naš tednik Številka 15 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 16. aprila 1993 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec „Ilegalna“ brošura z oglasom KHD na ljudskih šolah Politiki brez posluha za pravice otrok Da se znajo naši najmlajši lepo zabavati, so dokazali tudi na otroškem popoldnevu pri Šoštarju (prireditev je bila v okviru 21. Globaškega kulturnega tedna). Otroško veselje je pač pristno in nenarejeno. Škoda, da so deželni politiki zgubili tak naravni posluh in da nimajo pravega razumevanja za upravičene potrebe otrok na dvojezičnem ozemlju. V nasprotnem primeru bi se jasno izrekli za deželni zakon, ki bi v dvojezičnih vrtcih zagotavljal slovenskim otrokom vzgojo v materinem jeziku. Kaj politiki v resnici mislijo, je povedal Ambrozy Našemu tedniku, ko je zavzel stališče k sklepu izredne seje Sosveta. Beri stran 4 si««: Fe« Na koroških ljudskih šolah razdeljujejo brošuro s celostranskim oglasom KHD, ki po že znanem načinu razlaga cilje in smisel svojega delovanja za nemško govoreče Korošce. Brošuro je izdal „Exekutivforum Österreich“, ki je očitno brez dovoljenja Deželnega šolskega sveta razposlal brošuro na šole. Poslovodečemu predsedniku Deželnega šolskega sveta Hart-mannu Glantschnigu in inšpektorju Franzu Wiegeleju je brošura popolnoma neznana in je prišla na šole brez njihovega dovoljenja. Več na straneh 2/3 REPORTAŽA Hans M. Tuschar je napisal obširno knjigo o Selah, ki bo izšla junija 1993. stran 8 GOST V NT Hanzi Millonig je pred nedavnim obhajal 60-letnico svojega življenja. Heidi Stingler mu je ob tej priložnosti zastavila nekaj vprašanj. Stran 11 Heidi stingler Komentar „Amtssprache Deutsch“ Svoj mačehovski odnos do slovenskih kmetov je znova dokumentirala koroška Kmetijska zbornica kot izdajatelj strokovnega časopisa „Kärntner Bauer“. Pred kratkim je ta časopis izšel v novi obliki. Reforma je bila napovedana že v prejšnjem letu. Uredništvo „Kärntner Bauer“ je celo vsem kmetom poslalo vprašalne pole, da so ti lahko izrazili svoje želje, ki naj bi jih upoštevali pri oblikovanju novega časopisa. Odmev na povpraševanje je bil prav zadovoljiv. Lepo število slovenskih kmetov je ob tej priložnosti podprlo dolgoletno zahtevo zastopnikov Skupnosti južnokoroških kmetov po slovenski strani v strokovnem časopisu. Vendar se zdi, da so te izražene želje, napisane na vprašalnih polah, šle v koš, saj je pri koroški Kmetijski zbornici slej ko prej „Amtssprache Deutsch“. Kako bi tega ne vedeli, ko pa so mandatarji drugih strank pri občnih zborih Kmetijske zbornice slovenska mandatarja vedno spet spominjali ‘na to! Sicer se je pred kratkim zvezni minister za kmetijstvo dipl. inž. Franz Fischler izrekel za možnost uporabe slovenščine v Kmetijski zbornici in njenih okrajnih postojankah na dvojezičnem ozemlju. Vedeti pa je treba, da na Koroškem tečejo ure drugače . . . Ker rešitve glede vprašanja slovenščine kot uradnega jezika pri Kmetijski zbornici ni na vidiku, bo potrebno premisliti, ali naj slovenski kmetje v prihodnje sploh še plačujejo prispevek Zbornici. V primeru, da na koroških tleh ne bo možno najti zadovoljive rešitve, bo potrebno premisliti tudi, ali naj se enakopravnost slovenskih kmetov uveljavi preko Ustavnega sodišča. Državni predsednik dr. Thomas Klestil j „Anwalt für jene, die keine stark V ponedeljek se začnejo Kulturni dnevi koroških Slovencev v Spitta-lu. Odprl jih bo zvezni predsednik dr. Thomas Klesil. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj. Pripravil Janko Kulmesch Naš tednik: Welche Aufgaben verbinden Sie mi Ihrem bevorstehenden Besuch in Spittal/Drau? Dr. Klestil: Die Amtstage in den Bundesländern sind ein wichtiger Teil meiner Amtsauffassung. Dazu gehört in Kärnten selbstverständlich auch der Kontakt und das Gespräch mit der slowenischen Volksgruppe — das Wort „Minderheit“ habe ich nie für sehr passend gefunden, denn jeder von uns ist irgendwo „Minderheit“. Der Terminkalender hat es gefügt, daß mein Aufenthalt mit der Eröffnung der Kulturwoche der Kärntner Slowenen zusammenfällt. Es war also nur natürlich, diese Gelegenheit zu nützen. Als Bundespräsident haben Sie bereits zu einigen Fragen konkret Stellung bezogen. Beabsichtigen Sie auch in der Frage der österreichi- schen Volksgruppen, speziell der Kärntner Slowenen, auf Versäumnisse hinzuweisen? Wenn ja, auf welche? Es ist ganz klar, daß ich in Spittal vor allem auf die Stellung und das Zusammenleben der Volksgruppen in Österreich eingehen werde. Da es bis dahin nur noch wenige Tage sind, bitte ich um Geduld. Grundsätzlich aber möchte ich feststellen, daß ich schon allein durch meine Herkunft aus Wien, das ja ein besonderer Schmelztiegel von Nationalitäten ist, und meine langen Jahre in New York eine besondere Prägung im Verständnis für die Eigenständigkeit gewachsener Sprachgruppen, Kulturen und Traditionen habe. Ich bin auch überzeugt, daß kleinere Volksgruppen gegenüber einer Mehrheit nicht nur Gleichberechtigung brauchen — das wäre zu wenig — sondern be- sondere Pflege und Förderung-Und daß ich mich als Anwalt jener Österreicher verstehe, die in unserer Demokratie keine automatischen Mehrheiten und keine starken Lobbies hinter sich haben. Ich weiß aber auch, daß in den vergangenen Jahren —- gottsei-dank — in Kärnten viel geschehen ist, um den Schutz und die Sicherung der slowenischen Volksgruppe zu gewährleisten-Freilich: es kann immer noch mehr getan werden. Bekanntlich findet Ihr erstes offizielles Treffen mit den Kärntner Slowenen außerhalb des zweisprachigen Gebiets statt. Andererseits wurden Sie bereits von mehreren slowenischen Organisationen zu einem Besuch eingeladen. Sind im Laufe Ihrer gegenwärtigen Amtsperiode noch weitere BesU- Brošura je bila razposlal* EXBKUTIVFOR UM Ö ST E R H E Ta brošura z oglasom Heimatdiensta je bila brez dovoljenja koroškega Deželnega šolskega sveta razposlana na šole na južnem Koroškem. Izdajatelj brošure „Sicherheit für Kinder“ je t. i. kutivforum Österreich“, ki pa je celo v Celovcu na poliy2 neznan. Sedež ima na Nižjem Avstrijskem. „KHD je oglašal kot vsak d^b pravi vodja založbe v Gradcu; ins^toj te je zbiral neki Raimund WatzinS. i Kakor smo zvedeli, se je ta gosPro pri firmah predstavljal kot policista je zbiral oglase v imenu policije. Mai se je tudi vrsta koroških slove^Bk firm, kot Zveza-Bank, Mohorjeva^5m Kärntner Hcimatdicnst: Standort und Ziele Gcwiene Kreise versuchen immer wieder den Kärntner Heimntdicnst, die überparteiliche Bürgerinitiative der Dcutschkärntncr, in ein rechl*rudikales Eck und als slowenenfeindllch abzustempcln. Pani KHD-Obmnnn Dr. Josef Frldner: Pas ist falsrb! it drängen Der Kkrntner Heimaldiemt (KHD) bekennt «ich zu einem gleichberechtigten friedlichen Miteinander der Kärntner beider Zungen in einem freien und ungeteilten Kirnten innerhalb der demokratischen Republik Österreich. Da» Recht der »loweniachen Landsleute auf freie und ungehinderte natürliche Jung auf der Basis desSlaatsver n Kirntner Heimatdienst als ui Entwicklung mgen in einem fr in Republik öster luf der Basis desStaat»vertrage» und seiner Ausführungsgesetze nt ner Heimatdienst als unumstößlich anerkannt. Wenn der KHD als überparteiliche Organisation Deulschklrntner Interessen Kritik übt, so richtet sich diese Kritik stets gegen k Rechte der Mehrheitsbevölkerung, gegenden Verball österreichische Nationalismen, niei leutc im allgemeinen. » aber gegen die slowenischen Lands- Waw ainri heute die wichtig*!! Kirnten muß im künftigen Euro; i Ziele den KHP? ftigen Europa als weitgehend autonome politisci ünheit in seinen derzeitigen Grenzen bestehen bl haften fl erethni» Entwicklung von Deutschklrntnern und Slowenischklrntnern. crung eu Cleichbehandlung beider ethnischer Gruppen. Da» heißt Abbau der Privile-terung umfassenden zugunsten einer friedlichen und chancengleichen uppen. D« ger als 3 % der Klrntner Gesamlbevölkerui ilksgruppe Wollen Sic mehr über den Kärntner HcJmaldlRnat Dann schreiben Sie uns! Unsere Anschrift: 9020 Klagcnfurt, Prinzhoferstraße 8. Tel. (0*63) 54002. Fas 51 44 80. Wir informieren Sie gerne. trade, itd., odločila za oglašanjev brošuri. ra je; Založba je tudi priznala, da 2 brošuro razposlala brez dovolieiv' koroškega Deželnega šols^ sveta. Zastopnica založbe je razl®°h la Našemu tedniku, da je v sp^( nem pismu le opozorila na možfl® I naj ravnatelji razdelijo brošuro ^ šolarje. Glede oglasa Heimatdie^r pa je menila, da na Štajerske^ ogovoru z Našim tednikom: (Lobbies hinter sich haben!“ 1 Zvezni predsednik dr. Klestil bo prihodnji ponedeljek v Spittalu ob Dravi odprl 1. Kulturne dneve koroških Slovencev. i che bei den Kärntner Slowenen geplant — und das in-i nerhalb ihres angestamm- i ten Gebietes? yV'e gesagt, der Besuch in Spit-1 *al hat sich durch das Zusam-> Wenfällen meines Aufenthaltes ■ der Kulturwoche gefügt. Ich ■ bin jetzt neun Monate im Amt, 1 niehr als fünf Jahre liegen vor ! mir, um möglichst ganz Öster-• ''sich zu besuchen. Uber die vie- ■ en Einladungen, auch von slowenischen Organisationen, habe ich mich sehr gefreut — ich wollte, ich könnte sie alle annehmen. Wie beurteilen Sie die aktuelle Entwicklung der Republik Slowenien? Haben Sie an den jungen Nachbarstaat konkrete Wünsche? Zuerst einmal: ich bin sehr froh, daß Österreich jetzt an all seinen Grenzen nur noch demokratische Nachbarstaaten hat. Öster- reich hat jedes Interesse, die gutnachbarschaftlichen Beziehungen zur jungen Republik Slowenien, die auf einem guten Weg ist, zu fördern und auszubauen. Diese Veränderung aber hat natürlich auch seine direkten Auswirkungen auf das Zusammenleben der Volksgruppen in Österreich. Denn mehr als je zuvor ist heute klar, welche wichtige kulturelle und sprachliche Brücke die Kärntner Slowenen sind. Meine Wünsche an Slowenien? Ich habe nur gute Wünsche für Slowenien. Wann und wo wird es zum ersten Treffen des österreichischen Bundespräsidenten Dr. Thomas Klestil mit seinem slow. Amtskollegen Milan Kučan kommen? Ich habe bei meinem Amtsantritt gesagt, daß ich möglichst rasch mit allen führenden Politikern unserer Nachbarländer Zusammentreffen will. Es gibt konkrete