267
Popis cerkniškega jezera.
Več popisov tega res čudnega jezera se že najde sem ter tje, od kterega se lahko reče, da takega ni na celem sveta.
Mnogoverstne so njegove imenitnosti. Skusil bom jih popisati.
Pervič naj povem, da mnogoterih žival rodi, na priliko, rib, rac, krak, pa tudi klaje in stelje za živino se pridela t njem.
Ribe so le-te: 1) Šuke, ki so najbolj rodovitne; postavimo, če vaga ena en funt, ima 80 do 100 iker v sebi. In večja ko je, več iker Ima v sebi; vsako leto zrastejo za en funt; največja pa, ki so jo dobili, je vagala 25 funtov. 2) Šlajni, ki imajo se več iker v sebi, pa bolj počasi rastejo, komaj vsako leto za četert funta; največji tehtajo po 5 funtov; za jesti so najbolji, ker so prav debeli. 3) Meni ki, ki imajo manj iker, pa tudi tako počasi rastejo kakor slajni; dobri so tudi, pa tako debeli niso od pervih; tudi za sušiti niso, ker preveč terdi postanejo. 4) Kleni, najmanj rodovitni, pa čez 3 funte težkega tudi ne dobiš; za jesti niso dobri, ker imajo preveč kosti. Tudi kapelj ni se dobijo po majhnih vodah, ki iz skal izvirajo; ti pa so tako majhni, da skoraj imena njim ni treba, pa ocverti so prav dobri.
Race. Teh je več sort: Ene so velike race, ki imajo pri jezeru svoje mlade; nektere na sredi gozda v Javorniku jajca nesejo in po eno uro pota od vode deleč mlade račice peljajo; kadar pa kakošnega človeka zagledajo, se vse poskrijejo med listjem dreves iu po travi; ktero vjeti je prav težko. Jajic imajo 12 do 15. Druge so špegljarji; te se pa nikoli tukaj ne zlezejo, ampak mesca sušca gredo preč; manjše so kakor une. Tretje so rujavoglavke; te se tudi tukaj ne zlezejo. Če ter te so žvižgalke, pa v se tudi tukaj ne zležeje. Pete so černi zvonci. Šeste so potavkarji. Sedme so hrepeljce, ki so tudi majhne in se zlezejo pri jezeru v kaki travi. Osme so liske ali postne race, ktere le malokdaj zlezejo, ker ta čas (o sv. Petru), kadar imajo mlade, jezero usahne ali je pa le malo vode, one pa imajo
prav na vodi rade svoje gnjezda, ki si ga iz bičja spletd in tako plava po vodi, da lahko stara, kadar jajca godi, iz gnjezda pije. Devete so pazavke. Desete: žlica rce. Enajste: panderki. Dvanajste: konop-njice itd. tako, da vsem še imena ne vemo.
Vseh teh žival, kakor sem jih zdaj popisal, je dosti, kadar so deževne leta; pa tudi popred jih je bilo dosti, dokler ni nobeden požiravuih jam porajtal, ker jezero se ni po sedem let posušilo. Od leta 1844 pa veliko bolj posah-nuje, ker smo bili jame le enmalo iztrebili. Al le škoda, da velike Kari ovce več tako ne poznamo, kakor so jo naši predniki. Ona derži pod gojzd 80 sežnjev; pa ni dosti pomagati, ker za malo vodo le previsoko leži. Kar pa je naprej, ni noben človek še vidil, dokler svet stoji. Al Božja roka je vodila, si mislim, v odrešenje toliko dobrih gruntov, kteri pod vodo, tako rekoč, jokajo in k sreči tukajšnih kmetov za odrešenje iz vode prosijo, kar upam, da se bo tudi kdaj zgodilo.
Ko smo trebljenje jam, kar smo mogli, komplili, sem skušal Karlovco na dalje, kar se le more z vso močjo preiskati. Zgodilo se je, da sem jo najdel, kar bom pozneje obširniše popisal. Zdaj moram poprej na turo našega jezera enmalo odkriti.
Kar je rib, šuke največje zrastejo, ker se je že 25 funtov težka ujela. Al čuda je, kam nek so velike prešle, ki so bile do 50 funtov težke? Tudi jez sem eno take velikosti vidil, ki mi jo je sosed pokazal. Te so gotovo v globočinah jam, kamor so se skrile ob časih, ko je jezero vsahnilo, da so si življenje ohranile, v vodah podzemeljskih jam. Kadar pa voda stopi v jezero, takrat pa nazaj pridejo na pašo. V jamah pa tudi veliko rib mertvih ostane, ker jame le po strani v zemljo deržijo; nektere jame ribe kakor na rejti ali rešetu precedijo, jda voda skozi steče. V takih jamah ribe ostanejo mertve. Ce pa čez take ali memo takih jam, ribe z vodo Laprej gredo, ali poprej ostanejo, ker voda ostane, da skozi votlenaste skale ne zleze, tam se ribe žive ohranijo in nazaj iz jam pridejo. Tako se zaredba rib ohrani, v takih letih, kadar se voda v jezeru posuši.
Zraven imenovanih rib in rac pride tudi več sort povodnih tičev, kakor so: kožice, dularji, martinčki, velike in male kakuške, ali mokožki kakor jim tudi pravijo. Vseh teh tičev se dokaj postreli.
