4 monografije cpa Ajdovščina Mestno jedro in arheološko najdišče Castra Tomaž Fabec mmxvii 4 monografije cpa Ajdovščina Mestno jedro in arheološko najdišče Castra Tomaž Fabec S prispevki: Nataša Svenšek, Borut Toškan mmxvii Monografije CPA 4 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra avtor lektoriranje angleškega prevoda Tomaž Fabec Philip Mason s prispevki oblikovanje in prelom Nataša Svenšek Andrejka Likar Kofol Borut Toškan risbe izdajatelj Teja Gerbec, Anđelka Fortuna Saje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana fotografije http://www.zvkds.si Tomaž Fabec, Nataša Svenšek, Vesna Tratnik, Dragutin Valoh, Manca Vinazza uredniški odbor Maja Janežič, glavna urednica izris načrtov najdišča in struktur Barbara Nadbath, odgovorna urednica Manca Vinazza, Januš Jerončič Špela Karo, članica Tadeja Mulh, članica Strokovna monografija Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. Vanja Celin, tehnična urednica Najdete jih na povezavah: http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige recenzentka https://www.dlib.si/ Irena Lazar © 2017 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije lektoriranje slovenskega besedila Vse pravice pridržane. Nina Krajnc angleški prevod Meta Osredkar Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=293423872 ISBN 978-961-6990-15-8 (epub) ISBN 978-961-6990-16-5 (pdf) Vsebina 5 1 Uvod 8 2 Metodologija in potek raziskav leta 2011 10 3 Sledovi rimskodobne in novoveške poselitve 20 4 Rimskodobni živalski ostanki Borut Toškan 30 5 Zaključek 32 6 Ajdovščina 34 7 Viri in literatura 36 8 Katalog stratigrafskih enot 41 9 Katalog gradiva Nataša Svenšek Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 1 Uvod Raziskano območje, stara Prosenova hiša na Šibeni- lahko le domnevamo, da stoji že več stoletij. V Ajdov- ški ulici št. 10 v Ajdovščini, leži v historičnem jedru ščini so arheološka spremljanja izkopov vseh vrst po- mesta, znotraj obzidja rimskodobnega kastela. Kdaj kazala, da so se srednjeveške in tudi mlajše pozidave je bila sezidana obstoječa stavba, ni znano. Po arhi- naslonile na rimskodobno podlago, ki so jo – za raz- tekturnih značilnostih in glede na to, da jo najdemo liko od današnje – izkoristile sebi v prid. Tako se je na mapi Franciscejskega katastra iz leta 1821 ( sl. 1–5), pogosto zgodilo, da so nove zidove najraje postavili Slika 1 Geografski položaj najdišča Ajdovščina na DMR 100; ©GURS. Slika 3 Območje izkopavanja na digitalnem ortofoto posnetku; M 1 : 10 000, podlaga DOF, list C220263C; ©GURS, ©DARS. na trdne, s kamni grajene rimske temelje, ali pa so hišni tlak položili višje nad rimskodobne ruševine in se tako izognili morebitnim poplavam. Ne vedoč so na ta način pod nogami ohranili več kot dve tisočletji stare korenine kraja in njegovih ljudi, ki jih danes – v imenu gradbene statike pod taktirko gradbenega ka- pitala, ki nas vodi v prepričanju, da gradimo za večne čase – nespoštljivo in z lahkoto odstranjujemo. Arheološka podoba Ajdovščine je bila v zadnjih desetletjih pregledno predstavljena na več mestih,1 Slika 2 Lokacija izkopavanja na geografski karti; M 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga 1 Osmuk et al. 1994; Svoljšak et al. 2013; Tratnik, Žerjal Založba, d.o.o. 2017. 5 Monografija CPA 4 3 Ajdovščina - arh. najdišče Castra Slika 4, 5 Območje izkopavanja na Franciscejskem Slika 6 Parceli št. 515 in 516, obe k. o. Ajdovščina, katastru za Kranjsko iz leta 1824 (AS 179, G96_g_ znotraj zavarovanega območja spomenika Ajdovščina – A01, A02, G97_g_A02, G113_g_A09, A190_g_ Arheološko najdišče Castra (EŠD 003). A02, A05); M 1 : 10 000. zato njena podrobnejša predstavitev na tem mestu ni obrambnega sistema na vzhodni meji Italije,6 ki je potrebna. Kraj ima bogato preteklost, ki se glede na zaradi bojev za oblast in napadalcev z vzhoda za dr- doslej znane vire2 prične v času rimske države, najbrž žavo postajala vse bolj ogrožena. Prisotnost vojske v stoletju pred našim štetjem, ko je bil ta prostor del je očitno spodbudila tudi novo gradnjo objektov, rimske Italije oziroma njene province Gallia Cisalpina. saj so sicer redke raziskane rimske stavbe znotraj Naselbina je bila tako kot celotna Vipavska dolina del obzidja pretežno datirane v 4. stoletje. Že konec gospodarskega zaledja kolonije Akvileja in je – po- tega stoletja pa je utrdba vsaj deloma izgubila vlogo dobno kot nekatere druge vipavske naselbine – ležala osrednje točke zapornega sistema. Takrat namreč ob prometnici, ki je severovzhodne province pove- propadejo terme, kmalu nato pa se na ajdovskem zovala z Italijo. Kljub temu, da je njena rimskodobna pokopališču izven obzidja ne pokopava več. Njeno poselitev izpričana z arheološkimi viri, med katerimi življenje se je sicer v zelo okrnjeni obliki nadaljevalo so ostanki grobišča, obzidja in bivalne arhitekture, o še v 5. stoletje.7 življenju v njej vemo presenetljivo malo. O naselbini in ljudeh, ki so v njej živeli že več kot Njen najvidnejši in najbolje ohranjen spomenik, ob- tri stoletja pred militarizacijo,8 vemo še najmanj. Ar- zidje s stolpi, potrjuje prepričanje, da je Ajdovščina hitekturni ostanki pod Cesto 5. maja in Gregorčiče- tisto mesto, ki ga poznoantični viri omenjajo z ime- vo ulico dokazujejo, da je naselbina segala tudi na nom Castra. Po besedah arheologinje Nade Osmuk prostor, ki je pozneje ostal izven obzidja. Bržkone naj bi ga zgradili v 70. letih 3. stoletja,3 čeprav naj so tu delovale tudi kovaške delavnice, o čemer priča bi Herodijan4 omenjal trdnjavo že tri desetletja pred velika količina najdene žlindre. Morda jih smemo tem.5 Vojaški značaj je pridobila zlasti z vzpostavitvijo vezati na v antičnih virih omenjeno prepregališče ( mutatio), kot na to nazadnje opozarjata N. Osmuk9 2 Osmuk 1997, 129. 6 T. i. Claustra Alpium Iuliarum; Šašel 1971; Horvat 1999. 3 Osmuk 1997, 122–129. 7 Osmuk 1997, 122–129; Tratnik, Žerjal 2017. 4 Herodijan 8. 2. 8 Osmuk 1997; Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005. 5 Degrassi 1954, 140. 9 Osmuk 2006, 8. 6 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra in V. Tratnik.10 Mutatio Castra bi tako lahko razume- Ajdovščina, maja 2011 izvedel predhodne arheo- li kot naselbino s preprežno postajo in z utrjenim loške raziskave – spremljanje rušitve in sondiranje obzidanim središčem, v katerem je bila najbrž nas- podlage. tanjena tudi vojaška posadka. Na podoben način so Poleg tega, da smo z njimi potrdili, da je bila zahodna bila ob koncu 3. stoletja utrjena tudi mnoga druga stena hiše postavljena na trdno obzidje Kastre, smo v severnoitalska mesta.11 sondah odkrili razmeroma dobro ohranjene rimsko- Ajdovščina je zaščitena tudi kot arheološki spo- dobne ostanke.13 Delo je oteževala huda vročina. Te- menik lokalnega pomena12 ( sl. 6), zato je Zavod ren se je med izkopavanjem izredno hitro sušil, zato za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za so se barvne razlike tal hitro brisale. Močna svetloba preventivno arheologijo, pred odstranitvijo stare in je negativno vplivala tudi na kakovost fotografij. gradnjo nove hiše na parcelah št. 515 in 516, k. o. 10 Tratnik 2009; glej tudi Tratnik, Žerjal 2017. 11 Tratnik, Žerjal 2017, 263. 12 Ajdovščina – Arheološko najdišče Castra (EŠD 3); odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov in na- ravnih znamenitosti na območju občine Ajdovščina (Ura- dno glasilo Gorica, št. 4/87–157, 9/98). 13 Fabec, Tratnik 2011. 7 Monografija CPA 4 2 Metodologija in potek raziskav leta 2011 Spomladi 2011 je bilo želji lastnikov, da porušijo smo izkopali štiri 1 × 1 m velike sonde. V njih smo staro hišo, ugodeno. Kamniti zidovi so se z lahkoto odkrili arheološke strukture in drobne najdbe.14 zrušili pod bagrsko roko, mi pa smo bili pozorni, Za gradnjo novega objekta je bilo torej potrebno da se ne bi posegalo v obzidje, na katero se je hiša izvesti arheološka izkopavanja. naslanjala. Med kamenjem smo iskali morebitne Arheološka izkopavanja so potekala v skladu z uve- spolije, ki bi jih lahko – kot se v dolgo poselje- ljavljeno metodologijo. Izkopišče je merilo približ- nih krajih pogosto dogaja – vešči zidarji ponovno no 11 × 10 m in je ležalo tik ob vzhodni (notranji) uporabili pri gradnji. Teh tokrat ni bilo, smo pa na strani zahodnega obzidja Kastre ( sl. 8). Na vzhodu notranji strani obzidja, izven območja posegov, a ga je zamejevala zahodna stena sosedove hiše, na še vedno na parceli št. 516, k. o. Ajdovščina, doku- severu je v pasu segalo približno meter čez južno mentirali približno 20 cm velik kos nagrobnika iz mejo parcele št. 516, k. o. Ajdovščina, njegova juž- apnenca ( sl. 7). Glede na posvetilo v italijanskem na meja pa je potekala približno po sredini parcele jeziku sodimo, da gre za del spomenika iz časa ita- št. 515, k. o. Ajdovščina ( sl. 9). Velikost izkopišča lijanske zasedbe Primorske. Ko smo odstranili ru- je bila določena na podlagi obsega predvidene no- ševino hiše in dvignili njen betonski tlak, smo ugo- vogradnje in infrastrukture zanjo, vendar smo jo tovili, da je bil postavljen direktno na tla. Ročno v dogovoru z odgovorno konservatorko ZVKDS OE Nova Gorica nekoliko prilagodili in se na ta način izognili obstoječi infrastrukturi. Izkazalo se je namreč, da so izkopi zanjo segali globoko v tla, pri čemer so bile morebitne arheološke ostaline že pred našim prihodom odstranjene.15 14 Fabec, Tratnik 2011. Drobne arheološke najdbe, odkrite med predhodnimi raziskavami in izkopavanji, so Slika 7 Kos nagrobnika s posvetilom v italijanščini, ki bile skupaj z arhivom najdišča oddane Goriškemu muzeju so ga uporabili pri rekonstrukciji obzidja Kastre (foto M. Kromberk. Vinazza). 15 Glej tudi Fabec, Tratnik 2011. 8 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra območje izkopavanja katastrski načrt 1 2 3 4 sonda 4 D ej C di sonda 3 zbo sonda 1 B sonda 2 A Slika 8 Območje raziskav (rdeče polje), lega kvadrantov in sond (z rdečo linijo) predhodnih raziskav na parcelah št. 516 in 515, obe k. o. Ajdovščina; M 1 : 500. Slika 9 Pogled z juga na izkopišče. Levo ga je zamejevalo deloma rekonstruirano obzidje Kastre, desno pa hiša Šibeniška 11. Meje izkopišča so v grobem sovpadale z obsegom maja 2011 porušene stare hiše (foto T. Fabec). 9 Monografija CPA 4 3 Sledovi rimskodobne in novoveške poselitve Kot so napovedale predhodne raziskave, smo med 3,4 m, v višino pa se je ohranilo do največ 2,8 m. izkopavanji odkrili sledove rimskodobne in novoveš- Glede na terenska opažanja lahko sklepamo o tem, ke poselitve. Med rimskodobnimi sledovi so bili naj- kako so ajdovsko obzidje gradili: najprej so posta- bolj izstopajoči in najbolje ohranjeni ostanki obzidja vili kamne zunanjih front – lice zidu, ki so bili večji Kastre16 ( sl. 10). Ti še danes pretežno ohranjajo funk- in bolje oblikovani. Nato so zapolnili prostor med cijo pomembnega arhitekturnega elementa mesta in frontama tako, da so ga najprej izravnali s plastjo vplivajo na urbano strukturiranost kraja. Na območju malte, nanjo nametali kamenje, ki so ga ponovno naših raziskav so nanj postavili zahodni zid stare Pro- senove hiše, deloma pa so njegov vrh zravnali z beto- nom in si tako uredili pot, ki je povezovala sprednje dvorišče z vrtom za njenim hrbtom ( sl. 9). V obzidje nismo posegali, saj je odgovorna konservatorka zah- tevala, da se ga nepoškodovanega vključi v načrtova- no novogradnjo. Rimljani so ga na tem delu zgradili z 20 do 30 cm velikimi lomljenci, med katerimi je bil tudi kakšen prodnik. Kamenje je bilo vezano z apne- no malto, ki je svojo trdoto ohranila do danes. Temelj obzidja je bil plitvo vkopan v tla. Vkopu nismo mogli slediti, saj ga je ta v celoti zapolnjeval, vanj pa, kot rečeno, nismo posegali. Temelj smo od zidu ločili le Slika 10 V letih pred prvo svetovno vojno je obzidje po tem, da je bil grajen samo s kamenjem, brez veziva pri Prosenovih („Casa Prosen“) fotografiral Alberto ( sl. 11), na vrhu pa je bil izravnan z do 5 cm debelo Puschi, ravnatelj tržaškega Museo civico d‘antichità. (© Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste, fondo Puschi, plastjo apnene malte. Podoben način gradnje so ar- CMSA_F_003821). heologi dokumentirali že leta 1978, ko so izkopavali na območju južnega obzidja med stolpoma 12 in 13.17 Na našem izkopišču je bilo zunanje (zahodno) lice obzidja pred leti že raziskano in ponovno zazidano,18 na vzhodni strani ( sl. 12) pa se lice skorajda ni ohrani- lo. Njegov ostanek smo zasledili le na severnem robu izkopišča, kjer smo odkrili linijo do 30 cm visokih le- žeče položenih nepravilnih kamnitih kvadrov ( sl. 13). Če predpostavljamo, da je rekonstruirano zunanje lice obzidja grajeno na mestu originalnega, potem lahko trdimo, da je bilo tu obzidje široko približno 16 Stratigrafska enota (odslej SE) 2. Slika 11 Detajl temelja obzidja iz nametanega kamenja 17 Osmuk 1990, 183, 187. brez veziva, s katerim je bil zapolnjen plitek vkop v geološko 18 Osmuk 1997, 119. podlago (foto M. Vinazza). 10 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra prekrili z novo plastjo malte, ta pa je bila ponovno približno 1,5 m ( sl. 15). Prvotno je bil najbrž globlji prekrita s kamenjem ( sl. 14). in večji, saj so ga na vrhu odstranili že med gradnjo Na notranji strani obzidja, približno 2 m stran, smo stare Prosenove hiše. Na severnem profilu izkopišča, odkrili ostanke jarka (SE 30). Potekal je vzporedno torej približno 1 m za severno steno hiše, je globina z obzidjem in je bil globok do pol metra, širok pa jarka merila do 0,6 m, njegova širina pa kar 2,6 m. SE 1 – ruševina stare Prosenove hiše SE 2 – obzidje SE 27 – (pleistcenski?) nanos, pedološka podlaga SE 24 – serija recentnih vkopov in uničenj kamen (lice zidu) 24 1 2 7 Slika 12 Vzhodna stran obzidja (SE 2) na parc. št. 515 in 516, obe k. o. Ajdovščina. Originalno lice zidu se je ohranilo le na enem mestu, saj je bilo drugje odstranjeno med poznejšimi posegi vanj. Vrh zidu je bil v prejšnjem stoletju izravnan z betonom, nanj je vodilo stopnišče (merska fotografija in merska risba (M 1 : 100) M. Vinazza). Slika 13 V vrsto zloženi kamniti bloki na severnem delu Slika 14 Na severnem delu useka za kamnito strukturo izkopišča so edina sled vzhodnega lica rimskodobnega obzidja SE 25 je bila „plastovitost“ obzidja lepo vidna (foto M. (foto M. Vinazza). Vinazza). 11 Monografija CPA 4 Jarek je bil zapolnjen z zemljo, s kamenjem ter kosi rimskih opek.19 V polnilu je bilo tudi več odlomkov rimskodobne lončenine, predvsem namiznega in shrambenega posodja. Kovinskega gradiva je bilo malo, največ je bilo železnih žebljev. Zanimiva je pri- sotnost kosov žlindre.20 Veliko je bilo živalskih kosti. Vsaj deloma gre za ostanke razkosanih živali, saj so bile nekatere kosti cele in so ležale v anatomski legi ( sl. 16), deloma pa gre gotovo za kuhinjski odpad, v katerem so bile tudi lupine morskih volekov in ostrig. Temna obarvanost polnila je bila posledica velike Slika 16 Del kadavra konja v polnilu jarka SE 30. Pogled s severa (foto T. Fabec). ilovice,23 smo ga obravnavali ločeno.24 Kot rečeno se nasutje ni razlikovalo od polnila; dejstvo, da je bilo v njem manj lončenine in drugega drobnega gradiva, je lahko le posledica razlik v izvoru materiala. Kakšno funkcijo je jarek imel in zakaj so ga zasuli ter teren izravnali, težko rečemo. Glede na čas zasutja, v 5.–6. stoletju ali celo še pozneje, ga težko vežemo na obzidje, kljub temu, da je potekal vzporedno z njim. Slika 15 Jarek SE 30 na vzhodni strani obzidja. Pogled Polnilo ni bilo plastovito; deli istih posod so ležali na z juga (foto T. Fabec). različnih globinah. Sledov, ki bi dokazovali njegovo dolgotrajno in postopno zasipavanje, nismo odkrili. količine oglja,21 v katerem smo odkrili tudi semena Zelo možno je torej, da gre za sled urejanja prosto- rastlin. Na podlagi najmlajših najdb, ki okvirno sodijo ra v času zatona antične Kastre, o katerem pa vemo v 5.–6. stoletje ali celo še pozneje, domnevamo, da je premalo, da bi ga lahko bolje razumeli. bil jarek zasut vsaj stoletje po gradnji obzidja, mor- Življenje v Ajdovščini se je nadaljevalo tudi po pro- da pa še pozneje. Natančnejšo starost nasutja bi bilo padu rimske države, vendar ta poselitev na našem možno ugotoviti z radiokarbonskimi analizami tistih izkopišču ni pustila veliko sledov. V čas med rimsko živalskih ostankov, ki so ležali v anatomski legi in so in novoveško poselitvijo morda sodita kamnita struk- bili torej ob zakopu še „sveži“.22 tura25 ter usek26 zanjo v obzidju ( sl. 17). Domnevamo, Na severnem delu izkopnega polja, izven obsega po- da gre za ostanek suho grajenega zidu, od katerega se rušene hiše, so bila z enakim materialom, kot smo ga je ohranila le prva vrsta kamnov. Široka je bila približ- izkopali v jarku, izravnana tudi tla vzhodno od nje- no 1,1 m, dolga pa do 3,2 m. Kamenje je dosegalo ve- ga. Ker nasutje na tem delu ni zapolnjevalo vkopa, likost 25 × 30 cm in nekaterih se je še držala apnena temveč je ležalo nad pedološko podlago – depozitom malta. Bila je enaka tisti, s katero je bilo zidano obzid- je. S podobno malto, ki je bila tokrat zdrobljena, so 19 SE 23. 