Aussichten, daß dies schon in absehbarer Zeit auch mit Präsident Kučan der Fall sein wird. Termin und Ort möchte ich erst bekanntgeben, wenn das Programm feststeht. Aber Sie können sicher sein, daß dieses Begegnung stattfinden wird. dovoljenja! "varajo ^or°ških političnih razmer in liy z^radi tega niso mogli oceniti Sežnosti oz. negativnih posledic. Pred zaključkom redakcije te ,e V|ike Našega tednika se je javil za-ig pni\ »Exekutivforum Österreich“ ;PrnKiTleiner in dejal, da ni vedel za (6 dierriatiko tega inserata. Prosil je rf bpdrobnejše informacije o Hei-is'ak-enstu in Ponudil možnost, da v 1,2^Sni drugi brošuri objavi nekaj o tej ,ga.nz Kukoviča: ®lni šolski svet mora ukrepati f, astoPnik Pedagoškega združenja Franz Kukoviča je inserat v eh®Uri odločno zavrnil. Kukoviča je reik eVal’ da naj Deželni šolski svet p u u^repa in prepove razdeljevanje ifiDr L°^Ure’ ki z oglasom KHD na-0 uie ciljem in smislu avstrijskega e9a načrta. Silvo Kumer Urad zveznega kanclerja bo se naprej plačeval dvojezične vrtnarice Občine, ki imajo dvojezični otroški vrtec, je doslej Urad zveznega kanclerja podpiral tako, da je prevzel stroške za dvojezično vrtnarico. Zaradi zvišanja deželne podpore javnim vrtcem se je začela razprava, ali naj Zveza tudi v bodoče dodatno podpira dvojezične vrtnarice. Kot nam je pristojni predstavnik Urada zveznega kanclerja sporočil, je glede tega prišlo do pozitivne odločitve. Tako bodo Občine, ki imajo dvojezični vrtec (na rimer Bilčovs, Pliberk, mihel, Železna Kapla), tudi v prihodnje dobivale to podporo — dodatno k podpori Deželne vlade, ki znaša za prvo skupino vsakega otroškega vrtca 260.000,—- šil. Zgoraj omenjenim občinam je Urad zveznega kanclerja v zadnjih dveh letih zadrževal podporo. Ta se bo sedaj izplačala v naslednjih tednih. O dvojezični skupini razmišlja trenutno tudi občinski odbor v Hodišah, kateremu bo odločitev prav gotovo olajšana, ker bo Urad zveznega kanclerja tudi v prihodnje prevzel stroške za dvojezično vrtnarico. Ta podpora je doslej znašala letno 220.000,—, od letos naprej pa znaša 230.000,— šilingov. KULTURNI TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV od 19. do 23. aprila 1993 GRAD PORCIA SPITTAL/DRAU Prireditelja: Urad koroške deželne vlade v sodelovanju s Kulturnim uradom mesta Spittal/Drau PONEDELJEK, 19. 4. 1993, ob 14.30 uri: AHNENSAAL Otvoritev Zvezni predsednik dr. Thomas Klestil; koncert okteta „Suha“ PORCIA-ZIMMER Vernisaža likovnih umetnikov: Jožeta BOSCHITZA, Gustava JANUŠA, Karla VOUKA in Zorke WEISS-LOISKANDL MUZEJ Odprtje razstave „Arhitektura in etnografija na Južnem Koroškem“ TOREK, 20. 4.1993, ob 19.30 uri: MUSIKSAAL Predavanje: „Nemško-slovenski jezikovni kontakti“ (v nemščini), univ. prof. dr. Heinz-Dieter POHL SREDA, 21. 4. 1993, ob 19.30 uri: WAPPENSAAL Literarno branje. Berejo koroški avtorji: Fabjan HAFNER, Gustav JANUŠ, Andrej KOKOT in Florjan LIPUŠ sodeluje: Slovenska glasbena šola ČETRTEK, 22. 4. 1993, ob 19.30 uri: WAPPENSAAL Predstavitev knjig: dr. Pavle ZABLATNIK: „Šege in navade koroških Slovencev“ univ. prof. dr. Peter FISTER: „Doživeta arhitektura na južnem Koroškem“ Mirko BOGATAJ: „Die Kärntner Slowenen“ predstavitev delovanja K KZ in SPZ glasbeni okvir: „Tercet Rož" iz Roža PETEK, 23. 4. 1993, ob 19.30 uri: AHNENSAAL Zaključni koncert z zboroma: „Valentin Polanšek“ in „Jakob Petelin-Gallus“ Ustanovitev prijateljskih povezav med kulturnimi društvi Razstavi sta odprti ves teden ob običajnem času. na kratko Slovenija prva. 2000 šilingov na enega Slovenca — toliko je v letu 1992 znašal avstrijski izvoz v Slovenijo. „S tega vidika gledano je Slovenija najpomembnejši trgovski partner Avstrije,“ je izjavil dr. Andreas Lernhardt, vodilni zastopnik Avstrijskega združenja industrialcev. Dr. Lernhardt je tudi povedal, da je Avstrija v letu 1992 prvič izvažala več v vzhodne države kot v države EFTE. Najbolj je zastopana na Češkem, Slovaškem, Madžarskem in Poljskem. V teh državah ima Avstrija 10-odstotni tržni delež, medtem ko znaša na svetovnem tržišču njen del 1,6 odstotka. Samo v letu 1992 je prigospodarila prirastek v višini 13 milijard šilingov. Senčna stran medalje so veliki dolgovi (195 milijard šilingov), ki jih ima Vzhod pri avstrijskih bankah. Večji del dolgov bodo banke morale odpisati. MENS. Mladinske organizacije evropskih narodnih skupnosti (MENS) so na svojem letošnjem velikonočnem seminarju v Barceloni soglasno podprle predlog Mlade EL, naj bi velikonočni seminar MENS 1995 organizirali koroški Slovenci. Podprle so tudi načrt Slovenske športne zveze, ki predvideva olimpijado evropskih manjšin, in so kot ' člana MENS sprejela Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Mlade Slovence v Italiji je zastopala Mladinska sekcija Slovenske skupnosti. Na njen predlog je MENS ostro protestirala proti zahtevam italijanskih nacionalistov, naj bi se spremenile meje med Italijo in Slovenijo. Letošnjega velikonočnega seminarja se je udeležilo nad 100 mladincev, ki so še posebej podprli zahtevo po zastopstvu manjšin v vseh zakonodajnih telesih. Bodo dezelnozborske stranke dalje prezirale Sosvet? Sosvet je na svoji izredni seji (prejšnjo sredo) apeliral na deželnozborske stranke, naj nemudoma ustanovijo skupno z zastopniki Sosveta delovno skupino za izdelavo zakona o otroških vrtcih. Kako bodo na to reagirale stranke, pa je drugo vprašanje. Kaj je Sosvet še sklenil na svoji zadnji seji? Otroški vrtci: Sosvet je ponovil svoj sklep iz leta 1990, ki pravi, da naj Dežela Koroška z deželnim zakonom zagotovi ureditev javnih dvojezičnih vrtcev na veljavnostnem področju manjšinskega šolstva. Po tem zakonu bi morali v javnih otroških vrtcih ustanoviti dvojezično skupino povsod tam, kjer je za to najmanj pet prijav. Nadalje naj bi Celovec in Dunaj primerno pospešavala tudi privatne dvojezične vrtce. Sosvet je hkrati odklonil predvidevano novelizacijo koroškega zakona o otroških vrtcih. Kot smo poročali, bi po novem zakonu dvojezični vrtci, ki so deležni podpore z Dunaja, izgubili posebno deželno podporo. Sosvet je pozval deželnozborske stranke, naj prekinejo pogajanja o no-velizaciji zakona in da naj nemudoma ustanovijo skupno delovno skupino za izdelavo novega zakona; sestavljali naj bi jo zastopniki strank in Sosveta. Ta sklep so podprli vsi člani Sosveta, razen Koschat in Ku-glitsch (oba FPÖ), ki sta se vzdržala glasovanja. „Zakona, ki bi upošteval tudi dvojezične vrtce, pred dežel-nozborsklmi volitvami ne bo. ÖVP bi ga podprla pod pogojem, da ga podpreta tudi SPÖ in FPÖ. Takšna je koroška politična realnost.“ župan mag. Raimund Grilc, podpredsednik deželne ÖVP Prijave k dvojezičnemu pouku: Sosvet je sprejel soglasen sklep, v katerem poziva ministra Scholtna, naj s posebno okrožnico starše objektivno informira o možnostih prijav k dvojezičnemu pouku. V nekaterih šolah so namreč šolski ravnatelji interpretirali § 13 v zvezi s § 7 Manjšinsko-šolskega zakona tako, da lahko obiskujejo dvojezični pouk samo tisti, ki se priznavajo k slovenski narodni skupnosti. Sosvet pa je mnenja, da zakon zagotavlja pri' javo k dvojezičnemu pouku ne glede na narodnostno pripadnost. Zato pričakuje od ministra Scholtna avtentično interpretacijo omenjenih zakonskih določil- Finančni načrt za leto 1994] Po zakonu mora Sosvet do 15-maja posredovati Uradu zveznega kanclerja finančni načrt o zaželenem pospeševanju v prihodnjem letu („wünschenswerte Förderungsmaßnahmen“). Vladi naj bi služil za orientacijo pri sestavljanju proračuna. Sosvet je z večinskim sklepom (mag. Ra'; mund Grilc in Koschat sta se Pr' glasovanju vzdržala, Kuglitsch je glasoval proti) ocenil potrebe P° pospeševanju v višini 62,2 mio-šilingov. Od tega bi pripadalo cerkvenim ustanovam 11,8 mio šilingov, kulturnim in izobraževalnim ustanovam 43,3 mio, političnim pa 7 milijonov. Kot je znano, pa se finančni načrt bistveno razlikuje od dejanskega proračuna, ki je za lansko leto znašal 22 mio. —Kuj^ AMBROZY V POGOVORU Z NAŠIM TEDNIKOM:___________ „Občine naj same rešujejo otroške vrtce!“ Namestnik deželnega glavarja in pristojni referent za otroško varstvo Ambrozy se je v pogovoru z Našim tednikom zelo jasno izrekel proti deželnemu zakonu, ki bi urejeval vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev. Naš tednik: Sosvet je včeraj sklenil, naj deželnozborske stranke sistirajo pogajanja o novem zakonu o otroškem varstvu; ustanovi se naj delovna skupina zastopnikov strank in Sosveta, ki bi izdelala predlog glede upoštevanja dvojezičnih skupin. Kaj pravite o tem sklepu Sosveta? dr. Peter Ambrozy: Že pred nekaj časa smo se stranke zmenile, da je možna v tem vprašanju samo rešitev, ki jo zagovarjajo vse tri stranke. Medtem se dalj časa ni nič zgodilo, dokler včeraj ni bil sprejet sklep Sosveta. O njegovem predlogu se bomo stranke gotovo pogovarjale. In kakšno bo Vaše stališče? Mnenja sem, da ne obstaja potreba po zakonski ureditvi. To se pravi, da ne boste upoštevali sklepa Sosveta? Vprašanja otroškega Varstva ne moreš primerjati s šolskim vprašanjem. Občine namreč nimajo zakonske dolžnosti ustanavljati otroških vrtcev. Zato tudi ni možno skleniti deželnega zakona, po katerem bi Občine bile obvezane pod določenimi pogoji ustanoviti v svojih vrtcih dvojezične skupine. Občine naj same rešujejo to vprašanje. Imam občutek, da se tega bojijo in bi zato odgovornost rade zvalile na Deželo. —Kuj— petek, T V«1 IV« ^äj993___________________________ Iz naših občin EL Globasnica: pritožba pri Sosvetu in Deželni vladi 8 globaških občinskih odbornikov, med njimi tudi župan, so preprečili dvojezične glasovnice za Strpno vas. EL Globasnica je zaradi tega vložila pritožbo pri Sosvetu za narodne skupnosti in pri Deželni vladi. na kratko Bistrica - Šmihel SP je zapustila občinsko sobo Na minuli občinski seji na Bistrici nad Pliberkom je SP frakcija zapustila sejno sobo in s tem preprečila, da bi EL, VP in JUL izglasovali nastavitev Phillipa Riedla (30) kot občinskega delavca. SP pa se je izrekla za Josefa Jam-merja (49), ki bil pri objekti-vizaciji pred imenovanim kandidatom. SP je zahtevala, da se ostale frakcije držijo rezultata objektivizacije, ki pa po mnenju le-teh ni bila objektivna: SP je imela namreč v žiriji večino, ki je pa v občinski sobi nima. Medtem Pa so stranke na seji za zaprtimi vratmi še enkrat glasovale. Soglasno je bil potrjen Josef Jammer. Ellberk Spominski kovanec za 600. jormak Na sprednji strani je upodobljen Pliberk z gradom. Za 600. pliberški jormak je Občina Pliberk dala izdelati jubilejni spominski srebrni kovanec. Na sprednji strani kovanca f® upodobljen Pliberk s pli-berškim gradom (upodobljen '1928), na drugi strani pa je tržna „freyunga“ z mestnim znamenjem. Kovanec bo stal 250,- šilingov in je posrebren. Nakovali bodo skupno le 1000 kosov, tako da je potrebno pohiteti z nakupom, preden bo na bankah razprodan. 