Ako se le enmalo suhega vremena naredi in da ne dežuje več kakor je za frugo potrebno, ni jezero nic večje, ampak kmalo potem usahne. Rib je pa tačas dosti. Kadar jezero 2 leti ne usahne ali pa še dalje, je toliko rib, da gre na dan po 300 ribčev na jezero. Na jami „resetoa imenovani je do 200 sakarjev in takih, ki z rokami lovijo. Sakarji plačajo gospodarjem ribštva po 1 gold., da smejo takrat loviti, kadar ribči z mrežami in ulakom svoj lov že opravijo. Ti ujamejo po 4 do 6 centov rib z enim zaulakom; samo na „rešetutt je že večkrat bilo čez 30 centov rib.
V zadnjem kraji „na kotlu" kake 3 dni pozneje kakor za „rešetom" posahne, pa ne vselej tako; včasih tudi 4 do 5 dni pozneje, in v „leviščih" tudi kake 3 dni pozneje. Zgodi se pa tudi, da, kadar dežuje, ena jama po.-nhne, preden se druga zalije. V zadnjem kraji „na kotlu" in „leviščih" se tudi na obeh krajih včasih dosti, včasih pa še več rib nalovi kakor na „križu" in na ;,rešetu". Po vsem sterženu se jih tudi včasih toliko dobi kakor na ,,rešetu". V „oberhQtt pri gornjem jezeru se jih pa še več kakor povsod drugod dobi. Ako bi soštel, kar ljudje rib iz vseh krajev jezera dobijo, največ v kontrobant, se lahko cenijo čez 300 centov. Kadar pa jezero usahne, jih je pa tudi tako malo, da se skorej ne izplača jih loviti. Mertve ribe ob tem času, ko jih je dosti, nimajo nobene cene, žive pa so obrajtane. Kdor hoče ribe žive ohraniti, mora na eo cent rib 200 bokalov vode djati, pa jo večkrat premenjatf, tako, da pri ribah ni dosti dobička.
Mreže,   kar je malih,   z  ravšeljni   veljajo   od   10 do
268
15 gold,; pa se je dostikrat zgodilo, da so v eni noči vse stanoge pojedle, da niso nič več vredne. Tako ribstvo in jaga na tem jezera je veselje brez dobička.       (Dal. si.)
274
Popis cerkniškega jezera.
                                   (Dalje.)
Al jezero ima še drago v sebi. Kakor hitro se vreme naredi, da jezero posahne, prec začne trava in druga ze-lenjad rasti. Kjer smo se pred kakimi 8 dnevi še s čolnom vozili, ravno tam se pasejo zdaj že krave in teleta. Komaj je zemlja suha, že vse zeleni, kakor bi hotla s tem kmeta prositi, naj jo reši izpod vode, kar mu bo z dobrim plačilom povernila. Ako je le 2 mesca vreme suho, je že vse polno koscov in vozov, kteri seno spravljajo. Kadar jezero usahne malega travna ali rožnika, pa da je dolgo časa suho, tadaj je dobra klaja, in jo živina rada je'. Kadar pa voda zalije jezero med tem, ko trava raste, take je ne je živina rada; včasih se pa tudi tako spridi, da celo za njo ne mara.
Ko pa merva ostane pod vodo po 2 leti ali še dalje, pa še za steljo ni. To je škoda neizrečena za vse tukajšne in ložke kmetovavce, zakaj vsem da jezero veliko tavžent voz sena in stelje. Kolika pa je tudi na njivah škoda, kadar se to godi in voda čez nje stopi ! Kako zdihujejo gospodarji, kadar vidijo, da ves njihov trud je bil zastonj.
Dva vzroka sta, da se temu ne pomaga.
Eden je, da še tu in tam toliko dobre pobožnosti ni, da bi se prepričali, da se more kaj pomagati; — drugi pa, ker obilni davki od ene strani, od druge pa slabe letine kmeta tako stiskajo, da ne more shajati. Al kolikor večje je ubožtvo, toliko več je pomoči treba. Ni moč ne živeti ne davkov opravljati, dokler ne bode grunt bolje rodil in dokler se bolja živina ne bo rodila. Vse to bi se pa lahko zgodilo, ako bi se jezero dobro potre bilo. Sila veliko dobrega sena bi se pridelalo potem; zakaj jezerski svet ni močiren; prec pod eno pedjo blata je dobra zemlja.
Ako jezero pred sv. Jakobom ne posahne, ni nič gotovega časa, kdaj da bo usahnilo. Nahaja se v jezeru velika teršca čez seženj (klaftro) dolga, ki ima prav lepo zeleno, čez čevelj dolgo in pavec široko perje, in jo goveja živina rada je pa tudi konji, kadar se v perji požanje. Spod je debela slama v kolenca izrašena, ki jo nekteri za štu-kadurje rabijo; toda pri tleh mora porezana biti, če v tistem času jezero posahne, kakor je rečeno bilo. S čolnom se peljajo: eden počasi vozi, dva pa, na vsakem kraji eden, žanjeta. Ti 3 ljudje je en sam dan toliko nažanjejo, da je suhe dober voz.
Okoli strug, kadar zemljo tekoča voda kaj pognoji, začne zelena trava rasti, ktera se mekuca imenuje; prav dobra je; živina jo rada je, naj je frišna ali suha. Ta trava izmed vseh najhitrejše raste.
Od kod tolikanj vode v jezero pride ?
