Poštnina plačana v gotovini
Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1'50 Celoletna naročnina Din 35'— • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790
Izdaja; Konzorcij „Straž« ▼ viharju" (A. Tepež) • Urejuje: R. Čuje* Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čeč)
Leto IV — Številka tl
ana, 16. decembra 1937
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Prvi slovenski akademiki - nesmrtniki
11. decembra 1937 ustanovljeno Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, dopolnitev slovenskih kulturnih ustanov, iz srca pozdravljamo
Uspehov polno delovanje slovenskih kulturnih ustanov bodi viden izraz naše
narodne samobitnosti
AleS Ušeničnik
starostni predsednik Akademije predstavila slovensko filozotiio
Rajko Nahtigal
predstavlja slovensko jezikoslovje
Franc Kidrič
predstavila vensko slovstveno zgodovino
Cjojm r Krek
predstavlja slovenske pravne vede
Rihard Zupaniii
predstavlja slovenske matematične vede
Oton Zupani
predstavlja slovensko umetnost
x predstavlja slovensko zgodovino
Kakšen bodi ozir. ne bodi boj proti komunizmu
»Komunizem je obsodba zgodovine krščanstva ... in tndi njegova kazen, če verujemo v božjo Previdnost«,
V zadnjem članku smo videli, da po mnenju g. Kocbeka »resnica komunizma izvira iz izdajstva kristjanov« in da je »njegova filozofija nastala pogojena po stanju krščanstva in krščanske družbe proti sredini 19. stoletja ... Teologi hegelijanske šole... so trdili, da je vera le zadeva človekove notranjosti ... Velikih gospodarjev, lastnikov kapitala ... po Nemčiji in Angliji krščanstvo še prav posebno ni oviralo ...«
Te misli je povzel g. Kocbek po kalvincu Rougemontu iz knjige »Le communisme et les Chretiens, str. 208. Tega nikdo g. Kocbeku ne zameri, toda boleče za nas je dejstvo, da ni dostavil opazke Rougemonta: »Razume se, da govorim o religiji, kakor jo je gledal Marx in kakor se je njemu zdela, da je v družbenem občestvu. Ne pozabljam pa, da se je v isti dobi pojavil velik pokret pietistov.« G. Kocbek pozablja pa na katoliško Cerkev in na njene velike borbe v sredini 19. stoletja, pozablja na velikega papeža Pija IX,, medtem ko kalvinec ne pozabi omeniti neznatno pie-tistično gibanje med protestanti. Razen tega pravi Rougemont, da je filozofija Marxa »pogojena po stanju zahodne Evrope proti sredini 19. stoletja«; g. Kocbek pa »po stanju krščanstva ... Rougemont izrečno pravi, da je to gledanje na krivdo krščanstva Marxovo, gospod Kocbek pa si molče to gledanje osvoji in mu v polni meri pritrdi, ko pravi: »Dualistična praksa njegovih (krščanstva) nosilcev je obenem omogočila amoralen razvoj kapitalizma. Ravno na tem zgodovinskem neredu je Marx zgradil vso družabno'kritiko in vanj neizprosno vključil tudi krščanstvo. Komunizem je torej obsodba zgodovinskega krščanstva in lahko rečemo tudi njegova kazen, če verujemo v božjo Previdnost«. G. Kocbek sodi slabše o krščanstvu kot kalvinec Rougemont.
»Dogmatične resnice krščanstva niso ideje, marveč dejstva«.
Ko je v prvem delu g. Kocbek »antikomunizem« zmotno opisal kot zgolj interesno zadevo fašizma, skuša analizirati bistvo krščanstva: »Dogmatične resnice krščanstva niso ideje, niti teoremi, marveč dejstva. Prvo dejstvo je Kristus, nepobitno zgodovinsko dejstvo, prihod večnosti v čas, večna vrednota zvezana z zgodovinskim dogodkom. Dominikanec Ducatillon pravi: >Če to dejstvo sprejmemo, ali ga ne sprejmemo, če ga razložimo ali ga ne razložimo, vendar ostane dejstvo, kakor je dejstvo Cezar, kakor je dejstvo Napoleon, kakor je zemlja dejstvo, kakor so buržuji in proletarci dejstvo.«
Ta dejstvo vsebuje drugo dejstvo, tako da je z njim zvezano kot vprašanje z odgovorom, to je dejstvo zla v življenju, ki se je razodelo v svetu še pred Kristusom in ki ga noben filozof še ni mogel zadovoljivo rešiti. To je dejstvo propadanja, izgubljanja in pogubi jan ja, ki mu odgovarja Kristusovo odrešenje. Grehu odgovarja odpuščanje, sovraštvu odmeva ljubezen. To je dialektika krščanstva, večno razvijanje človeškega reševanja, dejstvo za dejstvo, resničnost za resničnost, to so dogme, to je temelj vere. Šele za temi temeljnimi dejstvi pridejo filozofija, metafizika, teologija in razne teološke trans-pozicije.
Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da ti temeljni krščanski procesi niso niti snovni pa tudi ne idejni, ampak pripadajo skušenjski sferi. Krščanstvo ne sovpada niti s procesi materije, kakor jih je učil materialist Marx, niti z absolutno idejo, kakor jo je gledal idealist Hegel.«
Te misli je vzel g, Kocbek iz članka dominikanca P. DucatiUona v knjigi »Le cammunis-me et les Chrčtiettls«, str, 131. Toda g. Kocbek jim daje drugi smisel, smisel kalvinca Denisa
de Rougemonta, ki ga je izrazil v članku »Changer la vie on changer 1'homme« v isti knjigi str. 212, 214, 222, 223.
Ducatillon se bori proti komunizmu, ki razlaga vsako ideologijo, tudi krščansko za izmišljotino, za projekcijo realnosti (snovne) v izmišljen svet idej. Engels razlaga, kako so si primitivni narodi izmišljali dušo, njeno nesmrtnost, bogove in končno monoteističnega boga. Iz te stoletne prevare se je danes človeštvo zbudilo po zaslugi komunistov, ki so odkrili vso prevaro Hegelovega idealizma in s tem tudi religije.