7 občinskih odbornikov (4 EL, 2 SP in 1 VP) se je sicer izreklo za dvojezične glasovnice za ljudsko glasovanje v Strpni vasi, toda to je bilo premalo. Osem odbornikov bilo proti, župan Albert Sadjak pa se je vzdržal. S tem je bil predlog odklonjen. Enotna lista hoče zdaj ukrepati po pravni poti. Najprej je vložila pismeno pritožbo pri Sosvetu za narodne skupnosti. Kršenje pravic. Odbornik Enotne liste Bernard Sadovnik: „ S tem sklepom je večina občinskega sveta onemogočila reden postopek občinskega ljudskega glasovanja v Strpni vasi in kršila osnovne pravice vaščanov slovenske narodne skupnosti. Sadovnik je prepričan, da so v Strpni vasi tudi vaščani, ki nemščine ne obvladajo. Tem je onemogočeno, da bi razumeli tekst ljudskega povpraševanja. Župan Albert Sadjak se je vzdržal glasovanja, kar pa praktično pomeni, da je bil proti. Svoje ravnanje je Sadjak utemeljil s tem, da je občinsko predstojništvo soglasno sklenilg samo nemški tekst. Sadjak: „Tudi podžupan Janez Hudi je sprva glasoval samo Akcijski komite za Sloveniji Plaj-berk, Poden in Strugarje bo te dni razdelil na posamezna gospodinjstva vprašalne pole, v katerih so zastavljena vprašanja v zvezi s prometom, okoljem, tujskim prometom in turizmom, naseljevanjem in razseljevanjem, izobraževanjem, kulturo in športom. Cilj. Cilj akcijskega komiteja je, da prebivalstvo bivše občine Slovenji Plajberk aktivno sodeluje pri načrtovanju razvojnega programa v občini Borovlje. Kakor je Naš tednik kot prvi časopis že poročal, bodo v občini Globasnica 4. julija 1993 v volilnem okrožju 2 (vas Strpna vas) glasovali o tem, ali želijo občani naprej ostati pri občini Globasnica. Za volilni rezu lat je merodajna večina oddanih glasovnic. Podžupan Janez Hudi je ogorčen. V predstonjištvu sploh ni bilo govora o dvojezičnosti, zato je EL vložila predlog na občinski seji. za nemški tekst, na občinski seji pa je bil zopet drugega mnenja.“ Toda to še daleč ni razlog, da se tudi župan izrče proti dvojezičnosti. Sadjak: „Po moje, bi dvojezične glasovnice negativno vplivale na izid glasovanja v Strpni vasi, ker bi se marsikdo še doda- Prostovoljci. V akcijskem komiteju sodeljujejo prostovoljci, katerim se lahko pridružijo tudi drugi vaščani in prispevajo svoje želje in ideje. Vprašalne pole bodo krožile po vaseh do 2. majnika, vaščani pa jih nato lahko oddajo v trgovini Bereinig ali v gostilni Folta oz. gostilni Feidl. Akcija v bivši občini Slovenji Plajberk je doslej prva tovrstna v naših občinah in dejansko nudi vsem vaščanom možnost, da izrazijo svoje mnenje. tno obregnil ob dvojezičnost in morda zaradi tega glasoval proti.“ Za podžupana Janeza Hudla so to vse „gnili izgovori“, katerim manjka vsaka stvarna osnova. Hudi: „ To spet dokazuje, kakšno politiko vodi naš župan, ki je usmerjen samo na volitve in lovljenje glasov.“ Regulacija rek. 1,5 mio. za regulacijo rek. V Občini Globasnica so na minuli občinski seji sklenili tudi regulacijo rek. Projekt za različna dela na Globaški in Podgorski reki bo stal na 1,5 mio. šilingov, z deli pa bodo pričeli še letos. Z glasovi SP in El je bil sklenjen nakup mežnerije v Globasnici. Cena znaša 750.000,- šil. Na tem mestu naj bi mdr. nastal nov gasilski dom. Občinski svet je tudi sklenil nakup brizgalnice za Gasilsko društvo v Štebnu. Odslej pa se bo tudi Občina Globasnica posvetila krajevnemu razvoju. Z glasovi vseh frakcij je pristopila k „ORE programu“ Koroške deželne vlade, ki naj bi finančno podprla krajevno načrtovanje v občini. Primer iz vprašalne pole: V zadnjih 30 letih se je podoba našega kraja bistveno spremenila. Nekaj primerov: število poslopij v Podnu se je zvišalo od 47 v letu 1961 na 151 v letu 1991 in to kljub nazadovanaju domačega prebivalstva. Nekatere kmetije so prenehale s kmetovanjem; vidne so tudi posledice intenzivnega raz-seljevanja; ipd. a) Kako Vi gledate na ta razvoj......................... Slovenji Plajberk: prebivalci naj soodločajo pri krajevnem načrtovanju Za leto 1997 načrtujejo v Borovljah deželeno razstavo. Na željo Občine naj bi prebivalci posameznih krajev sooblikovali izdelavo konceptov. 6 - Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Darovi za tiskovni sklad Vera Sticker, Št. Jakob 30,-; Rezika Lederer, Št. Jakob 50,-; Leopoldine Sitter, Št. Jakob 50,-; družina Janežič, Leše 80,-; dipl. inž. Hanzi Urschitz, Leše 80,-; Anton Gabriel, Leše 80,-; Pepca Stornig, Leše 80,-; Doroteja Samonig, Št. Jakob 50,-; Gerda Kotier, Št. Peter 30,-; Franc Pernat, Bistrica, 20,-; Andrej Wakounig, Dvor 40,-; Ana Tomažej, Strpna vas 30,-; Milka Krajger, Šmihel 80,-; Franc Trap, Šmihel 60,-; N. N: Dvor 70,-; Angela Sedelšek, Dolinčiče 20,-; Peter Ischep, Dvor 30,-; N; N: Breška vas 80,-; Valentin Čik, Breška vas 80,-; Josef Demšar, Breška vas 30,-; Karl Wutte, Breška vas 50,-; Stanko Taler, Nonča vas 20,-; Josef Prein, Goriče 40,-; Johan Fugger, Ravne 20,-; Matilda Lepuschitz, Ravne 80,-; Joško Lepuschitz, Št. Janž 80,-; Pavla Serei-nig, Tešinja 30,-; Anton Am-rusch, Tešinja 80,-; Ana Ko-benčič, Tešinja 40,-. Vsem darovalcem iskren Bog plačaj! Na Obirskem je praznovala 60. jubilejni rojstni dan Cita Smrtnik, pd. Bistričnikova mama. Ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Prav tako 60. obletnico življenja je v Vogrčah slavila Justa Possegger. Tudi njej iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu najdražjih! Osebni praznik obhajata Pepca Čuden iz Št. Jakoba in Mirko Janežič, pd. Lucaman z Rut. Društvo upokojencev Št. Jakob in uredništvo NT iskreno čestitata! Čestitke veljajo tudi Hirtlno-vi Marici za minuli osebni praznik. Vse najboljše! Na velikonočno soboto je obhajal 60. rojstni dan Flori Kurej iz Konovec pri Pliberku. Za jubilejni rojstni dan prav prisrčno čestitamo ter želimo še naprej vse lepo in dobro! Na Tešinji je obhajala osebni praznik Mojca Fuger, pd. Rupratinja. Vse najboljše, zlasti pa še trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitamo tudi Bernardki Stropnik iz Libuč za 16. rojstni dan! Rojstni dan in god obhaja Lena Wernig v Nagradih pri Velikovcu. Za dvojni praznik iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta! Naslednje voščilo velja Hanziju Hafnerju z Breznice pri Št. Jakobu, ki obhaja 89. rojstni dan. Pevska skupina „Vaščani pojo“ ter uredništvo NT mu ob tej priložnosti želijo vse najboljše, zlasti pa še trdnega zdravja, božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva! V Selah obhajajo te dni osebni praznik Hermann Hribernik in Helena Dovjak iz Grabna ter Rudi Kelich pri Cerkvi, ki slavi 80. obletnico življenja. Vsem slavljencem Visoko slovensko priznanje dr. Gerhardu Leitnerju Za 20-letno aktivno delovanje na področju razvoja meddržavnih gospodarskih stikov je bil te dni odlikovan Celovčan dr. Gerhard Leitner, direktor Sejma v Welsu. Na predlog kranjskega Sejma, ki letos obhaja 500-let-ni jubilej, je Občinski svet mesta Kranj sprejel soglasen sklep, da podeli to priznaje dr. Leitnerju. Glavni vzrok za odlikovanje je bilo njegovo prizadevno delovanje pri celovškem sejmu med leti 1974 in 1991. Kranjski župan Peter Orehar je v svojem slavnostnem govoru podčrtal nagrajenčevo aktivno prizadevanje za razvoj v smislu bilateralnih poslovnih odnosov. Posebne zasluge ima dr. Leitner tudi za predstavitev gospodarstva Republike Slovenije v Avstriji. Nagrajencu ob tej priložnosti iskreno čestitamo ter mu želimo še naprej mnogo uspeha pri njegovem meddržavnem delovanju! Župan Peter Orehar (desno) izroča dr. Gerhardu Leitnerju priznanje Občine Kranj. iskreno čestitamo ter želimo še mnogo srečnih in sončnih dni! Naslednja člana Društva upokojencev Podjuna obhajata osebni slavji: Helena Wutte iz Pogrč in Peter Stern iz Stare vasi. Društvo upokojencev jima želi obilo zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. 30. rojstni dan slavi v Celovcu s. Petra Korenjak. Ob tem življenjskem jubileju ji želimo vse najboljše. Božji blagoslov naj jo spremlja na redovni poti, ki naj bo obsijana s soncem, zadovoljstvom in osebno srečo! V Črgovičah sta obhajala rojstni dan Cita in Folt Schumnik. Obema iskreno čestitamo! Za veliko noč se je dr. Marijanu Wakounigu in njegovi izvoljenki Elisabeth rodil sinček Rafael. Mladima staršema želimo veliko veselja z naraščajem, malemu Rafaelu pa zdravja in dober start v življenju. V Spodnjih Vinarah praznuje te dni svojo 80-letnico Helena Omatsch, roj. Wakounig. Obilo zdravja, sreče in zadovoljstva ji še naprej želijo vsi sorodniki in znanci! Čestitkam se pridružujeta društvo upokojencev Podjuna in uredništvo NT. Naslednji člani društva upokojencev Pliberk obhajajo osebna slavja: Hilda Jammer iz Večne vasi pri Globasnici, Franc Pernat iz Bistrice, Martina Polanc iz Dvora, Adolf Hütter iz Bistrice, Apolonia Trehtar iz Doba in Apolonia Žmauzar iz Štebna. Društvo upokojencev jim želi obilo zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Rudolf Harisch iz Mlinč je praznoval 65. rojstni dan, prav tako bo v ponedeljek praznovala svojo 19. pomlad Monika Harisch. Obema vsi domači iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga zadovoljna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. petek, 7 J§: aprila 1993 ŽIHPOLJE_________ V spomin Barbari Ogris V četrtek, 1. aprila, smo se Poslovili od nekdanje organi-stinje na Žihpoljah — Barba-re Ogris ali p. d. Adlnove Barbi. Prišli so cerkveni pevci |z Kotmare vasi, da so s svo-iirn petjem olepšali sv. mašo zadušnico. Selški pevci pa so ji zapeli v slovo v mrliški veži 'n oa grobu. Tako je bila izpolnjena njena dolgoletna želja. 