredni list za glasi¬ lo, mi zahtevamo kot tesni možje, da se preneha lučati kamenje iz nazadnjaškega tabora na Narodni Vestnik brez vsega vzroka.. Vi ste vrgli prvi kamen iz zlobnosti in ne radi koristi za našo slavno organi no misel. Mi člani postaje št. 30, S. K. P. D. sv. Barbare podajamo kot zve¬ sti bratje in sestre onim našim za¬ vednim bratom in sestrom desnico kateri so protestirali zoper gonjo napram našemu sedanjemu glasi¬ lu, in kličemo jim držimo se zapi snika konvencije, ne dopustimo, da bi vladali našo jednoto ljudje, katerim je edino za svoj žep in za svoj trebuh, za koristi delavstva pa ne dajo nič, ter se mu hlinijo le radi $. Mi delavci tvorimo slav no S. K. P. D., sv. Barbare, mi jo vzdržujemo, mi moramo imeti v nji besedo, katera se mora tudi vpoštevati. Mir in pravica naj vla¬ data v naši mogočni organizaciji zacijo; ne mislite pa, da se vam bo in delujmo roka v roko, da bomo do napredni člani in članice poko- dvignili in razširili našo organi rili, in da bodo mirno gledali va- zacijo in naše glasilo Narodni še zlobnosti. Vi ste delali za raz- Vestnik. dor, ne. za slogo; združenje vam John Malevich, predsednik. pa sploh ne diši. Vam ni za napre¬ dek naše slavne organizacije in slovenskega ljudstva, ker začeli ste tratiti čas z 'zdražbami, mesto da bi porabili isti čas za kako bolj¬ še delo, ki bi hasnilo vam in nam in vsem članstvu mogočnega dru¬ štva sv. Barbare, katega blagi na¬ men ni sejati razprtijo, ampak otirati gorje med svojim član¬ stvom. Isti naši delavski in društ¬ veni bratje in sestre, ki nimajo slepil na očesih, morajo uvideti, da obuja Glas Naroda šele po smr¬ ti kes, kajti imel je celih dvain¬ dvajset let časa se spokoriti, a dr¬ žal se je do zadnje postajanke na neunijsko stran. Zavedni člani društva sv. Barbare so dolgo let opazovali vse nagibanje delavstva proti unijonizmu, a Glas Naroda je ostal trden kot skala na sta¬ rem, nazadnjaškem principu, in spreobrnil se je, ko mu je že voda v grlo tekla. Na pritisk zavednih delavcev in njih prijateljev, kate¬ ri so bili zbrani na dveh konvenci¬ jah, je šele Glas Naroda postal u- nijonaš po zunanjosti, nikakor pa ne v srcu. Bratje in šfestre slavne, organi¬ zacije društva sv. Barbare, tudi John Pogachnik, tajnik John Pančnik, blagajnik. (Predstoječi protest je bil pri¬ držan in priobčili smo ga le na zopetno zahtevo društva, in sicer brez da bi bilo treba plačati $1. Narodni Vestnik.) Calumet, Mich. Nekoliko v pojasnilo ' članom društva Sv. Jožefa, št. 1. S. II. Z., in članicam društva sv. Ane S. H Z. v Calumet Michigan. Ni moja navada se vtikati v tak šne razpore, ampak veže me dol¬ žnost kot odbornika S. II. Z., da razjasnim članom in članicam za¬ kaj se gre. Razpor delajo večinoma sedanji uradniki Zveze, katerih dolžnost bi bila delati slogo in mir pri Zve¬ zi, ne pa razpor, in to so sledeči: Gosp. Joseph A. Ohop., pred. Matija F. Kobe, podprad., John D. Puhek, bivši tajnik, Jos. Jer¬ man, pred. porotnega odbora, Pe¬ ter Pašič, nadzornik, in Glasnika- ši. Vzrok .temu protestiranju je, ker niso dobili uradov na zadnji konvenciji. Moj namen je razložiti vam vi, ki ste bili od par zdražbarjev in j ka j za en vzrok ; ma j 0) in potem egoistov nahujskani in zapeljani, i sodite sami _ Prvi j e zdražbar Jog da ste dvignili razpor v naši orga- * A . Chop, predsednik. On je mne- nizaciji s tem, da ste brez. vzroka tl j a> da se j e nrado valo pri kon- napadli naše sedanje glasilo, kJa- j veneiji proti postavam Združenih rodni Vestnik, prašamo vas, kaj je Glas Naroda tako koristnega storil za našo organizacijo, da bi se ne smelo glasilo nikdar preme- niti? Našega društva odgovor je — nič. Za oglas in druga objav- Ijenja je bil plačan, drugega ko¬ ristnega pa nič storil ni; nasprot¬ no je pa bila naša organizacija sredstvo, s kojirn je Glas Naroda razširjal svoje “rokus pokuse.” Prašamo vas, protestati, kaj je Glas Naroda storil tako koristne¬ ga za slovenski narod v Ameriki? Mi zopet odgovorimo — nič. Spod¬ bujal ni narod k gospodarstvu; po kazal mu ni izvrstne prilike, ki so se nudile ljudem v Ameriki pred 15 in 20 leti, ko je bilo še miljone akrov izvrstnih vladnih homeste- tov odprtih v najboljših in najlep ših krajih, amjpak bili so -časi, ko je Glas Naroda direktno branil Slovencem iti na farme, samo da jih je držal v vednein nomadstvu, da so se preseljevali iz Amerike v Evropo in naobratno iz zgolj nega namena, da je služil Glas Naroda pri prodaji parobrodnih listkov. Nikdar mu ni bilo mar, da bi po- držav. Prašam gospod Chopa, zakaj ni ostal na konvencijij do konca, da bi delegate malo podučil o posta¬ vah Združenih -držav, ker jih ta ko dobro razume. Ali so mogoče na prejšnih konvencijah delali sami državni odvetniki, ker so bi¬ la tako pomanjkljivo sestavljena? Drugi gospod Kobe. On protesti ra da ima vsak uradnik preveliko plačo. Menim, če bi bil gospod Ko¬ be za tajnika izvoljen, ne bi bila plača, nič prevelika. Nadalje pro¬ testira, da je nepravilno, ker je Zveza priznala unijonizem. Sploh na zadnji seji se je izra¬ zil, da zdaj bo W. F. of M., pobra¬ la vso blagajno S. H. Zveze. Pra- šal bi jaz gosp. Kobeta, če ima še kaj več tako zatelebanih? Ali v resnici misli, -da so člani -dr. sv. Jo¬ žefa tako nevedni ? Dejstvo je da,nismo pristopili k W. F. of M., niti k nobeni drugi organizaciji. Vzemimo le primer, dr. sv. Jože¬ fa spada v S. II. Zvezo, vendar' ne ■rabi društvo dati svojega premo¬ ženja. Kako bo S. II. Z. dala svo¬ je premoženje W. F. of M.? Oh stali tudi Slovenci samostojni go-j ubogi demagog Kobe! Naznanjam ti, da Zveza je le pripoznala, da je industrijelna or¬ ganizacija za delavstvo potrebna, in da spodbuja člane, da pristopi¬ jo k delavskim organizacijam. Ker je 99 odstotkov delavcev v S. II. Zvezi, ne morem videti, zakaj bi se sramovali -delavskih organi¬ zacij in bi se jim ogibali. Ali ni sam guverner države Mi¬ chigan rekel, da imajo delavci isto pravico organizirati se kakor apitalisti. Kako mora toraj to bi¬ ti proti zakonom