HOVOTEHM MM PRODAJA TEHNIČNEGA BIAGA IN GRADBENEGA MATERIAlA NOVO MESTO, LJUBLJANSKA C. 26 TELEFON:(068) 32I 434 Št. 31 (2294) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 5. avgusta 1993 • Cena: 85 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST Ul Ir" ec i— UJ >o Minister Jazbinšek naredil napako? Novomeški izvršni svet je poslal ministru za okolje in prostor protest, kjer ga poziva, da denar za sofinanciranje komunalnih dejavnosti v novomeški občini DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST OLENJSKJ LIST NOVO MESTO - Novomeški občinski izvršni svet je pred kratkim naslovil protest na ministra za okolje in prostor Republike Slovenije Miho Jazbinška. Novomeška vlada izraža z dopisom nezadovoljstvo, ker je ministrstvo za okolje in prostor sporočilo novomeški občini, da letos ne more sofinancirati novomeških naložb v komunalno infrastrukturo. Izvršni svet zavrača obrazložitev, dodano sporočilu, da je za novomeško občino zmajkalo omenjenega državnega denaija zato, ker je za sofinanciranje naložb v komunalno infrastrukturo malo sredstev in veliko prošenj. državnega sofinanciranja novomeške DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST KOLPA- SLOVENSKO MORJE FARA, PREDGRAD, OSILNICA - Kolpa je te dni zelo topla, zato prihaja sem veliko kopalcev, največ na območje od Fare do Žage in naprej do Dola, manj pa v zgornji konec proti Osilnici, kjer je voda hladnješa. Minulo soboto in nedeljo je bilo od Fare do Žage ob cesti in na cesti toliko osebnih avtomobilov, s katerimi so se pripeljali sem na kopanje ljudje ne le iz Kočevja, ampak iz skoraj vse Slovenije, da se ponekod ni mogel po četi prebiti avtobus, dokler niso odkrili v vodi lastnikov avtomobilov, ki so preveč utesnili cesto. Sem namreč v poletnem času redno vozi kopalce iz Kočevja tudi avtobus. Predsednik Turistično-športne-ga društva Kostel dr. Stanko Nikolič je povedal še, da je bilo največ kopalcev na območju Za-vrtke in Brsnika, kjer so delno urejena kopališča, poskrbljeno jra je tudi za gostinsko ponud- “Z obžalovanjem moramo izraziti oster protest in dvom o pravilnosti priprave predlogov pri dodeljevanju kreditov in dotacij na področju oskrbe s pitno vodo jro razpisih v zadnjih letih. Pri tem izhajamo iz rezultatov naših prijav v letih 1991, 1992 in 1993. V teh letih smo v občini Novo mesto posvečali izredno pozornost med drugimi komunalnimi dejavnostmi tudi oskrbi s pitno vodo. Tako smo v to dejavnost vložili v preteklih dveh letih prek 4 milijone DEM, letos nameravamo vložiti več kot 2 milijona DEM. Naložbe v vse komunalne dejavnosti v tem obdobju dosegajo vrednost prek 15 milijonov DEM,” navaja novomeški izvršni svet. Izvršni svet meni, da je slabi odnos do novomeške občine posledica napake ali neustreznih meril pri pripravi strokovnih predlogov, ki so bili v Ljubljani podlaga odločitvi glede DOKLEJ ŠE BEGUNSKI CENTER NA ČATEŽU? ČATEŽ - Center šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane pri Ministrstvu za šolstvo in šport je še vedno zelo zainteresiran za staro šolo na Čatežu, v kateri je begunski center. Navkljub dogovorom z Uradom za begunce in priseljence, da bi šolo izpraznili, pa so za tak razplet dokaj slabe možnosti, kajti število beguncev na Čatežu je celo naraslo od 140 na 178 oseb! Članica trebanjske vlade Ana Nahtigal meni, da ne bi smeli tako dragocenega objekta, kot je šola na Čatežu, izpustiti iz rok, kajti s pridom bi jo lahko izkoristili za cenejše raziskovalne tabore mladih iz trebanjske občine. komunalne insfrastrukture. Kako si drugače razlagati manj kot 2-odstot-no denarno soudeležbo ministrstva, se sprašujejo v novomeškem izvršnem svetu. V občini bodo v navedenih letih rekonstruirali ali zgradili na novo več kot 25 km vodovodnega omrežja, novih vodohramov z zmogljivostjo 1.800 kubikov in 2 črpališči. Naredili bodo skupno 9 vrtin za iskanje dodatnih količin kakovostne pitne *Iz novomeške občine so v letih 1991, 1992 in 1993 “samo vam od prodane pitne vode odvedli že 117.058 DEM vodnega prispevka,” navaja v protestu, naslovljenem na ministra Jazbinška, novomeški izvršni svet. K temu dodaja, da glede na vse navedeno “pričakujemo, da boste ponovno proučili naše prijave in ustrezno odločili. Za pomoč v obliki posojil v ostalih komunalnih dejavnostih sc Vam zahvaljujemo,” je še rečeno v protestu. vode in pripravili 31 projektov. Toda za te investicije je omenjeno ministrstvo dalo samo kredit v letu 1991«. M. LUZAR - .* ■*** -i c . II>C° -:%7AX Mr SREČNI ZMAGOVALEC - Na cilj triatlona za evropski pokal je po pričakovanju prvi pritekel ve-liki favorit finski Šampion Pauli Kiuru. Po končani tekmi je povedal, da se je počutil kot doma na Finskem, saj so se Dolenjci izkazali kot izvrstni gostitelji, ob progi pa ga je bodrila množica gledalcev. Več o tekmovanju na Športni stmni. (Foto I. Vtdmar) Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Do stečaja Rika po najkrajši poti na 3. strani: • Zakon že povzroča nove krivice na 4. strani: • Prazen vodovod je dvojna nesreča na 5. strani: • Oblast se požvižga na pripombe na 6. strani: • Dovolj jim je republiškega »študiranja« na 7. strani: • Kaj pa zapiranje rudnika Senovo? na 9. strani: • Življenje ob »mrtvi« cesti • Poroka na valovih Save na 15. strani: • Kapiteljski vikar pojasnjuje PRVI SPORAZUM O MEJI - Slovenija in HrvaSka sta minuli petek v ČateSkih Toplicah podpisali sporazum o ustanovitvi in pristojnostih skupnih organov za ugotovitev in označitev meje med državama. Na sliki so Ignac Golob, državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu, Ivo Sanader, namestnik hrvaškega zunanjega ministra, Matija Malešič, slovenski veleposlanik na Hrvaškem, in Milienko Žagar, hrvaški veleposlanik v Slovenije Upajmo, da bo toliko zadovoljstva kot pn podpisovanju, tudi pri uresničevanju sporazuma. (Foto: M. Vesel) V tleh zijajo polmetrske razpoke Prave posledice dolgotrajne suše se bodo v kmetijstvu poznale šele prihodnjo pomlad - Nujna bo pomoč, s<\j grozi zmanjšanje staleža živine - Nakup krme? DELŠENTRUPERTA BREZ VODE • ŠENTRUPERT - Medtem ko so maloštevilni Šentruperčani v zgornjem delu vasi okoli Agro-stroja in župnišča še imeli toliko časa in potrpljenja, da so v zadnjih dveh tednih nastregli čez dan po kakšno vedro pitne vode iz vaškega vodovoda, se je večina morala v tej hudi suši znajti drugače. Vode sicer ne bi bilo dovolj niti za kuho, kaj šele za osebno higieno. Kljub temu da obetajo novo vrtino in izdatnejši vir pitne vode, tem Šentru-perčanom že popuščajo živci. BREŽICE - Kmete na brežiško-krški ravnini in na njenem obrobju pestijo hude težave. Lansko leto so zaradi suše utrpeli precejšnjo škodo, poleg tega pa še za tisto malo pridelka, kolikor ga je ostalo, ne dobijo pravočasnega plačila. Letos se suša še z večjo razsežnostjo nadaljuje. Kar je bilo moče, je bilo v obliki toče, ki je samo še dodatno oškodovalo polja in nasade na Krškem polju ter na gričevju nad Cerkljami in Podbočjem. V sadovnjakih se Je leI°s samo v izmed 8.000 ha travnatih površin le brežiški občini posušilo že okrog 3.000 dreves, ki so spomladi normalno začela rasti, so zacvetela, se oplodila in nato odmrla. V občini imajo letos 6.000 ton tržnih presežkov pšenice, kar je skoraj za tretjino manj, kot so glede na posejane površine pričakovali. Zasebni pridelovalci so trgu ponudili 1500 ton namesto 1.800 do 2.000 ton, medtem ko so v družbenem sektorju naželi 4.500 namesto 6.000 ton pšenice. Slaba žetev je rezultat suše in tudi toče, ki je prizadela 700 ha površin. Po dokaj obilnem odkosu sena je zdaj jasno vidno, da otave ne bo kaj prida. V Brežicah ocenjujejo, da bo na tisočinki moč jx>kositi za polovico običajne letine otave, medtem ko • Zaradi suše zelo slabo kalijo tudi krmni dosevki, kot sta ajda in koleraba, tisto, kar je vendarle prišlo iz zemlje, je uničila toča. Osušena niso samo prodnata polja, ampak tudi težka ilovnata tla, v katerih so okrog 50 cm globoke razpoke s po 4 cm širokimi površinskimi ranami. Pomai\jkai\je krme sili kmete, da že zdaj posegajo po zimskih zalogah, kar se bo veijetno pokazalo spomladi z zmaajšaajem osnovne črede. Kmetijska svetovalna služba zato išče možnosti za nabavo voluminozne krme (sena, detelje), da bi obdržala stalež živine. Sekretar za kmetijstvo Tone Cerjak meni, da bodo kmefje nekje od februarja naprej potrebovali neposredno pomoč. drugje ne bo s košnjo nič. Na travnikih so se razbohotili predvsem trpežni travniški pleveli, tako da se kmetje vprašujejo, ali se sploh splača kositi. Stroka pa svetuje plevel odstraniti zdaj, tako da bi ob morebitnem večjem dežju (moralo bi ga pasti vsaj 70 mm na kvadratni metrer) lahko frorastla trava vsaj za pašo. Sekretar za kmetijstvo Tone Cerjak je v minulem tednu popotoval po kmetijskih površinah od Bizeljskega do Dobove in pri tem našel samo dva travnika s skupno površino kakih 40 arov, ki sta bila nepokošena. Kmetje namreč v sili kosijo tudi tam, kjer nekdaj niso. Hišne zelenice se z namakanjem spreminjajo v priročne travnike za svežo krmo. B. DUŠIČ-GORNIK JE Krško: nujna je odločitev o uparjalniku Elektrarna spet dela -Dolga 20 milgov dolarjev KRŠKO - Prejšnji teden so po več kot dveh mesecih in pol na električno omrežje spet priključili krško jedrsko elektrarno. Energijo je začela proizvajati najprej s 30 odstotno močjo, potem ko so ugotovili, da so vsi jromembni kazalci v normalnih mejah, pa so moč elektrarne postopoma povečevali. Kot je znano, je do zaustavitve NEK prišlo v začetku maja, ko so zaznali povečano puščanje primarnega hladila na ceveh uparjalnika in s tem tudi povečanje aktivnosti sekundarne pare. V dobrih 14 dnevih so sicer začepili dve mesti v uparjalniku, vendar so po poskusnem zagonu elektrarno znova ustavili, saj so meritve znova pokazale podobno puščanje kot pred sanacijo. V Republiški upravi za jedrsko varnost so se odločili za širši obseg del na upaijalniku. Med dva meseca trajajočim remontom so natančno pregledali vse cevi v oBeh uparjalnikih in izločili tiste, ki ne ustrezajo. Uporabnost uparjalnikov so povečali z doslej v Krškem še neuporabljeno • “Vsekakor je najbolje, če želimo nadaljevati s proizvodnjo, da Slovenija čimprej sprejme odločitev o zamenjavi uparjalnikov, ker bodo za celotni postopek potrebna najmanj tri leta. Ocenjena vrednost zamenjave upaijalnika in s tem dviga zmogljivosti elektrarne za 5-6 odst. je 100 milijonov dolarjev,” pravi direktor Rožman. Proti koncu remonta je sosednja Hrvaška NEK nakazala 9 milijonov dolarjev dolga, kar je bilo nujno za povratek v omrežje. Slovenija je z garancijami vlade zagotovila sredstva za dobavo goriva, ki ga bodo zamenjali verjetno med krnjšo zaustavitvijo v decembru. Obe državi nnj bi do konca minulega tedna pristojnima sekretariatoma predložili vsaka svoj načrt za poravnavo preostalega dolga do nuklearke. Vsaka od držav ji namreč še vedno dolgnje preko 20 milijonov dolarjev. in precej dražjo metodo, pri kateri so odstranjevali čepe in vgrajevali v cevi posebne vložke. Po tem remontu je povprečno začepljenih 15, 68 odst. vseh cevi uparjalnikov, ali 13,3 odst. na prvem in 17,9 odst. na drugem uparjalniku. Povejmo še to, da elektrarna še lahko obratuje s stoodstotno zmogljivostjo, če je začepljenost pod 18 odstotki. Pri Westinghousu je v teku analiza, ki bo pokazala, ali so možnosti še za višjo stopnjo začepljenosti, vendar je po besedah direktorja NEK Staneta Rožmana treba razmisliti, ali se je dobro oprijeti zgornje meje in obratovati s polno zmogljivostjo ali pa je bolje zmanjšati zmogljivost. B. D.-G. ŠPORTNA TRGOVINA NOVO MCSTO O NAMAKANJU - Predavanje in praktični prikaz delovanja različnih namakalnih naprav, ki sta ga prejšnji teden pripravila kmetijski referat na sevniški občini in tukajšnja kmetijska svetovalna služba, je zadel v polno. Učilnica v gasilskem domu je bila v soparnem, vročem \remenu pretesna za več kol 80 kmetov, ki jim je o pomenu namakanja spregovoril priznam strokovnjak mag. Iztok Malaje z ljubljanske biotehniške fakultete. Se bolj zanimivo pa je bilo na hmeljišču v Loki, kjer so predstavniki Kovine iz Ajdovščine (na posnetku delo rofomata), Agropola iz Volčje Drage, semiškega Sivisa in ljubljanskega Pima prikazali svoje najbolj cenjene naprave in sisteme. Kot je povedal inž. Tine Zupančič, bodo septembra iz občinskega proračuna razpisali za 7 milijonov tolarjev posojil za vse kar pomeni ustvarjalnost in dopolnitev ponudbe v kmetijstvu, pri čemer bo nabava opreme za namakanje imela prednost. (Foto: P. Perc) Jutri bo prehodno poslabšanje vremena, v soboto in nedeljo pa bo spet sončno, vendar malo bolj sveže vreme. Kmetiji preti boben Mnogi naši kmetje, predvsem majhni in srednji, teh pa je daleč največ, komajda slutijo, kako čma prihodnost jim grozi. Značilnost kmetijstva devetdesetih let bo huda struk--turna kriza, suhoparno ugotavlja poročilo o stanju in možnostih razvoja v novomeški občini, vse pogosteje pa je slišati manj zavite napovedi, da se bo prej ali slej na mnogih kmetijah “oglasil boben" in da bodo po nujni ekonomski logiki neuspešni kmetovalci morali odnehati, njihovo zemljo pa bodo prevzeli večji in uspešnejši. Konec koncev tako predvideva tudi strategija razvoja slovenskega kmetijstva, ‘okolju prijaznega in učinkovitega" (kako prijetno se sliši!), ki s svojim tretjim ekosocialnim scenarijem zastavlja zelo visoke, tako rekoč utopične cilje. Utopične zato, ker je malo upanja, da bi zmogli in hoteli žrtvovati toliko investicijskega denarja, kolikor ga bo zahtevalo korenito prestrukturiranje kmetijstva, predvsem nadomeščanje živinoreje z drugimi aificitnimi kmetijskimi panogami, ki so stopile v ospredje po osamosvojitvi Slovenije. Seveda bi bilo najslabše tarnati in držati roke križem. Da bi naraščajočo krizo, ki jo stopnjuje še tuja konkurenca, pričakali bolj pripravljeni, so prejšnji teden na Srednji kmetijski šoli Grm priredili dvodnevno delovno okroglo mizo, na kateri so delali po sodobni metodi MSE, "metodi sistematičnega korakanja k cilju". Z njeno pomočjo so iskali poti in ukrepe, ki bi pripomogli, da prihodnost kmeta in družinske kmetije ne bi bila tako pesimistična, kot smo zapisali na začetku. Predvsem naj bi jo pričakali z drugačno miselnostjo in popolnejšim znanjem, pa tudi večjo pomočjo države. MARJAN LEGAN naša anketa Do stečaja Rika po najkrajši poti Kovinotehna ne bo vložila zahtevka za stečaj Rika - Ribniški izvršni svet predlaga, da bi to storil upravni odbor Rika - Najbolj zadolžen Riko Holding RIBNICA - Ribniški izvršni svet je minulo sredo ob obravnavi razmer v podjetju Riko Ribnica jasno poudaril, da se zavzema za čimprejšnji stečaj Rika. Po seznanitvi z najnovejšim razvojem dogodkov v zvezi s pričakovanim stečajem podjetja so se člani izvršnega sveta odločili, da bodo upravnemu odboru Rika predlagali, n^j sproži postopek za začetek stečaja. Predsednik izvršnega sveta Janez Henigman je zbranim povedal, da je dan pred sejo zvedel, da Kovinotehna ne bo vložila zahtevka za stečaj Rika. Ker je upravni odbor Rika skupaj z občinsko gospodarsko komisijo in izvršnim svetom že pred meseci ugotovil, da za Riko ni druge rešitve kot stečaj, je Henigman poudaril, daje zato sedaj potrebno storiti vse, da bi do stečaja prišli čimprej, in če je le možno, po najkrajši poti. Ta bi bila, da bi upravni odbor Rika sam predlagal začetek stečaja. Če tega ne bo storil, bodo sklicali PRI PŠENICI ŠE NEZNANKE ČRNOMEU - Po statističnih ocenah so lansko jesen v črnomaljski občini s pšenico posejali 767 hektarov njiv. Pridelek je bil zaradi spomladanske suše le okrog tri tone na hektar. Kot je bilo slišati na nedavni seji občinskega izvršnega sveta, letos - vsaj po sedaj znanih podatkih - ne bo moč zamenjati merkantilne za semensko pšenico. Prav tako še ni bilo znano, kdaj bo izplačana pšenica, ki jo v črnomaljski občini odkupuje kmetijska zadruga. Kljub temu je letošnji odkup približno dvakrat večji kot lani. Sicer pa so letos pripravili v občini natančen seznam kom-bajnistov ter določili lokacije, kjer naj bi želi, da ne bi prihajalo do nesporazumov. Predvsem pa je bilo na sestanku, ki so ga imeli pristojni v občini s kombajnisti pred žetvijo poudarjeno, da kombanjistov iz Hrvaške tokrat na črnomaljskih poljih ne bo, ker za opravljanje tega dela nimajo dovoljenja slovenskega ministrstva za delo. derod rono monboP" cqjTiy/t ie nupoJčTF OROČ3E 7 Karikatura: JOŽE FRIC občinsko skupščino, da bo do tega vprašanja oz. stečaja zavzela svoje stališče. Ob ocenjevanju potrebe po stečaju je bilo na seji med drugim rečeno, da je pravzaprav žalostno, da mora v stečaj podjetje, katerega skupni dolg v višini okoli 5 milijonov mark je, glede na celotno vrednost podjetja, komajda vreden omembe. Čeprav ima podjetje tudi za 11 milijonov mark dolga do delavcev, je bilo poudarjeno, da problem ni v zadolženosti, marveč v neurejenih odnosih znotraj [X)djetja, ki se odražajo predvsem v še vedno prevelikem številu zaposlenih (zaposlenih 700, dela pa je le za približno 300 ljudi). Zaradi prezadolženosti kot zakonskega razloga za stečaj, bi morali predlagati stečaj štirih Rikovih družb, med katerimi je poleg Rikostroja, družbe v Loškem potoku in Riko Inda s 317 milijoni dolga najbolj zadolžen Riko Holding, katerega stečaj pa bi dejansko pomenil stečaj Rika v celoti. M. LESKOVŠEK-SVETE KANADČANI NA VDUŠILI - Številni obiskovalci na obeh belokranjskih nastopih kanadske folklorne skupine Soča iz Hamiltona so se lahko pre-pričali, da tudi potomci Slovencev onkraj Atlantskega oceana z vso ljubeznijo gojijo ljudske pesmi, plese in običaje svojih slovenskih prednikov. Na fotografiji: mlajša plesna skupina s plesom iz zahodne Štajerske. (Foto: M. B.