2 domačim dušnim pastir-ivem sta somaševala obirski župnik Tomaž Holmar in [ibniški dekan Maks Ipavec. Škofijski kantor g. župnik Maks Michor je vodil cerkve-no Petje. Tako smo se skušali oddolžiti pokojni za vse, kar je storila za cerkev in zlasti še Za cerkveno petje. Kot devetletna deklica se je seznanila s harmonijem. Šolska sestra Hyacinta je bila niena učiteljica. S svojim °četom Klemenom Čebulom ,e Poglabljala svoje znanje, DaiPrej na Lipi in potem na ^hpoljah. Leta 1940 se je Poročila s cerkvenim pevcem ^del novi m Francijem in tako °stala na Žihpoljah; njen eče se je namreč preselil v Sele. Dobroto njenega srca so spoznali tudi mnogi begunci, 1 so v maju 1945 prišli na Kproško, med njimi tudi star- 81 sedanjega dekana v Ribnici. . Ko je hotela nekaj pobrati, Padla in si zlomila nogo. Morala je v bolnišnico; v njej *e Pretekli torek umrla in sle-'la svoji 104-letni sestrični Klarin; Rainer. Naj se spočije pri Bogu! Rož — Podjuna — Zilja Remšenik —- Železna Kapla Spomin na Lipševo mamo Dobri ženi, Lipševi mami, ki nas je zapustila pred dobrim mesecem, naj v spomin izrečemo nekaj zahvalnih besed. Rajna Nežka se je rodila leta 1904 in je bila tretja Hrevelnikova hči. Sestra Mici se je poročila k Pečniku v Lepeno, Malka pa v Železno Kaplo s Hanzijem Kuharjem. Nežka je bila stara štiri leta, ko je izgubila mater. Odraščala in garala je na strmem Rigelnikovem posestvu, katerega je po polnoletnosti tudi prevzela in z njim pridno gospodarila. Leta 1931 se je poročila k skorajda sosedu, v Remšeniško dolino k Lipšu. Visoka gorska kmetija pri Lipšu v Remšeniku je tako velika in prostrana, da meji vzhodno na dolino Koprivne v Sloveniji, kjer izvira reka Meža in se zliva po Mežiški dolini. Na južni strani se visoko vzpenja Olševa, kjer poteka po vrhu gore Lipševa in državna meja s Slovenijo. Tako Lipševi mejijo na solčavsko občino. V solčavskih votlinah so odkopavali dr. Detela iz Celja in dr. Gros iz Bele olševskega pramed-veda, ki je razstavljen v ljubljanskem muzeju. Olševa je znana kot gamsov raj. Od tod pa je znana tudi pripovedka o „Žalik ženah“ — po kapelško so jim rekli „žrk žene“ —, ki so baje prebivale v olševskih zijalkah. Pravljica pripoveduje, da so te „Žalik žene“ neko zimo, ko je bilo veliko zmrznjenega snega, strašno kričale iz Olševe, da se je k Lipšu slišalo: „Lipš, sej grah!“ Gospodar je te žene ubogal in seme je zdrsnilo po strmem zmrznjenem snegu v Remšeni-ški graben. Žene so prenehale klicati. Drugo leto pa je pri Lipšu bogato obrodil grah in vse, kar so sejali, je tako dobro obrodilo, da Lipševa družina in sosedje niso nikdar več trpeli pomanjkanja. Vsakemu je rada pomagala. Tako je tudi dejansko bilo pri Lipšu, ko je gospodarila rajna Nežka. Nihče ni šel od hiše lačen, celo krajček je dobil za popotnico, kajti takrat še ni bilo ceste in obiskovalci so hodili dolge ure peš. Tako so dobre „Žalik žene" in njih klici ostali v Nežkinem srcu, kajti vsakega se je usmilila in mu pomagala, kjer se je dalo. Zlasti med zadnjo vojno je Lipševa mati veliko žrtvovala, ko so se pri njih tudi večkrat na teden oglasili partizanski bataljoni. Tudi po trikrat na dan je zamesila kruh, tako da včasih ni bilo časa za spanje. Pomagala je ranjencem in v velikem strahu, da ne bi prišla nemška patrulja, opravljala vsa druga dobrodelna dela. Večkrat so treščili skupaj, strašno je pokalo in bilo je mrtvih in ranjenih. Nežkin sin Kori je bil partizanski oficir in se je kot major upokojil. Ko sta Nežka in gospodar Johan začela pešati in je bilo njuno zdravje zaradi vsega že načeto, sta predala posestvo v mlajše roke sinu Franciju. Leta 1973 sta se preselila k svoji hčerki Emici v Železno Kaplo. Tu sta Lipševa starša živela srečno življenje. Leta 1982 je Lipševa mati izgubila moža Johana. Kdor je poznal Lipševo mater v najtežjih časih, ta je moral ceniti njeno dobroto. Nežka je bila živahna, verna in poštena žena, ki je rada hodila v cerkev in na slovenske prireditve. Vsako leto smo jo videli na praznovanju „Dneva žena“ v spremstvu njene dobre hčerke Emice. Letos pa nas je žal le malo pred praznikom „Dneva žena“ zapustila za vedno. Vsi, ki smo jo poznali, še zlasti tisti, katerim je bila dobra v najtežjem času, se je bomo s hvaležnostjo spominjali. inž. Peter Kuchar — Pero ŠENTKANDOLF: Andrejčeva mama t Po hudi bolezni, ki jo je voljno prenašala, je umrla v petek, 26. marca, v 87. letu gospa Terezija Hafner, roj. Martinjak, pd. Andrejčeva mama iz Šentkandolfa pri Kotmari vasi. Rodila se je pri Vrenu v Reki v Kotmari vasi v družini s štirimi otroki. Družina je že zgodaj izgubila očeta; padel je leta 1916 na soški fronti blizu Gorice. Morali so prenašati pomanjkanje, kakršnega si danes ni več mogoče misliti, vsaj v naših krajih ne. Njen mož Hanzi Hafner je že leta 1975 odšel v večnost. Rajna je vsa leta bila tudi zvesta bralka Našega tednika in Mohorjevih knjig. Naj ji Bog v svoji neskončni dobrotljivosti povrne za vse, kar je svojim in sosedom v življenju dobrega storila. Za njen krščanski zgled se je zahvalil župnik Maks Michor, v slovo so zapeli cerkveni pevci. Andrejčeva mama naj počiva v blaženosti božjega miru. Otrokom z družinami izrekamo iskreno sožalje. V Zahomcu in Gorjah bodo olepšali vaški center Občina Straja vas se bo predvidoma še letos lotila gradnje pločnikov ob cesti v Draščah in Drevljah. Hkrati želi Občina olepšati tudi vaški center v Zahomcu in v Gorjah. Za načrtovan projekt bodo potrebni približno 4 mio. šilingi. Kotmara vas: gradnja otroškega vrtca Še konec maja se želi kot-mirška Občina lotiti gradnje otroškega vrtca, ki naj bi sprejel skupno 50 otrok. Večji del stavbe naj bi bil iz lesa. Stroški projekta bodo predvidoma znašali 14 mio. šilingov. Junija 1993 na knjižnem trgu ZELL/SELE — srce Karavank „Knjige nisem jaz napisal — napisali so jo Selani.“ Tako je Hans M. Tuschar v pogovoru z Našim tednikom predstavil svojo knjigo „Zeli/Sele. Herz der Karawanken Srce Karavank“. Pripravil Janko Kulmesch Avtor Hans M. Tuschar se je rodil leta 1941 v Podljubelju; s 6 leti je prišel v Borovlje, kjer je tudi obiskoval Ljudsko in Glavno šolo; od leta 1959 dalje živi na Dunaju. Dunaj je sicer postal njegova domovina, kjer si je z ženo ustvaril dom in kjer opravlja poklicno delo; njegova notranja domovina pa je ostala južna Koroška. Njej velja njegova velika ljubezen; obišče jo, če mu le čas dopušča. Velika ljubezen, še posebej velja to za Sele in Selane. Mdr. pravi: „S selskimi prijatelji sem prepeval in se smejal, stiskal sem žuljave roke kmetom in drvarjem, gledal pobožnim kmeticam v dobre oči in kdaj pa kdaj doživel vročo razpravo, sredi katere mi je postalo jasno, da sem pač prišlek iz Borovelj in da bom to tudi ostal." Hans M . Tuschar je že od rane mladosti ljubitelj gora z dušo in_ telesom. Tudi zato so postale Sele njegova velika ljubezen. Nekdaj je bil najmlajši gorski reševalec na Koroškem. Danes pa je član Slovenskega planinskega društva in znan ljubitelj gora, ki zna svoje veselje do gorskih lepot obdelati tudi literarno. Med drugim je leta 1989 pri založbi Heyn izdal knjigo o Karavankah. Knjiga o Selah je prav tako izšla pri Heynu in je napisana v nemščini. Obsega 15 poglavij — od zgodovine, šolstva in jezikovnega vprašanja, starih navad in običajev ter drugih zgodb preko zgodb o divjih lovcih, medvedih in tihotapcih pa do naravnih in kulturnih bogastev. Avtor se ne izogiba žalostnih poglavij (naci- zem, selske žrtve), prikazuje plebiscit, kot so ga doživeli in oce- Dve poglavji iz Tuscharjeve knjig*; Drvar in umetnik Šiman Olip, pd. Čevli (rojen 28. 10. 1905, umrl 9. 1. 1975), najstarejši od treh otrok, vsestransko nadarjen živahen fant, je hodil 7 let v šolo na Bajtiše. V počitnicah se je naučil od svojega bratranca Urbana Olipa brati note. Poleg tega se je kot samouk privadil risanja in tehnike lino- in lesoreza. Zal njegova grafična dela niso bila preveč razširjena, tako da so le še redka ohranjena in dostopna. Ena njegovih slik je v kapelici na Sedl-cah z naslednjim besedilom: „Ko sem te najbolj prosil si me uslišala. Ne zapusti me, ko te bom najbolj potreboval ob moji zadnji uri!“ Edino le njegovi lino- in lesorezi so bili bolj razširjeni. Njegova posebna ljubezen pa je veljala glasbi in to predvsem petju v selskem cerkvenem zboru. Leta 1930 je ustanovil moški oktet, s katerim je med drugim tudi uspešno nastopal v ljubljanskem radiu. Jeseni 1945 je spet na novo ustanovil moški pevski zbor in z njim nastopal na kulturnih prireditvah v Selah, pa tudi v deželnem glavnem mestu, v Celovcu. Deloval je tudi kot masker na domačem odru in pisal otroške uganke za „Mladi rod". Kot trajno dediščino pa nam je Šimi Olip zapustil poleg svojih slik in rezov še lepo pesem Jam, kjer je trata zelena", za katero je sam napisal besedilo in jo tudi uglasbil. Prvič je to pesem zapel selski mešani pevski zbor pod vodstvom Silva Miheliča. Pozneje je bila posneta še na ploščo; zapela sta jo Marta Velik in Tomi Ogris, na harmoniko pa ju je spremljal Toni Mak. Potopljena vas To ni legenda iz sivega prača-sa in tudi ne basen o potopljenem mestu v Vrbskem jezeru. To je spomin na tiste kmečke domačije, žage in mline, ki so leta 1957/58, ko je v Šmelšah bila Borovnica zajezena, za vedno izginili pod temno gladino vode. Že zelo zgodaj se je za Borovnico začela zanimati Koroška elektro-družba KELAG. Saj je ta potok že preko stoletij pridno poganjal težka kladiva fužin, kmečke žage „venecijanke" in sukal mlinske kamne. Od I. 1910 naprej so opazovali, merili in zapisovali količino vode, ki je pritekala iz 44,4 km2 velikega območja in se zlivala v Dravo. Konec maja 1957 je sl^' končno sklep, da se na Borovflh zgradi majhno akumulacijskem zero. Ker je ta kraj geološko Z* zamotan, so se odločili za ZS meljski zajezni nasip. Ta jez ( potem postal 36 m visok, || vznožju 185 m in na vrhu 6. širok, 150 m pa dolgo. 235.