20 V skupni teži približno 150 g. 21 Z metodo flotiranja in mokrega sejanja smo v polni- 23 SE 27. lu jarka odkrili približno 800 g suhega oglja. 24 SE 20. 22 Te raziskave zaradi objektivnih razlogov niso bile 25 SE 25. izvedene. 26 SE 26. 12 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra bili zapolnjeni tudi prostori med kamni. Morda so pri gradnji domnevnega zidu ponovno uporabili materi- al, ki so ga pridobili med izkopom useka v obzidje. Zakaj so ga sezidali, nismo ugotovili. Do velikih prostorskih posegov na raziskanih parce- lah je prišlo v novem veku in sodobnem času. Hodni nivo tal je bil takrat znižan in izravnan, na njem je bila sezidana stara hiša. Na zahodni strani so njene teme- lje postavili na rimskodobno obzidje. Pred tem so ga na notranji strani deloma odstranili v dolžini novega zidu ter tako naredili skoraj do tal globok usek vanj. Notranji prostori hiše so bili prislonjeni na obzidje, ki so ga ometali in opleskali. Na severozahodnem Slika 17 Usek SE 26 v obzidje, ki je služil za postavitev vogalu je bil k obzidju prislonjen s kamenjem sezi-suho grajene strukture iz kamnov (foto T. Fabec). dan in na notranji strani ometan zbiralnik za greznico ( sl. 18). Predvsem na zahodni in jugozahodni polo- vici izkopnega polja, na osrednjem delu parcele št. 515, k. o. Ajdovščina, je bilo izkopanih več jarkov za infrastrukturo (kanalizacijo, vodovod, elektriko; sl. 19). Vsi ti gradbeni posegi27 so močno prizadeli spodaj ležeče arheološke strukture in jih v dobršni meri tudi uničili. Drobne najdbe Med zaščitnimi izkopavanji smo odkrili rimskodobno Slika 18 Izpraznjene novoveške cisterne za greznico, ki je in novoveško drobno gradivo. Rimskodobne drobne bila prislonjena na rimskodobno obzidje (foto T. Fabec). najdbe so bile pomešane v materialu, s katerim so izravnali tla in zasuli jarek. Glede na to, da je njihova starost različna, najstarejše so bile namreč izdelane že v zadnjih stoletjih pred našim štetjem, najmlajše pa šele v 5.–6. stoletju našega štetja ali celo pozneje, je jasno, da so bili ti predmeti prvotno uporabljeni drugje in so se šele nato pojavili na odpadu. Da gre za rezidualne ostanke, ki so se ne namenoma znašli v nasutju in polnilu, potrjujejo tudi njihova velika fra- gmentarnost, prisotnost kosov zelo različnih zvrsti gradiva ter ne nazadnje tudi njihova pomešanost v tleh in med kamenjem. Med najdbami je bilo, kot rečeno, največ kosov opek28, predvsem tegul in – v nekoliko manjši meri 27 SE 1, SE 22, SE 24, SE 28 in SE 9. Slika 19 Novoveška infrastruktura na južnem delu 28 Skupna teža tega materiala je bila približno 370 kg. izkopišča (foto V. Tratnik). 13 Monografija CPA 4 katerim je opeke žigosal Caius Oppius Agathopius. V Is- tri je bila najdena opeka z žigom M· ACIL· GL, izdelek delavnice v lasti konzula Marija Akilija Glabrija.29 Še najverjetneje pa je, da nobena od predlaganih rešitev ni prava in da zaradi slabe ohranjenosti žigov opek ne moremo z gotovostjo prisoditi kateri od poznanih de- lavnic. Na drugih dveh kosih tegul se je ime na žigu najbrž pričelo s črkama LE ( sl. 21). Kateremu imenu sta pripadali, nismo odkrili. V enem primeru črkama sledi presledek, po katerem je opaziti odtis spodnjega dela ravne noge neke druge črke. Med gradbenim materialom smo odkrili še odlomke pravokotnih tubulov za stensko ogrevanje prostorov Slika 20 Del odtisa žiga na teguli, kjer je presledek pred ( sl. 22), večji kos skoraj 7 cm debelega zidaka, drob- črko poudarjen s piko (foto N. Svenšek). ce malte ter kose umazano belo, rdeče, svetlo oker in turkizno slikanega ometa ( sl. 23). Te najdbe kažejo, da se je Ajdovščina v antiki ponašala s kakovostnimi in za bivanje udobnimi stavbami, na kar so ne nazadnje opozarjala že stara odkritja.30 Kosi 1,6 cm debele ploš- če iz uvoženega marmorja ( sl. 24) te ugotovitve dodat- no potrjujejo. Odlomki posodja31, ki po številčnosti sledijo grad- benemu materialu, pripadajo predvsem namizni ke- ramiki. Med njo so tako finejše posodje, tera sigilata in keramika tankih sten kot tudi običajno posodje za pripravo, shranjevanje in serviranje hrane. Če je odlomek keramike s črnim premazom (kat. št. 2) Slika 21 Odtis žiga proizvajalca na teguli s črkama LE najstarejša odkrita najdba naših izkopavanj – sodi (foto N. Svenšek). namreč še v čas od 2. do začetka 1. stoletja pr. n. št.,32 – tudi imbreksov. Na štirih opekah sta se ohranili po sodi odlomek sklede afriške sigilate (kat. št. 3; D dve črki žiga proizvajalca. Glede na razmik pred črka- produkcija, oblika Hayes 69 ali 73) med najmlajše ma, ki je v dveh primerih tudi poudarjen s piko, skle- najdbe – v konec 4. ali prvo polovico 5. stoletja.33 Od pam, da gre za prvi dve črki imena proizvajalca. Na sigilatnega posodja sta se ohranili črepinji padske si- kosih s piko ( sl. 20) se je ime začelo s črko A, druga gilate iz časa zadnjih desetletij 1. stoletja pr. n. št. pa bi lahko bila črka O, C, Q ali G. Če se pri poskusu prepoznavanja izdelovalca teh opek omejimo le na prostor akvilejskega agra, lahko domnevamo, da gre 29 Glej npr. Gregorutti 1888; Zaccaria, Gomezel 2000. morda za tegulo sužnja (ali osvobojenca?) družine 30 Tu mislim predvsem na dele kamnitega pročelja z velikim vklesanim napisom javnega značaja, ki morda kaže Barbijev, čigar opeke z žigom BARB· AGATOCL so na obstoj zgodnjeantičnega foruma (Petru 1972, 350; Vi-bile najdene predvsem v okolici Čedada. Druga mož- drih Perko, Žbona Trkman 2005, 49, sl. 11) ter na ostanke nost so opekarne v skupni lasti Kornelijev in Flavijcev, term (Osmuk 1997, 123–126). 31 Pri opredelitvi rimskodobne lončenine mi je nese- ki nosijo žig CORN· AGA ET T· FL AGT – Corneli bično pomagala dr. Tina Žerjal, ki se ji za pomoč tudi lepo Agathopus et Titi Flavi Agtetus. Prav tako ne moremo zahvaljujem. izključiti, da sta črki del žiga C OPPI AGATHOPI, s 32 Žerjal 2013, 56. 33 Pröttel 1996, 48–49. 14 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra do sredine 2. stoletja (kat. št. 1, 4).34 Odlomek ustja z ostenjem krožnika vzhodne sigilate (kat. št. 5; B2 produkcija, zgodnja varianta oblike Hayes 60), ki se datira v drugo polovico 1. stoletja,35 je bil najden v no- voveškem nasutju36 nad polnilom jarka. Nekaj črepinj je pripadalo skodelici oblike Angera 2 ali 3 (kat. št. 6) ter kozarcema (kat. št. 7, 8) tankih sten. Oksidacijsko žgana kozarca – na enem (kat. št. 8) so ohranjene sledi temno rjavega premaza – sta morda izdelka srednjeitalskih delavnic, ali pa katere od delav- nic na Jadranu ali v vzhodni Padski nižini, saj so ti zelo razširjeni na akvilejskem prostoru. Skodelica je žgana Slika 22 Kosi keramičnih tubulov z značilnimi kanelurami na zunanji površini (foto N. Svenšek). redukcijsko in je zato svetlo sive barve, zelo verjetno pa je bila originalno premazana s temno sivim do čr- nim premazom, ki se ni ohranil. Te pivske posode se pri nas datirajo v čas druge polovice 1. in prve polo- vice 2. stoletja.37 Od namiznega posodja so se poleg črepinj tere sigilate in keramike tankih sten ohranili predvsem kosi skled (kat. št. 9, 11, morda tudi 10 in 12). Odlomki bikonične sklede s trakastim ročajem so bili najdeni tudi v novoveškem nasutju38 (kat. št. 13). Nekatere črepinje so morda pripadale vrčem ali lon- cem (kat. št. 14, 15, 16). Ostalim kosom namiznega posodja (kat. št. 17, 18) pa zaradi slabe ohranjenosti ne moremo določiti primarne oblike. Tudi med čišče- njem preseka na severnem robu izkopišča je bil najden Slika 23 Kosi ometa z ohranjenimi sledovi različnih barv odlomek namizne keramike, najbrž kos vrča ali lonca (foto N. Svenšek). (kat. št. 19). Nekaj črepinj je pripadalo posodam za pripravo hrane na ognju. Med njimi po ohranjenosti izsto- pa skoraj v celoti rekonstruiran lonec oblike Ško- larice KK22 (kat. št. 20)39, ki je na ramenu okra- šen s pasom glavničenja v obliki trikotnikov. Taki lonci so bili pri nas najpogosteje v uporabi v 1. in 2., mogoče še v 3. stoletju. Dodelava površin z metličenjem je bila pri kuhinjski keramiki prilju- bljena, tako da ne preseneča, da je tudi površina kosa ostenja drugega lonca, ki je imel ravno dno 34 Žerjal 2005, 266–270. Slika 24 Odlomki marmornatih plošč (foto N. Svenšek). 35 Vidrih Perko; Žbona Trkman 2005, 51; Žerjal 2005, 271–272. 36 SE 21. 37 Žerjal 2008, 78; 2013, 59–60. 38 SE 1. 39 Žerjal 2008, 171–172. 15 Monografija CPA 4 (kat. št. 21), okrašena s potegi metlice. Tretji kos ku- na jadranski obali Italije, pa tudi v Istri in na dalma- hinjske posode – odlomek dna (kat. št. 22) – ni okra- tinski obali.45 šen, enako so brez okrasa tudi trije kosi pokrovov Kos ustja sljudastega vrča ali amfore Late roman 3 kuhinjskih posod (kat. št. 23, 24, 25). Eden (kat. št. (kat. št. 41) pripada vzhodno sredozemski keramični 25), ki je ožgan zaradi uporabe, je gotovo uvožen, proizvodnji od konca 4. do konca 6. stoletja. Prav saj gre za kos t. i. pompejanskega pekača. Take so v v tem poznem obdobju naj bi njihova razširjenost Kampaniji na jugu Italije izdelovali od sredine 1. sto- dosegla vrhunec, zato je možno, da je to najmlajša letja pr. n. št. tja do 3. stoletja n. št.40 Možno je, da sta „rimska“ najdba teh izkopavanj. V takih posodah se tudi odlomek ročaja (kat. št. 26) ter kos dna (kat. št. je dostavljalo cenjeno vino po celem Sredozemlju.46 27) pripadala kateri od posod, ki so služile v kuhinji. Odlomek ročaja (kat. št. 42) pa je morda kos amfo- Kosi amfor (kat. št. 28–42) so po številu najbolj za- re, ki je bila izdelana v severni Afriki na koncu 4. ali stopana zvrst odkritih črepinj. Največ (kat. št. 28– v 5. stoletju. Iz ostenja afriške amfore je izdelan tudi 33) jih je pripadalo malim amforam Dr. 6B, ki so bile pokrovček (kat. št. 43). Po velikosti ustreza grlom najbolj razširjene predvsem v 3. in 4. stoletju, čeprav amfor, ki so pogoste od konca 4. stoletja dalje – am-so jih uporabljali že prej.41 Če so bile te amfore več- foram oblike Keay 26.47 Drugi domnevni čep (kat. namenske, saj naj bi v njih prevažali npr. ribje omake, št. 44) ni bil izdelan iz reciklirane črepinje, temveč olje, vino in podobno, so bile večje oblike amfor Dr. – namenoma – na lončarskem vretenu. Opredelitev 6B, kakršnim sta pripadala odlomek ostenja (kat. št. kot amforisk podpira njegova faktura, ki ustreza am-34) ter odlomek ostenja z ročajem (kat. št. 35)42, na- foram oblike Dressel 6B. Po velikosti – njegov pre- menjene predvsem prevažanju severno jadranskega, mer meri 8 cm – prav tako ustreza grlu amfor tega predvsem istrskega oljčnega olja. O trgovini z Jadra- tipa, tako da je možno, da je zapiral katero od takih nom najbrž govori tudi kos ročaja (kat. št. 38), ki amfor. Njegova nogica, ki je razmeroma slabo dode-je predvidoma pripadal amfori tipa Schörgendorfer lana, zaradi česar posodica na njej ne stoji stabilno, 558. Napisi na takih amforah govorijo o tem, da so bi lahko služila kot držaj. Amforiski so dokaj redke v njih pretežno prevažali v medu konzervirane olj- najdbe in ni povsem jasno, čemu so dodatno služili.48 ke.43 Druga možnost je, da je ročaj pripadal amfori Možno je, da so te posodice po odprtju amfore upo- z ravnim dnom, ki so jih izdelovali vsaj do sredine rabljali tudi za serviranje (kot merica) ali pokušnjo 3. stoletja. V takih amforah so prevažali predvsem njene vsebine. Morda pa predmeta ne gre vezati na vino lokalne ali regionalne proizvodnje, saj niso bile transportno posodje, saj so v rimskem času podobne primerne za daljši prevoz. Temu namenu pa so dobro posodice uporabljali tudi kot balzamarije.49 služile vinske amfore Dr. 6A, ki jim pripada odlo- Med keramičnim gradivom gre omeniti še odlo- mek zatiča (kat. št. 39). Izdelovali naj bi jih od konca mek (kat. št. 45), ki je verjetno del oljenke. Žal je 1. stoletja pr. n. št. tja do sredine 1. stoletja n. št.44 tako majhen in slabo ohranjen, da ga ni mogoče Priljubljenost ribjih specialitet bi pri Ajdovcih lahko natančneje opredeliti. dokazoval odlomek ostenja z ročajem „severnoital- V polnilu jarka se je ohranilo tudi nekaj steklovine. ske amforice“ oblike Aquincum 78 ali Grado I (kat. Predvidoma najstarejša je črepinja v kalupu izdelane št. 40). V njih naj bi namreč prevažali predvsem ribje skodelice oblike Isings 3 s pokončnimi rebri na os-omake muria, liquamen in garum, ki so jih pridelovali tenju (kat. št. 46). Uporaba takih skodelic je bila še posebej razširjena proti koncu 1. stoletja pr. n. š. in 45 Žerjal 2008, 131–132. 40 Žerjal 2008, 159–161; 2013, 69. 46 Žerjal 2008, 150. 41 Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005; Žerjal 2013, 73. 47 Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005, 55–57; Žerjal 42 Premešan kontekst, SE 1 in SE 23. 2008, 141–142. 43 Žerjal 2008, 131–132. 48 Disantarosa 2009, 134–135; Pavolini 1980. 44 Žerjal 2008, 120–121. 49 Schmid 2014. 16 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra v prvi polovici stoletja, ki mu je sledilo.50 Odlomek vojakov, ki so se tu mudili v zadnjih stoletjih. Zanimi- iz prozornega stekla (kat. št. 47) je najbrž pripadal va je najdba razlomljenega skalpela (kat. št. 76). Me-kroglasti skodelici oblike Isings 12, ki so bile najbolj dicinski pripomoček je bil enako kot današnji skalpeli razširjene v drugi in tretji četrtini 1. stoletja.51 Ne- sestavljen iz držala in rezila.58 Rezilo je bilo železno in koliko mlajši, najbrž iz časa od polovice 1. do konca se ni ohranilo, držalo pa je bilo bronasto. Na koncu 2. stoletja, so trije ročaji iz modrikastega stekla. Dva je bilo oblikovano v koničasto lopatico, ki je bila prav sta na straneh profilirana z odebelitvijo. Eden od nji-tako namenjena kirurškim posegom. ju (kat. št. 48) bi morda lahko pripadal vrču, drugi V novoveških plasteh smo odkrili več drobnih najdb, (kat. št. 49) steklenici. Skoraj zagotovo je stekleni- ki so tja zašle predvsem kot odpad oziroma so bile ci pripadal tudi kos gosto narebrenega ročaja (kat. pomešane v nasutjih. Poleg številnih kosti domačih št. 50). S takimi so bile namreč običajno opremljene živali in kuhinjskih smeti je bilo največ črepinj po-predvsem kvadratne steklenice (oblika Isings 50b).52 sodja iz časa druge polovice 19. in prvih desetletij 20. Nekako v istem času je bila najbrž izdelana tudi sko- stoletja.59 V njih se zrcali tisto prehodno obdobje delica z izvihanim in zataljenim ustjem (oblika Isin- slovenskega podeželja, ko so se kuhinjske navade gs 42a),53 od katere se je ohranila le manjša črepinja in kultura prehranjevanja globoko spremenili. Val (kat. št. 51). Odlomek klekastega ustja (kat. št. 52) novosti, ki je sto let pred tem zajel predvsem mesta, je morda pripadal kelihu ali modiolu (lat. modiolus) iz je namreč takrat postopoma z železno in emajlirano časa druge polovice 1. ali začetka 2. stoletja.54 V 2. in posodo prišel tudi na podeželje. Povrh vsega se je 3. stoletju so bile široko v uporabi cilindrične čaše tedaj začela spreminjati tudi kuhinjska tehnologija: z odebeljenim ustjem (oblika Isings 85).55 V polnilu kuhanje na odprtih ognjiščih in v pečeh so zame-jarka se je ohranil kos take čaše iz bledo zelenkastega njali „sodobni“ štedilniki. Lončarsko tržišče se je stekla (kat. št. 53). Tudi kos prstanastega dna iz oliv-močno skrčilo, uporaba keramičnega posodja, pred- no zelenega stekla (kat. št. 54), verjetno del skodelice vsem kuhinjskega, je v desetletjih pred 20. stoletjem ali čaše, najbrž sodi v ta čas.56 Izkopali smo tudi odlo-strmo padla.60 mek ostenja posodice z brušenimi pasovi, izdelanimi Ta prehod je v izkopanem gradivu najbolje opazen s pomočjo vrtečega se kamnitega ali kovinskega ko- pri namiznem posodju, kjer se poleg tradicionalnih leščka, ki je bil priljubljen in enostaven način krašenja keramičnih posod vse bolj uveljavljajo nove oblike posod od 1. do 4. stoletja.57 iz modernih materialov. Do tedaj so hrano servira- Med kovinskimi predmeti je bilo največ kovanih že- li predvsem v skledah in latvicah, iz katerih so jedli. leznih žebljev (kat. št. 55–68). Glede na velikost so Bile so različnih velikosti in oblik (kat. št. 78–84) in morda služili za pribijanje gradbenega lesa. Ostalo običajno loščene le v notranjosti. Lošč je bil najpo- železje (kat. št. 69–72) je tako slabo ohranjeno, da gosteje rumeno-rjavo ali zelenkasto obarvan. V ok- predmetov nismo mogli prepoznati. So se pa razme- rasni namen so bile nekatere oblite in poškropljene roma dobro ohranile bronaste najdbe: šivanki z uše- z raznobarvnimi lošči (kat. št. 81, 83). Običajna je som (kat. št. 73, 74), obroček (kat. št. 75) in gumb tudi črtna risba brez lošča na loščeni površini (kat. (kat. št. 77), ki se je v polnilu znašel veliko pozneje št. 78) ali risba z enobarvnim loščem na drugobarvni od ostalih najdb, saj je pripadal uniformi katerega od loščeni podlagi (kat. št. 79). Uporaba loščenih keramičnih skled, iz katerih je obi- 50 Lazar 2003, 37–41; Mandruzzato 2006. čajno hrano skupaj zajemala cela družina, se je obdr- 51 Lazar 2003, 87. žala še v prvih desetletjih 20. stoletja.61 Še pred tem 52 Lazar 2003, 149–150 53 Lazar 2003, 73–74; Mandruzzato, Marcante 2005, 27 54 Lazar 2003, 106–107, 111. 