-J.) Zvesti tradiciji prednikov Slovenska folklorna skupina “Soča” iz kanadskega Hamiltona prijetno presenetila Beli krajini METLIKA, ČRNOMEU - Na svoji dvotedenski turneji po Sloveniji se je folklorna skupina jx>tom-cev slovenskih izseljencev iz kanadskega Hamiltona minuli konec tedna ustavila v Beli krajini. V Metliki, kjer je nastopila v okviru kulturnih prireditev jxx) skupnim naslovom Pridi zvečer na grad, in v črnomaljski jurjevanjski dragi pripravila pravi folklorni spektakel, ki so ga Belokranjci deležni le malokdaj. A ne le Belokranjci, saj so številni obiskovalci prišli tudi z druge strani Gorjancev, da bi tako pozdravili svoje znance in sorodnike iz Kanade. Folklorna skupina Soča deluje že 25 let kot ena od sekcij kulturnega društva pri slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v kanadskem Hamiltonu. Sestavljajo jo tri starostne skupine, a so se tokratnega gostovanja udeležili le starejša in mlajša, medtem ko je najmlajša ostala doma. Folkloristi, med katerimi je kar nekaj potomcev izseljencev iz Bele krajine in Dolenjske, veliko nastopajo v Kanadi in ZDA, njihova dolgoletna želja pa je bila, da bi se predstavili tudi v Sloveniji. Letos se jim je ta želja uresničila, na enajstih nastopih jxi Sloveniji pa so predstavili del svojega bogatega programa. Da so se za gostovanje v domovini svojih staršev res dobro pripravili, je potrdila tudi predsednica Slovenskega kulturnega društva Hamilton-Wentworth in hkrati ravnateljica slovenske osnovne šole pri župniji sv. Naši ropaiji že uporabljajo evropske metode Joj, kam bi del 100 ton orožja? Rop v menjalnici MARIBOR - Mnogi Mariborčani v tem vročem poletju ne vedo več čisto natanko, ali imajo opraviti z napeto kriminalno nadaljevanko, ali pa je vse, kar se dogaja pred njihovimi očmi, živa resnica. Začelo se ie s 100 tonami avtomatskih pušk, minometov, raketometov, različnih nabojev, min in bomb, ki so jih našli na mariborskem letališču. Človek, ki ni strokovnjak za orožje, si preprosto ne more predstavljati, kakšen gromozanski kup orožja je to. Pristojni organi so priprli direktorja mariborskega letališča in nekaj visokih uslužbencev Sove v Mariboru, ki naj bi bili vpleteni v nedovoljeno trgovino z orožjem. Ker direktorja mariborskega letališča pozna kot pridnega in skromnega človeka veliko Mariborčanov, pa tudi pripadniki Sove v mestu niso anonimni ljudje, je ves primer naletel še na toliko večje začudenje Mariborčanov. Maribor vendar le še ni tako veliko mesto, da se mnogi med seboj ne bi poznali. Ko se razburjenost zaradi odkritega orožja v Mariboru še ni povsem polegla, je Mariborčane že razburila nova zadeva. Gre za rop v najstrožjem centru mesta, kjer sta dva zakrinkana in oborožena ropaija streljaj stran od gneče na mestnih ulicah nekaj minut pred 19. uro oropala privatno menjalnico Brain ter odnesla polno vrečko denarja in deviz v vrednosti okoli 9 milijonov tolarjev. Predtem sta ropaija prisilila stranke v menjalnici, da so polegle po tleh, uslužbenka pa jima je pod pretnjami morala odpreti trezor in sama napolniti roparsko vrečo. Po očitno odlično planiranem ropu sta roparja priče ropa zaklenila v menjalnico in se izgubila med množico na ulicah. Takšnega ropa se ne bi sramovali niti največji mojstri svoje nečastne obrti v razvitem svetu, ki bi zagotovo dali priznanje tudi še neodkritima ropaijema, ki sta oropala banki v Mariboru in Ptuju. Da se tudi naši nepridipravi hitreje prilagajajo evropskim standardom in metodam dela kakor ostali Slovenci, potijujejo izjave epinka, opozarja, da so roparji dobro organizirani, da dobro načrtujejo svoje akcije in da uporabljajo sodobne metode in prijeme, zato se z njimi ni šaliti, saj so, kakor pravi Črepinko, sposobni vsega, če jim kdo poskuša prekrižati račune. Pred desetletjem je v Mariboru poskušal nek ropar oropati pošto na Studencih. Takrat ga je iz pošte pregnala hrabra starka s svojo berglo, s katero ga je lopnila po zadnjem delu hrbta. Kako lepo bi bilo, če bi vse nepridiprave, tiste, ki nam kradejo, in tiste, ki nam s svojimi političnimi in gospodarskimi neumnostmi penijo življenje, lahko pregnali z berglo. Kakor kaže, so ti časi za vedno mimo. Tudi mi postajamo “razviti svet”. TOMAŽ KŠELA (jregonja Velikega, uannua rerieuc. 15 plesalcev starejše plesne skupine pod vodstvom Tonija Horvata je v Beli krajini predstavilo splet belokranjskih plesov, plesov iz predmestja Ljubljane in iz Primorske. 16 plesalcev mlajše plesne skupine pod vodstvom Davida Antolina pa plese • Folkloristi iz Hamiltona so bili v Beli krajini gostje metliške folklorne skupine “Ivan Navratil”, katere pevke in tamburaši so v odmoru med i\ji-hovim nastopom zapeli in zaigrali nekaj pesmi. Pozdravil jih je tudi predsednik metliške občinske skupščine občine Branko Matkovič, ki je pozval Slovence po svetu, naj se pridružijo razvoju podjetniške iniciative, ki se v metliški občini vse bo(j razcveta. iz zahodne Štajerske, zgornje Savske doline in gorenjske svatbene plese. Kako so navdušili s svojim nastopom, pove tudi to, da v Metliki ob koncu nastopa obiskovalci kar niso hoteli z grajskega dvorišča. Očitno so pričakovali jronovitev. M. BEZEK-JAKŠE ČEK Z/l APARAT - Denis Majzelj (desno) predaja ček za 25.000 kanadskih dolarjev, ki so jih zbrali Belokranjci v Kanadi na dobrodelnih banketih, predstojniku metliške župnijske Karitas Albinu Žnidariču. (Foto: M. B.-J.) Dobrodošla pomoč iz daljne Kanade 25 tisoč dolaijev za ultrazvočni aparat METLIKA - Zgodaj spomladi so Franc Barbič iz odbora za nakup dragih instrumentov, metliški župnik in predstojnik župnijske Karitas Albin Žnidarič ter direktor tukajšnjega zdravstvenega doma dr. Blaž Mla-čak naslovili v imenu metliških občanov na Slovence v kanadski državi Ontario vljudnostno pismo. V njem so jih zaprosli za pomoč pri nakupu ultrazvočnega aparata za ugotavljanje bolezenskih sprememb na žilah vratu in glave. Slovenci, zlasti Belokranjci, so prošnjo vzeli sila resno. Ustanovili so “Belokranjski sklad” in začeli z zbiralno akcijo. Prav ta akcija je kot še nikoli doslej združila Belokranjce južnega Ontaria. V razmeroma kratkem času jim je kljub ekonomski krizi, ki ni obšla niti Kanade, uspelo na treh banketih zbrati 25.000 kanadskih dolarjev. Ček in seznam z imeni darovalcev sta ob nedavnem nastopu folklorne skupine iz kanadskega Hamiltona izročila Albinu Žnidariču Denis in Mary Ann Majzelj, otroka v Kanadi živečega Metličana Francija Majzlja. Tako Denis Majzelj kot tudi v Kanadi živeči metliški rojak Ivan Plut, ki je govoril v imenu “Belokranjskega sklada”, sta poudarila zahtevo darovalcev, naj ultrazvočni aparat kljub morebitnemu lastninjenju ostane v metliškem zdravstvenem domu in služi vsem občanom, ki ga bodo potrebovali. Plut se je zahvalil tudi vsem organizacijam in jjosameznikom z Dolenjske m Bele krajine, ki so prispevali dobitke za dobrodelno tombolo v Kanadi. M.B.-J. ZAČETEK UREJANJA POSLOVNE CONE METLIKA - 28. julija je bila svečano podpisana pogodba o skupnem nastopanju pri gradnji poslovne cone v Metliki. Podpisali so jo Begrad Črnomelj kot nosilec naloge, izvajalec gradbenih del in lastnik zemljišča, metliški izvršni svet kot nosilec nalog komunalnega gospodarstva in urbanizma v Metliki, Gradis Ljubljana kot izvajalec montažne konstrukcije, Petrol Ljubljana kot vlagatelj v komunalno urejanje in Obrtna zadruga Metlika kot upnik konzorcija. Poslovna cona naj bi zrasla za bencinsko črpalko, prednost pri nakupu pa bodo imeli domači obrtniki in podjetniki. Neprostovoljno zijanje Za nekatere priprave na kulturno prireditev bi bilo bolje, da bi bile skrite očem obiskovalcev METLIKA - Sobotni nastop folklorne skupine "Soča” iz kanadskega Hamiltona je bil tretji v nizu metliških poletnih kulturnih prireditev pod skupnim naslovom “Pridi zvečer na grad". Morda nekoliko treme ob mednarodnem nastopu, ki jih Metlika ni deležna ravno v veliki meri, je botrovalo nerodnostim, ki so jih lahko opazili tisti, ki so prišli na prireditev ob napovedanem času in v pol ure - s takšno zamudo se je prireditev namreč pričela - niso imeli drugega dela, kot da so zijali okrog sebe. Pravzaprav so imeli tisti, ki so prišli ob 20.30, ko naj bi se prireditev pričela, ali kakšno minut prej, kar srečo. Prvič zato, ker jim je uspelo dobiti celo še kakšen nezaseden stol in drugič zato, ker so brali pravo napoved prireditve. Obiskovalci z dolenjske strani Gorjancev so namreč na 1. strani Dolenjskega lista prebrali, da se nastop začne ob 19. uri, in se tako znašli pred zaklenjenimi grajskimi vrati. Žal je takšno informacijo okrog - tudi na Dolenjski list - pošiljala Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane. Zato pa so imeli Dolenjci dovolj časa, da so kot kuliso za odrom razprostrli transparent z napisom “FS Soča, dobrodošla na Dolenjskem!” Belokranjskim patriotom, ki dobro vedo, da Metlika niti slučajno ni na Dolenjskem, je šel napis kar precej v nos. Pa transparent ni bil edini kos blaga, ki je prirediteljem povzročal težave. Tudi slovensko zastavo, ki je visela z arkad, so nekajkrat obrnili, preden so se dokončno zedinili, na kateri strani naj bo grb. Ob zamudi in Čakanju so očitno tiste obiskovalce, ki so sedeli, bolj srbele pete kot plesalce, saj je eden od njih prvih na glas predlagal: "Dajmo, dajmo! Ali pa naj gremo plesat kar mi?" In ko je že vse kazalo, da se bo prireditev začela, je napovedovalka z grozo ugotovila, da se je že toliko stemnilo, da ne bo videla brati veznega teksta. Potem je bilo videti šviganje metliških prirediteljev sem in tja, kot bi iskali kakšno baterijo. Očitno pa niso našli nič primernega in tudi ob slabi razsvetljavi je prireditev srečno prispela h koncu. Še več, ko je stekla, je šlo vse kot po maslu. M. BEZEK-JAKŠE Slovenec Slovencu udbovec S tem ko so pokazali javnosti udbovski dosje Zmaga Jelinčiča, so neznani objavljalci hoteli dati sodobni Sloveniji eno zadnjih priložnosti, da onemogoči prikrito vladavino pravovernih komunistov. Zato ne gre jemati objave kot napad osebno na Jelinčiča, ampak bolj kot lekcijo starim političnim silam, ki naj jih opozori, da niso več, kar so bile, če vpričo njih lahko razkrivaš njihovo čudno preteklost. Po prvi masovni histeriji ob razkritju Jelinčičevih simpatij do Službe državne varnosti je nastopilo spoznanje, da je tovrstno žrtvovanje Jelinčiča lahko tudi žrtovanje česa drugega. Postalo je namreč jasno, da je sodobna slovenska politika privatizirala zbirko podatkov o posameznikih. Z drugimi besedami to pomeni, aa dragocenih podatkov o sodelovanju z Udbo nima nihče več pod kontrolo. Takim arhivom (nekdanje) državne tajne policije je težko priznati verodostojnost, toliko bolj zato, ker je preveč očitno, da lahko domnevna udbaška preteklost državljana služi nekomu kot sredstvo za dosego političnih ciljev. Dosjeji so na dosegu rok, roke so različne, saj jih vodijo glave, ki so različno politično pokvarjene. V takih razmerah so tisoči Slovencev potencialni “udbovci”. BRANKO ČULIG, tovarnar iz Gradca: “Menim, da dosjejev ne bi smeli zlorabljati. Tudi odpirati jih ni potrebno, če pa že, bi morali predvsem obelodaniti tiste, ki so dosjeje pisali, in manj tiste, o katerih v dosjejih piše. Zdi se mi, da bi bilo še najbolje, da bi dosjeje kar uničili, že zaradi obstoja Slovenije. Tako malo nas je in prav lahko ze zgodi, da se bomo vsi povprek skreganli. Bolje je začeti znova pošteno in brez obremenitev.” JANEZ VIDIC, strojni ključavničar iz Črnomlja: “Ne bi smeli toliko gledati na to, kaj je bilo v preteklosti, ampak predvsem, kako bo v prihodnje. A nisem za to, da bi dosjeje uničevali. To nikakor ne! Ne gre pa tudi, da bi jih zlorabljali proti aoveku. Takšnih načinov, na nakršnega je bil obelodanjen Jelinčičev dosje, se tudi ne bi smeli posluževati/1' GREGOR POVALEJ, dijak na počitniškem delu v Izletnikovi turistični agenciji v Krškem: “Po mojem bi morali te spise počasi nekam zapreti in nanje pozabiti. Ne zdi se mi prav, da ima vsak do njih dostop in da se lahko blati vsakogar, tudi po krivici. Kar je bilo, se po tolikih letih ne da 'a je treba varno/ I\Q1 JU JU/ J zv/ IUUIU1I 1UUU I popraviti. Zato mislim, da je udbovske spise spraviti na vam MARJAN MIRT, strojnik centralne kuijave v Metalni, Krmelj: “Prenehajmo s temi nenehnimi prepiri, aferami in afericami, ki vnašajo le še večji razdor med Slovence! Tudi odkrivanje raznih dosjejev, katerih pristnost je vprašljiva, so bolj politikantske igrice. Od tega ne bomo imeli nič več kruha in dela, ampak bomo kvečjemu že tako majhna Slovenija in ljudje, ki v tej državi živimo, utrpeli škodo.’ VINKO AHLIN, invalidski upokojenec iz Šentruperta: “Če so bili dosjeji ustrezno varovani, naj bodo ohranjeni prihodnjim rodovom, kot je to običaj po svetu, da se po določenem času odpro za javnost. Menim, da bi jih morali dobiti v roke predvsem zgodovinam, skratka strokovnjaki, da bi nam odkrili resnico. Vsak politik z udbovskim dosjejem pa bi moral imeti vsaj tolikp morale, da bi enostavno zginil s politične scene.” SUZANA VIRC, študentka prava iz Novega mesta: “Udbovske dosjeje je treba obvezno pokazati javnosti. To bi bila demokracija v pravem pomenu besede. Da bi se te stvari ravno žprale’ v javnosti, se mi ne zdi v redu, toda mislim, da imajo ljudje pravico izvedeti o dosjeju določene osebe, čc to želijo. Ker se dosjeji nanašajo na preteklo obdobje, bi jih lahko videl vsak, ne da bi s tem komu škodoval.” ZLATKO FICKO iz Kočevske Reke: “Menim, da je potrebno pustiti preteklost preteklosti in se lotiti težav, ki nam dobesedno grenijo življenje. Arhivi Udbe in ostalo čtivo so očitno izjemno važna žučna’ snov za vrle politike. Ljudem, ki so na koncu potrpežljivosti in ki se komaj preživljajo iz meseca v mesec, ni mar tega. Vsaka stranka išče argumente in protiargumente, da ustvari žpodlago’ za nove volitve.” Mim 11l /\in s ireueza jih /\riican; ro iiiujcin s bodo ti spisi itak nekje zgubili, pa če se zdaj še tako o njih piš in govori. Tisti, ki so vpleteni in odgovorni, morajo nekaj rež javnosti. Zdaj, ko je nekaj spisov prišlo v javnost, so primoran nekaj od tajnih zadev razkriti, vendar pa bo tisto glavno vedno ostalo prikrito in- nam neznano. Preprosti ljudje ne moremo čisto nič vplivati na to, kaj šele, da bi odločali in kaj reševali!” MARIJA GRIL, prodajalka iz Ribnice: “Delim mnenje ljudi, ki pravijo, da se v preteklosti take neumnosti niso dogajale. Prejšnja oblast je bila surova, današnja pa je kratko malo nejasna. Poslanci se lahko med seboj ždriblajo’ in pogovarjajo, kolikor jih je volja. Toda vemo, kako živijo ljudje. Zato pravim, naj vse dosjeje pustijo pri miru in se začno že enkrat ukvarjati s pomembnejšimi zadevami.” VABLJENI NA TEKMOVANJE ORAČEV METLIKA - Orači so vabljeni, da se prijavijo na belokranjsko regijsko tekmovanje v oranju, ki bo 14. avgusta v metliškem Mestnem logu. Prijave zbirata kmetijski svetovalni službi v Metliki in Črnomlju, in sicer na tel. 58-585 ali 51-265. PŠENICE VEČ KOT SMO PRIČAKOVALI LJUBLJANA - Kljub pesimističnim napovedim, ki jih je povzročila letošnja suša, je pridelek pšenice, posebno pa še odkup nad pričakovanji. Po podatkih Žitne skupnosti bomo napovedano količino odkupljenega pridelka - 60.000 ton presegli za tretjino in se močno približali rekordnemu 1990. letu, ko smo v Sloveniji odkupili 92.000 ton, pridelali pa 200.000 ton. Žal tudi ob dobri letini naša država pridela komaj dobro polovico potrebnih krušnih žit in je po odstotku samopreskrbe z žitom med zadnjimi v Evropi. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ta ponedeljek si moral za kilogram breskev pri Sadju in zelenjavi odšteti 94,5 tolaija, za zelje 89, banane 70, čebulo 126 do 140, jabolka 100, slive 210, fižol 149 do 179 in za solato 250 tolarjev. Na tržnici pa te je stal krompir 50 tolarjev, kumare 50 do 100, jajca 15, breskve 70, jabolka 70, paprika od 70 do 120 tolarjev. Pri Djeladiniju pa so bile lubenice po 60 tolarjev, naktarine po 250, hruške 150, jabolka 110, breskve po 80, kumare 70, zelje 90, paprika 200, paradižnik 80 in krompir po 50 tolarjev. sejmišča BREŽICE - Na sobotnem rednem tedenskem sejmu je bilo naprodaj 280 do tri mesece starih in 75 starejših prašičev. Prvih so prodali 85 po 260 do 280 tolarjev, drugih pa 23 po 170 do 190 tolarjev kilogram žive teže. V Kostelu je izbruh kuge čebelje zalege Velja zapora za promet s čebelami - Izjava veterinarskega inšpektotja KOČEVJE, FARA - Kugo čebelje zalege so pred kratkim ugotovili v.krajevni skupnosti Kostel pri čebelarju, ki ima čebele pod slapom Nežica. Njegove čebele so pregledali tudi strokovnjaki iz Ljubljane in ugotovili okužbo v desetih panjih. Na srečo je bila okužba ugotovljena zgodaj, kar daje upanje, da bo zdravljenje uspešno. Strokovnjaki so pregledali tudi čebele pri ostalin okoliških čebelarjih in le v enem čebelnjaku samo v enem panju ugotovili, da gre za sum, da so tudi te čebele okužene. Zdaj pričakujejo analizo iz Ljubljane, ki bo sum potrdila ali ovrgla. Zaradi kuge čebelje zalege velja zdaj zapora tega območja za promet s čebelami. V zadnjem obdobju so v kočevsko občino vozili čebele na pašo tako rekoč od vsepovsod, ne da bi zunanji čebelarji prej dobili za dovoz čebel na Kočevsko dovoljenje kočevske čebelarske družine, ki je za to pristojna, saj lahko le ona določa, kje čebelarji lahko postavijo panje. Hkrati morajo taki čebelarji imeti tudi zdravniško spričevalo za svoje čebele. Prav z nekontroliranim oz. divjim načinom paše čebel se širi kuga čebelje zalege, saj jo tako lahko prinesejo v kočevsko občino ali pa se lahko tuje čebele okužijo na Kočevskem, če je kuga tu. Veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič pravi, naj čebelarji ne vozijo sem na pašo čebel oz. naj v zvezi s prometom s čebelami spoštujejo predpise in o morebitnem dovozu čebel na pašo v kočevsko občino prei obvestijo in dobijo soglasje Čebelarske družine Kočevje. Poudaril je še, da so kočevski čebelaiji prizadevni in natančni in da imajo v svojih vrstah odlične preglednike čebel, ki ne zaostajajo za strokovnjaki ljubljanske fakultete. J. P. TOČA KLESTILA PREDVSEM PO VINOGRADIH ČRNOMELJ -12. julija zvečer je na Osojniku, Kalu in Gradniku klestila toča, ki je po oceni komisije, ki je na osnovi prijav odšla na teren konec julija, povzročila kar precej škode. Največ škode, od 10 do 45 odst., je na vinogradih. Kmetijska svetovalna služba je z nasveti pomagala oškodovancem preprečiti nadaljnjo škodo. Komisija pa bo predlagala črnomaljski izpostavi uprave za družbene prihodke delni odpis ka-tarstrskega dohodka za oškodovance. Ker škoda ni bila tako velika, da bi dosegla 4 odst. družbenega proizvoda občine, Črnomaljci ne morejo na republiškem ministrstvu za kmetijstvo in gospodarstvo uveljavljati delnega povračila škode. Kmetijski nasveti Zapostavljena analiza tal Kemične analize zemlje se naši kmetje še premalo poslužujejo in ne izkoriščajo dovolj pripravljenosti kmetijske svetovalne službe, ki je dolžna pomagati pri jemanju in pošiljanju vzorcev, v ta namen pa ima na voljo tudi potrebne sonde, čeprav je vzorce mogoče strokovno dovolj natančno jemati tudi z lopato. Obstajajo nekatera pravila pri jemanju vzorcev, ki pripomorejo, da vzorec v resnici predstavlja povprečje neke parcele, za katero želimo ugotoviti, kakšne hranilne snovi vsebuje in kakšne še potrebuje. Tako je potrebno vzorec vzeti najmanj šest mesecev po osnovnem gnojenju, najbolje pa je po spravilu pridelka, ki je tudi vplival na založenost tal s hranili. Ker je za rast poljščine odločilna predvsem omica, jemljemo vzorce le do globine oranja, na travnikih pa do globine 6 cm. Drugače je v trajnih nasadih, sadovnjakih in vinogradih, kjer je treba vzorce jemati iz treh globin in poseči tja do 50 cm pod površino. Potrebno je tudi, da vzorec predstavlja povprečje vse parcele. To se doseže tako, da na hektar veliki parceli vzamemo vzorce na 15 do 20 mestih, jih združimo, dobro premešamo in od te mešanice vzamemo polkilogramski povprečni vzorec za analizo. Z robov parcel vzorci niso primerni, saj se njihova vsebnost hranilnih snovi preveč razlikuje od povprečja parcele. Tako pripravljen vzorec je treba zapakirati v čisto plastično ali dvojno papirnato vrečko ter ga odposlati na inštitut ali kako drugo pooblaščeno strokovno ustanovo. Razumljivo je, da je treba dodati tudi podatke o lastniku parcele, o rabi tal ipd. Standardna analiza tal zajema ugotavljanje količine rastlinam dostopnega kalija in fosfoija ter merjenje pH (kislosti tal), po posebnem naročilu pa še merjenje količine humusa v tleh, kalcija, magnezija, dušika in celo sledovnih elementov. Tako zbrani podatki so osnova za izdelavo gnojilnega načrta, ki naj zemlji doda le tiste snovi, ki ji primanjkujejo, upoštevajoč znani zakon o minimumu. Inž. M. L Obvestilo vinogradnikom Seje čas za analizo zemlje po sodobni metodi EUF Še je čas, če nemudoma pošljete vzorce zemlje, da vam takoj opravijo analizo zemlje v laboratoriju Tovarne sladkorja Ormož. Analizo opravljajo po metodi EUF, s katero dobimo bistveno več podatkov o preskrbljenosti tal s potrebnimi hranili. Na osnovi teh podatkov je možno natančneje svetovati ukrepe za pridelavo kakovostnega in zdravega grozdja ter bistveno manj škodovati naravi. • Vzorec vzemite na izenačenem delu parcele (če ni izenačena, vzemite več vzorcev). Če jemljete samo en vzorec, naj bo ta na slabšem delu parcele, nikakor pa ne povprečje dobrega in slabega. Zgornjo plast do globine obdelave ali gnojenja vzamemo posebej, to je do 15 ali 20 cm, drugi vzorec do globine vsaj do 60 cm. Za en povprečni vzorec vzamemo s sondo zemljo na 15 mestih. Če je vzorec prevelik, ga temeljito premešajte in vzemite približno 3/4 kg. Za pomoč (sondo) se obrnite na svetovalno službo. Vzorce pošljite na naslov: ABC Pomurka, tovarna sladkorja, Ormož, Opekamiška ul. 4. Cena analize enega vzorca je 1.000 SIT. Kasneje prispeli vzorci bodo analizirani šele v zimskem času. Pazite, da bo vsak vzorec označen, iz katere globine je vzet in kdo ga pošilja. Rezultate analize prinesite v svetovalno službo, ki vam bo izdelala načrt gnojenja. Navodilo na izvidu o opravljeni analizi je samo okvirno in je potrebno dodatno upoštevati še druge podrobnosti, da boste ukrepali kar najbolje. Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek Novo mesto Inž. JOŽE MAUEVIČ POSOJILA ZA KMETE METLIKA - Na razpis za posojilo za naložbe v kmetijstvu, ki ga bo v višini 10 milijonov tolarjev prispevala HKS pri metliški kmetijski zadrugi, ki je ponudila najugodnejše pogoje, se je oglasilo 13 prosilcev. Komisija je upoštevala predvsem to, da se prosilec ukvaija izključno s kmetijstvom, da je kooperant, da ima kmetija naslednika, da je naložba v zaključni fazi, dobrodošlo pri odločitvi pa je bilo tudi priporočilo kmetijske svetovalne službe. Tako je dobilo 11 prosilcev posojila, ki jih bodo morali vrniti v treh letih, 70 odst. od - 12 odst. obrestne mere pa bo poravnal občinski proračun. O PRIDELAVI ZDRAVEGA MLEKA - Sevniika M-Kmečka zadruga je pripravila pogovor z okrog 130 kmeti o pridelavi zdravega, neoporečnega mleka. Poleg kmetijske svetovalne službe in veterinarjev so sodelovali še predstavniki Ljubljanskih mlekom (LM) ter proizvajalcev hladilnih, molznih naprav in čistil. Vodja odkupa LM Kos je čestital sevniški zadrugi za dobro organiziranost (Sevničani so na 3. mestu po kakovosti mleka), poudaril pa je, da morajo mlekarne še zmanjšati stroške, ki nastajajo ob pobiranju mleka na 1.440 točkah na 70 progah, kjer prevozijo njihove cisterne dnevno okrog 7.000 km. Od 16.000 kmetij jih je 408 družinskih, ki oddajo letno po okrog 35.000 l mleka, to je petino vsega mleka. Kmetje so kritizirali slabo servisno službo mlekarn. Na sliki• predstavniki Trima so kmetom predstavili farmski vrč, dosti cenejši od podobnih uvoženih izdelkov, časi stacionarnih zbimlnic mleka se poslavljajo. (Foto: EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Refraktometer že spreminja miselnost Trgatev se naglo bliža Škodo, ki nastane zaradi prezgodnje trgatve, je praviloma večja in {»gostejša, kot če trgamo pozneje. Resnična kakovost vina raste in zori na trti. V letih, ko grozdje slabo dozoreva se nateče iz jagod manj mošta. To velja predvsem za rizling. Izplen je manjši za 10 do 15 odst., kar pomeni tudi veliko manj dohodka. Razmere na trgu nas silijo, da si prizadevamo pridelati čim boljše vino. Nekateri vinogradniki sami merijo sladkor v vinogradu z ročnim refraktometrom, kar je velik napredek v miselnosti. Predolgo je prevladovalo mnenje, da se da vse popraviti v zidanici in da je škoda čakati s trgatvijo. Tako raz-mišljenje je razvrednotilo kakovost vina, končna posledica pa je bila prenizka cena vina. Ceno vina so postavljali gostinci in ti so iskali predvsem poceni vina. Vinogradnik, ki je imel v jeseni smolo in mu vino ni najbolj uspelo, je bil srečen, da je vino sploh prodaj, in taka dobljena nizka cena je začela veljati kot tržna cena. Na srečo se gledanje na vino le spreminja, porabniki vina so v gostilni bolj zahtevni, državna meja s Hrvaško je (upam) prekinila nabavo cenenih in slabih vin in po gostilnah se toči delno boljše vino. Priznati moramo, da so Vinska vigred v Beli krajini, Teden cvička na Dolenjskem in podobne prireditve v Posavju veliko prispevale, da so ljudje spoznali, kaj je resnična kakovost. To je odličen marketing za vina predvsem drobne pridelave, zasluge gredo aktivnim in pridnim ljudem v vinogradniških društvih. Ako bi velikim zadružnim kletem po Sloveniji uspelo izumiti tako učinkovit vinski marketing za potrebe svoje prodaje, bi gotovo lažje in dražje prodajale vino. Vinski sejem v Ljubljani ni dovolj. Kakovost vina letnika 1993 se torej sedaj oblikuje v naših vinogradih in z njo tudi cena. Ni dovolj, da izmerimo z ročnim refraktometrom sladkor v najlepši in najbolj zreli jagodi na grozdu in se s tem podatkom začnemo pripravljati na trgatev, pač pa potrebujemo podatek o povprečni sladkorni stopnji v vinogradu za posamezno sorto. Povprečno stopnjo sladkorja pa ugotovimo, če po dolgem in počez v vinogradu poiščemo jagode, ki rastejo na soncu, v senci, ki so na prvem grozdju, na drugem in na tretjem. Iz teh podatkov izračunemo povprečje. Ni vseeno, kje odtrgamo jagodo. Največ sladkotja je blizu peclja, najmanj na dnu grozda. Praktično ravnamo tako, da izberemo okrog 10 trt v vinogradu in vsak teden z njih odtrgamo po eno jagodo, seštejemo rezultate, delimo z 10 in imamo končni podatek. Deset jagod je sicer premalo, je pa orientacija, da se pripravimo na natančnejše meritve, ko bo datum trgatve bliže. Svoje podatke lahko primeriamo s podatki, ki jih bo objavljal v časopisju Kmetijski institut Slovenije. Za harmonijo vina ni dovolj samo sladkorna stopnja, temveč tudi kisline. V nezrelih jagodah nastaja pri nizkih temperaturah več kisline kakor sladkoija. Z zorenjem se veča količina sladkoija v jagodi, kisline se z dihanjem trte počasi razgrajujejo. Čim višje so temperature, tem več kislin se razgradi. Visoke nočne temperature pospešeno zmanjšujejo kisline v grozdju. Važno je, da imamo v grozdju čimveč vinske kisline in ne preveč jabolčne. Za kakovost vina so pa zelo pomembne tudi aminokisline, ki nastajajo v grozdju in so nosilke aromatičnih snovi ter prispevajo k žarenju vina, k boljšemu vonju in okusu. Čez deset let bo beseda aminokislina v pogovorih med vinarji zagotovo večkrat izgovorjena. mag. JULIJ NEMANIČ Zakon že povzroča nove krivice Parlament in javnost sta bila ob sprejemanju zakona o denacionalizaciji zavedena, trdi združenje agroživilstva - Poldrugo milijardo mark narodnogospodarske škode LJUBLJANA - Združenje agroživilstva pri Gospodarski zbornici Slovenije predlaga državnemu zboru, da spremeni zakon o denacionalizaciji, ki po rnepju njegovih članic povzroča velike ekonomske probleme in hude krivice. • Letos so naši vinogradniki v tekmi z 19 državami dokazali da so slovenska vina med najboljšimi na svetu. (J. Nemanič) • Uzakonjeni način denacionalizacije je posebna oblika državne neumnosti in še zelo drag bo - tudi za državo. (T. Mastnak) Suša vse bolj kliče po namakanju Ministrstvo pripravlja zakon in narodni projekt Suša že drugo leto neusmiljeno pritiska, pa tudi sicer se količina letnih padavin že nekaj let zmanjšuje, zato vse bolj stopa v ospredje potreba po namakanju kmetijskih zemljišč. Slovenija je pri tem v primerjavi z drugimi deželami v precejšnjem zaostanku, saj namaka le 6.000 ha zemlje, vsa druga pa je neusmiljeno izpostavljena možni suši, ki (po Liebigovem zakonu o minimumu) vse bolj klesti pridelek in zmanjšuje donosnost kmetovanja. Da bi naredili temu konec, pripravljajo v ministrstvu za kmetijstvo zakon o namakanju in, kar je še važnejše, spodbudilo je nacionalni idejni projekt, po katerem naj bi v desetih letih namakali 100.000 ha zemlje, za kar obstajajo naravne možnosti. Pri tem velikem podvigu naj bi pomagale Mednarodna banka za obnovo in razvoj ter nekatere druge mednarodne ustanove. Projekt pripravljajo strokovnjaki Biotehniške fakultete iz Ljubljane v sodelovanju s tremi vrhunskimi izvedenci iz Izraela, ki je dosegel svetovno znane rezultate v namakanju zemlje v še bolj zahtevnih, tako rekoč puščavskih razmerah. - n V združenju poudaijajo, da sta bila slovenski parlament in javnost ob sprejemanju zakona zavedena, češ da zakon ne bo povzročal novih krivic in da bo dobra osnova za razvoj učinkovitega kapitalskega gospodarstva. Prve izkušnje kažejo, da to ni res in da se že kažejo škodljive posledice neposrednega vračanja premoženja v naravi nekdanjim lastnikom. Zakon sicer dovoljuje kmetijskim podjetjim, da tudi po formalni vrnitvi premoženja prejšnjim lastnikom z njim še nekaj časa gospodarijo, vendar je takšna zaščita bolj deklarativna kot dejanska, lastniki je često ne priznavajo in izsilju- • ZA VSE ENAKO - V združenju agroživilstva poudarjajo, da je v primeru, če pristanemo na načelo, da se pravnim osebam premoženja ne vrača, potrebno v zakonu črtati določilo, po katerem se premoženje lahko vrača cerkvi in verskim skupnostim. jejo visoke najemnine. Zakonsko vsiljevanje takšnega “večlastništva” je ekonomska bedarija, pravijo v združenju in poudaijajo, da jx)vzroča mnoge probleme, predvsem pa dolgotrajna usklajevanja na sodiščih. Slabo pripravljen zakon o denacionalizaciji bo povzročil veliko narodnogospodarsko škodo. Analiza, ki jo je izdelal ZOP Management Consulting iz Ljubljane, je pokazala, da bodo kmetijska podjetja v Sloveniji izgubila kar za 1,5 milijarde nemških mark premoženja in da se bodo letni prihodki podjetij zmanjšali za 787 milijonov DEM, odveč pa bo tudi 3.989 delavcev. Članice združenja agroživilstva zato predlagajo državnemu zboru, da bi v zakon vnesli predloge, s katerimi bi preprečili veliko narodnogospodarsko škodo, ki bo nastala z razbitjem tehnološko in ekonomsko ce- lovitih kmetijskih podjetij. Pri vračilu premoženja nekdanjim lastnikom bi po mnenju članic združenja agroživilstva morali tudi upoštevati že izplačane odškodnine, saj so lastniki zemlje prejeli v arondacijskih postopkih plačilo po cenah, ki so v povprečju le malo zaostajale za takratnimi tržnimi cenami. CVETO ZAPLOTNIK (Glas, Kranj) HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Pšenica kot odlična hrana Vsakoletno valovanje zorečih pše-ničnih polj pričara človeku prav posebno vzdušje, predvsem pa zadoščenje, da v shrambi ne bo primanjkovalo moke za takšen ali drugačen hlebec kruha. Pšenično zrno je bogato z raz-lifnimi hranljivimi snovmi in [»meni za človeka popolno hrano. Največ dragocenih snovi je v zunanjem delu zrna in v kalčku ter s tem tudi v vseh izdelkih, ki so pripravljeni s polnovredno moko. Imenujemo jo tudi graham moka, iz katere lahko spečemo graham kruh in pecivo. Te vrste izdelkov je prvi priporočal zdravnik Graham svojim bolnikom, ki so okrevali p» težjih nalezljivih boleznih. Znane so tudi zdravilne obloge iz kuhane graham moke in meda. Zdravilne učinke pa ima tudi na različne načine obdelana pšenica. Najbolj hitra in preprosta priprava je kuhana pšenica. Najprej jo dobro operemo in čez noč namočimo. Naslednji dan jo kuhamo 10 - 15 minut, jo odstavimo in s posodo vred zavijemo v odejo, da se pšenica zmehča. Iz ohlajene pripravimo različne okusne in malokalorične deserte. Zmeša- mo različne vrste sadja, ki j predtem narežemo, nastrgamo; zmiksamo, kuhano pšenico in vi vrst suhih sesekljanih semen (bu no in sončično seme, lešnike, or he in podobno). To je preprost okusna in zdrava “slaščica”, ki uživamo počasi in dobro žvečim: Posebno je priporočljiva za ljuc ki jih muči zaprtje, slabokrvno in visok delež maščob v krvi. Prav tako koristna je tudi pši nična kaša, ki so jo pripravljali) stari Grki pri obolenju prebavi Pripravimo jo tako, da 500 pšenice kuhamo v vodi 3 ure. Mas večkrat premešamo in dolivam vročo vodo. Kuhano gosto, sli zasto tekočino pretlačimo in pre cedimo. Dodamo ji le malo med in jo uživamo več dni s kuhanin jabolki. Zdravljenje s pšenično ki šo je priporočljivo pri zvišani že lodčni kislini, vnetju debelega čre vesa, rani na želodcu in dvanaj sterniku ter napihnjenosti. V naših trgovinah lahko nabavi mo graham moko, iz katere lahki zamesimo kruh kot vse vrste tiše ničnega kruha. Priporočljiv je prehrani otrok in mladine za bo so rast in razvoj ter za ljudi kronično slabo prebavo. 1 IZ NKŠIH OBČIN NOVO MESTO - Po krajši, a hudi bolezni je v ponedeljek zvečer v novomeški bolnišnici umrl arheolog-muzejski svetovalec, doma in v svetu priznani strokovnjak Tone Knez. Rodil se je 1930 v Laškem, gimnazijo je obiskoval v Celju, arheologijo pa je študiral v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1956. Že kot študent je sodeloval pri številnih izko-lavanjih v Predjami, na Ptuju in v pa Šempetru v Savinjski dolini, nadaljeval pa s tem tudi na prvem službenem mestu v Bihaču, lcjer je služ- boval od 1955 do 1958. Jeseni 1958 je prišel za kustosa-arheologa v Dolenjski muzej. S svojim delom in doslednostjo si je v strokovnih krogih doma in v svetu pridobil neizpodbiten sloves. Številna izkopavanja v Novem mest u in okolici, ki jih je vodil, je skrbno dokumentiral, publicirani rezultati v strokovnih revijah in samostojnih publikacijah pa so ime Novega mesta in njegovega arheološkega bogastva ponesli daleč v svet. Doma in v tujini je imel tudi večje število strokovnih predavanj. Za svoje delo je Tone Knez dobil številna priznanja in nagrade, bil pa je tudi član številnih domačih in tujih strokovnih združenj. Vsem, ki so poznali njegovo strokovnost, delovno disciplino in predanost znanosti, je jasno, kako veliko izgubo pomeni njegov odhod. Pogreb jrokojnega Toneta Kneza bo danes, 5. avgusta, ob 18. uri na pokopališču v Šmihelu. Tega dne bo od 9. ure v mrliški vežici na pokopališču tudi žara pokojnika. T. J. KAMENJČANI SE ČUTIJO NEMOČNE DOLENJE KAMENJE - V Dolenjem Kamenju občutijo pomanjkanje vode, vendar manjše kot pred časom, kajti zdaj voda občasno priteče skozi pipe. Tako so sporočili iz Dolenjega Kamenja, od koder so tudi zanikali, da bi pred nedavnim grobo fizično obračunavali s komer koli iz Gorenjega Kamenja, torej tudi ne s Slavkom Bašljem. Kamenjčani pou-daijajo, da je vodooskrba na njihovem območju pereč problem. Kot prebivalci hribovitega območja se čutijo glede te težave nemočne in pričakujejo pomoč občine. O tem, kar so domačini povedali o težavah s pomanjkanjem vode in o tepežu pn rezervoarju v Gorenjem Kamenju, bomo obširneje poročali v Prilogi v prihodnjem Dolenjskem listu. Nekako -pozabljeni vodovodi Udarniki in država NOVO MESTO - Julij in avgust že nekaj let zapovrstjo kažeta državljanom, kakšno življenje v vaseh in vasicah so si zagotovili Podgorci, Krajinčani in drugi Dolenjci in Slovenci, ko so v preteklosti vlagali svoj težko prislužen denar za tako imenovani boljši jutri. Kažeta, da v tem “boljšem jutri", ki je že nastopil, trpijo žejo. Pitne vode je premalo, da bi jo na vseh gričkih in v vseh dolinicah gospodinje, hlevarji in malčki točili, ne da bi jih bilo strah, da bo po nekaj litrih skozi pipe samo še zašumelo in bo curek za tisti dan ali za daljši čas izginil. To pomanjkanje je presenetljivo, saj ljudje kljub godrnjanju radi dajo veliko denarja za vsakdanje nepogrešljive stvari, med kakršne sodi tudi vodovod. Vode bi bilo najbrž več, če bi se na gradnjo vodovodov vrgli tako odločno, kot se lotevajo napeljave telefonov in asfaltiranja cest. Toda zdaj je že tako, da so lokalne udamišfe akcije namenjene prej povečanju števila slušalk in dodatnim kilometrom asfalta kakor gradnji vodovodov, čeprav je jasno, da pipe poleti marsikje večkrat "pihajo". Nekaj je bržčas res: če bi imeli ljudje dovolj denarja, bi z njim delali tudi vodovode. Bog varuj, da bi se s časopisnim zapisom ali kako drugače kdo lotil za to grajati marljive državljane udarnike. Ti namreč komaj čakajo, da si napeljejo telefon, zgradijo cesto, popravijo poljsko pot, skratka, sami pomagajo nekaj narediti za svoj boljši jutri Zaslužijo pohvalo, kajti brez tiste “neučakanosti"posameznikov bi Dolenjska in kar cela Slovenija najbrž imeli precej manj telefonov, cest in navsezadnje tudi vodovodov, kot jih premore zdaj. Vladarji, najbrž kar tisti na državnem prestolu v Ljubljani naj se ob tem le omehčajo in vsemu navkljub dajo denar za dobre vodovode, ki jih med Savo in Krko in še kje tako zelo manjka. M. LUZAR Mil IZ NKŠIH OBČIN Prazen vodovod je dvojna nesreča V novomeški občini je ves čas na poti nek^j cistern, ki dovažajo vodo v najbolj ogrožene predele - Suša za 3 odst prebivalstva - Poziv k varčevanju z vodo NOVO MESTO - Mnogi kraji v novomeški pbčini občutijo v teh dneh pomai\jkai\je vode in najhujše težave, povezane s tem nespodbudnim dejstvom, skušajo v občini odpraviti s stalnim dovažanjem v najbolj ogrožene predele. Ves čas je na poti več vozil cistern. Poleg zasebnika, s katerim je Komunala podpisala pogodbo o dovozu vode, dostavljajo dragoceno tekočino tudi krajevna prostovoljna gasilska društva in Gasilsko reševalni center Novo mesto. Vodovodi dajo v teh dneh precej manj vode kot sicer. Tako osušeni so javni vodovodni sistemi na območju Gabija, Orehovice, Karteljevega, Škocjana, Zbur in deloma tudi Suhe NOVA VEŽICA DVOR - Potem ko je postalo jasno, da prejšnje mrliške vežice na pokopališču na Dvoru ne bo mogoče popraviti, se je KS Žužemberk odločila za gradnjo nove, za katero krajani zbirajo poseben prispevek. Objekt bodo predvidoma letos spravili pod streho. krajine, ki jo oskrbujejo iz zajetja v občini Grosuplje. Gre za pereč lokalni problem, ob katerem je neke vrste tolažba podatek iz novomeške Komunale, po katerem občutijo pomanjkanje vode največ 3 odstotki tistih prebivalcev, ki jih oskrbujejo javna omrežja pod nadzorstvom novomeške Komunale. Občutno zmanjšan je pretok tudi v prenekaterem vaškem vodovodu. V celi občini Novo mesto jih je 23 in k sreči oskrbujejo samo 1.056 prebivalcev. Gledano v celoti je torej slika vendarle mnogo manj črna, kot kažejo njene podrobnosti. Suša v ceveh prinaša težave tudi Komunali. Malokdaj se namreč tako kvarijo cevovodi kot v teh dneh, ko zaradi neenakomernega odvzema vode močno niha tlak v vodovodnih napravah. V Komunali Novo mesto so zaradi navedenih posledic suše v teh dneh na delovnem mestu tudi “po šihtu” in tudi ob koncu tedna, kot so v ponedeljek povedali člani ožjega vodstva podjetja. Brez tega dodatnega organizacijskega dela bi • V novomeškem komunalnem podjetju poudarjajo, da dovoz vode sicer zaleže, vendar naj bi prebivalci z i\jo čimbolj varčevali, kar pomeni, da naj ne bi zalivali vrtov, prali avtomobilov ipd. Komunala je v teh dneh že nekajkrat javno pozvala k varčevanju. Glede shranjevanja vode, ki jo v vasi voz|jo cisterne, v Komunali poudaijajo, naj |ju(|je temeljito očistijo vodnjake, preden jih napolnijo. Ob prvem večjem dežju, ki bo veijetno skalil večino vodnih izvirov in