Nato odgovarja Ducatillon: Hegelov idealizem, ki vidi v verstvih in tudi v krščanstvu fiktivno projekcijo notranjih idej v zunanjost, je sploh pogrešen. Religija ni nikaka izmišljena projekcija: »dogmatična resnica ni filozofija, ampak pozitivno dana, pred vsako filozofijo... Ona izpoveduje dejstva: dejstvo Kristusa ... Dejstvo Kristusa odgovarja dejstvu zla ... Dejstvo prave Ljubezni, Boga ... Krščanski Bog ni ideja, ampak Bitje, oseba... Kristus je o telesni resničnosti... Krščansko dejstvo je tudi v Cerkvi... Filozofija, teologija, kakor so utemeljene in potrebne, pridejo šele za dejstvi.«
Kocbek pa pravi »dogmatične resnice krščanstva niso ideje ... marveč dejstva ... krščanstvo ne izroča človeka dialektiki snovi niti dialektiki razuma, ampak dialektiki osebe, ... bistveno imeti krščanstvo v sebi, se pravi imeti merilo neprestanega spreminjanja ... Krščansko spremenjen človek postane nujno preobraževalec sveta ... Krščanstvo polaga vso svojo važnost na osebno no-silstvo življenja, na osebno preobrazbo sveta; večno krščanstvo... le v človeku živi kot živa in izvirna resničnost... Iz tega ... sledi, da krščanstvo ni istovetno z nobeno ideologijo, z nobeno teorijo, bodisi filozofsko ali gospodarsko, niti s kakim sistemom ali prakso, zato pa tudi ne more nastopati kot proti ideologija ali proti sistem... krščanstvo ni niti ideja niti protiideja, ono je ljubezenska resničnost. Tudi posamezen kristjaln ne more biti antisocialist, ali antisemit, ali antigrama-son ali antikomunist.«
Medtem ko hoče Ducatillon poudariti, da krščanstvo ni zgolj ideja v pomenu izmišljene projekcije absolutne ideje na zunaj, ampak da navezuje svoj sistem na zgodovinska dejstva, tako da so dejstva časovno pred idejami, pa pravi Kocbek, da dogme niso ideje, marveč dejstva ... Toda dogme: Bog je spoznaten, čudeži so možni itd., pač navadno veljajo za idejne resnice; druge dogme: »Kristus je delal čudež, Kristus je božji poslanec« itd., pa za resnična dejstva. Kocbeku krščanstvo ni ideja, ampak udejstvovanje in spreminjanje, osebna preobrazba sveta; ni ideologija ali sistem aktualizma, življenje, ljubezenska resničnost. Zelo blizu je g. Kocbek kalvinskemu nauku Rougemonta (str. 212), ki zanikuje dogme kot ideološki sistem in pravi, da je krščanstvo le zadržanje, udejstvovanje. Proti temu moramo reči, da je krščanstvo istočasno filozofsko in praktično-teološki sistem in zato nastopa tudi kot protiideologija proti liberalizmu, socializmu, kapitalizmu, fašizmu in vsem drugim zmotam. Zato pa je lahko tudi kristjan antisocialist, antiframason, antikomunist, ker je njegova ideologija in praksa usmerjena proti ideologiji in praksi omenjenih nasprotnikov.
enistva i _	_ _ j
suženjstvo | * Pr-Bauer [
Iz suženjstva v
Lanski letnik „Straže v viharju" Je
primerno darilo za božič. Stane samo 32 dinarjev.
Poslušajmo, kaj pravijo Francozi o tej svobodi in demokraciji in o zvezi s Sovjetijo. Tako pravi »Temps Present« o pogodbi vaditelja francoskih sindikalistov Jouhauxa, ki jo je sklenil pred kratkim v Moskvi: »Izdaja za-padnega komunizma, ki ga še ima kljub vsemu delavsko gibanje, izdaja ruskih delavcev; izdaja delavcev zapada; izdaja resnične tradicije francoskega sindikalizma.
Zakaj gre? Za sprejem ruskih sindikatov v mednarodno sindikalno zvezo... noben zaveden in pošten sindikalist ne more smatrati tako imenovanega stalinovskega sindikalizma za pravi sindikalizem. Kako pa, saj to je obvezen sindikalizem, zapovedan milijonom ruskih delavcev, voljen po državi in za državo; v tej deželi ni pravice do stavke, tu »sindikalne« organizacije organizirajo cela ogleduska omrežja, ki izdatno podpirajo delovanje policije; ti sindikalisti, namesto, da bi branili koristi dela in vrednost delavčevo, to vrednost teptajo in pomagajo kovati z njo močno orodje pritiska (stahanovstvo!); z eno besedo, to je vtelešenje najstrašnejše državne vsemogočnosti, ki ne mara biti drugačna kot protidelavska, »protirevolucionarna« in Jouhaux, ki je v Ženevi protestiral proti tako imenovanim italijanskim sindikalistom, je smatral za naravno in zaželeno, Skleniti pogodbo s predstavniki tega sistema (imenovanimi od ljubljenca voždža).«
Na drugem mestu piše »Temps Present«: »Kljub pomirljivim izjavam, ki jih daje Moskva za francosko vlado ... so komunisti bolj odločeni kot kdajkoli strmoglaviti Chautempsovo vlado ob prvi priložnosti in pospešiti nato vlado »nacionalne unije«, ki bi še vedno spoštovala zunanjepolitične smernice Moskve.«
To je pot, po kateri naj bi šla Francija, za njo pa ostala Evropa. Ta namen so imeli naši rdeči ljudskofrontarji pred seboj, ko so izdali omenjeni letak. Mi pa se moramo zavedati svojega poslanstva, ne smemo biti sami v sebi razdeljeni; nesvesti si svojega poslanstva, nihajoči sedaj na to, sedaj na ono stran; iz liberal-no-kapitalističnega suženjstva ne iščemo rešitve v novem, še hujšem stalinovskem suženjstvu, temveč gradimo novo družbo na večno-velljavnih naukih in vrednotah krščanstva.
»Daily Express« poroča, da {e Ježov,
šef GPU, odredil ustanovitev treh letalskih polkov. Vsak bo imel 3000 čekistov in 60 letal. Ti novi polki bodo nadzirali meje proti Poljski, Romuniji in na Daljnem Vzhodu ter tako odkrivali tuje špijone.