58 Glej npr. Riha 1986, 81–82. 55 Lazar 2003, 104. 59 Predstavljen je le izbor gradiva. 56 Lazar 2003, 141–142; Buora 2005, 193. 60 Bogataj 1989, 22–23. 57 Lazar 2003, 61. 61 Makarovič 1981, 221–235. 17 Monografija CPA 4 pa se je tudi na podeželju začelo postopno uveljavljati beloprsteno posodje, ki je bilo kot nadomestilo dra- gocenemu porcelanu v uporabi pri meščanih vsaj od 19. stoletja dalje.62 Beloprstena keramika je bila še po- sebej primerna za serijsko proizvodnjo, zato so bili ti iz- delki cenovno zelo ugodni. Med prednostmi je bila tudi barva črepa, ki je enaka na površini in v globini, torej je pri beloprstenih izdelkih krušenje veliko manj moteče.63 Beloprsteno posodje je tako kmalu izpodrinilo staro keramiko in s tem tudi močno vplivalo na navade ob mizi. Hrano se je vse bolj streglo in uživalo s krožnikov (kat. št. 85–90), posamično, na mizah pa so se poja- vljale nove oblike skled (kat. št. 91) in skodele (kat. Slika 25 Izbor odkrite novoveške steklovine (foto N. št. 92–95, 101). Hrano so servirali tudi na pladnjih, v Svenšek). omačnicah in jušnikih (kat. št. 96, verjetno tudi 97, 98). Novim trendom so najbrž poskušali slediti tudi domači Benetk), ki jo srečamo na odlomku ene skodele (kat. lončarji. Ti so verjetno začeli izdelovati tudi nove oblike št. 95), ali pa prizor oseb ob čajni mizici (kat. št. 101) posodja, npr. krožnike (kat. št. 99, 100). na kosu druge skodele. Zelo podobna primerka sko- Beloprsteno posodje je nadomeščalo porcelanasto, del, ki sta bila v Kopru v uporabi na začetku 20. sto- zato ga ni posnemalo le po obliki, temveč tudi po letja, hrani tamkajšnji Pokrajinski muzej: prva je bila okrasu. Ena od značilnosti je tako uporaba oriental-izdelana na prehodu v 20. stoletje v obratu William skih likovnih vzorcev, ki so krasili porcelan. Najbolj Smith & Co v Angliji, druga pa na sredini 19. stole- razširjen je bil t. i. vrbov vzorec.64 Med izkopanim tja v Franciji v tovarni Utzschneider.66 Te „evropske“ gradivom ga srečujemo na več odlomkih krožnikov; prizore so običajno dopolnjevale cvetlične bordure. eden (kat. št. 87) je imel na dnu odtisnjeno značko Najdemo jih tako na notranji strani omenjenih sko- „3 M&JS 20“, ki dokazuje, da je bil izdelan v tovarni del kot tudi na kosu oboda krožnika (kat. št. 102). Moritz&Johann Sonnenberg v Nemškem dolu, ki je Okras, izdelan s transfernim tiskom, je bil običajno delovala od leta 1872 do leta 1922, ko se je združila s enobarven. S tega vidika nekoliko izstopajo odlomki keramično industrijo v Libojah.65 Na obodu je posod- skodelice, ki jo na zunanji strani krasijo zeleni, rjavi je z vrbovim motivom krasilo značilno geometrijsko in rumeni stilizirani rastlinski vzorci (kat. št. 93). Na – rastlinsko okrasje (kat. št. 88, 89). Ta dekoracija notranji strani, pod robom ustja, je imela skodelica ti-ni bila izdelana ročno, temveč serijsko s transfernim skan preplet trtnih mladik z grozdi, listjem in viticami. tiskom, tako da se jo je z lahkoto posnemalo. To je Beloprst so krasili tudi ročno. Običajno gre za prep- vplivalo ne le na končno ceno izdelka, ampak tudi na roste vzorce, kakršen je bil npr. t. i. dunajski obro- splošno razširjenost enakih vzorcev. Med raznolikimi bek – s kobaltno modro barvo naslikan ornament, dekoracijami, izdelanimi s transfernim tiskom, sreča- sestavljen iz polkrožnih črt in pik (kat. št. 101), ali mo tudi številne druge motive in prizore. Pogosta sta pa motiv girland, ki je bil pred nanosom lošča ročno veduta z morjem in barkami ter arhitekturo (veduta odtisnjen na belo podlago (kat. št. 94). Krožniki so imeli pogosto valovit rob, ki je bil včasih obarvan ze-62 Kos 2005, 13. leno in reliefno obrobljen (kat. št. 86). 63 Kos 2005, 8–9, 13. Od kuhinjskega posodja so se ohranili predvsem 64 Gre za upodobitev ene od (evropskih) legend o dveh nesrečnih kitajskih zaljubljencih, manirsko orientalske kra- odlomki kozic in loncev. Do uveljavitve štedilnikov, jine, ki so jo oblikovali v Angliji in je postala zelo priljublje- na po celi Evropi. 65 Kos 2005, 14–15. 66 Novak Pucer 2011, 77, 111. 18 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra ko se je še kuhalo na odprtem ognju, je bila uporaba vidoma takrat prišli tudi v Ajdovščino. Poleg njih običajno trinožnih kozic zelo razširjena. Številno čre- pa še drugi uporabni in okrasni predmeti (kat. št. povje teh posod (kat. št. 103–108) z enim ali dvema 131, 132), na primer stenski kropilnik (kat. št. 133). ročajema (kat. št. 108) zato ne preseneča. Ne pre- Cena porcelana je bila takrat že tako nizka, da se je seneča tudi veliko število odlomkov najrazličnejših kozmetične in druge izdelke prodajalo v porcelana- oblik loncev, v katerih se je hrano kuhalo ali shranje- stih posodicah, katerih odlomek smo odkrili tudi valo (kat. št. 109–124). Na notranji strani so bili ob- med našimi izkopavanji (kat. št. 134). vezno loščeni, najpogosteje pa je njihovo zunanjost Pocenitev dobrin zaradi industrializacije je zaobjela prekrival tudi zelen ali rumeno-rjav lošč. Ti lonci so marsikateri izdelek. Tako se je močno pocenilo tudi nadomestili lonce brez lošča (kat. št. 125), kakršne steklo, kar se na našem najdišču zrcali v številnih se je uporabljalo ves srednji vek in so služili kuhanju odlomkih steklovine. Prednjačijo črepinje steklenic za ljudi in živali. Posodje za kuho in shranjevanje so raznoraznih oblik in velikosti ( sl. 25), ki kažejo, da lahko pokrivali s keramičnimi pokrovi, ki so bili obi-je bila njihova uporaba v prvih desetletjih prejšnje- čajno loščeni (kat. št. 126). Uporaba lošča ja bila zelo ga stoletja že splošno razširjena. Odkriti kosi ravnih pogosta tudi na vrčih (kat. št. 127, 128). okenskih šip, kakršne so začeli industrijsko izdelovati V drugi polovici 19. stoletja so se nekatere vrste na začetku 20. stoletja, sodijo v podoben kontekst. porcelana slabše kakovosti tako pocenile, da so Enako velja za ostanke kovinskih predmetov, med si jih lahko privoščili skoraj vsi sloji prebivalstva. katerimi je bilo še največ železnih žebljev – žičnikov. Kljub temu se je porcelan na podeželju uveljavil Ne nazadnje pa gre med odkritim gradivom ome- nekoliko pozneje, v prvih desetletjih 20. stoletja. niti še odlomek keramične pipe (kat. št. 135) ter Iz tega stekleno trdega, odpornega, neporoznega kos zelene loščene pečnice z rastlinskim reliefnim in „vedno svetlečega“ materiala izdelani krožniki okrasom (kat. št. 136), ki sta najbrž prav tako odraz (kat. št. 129) in skodelice (kat. št. 130) so pred-novih časov na podeželju. 19 Monografija CPA 4 4 Rimskodobni živalski ostanki Borut Toškan Arheozoološko gradivo, ki je bilo pridobljeno med domačega in divjega prašiča ter zajca in kunca so bili izkopavanji v historičnem mestnem jedru Ajdovščine uporabljeni nekateri specializirani določevalni ključi.68 v letu 2011, vključuje več sto kostnih in zobnih najdb. Količina ostankov je bila zaradi narave gradiva izra-Pretežni del (tj. 770) jih lahko povežemo z antično žena le kot število določenih primerkov (NISP; Num- poselitvijo, žal pa jih ne moremo ožje časovno opre- ber of Identified Specimens), vendar na način, da so bili deliti, saj so bile pobrane iz neplastovitih depozitov z različni odlomki iste kosti obravnavani kot ena sama arheološkimi najdbami iz časa od 2. stoletja pr. n. št. najdba (tj. NISP = 1). Zajemanje metričnih podatkov pa vse do 6. stoletja n. št. Novo pridobljeni podatki o je sledilo v stroki uveljavljenim smernicam,69 kar ve- vlogi živalstva v življenju rimskodobne Ajdovščine so lja tudi za postopek ocenjevanja starosti posameznih zaradi tega resda dokaj splošni, a v luči pičlosti doslej živali ob zakolu oz. poginu.70 Pri proučevanju zasto- objavljenih tovrstnih študij vseeno dragoceni. panosti različnih anatomskih delov živalskega trupa so bili posamezni skeletni elementi na podlagi količine in domnevne kakovosti pripadajočega mesa razdeljeni Material in metode v tri kategorije:71 kategorija A (vključuje ostanke no- sačev, okretačev ter drugih vratnih, prsnih in križnih Živalski ostanki rimskodobne starosti izvirajo iz le vretenc, lopatic, nadlahtnic, medenic in stegnenic), ka-dveh stratigrafskih enot, ki povrhu vsega predstavljata tegorija B (obsega ostanke lobanj, spodnjih čeljustnic, rezultat iste izravnave prostora. Večina jih je ležala v koželjnic, golenic in piščali) ter kategorija C (vključuje polnilu jarka SE 30 (tj. SE 23) ( sl. 15), dobrih pet od-ostanke zgornjih čeljustnic, zob, dlančnic, stopalnic, stotkov pa v površinskem nasutju SE 20. Slednje je zapestnih kosti, skočnic, petnic in ostalih nartnih kosti bilo sicer dokumentirano le na manjšem, severovzho- ter prstnic). Pri statistični analizi so bili uporabljeni ne- dnem delu izkopnega polja (glej Katalog stratigrafskih parametrični testi, saj preučevani vzorci niso izkazovali enot, SE 23). Med izkopavanji so bili zobje in kos-normalne porazdelitve. ti pobirani ročno, je pa bilo kasneje celotno polnilo jarka SE 30 tudi presejano (velikost odprtin na sitih: 1 mm). Pregledovanje pri tem pridobljene frakcije sedi- Taksonomija menta je dalo približno tretjino vseh zbranih živalskih ostankov, predvsem seveda manjših kosti in zob ter Izmed 770 živalskih ostankov rimskodobne staros- kostnih/zobnih drobcev, ki jih z ročnim pobiranjem ni ti jih je bilo mogoče taksonomsko opredeliti 179 mogoče zadovoljivo zajeti67 (glej tudi sl. 32, 33). (tj. 23,2 %). Večinoma (N = 155) gre za kosti in Taksonomski opredelitvi so bili podvrženi ostanki zobe sesalcev, 23 je v celoti ali delno ohranjenih vseh skeletnih elementov z izjemo reber. Ta so bila lupin in hišic mehkužcev, s kračnico domače kokoši sicer zastopana s 37 odlomki, ki so večinoma pripa- dala živalim velikostne skupine malih prežvekovalcev. 68 Npr. Boessneck et al. 1964; Popović 1977; Kryštufek Pri poskusu razlikovanja med najdbami ovce in koze, 1991; Zeder, Pilaar 2010. 69 Von den Driesch 1976. 70 Silver 1972; Rolett, Chiu 1994. 67 Toškan 2015. 71 Uerpmann 1973. 20 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra SE 20 SE 23 SKUPAJ Takson Zanesljivo Pogojno NISP NISP NISP % NISP Takson ∑ ostankov določenih določenih Bos taurus 9 70 79 51,1 Sus domesticus 6 2 21 Equus cabalus 1 38 39 25,2 Sus scrofa – 1 Bos/Equus – 3 3 1,9 Slika 27 Število prašičjih ostankov v rimskodobnem Sus sp. 5 16 21 13,5 gradivu iz Ajdovščine (izkopavanja v letu 2011), ki jih je Caprinae 3 9 12 7,7 bilo mogoče bodisi pogojno bodisi z zanesljivostjo opredeliti za Lepus europaeus – 1 1 0,6 domačega prašiča (Sus domesticus) ali divjega prašiča (Sus SKUPAJ 18 137 155 100,0 scrofa). dar pa lahko vsaj za bolje ohranjene primerke to Slika 26 Zastopanost sesalcev v rimskodobnem gradivu iz Ajdovščine (izkopavanja v letu 2011). Količina ostankov je možnost z gotovostjo ovržemo.74 podana kot število določenih primerkov (NISP). Poleg konja in domačega goveda je z več kot de- set odstotnim deležem taksonomsko opredeljenih ( Gallus domesticus) pa so v gradivu zastopani tudi ostankov v analiziranem gradivu zastopan le še rod ptiči ( sl. 26, 29). Večina kostnih najdb je fragmenti-prašičev ( Sus sp.). Večinoma gre seveda za ostanke ranih. Ob dveh dolgih kosteh konja so bili namreč domačega prašiča ( Sus domesticus), odlomek soraz- nepoškodovani zgolj še posamezni primerki nar- merno robustne golenice iz kv. D3 (SE 23) pa bi tnic, sezamoidnih kosti, prstnic in izoliranih zob. utegnil pripadati njegovemu divjemu zarodniku ( Sus Kostna substanca je v večini primerov kompaktna scrofa) ( sl. 27). Drobnici (Caprinae) je bilo pripisanih in dobro ohranjena. Izjemo predstavljajo posame-dvanajst najdb, izmed katerih so bile do nivoja vrste zni ekvidni ostanki, ki so zelo krušljivi. Prav zaradi določene le tri. Koza ( Capra hircus) je bila zastopana tega so nekatere konjske dolge kosti med izkopava-z odlomkom lobanje in petnico, ovca ( Ovis aries) pa s nji preprosto razpadle. skočnico. Vrstna pestrost analiziranega gradiva je primerljiva Najskromneje zastopana sesalska vrsta je poljski zajec s stanjem na večini sočasnih najdišč v regiji, seveda ( Lepus europaeus), ki mu je bil pripisan zgolj odlomek upoštevaje razlike v bogastvu najdb.72 Enako velja zgornje čeljustnice s tretjim in četrtim ličnikom des-tudi za nabor in deleže zastopanosti posameznih nega zobnega niza ( sl. 28). Opredelitev najdbe teme-taksonov, ki kažejo na prevlado ekonomsko zani- lji na odnosu med širino notranjih nosnic in dolžino mivih domačih živali, v prvi vrsti domačega goveda trdega neba. Pri zajcu je namreč trdo nebo krajše od ( Bos taurus). Vloga divjadi je pričakovano skromna.73 širine sapišča, medtem ko je pri kuncu ( Oryctolagus V tem smislu je tako še najbolj neobičajen soraz-cuniculus) to razmerje obratno.75 Zaradi ne povsem merno visok delež konja ( Equus caballus). Ta na- zanesljive opredelitve enega od prašičjih ostankov za mreč s kar četrtinskim deležem vseh taksonomsko divjega prašiča ( sl. 27) ostaja tako zajec edina z goto- opredeljenih ostankov predstavlja celó drugi najbo- vostjo potrjena lovna žival v celotnem vzorcu. lje zastopan takson, čeprav je treba poudariti, da Med ostanki mehkužcev prevladujejo morske vrste razlika do tretjeuvrščenega prašiča meje statistične ( sl. 29). Prisotnost čokatega voleka ( Hexaplex trun-značilnosti ne presega (χ2 = 2,76; stop. prostosti: culus), bodičastega voleka ( Bolinus brandaris) in ostrige 1; p = 0,096). Načeloma bi katera od analiziranih (Ostreidae) lahko bržčas razložimo z njihovo kuli-ekvidnih najdb sicer lahko pripadala tudi muli, ven- narično vrednostjo, čeprav sta prva dva sicer znana tudi po uporabi v procesu pridobivanja škrlatne in vijolične barve.76 Med užitne mehkužce sodi tudi 72 Npr. Riedel 1993; Bartosiewicz 1986; Boschin 2013, 87; Toškan, Dirjec 2011, 305; 2012, 140. 74 Prim. Peters 1998. 73 Prim. Toškan 2013, 42; za izjemi glej npr. Svoljšak 75 Kryštufek 1991, 113–114. 1985, 226–227 in Boschin 2013, 87. 76 Koren 2005. 21 Monografija CPA 4 Takson NISP Ostreidae 10 Bolinus brandaris 7 Hexaplex trunculus 3 Helix pomatia 3 Gallus domesticus 1 Slika 29 Zastopanost mehkužcev in ptičev v rimskodobnem gradivu iz Ajdovščine (izkopavanja v letu 2011). Količina ostankov je podana kot število določenih primerkov (NISP). – vključno s tistimi velikega vrtnega polža – namreč izvirajo iz istega kvadranta (tj. B3, SE 23). Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo zaradi naključnega pogina hibernirajočih polžev na tem (in zgolj na tem) delu izkopišča, se zdi zanemarljivo majhna. Starostna struktura in velikost živali Starostna struktura posameznih populacij doma- čih živali je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju obrisov živinorejske politike nekdanjih skupnosti, predvsem v smislu ugotavljanja pomena primarne- ga (tj. meso) in posameznih sekundarnih proizvo- dov reje (npr. moč, mleko, runo). Žal je v primeru tukaj obravnavanega gradiva nabor ustreznih najdb za sestavo reprezentativnih starostnih struktur pre- majhen, dodatno težavo pa predstavlja tudi skro- mna časovna ločljivost analiziranega gradiva. Pičli razpoložljivi podatki sicer povsem pričakovano nakazujejo, da je utegnila biti reja goveda, konj in bržčas tudi drobnice v prvi vrsti usmerjena v iz- Slika 28 Ostanek zgornje čeljustnice rimskodobnega zajca koriščanje posameznih sekundarnih proizvodov, (Lepus europaeus) iz Ajdovščine (izkopavanja v letu 2011; reja prašičev pa v maksimiranje iztržka mesa. Med sredina). Za primerjavo je prikazan izsek istega skeletnega elementa pri recentnem primerku zajca (zgoraj) in kunca ostanki prvih je namreč delež mladih živali s še (Oryctolagus cuniculus; spodaj). Obrazložitev simbolov: 1 nezraščenima epifizo in diafizo dolgih kosti skro- – širina notranjih nosnic; 2 – dolžina trdnega neba (foto D. men, medtem ko je pri prašiču vtis obraten ( sl. 30). Valoh). Pri slednjem je bil torej zakol bržčas osrediščen na kopenski veliki vrtni polž ( Helix pomatia). Ker se je- še nedorasle primerke,77 ker je pri starejših živalih seni zarine v zemljo, kjer prezimi, bi se načeloma njegova navezava na proučevani arheološki kontekst 77 Skladna s tem je ugotovljena stopnja obrabe žvekalne utegnila zdeti vprašljiva. Vendar pa rezultati analize površine edinega v celoti ohranjenega prašičjega spodnje- porazdelitve najdb v prostoru te dvome zavračajo. ga meljaka (M ) v vzorcu. Pripadal je namreč subadultni 3 Praktično vsi (N = 22) najdeni ostanki mehkužcev živali, ki je bila zaklana pri starosti med 10/14 in 18/26 meseci (Rolett, Chiu 1994). 