Združenih dr¬ žav ? Zdaj pride na vrsto bivši tajnik John Puhek, kateri spodbuja čla¬ ne društva sv. Jožefa naj protesti¬ rajo proti zadnji konvenciji. Prašal bi jaz gosp. Puheka za¬ kaj je pustil tajništvo, zakaj ni prišel na konvencijo kot glavni tajnik in podučil delegate v pra¬ vilnem poslovanju, če je tak mo¬ drijan ? Dalje_se je ta veleučenjak tudi izrazil, da so delegati na J. S. K. J., nekaj nepravilnega sklenili glede stavbarjev, da pa so stvar hitro sfiksali, da dobivajo -pone¬ srečeni stavkolomci podporo, in ta ko bodo dobivali podporo tudi stavkolomci pri S. H. Zvezi. Res je žalostno, če je odboru J. S. K.. Jednote res srce v hlače zlezlo, in se ne držijo sklepa konvencije. Žalostno tudi, če dopusti članstvo in delegati J. S. K. J., gaziti po sklepih konvencije. Bom pustil J. S. K. J., in prei¬ dem na svojo pot. Četrti je Jos. Jerman, predsed¬ nik porotnega odbora, kateri še danes protestira unionižmu. Toraj Jožek, ali ne bi bila potrebna uni¬ ja za tebe? Ali si pozabil, da nisi mogel dobiti dela za nobeno kom- panijo? Ali morda misliš, da si po¬ ročen s tistim Italijanom? Peti je Peter Pašič. Ta tudi pro testira proti pripoznanju unijoni- zma. Z^kaj pa. gospod Pašič dela za union pivovarno? Ali si morda nevoščljiv, da bi bil še kdo drugi union mož, da bi vžival tisto do¬ bro kakor ti. O tem bomo govori¬ li s tvojimi sodelavci, če bo potre¬ ba. Vsakemu je znano, kaj je vzrok, da G. ni glasila dobil. Torej elani društva sv. Jožefa dobro pre mislite čemu protestirate. Ne po¬ slušajte onih, kateri žalujejo za svojimi uradi in gledajo le za svo¬ jo lastno korist, ne računijo pa na stroške, katere bi povzročila izvan redna konvencija. Kaj ima Jožefovo društvo za en vzrok protestirati? Prvič dru¬ štvo sv. Jožefa ima zdaj štiri u- radnike v ! S. H. Zvezi. Pred zad¬ njo konvencijo je bilo 6 odborni¬ kov društva sv. Jožefa v S. II. Z. Ali mislite, da to ni bilo malo preveč za eno društvo, za druga pa nič? Druga društva, ki niso ime- a nobenega, so zadovoljna, kar je konvencija sklenila. Drugič ali ni¬ šo člani v Minnesoti enakopravni z nami? Ali niso Minnesotčani in člani po drugih državah ravno ta¬ ko opravičeni do uradov kakor Michiganci? Ako hočemo delati za korist Zveze in razširjati Zvezo, moramo delati skupno in složno. Tretjič kakor so se eni izrazili, da smo prodali Slovence no kon¬ venciji, ali morejo Slovenci kaj protestirati? Izvoljenih je bilo 8 Slovencev in 5 Hrvatov. Ali ni to zadovoljstvo (Slovencem. Imeli smo slovenskega tajnika, že od začet¬ ka Zveze. Ali mislite, da Hrvat ne ■sme biti tudi enkrat? Nadalje, če pogledamo uplačila in izplačila', kaj je društvo prejelo od S. H. Z. in kaj plačalo, se iznajde, da je v zadnih 1% leta oboli $3000 več prejelo -kakor plačalo. Ali niso tu¬ di drugi brati prispevali tisti de¬ nar? Ali mislite, da oni ne smejo biti enakopravni z društvom sv. Jožefa? Toraj prosim, le malo pre¬ mislite predno protestirate. Jaz sem član društva sv. Jožefa, am¬ pak moramo soditi nepristransko, in priznavati kar je prav. Nadalje sem videl tudi protest dr. sv. Ane v Glasniku, kateri je jako smešen. Protestirajo odborni¬ ce in nekoliko članic. Ali niso bi¬ le 3 odbornice na konvenciji? Za¬ kaj niso tam protestirale, ampak so molčale kot zid. Prvič protesti¬ rajo, da Narodni Vestnik zagovar¬ ja socijalizem. Kaj je nam mar, kaj on zagoarja. Mi hočemo list, kateri je razširjen, da bo oglašal S. II. Z., še kje drugje, ne samo na Calumetu. Drugič, da v S. H. Z., so sami katoličani. Tudi pri Narodnemu Vestniku niso Turki. In slednjič vera je v cerkvi, ne sme se pa potikati v Zveze ali Jed¬ note. Mi smo se združili, da -bomo podpirali eden druziga v slabih slučajih, ne pa da bi se ozirali na barvo in pobožnost članstva. Mo¬ goče ke-do misli, da nisem katoli¬ čan? Ampak se moti. Vi protestorji zahtevate, gla¬ silo mora biti Glasnik. Glasnik je bil glasilo od začetka Zveze. Če vzamemo preteklost, zgodovino S. H. Z. in drugih organizacij, tako lahko vidimo koliko smo zaostali. Večina delegatov je priznalo, da je glasilo temu krivda. Toraj moje mnenje je da se spo¬ štuje sklepe konvencije in delo¬ vanje delegatov. Če počnemo ruvati bo konvenci¬ ja za konvencijo in nazadnje mo goče še razpademo. Kedo bo kriv? Sami. Torej še enkrat. Pamet in sloga. Pozdrav na vse člane S. H. Z. Anton Geshel I. porot. S. H. Z. Ely, Minn. Sporočati vam moram, cenjeni urednik, -da sem opazil v Glasniku št. 16 protest društva sv. Ane št. 10, S. H. Zveze, s sedežem na Calu met Mich., in sicer proti novoiz¬ voljenemu glasilu. Po mojem mnenju to sploh pro¬ test ni, ampak blamaža za prote- stantovke, ki nekaj pisarijo: kar ni res, in kar se ne more strinjati z zdravim razumom. Protestantov- ke same ne vedo pri čem so, ker pišejo, da je Narodni Vestnik pro¬ tiverski list. Jaz berem Narodni Vestnik odkar je začel izhajati, pa še nisem videl v njemu članka zoper vero, pač pa zoper vraževe- ro. Pomilovanja vredne so prote- stantovke tudi, ker navajajo, da je Narodni Vestnik nepodučljiv list. Resnica je, da najde možki in ženska ravno v Narodnem Vest¬ niku največ podučljivega za prak¬ tično življenje in sicer več v eni številki kot v Glasniku vse leto. Je pač res, da so v vašem protestu sami sebični napadi, katere ste ve članice skup zmašile iž zlobnosti : n ne iz treznega premišljenja in nepristranosti. Opustite, ženske, grdo navado ‘obrekovanja, saj vendar ni res, kar ve navajate. Narodni Vestnik je vsekakor eden najboljših slovenskih listov v A- meriki, med tem ko je Glasnik najslabši. In da je ničvreden za glasilo se mora sklepati iz tega, ker se ni zveza razširila v trinajst¬ letnem obstoju, četudi je imela najboljše polje. Te članice skuša¬ jo pridobiti članstvo da bi potom referenduma odvrglo Narodni Vestnik kot glasilo in bi na njega mesto posadilo Glasnik. Povem vam, da iz te moke ne bo kruha, ker vsak nepristranski človek mo¬ ra priznati, da je Narodni Vestnik mnogo več vreden za S. H. Zvezo kot glasilo kakor Glasnik. Poleg tega, ali