vodnjakov, bi veljalo vodo prekuhati, priporočajo v Komunali. bila preskrba z vodo motena v občini še bolj, kot je zdaj. L. M. Poletni utrip Gostilniška glasba 20-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA AJDOVEC - V soboto so v Ajdovcu proslavili 20-letnico delovanja gasilskega društva. Domači gasilci in gostje so se predstavili v povorki od stare gasilske orodjarne do sedanjega gasilskega doma, ki so ga dogradili pred enajstimi leti Nad vhodom v gasilski dom so obesili sliko zaščitnika gasilcev sv. Florjana, delo slikarja Martina Blatnika. Predsednik občinske gasilske zveze Jože Poljšak je po slavnostnem govoru, v katerem je pohvalil številčnost, gasilskega društva in izrazil željo, da bi SOLIDNI NOVOMEŠČANI PREVALJE - Na nogometnem tur-niiju na Prevaljah, ki je bil organiziran ob 60-lctnici NK Korotan, so se pomerili Maribor Branik, Korotan, AM Cosmos in Studio D. Nogometaši Studia D so sc najprej pomerili s Korotanom in vodili z 2:1, vendar je Korotan rezultat kmalu izenačil, srečanje pa se je končalo s streljanjem enajstmetrovk, pri čemer so nogometaši Korotana zmagali s 6:3. V boju za tretje mesto se je Studio D pomeril z AM Cosmos in jih premagal s 3:1. Na turnirju je zmagal NK Korotan, Maribor Branik je bil drugi, Studio D tretji in AM Cosmos zadnji. željo, da bi bila nova občina gospodarsko in finančno močnejša od sedanje krajevne skupnosti. Slovesnosti je po gasilski navadi sledila veselica. (Foto: J. Božič) Pionir z licenco za Rusijo GIP Pionir Novo mesto izpoljnuje pomemben pogoj za delo v Rusiji - Rusko tržišče ga že pozna NOVO MESTO - Gradbeno industrijsko podjetje Pionir Novo mesto je pred časom pridobilo licenco, brez katere v Rusiji ni možno graditi. Pionir, ki je s tem pridobil pravico do projektiranja, proizvodnje gradbenih materialov, konstrukcij in izdelkov ter izvajanja gradbenih, montažnih in zemeljskih del, je prva in doslej edina slovenska gradbena in inženirinška firma s to licenco. Edina je tudi na vsem območju nekdanje Jugoslavije. Licenco, ki jo izdaja Federalni Iz Ljubljane niso rekli ničesar Slabe ceste so tudi cokla razvoja v KS Žužemberk - Proti Trebnjemu po pesku, ob Krki kakor po makadamu - Dvor dobi pločnike? - Žužemberk med industrijo in turizmom ŽUŽEMBERK - “Če se v neki zaselek ne morejo pripeljati s tovornjakom po živino, če do kmetijskega poslopja ne morejo gasilci s cisterno in če ni vodovoda, od koder bi črpali vodo v primeru požara, veijetno takega krqja ni mogoče razvijati.” Na ta način opozaija Franc Škufca, predsednik sveta KS Žužemberk, na nerazvitost posameznih predelov žužemberške krajevne skupnosti in kar vsega območja Suhe krajine. Preozka pot, ki jo omenja Škufca, do Dvora”. To so Žužemberčani na- je bila problem v zaselkih Sevnica in Tržno, dokler je niso letos razširili. Delo so opravili v tednu dni. Veliko drugih cest v krajevni skupnosti je v slabem stanju, čeprav so širše. Na take porazne cestne razmere je krajevna skupnost opozorila v dopisu, naslovljenem na Republiško upravo za ceste in na novomeški izvršni svet. V dopisu opozarja, da je na žužem-berškem območju še vedno približno dva kilometra dolg neasfaltiran odsek regionalne ceste med Cvibljem in Dobravo, se pravi do meje s trebanjsko občino. Druga neustrezna cesta take kategorije vodi po dolini Krke. Na njej je sicer asfalt, vendar “je neustrezna za sodoben promet zaradi tehničnih elementov. Poleg tega je vozišče tako, da se lahko primerja le z makadamskim. Posebno problematičen je odsek od Dolnjega Kota vedli v omenjeni dopis, v katerem si želijo tudi prepotrebne pločnike na Franc Škufca Dvoru, in sicer ob tej regionalni cesti. Iz Novega mesta je prispela obljuba, da bodo to perečo cestno problematiko zanesljivo uvrstili v načrt bodočih cestnih posodobitev. Ljubljani se očitno ne zdi potrebno odgovoriti Žužemberku, saj se RUC ni odzvala v Žužemberk z ničemer. Drugače kot z dopisi, ki naj bi zagotovili denar, si Žužemberk pač ne more pomagati. Lastnih finančnih virov ima vse manj, ker gospodarstvo na območju krajevne skupnosti ni bogato, zlasti ne po očitni krizi Iskre. Prošnje do premožnejših so že zalegle in ob vseh pomanjkljivostih občinske in državne politike glede Suhe krajine je treba poudariti, da Novo mesto kar prispeva za naložbe v žužemberški razvoj. Ob tem Žužemberk niha med vprašanjem, ali naj si obnovi tovarne, in med vprašanjem, ali naj razvija turizem. Vodstvo krajevne skupnosti meni, da bi imel kraj več koristi od turistov, samo pokazati bi se jim moral. Letos izdani turistični prospekt v več jezikih je gotovo pravi način za to. M. LUZAR licenčni center pri Gosstroju Rusije, je predpisal leta 1991 Sovjet ministrov in jo je potrebno pred začetkom gradnje predložiti RUsiji, kar velja od letošnjega maja. Pionir je na ruskem tržišču, ki torej pripira vrata tujim gradbincem, že uveljavljeno podjetje. V letošnjem letu je z ruskimi investitorji podpisal dve manjši pogodbi za projektiranje in gradnjo hotela v Moskvi. Da bi lažje delal na vzhodnoevropskih tržiščih, je lani septembra odprl v Moskvi lastno predstavništvo. V Rusiji Pionir sicer dela več kot deset let; v 70. letih je že gradil na Poljskem. V Rusiji je do nedavnega izvajal dela v sodelovanju s slovenskimi firmami, kot so Metalka, Smelt in Kovinotehna. Za pridobitev omenjene licence in vrste gradbenih del v Rusiji ima zasluge inž. Irena Benčina-Gostiša iz Pionirja. NOVO MESTO - V času, ko je v trgovinah toliko glasbenih kaset in tako veliko aparatov za predvajanje tovrstne glasbe, ne manjka pa niti muzikantov, je povsem razumljivo, da bodo gostilničarji poleg hladne pijače in morda preste na terasah zagotovili tudi glasbo. Samo prebivalci mesta ob Krki, ki živijo poleg nekaterih hmpnih lokalov, tega nočejo razumeti, medtem ko je krčmarjem to o glasbeni ponudbi popolnoma jasno. In ker meščanje tega nočejo, potem v nočeh tudi ne spijo. Raje poslušajo glasbeni ropot z gostilniške terase, čeprav jim ni všeč. Mnoge oči so uprte v ta poletni utrip in številna ušesa hočeš nočeš prisluhnejo, kaj svetu pojejo s kasete. Nekateri organi pa kot da manjkajo na tem svetu in se nič ne vmešajo, čeprav se meščanom godi, kot se pač godi in smo omenili. Prvi pismeni človek, ki bi šel naokoli in bi imel pravico pogledati, od kod gostilna Šimi okolici predvaja glasbo mnogih decibelov, bi verjetno zasledil na ovitku kasete strogo opozorilo na trak ujetega muzikanta ali založbe, da je javno predvajanje glasbe s te kasete prepovedano ali zabranjeno ali forbid-den. Gotovo bi se že vse uredilo, ko bi bilo jasno, kaj je javno predvajanje. Krčmar ali krčmarica namreč lahko ves čas trdita, da glasbo vrtita za svoj lastni užitek v svoji lastni gostilni. Če ji prisluhne še kdo iz okolice, je to pač njegova stvar. M. LUZAR • Use več je tistih, ki bi pri nas radi uporabili ameriški način: z rdečimi v rezervat. (Jurič) bivših ob-bo nova oblast, ki bo ukinila vaše! (Glas ljudstva) •Le ukinite privilegije lastnikov, kajti prišla bc last, ki bo ukinila vaše! ( Piknik na valovih Krke DVOR - Gasilsko društvo Dvor pripravlja za soboto, 7. avgusta, 1993, ob 19. uri tradicionalni Piknik na valovih Krke, ki bo hkrati tudi počastitev prevzema nove motorne brizgalne Rossenbauer. Kupili so jo s pomočjo občanov, obrtnikov, gasilske zveze in podjetij, omenimo pa naj zlasti: podjetje Suha krajina Commerce, Mizarstvo Jaklič, ERGO, d.o.o., Biro oprema Vovk iz Ljubljane, KS Žužemberk, Gostišče Štupar, Mizarstvo Novak z Brezovice pri Ljubljani, EMONA Ribarstvo, Ribarnico Ludvik Legan, Spravilo lesa Peter Bradač, avtoprevoznika Antona Zupančiča, Zavarovalnico Triglav, KZ Žužemberk, Žarek, d.o.o., Ljubljana, AG, d.o.o., Novo mesto in Zavarovalnica TILIA, d.d., Novo mesto, ki je tudi generalni pokrovitelj te prireditve. Novo motorno brizgalno bo blagoslovil * M \ • ■ Simona VVeiss dekan Franc Povirk. Ob 20. uri se bo pričel zabavni del prireditve s srečelovom, žrebanjem vstopnic in drugimi zabavnimi točkami, nastopila pa bosta tudi Simona Weiss in ansambel Oliver Tvvist. Novomeška kroi . t ■ ■ Hi J ARTUR - Novomeška ščeneta je zajel preplah, potem ko se je pred dnevi mudil v mondenih krajih olcrog mesta Artur, znani slovenski pes. Ker je blizu slovenskim vladnim krogom, so se mu skušala tudi prilizovati. Nikoli namreč ne veš v tem pasjem življenju, kdaj bo kakšna kost odveč in jo bodo zalučali iz Ljubljane sem dol. ODGOVOR - Franc Povirk je včasih potoval skozi Žužemberk in se je oziral na hrib na porušeno cerkev sv. Mohoija in Fortunata in je vzdihnil: “Le koga neki bo doletelo, da bo moral obnavljati to cerkev. Tisti bo revež!” Zdaj se že ve, kdo je nesrečnik: nihče drug kot taisti Franc Povirk, ki je zdaj dekan v Žužemberku. So že vedeli, komu naprtiti na pleča breme. Ampak gospod dekan ve, kako se lotiti stvari. Ne bo minilo več kot leto, ko bo cerkev na tistem hribu nova. HITRA DOSTAVA - V Ameriki nekateri japonski poslovneži potujejo s kotalkami, da se najhitreje prebijejo skozi neznansko ameriško mestno gnečo na določeni jim kraj. V Novem mestu kotalke niso potrebne. V tem mestu namreč nekateri poštatji že zdaj potujejo neveijetno naglo. Kako bliskovito potuje pošta v tem mestu, vedo povedati nekateri domačini. V Ulici Maijana Kozine dobijo četrtkov jutranji časopis istega dne ob 17. uri, v Ulici Slavka Gruma taka poštna pošiljka dospe že štiri do pet ur prej. Ena gospa je rekla, da je zadnji kadrovski manever na Otočcu preprečil, da »ohcetnom« ne bo več treba streči natakarjem in njim nadrejenim. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne Svil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Oska od 8. do 19 ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Sak K Roku 33 od 7. do 19.30: trgoma Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 1930: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19 ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna res od 7. do 20. ure: samopostrežba Azaiea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šempetru • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Topilce: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ-Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, B. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Boku 33 od 7. do 1930: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azaiea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS KLIC V SILI NOVO MESTO - Danes, v četrtek, vas bo pri telefonu 23-304 Čakala pedagogika med 19. in 21. uro. TREBNJE - Na vprašaja otrok, mladine in odraslih bodo odgovaijali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter med 15. in 17. uro na telefonu 44-293. 4 DOLENJSKI UST Št. 31 (2294) 5. avgusta 1993 Črnomaljski drobir TUDI TOJE TURIZEM I - Podgorec z onstran Gorjancev si je pred dnevi privoščil počitnice v rekreacijskem centru na Primostku, s katerim upravlja semiška Iskra. Podnevi je bil navdušen nad naravnimi lepotami, ponoči pa močno razočaran nad obnašanjem ljudi. Okrog desetih zvečer se je začel v kampu pravi direndaj: vožnja z motorji in avtomobili, vpitje in nasploh razgrajanje, ki je trajalo krepko čez polnoč. Skrbnik rekreacijskega centra je letos kamp ogradil prav zato, da ne bi ponoči nepridipravi obiskovalcem kalili miru. Zunanjih razgrajačev tako najbrž res ni več, zato pa so se naselili kar v kamp. Ogroženi Podgorec zatrjuje, da je prav tista vozila, ki so ponoči divjala okrog, videl podnevi parkirana ob začasnih poletnih bivališčih v kampu. TUDI TO JE TURIZEM II - Črnomaljski občinaiji pripravljajo prave ekspertize o tem, kako bi morali v občini razvijati turizem. S tem le ponovno dokazujejo, da papir vse prenese. V praksi je namreč vse pre-fdne nja zaželel kav smetano, je dobil pojasnilo, da smetane nimajo, ker jim je še niso pripeljali. Do najbližje prodajalne pa je le dobrih sto metrov. GRB - Kinološko društvo Črnomelj je izvršni svet zaprosilo za soglasje, da bi smelo v znaku svojega društva uporabljati črnomaljski grb. Pred grbom naj bi bila pasja glava. Medtem ko se nekateri člani niso mogli odločiti za takšen predlog, pa so drugi menili, da bi lahko tudi tako s pomočjo društva promovirali svojo občino. Že od daleč bi se videlo, kateri občini pripada društvo. Predvsem pa, da je ta občina na psu... [Sprehod po Metliki; METLIKA SE JE ZNAŠLA v televizijski oddaji Nedeljskih 60, v rubriki, ki naj bi ji prinesla glasove glede urejenosti. V minutki programa so bile prikazane znamenitosti mesta, celo minuto pa je imel na razpolago tudi humorist, ki naj bi priboril Metliki še dodatne točke. Vse skupaj je bilo bolj žalostno kot zabavno, saj sta minuti vsekakor premalo že za prijazen “dober večer”, kaj šele za predstavitev mesta, zgodovinsko in kulturno bogatega. “Vsemogočni” Mito Trefalt bo moral rubriki o turistični uspešnosti slovenskih krajev posvetiti več časa, sicer bo težko našel sodelavce, ki se bodo pripravljeni izpostavljati prek ekranov v času, ki zadostuje kvečjemu za jrozdrav, kašljanje in kisel nasmeh. LETOŠNJE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE na grajskem dvorišču bo zaključilo Trinajstoprase. Sestavljajo ga Igor Cvetko, Tomaž Rauch in Roman Ravnič. Fantje so uspešno nastopali že po Italiji, Belgiji, Avstriji, Argentini in drugod. Pri igranju uporabljajo stara, za Slovenijo značilna glasbila, repertoar pa obsega instrumentalno glasbo vseh slovenskih pokrajin. Trio bo moč slišati 28. avgusta ob 20. uri in upati ie, da se Metličani ne bodo obnašali kot do trinajstega praseta, ki mora poginiti, ker ima njegova mati le dvanajst seskov. V PRILOZJU PRI METLIKI bo 22. avgusta velika “fešta”, namenjena otvoritvi športno-rekreativnega letališča ter partizanskim jubilejem. V kulturnem programu bodo nastopili: Partizanski pevski zbor, Metliška mestna godba, Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, gojenci Glasbene šole Metlika ter recitatorji iz Osnovne šole Podzemelj. r Trebanjske iveri ' OBNAŠANJE - Gospa Margaret Atelšek z Urada za begunce se pri pogajanjih s Trebanjci o usodi begunskega centra na Čatežu malo čudno obnaša. Iz tamkajšnje šole bi rada odnesla vse, kar so vložili vanjo, kot da je poslopje državna, ne pa občinska last. Morda prispeva k takemu trdemu komuniciranju tudi sorodno ime gospe iz Ljubljane z “železno lady” iz Londona. Na trebanjski občini so zaenkrat še dedci na oblasti, zato so sklenili, da bodo dali Ljubljani vedeti, da so zaenkrat še oni gospodarji poslopja. LAŽI? - Kdor je bral članek na športni strani 29. številke Dolenjskega lista se je lahko seznanil z razlogi, zakaj je odstopil odbor za šport v trebanjski občini. Seveda je tudi na trebanjski izvršni svet prišel dopis odbora, v katerem pojasnjuje razloge za odstop. Ker odbor izraža tudi dvom glede zapisnika 57. seje, ki ga je vlada že potrdila, je predsednik vlade Jože Rebolj predlagal, naj posebna delovna skupina (Žvonka Falkner, Marko Grandovec, Ana Nahtigal in Anka Ostanek) preveri verodostojnost zapisnika v primerjavi z magnetogramom. Župan Ciril Pungartnik je bil bolj razkurjen in je menil, da “izvršni svet ne more biti tiho ob tako tendencioznem in lažnivem članku," IZ NKŠIH OBČIN r?‘fK'd lilOl IZ NKŠIH OBČIN Vladi so dali ultimat Viničanom je dovolj čakanja - Če vlada ne bo uresničila zahtev, n^j pozabi na zeleno mejo VINICA - Od dobrih 60 kilometrov Kolpe, ki obliva Belo krajino in je hkrati državna meja, jo skoraj polovica pripada viniški krajevni skupnosti. Ta najjužnejša KS v Sloveniji šteje 2.300 prebivalcev. Nosilec gospodarstva je Novoteks, v katerem je poleg domačinov kar tretjina zaposlenih iz sosednje Hrvaške. Po besedah predsednika sveta KS Jožeta Starešiniča bi lahko glede na naravne danosti cvetel tudi turizem, ki pa je slabo razvit. Zaradi nerazčiščenih odnosov ob meji letos ni niti tistih tujcev, ki so nekdaj zahajali v tukajšnji kamp. Starešinič priznava, da v zadnjem času poskušajo oživiti turizem. Na Sinjem Vrhu so nedavno ustanovili turistično društvo, ki ima velike načrte, v Ziljah se razvija biološko-turistična kmetija, veliko možnosti je za lovski turizem. Velik problem pa so ceste, saj je še precej makadamskih, a tudi asfaltirane so v slabem stanju, zlasti tista od Črnomlja do Vinice. Drugi velik problem je vodovod. “Voda iz Kolpe, ki je speljana v naš vodovod, je oporečna, prav tako kapnica, ki jo ponekod še uporabljajo. Načrtovana je povezava našega vodovoda s črnomaljskim vodovodnim sistemom, toda gradnja je zaradi kamnitega terena počasna,” pravi predsednik Starešinič. Vse bolj očitno je, da Viničane mineva potrpežljivost. Čakati morajo na ceste, na vodovod, pet let po tem, ko je bilo telefonsko omrežje že zgrajeno in ko so zanj prispevali po 4.000 DEM, so čakali na številke. “Menimo, da se je naš denar predolgo prelival v centre in da bi bil že čas, da nam ga začno vračati. Sicer naj naša vlada pozabi na projekt zelene meje,” pove Jože brez dlake na jeziku. In ne govori na pamet. V KS so natačno sestavili zahteve do vla- fcjji de. “Zahtevamo, da najpozneje v dveh letih opravijo rekonstrukcijo ceste Črnomelj - Vinica in Vinica - Stari trg, uredijo v Vinici mednarodni prehod za blagovni promet ter petkrat več denarja namenijo za demografsko ogrožene, ki bi ga mi koristno porabili za vodooskrbo. Seveda smo krajani -tako kot doslej - pripravljeni veliko prispevati tudi sami, toda upravičeno pričakujemo še podporo države,” pove v imenu krajanov Starešinič. M. B.-J. E Po osmih letih le pritekla voda Na Gornjem Suhoiju so končno naleteli na tolikšno količino pitne vode, da so jo lahko poslali v vodovodno omrežje - Po poskusnem črpanju odločitev, kako naprej GORNJI SUHOR - Po osmih letih geoloških raziskav in šestih vrtinah, ki so jih v tem času zvrtali v metliški občini, da bi našli dodatno pitno vodo za vedno žejni metliški vodovod, so pred dnevi končno stekli v vodovodno omrežje prvi litri pitne vode iz črpališča na Gornjem Suhoiju, ki je postavljeno na vrtino, imenovano RA-2. Vrtina sega 250 metrov globoko, črpalka pa je na globini 180 metrov. Prvi črpalni poskus je bil narejen avgusta 1991 s črpalko na globini 190 metrov. Takrat so načipali 3,3 litre vode na sekundo. Drugi črpalni poskus pa so opravili od 20. do 27. julija letos in sicer na izpust in črpanje v rezervoar na Hrastu. 180 metrov globoko so vgradili močnejšo črpalko, ki je načrpala skoraj 7 litrov vode v sekundi. Vendar se je pri takem črpanju nivo vode v dveh urah znižal do črpalke. Zato so se raje odločili, m *m U ZGODOVINSKI DOGODEK - Ko so pred tednom dni člani občinskega izvršnega sveta in predstavniki Komunale prišli poskusit pitno vodo iz prve vrtine, iz katere po dolgoletnih raziskavah v metliški občini uporabljajo vodo, so jih z obloženo mizo \o mizo prijetno presenetili prebivalci Gor-pokazali, kako hvaležni so jim, da njihov njega Suhorja. S tem so jim vodovod ne bo presahnil ob vsaki suši Predsednik krajevne skupnosti Suhor, Slavo Brunskole, je dejal, da je to zgodovinski dogodek ne le za njihovo krajevno skupnost, ampak za celo občino. (Foto: M.B.