Najnaprej imenujem cerkniški potok. On ob po-vodnji grozno dosti vode v jezero nalije, ob druzih časih pa ne toliko.
2.    Je sv. Marije Magdalene studenec pod gričem 55Slivnicau imenovanim. Ta ob času povodnji sila veliko vode da, sicer pa komaj 30. del od cerkniškega potoka, ob času suše pa celo nič.
3.  Je Kraj ne, studenec, ki je prav malo da.
4.  Je Mertinski ob er h, ki spod cerkve sv. Vida v eno strugo priteče. Zadnja dva imenovana studenca jezera ob časa povodnji dosti vode dasta, sicer pa komaj 4. del od cerkniškega potoka.
5.  Je Terstenik; ta prav malo vode da.
6.  Je Žerovnšica, ktera ob povodnjah prav dosti vode da in se v žerovnsko reto izliva; ne usahne pa tudi nikoli.
275
7.  Je Libsejnšica; ona da največ vode v jezero med vsemi, kar sem jih zdaj povedal.
8.  Je Goriška, ki pa mu le malo vode da.
Veliki oberh.
Veliki oberh pod vasjo „Gorenje jezero" imenovano teče pod Danami v Golobino, gre kratko pot pod zemljo in potem se iz pečin v jezero izliva. Še ena draga voda je, ktera se izpod šneperskega ali laškega gojzda izliva. Ta je ob povodnjah strašne moči, in reči se sme, da ta največ od vseh imeoovaoih studencov in potokov v jezero vode prinese. — Ob neki povodnji sem se sam prepričal, ko sem šel ložki potok pod Dane gledat, koliko da je je. Potem sem šel pod pečino v zglavje jezera in dalje do Kamne ga vira, kjer sem zapazil strašno valjenje v jezero, ktero je bilo 6krat večje kot ložka voda.
Iz tega sem sodil, da k ložki vodi pride še veliko dragih voda, ktere se spod velikega gojzda po žlebinah in dolinah vkup stekajo in po modro napravljenih otokih skozi griče se v Oberh zlivajo. Ta Oberh se v več krajev razdeli, tedaj ima tudi več imen. Najpervi, kteri začne vodo nalivati, je v Čem niči. Drugi je Cernjava. Tretji je Cemun, okoli kterega gre povsod voda izmed karanja, kakor da bi se skale topile; luknje ni nikjer nobene viditi, pa vendar je vode zmiraj dosti okoli. Četerti je Kamni vir; tudi tukaj ni nobene luknje viditi, pa vode je zmiraj dosti okoli.
Vse to skupaj se veliki Oberh pri gorenjem jezeru imenuje. Od Oberha jev le toliko povedano, kar vodo v jezero naliva, in tu od Cemničev do Kamnega vira se v kljuko zakrivi, in je blizo četert ure hoda, preden se pride k laškemu studencu.
Laški studenec ob povodnjah tudi dosti vode da; on je sosed Oberha, ki na Melinšici v veliki Oberh priteče. Vse to skupaj oh velikih povodnjah toliko vode prinese, da če bi bila tej vodi nasproti kaka 8 kvadratsežnjev velika jama, bi ne mogla vse te vode požirati. Od laškega studenca do vranje jame pol dobre ure hoda zraven gojzda in po vsem tem prostoru je luknja pri luknji, kar se pa malo ali celo nič ob suhem vremenu ne pozna; kadar pa dež gre, kar ven iz tal voda kipi.
Jame, ktere se zmiraj vidijo, imajo te-le imena: Tre-senec, Slatavec, otoški Oberh, Merzljek in že po-pred imenovana Vranja jama. Blizo Vranje jame so Bobnarce. Te so v zadnjem kraji jezera, in le tačas se poznajo, kadar gromi in močno dežuje, ker ob tistem času vodo iz sebe mečejo. ImeBobnarce imajo odtod, ker, kadar vodo iz sebe mečejo, pod zemljo buči in gromi (bobni). To ropotanje kaže, da izpod gojzda nabrana voda se iz predalov med skalovjem ven podi in zato tako bobni. V vsem zadnjem kraji je več takih lukinj, ki ob času deže-vanja vodo iz sebe bruhajo.                                 (Dal. si.)
283
Popis cerkniškega jezera.
(Dalje.)
Kadar so plohe po tem gojzdu nad „Zadnjira krajem", tje proti „Kolom", in okoli v ložko vodo napeljanih izvirkih močno dežuje, takrat iz samih teh lukinj tolikanj vode pride, da iz »Zadnjega kraja" v „Vratah" v jezero teče. Največkrat pa je, da veliki oberh celo jezero, tedaj tudi „Zaduji kraj" zalije. V ^Zadnjem kraji" so tudi jame, ki vodo požirajo in jo iz sebe dajajo. To je pa tako-le: Modri Stvarnik je luknje, ktere požirajo, tje v nižje kraje napravil, kakor v Planini, Bistrici in Virdu, in te luknje je Stvarnik združil s temi, ki izpod gojzda vodo v jezero točijo. Ta pot, kadar voda v jezero pride, je nikoli nazaj ne oberne, ampak ravno po ti poti zmiraj požira. Da jo pa ob velikih povodnjah nazaj iz sebe meče, je to-le: Večja luknja je ta, ktera vodo v jezero izpod gojzda oddaja, kakor je taista, ktera jo požira, tedaj jo požira in iz sebe nazaj meče. To se po sami pameti zagotoviti more; našim očem je skrito, zato, ker je vse pod zemljo.