Svetovna zveza svobodomislecev je izdala protest proti lažem, ki da jih razširjajo »fašisti« o vladi v rdeči Španiji. »Španska vlada lahko računa,« tako pravijo, »na našo požrtvovalnost in našo moralno pomoč.«
Rdeča armada bo napajala svoje konje v
Renu. Do kakih izrodkov pride boljševizem, v zvezi z bližajočimi se volitvami za višje svetnike, nam labko pojasni govor sovjetskega literata Šolohova, ki je kandidiral v Novočer-kaskem. V govoru, ki ga je imel na političnem zborovanju, in v katerem se je bavil z bojem proti fašizmu, je z vsem patosom dejal, da se rdeča armada ne boji spopada s fašisti. Rdeče čete bodo šle pri takem spopadu nevzdržema naprej, dokler ne bodo rdeči donski kozaki napajali svojih konj v Renu. Ker so boljševiki želeli, da se ta govor razširi, je bil ponatisnjen v »Pravdi«.
V torek, 7. decembra je nenadoma preminul v škofijskem dvorcu v Zagrebu, hrvaški metropolit pr e vzvišeni nadškof dr. Anton Bauer v 82. letu starosti.
Ves hrvatski narod je zaplakal ob izgubi svojega najvišjega duhovnega voditelja. Njegov veliki duh se ni zadovoljil samo z delom na enfem področju javnega življenja, ampak se je udejstvoval na raznih straneh, organiziral, ustvarjal, dajal inicijative in ideje. Zatopljen v najtežje probleme krščanske filozofije z lahkoto preide na najtežja vprašanja metafizike in najeksaktnejših filozofskih naukov, Njegove filozofske ideje pa niso mogle ostati samo v razpravah in šolskih učbenikih, ampak so se morale v življenju uresničiti in pokazati svojo moč; zato hiti v borbo javnega življenja.
V svojem političnem življenju je rajni nadškof sklepal kompromise ali nikdar jih ni sklepal na škodo svojega naroda. Vsak njegov govor je vseboval duh hrvatskega nacionalizma,, zlasti še tedaj, ko je bilo potrebno v hrv. saboru ali Pešti braniti narodove pravice.
Po Evropi je bilo tedaj v razmahu zadružne gibanje; mladi duhovnik se je z vso energije vrgel na delo z drugimi voditelji tega gibanja: na Hrvatskem, da bi organiziral potrebni kapital, ki bi kmetom omogočil znosnejši kredit in ga rešil iz rok oderuhov.
L. 1914. je zasedel stolico zagrebških nadškofov. Za vzgojo duhovnega naraščaja je ustanovil semenišče, zgradbo, ki je bila ena največjih te vrste v Srednji Evropi. Zelo je skrbel za ljudsko prosveto, zlasti za dobro-knjigo in katoliški tisk sploh. Kot pokrovitelj-Jugoslovanske Akademije je bil preminuli nadškof njen največji podporni član in ji ^ vsaki težavi priskočil na pomoč.
Tudi medicinsko fakulteto je pomagal ustanoviti. 27. nov. 1918. je predsedoval konferenci jugoslov. škofov in postal njen dosmrtni predsednik in branil z neustrašenim pogumom pravice katoliške cerkve.
Polnih 26 let je upravljal pokojni nadpa-stir stari zagrebški nadškofiji. Njegova nad-pastirska služba je padla v dobo velikih dogodkov, kateri so pretresli temelje narodnega, državnega in političnega življenja. Njegova največja zasluga je, da je zagrebška nadškofija prešla vse težkoče 25 let. Poln zaslug v verni službi Boga in svojega naroda, je odšel blago-pokojni nadškof k Bogu, da prejme plačilo za svoje nadčloveško delo. Daj, Bog, nadpastirju večni mir in pokoj!
Mehiški škofje iz Tuhuantepeca, Huajapana
in Tezintlanda, ki so stolovali v glavnem m«' stu Mehike, so se vrnili v svoje rezidence. N® ve pa se še, ali jim bodo oblasti bivanje * Mehiki tudi dovolile.
Brezbožniki v Belgiji, »Antireligioznih*
prinaša poročilo 49. kongresa belgjiskih svobodomislecev. Resolucija se med drugim vprašuje, ali bodo belgijski brezbožniki nadaljeval* borbo, da pouče ljudstvo. Nadalje pošiljajo f zborovanja bratski pozdrav »slavni« republ*' kanski španski armadi, pozivajo na potno^ rdeči Španiji in na borbo proti mednarodni organizaciji fašizma.
Za enotno socialistično-komunistično fronto v Franciji. Francoski socialisti so 24. n°' vembra sklenili, da prelomijo s komunisti, hj pa se ne čutijo poražene, ampak so sklenil* resolucijo, ki jo prinaša »Humanite«- in ji*0, znova ponujajo roko:
1. Na dnevni red kongresa v Orle-u pri J® vprašanje obnovitve fronte.
2. Po vsej dfžavi naj se organizirajo javo* zborovanje o problemu enotne fronte.
3. Od skupnega Odbora komunistične ‘socialistične stranke zahtevajo zopetni Pre" vzem poslov Umifikacijske komisije.
16. decembra 1937
43
»STRAŽA V VIHARJU«
Hodil po zemlji sem naši ...
Rudarstvo.
Rudarstvo v Sloveniji sestoji največ iz premoga. Je še na slovenskem ozemlju sicer ne-*aj drugih rud (železo, živo srebro, svinec itd.) Pa jih ne borno vzeli v poštev, ker so deloma 12ven meja naše države, deloma jih pridobivamo v zelo majhnem obsegu, tako da na go-8Podarsko in socialno sliko Slovenije nimajo Pomembnega vpliva.
Rudarstvo se pri nas z delavstvom vred nahaja že najmanj šest let v težki krizi. Druge gospodarske panoge so si od zadnje krize vsaj 2a silo oddahnile; o rudarstvu tega nikakor °e moremo trditi. Slovenski rudar še danes živi v težkem strahu, da mu bo zmanjšana plača, ZQižano število delovnih dni ali da bo sploh °lpuščen in z vso številno družino vržen na Cesto. Trboveljski rudar še danes polovico dni v mesecu ali še več prisiljeno praznuje, ker od nikoder naročil in zato tudi dela ne. ^'ovensko rudarstvo je tako bolno, da si samo sPloh ne more pomagati. Le država ga lahko resi. Danes žive naši premogovni rudniki od Naročil za zasebno porabo in pičlih, zelo zniža-državnih naročil; v druge države ne gre nič
Premoga.	.