22 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra podatek sta bili v ta namen uporabljeni izmerjeni Epifiza vrednosti za največjo dolžino golenice iz kv. D3 in Takson Starost Nezraščena Zraščena 0–1 – – stopalnice iz kv. B3 (obe SE 23), ki predstavljata edini 1–2 – 5 v celoti ohranjeni dolgi kosti v celotnem gradivu. Po 2–3 – 6 pomnožitvi z ustreznim Mayevim koeficientom78 je 3– 1 3 bila plečna višina obeh obravnavanih konj ocenjena B. taurus Σ 1 14 na 140 oziroma 142 cm. Vrednosti se umeščata neko- liko nad povprečje za sočasne primerke iste vrste iz 0–1 – 1 tega dela Evrope,79 pri čemer pa še vedno zaostajata 1–2 – 3 za vrednostmi pri tedanjih t. i. vojaških konjih.80 Skla- 2–3 – – dna s primerjalnimi podatki z Balkana je tudi gracil- 3– – 6 nost obeh obravnavanih dolgih kosti ( sl. 38).81 E. caballus Σ 0 10 Metrična analiza govejih najdb ( sl. 38) je pokazala prepričljivo prevlado vzrejno zahtevnega velike- 0–1 1 1 ga goveda napredne rimske pasme, ki se je v tem 1–2 – – prostoru pojavilo z romanizacijo. Ugotovitev je pri- 2–3 – – čakovana in skladna s stanjem na drugih sočasnih 3– 1 – Σ 2 1 najdiščih v regiji.82 Po drugi strani so bile v anali- Sus sp. ziranem gradivu z (najmanj) enim ostankom zasto- 0–1 – – pane tudi nizkorasle forme te živali ( sl. 31), ki so 1–2 – 1 predstavljale temelj tukajšnje govedoreje v času pred 2–3 – – prihodom Rimljanov. Takšno primitivno govedo 3– – – je ostalo v skromnem številu lokalno prisotno tudi Caprinae Σ 0 1 v času razcveta rimske države,83 ob korenitih spre- membah v poselitveni sliki v poznoantičnem času Slika 30 Število kosti goveda (B. taurus), konja (E. caballus), prašiča (S. domesticus) in drobnice (Caprinae) pa je s krčenjem obsega govedoreje znova stopilo iz Ajdovščine (izkopavanja v letu 2011) z nezraščenima v ospredje. Poenostavitev živinorejskih praks v tem epi- in diafizo po starostnih skupinah. Posamezno skupino politično in varnostno nestabilnem času se je kazala sestavljajo skeletni elementi, ki popolnoma osificirajo pri tudi z vzponom reje drobnice, prašiča in perutnine.84 isti ontogenetski starosti (tj. v prvem, drugem, tretjem ali po V Vipavski dolini je omenjeni proces popolni raz- tretjem letu življenja). Podatke o časovnem poteku zraščanja epi- in diafiz podaja A. Silver (Silver 1972). mah domnevno doživel z določenim zamikom, tj. ne pred drugo polovico 5. stoletja,85 se je pa v okviru prirastek mesa na enoto vloženega kmetovalčevega višinskih postojank v širši regiji to utegnilo zgoditi dela manj ugoden. Pri drugih domestikatih je bil že vsaj nekaj desetletij pred tem.86 zakol pomaknjen v kasnejše življenjsko obdobje, saj do znatnejšega upada mlečnosti (govedo, drob- nica), fizične moči (govedo, konj) in kvalitete runa (ovca) prihaja šele pri starejših odraslih živalih. 78 May 1985. 79 Npr. Bökönyi 1984, 58; Riedel 1994, 54–55; Johnsto- Dragocen vir podatkov o nekdanjih živinorejskih ne 2004, 273, tab. 6.26. praksah so lahko tudi ocene o telesni velikosti dome- 80 Bökönyi 1974, 263. stikatov. V našem primeru so v tem smislu zanimive 81 Prim. Johnstone 2004, 326, 352–358. 82 Boschin, Toškan 2012, 393–394. predvsem ugotovitve glede obeh najbolje zastopanih 83 Boschin 2013, 87. vrst, tj. goveda in konja. Pri slednjem je bilo za dve 84 Toškan 2013, 44–45. živali mogoče oceniti celó plečno višino. Kot vhodni 85 Riedel 1993; Toškan, Dirjec 2012, 149. 86 Toškan, Dirjec 2011, 315–317. 23 Monografija CPA 4 Zastopanost skeletnih elementov ološki vzorec domnevno vključuje tudi večino v sedi- mentu prisotnih ostankov manjših skeletnih elementov Podatki o zastopanosti posameznih skeletnih ele- (tj. izolirani zobje, zapestne, gleženjske in sezamoidne mentov so pokazali na sicer pričakovano prevlado kosti, prstnice) ( sl. 33), naj predstavljeni rezultati ne bi ostankov iz najmanj mesnatih delov živali (tj. kate-odražali načina vzorčenja kosti in zob na terenu. Za gorija C), ki pa vsaj v primeru drobnice in prašiča interpretacijo ugotovitev o zastopanosti posameznih niti ni tako zelo izrazita ( sl. 32). Ker je bilo polnilo skeletnih elementov je to seveda zelo dobrodošlo. SE 23 v celoti presejano in torej obravnavani arheozo- Slika 31 Največja širina proksimalnega dela dlančnic rimskodobnega goveda iz Ajdovščine (izkopavanja v letu 2011) v primerjavi z vrednostmi pri primerkih železnodobne starosti (vzorec 1), tistih iz časa med 1. in 4. stoletjem n. št. (vzorec 2) ter iz pozne antike (vzorec 3). Vira podatkov: Bökönyi 1994 (vzorec 1) ter lastni neobjavljeni podatki (vzorca 2 in 3). ia* - us pal ertebrae etacar Takson Cranium Maxilla* Mandibula Dentes* V Scapula Humer Radius Ulna M Pelvis Femur Tibia Tarsalia* Metatarsalia* Indet. meta- podia* Ossa sesamo idea* Phalanges* B. taurus 3 1 6 13 8 4 1 2 2 6 1 3 4 7 7 3 2 6 E. caballus – – – 1 – 2 – – – 2 – 3 4 10 6 – 3 8 Bos/Equus – – – – 1 – 1 – – – – – 1 – – – – – Sus sp. 1 2 2 7 – 1 3 – – – – 1 1 2 – – – 1 Caprinae 1 – – 3 – 1 1 – 1 – 1 – 2 2 – – – – L. europaeus – 1 – – – – – – – – – – – – – – – – Slika 32 Zastopanost različnih skeletnih elementov po posameznih taksonih v rimskodobnem gradivu iz Ajdovščine (izkopavanja v letu 2011). Podatki za elemente iz najmanj mesnatih delov trupa (kategorija C sensu Uerpmann 1973) so označeni z zvezdico. 24 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra - us palia* Takson Cranium Maxilla* Dentes* Humer Metacar Tarsalia* Metatarsalia* Indet. meta- podia* Ossa sesamo idea* Phalanges* B. taurus – – – – – – 1 1 1 – E. caballus – – – – 1 – – – – – Bos/Equus – – – 1 – – – – – – Sus sp. 1 – – – – 2 – – – 2 Caprinae – – 1 – – – – – – – L. europaeus – 1 – – – – – – – – Slika 33 Zastopanost različnih skeletnih elementov po posameznih taksonih v tistem delu rimskodobnega gradiva iz Ajdovščine (izkopavanja v letu 2011), ki je bil pobran iz presejanih frakcij sedimenta. Podatki za elemente iz najmanj mesnatih delov trupa (kategorija C sensu Uerpmann 1973) so označeni z zvezdico. posameznih skupkov izoliranih zob (glej npr. sl. 34), kar pa je treba pripisati povsem običajnemu hitrej- šemu razpadanju krhkejših čeljustnic po prekritju s sedimentom. Razprava Sestava favnističnega zbira z območja raziskav v his- toričnem mestnem jedru Ajdovščine v letu 2011 kaže na pomembno vlogo govedoreje v lokalni ekonomiji Slika 34 Izolirani goveji zobje in pripadajoč odlomek ter na (kvantitativno) skromen pomen lova ( sl. 26). čeljustnice (foto T. Fabec). Pri tem sorazmerno visok delež ostankov odraslih goved priča o prednostnem izkoriščanju drugotnih Delež ostankov iz najmanj mesnatih delov trupa je proizvodov reje. To bi utegnila potrjevati tudi neko- sicer najnižji pri prašiču (42 %), nekoliko višji pri liko razširjena proksimalna sklepna površina ene iz-drobnici in govedu (57 %) ter najvišji pri konju med govejih prstnic, saj nastanku takšnih deformacij (77 %). Pri tem razlika med konjem in govedom pogosto botruje prav dlje časa trajajoča preobreme- celo presega mejo statistične značilnosti (α = 0,05), nitev skeleta zaradi intenzivnega dela na polju, v tran- kar seveda v še toliko večji meri velja za tisto med sportu ipd. ( sl. 35).87 Navedene ugotovitve so skladne konjem in prašičem. Neznačilna je tako zgolj raz-z izsledki arheozooloških raziskav drugih najdišč iz lika med deležema konja in drobnice, kar pa gre časa od 1. stoletja pr. n. št. do 4. stoletja n. št. v tem pripisati predvsem preskromnemu številu ostan-prostoru, medtem ko konteksti poznoantične starosti kov ovce in koze (NISP = 12). Ti rezultati bi izkazujejo očiten premik k vzrejno manj zahtevnim Caprinae utegnili pričati o različnem izvoru ekvidnih ostan- drobnici, prašiču in perutnini.88 Ali oziroma kdaj je kov v primerjavi z ostanki drugih treh taksonov, s do podobnih diahronih sprememb prišlo v Ajdo- čimer se ujema tudi odkritje posameznih konjskih vščini, je na podlagi tukaj obravnavanega gradiva kosti v približni anatomski legi (glej spodaj). Česa nemogoče reči, saj je časovna ločljivost analiziranih podobnega namreč pri drobnici, prašiču in gove- du izkopavalci niso odkrili, razen morda v primeru 87 Prim. Bartosiewicz et al. 1997. 88 Boschin 2011; Toškan 2013. 25 Monografija CPA 4 Slika 35 Proksimalna sklepna površina prve prstnice Slika 36 Del konjskega kadavra v polnilu SE 23 (foto domačega goveda iz SE 23 (kv. C3) z razširitvijo na T. Fabec). anteriolateralnem robu (foto D. Valoh). Prim. Bartosiewicz et al. 1997, sl. 31.2. tu sicer bržčas za sled urejanja prostora v času zatona antične Kastre. arheoloških kontekstov za kaj takšnega preskromna. Posebno obravnavo si v tem smislu zaslužijo tisti Glede na visok delež govejih kosti in zob bi sicer lah- ostanki konj, ki so ležali v anatomski legi (glej npr. ko sklepali, da živalski ostanki večinoma izvirajo iz sl. 36). Za razliko od (vsaj) pretežnega dela drugih časa do sredine (konca?) 5. stoletja in da torej pre- živalskih najdb, ki so bile v jarek prenesene skupaj datirajo že omenjeno poznoantično krčenje obsega z izravnalnim materialom (zemljino), predstavljajo govedoreje.89 Poleg tega v analiziranem vzorcu šte- omenjene konjske kosti namreč, kot vse kaže, os- vilčno močno prednjačijo ostanki napredne rimske tanek neodvisno zavrženih delov svežih kadavrov. pasme goveda ( sl. 31, 38), ki naj bi ga med poeno- Skladna s tem je zgoraj že izpostavljena krušljivost stavitvijo živinorejskih praks v času pozne antike so- posameznih ekvidnih najdb, ki jo je mogoče razlo- razmerno hitro nadomestile nizkorasle tradicionalne žiti s specifičnim sedimentnim mikrookoljem zaradi lokalne forme te živali.90 dekompozicije obdajajočih mehkih tkiv91. Sicer pa Ne glede na utemeljenost ponujene časovne oprede- odlaganje trupel kulinarično nezanimivih živalskih litve živalskih ostankov iz Ajdovščine pa je sicer treba vrst v obcestne kanale in odpadne jarke v tedanjem poudariti, da gre pri najdbah iz SE 20 in SE 23 ve- času tako ali tako ni bilo neobičajno92. Ravno v takšni činoma za rezidualne ostanke, ki so se v polnilu ozi- praksi bi utegnil tičati tudi razlog za to, da so med roma nasutju znašli nenamensko. Kot je prepričljivo konjskimi ostanki večinoma zastopani skeletni ele- pokazala analiza arheoloških drobnih najdb, so bili menti iz najmanj mesnatih delov trupa. Te so namreč namreč tam najdeni predmeti prvotno uporabljeni v primeru goveda, drobnice in prašiča v veliki meri drugje in so se na tem mestu pojavili šele ob izrav- izločali že v klavnicah med primarnim razkosavanjem navi terena. To pa seveda obenem pomeni, da tudi trupov, zaradi česar je njihov delež v gospodinjskih eventualna pravilna opredelitev arheološke starosti odpadkih skromnejši ( sl. 32 in nanjo nanašajoče se živalskih najdb ne more pomembneje prispevati k da-besedilo). tiranju same izvedbe izravnalnih del na tem območju. Za interpretacijo konjskih najdb iz jarka SE 30 Na podlagi izsledkov analize arheoloških ostalin, ki ta je pomembna tudi ugotovitev, da polnilo ni bilo dogodek postavljajo v 6. stoletje ali celo pozneje, gre plastovito in da so bili deli istih posod najdeni na 91 Lazarevici, Meşter 1995. 89 Glej npr. Toškan 2012, 149 in tam navedena literatura. 92 Npr. Bartosiewicz 2008, 184; Toškan, Dirjec 2011, 90 Toškan 2013, 45–47. 308; Toškan 2013, 57–58; 2017. 26 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra Slika 37 Zastopanost živalskih taksonov v polnilu SE 23 po posameznih kvadrantih. Podatki za SE 20 so podani na sl. 24. različnih globinah. To namreč dokazuje, da zasipa- morfoloških in metričnih lastnosti konjskih kosti vanje ni potekalo postopoma skozi daljše časovno za kaj takšnega preskromen. Drugače kot je bilo obdobje, pač pa da je šlo za enkraten dogodek. Iz to ugotovljeno za govedo (glej zgoraj), naj namreč tega sledi, da so bili konjski kadavri oziroma nji- velike družbene spremembe v času pozne antike hovi deli bržčas vsi odloženi v času izravnave te- na plečno višino konj ne bi imele večjega vpliva, rena, zaradi česar bi potencialno lahko pomagali vsaj ne na tukaj obravnavanem območju.93 Znatno pri datiranju omenjenega dogodka. Bi se pa pri tem morali nasloniti na 14C datume, saj je potencial 93 Stork, von den Driesch 1987, 463–465; Riedel 1994, 23; Toškan, Dirjec 2011, 348–350. 27 Monografija CPA 4 stanovitnost v tem času izkazuje tudi morfologija Sklep posameznih skeletnih elementov.94 Lokacija, s katere je bil izravnalni material pre- Predstavljena arheozoološka analiza je ena redkih, ki nesen na raziskano območje, ni poznana, vendar obravnava živalske ostanke iz rimskodobne Ajdov- bržčas ni bila oddaljena.95 Polnilo jarka je sicer poleg ščine. Prav zaradi tega so njeni izsledki dragoceni, zemlje, kamenja in živalskih ostankov vsebovalo tudi čeprav je zavoljo skromne časovne ločljivosti gradiva kose rimskih opek, odlomke lončenine (predvsem na- povednost dobljenih rezultatov omejena. Za čas pred miznega in hrambnega posodja), velike količine oglja, nastopom pozne antike je bilo denimo mogoče po- semena, posamezne kose žlindre ter maloštevilno ko- trditi pomembno vlogo govedoreje, pri čemer je bilo vinsko gradivo (glej Katalog stratigrafskih enot). Na v ospredju izkoriščanje moči teh živali ter bržčas tudi podlagi nabora živalskih ostankov (vključno z meh- mleka. Po drugi strani pičlost ostankov divjadi priča kužci) ter prisotnosti zasekanin in urezov na neka- o (kvantitativno) skromnem pomenu lova. Metrični terih kostnih odlomkih je mogoče sklepati, da je bil podatki ( sl. 38) so pokazali prevlado ostankov veli-material vsaj deloma pobran s kuhinjskega odpada, kega rimskega goveda, čeprav so bile z najmanj eno eventualno tudi z odpada sekundarnega razkosavanja najdbo v vzorcu zastopane tudi nizkorasle tradicio- živalskih trupov96. Med zasipanjem so se kosti v skla- nalne lokalne forme tega domestikata. Prav tako so s du s pričakovanji razmeroma enakomerno porazdelile podatki iz sočasnih najdišč v širši regiji skladne ocene po jarku. Z izjemo že omenjenega skupka mehkužcev o plečni višini konj. Pri tem rezultati analize poraz- v kvadrantu B3 (SE 23) namreč drugih taksonomsko, delitve živalskih ostankov v prostoru ter tisti o zasto- anatomsko, starostno ali kako drugače opredelje- panosti skeletnih elementov iz različnih anatomskih nih koncentracij živalskih kosti in zob ni bilo zaznati regij trupa nakazujejo, da predstavlja vsaj del najde- ( sl. 37; glej tudi sl. 26). Morda bi bilo s tem v zvezi nih konjskih kosti ostanek v jarek odvrženih (delov) treba omeniti domnevno odsotnost prašičjih najdb v svežih kadavrov. kvadrantih A3 in B3, ki pa je le navidezna. Na sl. 37 je namreč prikazana zgolj prostorska porazdelitev ročno pobranih ostankov, saj presejani vzorci sedimenta niso bili vedno opremljeni s podatki o mikrolokaciji njiho- vega odvzema. Pri tem pa za najmanj enega od takšnih vzorcev vendarle vemo, da je vseboval tudi posamezne kosti prašiča ( sl. 33) in je bil pobran ravno na območju kvadrantov A3 in B3. 94 Johnstone 2004, 352–358. 95 Fabec, osebna komunikacija. 96 Glej npr. Dirjec et al. 2012, 37–38 in tam navedena literatura. 28 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra Takson Sk. element Dimenzija Mere (v mm) SD 37,5 Humerus Bd 75,0 Radius SD 39,5 Bp 28,5 – 64,0 72,0 Dp 42,5 – 34,0 40,0 Metacarpus SD – 35,5 – – SD 42,0 Bd 64,5 Tibia Dd 50,5 GLl 66,0 65,0 67,0 GLm 59,5 57,0 61,0 Dl 35,5 36,0 38,0 Dm 35,5 36,0 38,5 Astragalus Bd 44,5 41,0 44,0 Metatarsus Bp 47,5 45,5 52,0 B. taurus Phalanx 2 GL 38,0 Femur DC 57,0 Bp 101,0 – 94,0 SD 43,5 41,0 41,0 Bd 78,0 71,0 – Dd 50,5 46,0 – Tibia GL 355,0 – – BFd 51,5 54,5 LmT 61,0 – GB 66,0 64,5 Astragalus GH 58,5 59,5 GL 118,0 – 110,5 Calcaneus GB 55,0 50,0 50,5 Bp 59,0 51,5 Dp 44,5 46,0 SD 30,5 33,5 DD – 28,0 Bd 47,5 50,0 Td 39,0 39,0 Metatarsus GL – 271,0 Bp 59,0 55,5 55,5 54,5 Dp 40,5 – – – SD 35,0 – – – Bd 43,0 46,5 47,0 – E. caballus Phalanx 1 GL – 48,0 46,0 – Širina M1 11,5 – – – Širina M2 13,5 16,0 – – Dentes sup. Širina M3 – – 19,0 15,5 Dentes inf. Širina M 15,5 3 SD 12,5 Humerus Bd 43,0 Sus sp. Tibia* SD 24,5 17,5 27,0 Caprinae Tibia SD 22,0 Slika 38 Metrični podatki izmerljivih ostankov sesalcev rimskodobne starosti iz Ajdovščine (izkopavanja v letu 2011). Podatki za posamezen skeletni element, ki so podani v istem stolpcu, se nanašajo na isto kost / zob. Opredelitev posameznih dimenzij podaja von den Driesch 1976. 