Kar je pa požiravnih lukinj v „Zadnjem kraji", kakor je Kotel in okver kotla, te samo le vodo požirajo.
Potem ste Cesljenci dve: ena „velika", druga pa „mala", in Beček. Vse to troje je blizo skupaj, precej ko se skoz „ Vrata" v „Zadnji kraj" pride. Več je še družin lukinj v »Zadnjem kraji", da malo po malo vodo ob tistem času požirajo, ko jezero usahnuje. Kadar pa začne grometi in deževati, takrat se pa iz vseh lukinj voda prikaže, včasih tako, da ves »Zadnji kraj" hitro zalije. Se eni pritoki v jezero so pod čemim gojzdom: Veršiči s Suhodolico, kteri pa okoli skoz kamenje izvirajo in se jim »Stud enšče k" pravi. Suhodolica s Studenščkorn je včasi tako močna, da v dveh ali treh urah vse »Rešetove jame" zalije.
Na »Ušivi loki" je studenec, kteri malo po malo izvira, pa nikoli ne usahne. Od tod si Jezerci vodo za pijačo in za kuho nosijo in vozijo.
Se en studeuec je, ki se »Na rt i" imenuje, ki pa prav malo vode da. Kakih 50 sežnjev od tod se pa poži-ravne jame začnejo, ki se tudi »Na rt i" imenujejo.
S tem je precej na drobno popisano: od kod in kako voda v jezero pride. Kdor bi pa ob hudi povodnji od „Ma r ti njaka" do »velikega Oberh a" sel, bi rekel, da v 24 urah bo vsa cerkniška dolina zalita, ako od požiravnih jam nič ne ve.
Požiravne jame od ^velikega Oberhaa po ^Sterzenu" do
^Rešeta".
Ko se od ^Oberha" po »Sterženu" gre, je najperva jama »Beček", kteri ne požira veliko; jezeru ni ž njim dosti pomagano, zato, ker je preveč v meča vi in ga blato zasuje. To se je v letu 1854 zgodilo; od tistega časa več ne požira.
Potem pride »velika Pouikev", ktera je dobra in stanovitna jama; ne požira sicer več vode kakor za en mlinsk kamen goniti, pa ob tem času, ko se jezero suši, vsa voda noter teče. Ob suši »veliki Oberh" nič vode ne da, ker je čisto suh.
Zdaj pride »mala Ponikev", ktera veliko več vode požira   kakor velika,   zatorej   bi  se  prav  za prav ta
mogla imenovati velika Ponikev. Znabiti je takrat, ko je bila najdena, manj od une vode požirala. Kdaj je pa »mala Ponikev" naprej brezno potegnila? Kar je bilo zemlje verh skalnatih razpok, je vse voda požerla, in pri desnem kraji se je leta 1839 brezno naredilo, ktero precej močno požira. Kar je bilo zemlje okoli, se je vsa posula, in voda jo je malo po malo v luknjo znesla, pa zamašila se zatega voljo ni.
O tej jami pa moram še to povedati, da ribčem, ako začne po hudi in nagli povodnji voda prihajati in se naglo doli valiti, prinese stelje in blata, ako dobro ne pazijo, toliko, da se jim mreže pretergajo. Pri taki priložnosti so ribči vidili, da „mala Ponikev" tudi vodo iz sebe bruha. Ta ima tudi izpod gojzda pod zemljo od Stvarnika napeljano tovaršico, kakor smo pri jamah v »Zadnjem kraji" o tem že govorili.
Zdaj pride pri veliki Gorici wSitarca", ktera malo vode požira; tukaj se struge ločijo. Ena se zavije proti vasi, dolenjemu jezeru na »Vod o nos"; prava in velika struga pa naprej pelje proti »Rese tu".
V „Vodonosu" je 14 požiravnih jam. Desetere perve se rBečki" imenujejo; ostale druge pridejo v kot za jezom. Te so: 1) Skednjenica", kteravode požre blizo toliko, da bi eno žago gnala. 2) Je 5?Št enga r ca", je malo požre. 3) Je »Krugljica". Nad njo zemlja visi, ktera jo je že večkrat zasula, in tudi zdaj ne požira. 4) Je »Konj-šica". 5) Je „Tajla v a jama". Obe te dve malo vode požrete in ste majhne, da skor imena niste vredne. »Bečki" je pa vsi komaj toliko požirajo, kakor sama ?5Skednjenica".
Resetne jame.
»Rešetne jame" so najnižje jame celega jezera in so tudi najbolj stanovitne. Zunaj »Skednjenice" pa vendar »vod on oš ke" več požro kakor ^rešetne". Imenujejo se: 1) „Rešetna jama", 2) »Tri ribške jame", 3) »Ž upanje luže", 4) „Ilava jama". Ribške jame s rešetno vred več požrejo kakor vse druge. V nobeno zdaj imenovanih jam pa ni še nikoli nobeden prišel, da bi natanko zvedil, kako je notri, in kako bi se dala kaka poprava napraviti.
nUšev$ka rejtaa.
„Uševska rej ta" je najbolj pod Slivineo, in od te je četert ure hoda. Ta vso Zerovnšico požre, kadar je suša.
Se ste dve jami zraven, z blatom zasute, ktere tudi nekoliko požirate.