° j, m3 materiala je bilo za ta na5, potrebnih, kar odgovarja tova|| 45.000 vagonov. Turbina ele', trarne na spodnjem ko|. Rožne doline ima zmoglj^ 22.500 konjskih sil, ali okroJ 15 megawattov. V v ledeni dobi nastali ko^ | tam kjer je sedaj skoraj 40 ha*( liko umetno jezero, v katerem •, zrcalita Košuta in Obir, je ^5 tudi že v prazgodovini — ko* kažejo geološke ugotovitve naravno jezero. Na višine mofe njevali domačini, objavlja seznam županov, p revizorjev in župnikov, šolskih ravnateljev in žandarmarijskih komandantov ter predstavlja domača posestva. njihova znamenja- ter imena. Knjiga je polna resnih in veselih dogodkov; napisana je v poljudnem jeziku, kar pa ne pomeni, da bi bile informacije površne. Naravna samozavest. Kdor govori s H. M. Tuscharjem, čuti, da bi o Selanih niti v sanjah ne mogel misliti hudobno. Predvsem ceni njihovo srčnost, odkrito in naravno samozavest. Selan J6 „zadovoljen in pošten človek, ki se nikoli ni rad uklonil postavam od zunaj in umetnim pravilom, marveč je vedno ostajal to, kar je bil: priden in samozavesten“. Avtor pa od Selanov pričakuje, da bi se v večji meri soočali s svojo preteklostjo in sedanjostjo. Morda bo lahko k temu prispevala tudi njegova knjiga. Vsekakor jo toplo priporočamo — in to ne samo Selanom! p- S.: Oglejte si tudi prospekt, ki smo ga priložili tej številki Našega tednika. Če naročite knjigo v Mohorjevi knjigarni do 30• junija 1993, jo dobite po znižani ceni (380,— šil.; po 30. juniju 1993 bo cena 450,— šil.). atere je preraščal gost borov p9°zd, so v zadnjih 800 letih redki fcPhseljenci postavili svoje borne ftomačije. Ko so 22. decembra J 958 Pričeli s poskusnim obratovanjem, je izginilo pod zajezeno č Vod° sedem posestev, ena žaga ,e;ln Več mlinov. Zj To so bile hiše oziroma posest-ua: Merta, Kajžar, Srotej, I^Povc, Juri, Magek, Kotnik in i'tetre. )0 Na moderno uporabo vodne s3'!® so različni pogledi. Na eni ^strani je to izguba kulturne po-e^tejine, na drugi pa blaginja in T- ^Predek; oboje pa je tudi sel-c.,skinn občanom v prid. tj Ko se bodo po nekaj desetletja sončnega poletnega dne na ji ®mnozeleni površini jezera zrca-v< '1 beli oblački, bo.elektro-gospo-; arstvu že zdavnaj odpuščen 3,:Preb, ki ga je prizadejalo lepi po- t1 krajini. Prevedel Franci Kropivnik Slovenci na robu slovenskega ozemlja raje pojejo in bolj negujejo narodno pesem kot matični Slovenci. To opažamo tudi na Koroškem, kjer je kljub temu, da se nekateri posmehujejo našim zborčkom in zborovskemu petju, pristna ljudska pesem doma in še živa. Morda je to vzrok, da skoraj nikjer ne najdemo tako malo lažnega narodnjaškega petja kot med koroškimi Slovenci, neprimerno več je tega na sosednjem kulturnem področju. Pri nas ljudski „vižarji“ in pevci črpajo iz bogatega zaklada narodnega izročila in ga celo nenehno dopolnjujejo. Dokaz za to so zadnje publikacije pristnih ljudskih pesmi in navdušena mladina, ki spet prepeva slovenske narodne sama ali v zborih. Ni čudno, da so koroške narodne skoraj obvezna literatura vseh zborov v Sloveniji. Še bolj razveseljivo je, da se tudi znanost vedno intenzivneje ukvarja z ljudskim petjem obrobnega slovenskega ozemlja. Poleg znanih zbirk profesorja Slovenske gimnazije dr. F. Cziga-na in njegovega naslednika v Podjuni mag. Berteja Logarja se je tudi izkušena etnologinja dr. Zmaga Kumer dolga leta mudila na Koroškem. Slovela je predvsem kot sodelavka pri obsežni zbirki „Slovenske ljudske pesmi“ Inštituta za narodopisje pri SAZU v Ljubljani, katerega tretji zvezek je ravnokar izšel. Pri nas jo poznamo po knjigi „Od Dolan do Šmohorja“ o Ziljski dolini in kot neumorno zbirateljico koroških narodnih pesmi. Sama je uredila zbirko „Slovenske ljudske pesmi Koroške", ki je izšla v sodelovanju z Inštitutom za narodopisje v Ljubljani pri založbi Drava. Svoje zbirateljsko delo je začela v Kanalski dolini v začetku osemdesetih let, nadaljevala je nato v Ziljski dolini (obe knjigi sta izšli leta 1986). Zdaj nam ponuja tretjo knjigo te zbirke (od petih predvidenih), ki vsebuje na 630 straneh široko bero ljudskih pesmi s področja „Spodnji Rož“. Bolj kot drugje je čutiti tukaj vpliv zborovskega petja, ker je tu najbolj ukoreninjeno O bogastvu rožanskega petja Zmaga Kumer je izdala zbirko „Slovenske ljudske pesmi Koroške — Spodnji Rož“. Piše Alojz Angerer staro ljudsko izročilo: „Kjer se zberejo vsaj trije Korošci, slišimo štiriglasno petje." In brez šale velja: Narodna pesem se ni obdržala zaradi številnih zborov v Rožu in na Gurah, ampak so zbori nastali in nastajajo zaradi visoke ravni večglasnega ljudskega petja in njegovih korenin v narodnem izročilu. Večji del pesmi je ljubezenskih. Knjiga ima 350 naslovov ljudskih pesmi, in če pomislimo, da ima veliko pesmi še 5 do 15 različic, si lahko predstavljamo bogastvo rožanskega petja. Večji del je seveda ljubezenskih (čez sto): v vsaki vasi ima ljubezen svoj obraz in vsak fantič je že našel svoje osebne ljubkovalne izraze za ljubico. Zbirko dopolnjuje dragocen zaklad pripovednih, ki so res že ogrožene in se jih še malokdo spomni na primer prepevati jih vnučkom. Sledijo običajne zvrsti narodnih pesmi, bolj ali manj izčrpno: svatovske, otroške, obsmrtnice (samo štiri!), vojaške in zgodovinske, pesmi o samskem in zakonskem stanu, o delu in poklicih, o naravi, o domači deželi, krajih in ljudeh, pa pivske, plesne, nabožne in kolednice (tudi slednje so v Rožu bolj redke). Posebno poglavje so v Rožu ljubezenske poskočnice. Knjiga jih našteva 226 in že po naravi jih zna vsak ljudski pevec še celo vrsto na pamet ali pa si jih sproti izmišlja. Že nekateri nemški strokovnjaki so domnevali romansko ali slovansko poreklo te zvrsti, ki je značilna za . vse vzhodnoalpsko področje (Schnaderhüpfl). Pred nekaj leti se je posrečilo prepričljivo dokazati, da izvira poskočnica iz starega slovanskega osmerca (3/2/3), ohranjenega v mnogih slovenskih pesmih. Današnja oblika je pri Slovencih živa že dobrih dvesto let v povezavi s plesom štajeriš. „Pa ti štajrišče viže — so dre koj lepe, — al skoz to sem priljubu — jaz mojo dakle.“ Večina poskočnic je ljubezenskih in so tudi tiste iz prejšnjega stoletja še vedno veljavne: „Tisti bo moj — ki bo pri-šow ncoj, — mi bo rinčico daw — bo pr meni zaspaw.“ Ali: „Kedar Žila in Drava — nazaj potače, — tedaj boš moj šocej, — jaz tvoja dakle.“ „Moj atoj so djali — moj sin, pojdi spat, — sem rivaž zasto-pow — pojdi k ljubici v vas.“ In še to: „Na prahu je stawa, — ha notr spravlawa, — zakaj bi ne šow — zato je prišovv.“ Vse to so primeri iz 19. stoletja in težko je nehati, tako so še danes privlačni. Staro in mlado bo z veseljem segalo po tej knjigi in listalo se bo in prepevalo in prepevalo! Saj velja še danes, kar je zapisal neznanec pred I. 1887: „Naj pravijo, kar hočejo — ti drugi ljudje, — na starem ognjišču — najrajši gori . . . “ Staro in mlado bo z veseljem segalo po tej knjigi in listalo se bo in prepevalo in prepevalo! Kongresna hiša ..., BELJAK GALA DOBRODELNA PRIREDITEV za begunce in preganjance v Sloveniji in na Hrvaškem BIG BAND ORKESTER RTV SLOVENIJA Častno pokroviteljstvo: Namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy Zvezni minister dr. Rudolf Schölten Župan Helmut Manzenreiter Župan dr. Helmut Zilk Kulturni minister Slovenije Sergej Pelhan • Big Band Orkester RTV Slovenija • Wiener Schubert Trio • Skupina „Hydra“ — dunajska showband štev. 1 • Komorni orkester „Pro Arte“ • Otroški balet (Österreichische Bundestheater) • znani pevci in solisti iz dežel Alpe-Jadran (mdr. Ditka Haberl, Thomas Christian, Arsen Dedič in „Grenzlandchor Arnoldstein“) Prireditev bo odprl deželni glavar dr. Christof Zernatto Ime: Hanzi Millonig Poklic: ljudskošolski ravnatelj Doma: v Draščah na Zilji Starost: 60 let Interesi: šolstvo, politika, literatura Najljubši konjiček: lov in planinstvo Naš tednik: Skoraj 20 let ste bili ravnatelj Ljudske šole v Št. Jakobu v Rožu. Kakšen je bil razvoj na področju manjšinskega šolstva in kako ocenjujete nov šolski model? Hanzi Millonig: Z zadovoljstvom lahko rečem, da mi je v Št. Jakobu uspevalo, da je število prijav k dvojezičnemu pouku iz leta v leto naraščalo. Tako je sedaj v tej šoli vsako leto k dvojezičnemu pouku prijavljenih med 43% in 45% otrok. Vzrok je prav gotovo v tem, da so ljudje v Št. Jakobu videli, da sem bil kot učitelj in ravnatelj pripadnik slovenske narodne skupnosti in da mi je bilo pri srcu, da so se otroci učili slovensko. Novi šolski model v celoti ocenjujem pozitivno, ker so postali razredi manjši in je zato pouk postal bolj kvaliteten. Glede asistenčnega učitelja pa v Št. Jakobu nimamo izkušenj, ker smo imeli vsa leta toliko prijav k dvojezičnemu pouku, da asistenčnega učitelja nismo potrebovali. Posebno ponosen sem na to, da bodo letos jeseni v Št. Jakobu trije prvi razredi, od tega dva dvojezična in en enojezični. Razveseljivo je, da iz leta v leto narašča število prijav k dvojezičnemu pouku. S kakšnim znanjem slovenščine prihajajo otroci, ki so k le-temu prijavljeni? Mislim, da ni dvoma o tem, da se je vzdušje med narodnima skupnostima v deželi v zadnjih letih bistveno izboljšalo. To je gotovo tudi vzrok za naraščanje števila prijav k dvojezičnemu pouku. Po drugi strani pa moramo ugotoviti, da znanje slovenščine pri otrocih stalno nazaduje. Le malo otrok je, ki prihajajo iz družin, v katerih je pogovorni Prodaja kart: PO SO JIL NI CA- BA N K—Z V EZ A- BA N K CELOVEC 11 Gost v Našem tedniku Hanzi Millonig Hanzi Millonig je bil v zadnjih 19 letih ravnatelj Ljudske šole v Št. Jakobu v Rožu. Kot zaveden pripadnik slovenske narodne skupnosti je bistveno vplival na pozitivni razvoj števila prijav k dvojezičnemu pouku. Pred samostojnim nastopom EL je bil dolga leta socialistični podžupan v Straji vasi in je kot zavzet občinski politik bistveno prispeval k razvoju občine. ___S Hanzijem Millonigom se je pogovarjala Heidi Stingler. „Potrebujemo avtonomni mandat v Deželnem zboru” jezik slovenski. Temu primerno je tudi jezikovno znanje. Po eni strani sicer vidimo dobro voljo staršev, da se njihovi otroci naučijo slovenščine, po drugi strani pa je potrebno ugotoviti, da šola sama ne more nadoknaditi vsega, česar otroci v domači hiši ne dobijo. Starši bi se morali zavedati, da bi bilo ide-alno izhodišče, če bi šola lahko gradila na tem, kar otroci dobijo že v