-J.) Na Čardaku znova bojkotirajo Stanovalci nočejo plačevati ogrevanja iz skupne kotlovnice skozi vse leto - Velike izgube Komunale, ki je prepričana, da je bila racionalna - Koncesija? ČRNOMELJ - Čeprav smo v najvišji poletni sezoni, se jim v črnomaljski Komunali prav te dni sukajo misli največ okrog ogrevanja iz skupne kotlovnice na Čardaku, pa najsi gre za minulo ali prihajajočo kurilno sezono. Pravzaprav se težave z ogrevalnem in predvsem s plačevanjem le-tega vlečejo že od konca lanskega leta, ko je morala Komunala spustiti cene te storitve na majsko raven. Vse pa kaže, da bodo težave tudi v prihodnje. Komunala je minulo kurilno sezono zaključila s 14,5 milijona tolaijev izgube. Da bi ublažil izgubo, je izvršni svet že letošnjega januaija sprejel sklep, s katerim je kurilno in s tem tudi plačilno sezono podaljšal od sedmih na dvanajst mesecev. Kljub temu se primanjkljaju ne bi mogli izogniti, bil pa bi za polovico manjši, če bi seveda uporabniki poravnavali obvezosti redno vse leto. Prav tu pa se je zataknilo, saj je izvršilni organ skupnosti stanovalcev naselja Car-dak ugotovil, da je bila minula ogrevalna sezona končana maja in se je zaključila s plačilom obroka v juniju. Zato svetuje stanovalcem, da nadaljnjih položnic ne plačajo več. Na Komunali so prepričani, da se bo večina stanovalcev ravnala po tem nasvetu. Izračunali pa so, da znašajo njihove terjatve do porabnikov toplotne energije do pričetka nove kurilne sezone kar 6,8 milijona tolarjev. Stanovalci sicer priznavajo, da bi bilo zanje racionalneje plačevati ogrevanje skozi vse leto, a Komunali očitajo, da potem, ko se je odločila za 12 obrokov, te ni primemo znižala, ampak celo povišala. Zato so se pritožili na republiški tržni inšpektorat, ki je ugotovil, da Komunala ni kršila uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin. Zaradi težav med kurilno sezone in najnovejšega bojkota plačevanja ogrevanja na Komunali pravijo, da je onemogočeno normalno poslovanje in tudi priprave na novo ogrevalno sezono. Zato izvršnemu svetu predlagajo, da z javnim razpisom odda ogrevanje drugemu podjetju ali obrtniku ali da prevzamejo upravljanje kotlovnice stanovalci s Čardaka. Če pa se IS odloči, da bo za ogrevanje še naprej skrbela Komunala, ji mora zagotoviti tudi pokrivanje izgub. Na IS so menili, da bodo sicer proučili predlog o oddaji koncesije za kurilniško dejavnost. Hkrati pa niso sprejeli početja stanovalcev ter zagrozili, da se kaj lahko zgodi, da bo konec ogrevanja iz kotlovnice po cenah, ki si jih bodo stanovalci sami postavljali. Mimogrede: sedaj je povprečna cena za ogrevanje kv. metra stanovanjske površine 49,15 tolaija. Hkrati črnomaljska vlada vztraja, da Republika Slovenija prizna komunalam cene, ki bodo pokrivale stroške enostavne reprodukcije. Predlaga tudi, da se pristojnosti oblikovanja cen komunalnih storitev prenesejo na občine. M. BEZEK-JAKŠE Oblast se požvižga na pripombe Trebai\jci zaman čakajo na kakršenkoli odgovor z republike glede svojih pripomb o novi inačici avtoceste - Ostro zavračajo očitke bivšega in sedanjega novomeškega župana PREMALO PROSTORA V PRENOVLJENI ŠOLI METLIKA - Ministrstvo za šolstvo in šport financira adaptacijo nekdanje osnovne šole, v katero sc bo prihodnje šolsko leto preselila metliška srednja šola tekstilne usmeritve. Obnova prostorov naj bi bila po načrtih končana do letošnjega 20. avgusta, vendar bo v prenovljenih učilnicah dovolj prostora le za teoretični pouk, medtem ko bo praktični pouk za eno leto še ostal v prostorih Beti. REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK BO 17. OKTOBRA TREBNJE - Prvotno predvideni datum referenduma za uvedbo samoprispevka v trebanjski občini za sofinanciranje izgradnje doma starejših občanov, 19. september, so odborniki trebanjske občinske skupščine na predlog predsedstva te skupščine spremeniti oz. prestavili na nedeljo, 17. oktobra, ker naj bi imeli ljudje, zlasti kmetje, v septembru še veliko kmečkih opravil in bi bila lahko vprašljiva udeležba na referendumu. O usodi doma starejših občanov in uvedbi enoodstotnega občinskega samoprispevka od plač, pokojnin in katastrskega dohodka za obdobje 5 let, s čimer bi zbrali blizu 241 milijonov tolaijev, se bodo torej volilci odločali skoraj mesec dni pozneje, kot so sprva predvidevali na občinskem sekretariatu za občo upravo in družbene dejavnosti. Odborniki so tudi sklenili, da bodo iz občinskega proračuna krili razliko (gre za skupaj da bodo na sekundo načrpali le 4 litre, zato pa bo črpalka lahko delovala nepretrgoma. Se ta količina vode je namreč za vodovod, ki naj bi ga “pokrivalo” črpališče na Gornjem Suhorju prevelika, zato so jo poslali tudi v ostalo omrežje. V preteklem tednu so začeli že z montažo tlačne- • Po besedah predsednika izvršnega sveta Jožeta Matekoviča se bodo na osnovi rezultatov enomesečnega poskusnega izkoriščanja vode iz vrtine na Gormem Suhoiju odločili, kako naprej. Ce bodo rezultati ugodni, bodo začeli vrtati še eno vrtino v višinskem delu metliške občine. Če bodo tudi tam naleteli na zadostne količine vode, bodo lahko rešili suše ves vodovod v višinskem delu občine. ga voda v Bušinji vasi, tako da bo vodo moč črpati v rezervoar v Bušinji vasi ali na Hrastu. Težava je le, ker je omrežje staro že tri desetletja in cevi težko prenašajo večje pritiske vode. Že po prvem črpalnem poskusu so bili iz vrtine vzeti vzorci za kemično in bakteriološko analizo. Rezultati so bili ugodni. Po drugem črpalnem poskusu so prav tako vzeli vzorce, ki pa konec preteklega tedna še niso bili znani. Po zagotovilu novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno, ki je jemal vzorce, je po že opravljenih analizah moč trditi, da je vodo iz vrtine RA-2 moč uporabljati kot pitno. Njena kvaliteta je namreč približno takšna kot v zajetju v Rajakovičih, temperatura pa je 9,8 do 10,5 stopinj Celzija, torej je za stopinjo do dve hladnejša kot v Rajakovičih ali metliškem Obrhu. M. BEZEK-JAKŠE V devetih KS že plačujejo samoprispevke Občinski samoprispevek za dom starejših občanov TREBNJE - Krajani v devetih krajevnih skupnostih trebanjske občine plačujejo krajevne samoprispevke. Poldrugi odstotek od plač, pokojnin oz. katastrskega dohodka plačujejo krajani KS Veliki Gaber, po 2 odst. v KS Čatež, Dobrnič, Knežja vas, Mirna, Mokronog in Šentrupert, 2,5 odst. krajevnega samoprispevka odtegujejo Trebeljanom, kar 3 odst. pa krajanom suhokraiinske krajevne skupnosti Scla-Šumbcrk. Se bo v teh KS po 19. septembru letos pridružila dodatna, 1-odstotna obremenitev, v preostalih KS pa povsem nova, to je 1-odstotni občinski samoprispevek za izgradnjo doma starejših občanov v Trebnjem? Na zadnjem zasedanju trebanjske občinske skupščine so poslanci načeloma podprli načrt, da bi sc na ravni občine vendarle lotili te prepotrebne naložbe, da bodo na jesen življenja svojci imeli bliže do svojih ostarelih sorodnikov. Ti bi sc v domačem okolju bolje počutili kot zdaj proračuna Krm razliKo (gre za sKupaj v sosednjih in tudi bolj oddaljenih približno 1,5 milijona tolaijev) nad domovih. Te so pomagali graditi tudi 2 odstotka krajevnega samopnspev- Trebanjci, ko pa bi morali oni priti TREBNJE - Iz Ljubljane doslej Trebanjci niso dobili še nikakršnega odgovora na svoje pripombe o novi inačici avtoceste na odseku Pluska -Trebnje - Ponikve. Zato bodo ponovno zahtevali od republike, naj jim vendar nekaj odgovori in začne pospešeno izdelovati dokumentacijo, da bi čimprej prišli do primerjalne analize o prednostih in pomanjkljivostih stare in nove variante, so sklenili na seji trebanjskega izvršnega sveta pretekli četrtek. Predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj je že na zadnjem zasedanju vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine ostro zavrnil očitek, ki ga je iz ust državnega sekretaija Marjana Dvornika prenesel odbornik Franci Smolič (SKD), češ da občina Trebnje zavira gradnjo avtoceste. Rebolj je poudaril, da je očitek neupravičen, saj taka podtikanja trajajo že 3 do 4 leta, in je vprašal, zakaj potemtakem niso avtoceste zgradili vsaj do Biča, to je do meje s trebanjsko občino. V tem času pa bi Trebanjci že zagotovo uredili vse potrebno. Rebolj je še povedal, da je ta očitek na rovaš Trebanjcev na- slavljal bivši predsednik novomeške občinske skupščine, ponavlja pa ga tudi sedanji. Kot je povedal poslanec državnega zbora Alojz Metelko, ko je odgo-vaijal na vprašanje odbornika Naceta Dežmana, kaj so “naši poslanci naredili, da bi še pred letom 2000 pričeli graditi avtocesto Ljubljana -Obrežje”, se je z osamosvojitvijo Slovenije spremenil strateški pomen omenjene ceste. To pa s pridom iz- korišča močan štajerski lobi, ki si je zagotovil prednostno gradnjo z bencinskim tolarjem. Minister za promet Igor Umek in državni sekretar Marjan Dvornik sta po besedah trebanjskega župana proti zaporam cest kot izraz protesta, pač pa sta za parlamentarno akcijo. V tej pa imajo zaenkrat Dolenjci, žal, silno majhne možnosti za uspeh. P. PERC ka, kolikor naj bi še poldrugo leto plačevali krajevni samoprispevek v KS Trebelno in dve leti v KS Sela - Šumberk. • Krejani krajevnih skupnosti Trebije in Štefan (KS Do!et\ja Nemška vas po besedah direktorice Zavoda za urbanistično načrtovanje Trebnje Vide Šušterčič niti na dodatno pisno urgenco ni odgovorila) podobno razmišljajo o novi inačici avtoceste na odseku Pluska - Trebnje - Ponikve kot trebanjska vlada. Svet KS Trebnje novo traso avtoceste načeloma podpira, predlaga pa, my se dodela, da bo primerljiva s traso po dolini Temenice v vseh elementih in po cestnem režimu. Trebanjci so še predlagali, naj bi novo traso pre- maknili nad Belšinjo vas. KS Štefan pa pripominja, da je območje Zidanega mosta zelo ozko in ne prenese nove avtoceste. Trasa od mostu Pluska nnj se nadaljnje v smeri nad Belšinjo vasjo (z usekom ali tunelom), pri vasi Benečija pa nnj bi cesta prišla predvideno traso. KS Štefan meni, da bi s takim predlogom odpravili ozko grlo pri Zidanem mostu, obstoječa cesta pa bi ostala kot obvoznica. Cesta prek Štefana nikakor ne more služiti več kot obvoznica, nam je povedal predsednik KS Jože Vencelj. KDAJ POSODOBITEV CESTE DOBRAVA-ŽUŽEMBERK? DOBRNIČ - Trebanjski občinski odbornik Silvo Prpar je protestiral v imenu Suhokra-jincev, ker cesta Dobrava -Žužemberk še ni predvidena za posodobitev. Pisali so že ministru in svojemu poslancu Lojzetu Peterletu, ki je sicer nekaj obljubil, in ministru za promet Igorju Umku. Ta cesta je tako razdrapana, da ima voznik motornega vozila občutek, kot da bi se peljal po lojtri. Trebanjski župan Ciril Pungartnik soglaša, da je cesta res obupna, da pa je trebanjske le okrog 600 m, v novomeški občini pa kar 2200 m. Državni sekretar za ceste Marjan Dvornik je po Pungar-tnikovih besedah obljubil, da bo ta cesta na vrsti za posodobitev naslednje leto. Trebanjci, ko pa bi morali oni priti na vrsto, so zavoljo raznih reorganizacij na republiški ravni izpadli, predvsem pri bivši skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot je povedal nekdanji župan Nace Dežman, bi morali osvežiti dogovore, sklenjene na posvetih v preteklih letih na ravni regije, po katerih bi domovom starejših občanov v Novem mestu, Metliki in Črnomlju naposled sledila nodobna zgradba še v Trebnjem. Če na zdajšnjem zavodu pokojninskega zavarovanja slišijo kaj na to uho, bo kmalu znano. Vsekakor pa bodo krajani KS, kjer že plačujejo več kot 2 odst. krajevnega samoprispevka, upravičeno vztrajali, da ni jim iz občinskega proračuna zagotovili znižanje prispevne stopnje, če naj bi bili uspešni izidi referendumov za samoprispevek tudi v njihovih okoljih. S samoprispevkom naj bi v petih letih v občini zbrali za dom starejših občanov blizu 241 milijonov tolaijev. P. P. • • Zakoni o cestah bodo skregali slovenski narod, prometni minister pa se bo smejal. (Toplak) fH Ul IZ NKŠIH OBČIN r%m IZ NtkŠIH OBČIN cs Kriza spet oživlja suhorobarstvo Priprave na letošnji tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva, ki bo v nedeljo, 5. septembra - V ribniškem muzeju nadaljujejo s prenovo suhorobarske zbirke RIBNICA - Tudi prirediteljem letošnjega tradicionalnega sejma suhe robe in lončarstva v Ribnici je jasno, da je treba prireditev nekoliko popestriti. Zato so se odločili, da sejem, ta bo v nedeljo 5. septembra, pripravijo nekoliko drugače. Letošnja novost bo praktičen prikaz dejavnosti konjeniškega kluba in kinološkega društva. Osrednji del trga bo rezerviran za obrtnike in prodajalce s kakovostnim blagom, kar pomeni, da tam ne bo kramarjev in kiča. Zanje so določene preostale ulice v središču mesta. Organizatorji pričakujejo, tako kot vsako leto, veliko število obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije. PREPROSTEJE Z DOMAČO ŽIVALJO PREK MEJE KOČEVJE - Kočevska veeterinar-ska inšpekcija je prejela obvestilo Republiške veterinarske uprave, da še do 30. septembra velja poenostavljen promet z domačimi živalmi prek meje. To pomeni, da za prehod meje s Hrvaško s psom, mačko, pticami itd. zadostuje le zdravniško spričevalo, da je prehod možen na vseh prehodih (in ne le tam, kjer so veterinarski pregledniki) in še, da je z istim spričevalom možno prekora&ti mejo v sezoni dopustov (do 30. septembra) tudi večkrat. ZA NAJBOLJ UREJENO KMETIJO KOČEVJE, RIBNICA - Konec prihodnjega tedna se bo iztekel rok za oddajo prijav za sodelovanje v akciji Čista in urejena kmetija, ki jo v okviru aktivnosti ob letošnjem letu turizma pripravljata kmetijski svetovalni službi za območje Kočevja in Ribnice. Vanjo se še vedno lahko vključijo vsi zainteresirani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ne glede na velikost svoje kmetije oz. obseg proizvodnje. Prijave za sodelovanje lahko sporočijo na enoto kmetijske svetovalne službe v Kočevju na Kolodvorsko 23 ali Šeškovo 15 v Ribnici. Ob zaključku akcije bosta posebni strokovni komisiji, po enotnih kriterijih (videz gospodarskega poslopja, hiše, hleva in gnojišča, prehod v kulturno krajino, odnos do vasi in vaške okolice ter celoten vtis kmetije) izbrali najbolj urejeno kmetijo v kočevski in ribniški občini. Nagrajencem iz Ribnice bodo nagrade in diplome podelili septembra ob ribniškem sejmu, nagrajencem iz Kočevja pa ob občinskem prazniku v začetku oktobra. M. L.-S. VEČJA POŽARNA VARNOST IN MANJ ŽEJE - Preteklo soboto so tržiški gasilci kolegom iz drugih društev in krajanom predstavili 9500- litrsko avtocistemo. Prri obnovi rabljene cisterne, ki so jo kupili od zasebnika, je največ pomagala krmeljska Metalna, pri nabavi pa so prispevali tudi krajani in sevnitka občinska gasilska zveza. Vsem se je zahvalil predsednik GD Tržišče Branko Debeljak, predsednik sveta KS Marjan Jamšek pa je poudaril pomen pridobitve za večjo požarno varnost v Mirenski dolini in omilitev posledic suše za vse številnejše izmed okrog 5000 prebivalcev. Na posnetku: poveljnik GD Tržišče Lojze Škoporc predaja ključe cisterne šoferju Janezu Pungrčarju. (Foto: P. Perc) Odpravljen bo sum o vodi Potočani in Dragarci bodo kmalu pili boljšo pitno vodo - G. Klarič o n^jvečji Hydrovodovi naložbi LOŠKI POTOK - Že pred dvema letoma je bila kupljena čistilna naprava za potoški vodovod, in sicer z denarjem, namenjenim demografsko ogroženim področjem. V zadnjih nekaj letih, še zlasti potem, ko je bila narejena nova vrtina, se je začela občasno pojavljati kalnost vode. Vsaj dvakrat je krajevna skupnost pisno opozarjala porabnike, da je treba vodo prekuhavati, nikoli pa ni obvestila preklicala, tako da je obstajal stalen sum o oporečnosti vode. V začetku julija je kočevsko podjetje Gramis začelo z obsežnimi gradbenimi deli. O tem smo se pogovarjali z g. Klaričem, tehničnim vodjem Ilydrovoda Kočevje, ki je povedal: “Seveda poznamo problem z vodo. Sama velikost gradnje in ureditev priključkov pa pomenijo izred- no zahtevno delo tudi zaradi izredno težkega terena ob razdelilni postaji nad vasjo Travnik. Čistilna naprava, katero je izdelalo podjetje Hidro-metal v Mengšu, je mehanska naprava, kot filter pa bodo uporabljali kremenčev pesek in oglje. Vzporedno bomo sedanjo klorinacijo, ki je locirana ob zajetju, prenesli in vgradili pri novi čistilni napravi. Celotni sklop naprav bo nared do konca septem-a približno 2500 prebivalcev (vodovd napaja tudi dele Jeseni še več brezposelnih Podoba mai\j črna kot v regiji * 962 brezposelnih, za petino več kot lani - Bolj pestra javna dela SEVNICA - Ob koncu prvega polletja so v sevniški občini evidentirali 962 iskalcev zaposlitve, to je sicer kar za petino več kot lam v tem času, v bolj slabo tolažbo nezaposlenim Sevmčanom pa je vsaj to, da ie v preostalih dveh občinah sie ir v sevniški občini bilo tako v lan- posavskih občinah brezposel naraščala še hitreje in da je tudi sofinanciranjem pripravništva jim enoti republiškega je uspelo zaposliti 64 Sevničanov. ilovanje v Sevnici Uvodnih seminariev o podjetništvu skem polletju Skrbi pa, ker v zavoda za zaposlovanje pričakujejo jeseni večji porast brezposelnosti, ne le zaradi priliva mladih iz šol, temveč tudi zavoljo presežnih delavcev. Saša Mohorko ugotavlja, da se že nekaj časa zmanjšuje delež iskalcev zaposlitve, starih do 26 let, nara&a pa odstotek žensk in iskalcev prve zaposlitve. Razmerje med registrirano brezposelnostjo in zaposlenim delom aktivnega prebivalstva, kot na kratko na zaposlovanju imenujejo relativno brezposelnost, je pod regijskim povprečjem in znaša 12,8 odst. Ob tem ni mogoče zanikati ugodnih učinkov ukrepov aktivne poli- na zaposlitev v usnjarski, kovinski industriji in gradbeništvu ter nekaj malega v gostinstvu in trgovini. Jezikovne, računalniške, strojepisne tečaje, za vodenje poslovnih knjig, za zidarje in varilce je letos obiskovalo 64 oseb. Zadnje letnike srednjih, višjih in visokih šol je s pomočjo zavodove subvencije šolnine obiskovalo 20 mladih. S tike zaposlovanja. Letos je bilo v ike programi poslitev vključenih 143 oseb, od raznolike programe pripi "tega 59 v redno pripravo delavcev • V javna dela, in sicer pomoč ostarelim na domu, oskrbo beguncev, vzdrževale cest, zelenic in odpravo elementarnih nesreč je vključenih 53 brezposelnih Sevničanov. Razmisliti bi kazalo še o tistih javnih delih, Kjer bi lahko sodelovalo več mladih z višjimi stopnjami izobrazbe. seje udeležilo 44 oseb, 591 pa jih je izkoristilo nasvete zunanjin svetovalnih služb v zvezi s samozaposlitvijo. Za odpiranje novih delovnih mest - samozaposlitev je vložilo zahtevke za po 150.000 tolarjev stimulacije 40 Sevničanov. kočevske občine) odpravljeno moreče nekajletno sumničenje o vodi.” Nedvomno bo to največja investicija v tem letu na območju krajevne skupnosti Loški potok. Informacijo o številkah nam je dal direktor Hvdrovoda Janko Veber, ki pravi: “Za Hydrovod je to prav gotovo ena iz med večjih investicij. Skupno bo naprava, ko bo začela delovati, vredna 7 milijonov tolarjev. Sicer pa je največja naložba Hydrovoda v tem letu izgradnja 5 vrtin v Sodražici, z vso opremo, ki bo vredna 30 milijonov tolarjev, bo pa nedvomno ve-mena za kočevsko in ribni- likega poi ško občin ino.” A. KOŠMERL Sicer pa ostaja glavni poudarek sejemske prireditve na praktičnem prikazu izdelovanja suhe robe, ki je pred časom rezalo kruh velikemu številu ljudi v Ribniški dolini. Tudi danes, spričo vse težjih gospodarskih razmer v občini, postaja v