Od vseh teh do z daj imenovanih jam (zunaj v ?5Zadnjem kraji") se ne ve, ali derže proti Planini; druge pa gotovo vse v Bistro peljejo, posebno pri »vo-donoških" je to po skušnjah poterjeno; »Rešetne" pa tudi samo na Bistro tako kakor »vodonoške" in rvertne".
(Dalje sledi.)
298
Popis cerkniškega jezera.
(Dalje.)
Velika Karlovca.
Velika Karlovca je nasproti velikemu Oberhu, ker veliki Oberh je poglavitni začetek cerkniškega jezera, ako-ravno ima se veliko druzih pomočnikov, kakor so že popred popisani bili. Al le veliki Oberh stori jezero; vse druge pritoke bi v kratkem druge jame, kakor so popisane, in pa obe Karlovci požerle. Veliki Oberh je velika zaloga voda, ki se stekajo v jezero.
Ravno temu nasproti ste obe: velika in mala Karlovca, posebno pa velika, ktera, kadar velika voda v jezeru naraste, s svojo veliko močjo na to veliko žrelo tisi in s tako močjo vodo va-nje vali, da vsak čoln precej s sabo potegne; tudi dva še tako močna čolnarja se ne ubranita, če sta blizo, da bi ju noter ne potegnilo. Al ljudje, ker to poznajo, se v tako nevarnost ne podajo; zato pa tudi še nobenega ni požerlo, druzih reči pa, kakor trame, drevesa, čoke itd., je že veliko veliko požerlo. Kadar pa voda začne vpadati, tudi tukaj začne počasi noter lesti. 82 sežnjev je pod grič luknja, čez pa tudi ne more, ker je grič precej visok. Kadar je voda majhna, se pa dva brez strahu noter peljeta, samo da se proti dereči vodi branita, da na skale ne zanese čolna. Kadar je voda prav majhna, se pa eden brez skerbi ven in noter pelja.
V letu 1844 pod tedanjim kantonskim gospodom F ra n c Zore to m, ki so bili naš iskreni vižar, smo se bili dobro poprijeli jame trebiti, in spred takih, kjer je bil svet visok, da niso mogle vode požirati, smo ga odkopovali. Od takrat je jezero v veliko boljšem stanu kakor je bilo popred. Koliko se je po tem na nizkih senožetih spremenilo! Namesto bičja iu teršce zdaj dobro seno raste. Akoravno voda še zmiraj od časa do časa senožeti zaliva, je vendar seno za živinsko klajo drobro, za spomlad je pa premalo tečno, s tem pa si boljo robo prihranimo, kar nam za spomlad prav pride.
Dobro se je to delo splačalo. — pa kaj, ko je od tistega časa vse popolnoma opušeno, kar bom pozneje povedal. Dobro je bilo, al kaj, ko za najboljši pomoček v veliki Karlovci nismo vedili!
Kar svet stoji, še tega noben človek vidil ni, ker se v nobenem popisu ne najde; tedaj lahko rečem, da sem jez pervi i znaj del, kar je od pervega tamuna naprej, 116 sežnjev daleč.   To  se je pa  tako zgodilo: Vidil sem Kar-
299
lovco dobro prostorno in da veliko vode požira, akoravno so se vse nižje senožeti v jezeru do 2 čevlja globoko pod vodo. Kako bi bilo to dobro, da bi se do te jame prekopalo in se ta voda s senožet spraviti mogla. Sreča je bila, da smo prejšni dan iz pervega tamuna trame spravili, potem čoke, veje in dosti druge šare, s kterimi je bil tamun natlačen in tudi poln vode. Potem je je bilo na pol manj, kadar je ta šara iz vode izlečena bila. Al prikaže se spet druga luknja iz vode v skali; do nje pa nismo mogli, zato, ker je bila voda še pregloboka. Cez vodo se je le skala komaj vidila; zakuril sem, da se je dalje vidllo. Ta luknja, ki se je zdaj iz vode prikazala, se je kakor černa zaplata vidila. Na to se vernem po luknji nazaj. Drugi dan dam majhen čoln leseni pripeljati in odberem od 50 ljudi, ki so jame trebili, 8 fantov, da čoln v jamo spustijo. Potem grem v čolničku proti skali, kar zagledam luknjo; zbašem se skoz, pa kar zagledam novo Karlovco in en grič pred seboj. Čoln pustim in grem naprej po luknji s svetilnico 83 sežnjev deleč, in spet pridem do vode; prostor je bil še naprej, pa čez vodo nisem mogel. Berž grem nazaj in prevdarjam nesrečni grič, ki je za skalo, kjer sem čolnič popustil, češ, kako pač more tod čez vodo teči. Kar najdem, da ta grič nič druzega ni kot kup mnogoverstne šare, ki jo voda skupaj nanaša. Pod skalo je nekaj votline, pa voda ne more dosti skoz, ker je pretesno. Na to skalo strašno voda pritiska in potem nazaj bruha. Kar voda takega prinese, da plava, vse skoz to majhno luknjo noter potegne; kar ne plava, pa za skalo pušča.
To je krivo, da ta K ar lovca vode požirati ne more; taka misel je velika škoda celemu jezeru.