bi se nam ne smejal ves pametni svet, če bi imela S. II. Z dve glasili, ki se po mišljenju bi¬ stveno tako razlikujete, kakor se razlikujeta Hrvatska Sloboda, ki je tudi glasilo S. H. Z., in je bila na stavkarsko stran, ter Glasnik, ki je prve vrste 'skeb? Dajte, pre¬ mislite malo, članice, predno spu¬ stite kaj tako nelogičnega v jav nost. Mi zavedni člani in članice se ne bomo ozirali na take pro te ste, ampak delovali bomo na pod lagi pravil in zapisnika sklenjene¬ ga pri konvenciji na Ely, Minn., za proevit in razširjanje naše or¬ ganizacije in za dobrobit članstva v S. H. Zvezi. Narodni Vestnik je bil pri konvenciji pravilno izvo - ljen z večino -devet glasov in bo tudi ostal naše glasilo. Zato skr¬ belo ibode zavedno članstvo S. H. Zveze, katero hoče držati sklepe konvencije, in 'bo odbilo vsak po¬ izkus napraviti članstvu nepotre¬ bne stroške in razpor, ki bi na¬ stal vsled referenduma. Motite se, članice, če mislite, da boste same ve odločevale pri naši organizaci¬ ji, kajti v nji so tudi možje in žen¬ ske, ki niso nikake metle. Pozdrav vsemu zavednemu članstvu, nezavednimu pa obilo pameti. Matevž Zgonc. venske delavce v Ameriki, tunpa držati hočejo Slovenski narod v srednjeveški temi in nevednosti. Med temi listi se odikuje Gla¬ snik najbolj. Predzadnjo številko je posvetil Klopčiču in sicer cele štiri strani posebne izdaje in ga je poveličeval kakor . najsvetejšega moža in odrešenika človeštva, če¬ ravno se je pokazal za časa štra ,- ka v Michigan za najbolj janičar¬ skega hlapca kapitala. Pa kaj ho¬ čemo ; dokler bodo pobožne ovčice na svetu, bo zmiraj tako ko se pa enkrat ovčice spremene v kozle, bo pa drugače. Postimo v miru za sedaj to na- zadujaštvo, in poglejmo malo v napredne liste. Narodni Vestnik in G'asilo sta napredna; Glas svo¬ bode in Proletarec tudi: to pri¬ znam in tudi vsak razredno zave¬ dni .o treznomisleči slivenski dela vec more to priznati ampak zadnji čas sem opazil med zadnjo imeno¬ vanima listoma , veliko napako, ker sta zopet posegla nazaj v staro po le oliko, katero sta že imela pred leti. Nekaj časa se je vilo vse pri- lateijstko in bratsko; sedaj se je pa zopet ddgnil zastareli prah in se kadi, da ne vidimo kaj se godi v taboru nasprotnikov. Urednika Glas Svobode in Proletarca se la¬ sata za dlako v jajcu, dopisnici jima pa pomagajo, mesto ia bi stvar pomorili. Tako delo ni niti soeijalistično, niti svobodomiselno in če se hočemo kedaj otresti ka¬ pitalizma, morata delovati socija¬ lizem in svobodomiselnost skupno. Prepiri ne morejo rodili dobrega sadu, in v Glas Svobode ter v Pro letarcu naj bi ne bilo surovih bo¬ jev za oslovsko senco, pač pa naj bi lista delovala za izobrazbo in napredek slovenskega delavstva v Ameriki. Uredniki kakor tudi do¬ pisniki, ki ste vajeni sukati pero, prenehajte se trgati, in pridite raj še na dan s podučljivimi razpra¬ vami v prid združenja Slovencev v podpornih organizacijah in v prid organiziranja na političnem in industrijelnem polju J. B. COPENHAGEn DUHAN ZA NOSLANi No, Nace, kje si pa Bil? I, pri Antonu Babiču. Prav imaš; tudi jaz vedno tja zaha¬ jam, ker tam sem vedno najboljše po¬ strežen s svežo pivo in unijskimi smod- kami. Za obilen poset se priporoča Anton Babič HOTEL VANDLING, PA. MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNlJFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi ga hočemo prodajati povsod, če ,sp rej 1 -A <■; u< .?> ■j ei zu at Ki seJ V oS U' sel l vtl £e »>« fj po« 101 -’ 1 > e - avl) & da 1 va 1 r teU tud i#1U c ga vaš trgovec nima, ga vaJp^ mi pošljemo po posti po na. vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New York Mii ste sto 1 ' rili Ra ; ;da,to kob ameb z P sporazu "01 Enkrat .storila v Zemu. dosegel svoj m'' me je spoznal — K* P Kjenazapuscenos -MojBog!” je vz todo našli mojo i pustili v pogube Te! n. da hodi oče ok I Morda celo že ] jo kdaj izve — bo "Ne bo prepozno, se ničesar! Akt bi morala imeti, ( Jerica pa je plaki vse, ji je bila v ker je mislila, da z mezincem v nj Zdaji I« pa je začul; oba. Niti za hip n NARODNI VETSN1K ZA VAS, VI ZA NJEGA. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron. zervni zaklad hranilnice 1,330.000 kron. == obrestuje po \%% brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna očina ljubljanska z vsem svojim premožeiijer 1 vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada £5-: Denar poadjajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki Pri banki zahtevajte odločno, da se 1 iC na Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani iu ne v kako drugo manjvarno “šparkaso takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. Zgodovinski roman Opisal Starog ti, d a ^ gledal v tvoji Ako hi j na Jmoeneiši me ubc eh *X>, hi P - P°javi na j i( H) mi "■Mi ti mar ziv Frank Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja denarje ^ Visok ili J® tako gor T i '( -Ti Zenske, ga ka3lB tudi 1 st °rim ‘ e 4i V %eli i r et ' i d st °ri. a te ga ‘t bo » e , , e «0' New Duluth, Minn. Mislim da me ne bo kateri v javnosti napačno razumel ali so¬ dil, ker hočem spregovoriti par be sedi o slovenskemu časopisju. Naročnik sem vseh naprednih Slovenskih listov, in po vrh še do¬ bim v roke več nazadnjaških. Se¬ veda čitam vse, da vidim kaj se piše od ene strani in od druge. U- mevno je da nazadnjaški listi še niso in ne bodo prinašali kaj ko¬ ristnega ali podučljivega za Slo- v staro domovino | Prodaja parobrodN e LISTKE -vaj 1 V v Prelij’ G 4» potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro za vse prekmor ske izvirnih parobrodne družbe po m ceno. cenah. Sot-4 hL %>8c ^ Tisoče Slovencev se vedno obrača na to star« -v rdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi Ptfl Um. ”'‘§ov e kip Hi % le 1] 4 23. aP r rila 1914- N A K O D N I V E S T N I K n SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) sem sprejela predlog, da se popeljeva s tem divjim možem . _kraj, kjer se zdaj nahajate draga moja, je Skutari, turško Skuti 111 , j |. ran j ožine — posetit skupnega znanca Halil hej a, ki sluteča, nesto i J e kako niuCj «er nora pol kozi rtvar *En s edai tei m Povsod, irT1a . ga Pošti Po OV te 2 a skati pri i mamo ff za i na svetu UTON 'la ljubeznjiv in zalbaven gospod. Skoraj mi ni treba povedati, S ' > končal ta poset: privedla sta me v to hišo in mi razodela, da , se J ica __ jetnica, dokler moji sorodniki ne plačajo visoke odkup- ^ D ge jj m naznači oh ugodnem času. Svobodna in nedokljiva sem 1 v vseh prostorih te hiše; Ali Kemal, brat mojega zapevljivca, T Halila v tajinstveni oblasti — drugače ne bi bila varna nb "'hunte, ge bi se pa predrznila stopiti samo v vežo ali klicati kno na pomoč ... z eno besedo, ako poizkusim le najmanjšo ° svojo rešitev, sem izgubljena; povedali so mi brez ovinkov, . človeško življenje v teh krajih nizko ceno in da ne bo vedel tj 1 .