šte- •PRENOVA SUHOROBARSKE ZBIRKE - Kustodinja ribniškega muzeja Mojca Šifrer je lani začela raziskovati način živ|jei\ja ljudi v Loškem potoku v obdobju 1800 -1940. To obmoijje je v etnološki stroki še vedno neraziskano. V muzeju v ribniškem gradu hranijo 591 predmetov. Lani so vse predmete konser-virali in zbirko pripravili za obiskovalce. Odkupili so tudi 129 starih razglednic Ribnice in okolice. Muzej nadaljuje prenovo suhorobarske zbirke. vilnih družinah suhorobarstvo pomemben, če ne celo glavni vir zaslužka. m. G. KRMELJ SKI OSNOVNOŠOLCI V PACUGU PACUG - Mladi dopisniki iz Krmelja, ki so nam celo šolsko leto pridno pošiljali svoje prispevke, so sedaj v soli v naravi v Pacugu. Odgovore na vprašanja, ki jim jih zastavljajo učiteljice, iščejo v naravi in knjigah, izdelujejo plakate, opremljene s slikami in zemljevidi. Ogledali so si soline in obiskali Piran, radi pa bi videli še piranski akvarij in se z barko peljali v Portorož. Takse ne dajo Z občnega zbora kočevske gasilske zveze - Predsednik Pavle Pogorelec KOČEVJE - Delegati gasilskih društev kočevske občine so na zboru občinske gasilske zveze 30. julija ocenili delo gasilskih društev v minulem štiriletnem obdobju. V občini deluje 21 društev, ki v povprečju sodelujejo v 60 intervencijah na leto. Ocena o požarni varnosti kaže, da je število požarov manjše, k temu pa so pripomogla tudi gasilska društva in njihovi člani. Pri obravnavi osnutka o varstvu pred požarom in osnutka o gasilstvu so delegati poudarili, da ne dovolijo prenosa požarne takse, ki jo vplačujejo zavarovalnice, iz vsote požarnih premij v republiški proračun. Ta denar naj bi za delo gasilskih društev in občinske gasilske zveze tudi v prihodnje vplačevali po občinah. Poudarili so tudi pomen prostovoljnega dela v gasilstvu, ki ga je treba v teh kriznih časih še pospeševati, odločno pa so nasprotovali tistim stališčem posameznikov, ki skušajo prostovoljno delo gasilcev usmeriti v drugačen tok. Na koncu so izvolili za predsednika občinske zveze Pavleta Pogorelca, za poveljnika Jožeta Buijo in za tajnika Milana Simčiča ter se zahvalili vsem članom, ki so s prostovoljnim in prizadevnim delom pripomogli k uspešnemu delu gasilske organizacije v občini. V. DRAGOŠ Dovolj jim je republiškega “študiranja” Krejani sami začeli graditi dostop do Osilnice DRAŽBA NEPREMIČNIN BO 10. AVGUSTA KOČEVSKA REKA - V dokaz, da se vasi in zaselki na območju te krajevne skupnosti odpirajo vsem prebivalcem naše jdi nedavni sklep delavskega sveta javnega pod- jetja Snežnik, da se 10. avgusta na javni dražbi proda 33 nepremičnin. Nameravajo jih prodajati v Kočah, Primožih, na Mlaki pri Kočevski Reki, v Pod-lesju, Moravi, Štalceijih, Maver-cu, Novih Lazih, Ograji, Spodnji Brigi, Inlafu, Lapninjan in Rogatem Hribu. V. D. OSILNICA, FARA - Minulo soboto, 31. julija, so krajani Zgornje Kolpske doline začeli s pripravljalnimi deli za ureditev 11 km dolgega cestnega odseka po slovenskem obrežju Kolpe od Grivca do Mirtovičev, da bi ti kraji končno le dobili dostop do matere, bolje rečeno mačehe, Slovenije po slovenskem ozemlju. Odgovorni v republiškem vodstvu namreč že od osamosvojitve Slovenije “študirajo”, kako bi te kraje, ki so dostopni le prek hrvaškega ozemlja, končno povezali s Slovenijo po slovenski zemlji. Krajani so zdaj kar sami poprijeli za delo in širijo nekdanjo kolovozno pot tako, da bi bila Osilnica dostopna po slovenski strani vsaj z osebnimi in terenskimi avtomobili. Z deli bodo nadaljevali tudi to soboto, 7. avgusta, in sicer ob 8. uri, ob 13. uri pa bo v Srebotniku že zaključek prve faze del;, na srečanje so vabljeni poleg tistih, ki so oz. bodo prostovoljno delali (krajani, ekipe, PTT, Elektra, policije, Čest-nega podjetja), še predstavniki slovenskih ministrstev, pristojnih za obrambo, notranje zadeve, promet in zveze ter predstavniki občine Kočevje. Predsednik KS Osilnica dr. Stanko Nikolič, ki je glavni pobudnik in organizator teh del, je povedal, da je minulo soboto prišlo na delo 28 prostovoljcev omenjenih podjetij in ustanov ter še vasi Grivac, Laze, Srebotnik, Mirtoviči, Bosljiva Loka in Ložec pa tudi člani Turistično-športnega društva Kostel in Kultumo-športnega društva Osilnica. Predvidoma bo do te sobote cesta urejena za prevoz z osebnimi avtomobili razen okoli pol kilometra dolgega odseka od Srebotnika do cerkvice sv. Ane. Predsednik Nikolič je še posebno poudaril, da so ljudje delali zelo zagnano tudi zato, ker jim je dovolj republiškega cincanja in prepočasnega reševanja cestne povezave in drugih perečih zadev na tem območju. V bodoče pa pričakujejo krajani tega območja tudi več razumevanja republiških in drugih organov za njihove težave in potrebe pa tudi učinkovitejšo pomoč za reševanje najbolj perečih zadev na tem območju, predvsem pri nadaljnjem delu za ureditev cestne povezave s Slovenijo vse od Petrine prek Osilnice do Pod-planine. J. PRIMC DOVOLJ PRAZNIH OBUUB - Prebivalci vasi ob Kolpi so se naveličali čakati (Foto: M. Glavonjič) Skoraj pol mesa “izpod tepke”? Sevniška ldavnica ima razmeroma dosti dela navkljub hudi konkurenci pa tudi še vedno zelo razširjenim zakolom na črno - 70-odstotna zasedenost zmogljivosti SEVNICA - “Trdim, da vsaj 40 odst. potreb po mesu Sevničani zadostijo z nakupom mesa živali, zaklanih na črno ’pod tepko’. Tako meso je sicer cenejše kot iz naše klavnice, kjer moramo mesečno samo za živinozdravnike plačati okrog 200.000 tolarjev, je pa gotovo naše meso v vseh pogledih kakovostno in neoporečno,” pravi vodja klavnice sevniške M-Kmečke zadruge Tone Šerbec, direktorica zadruge Andreja Jamšek pa mu pritiju- je- Direktorica Jamškova še doda, da bodo tudi tisti, ki koljejo pod hruško, krepko pomislili, če se jim to splača, če bodo kdaj tudi oni plačevali vse te dajatve. V sevniški klavnici koljejo živino tudi za kmete in druge, za svoje delo pa zaračunajo le 21 tolarjev (z davkom!) za vsak kilogram mesa, lepo razkosan in ohlajen. Zavedajo se konkurence, zato ne smejo biti predragi s svojimi storitvami. Morda so tudi zato v zadnjem času zelo dobro, okrog 70-odstotno, zasedene, pred dvema letoma posodobljene zmogljivosti (za 90 ton mesa). V Posavju so jim lani z rekonstrukcijo klavnice sledili Brežičani, medtem ko republiška veterinarska uprava oz. pristojna inšpekcija začu- do dolgo gleda skozi prste. Zdaj v klavnici koljejo pretežno govedo in Tone Šerbec prašiče iz domače vzreje, s sevniških prašičjih minifarm, in le poredko še prašiče z ihanske velefarme. Tako vsak mesec pripravijo 50 do 65 ton mesa, v predelavi pa 5 do 6 ton hrenovk in različnih obarjenih pol-trajnih klobas. Šerbec pravi, da se ne da primerjati kakovost njihovega svežega mesa, z izmučenim, zamrznjenim mesom iz uvoza, kar so spoznali že tudi številni potrošniki. Meso pač ni tako poceni, da bi kupovali za nameček še slabo blago! Ševniško meso oz. mesnine gredo dobro v promet tudi v Ljubljani, Brežicah, na Mimi in Primorskem. Pri sevniški klavnici je tudi odkupna postaja govejih in svi njskih kož. Ljubljanski KO-TO je letos dal klavnici na voljo dva stroja, in sicer za izkoževanje govedi in za prašiče. Kože so zdaj boljše, zlasti svinjske kože pa še zmeraj nimajo prave cene. P. PERC MUZIKANTJE NAVDUŠILI -Prifarski muzikantje so pred kratkim navdušili poslušalce na prireditvi, ki je bila v gostišču Dallas. Nastopili so tudi na tradicionalni prireditvi dnevov piva v Kočevju in nekaj dni pozneje v Laškem na tamkajšnjem turističnem srečanju. Poželi so simpatije in so si že zagotovili nastop za leto. Z novo kaseto se prihodnje bodo pred odo predstavili 18. avgusta na radijski postaji Studio D v Novem mestu. KOČEVJE SE PRIPRAVLJA -Za letošnje pomembne jubilejne prireditve v Kočevju se na svoj način pripravljajo tudi v Mercator Kmetijskem gospodarstvu. H koncu gredo dela pri ureditvi kmečkega trga, katerega celoto sestavljajo veterinarska postaja, hranilnica in posojilnica KGP Kočevske, mesarija in restavracija Janez. Predvidoma pa bodo do prve jubilejne prireditve, 100. obletnice prihoda prvega vlaka v Kočevje, ki K) 17. septembra, postavili na središču kmečkega trga znamenje sv. Antona, zaščitnika kmetijstva. ŠENČUR PREDLAGAN ZA SEKRETARJA - Vodstvo občinske skupščine predlaga za novega sekretarja občinske skupščine Miloša Senčuija, ki je bil v zadnjem mandatu poslanec Zbora občin v slovenski skupščini. Šenčur naj bi zamenjal dosedanjo sekutarko Slavko Janša, ki bo pomočnica ravnatelja v OŠ ob Rinži. Na spremembo bo treba počakati do prvega jesenskega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine. RIKO IZGINJA - Težko je reči, kaj se te dni dogaja v ribniškem Riku, podjetju, ki je bilo v ne tako daljni preteklosti paradni konj ribniškega gospodarstva. Proizvodnja se je povsem ustavila, skoraj vsi delavci so doma na nekakšnem čakanju. Večina vodilnih pa je, preden se je začela ladja potapljati, zapustila podjetje. Zdaj se največ govori o “lastninjenju” po/ibniško. KULTURA OŽIVI J A - Številne dejavnosti v Javnem zavodu Miklo-va hiša kažejo pisano podobo dela te osrednje ribniške kulturne hiše. V knjižnici je prav živahno, tako da so pred kratkim predstavili knjige, zanimive za ženske, otroci imajo vsak mesec novo uganko, poleg tega pa tšn In“Vniino urorjiin mncfnvp” \/ še kviz “Knjige gradijo mostove”. V poletnem času bodo pr filmske predstave, ker v Ribnici ni- pripravili tudi majo kinodvorane. V galeriji so lani pripravili 6 razstav, ave sta bili v Modemi galeriji v Ljubljani in Obalni galeriji v Kopra. • Sanjal sem o stvarnosti. Kakšno olajšanje, ko sem se zbudil! (Lee) • lz česa si nastal, je odvisno od genetike, v kaj se boš spremenil pa od politike. (Lee) • Ljudje so danes bolj odtujeni, kot so bili kdajkoli v zgodovini. (Požarnik) fii k V : PRAVICA? - Trenutno eden najboljših slovenskih avtomobilistov, Sevničan Samo Valant, ki sicer tekmuje za ljubljansko West Olimpijo je z zmago na nedeljski dirki na Črnivcu spet dokazal svoj talent in drznost. Pri vsej stvari je čudno samo to, da je po naših informacijah Valant tudi tokrat dirkal z istim avtomobilom kot na sevniški dirki, kjer so ga ljubljanski sodniki diskvalifirali, ker naj bi bil njegov nissan za 4 milimetre prenizek. Za ta eksperiment, da naj bi šel Valant na dirko z istim avtomobilom kot na sporni sevniški dirki, so se odločili, da bi se prepričali, ali ljubljanski gospodje spet ne bodo dovolili zmage mladeniča s podeželja. Resnici na ljubo povedano, se je na Studencu zaradi spora s Tomljetom in svojega obnašanja med dirkači in gledalci nepriljubljeni politik in športnik Dagmar Šuster zavzemal za večjo življenjskost sodnikov do priljubljenega domačega športnika. EVROPA - Kmetje, ki se jih je na pogovora o skrbi za kakovostno pridelavo mleka v dvorani TVD Partizan v Boštanju zbralo okrog 130, bi morali dobiti od različnih, zvečine slabo pripravljenih predavateljev (predvsem predstavnikov proizvajalcev razne opreme, ki so bodisi pro- primereka Kmetje šli v Evropo ; pa s cenami!” S Popmpetom so številni soglašali tudi, ko je domneval, da če ne bi bilo kmečkega štrajka, bi začel veljati strog pravilnik o kakovosti mleka konec leta, ne pa že sredi leta. Krške novice t\ „y ZAKONITO - Krška skupščina vedno znova pogreva idejo, da bi končno tudi ona začela delovati po načelu enodomnosti. Nikoli pa je ne pogreje do konca, ampak odstavi lonec že takrat, ko je predlog mlačen. Izgovor? Vse občine, ki odločajo tako, delujejo nezakonito. V Krškem pravijo, da bo prišel dan, ko bo nekdo razveljavil vse sklepe takih “nezakonitih” skupščin. Raoi-najo, da bodo takrat svetla zakonita izjema. Pa še nekaj je zanimivo. Tudi če bi se ogreli za idejo o enodom nosti, je ne bi mogli sprejeti, saj ni kakor ne morejo zagotoviti sklepč nosti. ZA SPROTI - Oni dan je gospod za šankom, ki je prišel že v pozna leta omenil, da kupuje 20 dag krei za sproti. Na debele poglede svojih sotrpinov ob pijači je pojasnil, da je nekje nasluhml, da jo mešajo v Krškem. Nenavadna snov nastaja v slaščičarni kot slaščica s pridihom moškosti. Nekateri pravijo, da je ne bi za noben denar spravili po grlu, naš gospod pa bi je nekaj dele vseeno vzel in osrečil svojo soprogo. VARČEVATI - Proizvodnji čelu lože se za zdaj v Krškem bolj slabo piše, saj je za namanj mesec dni zastala. Veliko bolje ne gre niti papirju, kar ni posebno čudno, če poznamo varčnost Slovencev. Varčujemo s papiijem. Če je tako povsod po svetu, se ni čuditi, da Videm papir ne prodaja dobro. V Krškem, na primer, kjer imajo papirnico v neposredni bližini in na tone papirja tako rekoč na dvorišču, so varčni tako dosledno, da se novinarjem ne upajo fotokopirati gradiva za seje izvršnega sveta. Kdaj pa kdaj se kateremu od njih le posreči izpukni-ti kakšen list. Kot smo zvedeli iz zaupnih virov, doslej zaradi tega zaloge v papirnici še niso pošle. PROMETNA VARNOST TONI Na cesti Krško - Drnovo pri Stadionu Matije Gubca so že pred mnogimi leti uredili novo križišče. Pri tem niso razmišljali, da bo “potrebno” leta 2000 tam postaviti tudi semafor. Da ne bi bilo potrebno takrat prekopavati ceste, bi lahko pri gradnji križišča položili tudi cevi. Če; nekaj časa so uredili tudi križišče pri nakupovalnem centru. Tudi tam ni sledov o semafoijih. Sedaj že precej časa urejajo križišče pri gostilni Šola-ja, kjer zopet ni semaforjev, tako da moramo tisti, ki se želimo vključiti v promet na to cesto, potrpežljivo čakati na dobro voljo delavcev, da nas spustijo nanjo. Pri Šinkovcu je takrat, kadar je treba pridobiti denar za potrebe notranjega ministrstva, postavljen radar, ki pa gotovo ne more nadomestiti signalizacije. Kaže, da bo še precej časa moral biti en sam semafor v Krškem dovolj. LOJZE ŠRIBAR Leskovec AVTO DUMDUM - Na Petrolovem motelu na Čatežu nudijo vse vrste uslug. Poleg hrane, pijače in postelje tudi poskrbijo, da se avtomehaniki znajdejo ob pravem času na pravem mestu. Nedavno se je pokazalo, da to ni dovolj. Praksa narekuje, da bodo morali v svoji firmi zaposliti najmanj državnega sek-retaija za ceste. Nekega dne sta namreč v motel zasopihani pritekli dve Francozinji. Na svoje vozilo se nista spoznali preveč, vedeli sta povedati samo to, da avto nabija. Motelovci so - dami sta bili mladi -pohiteli vkup, da bi jima pomagali. Tisti, ki se je na avtomobile najbolj spoznal, je sedel za volan in poskusil. Motor je tekel brez motenj. Posku- 'rancozinii pa vztrajali, da avto nabija dumdum. Ko sta pojasnili, kje je začelo nabijati, ni bilo več skrivnosti. Dumdum je delalo po slavnih ploščah na dolenjki. ČRN - Kolega iz novinarskih vrst Vlado Podgoršek se je nedavno vrnil z dopusta. Odšel je bel, vrnil se je črn. Ni čudno, ko se je kopal v Črnem morju. KAPELA - Na Mostecu se je v nedeljo z veliko rompompoma poročil mlad par. Poroka in oncet sta bili precej veliki, saj se je ob tej priliki veselilo nekaj tisoč ljudi. Najprej so vsi drli v središče vasi, nato se je množica pomaknila proti Savi in prožneje spet proti vasi. Ko sta mlada dva stopala proti vaški kapeli k poroki, je glas po ozvočenju povabil vse prisotne, naj vstopijo še oni, saj jim ne bo škodilo. Njim mogoče res ne, kapeli pa prav gotovo, saj bi njene zidove pod pritiskom množice razgnalo. Za prireditelje je bilo celo dobro, da na Mostecu nimajo katedrale. Tako so obiskovalci namesto k cerkvenemu obredu sedli za mize ali se prislonili k šankom. «1 l! IZ NKŠIH OBČIN i Hllil1 IZ NNŠIH OBČIN E Kaj pa zapiranje Rudnika Senovo? Do leta 1998, ko se bo začelo zapiranje senovškega rudnika, je treba n^jti novo delo za 335 delavcev - Pomoč Laškemu in Zasavju, na Krško pa pozabili? SENOVO - Rudniki ijavega premoga Slovenije so izdelali strategijo svojega razvoja, v kateri so si zastavili za clfj, da bodo do leta 19% zmanjšali proizvodnjo na 1,4 milijona ton in do leta 2000 na samo 1,2 milijona ton premoga. Takšen obseg proizvodnje bi dosegli že z izkopavanjem premoga v rudnikih Trbovlje in Hrastnik, zato načrtujejo preostale rudnike ijavega premoga postopno zapreti. Kako hitro bodo prenehali z izkopavanjem v Laškem, na Senovem, v Kanižarici in Zagorju, bo odvisno od strategije razvoja slovenske energetike, ki je slovenski parlament še tudi ni sprejel. Kakorkoli že, predvideno je, da bo zaradi krčenja obsega proizvodnje do leta 2000 izgubilo delo 1287 delavcev slovenskih rudnikov. Od leta 1998 do 2000 naj bi zapirali tudi rudnik Senovo v krški občini, zato bo potrebno do takrat prezajjosliti 335 delavcev iz tega rudnika. Kot je napovedala posebna vladna komisija v strategiji razvoja rudnikov, naj bi še v tem letu začeli z izdelavo tehnične dokumentacije, ker je na osnovi nje menda mogo&t tudi drugačna dinamika zapiranja. Omenjena vladna komisija je poleg tega izdelala osnutek programa ukrepov, s katerimi naj bi pomagali usmerjati razvoj Zasavja in občine Laško izven področja premogovništva. Program opredeljuje naloge države, občin, podjetij in gospodarske zbornice pri razreševanju težkega položaja Zasavja in Laškega, ki se z zapiranjem rudnikov še poglablja. Ta del je za Krčane najbolj sporen, saj so ugotovili, da v tem programu ni govora o njihovi občini, v kateri se nahaja Rudnik Senovo, ki je ravno tako namenjen zaprtju. Pretekli teden so zato o tej temi razpravljali na seji izvršnega sveta, kjer so nanizali nekaj odprtih vprašanj, ki se nanašajo na njihov rudnik. Menili so, da jih mora- • Krški sekretariat za razvoj in izvršni svet predlagata, da se proučijo vsi vidiki zapiranja Rudnika Senovo ter ekonomske, socialne in prostorske posledice za okolje. Še pred zapiranjem nuj bi izdelali potrebno ureditveno dokumentacijo ter jasno opredelili potrebne ukrepe, s katerimi bi presežnim delavcem rudnika zagotovili nova delovna mesta ter poskrbeli za socialno varnost vseh zaposlenih. Krčanom se zdi zelo pomembno tudi to, da se izvede primerna sanacija površin obstoječega rudnika. jo Rudniki ijavega premoga Slovenije reševati skupaj z vlado. B. D.-G. PRED VRATI VODNIK PO KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA NA KRKI -Podjetje Teo ter Konzorcij za turizem in propagando iz Ljubljane pripravljata, urejata, zalagata in izdajata zbirko Poti Slovenije. Gre za zbirko turističnih vodnikov, med katerimi bo prvi izšel ravno vodnik po Kostanjevici. Knjižica žepnega formata bo obsegala 56 strani in naj bi izšla že v avgustu. 