Leta 1929 je vrednost rudarske produkcije ^ ostali Jugoslaviji znašala 980,468.470 din, v Sloveniji pa 487,268.979 din. Po letu 1929 je a vrednost stalno padala, v Sloveniji zelo j^Slo, na jugu počasneje. Najnižjo mejo imamo eta 1932., ko doseže vrednost rudarske proizvodnje v Sloveniji 211,203.383 din, v ostalih ^elih pa 807,408.401 din. Padec vrednosti rudarske proizvodnje v Sloveniji je a b s o -"*no (kaj šele relativno) večji od celotnega Padca v vseh ostalih krajih naše države.
Po letu 1933 rudarska proizvodnja po vsej državi zopet začne naraščati. L. 1935. doseže
v vsej državi (brez Slovenije) 1.043,643.945 din, to je za 63,181.505 din več kot v konjunk-turnem letu 1929. Slovenija ima istega leta le borih 217,845.442, torej za 269,425.537 din manj kot leta 1929. V dobi najtežje krize so delali rudniki v skoraj nezmanjšanem obratu
—	celo nekaj novih je bilo odprtih — v Sloveniji pa se je ves obrat skrčil za polovico. Na tej stopnji smo še danes.
Če si ogledamo indeksne cene naše »rudarske proizvodnje, dobimo tole sliko: vrednost rud. proizvodnje v 1. 1929 naj nam služi za osnovo ter jo zaznamujemo s 100. Z ozirom na to vrednost znaša minimum 1. 1929 v Sloveniji 43.7, V ostalih delih naše države 82.3; vrednost proizvodnje v letu 1935. znaša v Sloveniji 44.7, v ostali državi pa se je povzpela na 106.5. Za naprej nimamo točnih podatkov. Brez dvoma velja do zadnjega, da je proizvodnja v Sloveniji vedno na isti točki, v ostali državi pa naglo narašča.
Zelo velik padec slovenske premogovne proizvodnje je v ozki zvezi z znižanjem naročil premoga za državne železnice pri slovenskih premogovnikih. L. 1929. so dovažali slovenski premogovniki državnim železnicam 1,020.030 ton premoga in lignita, leta 1934 pa so drž. naročila padla na 483.417 ton, torej za več kot polovico. Številke nam povedo, da je prometno ministrstvo znižalo dobave slovenskih rudnikov za 52.6%, iz ostalih rudnikov pa le za 5%, tako da se je izvršil to zmanjšanje skoraj izključno v škodo Slovenije.
Naša rudniška podjetja so seveda takoj skrčila obrate, začela odpuščati delavce ter krčiti število delovnih dni. Leta 1929. je bilo pri nas zaposlenih 12.934 rudarjev, 1. 1934 pa le še 6.914. Število zaposlenih slovenskih rudarjev je padlo torej za 5.020 ali za 38.8%. Približno enako je njih stanje še danes.
Ameriški Škofje o preganjanju cerkve v Nemčiji
■»Čustva vseh vernih mož in Ženu so danes najgloblje užaljena zaradi satanskih pripomočkov vodij novega poganstva in zara<-di nečuvenih izgredov, ki so jih začeli z namenom, da bi iztrebili vero in izruvali vsako pravilno spoznavanje Boga in ljubezen do Njega iz duš nemškega naroda. Po besedah papeža Pija XI. spočetka njihovo delovanje ni zasledovalo nobenega drugega namena kot voditi neko uničevalno vojno.
Poizkus, oklevetati duhovnike in njihovo dobro ime v pogosto nepravilnih procesih oblatiti, je imel v naši deželi prav nasproten učinek. Nam in svetu je pokazal, kako globoko je državno vodstvo v Nemčiji padle. Mi se pridružujemo Vaši pastirski žalosti ob ruševinah, katere so povzročili časopisi, revije in knjige predvsem pri mladini. Mi vemo, da se je sramotenje in klevetanje popolnoma svobodno uporabljajo kot orožje, da so Vam bile najsvetejše pravice naravne in državljanske svobode odvzete, da Vaši verniki, ki so najboljši nemški državljani, nimajo nobene pravice združevali se v obrambo, da so bili cerkveni listi neusmiljeno ustavljeni.
Vendar pa kljub današnjemu nečloveškemu, sistematičnemu in grozovitemu boju še vedno živi vera; ona bo živela in končno premagala svoje nasprotnike. Mi vemo, da so bile kot vsi privilegiji tudi osnovne naravne pravice do dela, svobode, do pravne zaščite družin in interesov posameznikov odvzete onim, ki bodo ostali zvesti Kristusu in Cerkvi.
Hvala Bogu število junakov vedno raste in Vaša čednost in krepost bo vsak dan bolj zaščitena. Ameriška Cerkev, ves katoliški svet in vsi verniki so z vašimi in Vami.«
Sovjetska Sola
Sovjetska šolska politika je vredna, da si jo nekoliko ogledamo. Pri njej najdemo vse težkoče, skrbi in pomanjkljivost sistema, ki je prelomil s preteklostjo in ki hoče ustvariti nove ljudi. Vse, kar je sovjetski Rusiji lastnega, se posebno pokaže pri sovjetski šoli: materialistično pojmovanje življenja, prisilno gospodarstvo, kruto nasprotje med nedosegljivim idealom in resničnostjo.
Šolske knjige: Učitelj Hinski iz Ljeningra-da piše v listu »Za komunistično vzgojo«, da je imel v svojem razredu za 25 učencev samo 16 knjig. 5 jih je imelo učno knjigo od Chapira, 8 od Kručkove in trije učenci so imeli malo za finske šole izdano knjigo.
Učne knjige, ali zbirke napak, kakor piše nekdo v listu »Za komunistično vzgojo« dne 20. julija. Pazljiv čitatelj najde celo vrsto napak, eno	hujšo	od	druge.	Navaja neko zemljepisno knjigo,	po	kateri	je Dnjeper poljska
reka.
Tiskarne so pod terorjem. Tiskamarji se boje, da	bi prišli	v nemilost. Zato delajo
hitro ter	slabo.	Od	neke	anorganske kemije,
ki je iizšla v 22.000 izvodih, je bilo 2000 izvodov neuporabnih.