-gi n kam sem izginila .. . Hudega mi ni; toda srce me boli od končnega čakanja, ki traja zdaj že par mesecev.’ Ker je videla, da ni še dovolj utolažila Jerice, ji ni hotela poveda- se konča to čakanje že jutrišnji dan in da ostane potem sirota v tej zločinski 'hiši, izročena staremu podležu na milost in nemi- I Upala pa je tudi, da se ji utegne v tem času čudežno posrečiti, •i e rešilen izhod; ravno tista Kemalova znamenja z očmi so mor- 1 "omenila kaj, kar Ibi se dalo izrabiti v prid nesrečne tujke. II Če bi le mogla govoriti z Alijem Kemalom!”’ je dejala sama pri “'Ponudila bi mu par tisoč odkupnine tudi za njo; on drži Hali- 'kak 0r v škripcih, in prepričana sem, da bi sprejel ponudbo v svoji abežljivosti ... “Ali ste storili kake korake' v svrho svoje rešitve?” je prašala na- “A seveda, kako boste, revica — med temi tujimi ljudmi, ki se ne orete sporazumeti z njimi!” ‘0 pač! Enkrat sem poizkusila,” je dejala Jerica in povedala, je storila v Zemunu. “Toda ne morem se nadejati, da bi bil moj ak dosegel svoj namen .. . Kdo ve, ali me je spoznal oni mladi mož, e me je spoznal — ali je opazil in razumel!” Njena zapuščenost ji je stopila mahoma še živeje pred oči. “Moj Bog!” je vzkliknila in si zakrila obraz z obema rokama. — je bodo našli mojo sled! Da, da, slutnja jih je pač ža navdala, da ne pustili v pogubo: in nikoder ni pisma, od nikoder ni glasu. O, l vem, da hodi oče okrog hiše z razoranim čelom in ječi v tajni skrbi! bi! Morda celo že poizveduje. . . Toda preden izve mojo usodo — i jo kdaj izve — bo že zdavnaj prepozno !” "Ne bo prepozno, ljuba moja!” jo je tolažila lady Helena. “Ne te se ničesar! Ako bom rešena jaz, .ste rešeni tudi vi... Kakšno e bi morala imeti, da bi vas zapustila?” Jerica pa je plakala neutolažljivo. Misel na brata, ki bi storil vse, ji je bila v strašni bližini nevarnosti še posebno mučna — i ker je mislila, da on ne ve za njo in ji ne more pomagati ne more niti z mezincem v njeno obrambo.. . Zdajci pa je -začula lady Helena klic — oster šepe.t, ki se je oglasil i okna. Niti za hip ni dvomila, kdo utegne biti; jasnost, da je liotel Ali Kemal prej napovedati svoj nenavadni poset ob tej nenavadni uri, se ji je zdela umljiva sama ob sebi. Z migom roke je pomirila Jerico in planila k omrežju. Jerica ji je sledila s pogledom in videla med omrežjem in med nočjo, — ki je temnela tam zadaj, senco moške glave .... Z grozo in drhtečo napetostjo se je obrnila k steni. 'Pogovor — naši čitatelji se ga še spominjajo — je trajal jedva par minut; a Jerici so bili ti kratki hipi dolga, neskončna večnost. V tem nem pričakovanju je poslušala šepet ponočnega gosta, to nerazumljivo •siketanje, med katerim se je zasvetila le tu in tam znana ji besedica. Zdajci pa je zašumelo trtovje; Jerica se je ozrla proti oknu: lady Helena se je obračala k njej — neznančeva glava je bila izginula. Z neizmerno prošnjo v očeh je pogledala Jerica svojo novo pri¬ jateljico. Hotela je govoriti, prašati; a tolikšno je bilo nje razburjenje, da je komaj izvila besedico: “Kaj?” Lady Helena se je spustila k njej nazaj, prijela jo nežno okrog vrata in pogledala negotovo tja pred sebe, kakor da ne ve, kako bi razodela siroti novico, ki jo je razveselila in vznemirila obenem. Takrat pa se je začul po hodniku drsajoč korak, ki ga je poznala lady Helena dobro: koliko noči ga je poslušala, kako je smukal okrog vrat, in trepetala, ali straži njen prag dovolj mogočno — arnatvska grožnja... Danes pa se te lopovske stopinje niso ustavile pred durmi... za¬ rožljalo je — zaškripalo — zavesa, ki je zastirala vhod, se je zgenila... Ženske so se zdrznile in planile kvišku v neizrekljivi grozi. Tam, za zaveso, se je začulo razburjeno dihanje človeka ki ga žene mrkla, hropeča strast. .. V naslednjem hipu je stal pred njimi! Halil hej je ždel po odhodu Alija Kemala nekaj časa nepremično na svojem mirdarluku. Grožnja srditega Arnavta in sovraštvo, ki je zvenelo iz nje, sta silno vplivala nanj. Zdelo se je, da se je postaral 'za desetletja. Da ga Ali Kenral ne ljubi, je vedel že zdavnaj,; toda upal je, da njegove mržnja ni tako globoka in neiitrebljiva; zibal se je v varljivi nadi, da čas zabriše to, kar je imenoval on v svoji lahkomiselnosti samo nekladnost značajev in natur... Nocoj je spoznal, da se je varal. Ali Kemal mu je zaklical besedo, ki je treščila v njegovo dušo kakor tromba sodnjega dne: Zorka. .. Halil hej je položil roko na obraz, ki so ga prepregale gube — pečati neizmernega uživanja — in se zamislil, dreveneč v strašni tes¬ nobi, ki iga je stiskala čimdalje krute j e za zgodaj okorelo srce... Kako je že bilo?... Zorka. .. Stoj!... Ali ni bila vas — tam ne¬ kje v Makedoniji... blizu Kosovega polja... in v vasi kmet, ki je imel hčer — da, da, hčer z imenom Zorka ! Stari Dušan Popovič je bil tako moder in pravičen, da so ga spoštovali vsi, tudi Turki in Arnavti; skri¬ vali so svoje spoštovanje za surovimi besedami, a nihče se mu ni upal koriti žalega... In Zorka, njegova šestnajstletna hči — bila je kra¬ sna, kakor rosa ne mladi roži; slepci so peli o njej, trg in ban (krčma) sta bila polna njene hvale. .. To je bilo takrat, ko je služil Halil bej še v armadi in se mudil s svojo stotnijo med Arnavti. .. In Halil bej je videl Zorko; ogenj njenih oči je zapalil njegovo dušo;... Ah, tisti peklenski žar! Tisto kovanje strasti v žilah in senčili. .. In nekega ve¬ čera je poslal on, ITalil bej, deset vojakov; polumrtvo so jo privlekli v njegov stan — Popovičevo Zorko. .. Naslednje jutro jo je vrgel pred prag, uničeno, polmrtvo, blazno od studa in sramu. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Eveleth in okolici naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO na 202 Grand Ave., kjer bom ro¬ jakom postregel vedno z najbolj¬ šimi pijačami. Točim sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. V zalogi imam tudi lepo dišeče smodke. Za obilen obisk se priporoča JOHN KUZMA 202 Grand Avenue Eveleth, Minn. /AS, VI ZA m V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvoiske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. kranjsko ranilnica. log 43.5 mil " ono ' 11 dbHW dez r,i o a ND’ (Dalje.) — Rekel sem ti, da si v tem trenutku otrok in bedak. Rekel sem ti, sem gledal v tvoji duši tvoje misli. Ali ti nisem rekel, da odložiš •šje! Ako bi me ubogal, bi' ne stal sedaj pred obtožbo, da si hotel ssSS^ li najmočnejšega človeka v državi. Ali veš, da si zaigral svoje živ- •nje. Strezinja je za hip drhtel od srda vsled neuspelega napada. A se- Se mu pojavi na licu kruta bolest. , Kaj mi mar življenje. Vse si mi vzel, vzel si mi Fatimo, vzemi življenje. — Ali ti je tako malo do življenja? Ali nočeš več videti zelenih aan in visokih gor domovine ? Ali te glas mile matere ne kliče na jtno obal Jadranskega morja? Ti si mi vzel vse, tudi spomin na domovino. Kaj mi je domovi- f ez Fatime, kaj mi mati brez Fatime! Kaj mi življenje! Vzami ln Poteptaj ga. ' To tudi storim, mladec, ali prej še t'e poučim o nečem. Sedaj 2 mojimi vojaki. ^Vadlia el Ameri da znak in v sobo stopita dva vojaka. ~~ Odpeljita tega mladca v samoten zapor, a pazita, da si niče- ne stori. ~~ V zapor me pošiljaš, hadžib, ti me še nisi obsodil na smrt. Ra- ' ^°jiš se Solimana, ker sem njegov poslanik. Čuvaj se tudi te- a ®e sedaj zapiraš. Ali ne veš, da so osebe poslancev svete? 9a, ali ne onih, ki so hoteli, da postanejo navadni ubijalci — ne ” a< Tha el Ameri in mu obrne hrbet. XXVIII. Se je cela Kordova-pripr&vl jala, da čim svečanje sprejme no- a 'f a > S0 vs ^ hvalili modrost hadžiba Wadhe el Amerija, ki je . e ivanja krvi predal Kordovo. Smatrali so to delo za veliko ptlen ° modrost. , j? m ° s tari Hešam v svoji ječi je postajal vedno bolj nestrpen. iažmV. mi niž prav ne ugaja. Kd0 ve ’ Se morda vendar ni mo;i [To se / f° v ^ de m isli Hešamove, ko mu je AVadha el Ameri rekel, da . - 6 cas njegove svobode, zakaj še danes pride v Kordovo novi f Sohman. [ib x si mu °dpiT vrata ? Ali nisi dovolj e > bi me lahko osvobodil in me postavil na močan? Na čelu prestol mojih a ■čaj,? 6 " odvrnil je nato Wadha el Ameri — .ker bi nastala strašna a Jojna in veliko prelivanje krvi. A ti postaneš kalif brez pre¬ me, to je moja stvar. -. lu laz ne m Sl mi, da me osvobodiš, a ti tega niisi storil, fp; ^ ar se m obljubil, to tudi izvršim. Ali sedaj še ni čas za to. — a te besede je pustil jeznega Hešama, ki si ni znal pomoči. Vi- . v ojna m , »Jakrvi. P usti iabil^- ^ a . Z morem več tukaj vzdržati. Poginem v tejstršni ječi. gel se je v kot in zarinil od jeze nohte v zid. Wadha el Ameri je odšel v svoje sobe. Kmalu na to da poklicati Abubekrovo starko, varhinjo Fatime. Takoj, ko je prišla, vpraša: — Ali je vse pripravljeno? — Da. Tedaj mi jo pripelji sem. Starka odide. Wadha tlesne z rokami in ko se prikaže suženj Saib, vpraša: — Ali si gotov, da se sliši v drugo sobo vsaka beseda, ki se tu glasno govori? — Da. Prepričal sem se na lastna ušesa. — Dobro. Tedaj izvrši tako, kakor sem ti rekel. In to takoj. Pazi, da bo vse v redu. Ne pozabi, da visi tvoje življenje na lasu, če se zgodi drugače, nego sem ukazal. — Ne boj se gospodar. Jamčim ti s svojo glavo. — Idi. Hadžib stopi k oknu, ki je imel okvir iz belega marmora z izklesa¬ nimi arabeskami ter se naredil, kakor da se je globoko zamislil. To je trajalo nekaj časa, ko je zaslišal, da je v desni sobi nekaj za¬ rožljalo, kakor da so prišli vojščaki. .. Obrnil se je od okna. — Dobro je! Saib je izvršil svoje. Ali kje je Fatima, revica? Še je mislil, kar se na levi strani odprejo vrata in v sobo stopi star¬ ka, vodeča deklico... Bila je Fatima. Lepa, kakor zora, je gledala s svojimi velikimi očmi, kakor srna. Bila je oblečena v svileno obleko, vezano z zlatom. — Gospodar — reče z nežnim glasom. — Klical si me. — Da. In zakaj, to takoj izveš... Ti starka, lahko greš. . 'Starka odide. Wadha el Ameri se približa lepi deklici in reče glasno, da je za- orilo po sobi. — Fatima, ti si lepa, kakor roža in srečen oni, kateremu zaduhtiš. Ona vzdrhti na te besede. — Gospodar, moje telo drhti pri tvojih besedah. Mislila sem, da si me poklical, da mi nekaj poveš. — Da, povedati ti hočem -— ali ne bodi tako nestrpna. Ali ti je tako malo do tega, da si v moji bližini? Ali mar komaj čakaš, da od¬ ideš? Ali še vedno misliš na onega nesrečnika, ki je p-revaril tebe in mene... Kakor ranjena levinja skoči Fatima. — Gospodar, kaj govoriš? Ne, ne, jaz nisem prav slišala. Da nas je prevaril. On. Kdo on? — Ti še vedno ljubiš Strezinjo? — je bilo jasnejše vprašanje AVahde el Amerija. — Če ga ljubim, če ga še ljubim — vzklikne deklica in se prime za ■P rs i- — Nikdar ga nisem ljubila silnejše, nikdar tako hrepenela za trenutkom, da ga vidim. Kakor išče žejen beduin po pustinji vode v oazi, tako želi moje srce, da ga najde. Moje misli, kakor golobi oble¬ tavajo kraj, kjer se nahaja. O povej mi, kje je... — Rekel sem ti, da ga ljubiš nevrednega. Rekel sem ti, da je prevaril mene in tebe. A ona zmaje z glavo in vzklikne: Ne, ne, kaj govoriš. On naju ni prevaril. To je grda laž. Povej, da ni nič solnca, povej, da je požrl zemljo peklenski požar, povej, da midva nisva več živi bitji, nego prikazni z drugega sveta. Povej mi, da jaz nisem jaz, a da ti nisi ti, povej, kar te je olja, vse ti vernjamem ali da bi se izneveril Strezinja, tega ne verujem, ne, tega mi ne pravi. On je preveč plemenit in pošten. (Konec prihodnjič.) VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Sliebojrgan, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN 5 A ROLI OF HONOR BANK. ** 3% INTEREST PAID ON SAVINCS J 'o Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N —: na :— VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRI J ANOVIGH. Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Minn. Telefone 271 — P. O. Box 152 Priporoča se cenjenim rojakom v obilen poset. Najboljša postrežba s pristnimi pijačami. SVOJI K SVOJIM! Bralec STOJ! pa naredi LINKS UM! kadar prideš v mesto Eveleth m se oglasi pri OTTO J. MAYERLE, kateri ima vedno kaj za Tebe in vse Slovence. V zalogi ima vsakovrstne pripovedne in mo¬ litvene knjige, gramofone, plošče za gramofone s slovenskim besedilom, harmonike, vsakovrstne drobnarije, slaščice, smodke, cigarete in tobak, kakor tudi vse potrebščine za ši¬ valne stroje, katere tudi izvrstno popravlja. Prodajalna je poleg trgovine z železnino, Siegel, na drugo stran Veranto- vega saloona. — Oglejte si na oknih napis: EVELETH SEWING MACHINE SUPPLY STORE OTTO J. MAYERLE. □ E DE DE First National Bank, EVELETH, MINN. Najstareiša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. v Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. as i" , "' h ^=h=^£ DE DE DE Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”. »a p rodaj Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬ lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. Prilika za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri MATT, VIDAS, Box 107, Biwabik, Minnesota. Izšel je III zvezek romana JOHANCA Z 9 velikimi originalnimi slikami. Cena 25c. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., MILWAUKEE, WIS PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40e. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬ ske. — Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Johanee in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Jolfance je dobiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50c. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, ee jim pošljete roman Jo- hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., Mihvaukee, Wis -- SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši :drži, nego lovi. Miners National Bank, EVELETH, MINN. 4!» « * Kapital, preostanek In delniška odgovornost §74.000.00 « * » . V Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica ----- $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. .ROJAKI! Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski, cenik- BENKO RUS & CO. .11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. H NARODNI ve st NIK Iz dnevnika malega poredneža. Amerika humoreska. smrči. Najprej sem mislil,'da ga cbliž na glavo. _5Pril kaj boli, ker je spuščal tako eud- ! vstavi v kotu ograje. Mož stopi (Dalje.) Danes zjutraj sem hotel biti izredno postrežljiv — spomnil sem se na natakarja zamorca iz hote¬ la, kjer stanuje Lili — in ko se je gospa vzdignila, sem 'bliskoma po¬ skočil z besednjaka ter postavil njen stol nekoliko na stran; go¬ tovo se pa ni nadejala, da znam biti tako postrežljiv in zato so je brez premislika hotela vsesti zo¬ pet nazaj; prileteti ni mogla dalj kot na tla. To je bil polom in pok! Ali je pa to prav, da se je tako raz jezila in mi očitala, da sem ji stol nalašč odmaknil? Domov se je namenila pisati, da, sem najbolj poreden deček, kar nas je v šoli, samo en ali dva dni mora še počakati, da se pozdravi, ker je sedaj zelo bolna. Če bi bila vstvarjena iz porcelana razletela bi se bila gotovo na tisoč kosov. Začel sem se učiti tudi zemljepi- sja; pravijo, da je zemlja okrogla, česar pa nikjer ne vidim. V šolski sobi imamo velik globus, ki ga lab ko z roko zasučem. Že davno sem sklenil, da z nožem izrežem košček globusove površine, ker sOm rado¬ veden, ali je v sredi votel ali trd. Učim se tudi aritmetiko. Čudna in šaljiva knjiga. Zapisano je notri, če ima Janezek sedem žemelj in Karlček dvakrat toliko, potem jih ima Karlček 14 kar je pa vendar preobilo za enega samega dečka; cel dan bi se moral postiti, da bi pojedel 14 žemelj. V marcu je pravi čas za spušča¬ nje zmaja, toda bojim se, da ne bom imel posebno veliko veselja in zabave pri tej igri, če bom mo ral ostati tukaj. Mlečen riž, kate rega namlatim dan za dnevom, me je pripravil že ob ves pogum. Pi- bom Beti, ki me je imela vedno ra da, da naj pomaga kuharici speči kaj dobrega, kar naj mi potem po šlje; mojemu želodcu se zija od dolgega časa. V zavodu imamo tudi gospieo, ki izprašuje male dečke. Jaz jo i- mam zelo rad. Imenuje se gospica Hafen. Mislim, da ima tudi ona mene precej rada. Pripovedoval sem ji tudi, da mi doma vsi očita¬ jo, kako poreden da sem, kar me pa zelo žali, ker še nikdar nisem imel slabega namena. Na vso moč sem se ji smilil. Dovolila mi je, da smem priti v njeno sobo, kadar mi bo dolg čas. Danes zvečer ho¬ čem to dovoljenje že porabiti in jo obiskati. Beti mi je večkrat pravila, da je petek nesrečen dan, in morda je to res. Vsi dečki sede za mizo pri večerji, le jaz ne bom dobil ni¬ česar. Žalostno je da moram biti prvi teden, kar sem prestopil prag zavoda, že kaznovan. Če še ni bilo na svetu človeka, kateremu bi se bilo vedno pripetilo, kar je naj¬ manj želel, potem sem jaz prvi, ki ima tako smolo. Prišel sem do sklepa, da sem pod nesrečno zvez¬ do rojen in da mi je bila zadrega za botro pri krstu. Če bi bil nem gluh in slep, potem bi se mi morda godilo bolje. Profesor Pitkin ima nahod in kihati mora tako pogosto, da sko¬ raj ne pride do besede; glavo ima zavito v velik robe<^ iz rdeče svile — Boljše kot nič. Gospa Pitkino- va leži še vedno, vendar me je pa poklicala k sebi in m.i še enkrat povedala, da sem