Kar zaslišim dva glasa na pervem kraji tamuna, kjer sem bil oginj zakuril, da sem bolje po vodi vidil. Ta dva glasa mene po imenu nazaj kličeta. Ko se nazaj skoz luknjo v skali zbašem, kjer sem se mogel s herbtom v skalo opirati, da sem čoln bolj pod vodo spravil, in ko ven pridem, zagledam dva gospoda, Jožefa Obreza iz Cerknice in kre-sijskega inženirja iz Postojne. Prepeljal sem zdaj oba čez to luknjo, da gremo naprej, kodar sem sam poprej hodil. Ko vse ogledamo, gremo nazaj, ker sta gospoda v Cerknico kosit šla. Popoldan prideta zopet nazaj in inženir prinese svoje inštrumente, da je to novo Karlovco zmeni in nive-liral. Ta obris mora še v kancelii postonjske ali pa planinske gosposke biti.
Tako je bila znajdena   nova Karlovca.
Prec drugi dan sem lohak čoln naredil, takega, da sta ga dva junaka nesti mogla in da je 3 može nesel. Sli smo noter: jez in dva moja dobra prijatla, ter se čez vodo peljali, čez ktero poprejšni dan iti nisem mogel; potem smo pa čoln seboj nesli 27 sežnjev deleč, kjer smo zopet dosti vode dobili, al čez si nismo upali, ker je vse sorte les poverh plaval; vendar „korajža velja" — z velikim trudom smo med temi čoki in drevesi čez prišli zopet do skale, ktera je tudi votla bila, pa skozi nismo mogli, ker je bila luknja tako kriva, da čoln ni skozi mogel. Na levo stran je zopet druga luknja bila, v kteri sta dva trama tičala, ki ju je voda zanesla. Eden se spravi na tiste trame in en malo naprej v luknjo posveti. Velika stoječa voda se vidi. Od tod smo se nazaj vernili, nekoliko smo premirili, nekoliko prevdarili dolgost Karlovce, ktera okoli 148 do 200 sežnjev meri. Pa pred je je znano bilo le 82 sežnjev; nova pa 116 do 118 sežnjev meri.
Ker naprej nismo mogli, smo prevdarjali pri tisti skali, al bi se mogla tista 2 tramova s kakošno dobro pripravo ven potegniti, da bi se potem s čolnom naprej moglo, in to se bo zgodilo, ako mi Bog doživeti da v največjo srečo tega kraja. Ta skala visi kakor da bi bila pripeta, iu skozi njo je ta luknja. Ta skala je, kakor una pri pervem tamunu, kake 3 sežnje debela, in kmali bi se dala odstreliti, pa to bi bilo pri pervem tamunu bolje, zato, da
bi se taisti nanos  preč spravil,   in do tukaj Karlovca.   kolikor je treba, ponižala samo za pol sežnja.
Tudi mislim, da bi to dosti stroškov ne prizadjalo, ker bi tudi tlaka dosti storila, posebno z živino, kar bi bilo vožnje potreba.
Tu je popis tega, kar smo tukaj zuajdli.
(Dalje sledi.)
308
Popis cerkniškega jezera.
(Dalje.)
Ker je skoz skalo naprej votlina in voda se vidila na velikem prostoru, sem si mislil, kaj ko bi se od Ževške žage kaka luknja najdla. Napravim se na pot proti žagi, da bi zvedil,ali je kakošna luknja tam. Po poti srečam enega, ki iz Zevša gre; vprašam ga, ali je velika lukuja pri Zevški žagi, kjer voda izteka? On mi odgovori, da. Pojdi z manoj nazaj pokazat — mu rečem — ti bom že za pot plačal. Oberne se in gre z manoj, ter me pripelje do velike zijavke, kjer je velika in globoka voda stala. Tukaj mora čoln biti, si mislim, in greva nazaj. Precej drug dan se podam z dvema tovaršema nazaj, peljemo čoln seboj, ga spustimo pri Zevški žagi v vodo in gremo mi trije naprej, vzamemo čoln saboj, Ževšane sem pa tam pustil. Strašno je šumela voda, kjer je čez skalo tekla. Po tem sem šel še po une tri. Zdaj vzamemo čoln spet saboj in ga nesemo po jami. Sopet pridemo do majhne vode, se prepeljemo čez, kar se nam še večji prostor pokaže kakor popred; pred nami je pa stal zasip (hrib), prostora pa nismo več naprej vidili. Gremo na ta zasip; čoln smo komaj za sabo zlekli. Pridemo na verh, od kodar se nam še naprej pot pokaže in voda; gremo tedaj trije v čoln in se peljemo čez vodo; merili smo s 3 sežnje dolgo špago vodo, pa ni bilo dna čutiti. Pripeljamo se do skale, ktera je po robu stala, pa naprej nismo mogli. Mislimo in mislimo, kaj bi bilo storiti, kar je hotel eden mojih pri-jatlov čoln čez spraviti, pa mu nisem pustil, ker potem bi ne bili nazaj mogli, in vsi bi bili zgubljeni, zakaj noben človek bi ne bil za nas vedil. Sklenili smo toraj, še en čoln dobiti. Ko smo se imeli nazaj podati, vzame eden mojih tovaršev majhen glažek ruma in ga mi poda rekoč: Pij, ker tukaj je zrak nevaren! Jez primem kozarec in napijem bratom za srečno pot: Častimo Boga tukaj, kjer ga se noben človek ni častil, in tukaj ni bil! Med poštenimi pogovori smo na uro pogledali, koliko časa se bomo nazaj peljali, in peljali smo se 25 minut do unih Zevšanov, ki smo jih bili pustili. Al ko nazaj pridemo, jih najdemo kakor zid blede; eden je komaj pregovoril: „kam vas je bil Bog nesel; kar smo živi, nismo bili še nikdar tako v strahu".