29 Monografija CPA 4 5 Zaključek Ajdovščina je kraj z dolgo zgodovino, vendar zaradi naših najdb je vsekakor statistično neizpovedna, zato različnih okoliščin, ki niso bile v prid njenemu od- je morda ta razlika naključna. krivanju, o njej vemo presenetljivo malo. Podatki, ki O trgovini, s katero so v Ajdovščino prispele dobrine smo jih pridobili z arheološkimi raziskavami, so zato iz številnih koncev Sredozemlja, je bilo že govora100 kljub njihovi skromnosti dovolj dragoceni, da jih lah- in naši rezultati to sliko le potrjujejo. Nekateri Ajdov- ko predstavimo in jim damo besedo. ci so uživali tudi ob eksotični hrani in cenjeni pijači. Verena Vidrih Perko in Beatriče Žbona Trkman97 sta Postregli so si tudi s porcijami kopenskih in morskih si pred skoraj desetletjem postavili vprašanje o za- polžev, teknila jim je mlada svinjina, goveje meso in četkih in kontinuiteti poselitve Ajdovščine. Spraševali meso drobnice pa so si privoščili šele, ko so živali iz- sta se, ali lahko analiza poznoantične keramike doda koristili za delo, mleko, runo ali druge rejske dobrine. kaj novega k datiranju konca te postojanke. Njuna Konj je imel med rejskimi živalmi poseben status, saj analiza je pokazala na pojav zgodnje imperialne lon- njegovega mesa predvidoma niso jedli. Divjačino so čenine; najstarejše prepoznano posodje naj bi bilo najbrž uživali le izjemoma. Njihove družine so si pri- namreč značilno za čas druge polovice 1. stoletja. voščile razmeroma visoko bivalno raven: domovi so Keramične najdbe so prepričljivo odražale kontinu- imeli centralno kurjavo s stenskim ogrevanjem, kra- iteto poselitve vse do poznorimskega obdobja, ki je sile so jih slikane stene in obloge iz uvoženega mar- zastopano s številnimi afriškimi importi, značilnimi morja. Morda je njihovemu bogastvu botrovala tudi za čas poznega 4. in 5.–6. stoletja98. Rezultati naših trgovina z železom. Kosi žlindre, ki so bili v zadnjih izkopavanj tako sliko v grobem potrjujejo in jo mes- letih odkriti na različnih delih mesta,101 tudi med na- toma le dopolnjujejo. Najprej gre izpostaviti odkritje šimi izkopavanji, kažejo, da je bila Ajdovščina aktiv- sicer majhnega, a vendar jasno prepoznavnega od- no vključena v trgovino z železom, ki jo je poganjala lomka posodice s črnim premazom, kakršne so bile v bližnja Akvileja.102 uporabi veliko pred flavijskim obdobjem. V čas pred Morebitnih sledov, ki bi jasno spregovorili o življe- vladavino Flavijcev sodi tudi produkcija odkrite pad- nju Ajdovščine po izteku rimskega obdobja, nismo ske sigilate in amfor Dressel 6A. Možno je torej, da odkrili. Morda je to posledica poznejših gradbenih se zametki poselitve kraja pričnejo še pred nastopom posegov, ki so jih v celoti izbrisali. Ali pa je to stvar Vespazijana v drugi polovici 1. stoletja. Tako razlago šibke poselitve, ki se je obdržala vsaj do novega veka, podpira tudi datacija najstarejšega od sedmih znanih ko je lahko njen trgovsko-obrtni utrip ponovno oži- rimskih nagrobnikov v Ajdovščini. Po mnenju Mar- vel103 in dal kraju nove priložnosti za razvoj. jete Šašel Kos sodi v čas druge polovice 1. stoletja pr. Do velikih prostorskih posegov je na prostoru, ki n. š.99 Ugotovitev Vidrih Perkove in Žbona Trkma-so ga zaobjele naše raziskave, prišlo prav v novem nove, da je poznorimsko gradivo najštevilčnejše, pa v veku in sodobnem času. Tla so bila takrat znižana našem primeru ne velja: prevladujejo najdbe iz časa in izravnana, nanje so postavili „prvo“ hišo. Pri tem druge polovice 1. do začetkov 3. stoletja. Količina 100 Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005, 49–62. 97 Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005, 49. 101 Tratnik 2012; Tratnik, Žerjal 2017. 98 Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005, 58. 102 Panciera 1957; Brusin 1972. 99 Osmuk 1997, 129. 103 Plesničar 1997, 30–35, 88–91. 30 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra so se prilagodili poznoantičnemu obzidju, na katere- uporaba „stare“ lončenine je v desetletjih pred 20. ga so prislonili zahodno steno hiše. V nadaljevanju stoletjem strmo padla. Nadomestile so jo industrij- so jo po potrebi obnavljali in posodabljali ter tako sko izdelane kovinske posode, posode iz novih kera- izboljševali bivalne pogoje. V tleh so ostali odpad- mičnih materialov in – nekoliko pozneje – porcelana. ki, predvsem kosi odrabljenega posodja. Te najdbe Pocenitev dobrin zaradi industrializacije je prinesla v odražajo tisto prehodno obdobje slovenskega pode- hiše vse več novih izdelkov iz različnih materialov, ki želja, ko so se kuhinjske navade in kultura prehra- so – sicer v drugačni obliki in močno spremenjenih njevanja globoko spremenili. Kuhanje na odprtih og- okoliščinah – stoletje pozneje postali eden od znakov njiščih in v pečeh so zamenjali „sodobni“ štedilniki, potrošniške družbe. 31 Monografija CPA 4 6 Ajdovščina Despite being a place with a long history, Ajdovščina Žbona Trkman that Late Roman material is the most is surprisingly little known, due to various adverse cir- commonly represented fails to hold in the case under cumstances,. The data acquired through our archaeo- discussion. The assemblage is dominated by material logical surveys are therefore, despite their scarceness, that dates to between the second half of the 1st cen- valuable enough to be presented here. tury and the beginning of the 3rd century. However, Almost a decade ago Verena Vidrih Perko and Be- the number of finds is statistically insignificant and the atriče Žbona Trkman104 posited the question of the discrepancy merely might be due to coincidence. foundation and continuity of settlement in Ajdovšči- Trade, which brought goods from many Mediterra- na. They considered whether an analysis of Late Ro- nean regions to Ajdovščina, has already been stud- man pottery could add new data regarding the date ied107 and the results from this site only confirm the of the end of this fortress. Their analysis indicated existing picture. Some inhabitants of Ajdovščina en- the presence of Early Imperial period pottery; the joyed exotic food and highly valued vintages. They earliest identifiable vessels being typical of the sec- dined on snails and marine molluscs, and enjoyed ond half of the 1st century. The pottery finds con- sucking pig, whilst beef, sheep, and goats were only vincingly reflected settlement continuity up until the consumed after the animals had been used as beasts Late Roman period, which is represented by numer- of burden, for milk, wool, or other secondary ani- ous North African imports, typical of the late 4th and mal products. Horses held a special position among 5th–6th centuries.105 The results of the excavations domestic animals and horse meat was apparently not considered here generally confirm and on occasion consumed. Game was most likely eaten only excep- supplement this picture. Emphasis should be placed tionally. Their families could afford a relatively high primarily on the discovery of a small yet clearly standard of living: their homes were equipped with recognizable fragment of a small black-slipped vessel central heating systems with heated walls, the walls of the type , that was in use long before the Flavian were painted and clad with imported marble. Their period. Likewise, the production of the excavated wealth might have been founded on iron production. North Italian terra sigillata and Dressel 6A type am- In recent years, pieces of slag have been discovered phorae is dated to the period before establishment at various locations within the town,108 the excava- of the Flavian dynasty. It is therefore possible that tions under consideration being no exception. These the origins of the settlement on this site even date finds indicate that Ajdovščina played an active role in back to the time prior to the accession of Vespasian the iron trade, which was stimulated by nearby Aqui- in AD 69. This interpretation is further supported by leia.109 No traces of occupation have been discovered the dating of the earliest of the seven known Roman in Ajdovščina after the end of the Roman Period. tombstones from Ajdovščina. According to Marje- This might be due to destruction by later construc- ta Šašel Kos, it dates to the second half of the 1st tion work. Alternatively, this could be a consequence century BC.106 The conclusions of Vidrih Perko and of the fact that settlement was sparse until at least the 104 Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005, 49. 107 Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005, 49–62. 105 Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005, 58. 108 Tratnik 2012; Tratnik, Žerjal 2017. 106 Osmuk 1997, 129. 109 Panciera 1957; Brusin 1972. 32 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra beginning of the Early Modern period, which saw a and consumption. Cooking on open hearths and in revival in trade and craft production,110 resulting in ovens was replaced by “modern” stoves, and the use new opportunities for the development of the town. of “old” pottery decreased drastically in the decades The excavated area underwent major spatial inter- prior to the beginning of the 20th century. Earth- ventions in the early modern period and during the enware was replaced by industrially produced metal recent past . The ground level was lowered and lev- cooking pots, by vessels from new ceramic materials, elled and the “first” house was built on it. The west and, later, by porcelain and china. A consequence of wall of the house butted the Late Roman town wall. lower prices for goods due to industrialization was The house was later rebuilt and renovated sever- an increase in the number of new products from al times, according to need, in order to improve various materials in houses. A century later, these the living conditions. Waste, mainly comprising products, in different form and in much altered cir- potsherds, accumulated on the floors. These finds cumstances, have become one of the indicators of reflect a transitional period in the Slovene country- the consumer society. side, which saw radical changes in food preparation 110 Plesničar 1997, 30–35, 88–91. 33 Monografija CPA 4 7 Viri in literatura Franciscejski kataster za Kranjsko, Arhiv Republike Slove- DIRJEC, J., T. TOMAZO RAVNIK, M. TOPLIČANEC nije. www.arhiv.gov.si in B. TOŠKAN 2012, Zaščitna arheološka izkopavanja na BARTOSIEWICZ, L. 1986, Roman period animal rema- lokaciji SNG Opera (Ljubljana). – V: I. Lazar in B. Župa- ins from Most na Soči. – Arheološki vestnik 37, 287–296. nek (ur.), Emona – med Akvilejo in Panonijo, Koper, 27–47. BARTOSIEWICZ, L. 2008, Animal bones from excavati- DISANTAROSA, G. 2009, Le anfore: indicatori archeolo- ons at Mrzlo Polje and Ivančna Gorica (Roman road). – V: gici di produzione, delle rotte commerciali e del reimpiego D. Svoljšak (ur.), Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici, Arheologija nel mondo antico. – Classica at Christiana 7/1, 119–232. na avtocestah Slovenije 5, Ljubljana, 181–185. DRIESCH, A. von den 1976, A guide to the measurement BARTOSIEWICZ, L., W. VAN NEER in A. LENTAC- of animal bones from archaeological sites. – Peabody Muse- KER 1997, Draught cattle: their osteological identification um Bulletin 1, 1–136. and history. – Annalen Zoölogische Wetenschappen 281, Tervu- FABEC, T. in V. TRATNIK 2011, Poročilo o opravljenih ren. predhodnih arheoloških raziskavah na območju predvidene gradnje BOESSNECK, J., H. H. MÜLLER in M. TEICHERT stanovanjske hiše Prosen, parceli št. 515 in 516, k.o. Ajdovščina. – 1964, Osteologische Unterscheidungsmerkmale zwischen ZVKDS, Center za preventivno arheologijo, Nova Gorica Schaf ( Ovis aries LINNé) und Ziege ( Capra hircus LINNé). (neobjavljeno poročilo). – Kühn-Archiv 78 (1–2), 1–129. GREGORUTTI, C. 1888, Le marche di fabbrica dei lateri- BOGATAJ, J. 1989, Domače obrti na Slovenskem. – Lju- zi di Aquileia. – Archeografo Triestino 14, II, Trieste, 345–367. bljana. HORVAT, J. 1999, Rimska provincialna arheologija v Slo- BÖKÖNYI, S. 1974, History of domestic mammals in Central veniji po letu 1965: poselitvena slika in drobna materialna and Eastern Europe. – Budapest. kultura. – Arheološki vestnik 50, 215–257. BÖKÖNYI, S. 1984, Animal husbandry and hunting in Tác JOHNSTONE, C.J. 2004, A biometric study of equids in the -Gorsium. The vertebrate fauna of a Roman town in Pannonia. Roman world. – Neobjavljeno doktorsko delo, Oddelek za – Budapest. arheologijo, Univerza v Yorku, York. BÖKÖNYI, S. 1994, Analiza živalskih kosti. – V: S. Gab- KOREN, Z. C. 2005, The first optimal all-murex all-na- rovec, Stična I. Naselbinska izkopavanja, Katalogi in mono- tural purple dyeing in the Eastern Mediterranean in a grafije 28, Ljubljana, 190–213. millennium and a half. – Dyes in history and archaeology 20, BOSCHIN, F. 2011, Short considerations on the bird re- 136–149. mains. – V: Z. Modrijan in T. Milavec, Poznoantična utrjena KOS, M. 2005, Beloprstena keramika na Slovenskem. – Lju-naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, Najdbe, Opera Instituti bljana. Archaeologici Sloveniae 24, Ljubljana, 389–394. KRYŠTUFEK, B. 1991, Sesalci Slovenije. – Ljubljana. BOSCHIN, F. 2013, Živalski ostanki. – V: T. Fabec in T. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. – Opera Instituti Žerjal (ur.), Odstrta Bukovica: življenje ob cesti Akvileja – Emo-Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana. na v rimskem času, Odstiranja 3, Bukovica, 85–88. LAZAREVICI, Gh. in M. MEŞTER 1995, Săpături şi BOSCHIN, F. in B. TOŠKAN 2012, Changes in cattle prospectări în necropolele tumulare din zona Cheilor Tur-body size in Slovenja from the Iron Age to the Early Mid- zii, 1992–1994. – V: Cercetări arheologice în aria nord – Thracă, dle Ages. – V: J. De Grossi Mazzorin, D. Saccà in C. Tozzi Bucarest, 86–105. (ur.), 6o convegno nazionale di archeolozoologia, Parco MAKAROVIČ, G. 1981, Slovenska ljudska umetnost. – Lju-dell‘Orecchiella, 21.–24. 05. 2009, Atti del 6o convegno nazio- bljana. nale di archeozoologia, Lecce, 393–395. MAY, E. 1985, Widerristhöhe und Lan- BRUSIN, G. 1972, Aspetti della vita economica e sociale ghnochenmaβe bei Pferden – ein immer di Aquileia. – Antichità Altoadriatiche 1, 15–22. noch aktuelles Problem. – Zeitschrift für Säugetierkunde 50, BUORA, M. 2005, Vetri Antichi del Museo Archeologico di 368–382. Udine. – Corpus delle collezioni del vetro in Friuli Venezia MANDRUZZATO, L. in L. MARCANTE 2005, Vetri an-Giulia 1, Trieste. tichi del Museo archeologico nazionale di Aquileia. Il vasellame da DEGRASSI, A. 1954, Il Confine Nord-Orientale dell‘Italia Ro- mensa. – Corpus delle collezioni del vetro in Friuli Venezia mana. – Dissertationes Bernenses I/6, Berne. Giulia, 2. 34 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra MANDRUZZATO, L. 2006, Coppe di forma Isings 3 ad SVOLJŠAK, D. 1985, Sv. Pavel nad Vrtovinom. Rezultati Aquileia: varianti tipologiche e decorative, dati numerici. – sondiranj leta 1966. – Arheološki vestnik 36, 195–236. Quaderni Friulani di Archeologia 16, 35-45. SVOLJŠAK, D., B. ŽBONA TRKMAN, B. BARBARA in NOVAK PUCER, T. 2011, Pripovedovanje keramike. Namizno N. OSMUK 2013, Fluvio Frigido - Castra - Flovius - Ajdovšči- posodje 18. in 19. stoletja. – Pokrajinski muzej Koper, Koper. na: vodnik in katalog stalne arheološke razstave Goriškega muzeja OSMUK, N. 1990, Obzidje rimske utrdbe Castra v Ajdov- na Prešernovi 24 v Ajdovščini. – Nova Gorica. ščini. – Arheološki vestnik 41, 183–198. ŠAŠEL, J. 1971, Claustra Alpium Iuliarum, Fontes I. – Kata- OSMUK, N. 1997, Ajdovščina – Castra. Stanje arheolo- logi in monografije 5, Ljubljana. ških raziskav (1994). – Arheološki vestnik 48, 119–130. TOŠKAN, B. 2013, Domače govedo v romaniziranem OSMUK, N. 2006, Ajdovščina. – Varstvo spomenikov 42, jugovzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled. – 8. Keria 15(1), 35–71. OSMUK, N., D. SVOLJŠAK in B. ŽBONA TRKMAN TOŠKAN, B. 2015, Sejati ali ne sejati, to je tu vprašanje. 1994, Ajdovščina – Castra. – Kulturni in naravni spomeniki O pomenu drobnih živalskih najdb v arheo(zoo)logiji. – Slovenije, Zbirka vodnikov 183, Ljubljana. Arheo 32, 65–81. PANCIERA, S. 1957, Vita economica di Aquileia in età roma- TOŠKAN, B. 2017, Pometeno pod preprogo: zbir ži- na. – Roma. valskih ostankov na pragu rimske kolonije Emone. – V: PAVOLINI, C. 1980. Appunti sui „vasetti ovoidi e pirifor- B. Županek, Emona MM, Ljubljana, 145–158. mi“ di Ostia. – Mélanges de l‘Ecole française de Rome. Antiquité TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2011, Sesalska makrofavna. – 92–2, 993–1020. V: Z. Modrijan in T. Milavec, Poznoantična utrjena naselbina PETERS, J. 1998, Römische Tierhaltung und Tierzucht. – Tonovcov grad pri Kobaridu, Najdbe, Opera Instituti Archaeo-Passauer Universitätsschriften zur Archäologie 5, Rahden. logici Sloveniae 24, Ljubljana, 303–388. PETRU, P. 1972, Novejše arheološke raziskave Claustra TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2012, Sesalska makrofavna z Alpium Iuliarum in kasnoantičnih utrdb v Sloveniji. – Ar- območja rimskodobne poselitve na Grubljah pri Vipavi. – heološki vestnik 23, 343–366. Arheološki vestnik 63, 139–157. PLESNIČAR, P. 1997, Ajdovščina. Pogled v njeno preteklost. – TRATNIK, V. 2009, Ajdovščina. – Varstvo spomenikov 44, Nova Gorica. 