poreden zloben deček. Raje bi imel, da bi mi bila povedala kaj novega. Ko mi je re¬ kla, kaj bo, ako profesor umrje, je pričela jokati, kakor bi jo zelo hudo zobje boleli. Jaz sem pa za¬ vriskal: “Če umrje, potem bo šo¬ la zaprta in jaz grem domov! O veselje.... !” Ona pa pravi: “Ti si mal, brez srčen zlodej!” Mislim, da ni ravno brezsrčno ako želim priti domov. Stvar s profesorjem je pa ta-le: Včeraj eno uro po obedu sem šel pogledat v jedilnico, če ni mor da strežnica pozabila zakleniti moč nate jedi v omaro. Zelo vroče je bi lo v obednici, ker jim služi tud: kot stanovanje. Profesor Pitkin je ležal v vsej svoji dolgosti in ši- rokosti na divanu pri peči; knji¬ ga mu je padla iz roke, ker je za¬ spal: Gospe ni bilo notri, ker še ni zapustila postelje, odkar se je pretrdo vsedla na tla. Bila sva torej cisto sama. Močnata jed je bila pod ključem. Šel sem prav k njemu gledat, zuka tako ne glasove; slišalo se je na ta na¬ čin, kakor bi kdo vlival vodo iz ozke steklenice in poleg tega žvi¬ žgal. Naenkrat pa zapazim, da se mu je na temenu začela glava od¬ pirati. Prestrašil sem se grozno, ker sem mislil, da bo takoj mrtev. Tekel sem k Jaku Bence in mu povedal, kaj da sem videl, toda ta se mi je smejal in rekel: “Oh, kaj bo to! barovko nosi in ta mu je med spanjem gotovo nekoliko od¬ stopila.” Vprašal sem ga, kaj je barovka. Povedal mi je nato, da je 'barov- ka oni del kože, ki ga indijanci potegnejo iz glave, kadar . koga škalpirajo. Vprašam: “Ali je bil morda pro fesor Pitkin škalpiran?” Odvrne mi: “Ne, to'da prav bi se mu zgodilo, ker je tako pust — to bi bilo še vse predobro zanj.” Jaka je imel toliko opravila s svojo latinščino, da ga nisem ho¬ tel motiti, tem^fcč sem se splazil zopet v obednico. Noži so ležali na mizi, pri vsakem krožniku e- den. Vzamem si prvega in se kot miška tiho plazim proti profesor¬ ju. Z nožem potegnem krog in krog njegove glave — kakor sem bral, da delajo Indijanci — in mu potem silno polagoma vzamem škalp, da se ne zbudi. Nato' sem lezel po vseh štirih črez preprogo, kakor bi se plazil po travi ter srečno prišel v predsobo, kjer sem skočil pokoncu in tekel v u- eilnieo. “Uf, uf!” sem tulil, toda ne preglasno. “Vzel sem mu barov¬ ko! Če bi imel pas, takoj si jo pri¬ pnem ! ’ ’ Enakega vpitja še svoj živ dan nisem slišal; rjoveli so vsi kot zverine. “Hura! Živijo Jurček!” “Izključen boš!” “Profesor bo ves divji!” ‘ ‘ Kako si predrzen! ’ ’ “Kar obdrži jo, Jurček!” “Pokaži, kakšna je 1 ” Pokazal sem jo vsem in krasno smo se zabavali z njo. Pomeril sem jo najprej sam, a za mano so si jo tudi drugi posadilli na glavo. Sle¬ dnjič so me zopet pokrili z njo. me postavili na kateder ter vpili: ‘Nekaj nam moraš povedati. Jur¬ ček ! ’ ’ Položim toraj roko na hrbet, ka¬ kor je profesorjeva navada, za- kašljam, se useknem ter rečem: ‘Hm! Danes, gospoda moja, ho¬ čem obrniti vašo pozornost na ži¬ valstvo, v katerem najdete največ različnih vrst in velikosti. Slon je neštetokrat večji kot bolha, a ven¬ dar ga slednja daleč prekosi v •skakanju. Prav nič si ne želim, da bi se mi v spanju slon mesto bol¬ he izprehajal po hrbtu. Danes vas ne bom dalj časa zadrževal, gospo¬ da moja, ker vem, kako težko ča¬ kate, da bi zopet okepali svojega najmanjšega součenca Jurčka.” Dovolili so mi, da sem zlezel s katedra. »Jaka Bence mi je zaše¬ petal,^da najbolje storim, če ba¬ rovko nesem nazaj in Obljubil sem mu, da naredim tako. Hotel sem to precej Storiti in zato sem se vsedel kar na držaj pri stopnicah da bi se preje pridrsal do obedni- ee. Ko. sem bil v največji naglici, nenadoma -profesor stopi v pred sobo in ker se nisem mogel, več ustaviti, sem ga zadel s peto svo¬ jega čevlja ravno v usta. Kri mu je tekla in nekaj zob mu je padlo na tla. To je bilo pa že preneumno. Ni¬ ti mislil nisem, da zobje tako hi¬ tro izpadajo — pa kaj sem jaz kriv? Ko si je brisal kri, sem smuk nil hitro v sobo in pomašil barov ko v peč; bil je namreč tako je¬ zen, da bi mu za nobeno ceno ne bil povedal, kdo mu jo je vzel. Njegova glava je bila prav po¬ dobna nojevemu jajcu, katerega je bratranec prinesel iz Afrike do¬ mu. Vprašal me je, kje da je nje¬ gova barovka, jaz sem ga pa vpra¬ šal, če misli, da je bila mačka? Prijel me je tako trdo za roko, da sem moral jokati, potem sem mu pa rekel, da so najbrže med ča¬ som, ko je spal, prišli Indijanci in ga škalpirali. Z očmi me je ho¬ tel prebosti! Poklical je k sebi vse dečke, pa nobeden mu ni znal razjasniti, kaj da se je zgodilo z njegovo glavo, samo jaz sem mu rekel, da so bile najbrž podgane vsega krive. Jezil se je dokler ni pričel ki¬ hati. Bilo mi je žal,, da sem mu ba¬ rovko požgal, nisem si namreč mi¬ slil, da se odrasel človek tako hi¬ tro prehladi. Svetoval sem mu, da čudno I naj se vleže v posteljo in si dene Rekel je, da bi zaprl šolo, ako bi j bližje, pomeri in strel poči v dru- ne bilo ravno po praznikih; tako | gič-civ, civ, in lisjak hudobni dečki zaslužijo največjo j obleži mrtev na tleh. Urša je sko- kazen. Dejal je tudi, da je skoraj prepričan, da mu ni nihče drugi izmaknil barovke, kakor Jurček, in da bo že kmalu vse izvedel, po¬ tem pa gorje krivcu. Spomnil sem se, da mi je mama pravila, kako grda je laž. Požrl sem torej solze ter rekel: “Gospod profesor, nobeden izmed dečkov ni kriv, temveč bila je mačka. Vi¬ del sem jo, ko se je z barovko 1 - grala; bil sem namreč v obednici, ker sem šel gledat, če je Brigita zaklenila močnato jed; 'bal sem se da >bi kak sladkosnednež ne zavo¬ hal ugodne prilike.” Gospod profesor si je nataknil očala ter me" gledal nekaj časa silno ostro, kakor bi bil tako maj¬ hen, da me mora vsak pogledati s povečalnim steklom, če me hoče videti. Najrajši bi se bil v tla u- drl. Bilo je potrebno pogovor za¬ sukati drugam in zato sem ga Pprašal: “Gospod profesor, ali ste bili s plešo rojeni? Ali je pes¬ tunja pozabila prinesti vam zobe? Sicer vas pomilujem, ker ste na- hodni, vendar pa mislim, da ste že dovolj stari in da bi vam ne bi¬ lo treba napravljati takega