družinah, namreč znanje slovenščine v domačem narečju. Ugotovili ste, da se je vzdušje med obema narodoma bistveno izboljšalo. Ali to opažate tudi v svoji domači občini in kako se tu, v Draščah, oziroma v Straji vasi razvija jezikovna podoba v zadnjih letih? ^udi tu ugotavljamo, da so se °dnosi med narodnima skupno-stirna izboljšali. Kljub temu pa Moramo ugotoviti, da se jezikov-na podoba naše občine ne razvi-Ja v prid slovenski narodni skup- nosti. Znanje slovenščine in tudi domačega narečja pri mlajši generaciji pojema in mladinci večinoma le še pasivno obvladajo ta jezik. Bojim se, da naslednja generacija našega jezika sploh ne bo več govorila. Kako torej ocenjujete razvoj na področju manjšinske politike v zadnjih letih in kakšne perspektive vidite za slovensko narodno skupnost? Mislim, da bi bilo zastopstvo manjšine v vseh političnih gremi-jih nujno potrebno. Tako tudi v Deželnem zboru. Zato pozdravljam predlog, na osnovi katerega naj bi izvolili na deželnozborskih volitvah tudi zastopnika slovenske narodne skupnosti. Volitve avtonomnega mandatarja bi bile najboljša alternativa k trenutne- mu samostojnemu nastopu EL na deželnozborskih volitvah, kajti trenutni volilni red “a priori” onemogoča zastopstvo Slovencev v tem gremiju. Zato je tudi težko motivirati večje število lju- di, da bi pri takih volitvah podprli samostojno politično gibanje. Verjetno je potrebno Pemthaler-jev model še izpiliti. Mislim pa, da so take volitve neobhodno potrebne za slovensko narodno skupnost. Samostojni nastop slovenskih list na občinski ravni pa je doslej prinesel čudovite uspehe in zato tudi ne sme biti vprašanja, ali je tak nastop smiselen ali ne. Kako gledate na kandidaturo Blatnikove pri Socialdemokratski stranki? S tem, da kandidira Blatnikova na neizglednem mestu, je Am-brozy spet enkrat dokazal, da tudi Šocialdemokratska stranka absolutno ni pripravljena, da bi dala kakšnemu zastopniku slovenske narodne skupnosti sedež v Deželnem zboru. Če danes socialisti trdijo, da ima Blatnikova kljub temu možnost, da bo prišla v zbor, potem je to, po moji oceni, razprava brez vsake realne podlage. V nekaj dneh boste šli v zasluženi pokoj. Kakšne načrte imate? Izkoristil bom čas za svoj najljubši konjiček, za lov. Poleg tega bova z ženo spet več hodila v gore. Čaka me pa tudi še cel kup knjig, ki jih doslej še nisem utegnil prebrati. Hvala za pogovor! Pismi bralcev Dragi potomci izseljencev! V januarju t. I. je izšla knjiga „Narodu in državi sovražni — pregon koroških Slovencev“. Posvečena je žrtvam Hitlerjevega režima, še posebej pa slovenskim izseljencem. Na žalost pa sem moral slišati, da povpraševanje po knjigi ni ravno največje. Skoda, da je tako. Vsakdo, ki se vsaj malo zanima za zgodovino našega naroda, bi moral prebrati tudi to knjigo. Predvsem pa ne bi smela manjkati na knjižni polici potomcev izseljencev! Tako ne bi samo bolje spoznali zgodovine svojih prednikov —- izkazali bi tudi primeren spomin nanje. Zato upam, da bo knjiga „Narodu in državi sovražni — pregon koroških Slovencev" našla več kupcev. Jože Urank, Encelna vas Spoštovana mag. Mojca Uršič! V „Našem tedniku" 2. aprila t. I. ste objavili moje misli iz najinega pogovora o Cankarjevih Hlapcih neposredno po predstavi v Šentprimožu. Ko sem te svoje misli videl natisnjene pod narekovajema — brez lektorskega posega vanje —, sem se prav prestrašil: eno je izgovorjena, drugo zapisana misel! Poznam nekaj takih nadarjenih spretne-žev, ki se znajo v improviziranem pogovoru tako zbrati, da so njihovi stavki zreli za natis (npr. Matjaž Kmecl, Peter Turrini, pokojna F. Ramovš in Josip Vidmar), jaz nisem med njimi. Sicer pa tudi takšni redki nadarjenci objavljajo samo avtorizirana besedila. Lahko da vam je zmanjkovalo časa, vendar bi mi bili morali vsaj po telefonu moje besedilo prebrati, pa bi se bila — čistejši slovenščini na ljubo — ognila vsaj „malemu“ nasmešku, „kot“-u („manj kot(!) nas je“, težko verjamem, da sem se „zagovoril“, saj pravimo npr.: manj ko ima, vendar pred manj kot enim letom, zaradi lažjega izgovora, isto velja tudi za „več“! ter dovolj hudima napakama: Oni so lažnjivi moralisti ..." — Ste se zmotili pri prepisovanju s traku? — Da ste mi besedilo poslali v pregled, bi ga bil seveda tudi še na kakem drugem mestu popilil. Toliko, da bova vedela za drugič .. . (Vaše poročilo o premieri pa je kar tehtno, pravično, posebno tudi zadnji odstavek!) Janko Messner (ki ni doktor!) »Ugotavljamo, da znanje slovenščine pri otrocih močno pojema. Starši se morajo zavedati, da šola ne more nadomestiti vsega, česar otroci v domači hiši niso dobili!“ Hanzi Millonig Radio / TV / Prireditve T A T E D E N PETEK, 16. april Zvočno pismo. SOBOTA, 17. april Od pesmi do pesmi — od srca do srca, NEDELJA, 18. april 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (prov. Tonček Zajc). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. R A D I U PON ED., 19. april Mladi iz Spittala ob Dravi spoznavajo koroške Slovence. TOREK, 20. april Partnerski magazin. SREDA, 21. april Glasbena sreda. Večerna: Glasbeni stiki med Slovenijo in Avstrijo (Igor Dekleva). E ČETRTEK, 22. april Rož — Podjuna — Zilja. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 18. aprila, ob 13. uri v TV 2 Poned., 19. aprila, ob 16.30 v TV SLO/2 predvidoma s sledečimi prispevki Narodnostni sosvet za kor. Slovence zahteva ureditev javnih dvojez. vrtcev Dvojez. ljudske šole na južnem Koroškem z enojezičnimi ravnatelji in brez dvojezičnih napisov? Kmet kot oskrbnik z biološko energijo: v Št. Petru pri Št. Jakobu s kurjavo na lesne sekance doslej ogrevajo šest poslopij Seznaniti nemško govoreče s kulturo kor. Slovencev je namen bližajočega se kulturnega tedna v Spittalu Naraščaj SAK v „domovini“ nogometa — v Veliki Britaniji Da bi njive bogato obrodile: baklada v Globasnici Svetlana Makarovič: tiho večerno spominjanje minulega dneva — pesem v sliki Djekše VIGREDNI KONCERT Čas: v nedeljo, 25. aprila, ob 10. uri Kraj: ljudska šola na Djekšah Nastopajo: Vokalna skupina „Lipa“ iz Velikovca, Godba na pihala Šmihel, Pevski krožek graških študentov Prireditelj: Prosvetno društvo „Lipa“ v Velikovcu Železna Kapla LOVSKI PLES Čas: v soboto, 24. aprila, ob 20.30 Kraj: Hotel Obir Igra: Ansambel Gašparji Prireditelj: Lovski pevski zbor Pliberk CONCERT NEW TIMES BIG-BAND DGNP Šmihel Čas: v soboto, 17. aprila, ob 20. uri Kraj: v dvorani gostilne SCHWARZL v Pliberku Dobrla vas „DEŽELA OB DRAVI“ Čas: v četrtek, 22. aprila, ob 20.30 Kraj: v avli Glavne šole v Dobri! vasi Sodelujejo: MePZ „Srce" Dobrla vas, MGV Eberndorf, Vokalna skupina „Lipa" Velikovec, Obirski ženski oktet Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi Šmihel Predavanje: KAJ Ml POMENI MATERINŠČINA Predava: mag. Miha Vrbinc Čas: v petek, 16. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: KPD „Šmihel“ — razmišljanje o pomenu jezika za posameznika — jezik kot sredstvo sporazumevanja — jezik kot slika narodove kulture — jezik — narodnost — identiteta Razstava mojstrov domače obrti Jerneja in Mateja KOSMAČA iz Tržiča — „IZ DOMAČIH KORENIN“ Razstavo bo odprla dr. Marija Makarovič, etnologinja iz Ljubljane. Iz svoje knjige bo bral Ciril Rudolf. Čas: v petek, 30. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu V kulturnem sporedu^ bo nastopil moški pevski zbor iz Šmihela. Prireditelj: KPD Šmihel Celovec GLEDALIŠKA PREDSTAVA TARTIF Čas: v petek, 16. aprila, ob 20. uri Kraj: Mladinski dom SŠD Celovec Gostuje: Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza ODPRTJE RAZSTAVE „FOTOKROŽKA“ Koroške dijaške zveze (vodi Miha Dolinšek) Čas: v ponedeljek, 26. 4., ob 20. uri Kraj: v Mohorjevi knjigarni v Celovcu Globasnica SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV Čas: v soboto, 24. 4., ob 15. uri DRUŠTVO UPOKOJENCEV PODJUNA vabi vse svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR IN SREČANJE OB MATERINSKEM DNEVU Čas: v nedeljo, 2. maja ^93;^ ob 14. uri Kraj: v gostilni pri VOGLU v St. Primožu Občni zbor je sklepčen po § 9 društvenih pravil ob prisotnosti vsaj polovice članov. Po polurnem čakanju je dana sklepčnost pri vsakem številu prisotnih članov. Prosimo Vas, da se občnega zbora zanesljivo udeležite! Po občnem zboru je pripravljena malica. Za kulturni spored bodo poskrbela „PLAZNIŠKA DEKLETA". JEZIKOVNE POČITNICE 1993 ponudba za otroke od 10. do 16. leta Novo mesto od 18. julija do 7. avgusta 1993 „Jezikovne počitnice", ki stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu šil. 4500,- nudijo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • namestitev pri vestno izbrani družini z otroki iste starosti • ves čas tečaja skrb in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnost za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi ljudmi Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza ID.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec/Klagenfurt Tel. 04 63 / 51 62 43, Fax 04 63 / 50 23 79 Kraj: v ljudski šoli v Globasnici Prireditelj: Kršč. kulturna zveza Nastopajo: otroške in mladinske skupine iz Podjune in Roža Dom v Tinjah V petek, 23. aprila, ob 19.30 Predavanje — človečanske pravice, pravice žena: ŽENE NA FILIPINIH — NJIHOVA BORBA ZA DOSTOJANSTVO, nem. Predavateljica: s. Mary John Ma-nanzan, predsednica nadorganizaci-je filipinskih ženskih gibanj v soboto, 24. aprila, od 14.30 do 18.30 Dvojno predavanje: KUMRANSKI TEKSTI IN NJIHOV POMEN ZA ZGODNJE KRŠČANSTVO, nem. Predavatelj: univ. prof. ddr. Kurt Schubert Dia-predavanje: ZGODNJA JU- DOVSKA UMETNOST V SINAGOGAH, nem. Predavateljica: ddr. Ursula Schubert od nedelje, 25. aprila, ob 18. uri do sobote, 30. aprila, ob 13. uri Ob 40-letnici smrti poslanca Janeza Starca: IZ ČASOV, KO SMO KOROŠKI SLOVENCI IMELI DVA MANDATA V DEŽELNEM ZBORU Iz delovanja slovenskih poslancev Starca in Petka Predavatelj: univ. prof. dr. Stanko Hafner, zgodovinar in slavist, G raz ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA: od sobote, 24. aprila, do torka, 4. maja 1993 POTOVANJE V GRČIJO — premiera na Jonskih otokih Ekumensko srečanje na Kefaloniji. Potovanje z ladjo in avtobusom Duhovno vodstvo: prof. dr. Bogdan Dolenc, Ljubljana Cena: šil. 6480,— Detajli ra ni spored lahko dobite v Domu v Tinjah od 21. maja do 29. maja 1993 ROMARSKO POTOVANJE V EINSIEDELN, NEVERS, LURD, MARSEILLE in PADOVO Vodi: žpk. Valentin Gotthardt, Galicija Cena: šil. 6850,— Vozi: avtobusno podjetje Sienčnik Prijave: do 20. aprila 1993 Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah. Deželni gremij za zunanjo trgovino Koroške trgovinske zbornice vabi na trgovski forum, ki bo v ponedeljek, 19. aprila 1993, ob 18.30 v Trgovinski zbornici, Bahnhofstr. 