Ko   so  se  prestrašeni reveži  sopet zdramili,   smo jih
309
okrepčali, ker je bilo že čez poldne; al molili morebiti niso nikoli s tako ginjenim sercom, kakor zdaj, ko so zopet upanje imeli za nazaj priti. Potem se nazaj podamo, ogle-dovaje prečudno podzemeljsko naturo, kapljeni kamen (^Tropf-stein) take lepote, da smo se vsi čudili. Tam smo drugo luknjo najdli, ko se noter pride, na desni roki, pa mi smo se na levo obernili, in smo toliko časa po nji sli, da je bila pot že neprijetna, al nobene vode nismo najdli; tudi se ni vidilo, da bi kadaj voda noter stopila. Vernili smo se tedaj nazaj, akoravno je res silno lepo viditi kak kap-Ijen kamen. Gotovo bi bila ta jama že vsa obropana, ako bi bil kdo popred do nje prišel. Tudi bi bili še vse bolj dobro ogledali, pa ni kazalo za "naš namen, ker ni bil vodotok. Potem smo lepih kapljenih kamnov nabrali, ktere so gospod kantonski poglavar Zore v ljubljanski muzej poslali, in se brez daljega obotavljanja ven podali ter srečno na dan prišli. Še enkrat smo šli noter; smo čez tisto skalo, kjer smo rum pili, čoln djali, in dokler je bilo moč, naprej pregledovali , pa ne ravno deleč, ker so votline večidel pod vodo. Samo le še v enem kraji je se ena zijavka v skalo, pa tako ozka, da s čolnom se ne more skozi; visoka je pa precej, in tudi globoka voda v nji. Tam smo našli 3 kraje kakor velike hrame (keldre), al njih pritoki so vsi pod vodo. Tri dni je bilo tu pregledovanje, potem ko smo bili vpervič noter.
Vse to mi je res prizadjalo truda in stroškov precej dosti, akoravno moja mošnja nikoli bogata ni bila kakor tudi sedaj ni; al vse to me ni zaderževalo od tega. Kakor, da bi bil čutil nek notranji glas: ;,delaj, iši, najdel boš, jezero bo rešeno", nisem imel miru, dokler nisem doveršil svojege namena.
Moja tovarša pri ti najdbi in zvedne priči sta bila: Bala nt Leskovec in Grega Grebene — uni iz Jezera, ta iz Cerknice.                                           (Dal. si.)
327
Popis cerkniškega jezera.
(Dalje in konec.}
Popis male Karlovce in sosednih jam.
Mala Karlovca je sicer majhna, al zaslužila bi biti velika. Res je, da ob veliki vodi velika Karlovca več vode požre; al kakor velika voda mine, ne požira potem le male vode celo nič, zato, ker je pred njo višji svet, kakor pred malo Karlovco. Mala Karlovca je že tri dni poprej bila pregledana, pa se ni toliko popravila v nji našlo kakor v veliki. Res je, da je njeno žrelo majhno, ktero smo že leta 1844 razstrelili (namreč od male Karlovce); zatega volja tudi nismo hotli s čolnom noter iti, kjer bi ga pa bili potrebovali v enem kraji, da bi bili šli čez vodo, kjer je bilo še dosti prostora naprej viditi. In to naj bi se storilo, če je še naprej dosti prostora, da bi se vedilo zunaj še razstreljati. Ce se pa pozneje luknja zatisne, naj se mala Karlovca v ti časti pusti, kakor jo zdaj ima. Res je, da so v nekterih mestih visoki griči, pa so okoli nižji otoki; ali kakor zdaj ona manj vode od velike požira, bi bilo še dosti za popraviti, pa brez velike pomoči bi se to ne naredilo, ako daljno preiskovanje boljšega ne pokaže. Pa to bi kaj dosti dela prizadjalo, ker so grablje pri obeh Karlovcah preč; zdaj je voda toliko nanesla noter šare, da že malo požirate.
Zraven te je blizo nazaj star grad, pa le ime in kaj malih ostankov zida; spodaj gre pa vse zaporedoma skozi kamenje vode noter, pa še bolj nazaj na drugem kraji starega gradu, ker se imenuje „svinska jamaa. Od te je znana stara povest „od hude jame". Bil je mladeneč, ki je k deklici se vozil od šteberskega gradu, pa eno noč je voda s čolnom vred ga požerla. *) Iskali smo tam kako luknjo, pa je nismo najdli; lahko pa vendar je, ker stari grad je kakor nalašč ven iz gojzda v jezero spušeu rob, okoli kterega   močno   okrog in   okrog   voda pod-nj   leti   in
*) „Novice"   so   to   povest nam v letošnjem tečaji lepo povedale pod napisom ^Slovenski Leander".