Peresa: Vsa peresa v Rusiji se izdelujejo v neki tovarni v Leningradu. V prvem polletju je dobila tovarna, namesto 183 ton samo 103 tone jekla. Namesto 300 milijonov peres so jih napravili le 200 milijonov in junija so bili učenci brez peres.
Za uspeh vsakega pokreta in vsake ideje je danes brezpogojno potrebna dobra propaganda! Ali bi res ne bilo mogoče poslati letno dva ali tudi več naših inteligentov v Francijo na eno ali dvomesečno potovanje, na katerem bi obiskali kraje, kjer žive naši ljudje in bi jim vse važne probleme, ki zadevajo nje same prikazati v krščanski luči?
Iveri
Vatikanski list »L'IHustrazione Vaticana«
je razpisal natečaj za najboljši umetniški film z nravno tendenco. Do 15. novembra, ko je bilo treba oddati rokopise, je sprejelo uredništvo 366 filmskih rokopisov (iz Francije 103, iz Italije 41, iz Nemčije 36, iz Avstrije 33 in iz ČSR 25; druge iz Belgije, Anglije, Madžarske in Holandske). Najboljši rokopis bo nagrajen z 10.000 lirami, drugi po vrednosti pa s 5000 lirami. Najboljšega bo uredništvo dalo enemu izmed filmskih podjetij, da ga izdela.
Mednarodno združenje katoliških žen bo
imelo 1. 1938 mednarodno zborovanje v Rimu.
Washingtonska komisija, ki je bila usta*
novljena za zbiranje prostovoljnih prispevkov za Kristusov kip »Luč sveta« v Washingtonu, je objavila, da je vsota prispevkov dosegla že 90,000 dolarjev. Do začetka novega leta bodo že imeli toliko denarja, da bodo mogli vlado prositi, da jim odstopi primeren prostor. Ta prošnja bo predložena kongresu.
Ko so bili prebivalci Panuca v Mehiki po
vseh poskusih, da bi dobili dovoljenje za naselitev duhovnika, vedno zavrnejni, so poklicali duhovnika, ga na kolodvoru sprejeli in v slovesnem sprevodu peljali v cerkev in bodo tako dolgo vztrajali v cerkvi, dokler ne dobe dovoljenja za naselitev svojega duhovnika. Tudi v Playa Vicente so kmetje peljali duhovnika v dosedanjo zaprto cerkev.
V	Asuncionu, glavnem mestu Paraguaya, je
prav na predvečer evharističnega kongresa izbruhnila revolucija, ki je strmoglavila prejšnjo vlado. Vendar se je kongres kljub temu vršil z velikimi slovesnostmi. Nova vlada je sama sprejela Nj. Eminenco kardinala Copella, kateremu so ob prihodu delali špalir mornarji. Tretji dan kongresa je maši papeževega legata prisostvovalo vojaštvo in vojne ladje so izstrelile častne salve. Med mašo je veliko število častnikov in vojaštva pristopilo k obhajilni mizi.
Kot pišejo časopisi v Barceloni, so božični
prazniki v rdeči Španiji prepovedani, češ da imajo reakcionarni in meščanski značaj.
Iz San-Paola poročajo, da so v Sandoru odkrili organizacijo republikanske Španije. Pri podkonzulu marksistične Španije so odkrili rusko korespodenco. Zaplenjeni arhivi so potrdili, da je šlo za središče komunistične propagande.
Nova radijska postaja »Radio-Liberte« v
Franciji. Ameriška revija »The Globe Circler« prinaša poročilo o novi radijski postaji v Franciji, ki se imenuje »Radio-Liberte« in oddaja komunistične programe v francoščini, nemščini in italijanščini od polnoči do pol ene (po franc, času) na 31.5 m. V Franciji pa privatne postaje: ne smejo oddajati rednih programov in valovna dolžina 31 m 50 je prihranjena državi. Nastane vprašanje, kako so komunisti dobili dovoljenje za odajo oz. zakaj se jim oddajanje: na tem valu ne onemogoči.
Ljudska fronta v Mehiki. Uradni organ ko-
minteme »Correspondence International« posveča večji članek Mehiki. Program »naprednjakov« mehiške revolucionarne narodne.stranke, ki ga predsednik Cardenas polagoma izvaja, pripravlja teren za ustvaritev ljudske fronte. Ta stranka obsega najrazličnejše organizacije: sestavljena je iz sindikalistov, komunistov in pokrajinskih organizacij. ‘Cardenas očitno podpira rdečo Španijo; njegova zunanja, politika je antifašistična in antiperialistična,, seveda v takem pomenu teh besed, kakor jih razumejo komunisti. V notranjosti so že kolek-tivizirali zemljo, železnice so nacionalizirali, postopoma nameravajo tudi industrijo. »Toda«
—	pravi »Corespondence International« — «upostavitev ljudske fronte je treba pospešiti.« Moskva upa, da bo po končanem izoblikovanju te stranke zadobila popolno oblast v Mehiki
Komunistična propaganda
med našimi izseljenci
Zadnje čase si Slovenci zelo prizadevamo, a bi kar najbolj spoznali razmere, v katerih ži-> naši izseljenci, ki so se v velikem številu '^selili v tujino. Pošiljamo med nje naše liste, £di nekaj duhovnikov smo jim že poslali, ki fkrbijo zanje, da slišijo božjo besedo v s v o -!e m jeziku, da lahko potožijo svoje križe 111 težave človeku, ki jih razume.
Marsikaj bi se dalo narediti za naše iz-^Ijence, samo nesebičnih in požr-v°valnih ljudi nam je treba. Za zgled nam služi požrtvovalnost naših nasprotnikov, ki se ne ustrašijo nobene žrtve, ki se k 0 r e , ne za idejo, ampak zato, ker se j°re proti krščanstvu in Bogu. n v tem boju se nam odkrivajo v vsej nizkotni, laži in pretvarjanju, katerega so zmožni '^o oni.