vriš- ča, če že hočete umreti!” ' Zardel je kot kuhan rak in stra¬ hovito nagubančil čelo. Gotovo mi je hotel nekaj strogega odgovo- 'ro omedlela in toliko, da je se za- rnogla priti iz hiše. Naglo steče do mesta, kjer je ležal njen lju¬ bljenec v krvi. S tresočo roko od¬ veže trak. in glej, o čudo: čudo¬ delna knjižica je bila prestre¬ ljena — Kakor sem pozneje izvedel, je bil ravno stavek “Kdor to pismo pri sebi nosi, se ga ne prime no¬ bena kroglja” izstreljen iz- knji¬ žice. ■'-V Bolna nevesta (ženinu) : Ah, moj ljubi Vladi, ali bi _ prišel na moj pogreb, ako bi sedajle umrla? Ženin-. “Oh — z veseljem!” Vagabund 1. “Ali vidiš gori oni lepi grad? Graščak iz tega gradu in jaz sva si precej podobna!” Vagabund II. “Kako to? Vagabund I. “Oni gori je začel zbirali danes drugi miljon, jaz pa šele prvega!” NA PRODAJ FARME. riti, ker je začel: drznejši — čih! doslej — čih!” ‘Ti si najpre- katerega sem USODA LISJAKA. Po resničnih doživljajih spisal Miha Neveruje. Šest farm po 40 akrov, čiste za orati, hiša in hlev, samo $20.00 za aker. Slovenska naselbina ob¬ stoječa iz 70 družin. Rastejo vsa- kojaki pridelki. Ne čakajte za de¬ lo v jami, demokratski čas je sla! Kupite farmo in pridelujte lastni živež. Pridite im poglejte kaj pri delujejo vaši rojaki. Ne ozirajte se kaj drugi rečejo, pridite gleda¬ ti sami, ali pa pišite na Frank Ru¬ par ali Frank Deblach, Hclton, Mich. Pogozdeno zemljišče po $10. - aker. Zemljo lasti: □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Ves to 405 West Michigan Str., Tfil.i rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu m sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri SS ne -, Pri „svoji seji je sklenilo Plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 "S: mesec. — Odborniki: Frani Gor- -S5 e, Jf edn . lk; Andro Diviak, pod ^^eclmk; Martin Cliernngel, Box L tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj- oVi'„« arko . Ma i? rle ’ blagajnik; Andro , z i 1 nic ' . zas i'• P 1 ‘‘K- Gospodarski odbor: Vidergar, načelnik; Frank Koz¬ lih- Gorfe, načelnik. Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič. redar. Mali oglasnik. CONRAD & HARD POGREB fe°^ E T ^ 0 ^i«ANi‘MXziX | cI B: wa 1 ^ Slovenec™ T el - st - 95. Pripofočamo se vencem m Hrvatom. Vozovi za po- p-vpho ir-. ^ v culuhi. vozovi za po- Zn lr \ s Y att)e vedno na razpolago. nas fnhke ako e Vrstnih krst. P-''"'-'« nas lahko podnevu ali ponoči. DRUŠTVENI ODBOR: ^HnV« 1 ™’ Jr ” predsednik. JOHN B. SMREKAR, tajnik Ja!og H prp KGCHEVAR ’ ^S-ajnik. JACOG PRESIREN, zastopnik. Ker je društvo le za mlad en oni mladeniči, ki oni iniaaenici, ki šp vsi društvu, da vstopijo v nai ^ kake ™ se poleg tega, da bodo ledino ter čaj bolezni in smrt? . za slu zijo v marsičem, kajti 1 naj f */ zobra ' luje nato, da se čhii w.r, drustvo d ©- tudi izobražujejo an kollkor mogoče Društvo sv. Frančiška Borstnarjev št. 1027, Katoliških isoisrnarjev (Catholio n ^ ^cuuousiah sters) v Ely “»o Order of Fore- razmere dopuščale’ Z a ?_ aterl . ki mu dopušča in . BaiVttieri l ki m u slovenskih Jerinnt’ zam ore pole- Jednoto, bi ^ BURKE &WRIGHT, (THE RUD ERONT) “el ft' 7 ? 9 e ” e «* e S*-. Wuakegan, 111, Slovencem in Hrvatom ck>b?o"zn™j,".okolici priporočamo našo V9 mi trgovino z železnino, brit- di^kif-n 1 « 0 /^! ‘ n karvami. Izvršujemo tu 1 Kle Parska dela. Cene U.A-petroshius pogrebnih, Uo fiR;~ 12 lOth St« 7, \r hlca -° m, Tel. št. 965. Priporoča trebuj^vo^ov 11 Hrvatom “' kadar' po- be liatoPA V ; uauve za svatbe ali pogre cenei^i ei rr 6 1 - m 1 a vedno na razpolago po krst do S * k ° d . dru £j e - Velika izber po dogovoru! 1 Ceni ‘ Pogrebe prevzema poroča rojakom za obilen ol STILNE, kjer ima vedno na dobro pijačo, istotako tudi lepil čišča. — Priporoča se tudi rojai«| vsakovrstna stavbinska dela, IM izvršuje ceno in dobro. MIKE DANCULOVICH r 529 W. Michigan St., Dulaii 1 priporoča Slovencem in BprvatMB jo dobroznano in z najbolj&ffl čarni in smodkami založeno g« katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOOli v obilni poset. Rojaki dobe M« gorka jedila, kar je velike ".^1 sebno za potnike, ki potujejo . mn o o P-Pfila: Svoj* » ***• luth. Držimo se gesla: Svoji J JOŽEF SEKULVf i naznanja cenjenemu °^’” s — znižal cene na zimskem tu, • zalogi tudi drugovrstno b ? čajte se o blagu in cenal po¬ pite drugje. bit ■; I HARMONIKE «4?^ naročifaZ—^Andrej 01 ^ 6 ' 8,1 ** Duluth, Minn. M LJUBO B0GICEVICH, pooblastil, kupnmJ/ri 'S> profienj itd. Posreauj oluaju poškodb. ---" 3^ 'd IGNAC HOČEVAR^ Minn., se P ri P or ^<: n posfJSI vatom v m J 0 *fl b ve že P |r0 ’ kjer toči_vedno sve^r^ dobra vine m --- SKl ,., - . ^ iP pos 0 e«jo? 0 ter 3 bododob< škod -, MARKO MAROLT - jen obisk gostiln W. dobiti sveže Pt^van doft likerje. Vsak Slov ,pex mir ih j v prvi vrsti n svojini rednim m surovim F .notranji, zgodovin onili redkih i im kaka država vlado, -ker san •vati reda. (J guverner njilico ki vendar up I judjf se nah; ki ? Že prv-i bi morali p da so milica 'i dobri, kak miru in reda, •( svojem brzojavu * eovernerju pravi • ostanejo zvezne čel J * 8 v državi, dokler s U" 9 ® ne posreči na 1 “ p °leg tega Proklamaei osel)e , ki so' -^ ov ’ “ n aj se raz ^ se Poljubno svad r°ni 5 . k; fejn “ dva švadr “ a Polka ^ ‘fiaidad ^ čete sta i« Ci okraj ^Šiin ZjUtra j o et n, , 'Ud - tiolo. " - b ^° hob e . a jn K?®« "ia« 28 **Vi.T'. 2ll an hi n ? r 8, ra »v / . , C °lo. o, *>*,'!*» Nk,' ~ >e i '°iijo. PETER VATSKI *«*$$$■ MAT. D. ^ Range, M lcll, j “ iz črž< i '‘‘ in Hrvatom 1 n°‘»L- dev, spadajočih^. JOHN BARICH, Prodaja vozne ja ae» l0 , ^ ske črte ter movino po t,tiev wis co 1 JOSIAH COLLINS pogrebnik In Xej r3 |7 Bilke, SO. '^RANGE^MICH. in Priporoča se Slovencem grebni k * kadar potrebujejo po - stfkbin ™ ^ če potrebujejo okvir in dovr!ui Za skko - Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod.. -4 93^ ANTON SUsA.jj i; ; venska se v o^^instv' 1 ’ •r vatskemu Prepričajta se. up, • le t f el hv U Je! b, 1 S , k{!\N 5o ‘ s S % J e .L er * * V “D