42/I. Referent mag. Gerhard Müller bo predaval na temo: „Provizije v zunanji trgovini in njihovo davčno priznanje — praksa preverjanja finančne uprave pri poslih z Vzhodom“ Po referatu bo vodil razpravo davčni svetovalec dr. Adolf Rausch iz Celovca. JURJEV SEMENJ v GORJAH pri BLEDU na športnem igrišču v Zgornjih Gorjah (4 km od Bleda proti Pokljuki). Ob slabem vremenu v dvorani. Spored: sobota, 24. 4. 1993: °b 14. uri otvoritev razstave in semnja v ljudski šoli °b 15. uri otroški spored °b 18. uri zabava s plesom — 'ara „TRIO ZVONČEK". Ves popoldan prodaja na štantih. nedelja, 25. 4. 1993: °b 10. uri praznična maša °b 11. uri po maši koncert domače godbe °b 16. uri zabava z ansamblom „AS“ in srečolov °d 9. ure naprej prodaja na štantih OGLAS VlUENNA Produktions- und Handelsgesellschaft m. b. H. Völkermarkter Str. 1 Tel. (0 42 35) 20 75 9150 Pliberk Faks (0 42 35) 28 89 Firma IUENNA Pliberk išče administrativno pomoč v zunanji trgovini Pogoji: HAK, sposobnost dela na računalniku in znanje nemškega in slovenskega jezika. Interesente vabimo na razgovor, vsak dan od 7.30 do 14.30, razen petka in sobote. Lepo vabljeni. Prireditve / Oglasa Franc Gregorič - Franc Pristovnik - Florijan Kelih - Urh Kelih -Jurij Pasterk - Franc Weinzierl - Ivan Dovjak -Tomaž Olip - Micka Olip - Jakob Oraže -Jernej Oraže - Janez Oraže -Miha Župane - t 29. 4.1943 ZA ČASOM RAZPADA STRAH v nedeljo, 25. aprila 1993, ob 10. uri Sv. maša v farni cerkvi v Selah. Pri slovesni maši bo Mešani pevski zbor Sele pel Hayd-novo mašo „Missa brevis St. Joannis de Deo“ ob spremljavi članov orkestra Slovenske filharmonije. Solistka: Gabriela Vranceanu Orgle: Bruno Petrischek Zborovodja: Roman Verdel Molitev za obglavljene in polaganje vencev na pokopališču. Kulturni spored v farni dvorani. Spominsko proslavo oblikujejo: Slavnostni govornik: dr. Tone Jelen, Dunaj Mešani pevski zbor Sele; Eda in Silvija Velik, Sele-Kot MoZ SRD „Valentin Polanšek", Obirsko MePZ SPD Zarja, Železna Kapla Moški zbor SPD Borovlje; Ženski zbor SPD Borovlje Otroški zbor, Sele Recitatorji Prireditelji: KPD „Planina“ Sele; Pevsko društvo Sele SRD „Herman Velik“; SPD „Valentin Polanšek“ SPD „Zarja“; SPD Borovlje Textiles - Wallcovering Smo mednarodno delujoče podjetje za notranjo opremo. Naša centralna uprava v Carpets and Floor Coverings Celovcu išče - VODJO PISARNE / MENEŽERJA PROIZVODNJE z znanjem slovenščine in z izkušenjami v računalništvu (EDV) ter - POLAGALCA PODOV Prošnje pošljite na podjetje TAPIMOS-AUSTRIA 9020 Celovec, St. Peterstrasse 5a, tel.: 0463-38 21 20 / gospa Cipan. © TAPIMOS INTERNATIONAL 13 SELE NARAVNO VRTNARJENJE • Bistvo naravnega vrta in urejanje • Pomen komposta in kompostiranje odpadkov • Medsebojni vplivi rastlin • Dobri sosedski odnosi med rastlinami Referentka: Dl Tatjana Angerer (biologinja), Kotmara vas Cas: v petek, 16. aprila, ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Soprireditelj: KPD „Planina" v Selah SELE KOROŠKI PROGRAM O KULTURNI KRAJINI • Kulturna krajina je naš življenjski prostor • Kulturno krajino ohraniti — kdo? za kaj? • Kaj bo pospeševalno? • Kako preživijo gorski kmetje v ES? Referent: dr. Ortner Heinz, Koroška deželna vlada Čas: petek, 23. april, ob 14. uri Kraj: gostilna Malle, Sele Soprireditelj: Društvo pašnih upravičencev v Selah ŠT. PETER PRI ŠT. JAKOBU Ekskurzija: Ogled toplarne na biomaso (kurjava na lesne sekance — „Hackschnitzelheizungh pri družini Sticker v Št. Petru pri Št. Jakobu Čas: sobota, 8. maj 1993 Pot: 8.00 Zadruga Pliberk 8.15 gostilna Juenna, Čepiče 8.30 Sienčnik, Dobrla vas 8.40 Haus der Heimat, Miklavčevo 9.00 gost. Jessernig, Galicija 9.30 glavna avtobusna postaja, Borovlje 10.00 Št. Peter, druž. Sticker Prijave: najkasneje do 3. maja 1993 telefonsko na 1. KIS-tel. 0463/382438 2. SK Podjuna-tel. 04230/692 Prispevek: 100,— šil. ŠT. JANŽ KAKO GRADIMO POCENI HLEVE ZA PROSTO REJO GOVEDA Zmeraj jasneje se zavedamo posledic običajne uhlevitve (privezanje itd.) za zdravje in zmogljivost živali. V osredju seminarja bodo stala vprašanja mini-miranja stroškov, živalim primerna reja ter olajšanje dela. Referent: Dl. Günter Egger, Kmetijska zbornica Štajerske Čas: petek, 30. 4., ob 9. uri Teorija (9.00—12.00): Stara ljudska šola Št. Janž Popoldne: Ogled hleva m diskusija pri družini Lorenz Müller, Št. Janž 16. NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Mohorjeve družbe, 9020 Celovec, Vik-tringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22. 14 Sport Popliga vzhod Bilčovs - Vetrinj 2:0 (1:0) BILČOVS: Slapnig 5, flajnovic 5, Partl 6, Schleinitz 5, Durnik 5, W. Kuess 5, Paulitsch 5, Weich-both 5, Fischer 5 (88. Schellander 0), Mitterbacher 5 (70. Ramusch 0), Quantschnig 5; Bilčovs, 350 gledalcev Sodnik: Apostolovsky (dober) Strelca: Quantschnig (55./11-m.), Partl (83.) Železna K. - Št. Andraž 0:0 ŽELEZNA KAPLA: Rus 4, Baloh 3, Schorli 4, Köck 4, Lippusch 4, Nerz 4, Grubelnig 3, Kuchar t (83. Strasser 0), Germadnik 3, Ramšak 1, Wieder 2; Železna Kapla, 150 gledalcev Sodnik: Trimmel (povprečen) 1 . RAZRED D: Št. Pavel - Šmihel 2:1 (1:1) ŠMIHEL: Kolenik 4, Motschilnik 4,1 Krewalder 3, Koller 3, Lutnik 3 (34. Juvan 2), Schein 2, B. Figo 2 (46. Krewalder 2), Klančnik 3, Buchwald 2, Schwegel 2, Ch. Figo 2 Št. Pavel, 120 gledalcev Sodnik: Kraschl (zelo dober) Strelec: Klančnik (34./11-m.) Globasnica - Ruda 2:1 (0:0) GLOBASNICA: Preitenegger 5, S. Sadjak 5, Fera 5, Tratar 5, G. Sadjak 5, P. Sadjak 5, Hren 5, Kert 5, Silan 5, Pasterk 5 (78. Wautsche 0), Gregorič 5 Globasnica, 200 gledalcev Sodnik: Kaimbacher (predrzno nastopanje) Strelca: Hren (54.), Pasterk (78.) Dobrla vas - Labot 1:1 (1:0) DOBRLA VAS: Novak 3, Opietnik 3, Velik 4, Mandl 3, Sirnik 3, Kollienz 0 (30. Grobelnik 2), Schippel 2, Kuprivec 4, Knees 3 (75. Prosen 0), Appe 2, Marin 2; Dobrla vas, 250 gledalcev Sodnik: Fanzott (slab, ni priznal 2 golov Dobrolčanov) Strelec: Kuprivec (28.) Sele ■ Šmarjeta 1:1 (0:0) SELE: E. Oraže 3, Radosavljevič 4, S. Užnik 3, Božič 4, Fl. Oraže 3, K. Hribernik 4, Kordesch 3, Z. Oraže 3 (70. D. Oraže 0), Travnik 3, A. Oraže 4, M. Oraže 3 (65. A. MakO); Sele, 400 gledalcev Sodnik: Tscherne (zelo dober) Strelec: A. Oraže (78.) Podlicia vzhod; 1. Borovlje 18 9 7 2 28:13 25 2. Bilčovs 18 6 10 2 31:22 22 3. Šmihel/L. 18 6 10 2 17:11 22 4. Klopinj 18 7 7 4 26:21 21 5. Vetrinj 18 7 7 4 22:17 21 6. Pokrče 18 6 8 4 23:18 20 7. Mostič 18 8 4 6 26:26 20 8. Žitaravas 18 6 6 6 23:18 18 9. Žrelec 18 6 6 6 28:24 18 10. Št. Lenart 18 4 7 7 20:24 15 11. ASK 18 4 6 8 16:22 14 12. Št. Andraž 18 4 5 9 14:23 13 13. ASV 18 5 310 22:34 13 14. Železna K. 18 2 610 19:42 10 19. kolo: 17718. aprila: Šmihel/L - železna Kapla, ASK - Bilčovs, Vetrinj - Mostič, Zitara vas -Klopinj, Št. Lenart - Zrelec, Pokrče - ASV, Borovlje - St. Andraž. 1. razred D: 1. Dobrla vas 18 13 3 2 57:26 29 2. Ruda 18 12 4 2 43:17 28 3. Šmarjeta 18 10 3 5 23:15 23 4. Metlova 18 8 4 6 37:32 20 5. Galicija 18 10 0 8 31:29 20 6. Št. Pavel 18 7 5 6 34:33 19 7. Grebinj 18 7 5 6 35:35 19 8. Globasnica 18 5 7 6 19:24 17 9. Eitweg 18 7 1 10 32:35 15 10. Frantschach 18 6 210 25:32 14 11. Sele 18 5 4 9 20:30 14 12. Šmihel 18 6 210 29:47 14 13. Šteben/L. 18 4 410 24:33 12 14. Labot 18 3 213 20:41 8 19. kolo: 17718. aprila: Eitweg - Metlova, Stehen - St. Pavel, Šmarjeta - Dobrla vas, Ruda -Grebinj, Frantschach - Galicija, Šmihel - Sele, Labot - Globasnica 2:0 - Bilčovs sedaj že na 2. mestu Bilčovs - Vetrinj 2:0 -Tokrat so videli številni gledalci borbeno in tehnično dobro igro domačinov, ki so bili za nasprotnika v jasni premoči. V 55. minuti so gostje zaustavili prodor Weichbo-tha le s prekrškom v kazenskem prostoru; dosojeno 11-metrovko pa je hladnokrvno izkoristil Quantschnig. Svoje dobro razpoloženje je z golom (83.) kronal kapetan Partl, ki je iz 16. metrov žogo poslal direktno v mrežo. Opaziti je bilo zrelo igro domačinov, ki so očividno vsi v dobri formi. Bilčovs zgodaj iz postelj! V nedeljo, ob 10.30, bo nasprotnik Bilčovščanov celovški ASK. Trener Hobel upa, da bodo prišli igralci pravočasno na tekmo, saj igre tako zgodaj niso navajeni. Kljub temu so zanesljivi, saj vigredi še niso podlegli (2 zmagi, en remi), in to naj bi se tudi v Celovcu ne zgodilo. Po zmagi proti Vetrinju zaseda ekipa presenetljivo 2. mesto, nenazadnje po zaslugi trenerja Hobla. Ž. Kapla - sedaj vredna samo še zmaga Proti Šmihelu iz Labotske doline bo manjkal mladi Nerz, ki ima težave s kolenom. Vsi upajo na pravo presenečenje. Železna Kapla - Št. Andraž 0:0 - Tipična tekma dveh ekip, ki se borita proti izpadu. Tako je bila raven zelo nizka, nenazadnje tudi zaradi močnega vetra. Kaplčani si vseh 90 minut niso priigrali nevarne priložnosti za gol, pravtako tudi gostje ne. Zopet je bila očividna slabost domačih napadalcev, ki se sploh ne znajdejo. V boju proti izpadu (zaostanek znaša že tri točke) bo moral trener Woschitz prav glede tega premisliti. Vendar veliko izbire nima več, saj je kader zelo majhen. Globasnica premagala Rudo z 2:1 Globasnica - Ruda 2:1 - Mala senzacija v Globasnici; nepričakovano, toda popolnoma zasluženo, so domačini premagali velikega favorita iz Rude. Globašani so presenetili z vzorno borbeno igro, kjer niso manjkale lepe poteze. Po lepih zadetkih Hrena in Pasterka so vodili že z 2:0, nakar so tudi gostje zadeli (84.). Vendar več kot ta zadetek domača obramba s Simonom Sadja-kom na čelu ni dopustila. Št. Pavel - Šmihel 2:1- Enakovredna igra obeh ekip, pri čemer so bili domačini srečnejši. Že v 9. minuti so Šent pavelčani povedli z 1:0 (avtogol), v 34. minuti je sicer Klančnik iz 11-metrovke