15–17. POPOVIĆ, S. 1977, Morphological properties and differen- TRATNIK, V. 2012, Rimskodobni ajdovski kovači. – Aj- ces of the bones of the trunk and extremities in wild and dovske novice 14, 12. domestic swine. – Acta veterinaria 27(2), Beograd, 89–99. TRATNIK, V. in T. ŽERJAL 2017, Ajdovščina (Castra) – PRÖTTEL, P. M. 1996, Mediterrane Feinkeramikirnporte des poselitev zunaj obzidja. – Arheološki vestnik 68, 245–294. 2. bis 7. Jahrhunderts n. Chr. im Oberen Adriaraum und in Slowe- UERPMANN, H. P. 1973, Animal bone finds and econo- nien. – Kölner Studien zur Archäeologie der Römischen mic archaeology: A critical study of „osteoarchaeological“ Provinzen 2, Köln. method. – World archaeology 4/3, 307–322. RIEDEL, A. 1993, Tierknochenfunde aus den Ausgra- VIDRIH PERKO, V. in B. ŽBONA TRKMAN 2005, bungen im Bereich des Schlosses von Udine (Friaul). – Trgovina in gospodarstvo v Vipavski dolini in Goriških Aquileia Nostra 64, 70–106. Brdih v rimski dobi. – Goriški letnik 30–31, 17–71. RIEDEL, A. 1994, Archaeozoological investigations in ZACCARIA, C. in C. GOMEZEL 2000, Aspetti della North-eastern Italy: the exploitation of animals since the produzione e circolazione dei laterizi nell‘area adriatica Neolithic. – Preistoria Alpina 30, 43–94. settentrionale tra II secolo a.C. e II secolo d. C. – V: La RIHA, E. 1986, Römische Toilettgerät und medizinische brique antique et médiévale. Production et commercialisation. Col-Instrumente aus August und kaiseraugst. – Forschungen lection de l‘École française de Rome 272, 285–310. in Augst 6. ZEDER, M. A. in S. E. PILAAR 2010, Assessing the re- ROLETT, B. V. in M. Y. CHIU 1994, Age estimation of liability of criteria used to identify mandibles and mandi- prehistoric pigs ( Sus scrofa) by molar eruption and attrition. bular teeth in sheep, Ovis, and goats, Capra. – Journal of – Journal of Archaeological Science 21, 377–386. archaeological sciences 37, 225–242. SCHMID, D. 2014, Balsamarien aus Kerarnik aus Augusta ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah. Raurica. – Rei Cretariae Romanae Fautores, Acta 43, 801–806. – Arheološki vestnik 56, 263–292. SILVER, A. 1972, The aging of domestic animals. – V: D. ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila rustika v luči drobnih Brothwell in E. Higgs (ur.), Science in archaeology. A survey of najdb: primer najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. – progress and research, London, 293–302. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fa- STORK, M. in A. von den DRIESCH 1987, Tierknochen- kulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana (neobjavljeno). funde aus Invillino-Ibligo in Friaul/Italien. – V: V. Bierbra- ŽERJAL, T. 2013, Najdbe – keramika. – V: T. Fabec in T. uer (ur.), Invillino-Ibligo in Friaul. Text, Münchener Beiträge Žerjal (ur.), Odstrta Bukovica, življenje ob cesti Akvileja – zur Vor- und Frühgeschichte 33, München, 453–484. Emona v rimskem času, Odstiranja 3, 53–75. 35 Monografija CPA 4 8 Katalog stratigrafskih enot Osnovno stratigrafsko sekvenco lahko razdelimo na SE 6 pet faz, in sicer: I. pedološka osnova, II. rimskodob- Do 30cm debela plast glinenega melja svetlo olivno na poselitev, III. domnevno srednjeveška poselitev zelene barve (2,5Y 5/4). Je malo skeletna (do 5% ter IV. novoveška in V. recentna poselitev. Med iz- grušča). Prepoznali smo jo le v sondi 1 (S profil), kopavanji smo poskušali stratigrafsko sekvenco nas- ki je bila izkopana med predhodnimi raziskavami loniti na tisto, ki smo jo določili med predhodnimi (Fabec, Tratnik 2011). Interpretacija: domnevni AB raziskavami, zaradi česar smo ugotovljene stratigraf- talni horizont. ske enote začeli dokumentirati s številko 20. Obdržali smo le tiste oznake, za katere je bila korelacija med Faza II enotami nesporna (SE 1, SE 2, SE 7). SE 2 Faza I Zid iz lomljencev, redkih prodnikov in klesancev, ve- likih do 40 cm, ki so bili trdno vezani s kvalitetno SE 27 (= SE 7) apneno malto. Potekal je v smeri sever–jug. Vzhodno Svetlo olivno rjava (2,5Y 5/3), zelo skeletna plast lice se je ohranilo le z eno linijo kamnov na severni močno korodiranega, zaobljenega grušča (z mokasto strani izkopišča, zahodno lice pa je bilo rekonstrui-oblogo) z glinasto matriko, ki se je zaradi skeletnosti rano v 80. letih prejšnjega stoletja. Temelj zidu (glej jasno ločila od okolice. Velikost skeleta je nihala prib- sliko) je bil vkopan v geološko podlago (SE 27 oz. SE ližno med 0,5 in 3 cm. Depozit je bil neplastovit. 7) in je bil globok do 0,5 m. Grajen je bil iz kamnov Mestoma je bil delež glinene komponente lahko večji različnih velikosti brez malte. Temelj je prekrivala do od skeleta. 10 cm debela plast apnene malte, na kateri je bil pos- Interpretacija: (pleistocenski?) nanos. tavljen zid z maltnim vezivom. Zid je bil širok priliž- no 3,2 m, v višino je bil ohranjen do največ 2,8 m. Vzhodni del zidu je bil večkrat poškodovan, nazadnje med gradnjo novoveškega objekta (SE 26, SE 24). Interpretacija: rimskodobno obzidje Kastre. 36 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra SE 2 – obzidje M 1 : 20 temelj obzidja SE 27 – (pleistocenski?) nanos, pedološka podlaga 2 temelj obzidja 27 SE 4 Vkop z nejasnimi mejami vzdolž obzidja. Globok je SE 1 – ruševine stare Prosenove hiše in ostanki novoveške komunalne infrastrukture bil do približno 0,5 m. Prepoznali smo ga le v sondi 1 SE 2 – obzidje (S profil), ki je bila izkopana med predhodnimi razi- SE 21 – novoveško nasutje, izravnava tal skavami (Fabec, Tratnik 2011). SE 4 – vkop za temelje obzidja SE 23 – polnilo jarka SE 30 Interpretacija: vkop za temelje rimskodobnega obzidja. SE 6 – domnevni AB talni horizont SE 27 – (pleistocenski?) nanos, pedološka podlaga SE 15 – polnilo vkopa SE 4 105,72 m 1 M 1 : 20 21 2 23 4 15 30 6 27 104,95 m SE 20, kv. D4 Plast zelo temno sivo-rjave barve (10 Y 3/2), sesta- vljena iz glinastega melja z večjim deležem kamenja (30 %) različnih velikosti (prevladuje kamenje veli- kosti 5 × 5 cm). SE 20 se je ohranila le na severu izkopnega polja na parceli 516, k. o. Ajdovščina, na SE 9 – novoveška nasutja za vrt vrtu, izven obsega porušenega novoveškega objek- SE 20 – nasutje SE 21 – novoveško nasutje, izravnava tal ta. Bila je zelo podobna polnilu SE 23, tako da meje SE 22 – cisterna za greznico med plastema ni bilo možno jasno definirati. Plasti se SE 23 – polnilo jarka SE 30 deloma razlikujeta po sestavi. V SE 20 je bilo manj SE 24 – serija recentnih vkopov in uničenj SE 30 – jarek najdb, med katerimi prevladujejo rimskodoben grad- M 1 : 100 beni material (27 kg), manjše število živalskih kosti in 9 22 nekaj odlomkov rimskodobne lončenine. 21 20 Interpretacija: nasutje. 23 24 30 37 Monografija CPA 4 SE 30 (= SE 12) Jarek, vkopan v geološko podlago. Potekal je vzpo- bil globok do 0,5 m in širok do največ 2,50 m na redno z obzidjem SE 2 preko izkopnega polja v liniji severnem profilu izkopnega polja. Med predhodnimi sever–jug. Na severu se je nadaljeval v profil na par- arheološkimi raziskavami je bila ta SE označena kot celi št. 515, k. o. Ajdovščina, na južnem delu izko- SE 12. pišča pa so ga uničili novoveški vkopi za komunalno Interpretacija: jarek. infrastrukturo (SE 24). Jarek „banjastega“ preseka je SE 20 – nasutje SE 23 – polnilo jarka SE 30 SE 24 – serija recentnih vkopov in uničenj SE 27 – (pleistocenski?) nanos, pedološka podlaga SE 30 – jarek kamen kost keramika M 1 : 100 gradbeni material – lep 20 30 27 23 27 24 24 24 23 23 38 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra SE 23 (= SE 5 in SE 11), kv. A–D2–3 Polnilo jarka SE 30 zelo temno sivkasto-rjave bar- ve (10 YR 3/2), ki sta ga pretežno tvorila meljasta ilovica in kamenje različnih velikosti (največ do 10 × 20 cm). Mestoma je bilo zelo skeletno; med skeletom sta bila tako grušč kot prod. Na sever- nem delu je bilo polnilo bolj peščeno, z več kame- nja in drobci malte. Med najdbami je prevladoval rimskodobni gradbeni material (370 kg), sledijo živalske kosti in odlomki rimskodobne lonče- nine. V polnilu smo odkrili tudi nekaj bronastih najdb, sporadično smo v njem dokumentirali tudi koncentracije oglja. V spodnjem delu polnila, nad dnom, so bila tla bolj homogena in ilovnata, drob- nih najdb pa je bilo tu manj. Med predhodnimi raziskavami je bilo polnilo označeno kot SE 5 in SE 11. Interpretacija: polnilo jarka. SE 15 Srednje skeleten meljasto glinen depozit svetlo olivno rjave (2,5Y 5/3) barve. Skelet tvori ne- homogeno razpršen korodiran grušč, ki je zelo podoben grušču iz SE 23. Interpretacija: polnilo jarka SE 4. 39 Monografija CPA 4 Faza III SE 21 (= SE 3), kv. D2, D3 Svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) plast glinenega melja. SE 26 Plast je neenotna, mestoma bolj skeletna, mestoma Usek za zidano strukturo SE 25 v rimskodobnem ob- pa bolj homogen glinen melj, skoraj brez skeleta. zidju, ki dosega nivo maltne izravnave nad temeljem Plast je prekrivala jarek z rimskodobnimi najdbami obzidja. V dolžino je meril do 3,25 m, v širino pa 1,1 m. (SE 23/30) in je segala do rimskodobnega obzidja Interpretacija: usek v obzidje za strukturo SE 25. (SE 2) ter strukture SE 25. Najdbe v plasti: posame- zne novoveške najdbe in odlomek rimskodobne lon- SE 25 čenine v kvadrantu D3. Med predhodnimi raziskava- Struktura iz zloženih kamnov na useku v rimskodob- mi je bila ta plast označena kot SE 3. no obzidje. Ohranjena je v dolžini 3,2 m in širini 1,1 m. Interpretacija: nasutje, izravnava tal. Struktura je imela na zunanjih robovih (na vzhod- ni in zahodni strani) iz večjih kamnov izdelano lice. SE 22 Notranjost je bila sestavljena iz nametanega manjše- Ostanek prizidka nekdanje hiše na severni strani, ga kamenja. Prostor med kamenjem je bil zapolnjen z cisterna za greznico. Do objekta je vodila kanaliza- zdrobljeno malto, ki je bila enaka tisti iz obzidja SE 2. cijska cev (del SE 1 v vkopu SE 24). V večji meri je Sledovi iste malte so se ohranili tudi na nekaterih bil objekt odstranjen med strojnim rušenjem. Objekt kamnih, zaradi česar domnevamo, da gre za ponovno sega izven obsega novogradnje. Severno steno in del uporabljen material iz rimskodobnega obzidja. betonskega tlaka smo dokumentirali v severnem pro- Interpretacija: zid. filu izkopnega polja. Zahodna stena objekta je bila naslonjena neposredno na rimskodobno obzidje, po Faza IV odstranitvi betonske malte pa smo uspeli dokumenti- rati tudi eno linijo kamnov vzhodnega lica obzidja, ki SE 1 je na tej parceli ohranjena samo na tem mestu. Do 20 cm debela sivo-rjava plast zdrobljene malte, kamenja, grušča in peska ter ostanki novoveške ko- SE 24 (= SE 28 in SE 29) munalne infrastrukture, kot so železne vodovodne Serija vkopov in uničenj, ki so vezani na gradbena cevi in betonske cevi za kanalizacijo, ki so potekale dela maja 2011. Gre za porušen objekt na parceli 515, pod staro Prosenovo hišo. k. o. Ajdovščina. Ta SE zajema tudi vse vkope za ko- Interpretacija: ostanek ruševine stare Prosenove hiše munalno infrastrukturo pod nekdanjim objektom. in novoveške komunalne infrastrukture. Odstranjena Med drugim so ti posegi poškodovali in deloma uni- deloma strojno ob rušenju objekta, deloma ročno ob čili celoten vzhodni del rimskodobnega obzidja, na arheoloških raziskavah. vzhodnem delu raziskane parcele pa so bili z vkopi za gradnjo omenjenega objekta odstranjeni vsi depoziti SE 9 (= SE 10) do geološke podlage. Plast temno rjave (10YR 3/3), malo skeletne (grušč) humusne prsti. Vsebovala je posamezne novoveške najdbe (odlomke steklenic, lončenine, živalski kosti, kose gradbenega materiala). Ohranjena je le v sever- nem delu izkopnega polja, na vrtu, izven obsega nek- danjega objekta (parc. št. 516, k. o. Ajdovščina). Med predhodnimi raziskavami je bil del te plasti označen kot SE 10. Interpretacija: novoveška nasutja za vrt. 40 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 9 Katalog gradiva Nataša Svenšek Pri opisu fakture keramike je velikost in pogostost dodatkov povzeta po standardih Z. Modrijan in T. Milavec (2011, 63).111 Uporabljene okrajšave: dl. dolžina inv. št. inventarna številka kv. kvadrant ohr. ohranjen/-a PN posebna najdba pr. premer š. širina TJ testni jarek vel. velikost v. višina rek. rekonstruiran/-a 111 Velikost delcev: na podlagi ocene velikosti zrnc je določenih pet razredov: do 0,25 mm zelo fina; 0,26– 0,50 mm fina; 0,51–1,0 mm drobna; 1,1–2,0 mm groba; nad 2,0 mm zelo groba. Pogostost delcev: gre za povpreč- no število zrnc dodatka na cm2 v jedru. Določeni so štirje razredi: brez vidnih primesi; redka (do 5 zrnc/cm2); zmer- na (5–10 zrnc/cm2); obilna (nad 10 zrnc/cm2). 41 Monografija CPA 4 1 kv. B3, SE 11 = SE 23 7 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek ostenja padske sigilate, izdelan je iz zelo fi- Odlomek oksidacijsko žgane keramike tankih sten, nozrnate lončarske mase, žgan je oksidacijsko, gladka kozarca. Gladka površina je zelo bledo rjave barve površina je rdečkasto-rumene barve (5 YR 7/6), rdeč (10 YR 8/2). Vel. 2,1 × 3,6 cm. premaz (2.5 YR 4/8 ) je ohranjen na obeh površinah. Vel. 2,8 × 1,2 cm. 8 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja z ostenjem oksidacijsko žgane kera- 2 kv. B3, SE 11 = SE 23 mike tankih sten, kozarca. Gladka površina je rdeč- Odlomek ostenja in ustja posode, izdelan je iz zelo fi- kasto-rumene barve (7.5 YR 7/6), premaz je slabo nozrnate lončarske mase, žgan je oksidacijsko, gladka ohranjen, verjetno rjave do temno rjave barve. Pr. u. površina je rdečkasto-rumene barve (5 YR 7/6), črn 7,4 cm, v. 1,3 cm. premaz (7.5 YR 2,5/1) je ohranjen na notranji strani, zunanja stran ni ohranjena. Vel. 1,9 × 1,4 cm. 3 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja skodele, afriška sigilata D, oblika Hayes 69 ali 73, iz zelo finozrnate lončarske mase. Na vrhu roba ustja sta dve kaneluri. Gladka površina je svetlo rdeče barve (2.5 YR 6/8). Premaz ni ohranjen. Žgana oksidacijsko. Vel. 3,1 × 1,0 cm. 9 sonda 3, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja in ostenja sklede z ročajem, namizna 4 kv. D4, SE 20 keramika. Izdelana je na lončarskem vretenu iz fine Odlomek dna z ostenjem posode, padska sigilata, iz lončarske mase. Gladka površina je na zunanji stra- zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je ni rdečkasto-rumene barve (5 YR 6/6), na notranji rdečkasto-rumene barve (5 YR 6/6), premazana z strani pa je rumenkasto-rdeče barve (5 YR 5/8); na rdečo barvo (2.5 YR 5/8) in prekrita s sigo. Posoda zunanji strani ročaja je okrašena s kanelurami. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,8 × 2,0 cm. je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 20,8 × 6,5 cm. 5 kv. D3, SE 21 10 kv. D3, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja z ostenjem krožnika, vzhodna sigilata Odlomek ustja posode – morda sklede ali lonca, na- B2, zgodnja varianta oblike Hayes 60 iz zelo finozrnate mizna keramika. Izdelana je na lončarskem vretenu lončarske mase. Gladka površina je oranžno-rdeče bar- iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je ve (oziroma 5YR 6/8), premazana z rdečo barvo (2.5 rdečkasto-rumene barve (5 YR 7/6). Skleda je žgana YR 5/8). Skleda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 20,0 cm, oksidacijsko. Pr. u. 13,2 cm, v. 1,9 cm. v. 3,0 cm. 6 kv. B3, SE 11 = SE 23 4 odlomki ustja in ostenja severnoitalske keramike tankih sten, skodelica oblike Angera 2 ali 3. Gladka površina je na notranji strani sive barve (10 YR 5/1), zunanja površina je svetlo sive barve (5Y 7/1). Pre- maz je spran. Žgana je bila redukcijsko. Pr. u. 8,4 cm, v. 3,0 cm. 42 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 1 2 3 4 5 8 6 7 9 10 T. 1: (1, 2) merilo 1 : 1, (3–10) merilo 1 : 2 Tabla 1 1, 2 M 1 : 1; 3–10 M 1 : 2. 43 Monografija CPA 4 11 kv. C3, SE 11 = SE 23 15 kv. A–D2–3, SE 11 = SE 23 Odlomek ostenja z ročajem sklede, namizna kera- Odlomek dna z ostenjem vrča namizne keramike ali mika. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fi- amfore z ravnim dnom. Izdelan je na lončarskem nozrnate lončarske mase. Gladka površina je roza vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka barve (7.5 YR 8/4). Trakast ročaj je okrašen s tremi površina je roza barve (7.5 YR 8/4). Posoda je žgana kanelurami. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 17,9 × oksidacijsko. Pr. d. 6,7 cm, v. 4,1 cm. 6,5 cm. 16 kv. D3, SE 11 = SE 23 Odlomek dna z ostenjem vrča ali lonca, namizna keramika. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je na notranji in zunanji strani roza barve (7.5 YR 8/3 – notranja, 7.5 YR 8/4 – zunanja). Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 8,2 cm, v. 2,4 cm. 12 sonda 3, SE 11 = SE 23 17 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja z ostenjem posode – morda lonca, Odlomek ročaja posode, namizna keramika. Izdelan izdelan na lončarskem vretenu iz fine lončarske mase. je na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske Gladka površina je rdečkasto-rumene barve (5 YR mase. Gladka površina je bledo rdečkasto-rumene 6/8). Žgan je oksidacijsko. Vel. 4,3 × 1,9 cm. barve (7.5 YR 7/6). Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,5 × 3,5 cm. 13 kv. A1, SE 1 Odlomek ustja z ostenjem sklede z ročajem, namizna 18 kv. B3, SE 11 = SE 23 keramika. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode, na- finozrnate lončarske mase z obilo primesmi. Je biko- mizna keramika. Izdelan je na lončarskem vretenu nične oblike s poševnim robom ustja, ročaj je trakast. iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina Gladka površina je na zunanji strani rdečkasto-rume- je svetlo rdeče barve (2.5 YR 6/8). Posoda je žgana ne barve (5 YR 6/8), na notranji strani pa rdeče barve oksidacijsko. Pr. d. 7,6 cm, v. 1,5 cm. (2.5 YR 5/8). Na zunanji strani ustja je izmodelirano plastično rebro. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Pr. u. 18,4 cm, v. 6,4 cm. 14 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek prstanastega dna z ostenjem lončka ali vrč- ka, namizna keramika. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka povr- šina je rdečkasto-rumene barve (5 YR 7/8). Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 4,4 cm, v. 1,1 cm. 44 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 11 12 13 14 15 16 17 18 T. 2: (11–18) merilo 1 : 2 Tabla 2 11–18 M 1 : 2. 45 Monografija CPA 4 19 kv. A2, A3, čiščenje profila 1 22 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek dna z ostenjem vrča ali lonca, namizna Odlomek dna z ostenjem posode, kuhinjska kerami- keramika. Izdelan je na lončarskem vretenu iz drob- ka. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo finozrna- nozrnate lončarske mase. Gladka površina je olivno te lončarske mase. Gladka površina je na notranji rumene barve (2.5 Y 6/8). Posoda je žgana oksidacij- strani rjave barve (10 YR 5/3), na zunanji pa rdeče sko. Pr. d. 8,2 cm, v. 2,6 cm. barve (2.5 YR 5/6). Posoda je žgana nepopolno oksi- dacijsko. Vel. 2,3 × 1,6 cm. 20 SE 11 = SE 23 Lonec, oblika Školarice KK22 (Žerjal 2008, 171–172), 23 kv. D3, SE 11 = SE 23 kuhinjska keramika, izdelan na lončarskem vretenu iz Odlomek ustja pokrova, kuhinjska keramika. Izdelan zelo finozrnate lončarske mase. Površina je na zunanji je na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske strani groba, lisasta in zelo temno sive barve (10 YR mase. Gladka površina je na zunanji strani temno sive 3/1), notranja površina pa je gladka in zelo bledo rjave barve (10 YR 4/1), na notranji strani pa črne barve (10 barve (10 YR 7/4). Na ramenu je okrašen s pasom YR 2/1). Pokrov je žgan redukcijsko. Pr. u. 15,6 cm, glavničenja v obliki trikotnikov. Lonec je žgan nepo- v. 1,5 cm. polno oksidacijsko. Pr. d. 18,1 cm, v. 13,5 cm. 24 SE 11 = SE 23 Odlomek ustja pokrova, kuhinjska keramika. Izdela- na je na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase. Groba površina je rdeče barve (2.5 YR 5/6). Pokrov je žgan oksidacijsko. Vel. 4,4 × 1,0 cm. 25 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek pokrova, kampanjska kuhinjska keramika. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je rdečkasto-rjave barve (5 YR 4/4). Pokrov je žgan oksidacijsko in ož- gan zaradi uporabe. Pr. 27,4 cm, v. 3,0 cm. 21 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek ravnega dna z ostenjem lonca, kuhinjska keramika. Izdelan je na počasnem lončarskem vrete- nu iz zelo finozrnate lončarske mase. Groba površina je na zunanji strani zelo bledo rjave barve (10 YR 7/4), na notranji strani pa svetlo rjave barve (10 YR 6/3); okrašena je z metličenjem na zunanjem robu ustja. Lonec je žgan redukcijsko, v končni fazi pa v oksidacijski atmosferi. Pr. d. 11,5 cm, v. 5,6 cm. 46 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 19 20 21 22 23 24 25 T. 3: (19–25) merilo 1 : 2 Tabla 3 19–25 M 1 : 2. 47 Monografija CPA 4 26 kv. B3, SE 11 = SE 23 33 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek ročaja posode. Groba površina je svetlo Odlomek zatiča male amfore Dr. 6B izdelane iz fine rjave barve (7.5 YR 6/4). Vel. 1,7 × 2,2 cm. lončarske mase. Gladka površina je rdečkasto-rume- ne barve (5 YR 6/8), prekrita s sigo. Amfora je žgana 27 kv. A–D2–3, SE 11 = SE 23 oksidacijsko. Vel. 2,9 × 9,1 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelan je na lon- čarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase in žgan v redukcijski atmosferi. Gladka notranja površi- na s sledmi izdelave je svetlo sive barve (2.5 YR 5/1), groba zunanja površina je temno sive barve (2.5 YR 4/1). Vel. 4,9 × 4 cm. 28 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja z ostenjem male amfore Dr. 6B, izde- lane iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka povr- šina je zelo bledo rjave barve (10 YR 7/4). Amfora je žgana oksidacijsko. Pr. u. 9,1 cm, v. 4,8 cm. 29 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek vratu z ročajem male amfore Dr. 6B izde- lane na vretenu iz finozrnate lončarske mase. Gladka površina je rdečkasto-rumene barve (5 YR 6/8). Am- fora je žgana oksidacijsko. Vel. 16,6 × 11,8 cm. 30 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek vratu male amfore Dr. 6B izdelane iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je na notranji strani svetlo rdeče barve (2.5 YR 6/6), na zu- nanji strani pa rdečkasto-rumene barve (5 YR 6/8). Amfora je žgana oksidacijsko. Vel. 11,2 × 11,7 cm. 31 SE 11 = SE 23 Odlomek ročaja male amfore Dr. 6B izdelane iz fi- nozrnate lončarske mase. Gladka površina je rdeč- kasto-rumene barve (5 YR 6/8), prelom je svetlo rdeče barve (2.5 YR 6/6). Amfora je žgana oksidacij- sko. Vel. 2,9 × 9,1 cm. 32 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek zatiča male amfore Dr. 6B izdelane iz fine lončarske mase. Gladka površina je rdečkasto-rume- ne barve (5 YR 6/8). Amfora je žgana oksidacijsko. Vel. 8,4 × 4,6 cm. 48 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 26 27 28 29 30 31 32 33 T. 4: (26–33) merilo 1 : 2 Tabla 4 26–33 M 1 : 2. 49 Monografija CPA 4 34 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek ostenja amfore Dr. 6B izdelane iz finozrna- te lončarske mase. Gladka površina je rdečkasto-ru- mene barve (5 YR 6/8). Amfora je žgana oksidacij- sko. Vel. 26,8 × 12,8 cm. 35 čiščenje profila 1, SE 1 ali SE 23 Odlomek ostenja z ročajem amfore izdelane na lon- čarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je rdečkasto-rumene barve (5 YR 6/8) in prekrita s sigo. Amfora je žgana oksidacijsko. Vel. 16,2 × 9,9 cm. 36 kv. D3, SE 11 = SE 23 Odlomek zatiča amfore izdelane na lončarskem vre- tenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka po- vršina je roza barve (7.5 YR 8/4). Amfora je žgana oksidacijsko. Vel. 8,6 × 4,1 cm. 37 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek dna amfore, zatič je odlomljen. Amfora je izdelana iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je roza barve (7.5 YR 8/4). Amfora je žgana oksidacijsko. Vel. 2,3 × 9,1 cm. 38 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek ročaja amfore z ravnim dnom ali oblike Schörgendorfer 558, izdelane iz zelo finozrnate lon- čarske mase. Gladka površina je na zunanji in notra- nji strani rdečkasto-rumene barve (5 YR 7/6 – not- ranja stran, 7.5 YR 7/6 – zunanja stran). Amfora je žgana oksidacijsko. Vel. 9,4 × 5,9 cm. 50 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 34 36 35 37 38 T. 5: (34–38) merilo 1 : 2 Tabla 5 34–38 M 1 : 2. 51 Monografija CPA 4 39 čiščenje profila 1, SE 1 ali SE 23 44 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek zatiča amfore, izdelane na lončarskem vre- Čep amfore, amforisk ali balzamarij, izdelan na lon- tenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka povr- čarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase. Glad- šina je na zunanji strani zelo bledo rjave barve (10 YR ka površina je listasto zelo bledo rjave (10 YR 8/4) 7/4), na notranji strani in prelomu pa rdečkasto-ru- in rdečkasto-rumene barve (7.5 YR 7/6). Posodica je mene barve (5 YR 6/6) ter prekrita s sigo. Amfora je žgana oksidacijsko. Vel. 3,1 × 8,0 cm. žgana oksidacijsko. Vel. 9,8 × 9,0 cm. 40 kv. A2, A3, čiščenje profila 1 Odlomek ostenja z ročajem severnoitalske amforice Aquincum 78 ali Grado1, izdelane iz zelo finozrnate lončarske mase. Groba površina je na zunanji strani bledo rumene barve (2.5 Y 7/4), na notranji strani pa je zelo bledo rjave barve (10 YR 7/4). Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 20,8 × 6,1 cm. 45 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek dna z ostenjem posodice ali verjetneje 41 kv. D3, SE 11 = SE 23 oljenke, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo fi- Odlomek ustja z ostenjem sljudastega vrča oz. am- nozrnate lončarske mase. Gladka površina je roza fore LRA 3, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo barve (7.5 YR 8/4). Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. finozrnate lončarske mase. Gladka površina je ru- d. 3,6 cm, v. 1,0 cm. menkasto-rdeče barve (5 YR 5/6). Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,5 × 2,2 cm. 46 profil 2, SE 11 = SE 23 Odlomek ostenja rebraste steklene skodelice. Vel. 3,3 × 42 kv. A2, A3, čiščenje profila 1 1,9 cm. Odlomek ročaja (afriške?) amfore, izdelane na lončar- skem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Glad- 47 SE 11 = SE 23 ka površina je rumenkasto-rdeče barve (5 YR 5/6). Odlomek ustja z ostenjem steklene skodelice. Pr. u. Amfora je žgana oksidacijsko. Vel. 6,2 × 2,3 cm. 7,8 cm, v. 1,5 cm. 43 kv. A–D2–3, SE 11 = SE 23 48 kv. A3, SE 11 = SE 23 Izčrepinjski pokrovček za amforo, izdelan iz ostenja Odlomek ročaja steklene posode. Vel. 6,0 × 2,1 cm. amfore (na notranji strani so ohranjene sledi izdela- ve). Lončarska masa je finozrnata, žganje je oksidacij- sko, gladka zunanja površina je lisasto rdečkasto-ru- mene in rdeče barve (7,5 YR 6/6 in 2,5 YR 5/8), notranja površina pa je rdeče barve (2,5YR 5/8). Vel. 6 × 5,6 cm. 49 kv. A3, SE 11 = SE 23 Odlomek ročaja steklene posode, verjetno steklenice. Vel. 1,3 × 2,2 cm. 52 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 39 40 41 42 43 45 46 44 47 49 48 T. 6: (39–49) merilo 1 : 2 Tabla 6 39–49 M 1 : 2. 53 Monografija CPA 4 50 čiščenje profila 2, SE 11 = SE 23 58 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek ročaja steklenice. Vel. 2,2 × 1,9 cm. Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 2,0 × 5,8 cm. 51 kv D3, SE 11 = SE 23 59 kv. B3, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja steklene skodelice. Pr. u. 8,6 cm, v. Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 1,9 × 6,5 cm. 2,2 cm. 60 SE 11 = SE 23 Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 2,5 × 2,3 cm. 61 SE 11 = SE 23 Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 1,9 × 3,1 cm. 62 kv. D3, SE 11 = SE 23 Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 1,2 × 5,4 cm. 63 kv. D3, SE 11 = SE 23 52 profil 2, čiščenje, SE 11 = SE 23 Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 0,9 × 7,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem steklene skodelice. Pr. u. 14,0 cm, v. 0,8 cm. 64 kv. D3, SE 11 = SE 23 Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 2,9 × 4,0 cm. 53 profil 2, čiščenje, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja z ostenjem steklene čaše. Pr. u. 8,2 cm, 65 kv. C3, SE 11 = SE 23 v. 4,7 cm Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 0,8 × 4,0 cm. 54 kv. C3, SE 11 = SE 23 66 kv. C3, SE 11 = SE 23 Odlomek dna z ostenjem steklenice (?). Pr. d. 5,4 cm, Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 0,4 × 2,9 cm. v. 1,4 cm. 67 kv. D4, SE 11 = SE 23 Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 1,2 × 4,3 cm. 68 kv. D4, SE 11 = SE 23 Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 0,8 × 3,0 cm. 55 SE 11 = SE 23 Žebelj iz železne zlitine. Vel. 2,0 × 5,4 cm. 56 SE 11 = SE 23 Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 2,8 × 3,5 cm. 57 kv. D3, SE 11 = SE 23 Odlomek žeblja iz železne zlitine. Vel. 2,6 × 6,3 cm. 54 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 51 50 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 T. 7: (50–68) merilo 1 : 2 Tabla 7 50–68 M 1 : 2. 55 Monografija CPA 4 69 kv. C3, SE 11 = SE 23 79 kv. D4, SE 1 Odlomek predmeta iz železne zlitine. Vel. 0,4 × 2,1 cm. Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončar- skem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka 70 kv. B3, SE 11 = SE 23 površina je roza barve (7.5 YR 8/4), na zunanji in not- Odlomek predmeta iz železne zlitine. Vel. 2,5 × 3,5 cm. ranji površini je prevlečena z oker prozornim loščem ter na notranji strani ustja poslikana s podloščnimi barvami. 71 kv. B3, SE 11 = SE 23 Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 7,0 × 2,1 cm. Odlomek predmeta iz železne zlitine. Vel. 3,2 × 1,6 cm. 72 kv. D4, SE 11 = SE 23 Odlomek predmeta iz železne zlitine. Vel. 1,7 × 3,8 cm. 73 kv. B3, SE 11 = SE 23 Šivanka iz bronaste zlitine. Vel. 0,4 × 12,1 cm. 80 SE 1 74 kv. D3, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lon- Šivanka iz bronaste zlitine. Vel. 0,5 × 13,5 cm. čarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je olivno rumene barve (5 Y 6/6), 75 kv. D4, SE 11 = SE 23 na zunanji strani je izmodelirano plastično rebro, Obroč iz bronaste zlitine. Vel. 1,7 × 1,6 cm. prevlečena je s temno zelenim prozornim loščem na zunanji strani in na notranjem robu ustja. Skleda je 76 kv. B3, SE 11 = SE 23 žgana oksidacijsko. Vel. 4,5 × 3,3 cm. Skalpel iz bronaste zlitine. Vel. ok. 1,1 × 6,0 cm. 81 kv. D2, SE 1 77 kv. A3, SE 11 = SE 23 Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončar- Gumb iz bronaste zlitine. Vel. 2,0 × 0,5 cm. skem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase. Glad- ka površina je rdečkasto-rumene barve (7.5 YR 7/6), 78 kv. D4, SE 1 zunanja stran je poslikana z lisami zelenega lošča in Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončar- prevlečena z brezbarvnim prozornim loščem. Skleda skem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Glad- je žgana oksidacijsko. Pr. u. 19 cm, v. 4,2 cm. ka površina je roza barve (7.5 YR 8/3), na zunanji in notranji površini prevlečena z oker prozornim loš- 82 kv. D4, SE 1 čem, na notranji strani ustja pa je poslikana z engobo. Odlomek ustja sklede, izdelan na lončarskem vrete- Skleda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 27,6 cm, v. 3,9 cm. nu iz drobnozrnate lončarske mase. Gladka površina je svetlo rjave barve (7.5 YR 6/4), zunanja stran je poslikana z belo barvo in prevlečena z loščem le na robu ustja. Notranja površina je v celoti prevlečena z belo barvo, na njo je nanešen lošč svetlo zelene barve. Skleda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 14 cm, v. 2,1 cm. 56 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 72 69 70 71 73 74 76 75 77 78 79 80 81 82 T. 8: (69–82) merilo 1 : 2 Tabla 8 69–82 M 1 : 2. 57 Monografija CPA 4 83 kv. A2, SE 1 87 kv. B4, SE 1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončar- Odlomek dna z ostenjem krožnika, beloprstena ke- skem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Glad- ramika. Notranja površina je okrašena s tiskanim or- ka površina je rdečkasto-rumene barve (5 YR 7/6), namentom v temno rjavi barvi, motivom orientalske na notranji strani je rumen prozoren lošč z zelenimi krajine in vrbovih dreves. Obe površini sta prevlečeni pikami, na zunanji strani pa je brezbarven prozoren s prozornim loščem. Na zunanji strani dna je žig – 3 lošč. Skleda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 11,6 cm, M&JS 20. Pr. 18,1 cm, v. 0,8 cm. v. 3,2 cm. 88 kv. B2, SE 1 84 kv. D2, D3, SE 21 Odlomek ustja z ostenjem krožnika, beloprstena kera- Odlomek ustja z ostenjem krožnika, beloprstena ke- mika. Notranja površina je okrašena s tiskanim geome- ramika. Pr. u. 22,1 cm, v. 2,7 cm. trijskim in rastlinskim ornamentom v kobaltno modri barvi. Obe površini sta prevlečeni s prozornim loščem. 