8 Klasičen primer za njihovo delavnost je odabna Francija, kjer imajo komunisti pro-
6 roket
•V Franciji je bilo letos zelo veliko sezon-®vi večinoma iz Slovenske krajine, ki so bili 2®0 izpostavljeni komunistični propagandi. nani komunisti ikakor Titan in drugi, ki se enkrat ne smejo vrniti v Jugoslavijo, imajo yseeno nalogo delovati med lež ^ *111 ljudstvom, so našli zelo hva-no polje za svoje udejstvovanje med našimi 2<*nci v Franciji.
te 'L 1 gosP°die prirejajo razne shode, na ka-r'. govorijo našim ljudem o »komunističnem in«, 0 »svobodi« v komunistični Franciji itd., *** znane fraze.
•luč	.^ra^m sc je dogodil v Franciji tale
*Ji ki pa nikakor ni osamljen:
•kih ?mun*s* Titan, ki ima z voditelji franco-1*to	un*8^c>v' kot glavni komunistični agi-
r za Jugoslavijo, dobre zveze,
-je »mogel preskrbeti našim delavcem podaljšanje bivanja v Franciji, čeprav so imeli dovoljenje samo za eno leto!« Take delavce, katerim poteče doba, dokler imajo pravico do bivanja v Franciji, navadno »odpošljejo«, Titan pa je dosegel,
nekaterim delavcem je preskrbel, da lahko svoje bivanje v Franciji podaljšajo.
To zna Titan sijajno izrabiti. Kadar kakemu delavcu preskrbi tako dovoljenje, ga na vso moč prepričuje, da je dobil to samo zato, ker vlada v Franciji komunizem, ki hoče delavcem samo dobro, ki se bori proti Cerkvi in duhovniku samo zato, ker sta Cerkev in duhovništvo proti delavstvu in služita kapitalizmu, ki hoče iz delavca napraviti sužnja. Ne pove pa, da je to storil samo zaradi komunistične propagande, ne pa iz svojega resničnega človekoljubi ja!
Dokaz temu so lepe nagrade, ki si jih da ta dobrotnik in zaščitnih delavcev za svoj »trud« izplačati od delavcev samih. Za eno tako intervencijo računa 400 frankov, (okrog 600 din), to se pravi eno mesečno p 1 a -č o. Prav čedna vsotica, če upoštevamo, da uporabi za to Titan le nekaj besed »svojim francoskim tovarišem«!
“Pridobivajte nam novli) naročnikov 1 Podpirajte poRret RatolišRe mladine!
Praznik Brezmadežne
Univerza
drugod:
Katoliška avstrijski akademska mladina.
Če hočemo govoriti o avstrijski akademski mladini in imamo pri tem v mislih njeno sve-tovno-nazorno opredelitev, moramo reči, da je katoliška akademska mladina tista, ki predstavlja daleko najmočnejši faktor na avstrijskih univerzah. Kljub temu pa stanje ni tako ugodno, kot bi to človek za Avstrijo pričakoval.
Med to maso katoliškega akademstva si mogel opaziti v bližnji preteklosti precejšno ■mlačnost, to je pomankanje pravega, notranjega, duhovnega, verskega življenja, ki je za katoličane gotovo največjega pomena.
Toda kmalu smo opazili pri katoliškem akademskem dijaštvu precejšen preobrat. Tudi med avstrijskimi katoliškimi akademiki je namreč začela s svojim plodonosnim delom katoliška akcija. KA, ki je od najvišjega poglavarja katoliške cerkve in po nujni potrebi časa poklicana v življenje, ima za vse stanove velik pomen in za akademski stan še prav posebnega. Njen program za akademike je jasen in kratek:
»Pokristjanimo univerzo.« Najvišji namen univerz, kjer se gojita znanost in umetnost, je iskanje in spoznanje resnice. Najčistejša resnica pa je gotovo ona, katero nam je na svet prinesel sam Sin božji — Jezus Kristus. Zato med to najvišjo Resnico in znanstvenim in umetnostnim udejstvovanjem ne more biti pravega nasprotstva.
Z nastopom KA, ki je v Avstriji že precej organizirana, se je začelo* med katoliško akademsko mladino novo življenje. Akademiki so organizirali svojo stanovsko organizacijo in ta je postala ud KA. Takoj se je začelo z delom. Kakor vseučilišče nudi slušatelju priliko, da se izobrazi in pridobi sposobnosti za svoj poklic, tako KA nudi svojim sodelavcem priliko, da se z vsemi perečimi vprašanji današnjega časa seznanijo in usposobijo, da rešujejo ta vprašanja s stališča katoliškega svetovnega nazora.
Vsak človek nima niti interesa, niti sposobnosti, da bi se udejstvoval na vseh poljih, zato je tudi pri KA potrebna delitev dela. Zaradi tega ima KA za akademike več odsekov,
tako odsek za tisk, film, za verska, socialna in kulturna vprašanja in odsek za šport oz. telesno vzgojo.
Avstrijci vedo, da ima tisk velik pomen. Zato tudi ima KA pri vseh stanovih posebne odseke za tisk — to moderno velesilo. Akademski odsek za tisk je že pokazal lepe uspehe .Njegova naloga je pravilno informirati časopisje o vseh vprašanjih, ki se tičejo univerz oz. akademikov sploh. Dalje izdaja ta odsek revije, različne brošure in podobno. Vsekakor pa zasluži največjo pozornost pri tem odseku vzgoja katoliškega novinarskega naraščaja.
Sedanje stoletje bi lahko imenovali stoletje filma. V tej kratki dobi se je film' tako razširil, da ima že skoraj vsak večji kraj kino-gledališče. Dokazano je tudi, da je film eno najučinkovitejših propagandnih sredstev. Ali nismo katoličani tu veliko zamudili? Ali ni to vzrok, da nimamo skoraj nič katoliških filmov? Tudi tega se zaveda KA in odsek za film si je nadel za nalogo storiti vse, kar je mogoče, da pride tudi v tem oziru do zboljšanja. Zaenkrat izdaja ta odsek kritična poročila o filmih, ki se predvajajo.
Odsek za socialno skrbstvo ima silno hvaležno polje dela in prav delavci pri tem odseku so najpožrtvovalnejši. Zelo veliko delajo, a vse z ljubeznijo, ker vedo, da lajšajo bedo in pomankanje svojih bližnjih. Pri tem odseku tudi pridno študirajo socialno vprašanje.
Silno veliko zanimanje je za odsek za kulturna vprašanja, ki se peča s kulturnimi problemi Avstrije.