rezultat še izenačil, toda kmalu po odmoru so domačini_ zopet prevzeli vodstvo. Da Šmi-helčani niso odnesli najmanj točke, so sami krivi, kajti od 76. do 86. minute so zapravili tri stoodstotne priložnosti (Schwegel 2-krat, Buchwald). Dobrla vas - Labot 1:1 - Dobrolčani so proti zadnjemu na lestvici doživeli pravo presenečenje. Prvič - gostje so bili bistveno močnejši kot je bilo pričakovati, drugič - odnesli so točko iz Dobrle vasi. Domačini so sicer povedli z 1:0 ter zaporedoma zapravljali dobre priložnosti, toda Labotčani so 3 minute pred koncem rezultat še izenačili. Predvsem sredinski igralci (razen Kuprivca) so tokrat nadvse razočarali. Sele - Šmarjeta 1:1 - Derbi tipičnega značaja; borben in razburljiv. V 1. počasu se je igra odvijala v večji meri na sredini igrišča, brez pravih priložnosti. V 2. polčasu je postal derbi zanimivejši, saj so gostje srečno zadeli gol. Nato so domačini ostro napadali ter po lepi potezi med Korde-schem in A. Oražejem rezultat zasluženo izenačili. Videti je bilo dobro organizirano o-brambo gostov, ki je prejela najmanj golov v 1. razredu. Derbi Šmihel - Sele - v soboto (17.00) je na sporedu prvi derbi v vigrednem delu prvenstva. Obe ekipi se še bojita izpada, zato trenerja tudi glasno „trobita“, da je izgubiti prepovedano. Selani upajo v svojo moč na tujem (od 14 točk so jih osvojili 9 na tujem), Šmihelčani pa na dobro taktiko trenerja Gostenčnika. Obeta se neodločen rezultat, saj sta obe ekipi s točko zadovoljni! Rezultat jesenskega derbija: 2:1 za Šmihel. Šmarjeta - Dobrla vas - Po slabi predstavi proti Labotu želi ekipa to popraviti v Šmarjeti. Toda pozor! Šmarjeta je na domačem igrišču prava trdnjava. Labot - Globasnica - Globašani žarijo iz samozavesti, saj so „namazali“ Rudo, in to niti ne srečno. Dobra igra Labotčanov v Dobrli vasi pa naj bo Globašanom svarilo, naj zadnjega na lestvici ne podcenjujejo! Tudi Appe je proti Labotu razočaral. kodi žaba. kralj ceste' Janez CVELF Fahrschullchrer Telefon: 0663/ 84 45 32 Žaba ima novo vozilo - Audi 80 TDI Foto: Fera Olimpijske igre evropskih narodnih skupin? Nad 100 zastopnikov evropskih manjšin se je v Planolesu blizu Barcelone zbralo na velikonočnem seminarju. V okviru seminarja je Slovenska športna zveza predstavila zamisel „Olimpijskih iger evropskih narodnih skupin“, ki so jo sprejeli tudi vsi drugi zastopniki. Poleg tega so obljubili tudi vso podporo pri realizaciji tega športnega srečanja, ki naj bi bilo leta 1994 ali 1995 na območju dvojezičnega ozemlja Koroške, Republike Slovenije in Furlanije-Juliske krajine. Srečanje naj bi omogočalo vzpostavljanje stika med evropskimi manjšinami ter prijateljskemu tekmovanju. Načrt iger naj bi izdelala Slovenska športna zveza. Zastopniki katalonske narodne skupnosti so še posebej poudarili možnost sodelovanja njihove nogometne ekipe znanega kluba FC Barcelona. Sport Tokrat (pre)resen nasprotnik za SAK V sredo SAK - Slovenija Reprezentanca Slovenije bo nastopila z dvema legionarjema, z Zahovičem in Ufnikom. Igralci SAK so želeli močnega nasprotnika; sedaj ga imajo. V sredo se bodo namreč pomerili s slovensko reprezentanco, ki se Pripravlja na mediteranske igre °d 16. do 27. junija. Kako resno jemlje slovenska reprezentanca Prijateljsko tekmo s SAK kaže, da se bo ekipa pod vodstvom selektorja Bojana Prašnikarja od ponedeljka naprej pripravljala v To-Polščici. O moči ekipe ni potrebno veliko besed, saj je ekipa na Hrvaškem tamkajšni reprezentanci odnesla točko (1:1). Zvezda ekipe je mladi Zlatko Zahovič, ki „služi denar“ v Beogradu pri Partizanu. Zahovič igra srednjega napadalca in predstavlja skupno z Ufnikom izredno nevarnost. Anton Ufnik pa je legionar pri nemškem klubu FC Kaiserslautern. Prijateljska tekma bo za SAK Pravi prikaz moči, saj na prvenstvu nima nasprotnika. Trener dr. Ramšak bo že na tej tekmi skušal najti tiste igralce, katerim bo zaupal tudi na kvalifikacijskih tekmah. Manjkal bo poškodovani Reber, ki ima natrgano mišico. SAK CELOVEC Adi Preschern Heinz Wastian Rade Savič Miha Kreutz Alois Sadjak Franc Sadjak Robert Zanki Marko Wieser Kdaj: v sredo, Gerhard PajDpler 91 a qq Erwin Gslo ^Christian Wölbl Čas: 17.30 Kraj: Pliberk Sodnik: Peter Ruch Tonči Blajs Marijan Sadjak Marjan Šmid Hans Gross H. Lippusch dr. Ivan Ramšak - trener Wietersdorf zanesljiv -prvi poraz za SAK? V nedeljo gostuje SAK pri dru-9emu na tabeli v Wietersdorfu, ki želi SAK „vriniti“ prvi poraz. Trener dr. Ramšak; „Tekma bo sicer tožka, kljub temu se ne bomo vrnili praznih rok!“ Pri SAK manjka-to napadalca Lippusch (4 rumeni karton) in Hober (natrgana miši-ca), pravtako sta vprašljiva M. Sadjak (poškodba v gležnju) in F. Sadjak (nategnjena mišica). SLOVENIJA Dabanovič Mladen (Maribor) Lukič Sašo (Maribor) Križan Alež (Maribor) Binkovski Peter (Maribor) Hudarin Miloš (Olimpija) Karič Amir (Velenje) Blatnik Gregor (Publikum) Goršek Andrej (Publikum) Zahovič Zlatko (Partizan Beograd) Ufnik Anton (FC Kaiserslautern) Strojnar Janez (Slovan) Rudonija Mladen (Izola) Marušič Robert (Naklo) Pavlin Miran (Naklo) Cifer Franc (Mura) Kosič Dušan (Studio D) Milanovič Dušan (Studio D) selektor - Bolan Prašnikar Koroška liga 1. SAK 20 16 4 0 48:11 36 2. Wietersdorf 20 10 4 6 32:26 24 3. Pliberk 20 9 6 5 25:19 24 4. VSV 20 9 6 5 28:26 24 5. Breze 20 10 3 7 30:23 23 6. A. Wolfsberg 20 8 5 7 29:18 21 7. Matrei 20 7 7 6 28:26 21 8. Wernberg 20 7 6 7 29:33 20 9. WAC 20 6 7 7 25:22 19 10. Lienz 20 8 3 9 24:22 19 11. Treibach 20 5 9 6 18:16 19 12. Trg/Feldk. 20 7 3 10 24:22 17 13. Velikovec 20 7 3 10 25:39 17 14. A. Celovec 20 5 4 11 16:27 14 15. Mölltal 20 3 6 11 15:40 12 16. Št. Vid 20 3 4 13 9:35 10 Wernberg izenačil 5 minut pred koncem SAK - Wernberg 2:2 (1:1) SAK: Preschern 4, Savič 3, F. Sadjak 3 (37. Šmid 3), A. Sadjak 4, Kreutz 3, M. Sadjak 3, Blajs 3, Gale 3, Gross 3, Lippusch 2, Hober 2 (60. Ramšak 3) Igrišče Annabichl, 500 gledalcev Sodnik: Fischer (povprečen) Strelci: Gross (5.), M. Sadjak (50.) oz. Scheltender (10.), Orter (85.) Gole sta pripravila: Blajs, Hober SAK, tokrat v popolni postavi, je na tekmi proti Wernbergu nekoliko razočaral. Sicer je Hans Gross že v 5. minuti iz prostega strela povedel z 1:0, toda gostje so s taktično zrelo igro takoj odgovorili z zadetkom. V 2. polčasu je SAK zopet uspel s hitrim golom (M. Sadjak po lepi podaji Hobra), vendar tudi to vodstvo ni izboljšalo igre domačinov. Nepozornost SAK pa so pet minut pred kocem izkoristili gostje in zatresli mrežo domačinov; tako je Kuničeva ekipa zasluženo odnesla točko iz Annabichla. Na tekmi so se poškodovali kar trije igralci SAK: Hober, M. Sadjak in F. Sadjak. 15 Kratek pogovor Sigi Hobel trener Bitčovsa V zadnjih letih so Bil-čovščani vigredi vedno nekoliko zaostajali za pričakovanji. Letos pa smo priča tako zanesljivemu startu! Vzrokov je več. Od vsega začetka resno in s celotnim kadrom intenzivno treniramo, in to dvakrat tedensko; tretji trening pa je na prostovoljni bazi in se ga večina tudi udeležuje. Poleg tega predstavljajo starejši igralci mladim, tako na treningih kot tudi na tekmah, pravi vzgled, kar je v pomoč meni in celotni ekipi. Rad pa bi omenil tudi co-trenerja Schellandra in trenerja vratarjev Petscharja, s katerima si razdelim delo na treningih, ki je tako za vseh 20 igralcev vedno zanimiv. Trenutno 2. mesto na tabeli pravzaprav presega pričakovanja kluba! To drži, kajti klub je deležen le skromnih denarnih sredstev, s katerimi pa dosegamo maksimalni uspeh. Sploh je cilj kluba sestaviti ekipo le z domačimi igralci, in to večinoma z mladimi. Zdi se mi, da je to za Bilčovs edina prava pot, ki pa, kot kaže tabela, prinaša tudi uspeh. In še to: v naši ekipi nimamo takoime-novanih nogometnih zvezd, kar očividno ekipo še dodatno krepi. Kako pa izgleda Tvoja nadaljnja trenerska pot? Bomo videli po zaključku vi-gredne sezone. Prej se ne bom odločil. Ta konec tedna vas čaka celovški ASK, ki je doma zelo nevaren! ASK je nevaren zato, ker se bori proti izpadu. Vendar v tej formi, v kakršni se trenutno nahaja moja ekipa, ne bi smeli imeti težav. Celo prepričan sem, da bomo odnesli obe točki. Hvala za pogovor! Pozdrav prijateljem KOROŠKO-SLOVENSKO SREČANJE MUZIKANTOV 14. maja 1993, ob 20.30 v Celovcu, Mladinski dom Mikschallee Podrobnejši spored koroško-slovenskega srečanja muzikantov v naslednji številki Našega tednika NASTOPILA BOSTA TUDI: MAGIC MUSIČ, "udTkot Die drei Oldies Nenavadni Ime: Robert Sitter Starost: 31 let Poklic: asistent filmskega snemalca Doma: v Plešerki pri Hodišah Zakaj si se odločil za delo pri filmskemu snemalcu? Ljubim pustolovščino - odgovarja mojemu značaju. Tvoje najhujše doživetje? Da na občinskih volitvah nisem postal župan. Tvoj največji osebni poraz? Tega doslej še nisem doživel. Tvoja naj večja napaka? Verjetno ta, da sedaj dajem odgovore za nenavadni intervju. Tvoje najlepše doživetje v študentskih letih na Dunaju? Da sem uspešno exmatrikuliral. V čem se razlikuješ od drugih komunalnih politikov? Da sem najmlajši, najlepši in verjetno najbolj pameten. Tvoja največja želja? Da bi v Srbiji prenehali s Ä fašizmom in nacionali- ^ zrnom. Mislim, da ju je že na Koroškem dovolj. Česa se najbolj bojiš ? Takega strahu sploh ne poznam, ker se znajdem v vsaki situaciji. Kaj najbolj ceniš? Svoje življenje in življenje drugih. Katerega človeka najbolj spoštuješ? Svojega šefa Foltija Čertova. Katera zgodovinska osebnost bi hotel biti? Martin Luther King, ker bi bil potem črne in še koroški Slovenec. Tvoje življenjsko geslo? Dnevno 24 ur uživati življenje. Tvoj najljubši konjiček? Nakupovati dragocene stvari za ljubice. Zaradi česa Te drugi občudujejo? Mislim, da je v mojem fan-clubu _ ^ samo 1000 ljudi. Verjetno me občudujejo, ker sem tako “lässig typ”. Tvoj odnos do žensk? Najboljši. Ritmično žensko gibanje imam najrajši - ampak to je incognito. Tvoj odnos do denarja ? Če ga imam, gledam, da se ga takoj znebim. Kaj narediš najprej, ko se vračaš s fronte domov na Koroško? Grem k frizerki, da se sprostim. Pa še masirati me zna tako dobro... Ali sploh znaš biti resen ? Morda se bom zresnil tri minute pred smrtjo. Mislim, da je to dovolj zgodaj. Heidi Stingler