85 kv. C2, SE 1 Pr. u. 22 cm, v. 1,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem krožnika, beloprstena ke- ramika, na notranji strani je izdelan rastlinski okras v temno modri barvi. Obe površini sta prevlečeni s prozornim loščem. Pr. u. 22 cm, v. 1,4 cm. 89 kv. C3, SE 1 Odlomek ustja krožnika, beloprstena keramika. No- tranja površina ustja je okrašena s tiskanim geometrij- skim ornamentom v rjavi barvi. Obe površini sta prev- 86 kv. A2, SE 1 lečeni s prozornim loščem. Pr. u. 20,4 cm, v. 0,9 cm. Odlomek ustja krožnika, beloprstena keramika. Rob ustja je odrezan valovito, na notranji strani je pra- vokotno na ustje izdelan okras s plitvimi daljšimi in krajšimi kanelurami. Obe površini sta prevlečeni s prozornim loščem, rob ustja je dodatno prevlečen z zelenim loščem. Pr. u. 22,1 cm, v. 0,9 cm. 58 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 83 84 85 86 87 88 89 T. 9: (83–91) merilo 1 : 2 Tabla 9 83–89 M 1 : 2. 59 Monografija CPA 4 90 kv. C4, SE 1 93 kv. D4, SE 1 Odlomek ustja z ostenjem krožnika, beloprstena ke- Odlomek ustja z ostenjem skodele, beloprstena ke- ramika. Notranja površina je okrašena z ročno posli- ramika. Gladka površina je na notranji strani ostenja kanim geometrijskim ornamentom v kobaltno mod- pod robom ustja okrašena z rjavim tiskanim orna- ri barvi, ki je bila premazana z loščem – motivom mentom, motivom vinske trte, na zunanji strani os- dunajskega obrobka. Obe površini sta prevlečeni s tenja pa je rjav tiskan ornament, geometrijsko-ra- prozornim loščem. Pr. u. 18,1 cm, v. 2,3 cm. stlinski, deloma ročno poslikan z rumeno in zeleno modro barvo. Poslikava je izdelana z barvami, ki so bile premazane z loščem. Vel. 5,5 × 4,1 cm. 91 kv. C4, SE 1 Odlomek dna z ostenjem sklede, beloprstena kerami- ka. Ostenje je nagubano. Obe površini sta prevlečeni s 94 kv. D4, SE 1 prozornim modrikastim loščem. Pr. d. 15,9 cm, v. 3 cm. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdela- ne na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je bele barve (2.5 YR 8/1), na notranji in zunanji površini prevlečena z brezbarvnim prozornim loščem ter na robu ustja okrašena s posli- kavo, izdelano z barvo, ki je bila premazana z loščem. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 4,4 × 3,4 cm. 92 kv. D4, SE 1 Odlomek ustja z ostenjem skodelice, beloprstena keramika. Gladka površina je na notranji in zunanji strani prevlečena s prozornim brezbarvnim loščem z modrikastim sijajem in na zunanji površini pod ro- bom ustja okrašena s širšim sinje modrim pasom, ki ga omejujeta črni črti. Okras je izdelan z barvami, ki 95 kv. A4, SE 1 so bile premazane z loščem. Pr. d. 11,2 cm, v. 4,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem skodele, beloprstena ke- ramika, obe površini sta okrašeni s tiskanim orna- mentom v temno rjavi barvi, na notranji strani je geometrijski in rastlinski motiv, na zunanji pa veduta z barkami. Obe površini sta prevlečeni s prozornim loščem. Pr. u. 14 cm, v. 2,2 cm. 60 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 90 91 92 93 94 95 T. 10: (92–101) merilo 1 : 2 Tabla 10 90–95 M 1 : 2. 61 Monografija CPA 4 96 kv. D4, SE 1 101 kv. D3, SE 1 Odlomek ustja z ostenjem jušnika, beloprstena kera- Odlomek ostenja skodele, beloprstena keramika, obe mika. Gladka površina je na obeh straneh prevlečena površini sta v pasu na zgornjem delu ostenja okrašeni s s prozornim brezbarvnim loščem. Pr. u. 15,8 cm, v. tiskanim ornamentom v zeleno-modri barvi, na notra- 3,5 cm. nji strani je geometrijski in rastlinski motiv, na zunanji pa figuralni motiv – osebe ob čajni mizi. Obe površini 97 kv. D4, SE 1 sta prevlečeni s prozornim loščem. Vel. 6,2 × 4,2 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, morda jušnika, beloprstena keramika, na obeh straneh prevlečen s prozornim loščem. Pr. d. 6,6 cm, v. 2,6 cm. 98 kv. D2, SE 1 Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode, mor- 102 kv. D4, SE 1 da jušnika, izdelanega na lončarskem vretenu, be- Odlomek ustja z ostenjem krožnika, beloprstena loprstena keramika. Gladka površina je bledo rjave keramika. Notranja površina je okrašena s tiskanim barve (2.5 Y 8/2), prevlečena je z loščem z vodeno rastlinskim ornamentom – motivom češnjevega cve- modrikastim sijajem. Posoda je žgana oksidacijsko. ta v temno rjavi barvi. Obe površini sta prevlečeni s Pr. d. 6,1 cm, v. 1,7 cm. prozornim loščem. Pr. u. 23,1 cm, v. 1,5 cm. 99 kv. C2, SE 1 Odlomek ostenja krožnika, izdelan na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase, žgan oksi- dacijsko. Gladka površina je svetlo rumenkasto-rdeče barve (5 YR 6/6), notranja površina je prevlečena s temno rdečim loščem in ročno poslikana z belo bar- vo. Vel. 5,1 × 7 cm. 103 kv. B2, SE 1 Odlomek ustja z ostenjem in dna z nogo trinožnika, izdelanega na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je roza barve (7.5 YR 7/4), na notranji površini je prevlečena z rjavo oker loščem, prisotni so pasovi temno rjavega pro- zornega lošča, na zunanji površini pa je prevlečena s temno rjavim krijočim loščem. Trinožnik je žgan 100 kv. D4, SE 9 nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 17,8 cm, v. 14,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem krožnika, izdelanega na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je rdečkasto-rumene barve (5 YR 7/6), prevlečena je z belo engobo na notranji strani in s prozornim brezbarvnim loščem na obeh straneh. Kro- žnik je žgan oksidacijsko. Pr. u. 28,4 cm, v. 1 cm. 62 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 96 97 98 101 99 100 102 103 T. 11: (102–109) merilo 1 : 2 Tabla 11 96– 103 M 1 : 2. 63 Monografija CPA 4 104 kv. A2–3, SE 1 108 kv. C3, SE 1 Odlomek dna trinožnika, izdelanega na lončarskem Odlomek ustja in ročaja kozice, izdelan iz zelo finozrna- vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka po- te lončarske mase. Gladka površina je na notranji stra- vršina je roza barve (7.5 YR 7/3), na notranji površini ni prevlečena s prozornim loščem, ročaj je prevlečen je prevlečena z rjavo oker prozornim loščem, na zuna- s temno rjavim prozornim loščem. Vel. 3,8 × 2,8 cm. nji površini pa s temno rjavim prozornim loščem. Tri- nožnik je žgan oksidacijsko. Pr. d. 12,4 cm, v. 1,7 cm. 109 kv. D2, D3, SE 1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lon- 105 kv. A2–3, SE 1 čarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Odlomek noge trinožnika, izdelanega na lončarskem Gladka površina je rdečkasto-rumene barve (5 YR vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka 6/6), na notranji in zunanji strani prevlečena z belo površina je roza barve (7.5 YR 8/3), na notranji po- engobo in rjavim prozornim loščem. Lonec je žgan vršini je prevlečena z oker prozornim loščem, na zu- oksidacijsko. Pr. u. 16,6 cm, v. 2,1 cm. nanji površini pa s temno rjavim loščem. Trinožnik je žgan oksidacijsko. Vel. 4,1 × 2,6 cm. 110 kv. D4, SE 1 Odlomek ročaja lonca (?), izdelanega na lončarskem 106 kv. D4, SE 1 vretenu in ročno dodelanega iz zelo finozrnate lon- Odlomek noge trinožnika, izdelanega na lončarskem čarske mase. Gladka površina je na zunanji in notra- vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka nji strani prevlečena s temno zelenim prozornim loš- površina je zelo bledo rjave barve (10 YR 8/3), pre- čem. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,2 × 4,2 cm. mazana je z rumeno barvo (10 YR 7/6), na notranji površini je prevlečena z rjavo oker loščem, na zunanji 111 kv. D4, SE 1 površini pa s temno rjavim prozornim loščem. Poso- Odlomek ustja z ostenjem lonca (?), izdelanega na da je žgana oksidacijsko. Vel. 3,5 × 4,0 cm. lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je zelo bledo rjave barve (10 YR 8/4), na notranji površini je prevlečena z rjavo oker loščem, prisotni so pasovi temno rjavega prozornega lošča, na zunanji površini pa je prevlečena s temno rjavim prozornim loščem z rumenimi lisami. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 11,7 cm, v. 2,8 cm. 107 kv. D2, SE 1 112 112 SE 1 Odlomek dna in noge trinožnika, izdelanega na Odlomek ustja z ostenjem lonca (?), izdelan na lon- lončarskem vretenu in ročno dodelanega, iz zelo čarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. finozrnate lončarske mase. Gladka površina je na Gladka površina je zelo bledo rjave barve (10 YR notranji strani zelo bledo rjave barve (10 YR 8/3), 8/3), na notranji strani je prevlečena z brezbarvnim prevlečena s citronsko rumenim prozornim loščem, prozornim loščem, na zunanji pa z zelenim prozor- na zunanji strani pa je svetlo rjave barve (10 YR 7/2), nim loščem. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. prevlečena s temno rjavim prozornim loščem. Trino- Vel. 5,5 × 1,8 cm. žnik je žgan oksidacijsko. Vel. 3,2 × 2,9 cm. 64 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 104 105 106 107 108 109 111 110 112 T. 11: (102–109) merilo 1 : 2 Tabla 12 104–112 M 1 : 2. 65 Monografija CPA 4 113 kv. D4, SE 1 117 kv. D2, SE 1 Odlomek ustja z ostenjem lonca (?), izdelanega na Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lon- lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske čarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. mase. Gladka površina je zelo bledo rjave barve (10 Gladka površina je zelo bledo rjave barve (10 YR YR 8/4), na notranji površini je prevlečena z rjavim 8/3), na notranji strani je z engobo izdelan motiv oker loščem, prisotni so pasovi temno rjavega pro- koncentričnih krogov. Na obeh straneh je prevlečena zornega lošča, na zunanji površini pa je prevlečena s s citronsko rumenim prozorno loščem. Skleda je žga- temno rjavim prozornim loščem z rumenimi lisami. na oksidacijsko. Pr. u. 4,5 cm, v. 1,5 cm. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 7,7 cm, v. 2,2 cm. 114 kv. D4, SE 1 Odlomek ustja z ostenjem lonca (?), izdelanega na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je roza barve (7.5 YR 7/4), na notranji površini je prevlečena z rjavim oker loščem, 118 kv. D2, SE 1 prisotni so pasovi temno rjavega prozornega lošča, Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lon- na zunanji površini pa je prevlečena s temno rjavim čarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. prozornim loščem. Posoda je žgana nepopolno oksi- Gladka površina je zelo bledo rjave barve (10 YR dacijsko. Pr. u. 17,6 cm, v. 2,0 cm. 8/3), na zunanji strani je poslikana z okroglimi lisa- mi prozorno temno rjavega lošča in na obeh straneh 115 kv. A2–3, SE 1 prevlečena z rumeno prozornim loščem. Lonec je Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lon- žgan oksidacijsko. Pr. u. 15,4 cm, v. 3 cm. čarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je zelo bledo rjave barve (10 YR 8/4), na notranji površini je prevlečena z oker pro- zornim loščem, na zunanji površini pa s temno rja- vim krijočim loščem. Lonec je žgan oksidacijsko. Pr. u. 17,4 cm, v. 2 cm. 116 kv. B2, SE 1 119 kv. D2, D3, SE 21 Odlomek dna z ostenjem lonca (?), izdelanega na Odlomek ustja z ostenjem lonca ali vrča, izdelanega na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. mase. Gladka površina je roza barve (7.5 YR 7/4), Gladka površina je svetlo roza barve (7.5 YR 8/4), na na zunanji strani je prevlečena s temno zelenim mat notranji strani prevlečena z oker prozornim loščem, loščem, na notranji strani so vidni naslage sige ali os- na zunanji strani pa s temno rjavim krijočim loščem. tanki organskega materiala. Posoda je žgana oksida- Vrč je žgan oksidacijsko. Pr. u. 12,1 cm, v. 5,2 cm. cijsko. Pr. d. 9,6 cm, v. 2,0 cm. 66 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 113 114 115 116 117 118 119 T. 12: (110–120) merilo 1 : 2 Tabla 13 113–120 M 1 : 2. 67 Monografija CPA 4 120 kv. D4, SE 1 124 kv. D2, SE 1 Odlomek dna z ostenjem lonca (?), izdelanega na Odlomek ročaja lonca (?), izdelanega na lončarskem lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka mase. Gladka površina je zelo bledo rjave barve (10 površina je zelo bledo rjave barve (10 YR 8/3), prev- YR 8/3), na zunanji strani prevlečena z olivno zele- lečen je s prozornim zelenim loščem, pod katero je nim prozornim loščem. Skleda je žgana oksidacijsko. na zunanji strani vtisnjen nerazpoznaven žig izdelo- Pr. d. 12 cm, v. 5,3 cm. valca. Ročaj je žgan oksidacijsko. Vel. 2,0 × 3,2 cm. 121 kv. D4, SE 1 Odlomek dna z ostenjem lonca (?), izdelanega na lon- čarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase. Glad- ka površina je zelo bledo rjave barve (10 YR 8/4), premazana z zelo bledo rjavo barvo (10 YR 8/2), na notranji površini je prevlečena z zelenim prozornim loščem s posameznimi rumenimi lisami, na zunanji površini pa s temno rjavim krijočim loščem. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 7 cm, v. 2 cm. 125 kv. D4, SE 9 Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lon- čarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase. Groba površina je rjave barve (notranja stran temno sivkas- to olivna (10 YR 4/2), zunanja stran rjave barve (10 YR 5/3)), okrašena s kanelurami na robu ustja. Na notranji strani so ostanki zoglenelega organskega materiala. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 122 kv. A1, SE 1 Vel. 2,8 × 3,2 cm. Odlomek dna z ostenjem lonca (?), izdelanega na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske 126 kv. D4, SE 1 mase. Gladka površina je rdečkasto-rumene barve (5 Odlomek pokrova, izdelanega na lončarskem vrete- YR 7/6), na notranji strani je temno zelen mat lošč, nu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka povr- zunanjost je ožgana. Posoda je žgana nepopolno šina je rožnato bele barve (7.5 YR 8/2), na notranji oksidacijsko. Pr. d. 8,8 cm, v. 2,8 cm. strani premazana z rdečkasto rumeno barvo (7.5 YR 7/6), na zunanji strani pa prevlečena z rjavim oker 123 kv. D2, SE 21 prozornim loščem. Pokrov je žgan oksidacijsko. Pr. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lon- 2,8 cm, v. 2,6 cm. čarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka površina je roza barve (7.5 YR 8/3), na zuna- 127 kv. D4, SE 1 nji strani sta svetlo rdeč premaz in temno zelen lošč. Odlomek ustja z ostenjem in ročajem vrča, izdelane- Posoda je žgana oksidacijsko, verjetno sekundarno ga na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske ožgana. Pr. d. 10,2 cm, v. 2,9 cm. mase. Gladka površina je rdečkasto-rumene barve (5 YR 6/6), premazana z belo engobo in prevlečena z oker prozornim loščem. Posoda je žgana oksidacij- sko. Vel. 5,0 × 2,7 cm. 68 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 120 121 122 123 124 126 125 127 T. 13: (121–130) merilo 1 : 2 Tabla 14 120–127 M 1 : 2. 69 Monografija CPA 4 128 kv. D4, SE 9 133 133 kv. D4, SE 1 Odlomek ostenja vrča, izdelanega na lončarskem vre- Odlomek stenskega kropilnika iz porcelana, z izmo- tenu iz zelo finozrnate lončarske mase. Gladka povr- deliranim plastičnim okrasom v obliki Jezusa na kri- šina je rdečkasto-rumene barve (5 YR 6/8), okrašena žu, oplemeniten z zlatom. Vel. 4,6 × 5,8 cm. z žlebljenjem. Prevlečena je z belo engobo na notra- nji strani in prozornim brezbarvnim loščem na obeh straneh. Vrč je žgan oksidacijsko. Vel. 14,0 × 4,9 cm. 134 kv. A4, SE 1 Kozmetična posodica, izdelana iz porcelana, pod ustjem je globoka kanelura in pod njo je manjše iz- modelirano rebro. Pr. u. 4,2 cm, v. 3,9 cm. 129 kv. A2, SE 1 Odlomek ustja in ostenja krožnika, izdelan iz por- 135 kv. D4, SE 1 celana. Ustje je odrezano valovito, rob ustja je rahlo Odlomek pipe, izdelane iz zelo finozrnate lončarske naguban. Vel. 6 × 4,8 cm. mase. Gladka površina je temno rdečkasto-sive barve (2.5 Y 4/1), okrašena s tremi žlebovi, pod katerimi je 130 kv. A2, SE 1 nagubana površina, med gubami pa je navpični pas s Odlomek ustja z ostenjem skodelice, izdelane iz porce- koleščkom izdelanih kvadratkov. Pipa je žgana reduk- lana. Ostenje je preoblikovano. Pr. u. 6,4 cm, v. 2,9 cm. cijsko. Vel. 1,2 × 2,3 cm. 131 kv. D4, SE 1 Odlomek figure, izdelane v kalupu, iz porcelana. Vel. 136 SE 1 2,5 × 2,6 cm. Odlomek pečnice, izdelane v kalupu iz grobozrnate lončarske mase. Groba površina je zelo bledo rja- ve barve (10 YR 7/3), na zunanji strani je v kalu- pu izoblikovan okras in prevlečen s temno zelenim prozornim loščem. Pečnica je žgana oksidacijsko. Vel. 5,8 × 4,8 cm. 132 SE 1 Odlomek predmeta, izdelanega iz porcelana. Vel. 2,9 × 3,0 cm. 70 Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 128 130 129 132 131 134 133 135 136 Tabla 15 131, 134, 135 M 1 : 1; 128– 130, 132, 133, 136 M 1 : 2. 71 Document Outline OLE_LINK1 OLE_LINK6 OLE_LINK2 OLE_LINK3 1 Uvod 2 Metodologija in potek raziskav leta 2011 3 Sledovi rimskodobne in novoveške poselitve 4 Rimskodobni živalski ostanki Borut Toškan 5 Zaključek 6 Ajdovščina 7 Viri in literatura 8 Katalog stratigrafskih enot 9 Katalog gradiva Nataša Svenšek