Šport oz. telesna vzgoja je tudi panoga, za katero se katoličani zdaj močno zanimajo, močna volja, svežost duha sta odvisni tudi od krepkega telesa. Zato je geslo športnega odseka oni stari a vedno veljavni stavek: »Mens sana in corpore sano.«
Kakor vidimo, je KA posegla v razne odtenke akademskega življenja. Trdno, globoko, notranje prepričanje, s katerim ti mladi ljudje pri KA sodelujejo, je največje poroštvo za njen uspeh,
Angleški Salezijanci so ▼ novembra slavili
25 obletnico svojega delovanja. Dali so 80 duhovnikovi 5? svetnih in 27 redovnih) 45 nj’hc.vih dijakov je bilo prom \iranih na univerzah v Londonu,. Oxfordu ir Camb idgc.i, mnogo jih je v vojaški služb!
V Ljubljani:
Letos je bila proslava Marijinega praznika v Ljubljani mogočna manifestacija Marijanske misli med slovenskim djjaštvom.
Zjutraj ob 7 je bila v stolnici sv. maša z govorom. Oboje je opravil prevzv. g. škof Gregorij Rožman. Velika večina dijaštva se je udeležila sv. obhajila.
Ob 11 pa je bila matineja v veliki dvorani Uniona, ki je bila nabito polna.
Prireditev je lepo uspela.
V Mariboru:
Kakor morda še nikdar so letos mariborske dijaške kongregacije proslavile praznik Brezmadežne.
Cerkvene pobožnosti na predvečer in sv. obhajila na praznik zjutraj se je udeležilo izredno veliko število kongreganistov.
Tradicionalno dopoldansko zborovanje pa je bilo letos mogočna izpoved in manifestacija mariborskega kat. dijaštva. V obilnem številu navzoči starešine in prijatelji kat. mladine, med njimi zastopnik prevzv. škofa, stolni dekan -dr. Cukala in mestni župan dr. Juvan, so lahko s ponosom gledali na polno dvorano navdušenih zborovalcev, samih doraščajočih fantov in deklet. Zborovanje je po petju kon-gregacijske himne s krasnim govorom pričel in vodil sodni starešina dr. Kejžar, pozdravili pa so ga z idejno bogatimi in stilno izklesanimi govori: zastopnik prevzv. škofa dr. Tomažiča, ki je tačas daroval v stolnici slovesno službo božjo za kongregacije, stolni dekan dr. Cukala, zastopnik SKASa, oblastni predsednik dr. Leskovar, zastopnik SDZ in ljubljanskih DMK., zastopnik bogoslovske kongr. bogoslovec Piki,
Kot prvi je govoril zastopnik kongregacije na realni gimnaziji, ki je pokazal na tisto trdno točko, na katero se moramo katoličani opreti v dobi, ko se vse ruši. Za njim je govorila zastopnica dekliških kongregacij o razmerju kongreganistinj do Marije. Zastopnik kongregacije klas. gimnazije je imel izčrpen govor o pomenu kongregacije za dijake. Na koncu je zborovanje pozdravil še zastopnik na novo ustanovljene kongregacije na trgovski akademiji.
Misli, ki so jih izrazili posamezni govor* niki, so bile tako globoke in sodobne, da j® vredno vsaj nekatere omeniti.
Kongreganisti ne delamo greha za/o, ker .se bojimo ali nas je sram, ampak, ker nočemo.
Na nas je, če bo Marija kraljevala tudi na šolah, iovarnah, gimnazijah, univerzi.
Čim bolj napadajo cerkev, tem večjo zvestobo ji prisegamo.
Narod nas je dal, narod naj nas ima.
.Ne pozabimo nikdar naročila, ki nam ga je dala mati na pot: Marije ne pozabi.
Za večerno akademijo je bila dvorana Za* družne gospodarske banke mnogo premajhna-Vendar so udeleženci kljub veliki stiski z naj* večjim zanimanjem sledili odlično pripravlja* n emu programu. Predsednik kongregacije na klasični gimnaziji je izpovedal prevzv. škofu dr. Tomažiču prisego kat dijaške mladine, da bo živela in delala pod zastavo Marijino v neomajni zvestobi do sv. Cerkve.
Sovjetski film ▼ Ameriki, Kakor poročaj«
»Izvestja« je boljševiška propaganda za fil®1 v USA silno aktivna. V letu 1935 so predvajali sovjetske filme samo v 39 mestih, medtem k0 so jih letos v 232 mestih. 100 dvoran v Ne'*' Yorku je stalno predvajalo boljševiške filme’ Prav tako 10—15 dvoran v Chicagu in Phila* delphiji. Te številke nam dokazujejo, kako s« hoče boljševiški film kar najbolj razširiti. Ra* zen tega se je režiser W. Dieterle po povratka iz SSSR posvetil tej propagandi in hoče, kakor smo že poročali, napraviti film o življenja Karla Marksa. Predvajanju boljševiških filmo* se upirajo posamezniki in organizacije. V USA se borita proti širjenju komunizma s pomočjo filma predvsem organizaciji »Columbovi vite* zi« in »Filles de la Revolution americaine*’
V	Kolumbiji so oblasti lastniku dvorane, kjer se je predvajal sovjetski film, dvorano zaprli’
»Slovenski delavec« poroča, da je Kocbekovo »Premišljevanje o Španiji,« ki je izšl« v »Domu in svetu«, v celoti prinesel »Radnik‘* glasilo hrvatskega marksističnega delavstva k* dostavlja, da spadajo mnogo bolj tja kakor Y »Dom in svet«.
Kn/iže
Bič:	NUŠKA.
I
Eden izmed množice starih in mladih, premožnih in siromašnih, ki so pred dnem dobrotnika svetega Miklavža s široko odprtimi očmi hodili od izložbe do izložbe, je bil tudi Vane Mrk, študent prava v tretjem semestru.