3000 izvodov bodo natisnili v slovenskem in po tisoč še v nemškem in italijanskem jeziku. Krška občina bo izdajo podprla z odkupom 100 izvodov vodnika. Rokovo že v novi preobleki Prenovili so zunanji del cerkve ■ Kd^j notranjost? • Socializem in kapitalizem sta postala siamska dvojčka. Gorje Siam-cem! (Cimerman) • Prava vrednota je biti dober. (Grmič) BREŽICE - Cerkev sv. Roka v Brežicah bo letošnjo Rokovo nedeljo dočakala v novi preobleki. Izginili so odri okrog njenih zidov, delavci pospravljajo še zadnja orodja, okolica cerkve dobiva novo podobo. Potem ko so pred časom obnovili konstrukcijo zvonika in ga nato oblekli še v bakreno pločevino, so pred kratkim prenovili temelje na zunanji strani cerkve, pritrdili nove žlebove in - kar ie najpomembnejše - obnovili fasado, ki je zdaj poslikana tako, kot je bila pred 200 leti. Za opravljeno delo je bilo potrebno zbrati precej denarja in opraviti veliko organizacijskega dela, za katerega je zaslužen predvsem domači župnik, ki tudi vodi gradbeni odbor. V lanskem letu je bilo za cerkev iz republiškega proračuna namenjenih 2 milijona tolarjev, prav toliko je Rastlina izpila gomolje Suša pustoši po krompiiju -Gorenjčevi iz Malega Podloga izkopali drobiž - Četrt običajne letine MALI PODLOG - Pravijo, da imaš krompir, če te doleti sreča. Gorenjčevi iz Malega Podloga pri Krškem letos nimajo sreče niti krompiija. Spomladi so na 6 ha njiv posadili kar 16 ton različnih sort semenskega krompiija: ranega, srednjega in največ poznega. S pridelavo krompiija se ukvarjajo že več desetletij, že vsaj nekaj let ga sadijo toliko kot letos, vendar še nikoli niso imeli tako slabega pridelka. Ko so v petek zjutraj izkopali prve vrste zgodnjega krompirja, ker so ga čakali kupci, niso bili preveč Židane volje. Gomolji so bili drobni in oveneli, še posebej tisti, ki so se še držali stebel. Očitno je, da je rastlina iz gomoljev črpala vlago, ker je v zemlji ni bilo dovolj. Gorenjčevi se zato upravičeno ozirajo v nebo in oprezajo za dežjem. “Pred desetimi dnevi je dež namočil za dva prsta prsti, 17. junija pa za 4,” pravijo in kažejo na suho prst, ki visoko praši, ko zaoijejo s traktorjem. Letošnji pridelek bo dosti slabši kot lanski, saj je lani vsaj zgodnji krompir dobro rodil. Letos bodo na 1,5 ha njiv z rano sorto nabrali le četrtino normalnega pridelka. Tudi na njivah s poznimi sortami ni dosti bolje. Gomolji so izsušeni, pognali so klice in na koncu njih naredili nove drobne gomolje. “Kaj bomo s takim krompiijem? Se dobro, da imamo dosti prašičev, toda s pripravo take hrane je dosti dela, da ne govorim o tem, da bo treba poganjke na gomoljih trgati stran,’’ se že zdaj boji Gorenjčeva. Gorenjčevi prodajajo krompir zadrugi in nekaj tudi svojim kupcem, letos pa se bojijo, da ne bo kaj dosti prodajati. “Dobro bo, če bomo dobili povrnjene vsaj stroške za semenski krompir, ki nas je stal 16.000 mark. Kje so še škropiva, s katerimi je treba skrbeti za nasad, čeprav ni dežja od nikoder,” tarnajo, ko brskajo po suhi zemlji. Kaže, da tudi poznemu krompirju ne bi več veliko pomagalo deževje, saj se je okrog gomoljev že naredila trda skoija. Obilnejše deževje pa bi prišlo prav drugim poljščinam in letini prihodnjega ,eta- B. D.-G. m LETOS JE BOLJ DROBEN - Gorenjčevi pričakujejo le kako četrtino običajnega pridelka krompiija. “Na Krškem polju je rodovitna zemlja, samo suša je prepogosto, čeprav imamo Krko zelo blizu. A kaj pomaga, sami si ne moremo narediti namakalnih sistemov, saj bi morali prek drugih parcel, država pa tudi slabo skrbi za to! Pa vendar zadnji dve leti kažeta, da brez namakanja ne bo šlo,” pravijo. (Foto: B. D.-G.) primaknila občina in precejšnjo vsoto so zbrali še župnik, farani in krajevna skupnost. Letos obnova cerkve sv. Roka ni uvrščena v republiški program, zato je občinski izvršni svet na nedavni seji poleg 3,5 milijona tolarjev iz proračuna na račun za cerkev prerazporedil še 450 tisočakov, ki bi jih, če bi dobili podporo republike, sicer porabili za podružnično cerkev v Bušeči vasi in za zaščito starih dreves. Tako se bo v tem letu za cerkev skupaj nabralo okrog 4 milijone tolarjev, s katerimi bodo poravnali dolgove in poplačali stroške za dokončno ureditev zunanjosti. Na praznik sv. Roka bo letos v Brežicah še posebej slovesno, čeprav baročna cerkev, ki sodi v ožji izbor podobnih slovenskih cerkva, s tem se ni dokončno obnovljena. V prihodnjih letih bo namreč treba poskrbeti še za njeno notranjost, predvsem za temelje in freske ter strešno konstrukcijo. B. D.-G. Počitnice so veliko lepše, če nisi sam Dva tedna družabnih iger in učenja za življenje BREŽICE - Tukajšnji Center za socialno delo je v času od 19. do 30. julija v dijaškem domu izvedel projekt počitniškega programa za osnovnošolske otroke. Zamisel o taki aktivnosti ni nova. Počitnice so namreč dolge, a zaposleni starši s svojimi otroki lahko preživijo le del njih. Mnogi otroci so zato ob dopoldnevih prepuščeni sami sebi. Delavke centra so želele v aktivnosti pritegniti otroke, ki tisti čas niso bili nikjer na počitnicah. Poleg likovne, glasbene in video delavnice so imeli možnost sodelovati tudi v družabnih igrah, kjer so se učili skupnega življenja. Z aktivnim sodelovanjem so v skupinske igre vnesli svoja čustva, pogovarjali so se z besedami in orez njih, prevzemali različne vloge, se gibali, razčiščevali medsebojne odnose, se pogajali, spoprijemali in odločali. Projekt Centra za socialno delo Brežice je svoj prvi cilj dosegel že s tem, da so otroci del dneva, ko so njihovi starši odsotni, preživeli na privlačen, a organiziran način. Poleg tega so se otroci učili spretnosti komunikacij, pozitivnega uveljavljanja rini vrstniki v skupini ' kov, spoznavali so lastno podobo in socialno vedenje. Centru so pri izvedbi projekta pomagali sponzorji, ki so zagotovili potrebne materiale od papirja do malic in slaščic, saj gre za projekt, ki ne sodi v osnovni program dela centra. K uspešni izvedbi so svoje prispevali tudi zunanji sodelavci različnih starosti in poklicev. Podoben projekt bodo pripravili tudi v prihodnjem letu, ko bodo poskušali k sodelovanju pritegniti še več strokovnih delavcev. Razmišljajo, da bi jeseni s takšnimi skupinami za otroke nadaljevali, vsaj kako uro na teden. B. D.-G. RAZSTAVA KONJ BREGE - Posavsko konjerej-sko društvo pripravlja v začetku septembra razstavo konj na hipodromu v Bregah. Za pokroviteljstvo nad prireditvijo je zaprosilo izvršna sveta brežiške in krške občine. Rejci na tem območju gojijo tri pasme konj: slovensko hladnokrvno, noriško in posavsko. Ker je zadnje čase na področju konjereje precej nereda, v društvu upajo, da bo razstava pokazala, za katero pasmo bi se veljalo odločiti v bodočnosti. KONČALI POLETNO PLESNO ŠOLO KRŠKO - V soboto se je v Krško izpod Krvavca vrnila skupina 25 udeležencev poletne plesne šole. Pod vodstvom Dušana Vodlana so se učili tehnike plesanja in koreografije, igrali tenis, plavali in se odpravili tudi na celodnevni pohod na Krvavec. Uspešnejše mlade plesalke so imele priložnost, da tudi same pokažejo svojo ustvarjalnost v koreografiji. To je bila tudi ena glavnih usmeritev poletne šole, saj krško Društvo za plesno dejavnost potrebuje mlade plesalce, na katere se bo lahko zaneslo in ki bodo pozneje lahko samostojno delali s skupinami. “KORAJŽA VELJA” NA DEBELEM RTIČU DEBELI RTIČ - To soboto zvečer se bo na Debelem Rtiču zbralo 40 mladih slovenskih glasbenikov, ki jih je strokovna žirija izbrala za nastop v finalnem delu prireditve Korajža velja. Prireditev je potekala v organizaciji Studia PIA iz Trbovelj, posameznih osnovnih šol in občinskih Ijev mladine. Posavske stopalo 6 učencev. Rok JŠ Cerklje ob Krki bo iature, Ana Kerin iz OŠ sameznih osnovnih šol in občinsk zvez prijateljev mladine. Posavske barve bo zasto Lopatič iz OŠ igral na klaviature, Ana Kerin iz OŠ Podb iz OS zraven, novo pa bo zaigrala na citre. Osnovno šolo iz Koprivnice bosta zastopala Stanka Vodopivec, ki bo jrela, in Davorin Cerjak, ki bo igral na kitaro in pel. PEKLI SO TUDI KORUZO - Zadnja dva tedna v juliju se je vsako dopoldne pri Centru za socialno delo Brežice zbralo okrog 30 otrok. Z veseljem so se pridružili različnim dejavnostim in družabnim igram ter ob tem marsikaj doživeli in se tudi, ne da bi sami vedeli, nekaj naučili. V Sole so spremenili v gradbišča Skoraj na vsaki od brežiških osnovnih šol fcg prenavljajo - Aktivnosti za naložbe v _____Dobovi, Globokem in na Veliki Dolini - Ne čakajo na bodoče občine BREŽICE - V teh dneh, ko so otroci brežiških osnovnih šol razpršeni po domovih in veselo počitnikujejo, se z njihovi šolami dogaja marsikaj. V večini se opravljajo večja ali manjša vzdrževalna ali pa celo investicijska dela. Samo v tem letu bo občina vložila v osnovne šole 34 milijonov tolaijev, v prihodnjem letu mg bi jih še enkrat toliko. K tem sredstvom je potrebno prišteti še lastna sredstva šol iz naslova materialnih stroškov. Čeprav se še ne ve, kako bo s šolami in lastnino v novem upravnem sistemu, v Brežicah delajo po svojih programih naprej, saj vedo, da bodo za šolske stavbe morali na ta ali oni način v največji meri sami poskrbeti. Konec letošnjega maja so zato vsi trije zbori brežiške skupščine sklenili, da vsako leto za naložbe v osnovnošolstvo in otroško varstvo namenijo 4 odst. občinskega proračuna. Posebna komisija je na podlagi ocenjevanja na terenu in z upoštevanjem mnenj ravnateljev pripravila vrstni red obnovitvenih del in novogradenj. Po njem naj bi še letos na osnovni šoli v Artičah zgradili gospodarsko poslopje, na Bizeljskem z že kupljeno kritino obnovili streho in obnovili tla v upravi šole, v Cerkljah zamenjali okna v starem delu šole, v Dobovi pridobili računalniško učilnico, v Brežicah obnovili del centralne napeljave in tlakov, v Kapelah napeljali centralno ogrevanje, v Pišecah dokončali fasado, preuredili upravne prostore in sanirali greznico, na Veliki Dolini in v glasbeni šoli obnovili streho ter v brežiških vrtcih tlake. Še v tem letu bo gradbeni odbor na Veliki Dolini pričel z aktivnostmi za izgradnjo telovadnice in ostalih potrebnih prostorov. Izdelani bodo tudi projekti za izgradnjo podstrešnih učilnic, šolske dvorane in centralnega ogrevanja v glasbeni šoli. V globoški šoli ravno zdaj obnavljajo strope v starem delu šole ter gradijo učilnice na podstrešju novega dela, medtem ko so aktivnosti za izgradnjo telovadnice oz. večnamenskega * Računajo, da bodo polovico sredstev za naložbe v Dobovi in Globokem pridobili iz naslova demografsko ogroženih območij. Če bo vlada do jeseni dala jamstvo, bodo najpozneje spomladi začeli z deli vsaj v Dobovi, veijetno pa tudi v Globokem. Ostalo polovico sredstev morata zbrati občina (35 odst.) in šolski okoliš (15 odst.). Dobovški šolski okoliš bi moral s pomočjo samoprispevkov zbrati okrog 20 milijonov tolarjev, kar očitno kaže, da bodo samoprispevki spet postali nigni. Tudi v Globokem in na Veliki Dolini, Iger bodo za novogradnjo morali sami zbrati 15 odst. potrebnih sredstev. Podobno bo veijetno tudi v šolskem okolišu OŠ Brežice, kjer je nujna celostna obnova stavbe in postavitev strehe, ter v Artičah, Iger potrebujejo telovadnico. prostora v teku. Ravno tako se na-daljujejo aktivnosti za dograditev šolske stavbe ter športne dvorane in telovadnice v Dobovi. B. DUŠlČ-GORNIK kultura in izobra- ževanje TURISTIČNI PROSPEKT DVORA IN ŽUŽEMBERKA ŽUŽEMBERK - Pred kratkim je v založništvu KS Žužemberk izšla lična publikacija z naslovom Žužemberk - Dvor :rka, dvora In Suhe krajine vse do današnjih dni, v sredini je ulična karta Žužemberka, sledijo pa posamične predstavitve najznačilnejših gostinskih in turističnih zmogljivosti. Vsi teksti so v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku, opremljeni tudi z ustrezajočimi zastavicami. Skoda, da niso zastavice tudi na naslovnici, kar bi tujcu dalo takoj vedeti, da gre za večjezični prospekt. Tekst in fotografije je prispeval Vlado Kostevc, prospekt pa je natisnila Tiskarna Novo mesto. MLADI RAZSTAVLJAJO - Najboljše prvence, ki so jih v grafičnem krožku pod vodstvom akademske slikarke Svetlane Jakimovski-RodiČ (na sliki) v Dolenjskem muzeju otroci v različnih tehnikah ustvarili, je moč videti v mali muzejski dvorani (Foto: T. Jakše) Ustvaijalne počitnice Krožki za mlade muzikologe, grafike in arheologe • Politika ni znanost, ampak umetnost. (Bismarck) • Velika nesreča je, če nisi dovolj duhovit, da bi dobro govoril, in če nisi dovolj pameten, da bi molčal. (La Bruyčre) NOVO MESTO - Krožki, ki jih v okviru počitniške dejavnosti otrok povezuje občinski sekretariat za družbeni razvoj, so bili do sedaj v novomeškem muzeju dobro obiskani in so imeli lep odmev.Trije so že zaključili z delom. V glasbeni delavnici, kjer so se otroci pod vodstvom glasbenega pedagoga Dušana Obradinovica seznanjali z najrazličnejšimi inštrumenti in nanje tudi poskusili zaigrati, so se celo dogovorili za še eno srečanje konec avgusta. Uspešni so bili tudi v arheološkem krožku, kjer so bili otroci gostje arheološke zbirke in so potem na osnovi novih spoznanj pod vodstvom učiteljice Dunje Bukovec iz osnovne Sole Bršljin videno poskusili tudi poustvariti. Rezultate tretjega krožka, kjer so se otroci seznanjali z osnovami grafike, je moč videti v mali dvorani Dolenjskega muzeja. Tam je dvanajst udeležencev krožka, ki ga je vodila akademska slikarka Svetlana Jaki-movska-Rodič, razstavilo svoja dela. Mladi umetniki, katerih dela so razstavljena, so: Dijana Durič, Ana Banjac, Klavdija Vraj, Nika Papič, Blaženka Kožar, Lili Urban, Spela Križ, Anže Križ, Eva Bajc, Tilen Adamovič in Nataša ter Uroš. V grafični skuipini je delovalo 16 otrok, v ostalin dveh pa po dvajset. T. J. Da se priložnost ne izmuzne iz rok Razstava “Dragocenosti kapitel ske cerkve” odprta samo še en mesec - Že na tisoče obiskovalcev iz vseh koncev sveta - Bodo domačini med zadnjimi? NOVO MESTO - Knjiga vtisov na enem od doslej n^jvečjih razstavnih projektov Dolenjskega muzeja v Dolenjski galeriji, razstavi “Dragotine kapiteljske cerkve”, se počasi polni. Že bežen pregled da vedeti, kaj si obiskovalci mislijo o njej: “Enkratno! Čudovito! Hvala za tako lepo urejen pogled v poltisočletno zgodovino Kapitlja!” Napisi so v slovenščini pa tudi v jezikih naših sosedov in v angleščini. Tudi iz daljnih dežel so prišli obiskovalci. “Razstava se bo iztekla 15. septembra, ko jo bomo prisiljeni zapreti. Če bo posebno zanimanje, bi jo morda lahko podaljšali še za dan ali dva, nikakor pa ne več, kajti naslednja razstava, Sodobna ameriška likovna umetnost, bo odprta 24. septembra, in le z velikimi napori bomo v preostanku časa lahko pospravili kapiteljsko razstavo in postavili novo. Vsa gradiva za novo razstavo so na Dunaju že v tisku, in ker je evropski umik razstave natančno določen, ni nobenih možnosti za spreminjanje datumov,” pravi direktor Dolenjskega muzeja Bojan Božič. Predstavnik ameriškega centra v Ljubljani se je te dni mudil v Novem OB IZIDU 17/18. ŠTEVILKE REVIJE RAST Vsem bralcem te revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, katere ustanoviteljica in soizdajateljica je tudi Tiskarna Novo mesto, se iskreno in prizadeto opravičujemo za neljube grafične spodrsljaje, ki so nastali pri montaži m tisku. Enako se želimo opravičiti tudi uredništvu revije, prizadetim avtorjem te številke in javnosti nasploh. Tiskarna Novo mesto mestu in si ogledal prizorišče, kamor se bo razstava Sodobna ameriška umetnost prihodnji mesec preselila iz Varšave, kjer je postavljena sedaj. To, da bo sredi prihodnjega meseca razstava “Dragotine kapiteljske cerkve” nepreklicno in za vedno zaprta, pa mora biti resno opozorilo tudi vsem Novomeščanom in ostalim Dolenjcem, da se jim enkratna priložnost v življenju - spoznaati pomeben del novomeške in dolenjske zgodovine - neizprosno izteka. Časa za ogled je bilo dovolj in ga je na videz tudi še, a ravno to je tista prevara, ki človeka zavede, da zamahne z roko in pravi: “Bom že!” potem pa zdrsne priložnost neopazno mimo. Prav na to opozarja vodstvo muzeja in apelira na vse, ki bi si želeli razstavo še ogledati, naj pridejo čimprej. “Tisti, ki jim je tematika blizu, jo bodo videli primemo zbrano in predstavljeno, tisti, ki jim ni blizu in je ne poznajo, pa bodo spoznali del kulture, s katero velja računati in s katero velja živeti. Če sem na otvoritvi rekel, da je to razstava, ki naj ljudi združuje in naj jih bogati, potem to drži in velja za vse, saj nikakor ne gre za popularizacijo cerkve kot inštitucije, ampak za prikaz kulturnega bogastva, ki je last vseh ljudi, ne glede na to ah se hrani v muzeju ali cerkvi,” pravi ravnatelj Božič, poudarjajoč, da v evropskih kulturnih prestolnicah ljudje pred muzeji in galerijami marsikje potrpežljivo čakajo v vrstah, da bi si lanko ogledali podobno kulturno ponudbo. Precej tujcev, ki jih je poslovna ali turistična pot • Te dni so iz muzeja oddali v pripravo za tisk že tretjo večjezično ki\jigo o Novem mestu iz serije Car-niola arheologica. Prva kpjiga je predstavila halštatske grobove, druga keltsko-rimske grobove, tretja pa ho namenjena knežji gomili na Kapiteljski njivi. Vse tri knjige je pripravil Tone Knez. zanesla v Novo mesto, si je ogledalo tudi razstavo v Dolenjski galeriji, nekaj pa jih je prišlo v Novo mesto prav zaradi nje. V Dolenjskem muzeju se bojijo, da bo šla priložnost mimo prav tistih, ki so razstavi najbližje in jim je v največji meri tudi namenjena. T. JAKŠE ZA LETOS IZKOPAVANJA KONČANA NOVO MESTO - Strokovnjaki Dolenjskega muzeja, pomagali pa so jim tudi kolegi iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, so v petek zaključili letošnja izkopavanja na Kapiteljski njivi na Marofu. Vodja izkopavanj arheolog Borut Križ je povedal, da so zaključili izkopavanja 5. gomile in pričeli z izkopavanjem 6. gomile, : del z delom in najdbami pa so še posebej zadovoljni, saj so v grobovih iz halštatske dobe (7. - 4. stoletje pred našim štetjem) našli lepo ohranjen stekleni in jantarjev nakit in posodje, v moških grobovih pa tudi ostanke orožja in orodja. O najdbah v 5. gomili smo že pisali, omenimo pa, aa so tudi v 6. gomili že našli zanimive stvari, npr. italsko posodico, res da precej poškodovano, vendar pa dokaz trgovskih povezav naših krajev z Apeninskim polotokom. Izkopavanje je trajalo štiri mesece, nadaljevali pa. ga bodo naslednjo pomlad. 3./4. številka Rasti Bogata s teksti, a žal tudi napake NOVO MESTO - Uredniškemu odboru Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, se je tokrat nabralo toliko gradiva, da je spet posegel po že preizkušenem receptu - izdal je dvojno številko. Tako je v začetku avgusta prišla na trg skupna 3./4. letošnja številka, ki bi, če bi ne bilo nekaj tiskarskih spodrsljajev (o tem pozneje), zares lahko zadovoljila še tako zahtevnega bralca. Kako revija nastaja in kaj bi še želela biti, v uvodniku pojasnjuje urednik Jože Škufca, za njim pa besedo povzema Janez Menart z zanimivimi drobci spominov na nastajanje zbirke Pesmi štirih. Pesniki te zbirke se s svojimi deli v Rasti tudi sami predstavijo vsak na svoji strani in utirajo pot “domači” literaturi Marjance Kočevar, Ivana Gregorčiča, Rudija Stopaija in Magdalene Svetina-Terčon ter pesmim ruskega pesnika Fjodora Ivanoviča Tjutčeva, ki jih je prevedel Rudi Robič. Proznim sestavkom Andreja Rifla-Felana in Anice Zidar sledijo zanimivi avtobiografski zapiski dr. Milana Škerlja (1875-1947) o novomeških gimnazijskih letih in Staneta Grande o Znanstvenem simpoziju ob 500-letnici Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Omembe vredni so še teksti Ma-rinke Dražumerič o neobjavljenem etnografskem gradivu s Šent-jemejskega polja, Miloša Jakopca o volitvah na Dolenjskem do leta 1914 in intervju Toneta Gošnika z dr. Alojzom Bohom. Problem stavbnega fonda na slovenskem j Sloveniji Rerdo Rečnik, zanimiva pa je tudi gospodarska tematika z omizja o lastnini in lastninjenju ter razmišljanja Ivana Baniča o potih slovenskega gospodarstva do preloma tisočletja. Kljub obširnim tekstom v reviji ne manjkajo nekatere že ustaljene rubrike, pripombe vredne pa so grafične napake, zlasti premočna podložna barva pri nekaterih tekstih, kar bo gotovo vznejevoljilo zahtevnejše bralce. ČETRTEK, 5. VIII. SLOVENIJA 1 10.15 • 23.00 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.45 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.35 TEDENSKI IZBOR 11.35 GLASBA IN PLESI SVETA 12.05 ANALITIČNA MEHANIKA, 26/52 12.35 TRETJI POLETNI VIDEOMEH 13.00 POROČILA 1730 OTROŠKI PROGRAM: SNORČKI, amer. risana serija, 5/11 18.00 DNEVNIK 1 18.10 KRONIKA, ponovitev 15. dela kanadske dok. serije 1835 ZE VESTE? 