328
tudi se vidi veliko debelega kamenja noter navaljenega. Lahko je, da od teh, kteri na luknji leži, in voda je z vejami in blatom jo okoli zamašila, da zdaj več ne požira. Od „svinske jame" preč se kmali v „Kamenjia pravi, in od Kamenja je en rob, ki je nazaj zakrivljen; tam se pa 3)Narteu pravi. Od male Karlovce do Narte je četert ure hoda, ki skozi in skozi vodo med drobnim kamenjem požira. Tu smo leta 1844 veliko delali in dobro se je povsod skazalo, ker smo visoke prage ponižali in grablje naredili pri obeh Karlovcah. Al kaj pomaga to? Kakih 5 let smo Jezerci, kar je velikega plovja in šare voda prinesla, proč spravljali; ker je pa vsaki dan voda kaj prinašala, sem jez kakih 6 let sam trebil, kar Jezerci niso hotli, rekši: „Sej nismo sami pri jezeru; sej je tudi druzih dosti"; kar je tudi res. Od takrat je pa vse zapušeno; grablje so po-derte, luknje zamašene, in nobeden se tega dela več ne dotakne, in tudi se ne bo, dokler ne bo naša kantonska gosposka se te reči lotila.
S tem je popis jezera sklenjen.
Svet, kaj je storiti treba.
Vidili smo zdaj naturo celega jezera, ne ravno preveč natanko, pa tudi ne preveč po verhu; tako je sedanji čas, — gotovo nekoliko drugač, kakor je nekdaj bilo. Al pri vsem tem opravilu, kar ga mi je prizadjalo, nisem kratkega časa iskal, čutil sem, da to mi preveč stroškov prizadene; pa vidil sem tudi, kakošen dobiček bi se utegnil za vse prihodnje čase doseči.
Najpoprej bi bilo treba vse od vode nanesene reči iz obeh Karlove spraviti; potem veliko Karlovco od potoka noter do pervega tamuna pol sežnj a znižati in gladko narediti; potem skalo pri pervem tamuni odstreliti, in to vse naenkrat, ker delo bi bilo le takrat mogoče, kadar jezero usahne, da se nekoliko od tamuna voda odteče. Sitno delo bi bilo, če bi začelo deževati, kadar ljudje najbolje delajo; potem pride voda v jezero, in vse delo je zastonj, dokler sopet ue usahne. Ce bi bilo kake 3 mesce suho, bi se z več ljudmi vse to storilo, zakaj tu bi bilo treba toliko ljudi, kolikor jih more delati, ker se ne ve, koliko časa ostane suho.
Kadar bi bila skala preč, in Karlovca kakor cesta gladka, bi se mogel imenovani grič proč speljati. Kadar bi se to naredilo, bi bilo dobro, da bi se od tistega griča do druzega tamuna kamenje razbilo, da bi voda lože tekla. Če prav bi se to v tem času ne naredilo, bi se pozneje lahko storilo.
S tem bi bilo jezeru močno pomagano.
Zdaj je še pri tretjem tamunu tista skala, ki veliko nanešenega lesa pred saboj derži, skozi ktero nismo mogli naprej iti. Ta bi se tudi odstreliti mogla, da bi se les proč spravil, ki notri leži. Grič od Zevske žage bi se mogel tudi stran spraviti, pa le sčasoma, ker tukaj bi bilo dosti opraviti.
Kadar je od sprednega konca vse opravljeno in bojo tudi grablje narejene, mora se poskerbeti, da bojo večkrat iztrebljene. Ako bi se pustile, bi se prec tako zamašile, da bi prav nič vode skoz ne šlo, ker voda najpred od verna nanese, potem zmiraj nižje, da je do tal, kakor da bi zid pred njo stal.
Kadar pride nagla voda, prinese toliko plovja, da včasi smo ga vsi Jezerci s čolni po dva dni proč vozili; potem se kake 3 dni z več ljudmi to plavje stran spravlja, pozneje kakih 6 dni sta dva moža zadosti, potem pa kakih 6 dni vsak dan le en mož, potem vsaki tretji dan eden, in tako se ta šara tako pospravi, da na 5. ali 10. dan se gre, kar po malem voda prinese, da se pospravi.
Kdo bo pa to delo opravljal in za vse skerbel in s čem? Eden za vso družbo ni dolžan, in tudi ena cela vas ne za vse. Najbolj prav bi bilo, da bi se kapital zložil od kakih 300 gold. Obrest (interes) od tega kapitala bi bila zadosti (vsako leto 15 gold.) za tega, ki bi grablje trebil.
Kadar je pa dosti opraviti, to je, kadar voda na nagloma pride, bi bila pa tlaka. Jezerci in Otočani bi mogli biti za to, ker čolne imajo. Če bi se ta kapital zložil, bi bile te dve vasi oprostene od tega, ker bi tako tlako imele. Zložiti bi se mogel ta kapital po partih v planinskem in v ložkem kantonu.
Al se bolj prav bi bilo, da bi se od v štant danega lova (jage) od celega jezera skupaj pobralo. Ta jaga je cele cerkniške in ložke fare, ne ravno vsa kmetovska, pa saj največ; ta jaga ne gre županii gornjega jezera, ampak štant od te jage, bi mogel med kmetovavce, kteri imajo senožeti v jezeru , razdeljen biti, pa ravno za trebljenje grabelj pri Karlovcah bi se to obernilo. To bi bilo najbolj po pravici razdeljeno.
Tu je moj svet. Bog daj, da bi okrajna in viksa vlada to speljati se lotila, ker kmetje se nikoli tega ne lotijo, pa jim tudi pomočkov manjka, ker so časi za nas res žalostni.
Jezero 18. grudna 1859.                          Grega Kebe.