O pol petih popoldne, ko ga je nastopajoči večer pregnal od knjig in iz zatohle sobice, je odšel po mokrem pločniku. Iz megle je drobno pršelo in nad ulicami je plaval vonj po bližnjem snegu. Mimo Vaneta so hiteli ljudje v galošah tiho in skrivnostno, vsak s svojimi skrbmi, radostmi in bolečinami. Tedaj je v njegov bledi obraz planil slap rdečkaste svetlobe. Vane Mrk je uprl oči v rosno šipo in se približal. V srce mu je dahnila toplina in skoraj nasmehnil se je. Toliko lepih in prikupnih reči je bilo razvrščenih pred njim! V sredini je najprej, stal sam dobri svetnik. Mile oči so gledale naravnost v človeka in usta, skrila v snežnobelih kosmih častitljive brade, so hotela povedati nekaj prisrčnega. Za njim je bil rdeči hudobec s košem na hrbtu; škodoželjno se je hahljal, da mu je izmed belih zob molel dolgi jezik. Vanetu so oči krožile po izložbi.
V	ljubkih košaricah je bilo vse polno prijetnih ih veselih dobrot: smučke in čeveljčki v srebrnem staniolu, mucke in psički z zabavnimi gobčki, cele zakladnice pravljičnih cekinov v zlatem staniolu, bonboni, ki so skrivali v svoji
sredi dišeče kapljice likerja. V ospredju pa je ležala vrsta velikih in majhnih src v živordečem papirju.
Študentove oči so obstale na njih in misli so ga prevzele.
Nuška, bogata gosposka edinka, ki te mi je muhasta usoda naklonila, s čim naj se ti izkažem za Miklavža? Oblezel sem izložbe, iz katerih vabijo knjige, albumi, nalivna peresa. Pa ne zmorem toliko in sama si lahko privoščiš, kar hočeš in kadarkoli hočeš. Sladkosnedna si, Nuška. Ali ti bom ustregel?
Vstopil je in se pomešal v vrsto kupcev. Postrežljivo so mu nanesli vsakovrstnih drobnarij, da je bil kar v zadregi, kaj naj izbere. Nenadoma se je potipal za žep. Da ne bi več izbral, nego zmore denarnica! Skrivaj je pre-štel denar. Stisnil je usta in tiho računal. Tole srce mora kupiti in te srčkane gojzerčke tudi in ptičko iz čokolade in punčko, pa še cucelj v rumenem staniolu za dobro voljo. Vse so mu zložili v pozlačeno košarico, na locanjček privezali kosmatega rdečega parkeljčka z grozečo šibo, kar je nujno potrebno, potem pa je plačal štiri in dvajset dinarjev. Ostali so mu še trije dinarji in petdeset par, pa je bil tako otroško vesel in veder, da se še zmislil ni na kosilo, ki ga je pred petimi dnevi izgubil. Kje neki — mislil je na Nuško in bilo mu je kot vitezu, ki za srečo gospodične radostno prenaša telesne napore in nevarnosti.
II.
Na zamrzla tla so se plaho vrtinčile prve snežinke. Prihajale so iz teme, se v svitu obcestnih luči bežno svetlikale in ugašale.
Vane Mrk je pred vrati otresel plašč in vstopil. V toplem, razsvetljenem hodniku so se gnetli mladi ljudje: Bil je namreč Miklavžev družabni ples. Mrk je pustil darilce v garderobi in odšel po stopnicah. Pri blagajni se je v zadregi ustavil in pomežiknil, nato se nasmehnil in se kol vrtoglav znašel na vratih plesne dvorane.
Bežno je pogledal po tovariših. Stali so v gručah, gladko obriti in skrbno počesani, zlikani, s črnimi metuljčki na belih ovratnikih. Nervozno so se ozirali na dolgo vrsto slikovito oblečenih gospodičen in njihovih gospa. Pod stropom so viseli rdeči lampiončki in nekje z odra so prihajali posamični glasovi godal.
Vanetove oči so obstale na Nuški in se niso umaknile, kot da jo hočejo prisiliti, naj se ozre vanj. Naposled sta se srečala. Priklonil se je in Nuška se je lahko nasmejala.
Dvorana je grmela v ubranih melodijah in pari so valovili po parketih kakor cvetoča greda v pomladnem vetru. Tisti, ki niso plesali samo iz muzikalnega užitka, so v smehljaju pripovedovali pravljice na radovedna in poslušna dekliška ušesa. Ob enajstih, ko so bili marljivi plesalci že prijetno utrujeni in se je dvorana kopala v vseh mogočih dišavah, je godba utihnila. Prišla je ura razdelitve dariil.
Vane je pohitel v garderobo. Srce mu je utripalo kakor pred smrtjo: nekaj bo storil prvič v življenju. Ko je držal v rokah skromno darilce, ga je obšla obupna malodušnost. Kako bo Nuška sprejela?
Sveti Miklavž je stal na odru in klical imena. Vse oči so bile uprte vanj. Oglašali so s* klici po parklju, verige so rožljale in množic* je od časa do časa planila v smeh.
Nuška je šla na oder in Vane je bledel od razburjenja. Nič ni vedel, nič slišal — le vid«! je, da se dekle vrača z velikim srcem, tak« krasnim, da so se ljudje na glas čudili, Nušk* je rdela in se smehljala. Pogledala je nekog* in mu prijazno pokimala. Klioana je bila š® dvakrat in naposled je nesla pozlačeno kož*' rico s kosmatim rdečim parkeljčkom. Bila je i nevšečni zadregi in ni iskala skritega dar«' valca.
Vane je tiho vzel plašč, Se zavil in stop^ skozi vežna vrata. Burja mu je zagnala v obr** pest snega in noge so se pogrezale v rahl« belo odejo. Ko je prispel domov, je sedel 1,9 posteljo in kot mesečen gledal predse.
Nocoj je Miklavžev večer, je govorila fl»' sel, lep Miklavžev večer. Nuška pleše, plež® in se smehlja, vsakogar ljubeznivo pogled** do vsakogar je enako prijazna. Čigava je^ Moja? Ne, naša je. Čez dva dni nas bo vs® povabila na družinsko čajanko in vsi pojde)0
—	razen mene.
Oči so obstale na Učbeniku cerkveneg* prava. Tedaj je Vaneta Mrka prvikrat obžl« bežno kesanje, da se ni po želji vsega bl^' njega in daljnega sorodstva odločil za bog<r slovje. To Miklavževo razočaranje bi mu bd° ostalo prihranjeno.
Nemara pa bi prišla zanj druga razočaranj®* še vse bolj boleča in odločilna v življenju?