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 TV NOCOJ 20.05 ŽARIŠČE 20.30 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz, 9/13 21.20 ŠKANDAL ponovitev angl. dok. serije, 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA 22.40 NOVOPEČENI PRINC Z BEL-A1RA, 8. epizoda amer. naniz. 23.05 SIN JUTRANJE ZVEZDE, amer. nadalj, 1/4 SLOVENIJA 2 15.45 - 0.40 Teletekst 16.00 Video strani - 16.10 Tedenski izbor: Fahrenheit 451 (angl. film); 18.00 Sova (ponovitev): Ribidja (amer. naniz. 3/6); 18.25 Lovcjoy (amer. naniz., 11/11) -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Miza (angl. dok. oddaja) -2035 Umetniški večer: Znamenja na slovenskem; 2135 Ves svet je oder (angl. dok. serija, 8/13) • 22.30 Znanost in resnica: Vodila (amer. znanstvena serija, 4/6) - 23.30 EP v plavanju (posnetek) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -11.00 Strike commando (ponovitev filma) -12.30 Helena (ponovitev oddaje) -13.10 A shop -13.25 Video strani - 17.45 Drugačen svet (ponovitev 218. dela) -1830 A shop -18.45 Rock starine (ponovitev 26. oddaje) - 19.15 A shop - 19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Večno Noja (amer. film) - 22.00 Dance session - 22.30 5 minut - 22.35 Poročila -2235 Drugačen svet (219. del amer. nadalj.) - 23.40 A shop - 2355 CMT - 1.00 Video strani PETEK, 6. VIII. SLOVENIJA 1 9.45 - 1.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR 10.10 SAFARI, češka nadalj, 2/3 10.40 ZVEZDNIK AU BOZll SIN, amer. film 12.25 ŽE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 1735 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 18.00 DNEVNIK 1 18.10 MIZA, ponovitev angl. dok. oddaje 18.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 19.15 RISANKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 LJUBOSUMNOST PO ITALIJANSKO, ita-lij. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2240 SOVA 22.40 SIN JUTRANJE ZVEZDE, amer. nadalj, 2/4 23.25 CIKLUS FILMOV P. DE BROCA: NEPOBOUŠUIVEC, franc, film SLOVENIJA 2 16.45 - 1.55 Teletekst 17.00 Video strani -17.10 Tedenski izbor. Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz, 9/13); 18.00 Sova (ponovitev) - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Tisočletje (amer. dok. serija, 5/10) - 21.00 Večerni gost: Lea Eva Mucller - 22.05 Gala koncert o b 150-letnici rojstva Edvarda Griega - 23.50 Kristjani: Rojstvo Evrope (angl. dok. serija, 3/13) - 0.45 EP v plavanju (posnetek) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -11.00 Večno tvoja (ponovitev filma) - 12.30 A shop - 12.45 Video strani - 17.45 Drugačen svet (ponovitev 219. dela) - 1830 A shop - 18.45 Dance session (ponovitev) - 19.15 A shop - 19.30 CMT • 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Camille (amer. film) - 22.10 Zakaj nisi z mano? (4. del igrane dok. naniz.) - 22.35 5 minut - 22.40 Poročila - 23.00 Drugačen svet (220. del amer. nadalj.) - 23.45 A shop - 00.00 CMT - 1.00 Video strani SOBOTA, 7. VIII. SLOVENIJA 1 10.15 • 0.25 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR: 10.40 RADOVEDNI TAČEK 10.50 LISICA ZVITOREPKA 11.05 SNORČKI, amer. risana naniz, 5/11 11.30 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz, 6/26 1135 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 12.10 ZGODBE IZ SKOUKE 13.00 POROČILA 13.05 VEČRNI GOST: LEA EVA MUELLER, 16.10 ponovitev UUBOSUMNOST PO ITALUANSKO, . ponovitev italij. filma 18.00 DNEVNIK 1 18.10 BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz, 3/12 1835 DIVJI SVET ŽIVALI, 13. del angl. poljud-noznan. serije 19.00 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3 x 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 ONA + ON 2130 UUBEZEN DA UUBEZEN NE, 12. epizoda amer. naniz. 2155 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA PREOBLEKA ZA UMOR, amer. film SLOVENIJA 2 13.15 - 0.05 Teletekst 13.30 Video strani -13.40 Tedenski izbor: Kvartet Tartini; 14.25 Sova (ponovitev): Sin jutranje zvezde (amer. nadalj, 2/4); 15.10 Ciklus filmov P. de Broca: Ncpoboljšljivec (franc, film) • 16.55 Športna sobota: EP v plavanju; 18.45 Evropski pokal v triatlonu (reportaža iz Novega mesta) - 19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Vrzi kovanec (avstral. nadalj, 3/4) ■ 21.00 Homo tur-isticus - 21.40 Sobotna noč: Genesis; 22.35 Video-noč NEDELJA, 8. VIII. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.35 OTROŠKI PROGRAM 935 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.25 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PR1JATEUI, 22/26 1050 MMPF CEDE 93 11.25 OBZORJA DUHA 12.00 UUDJE IN ZEMLJA 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: BRATJE IZ OPLOTNICE 13.00 POROČILA 13.05 OTROCI NAGASAKIJA, japonski film 15.40 TISOČLETJE, ponovitev amer. dok. serije, 5/10 . 16.40 QUO VADIŠ, 1. del amer. filma (ČB) 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz, 8/11 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 NEDELJSKIH 60 21.25 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 3/15 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.20 SOVA UUBEZEN DO LIDUE, angl. nadalj, 6/13 SIN JUTRANJE ZVEZDE, amer. nadalj, 3/4 SLOVENIJA 2 12.45 - 23.25 Teletekst 13.00 Video strani - 13.35 Tedenski izbor: Ogn-■ jcno drevje Thike (angl. nadalj, 2/7); 14.25 Ona + on -15.25 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.30 Grič (angl. film, ČB) - 22.30 Športni pregled PONEDELJEK, 9. VIII. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.05 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.30 TEDENSKI IZBOR 11.30 SAFARI, češka nadalj, 3/13 12.00 DIVJI SVET ŽIVALI, 13/25 12.25 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN ŠPORTNI PREGLED 14.05 VIDEOSTRANI 16.25 HOMO TUR1STICUS 17.05 OTROŠKI PROGRAM 18.00 DNEVNIK 1 18.10 DOBER DAN, KOROŠKA 18.40 4 x 4 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SVET NA ZASLONU 2050 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA SLOVENIJA 2 14.15 - 23.00 Teletekst 14.30 Video strani - 1455 Tedenski izbor: Forum, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60, Obzorja duha (ponovitve); 17.05 Ljubezen da, ljubezen ne (12. epizoda) - 17.40 Sova (ponovitev): Ljubezen do Lidije (angl. nadalj, 6/13); 18.35 Sin jutranje zvezde (amer. nadalj, 3/4) -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport • 20.05 Sedma steza - 20.25 Od jutra do svita (slovaška drama, 1/2) • 21.35 Po sledeh napredka - 22.05 Pro et contra - 23.00 Brane Rončel izza odra TOREK, 10. Vlil. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.05 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 10.25 FRITOLE 11.50 4 x4 11.20 PO SLEDEH NAPREDKA 1150 OD JUTRA DO SVITA, slovaška drama, 1/2 13.00 POROČILA 14.40 TEDENSKI IZBOR 14.40 SOBOTNA NOČ 15.35 VIDEONOČ 1655 SEDMA STEZA 17.15 OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 23/26 LISICA ZVITOREPKA 18.00 DNEVNIK 1 18.10 MOSTOVI , , 18.40 IZ ZIVUENJA ZA ŽIVUENJE PRISLUHNIMO TIŠINI 1Q1C RISANKA 19.30 pNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 MAGIJA IN MODA 21.35 KRONIKA, 16. del kanadske dok. serije 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA ALO, ALO, angl. naniz, 23. epizoda SRHUIVKE amer. naniz, 1/12 SLOVENIJA 2 16.15 - 2255 Teletekst 16.30 Video strani - 1650 Tedenski izbor: Svet na zaslonu; 1750 Ljudje in zemlja -18.00 Sova (ponovitev): So leta minila (angl. naniz, 10/13); 18.30 Sin jutranje zvezde (amer. nadalj, 4/4) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Modžcjevska (poljska nadalj, 2/7) - 21.30 Videošpon - 22.10 Svet poroča SREDA, 11. Vlil. SLOVENIJA 1 10.15 - 0.10 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 SAFARI, češka nadalj, 4/13 11.15 VIDEOŠPON 1155 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 3/15 13.00 POROČILA 13.05 VIDEOSTRANI 16.35 MODŽEJEVSKA, ponovitev poljske nadalj, 2/7 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SVET POROČA, ponovitev 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, amer. izobraž. serija, 27/52 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA MOJA HČERKA PRIPADA MENI, nemški film 22.15 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 22.40 SOVA RIBICIJA, amer. naniz, 4/6 SRHUIVKE amer. naniz, 2/12 SLOVENIJA 2 14.15 - 2255 Teletekst Opomba: 20,30 Pred SP v atletiki 14.30 Video strani -15.00 Tedenski izbor: Magija in moda; 15.50 Omizje - 17.10 Sova (ponovitev): Alo, alo; 17.40 Srhljivke (amer. naniz, 1/12) - 18.30 Otroški program - 19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Turčija: od Izmira do Anta)ye - 20.25 športna sreda - 22.15 Banchi-eri singers (1. del) gl Asm je Taiko, pa smo v avgustu. Naši dedje so radi rekli: julij, avgust babo pri miru pust, september, oktober je pa spet dober. Pa res ne razumem te ljudske modrosti, saj poleti ženske, vsaj kar se garderobe tiče, najmanj stanemo. Sicer pa pravimo avgustu po slovensko veliki srpan, kar pa nima nobene zveze s srpom in kladivom, kajti s temi simboli smo hvala bogu, upam, za vedno opravili. Če v tem dopustniškem mesecu drvite po naših cestah, se gotovo po malem hudujete nad grozljivim stanjem naših cest. Jaz pa sem prvemu človeku državnega zbora, Hermanu Rigelniku, zapela tisto: Je bela cesta uglajena., in ga pobarala, do kdaj bomo o gladkih cestah v Sloveniji samo peli in kdaj se bomo po njih končno vozili. “Zakon, ki smo ga sprejeli v zvezi s cestami, pomeni tudi začetek izgradnje takih cest, o katerih ste zapeli,” je odgovoril predsednik državnega zbora, gost sobotne oddaje Glasba je življenje. Če slučajno nimate čisto nove ročne ure, recimo ure Sola, vam dajemo možnost, da jo dobite. Spet imamo nagradno igro Sola - novi val svežine. Poleg ure so v našem tedenskem nagradnem skladu še štirikrat po dve majici. Ob koncu tega meseca pa bo finalno žre banje za prvo nagrado - izlet v Španijo za dve osebi. Ole! Simona H;0 8 DOLENJSKI UST t. 31 (2294) 5. avgusta 1993 si med kampiranjem želi stran od “štedilnika”, lahko obišče motelsko restav- Mamstralna cesta med Karavankami in Obrežjem v zadnjih racijo, kjer nudijo zajtrk, kosilo in večerjo. letih precej sameva. Ostala je brez prometne reke, ki seje PostregO mu bodo tudi v Hotelu Grad, vila iz zahodne Evrope na vzhod Se vedno pa ima tako malo urejenih počivališč kot pred leti in jih več najbrž tudi ne bi mogla imeti, saj se v Sloveniji kar ne znamo zmeniti, kaj sodi ob tako cesto. Bo morda bolje, če se bo na cesto spet vrnil stari direndaj? Naša ekipa je zabeležila trenutno stanje. Na “Dolenjki” od Biča do Poljan je stanje na postajališčih in označenih parkirnih prostorih žalostno. Nekaj metrov asfalta so cestarji na postajališče, bolj verjetno po pomoti, vrgli le na klancu v bližini Ponikev, drugod se v teh pasjih dnevih veselo dviga prah. Človek se vpraša, ali nimajo redki gostinci več dela z umivanjem kozarcev zavoljo prahu z makadamskih postajališč kot pa s sprotnim čiščenjem steklovine za bolj redkimi gosti. No, drugače je vsaj v Trebnjem, kjer ima bivši Putnikov, zatem Kolinskin, zdaj pa zasebni Motel Hribar že vso infrastrukturo od poprej, saj se tako pač spodobi za edini motel v občini, ki še ne premore hotela. Čeprav je ponudba na jedilniku kar pestra pa tudi sicer se v motelu pogosto dogaja kaj zabavnega, so nam na vprašanje, ali priporočajo malico v motelu, bližnji sosedje modro odvrnili, da sicer nimajo nič proti motelu, a raje hodijo na malico v Grmado ali h kateremu od zasebnikov v mestnem središču. Poglavje zase bi zaslužil lokal Sergeja Lampiča na postajališču na Poljanah. Podpredsednica izvršnega sveta Majda Ivanov je izjavila, da gospod Lampič nima nikakršnega dovoljenja oz. soglasja za lokacijo za postavitev objekta za gostinsko dejavnost ne v trebanjski občini niti v Ljubljani. Sergej Lampič je protestiral, kot je rekel, zoper lažnime izjave s trebanjske občine, češ da mu ta stalno nagaja. Zaradi nje naj bi moral pred enim mesecem porušiti WC, ki ga je ob tem odseku avtoceste prvi postavil. Postavil bi nov WC le, ko bi zanesljivo vedel, da bo dobil dovoljenja, da bi mogel nemoteno delati. Lampič pravi, da ima vse papirje njegove oz. ženine firme Tana-line tudi inšpekcija, ki da je korektna, od trebanjske občine pa naj bi dobil za bife soglasje že leta 1989. Cestno podjetje Novo mesto, ki je upravljalec postajališč, je dalo soglasje firmi Tan-line in Media-prom, kot se imenuje firma Ljuba Graša, tretjinskega lastnika bifeja. Po Lampičevem prepričanju je le to soglasje treba obnavljati. Navedel je še, da je tudi republiška komisija za vloge in pritožbe izrazila mnenje, da dela občina Trebnje v njegovem primeru protipravno. Vprašal je, zakaj ne bi bil sank, ki je bil dober sredi Ljubljane, dober tudi za ta bife? Zakaj se na občini zaletujejo le vanj, ne vprašajo pa se, kako se je lahko naenkrat privatiziral motel v Trebnjem, saj je kupil direktor, ki je bil v njem zaposlen 4 leta, odpustil pa je delavce, ki so bili zaposleni tudi 20 let? Lampič je povedal, da že od vojne sem ni imel pravega dela, zdaj bi naj mu pa občina in novinarji takole škodili in metali polena pod noge. Trebanjski župan Ciril Pungartnik meni, da se mu zdi dobra ideja direktorja CP Novo mesto Goleta. Po tej nai bi na natečaju izbrali najboljši projekt za vzorčni, tipski gostinski lokal ob “dolenjki”, lastnik pa bi moral dobiti koncesijo za prostor. Ko avtomobil minye, lahko osedlate kopja Naprej v smeri vožnje proti Otočcu je ob cesti nekaj parkirišč. Opremljena so s sodi, ki so v glavnem izpraznjeni, sicer pa so precej nasmetena, kar velja tudi za okolico. Ko se klanec zravna v ravnino, vas tabla vabi na urejeno parkirišče. Napis bife, senčniki, klopce pod drevjem in urejen, čeprav majhen prostor obetajo obiskovalcu prijeten počitek v senci in ob hladni pijači. Prostor, kot naročen za daljši oddih, nudi Otočec. Tu sta dve bencinski postaji, od katerih je ena odprta nepretrgoma, druga v sezoni obratuje ves čas razen ponoči. “Črpalki” prodajata nekatere avtomobilske dele, tam pa lahko kupite tudi pijače, čokolado, sredstva za osebno nego in podobne reči. Prijazno osebje na bencinskem servisu vam bo dalo na voljo tudi telefon, če bi radi kjer je na dvorišču nekajkrat na teden tudi živa glasba. Ljubitelj Krke se lahko zapelje s čolnom po reki, kdor bolj prisega na kopno kot na vodo, si lahko najame kolo ali konja. Plovilo in bicikel izposojajo v recepciji Hotela Grad, medtem ko imajo konje na Strugi, ki je dobrih 500 metrov oddaljena od kampa. Naprej proti Posavju je na obeh straneh ceste še nekaj parkirnih prostorov, njo javno telefonsko govorilnico ------ bazo AMZ, ki je na drugi strani ceste. Na ta način bencinska postaja nudi marsikaj, kar jzotrebujeio obiskovalci otoškega kampa, ki je odprt nedaleč stran ob Krki. V kampu je trenutno še prostora. Obiskovalcem je v kampu na voljo hladilni boks, električni priključek in tuš s toplo in hladno vodo. Pri recepciji v kampu prodajajo mleko, kruh in kar je podobnih glavnih potrebščin, kar sodi v priložnostno počitniško kuhinjo. Kdor ljudski običaji kjer sicer stojijo sodi za smeti, vendar ni niti ene klopi ali mizice. Ob magistralki sta pred Dmovim tudi dve od daleč vidni gostilni, sicer prijetni, vendar za voznike, ki peljejo proti Posavju, kar malce od rok, saj morajo prečkati cesto, če hočejo do njiju. Od tam lahko telefonirate celo v Srbijo Ko se popotnik približa odcepu za Krško, se lahko ustavi z ene ali druge strani ceste. Na obeh je makadamsko počivališče z veliko kanto za smeti, a zato brez klopi in stranišč. Kakšno je zaradi tega stanje za bližnjimi drevesi, nismo preveijali, a morda niti ni tako hudo. Na tem mestu namreč vozniki nič kaj radi ne ustavijo, razen če jih k temu ne prisilijo policisti, ki imajo tu stalne “zasede”. Tisti, ki po naši cesti peljejo bolj pogosto, poznajo gostilno Naglič, ostali je verjetno ne boste nikoli odkrili. Da bi prišli do pijače in hrane v senci tega lokala, morate namreč zaviti proti Krškemu, le kakih 200 metrov daleč s ceste pa je videti še bliže. Gostilna je odprta vsak dan razen nedelje in praznikov od 8. do 22. ure. Le dobrih pet minut vožnje naprej ne morete zgrešiti čateškega Motela Petrol. Ker so njegovi lokali Le redkokdo ima na dan, ko reče svoj usodni “da” toliko svatov, kot sta jih imela dvajsetletna Majda Levak iz Artič in dve leti starejši Zoran Rizvič iz Dolenje vasi. Komaj pregledna pisana množica ljudi je minulo nedeljo radovedno pasla oči, klepetala, popivala, se zabavala in pozdravljala mladoporočenca. Ohcet so pripravili Moščanci in jo že drugič zapored poimenovali Ohcet na brodu. Začelo se je v nedeljo ob 2. uri popoldne, ko je izpred gostišča Budič na Čatežu krenila povorka zapravljivčkov. Na njih so sedeli muzikantje, ženin, njegovi sorodniki, priče. Pisana kolona z okrašenimi konji se je vila proti Termam Čatež. Tisti čas se je na drugem bregu Save, t.j. na štajerski strani, že pripravljala tudi nevesta. Na obeh bregovih Save so se začeli zbirati svatje. Tiste iz toplic je proti Mostecu prevažal brod. Takrat, ko je ženin na kranjski strani Save skupaj z veselim spremstvom stopil na brod, da bi se pripeljal po svojo izvoljenko, je onkraj reke iz vasi prihajala druga povorka. Zapravljivček z belimi konji, na katerem je svojemu dragemu nasproti hitela nevesta, je vozil do-bovski podjetnik Franc Polovič st. Z dekletom so prihajali tudi vaški fantje. Resda večina od njih že davno ni več v fantovskih vrstah, zato pa so priložnostne pesmi zapeli tako, kot je treba. Ko je brod pristal na štajerski strani, je ženin izstopil, objel izvoljenko in jo popeljal na plovilo. Mlada dva, odeta v ljudsko nošo, sta tam že čakala matičarja, ki sta posebej za to priložnost opravila čisto pravi poročni obred kar sredi Save. Opazovalci na obeh bregovih reke se niso mogli načuditi, ker se je obred končal tako kmalu. Tisti, na katerem naravnani za gnečo na Dolenjki, se morajo ob redkem prometu preživljati z gostijami za skupine in različnimi prireditvami. Oba lokala sta odprta od 6. ure zjutraj: zgornji streže do 22. zvečer, spodnji pa trenutno do druge ure zjutraj. Slaščice, zlasti znane kremne rezine, ki jih gosti zaradi priročne plastične embalaže kupujejo tudi za na pot, so na voljo že od 5. ure zjutraj. Na jedilnem listu je mnogo klasičnih jedi, vendar šoferji prisegajo predvsem na čateške obare. V recepciji motela se lahko prijavite za prenočevanje, dobite informacije ali pomoč bližnjih avtomehanikov in telefonirate 24 ur na dan. Tu je ena redkih govorilnic, iz katerih je mogoče klicati v Srbijo. Tuširanje za zdaj nudijo samo članom sindikata šofeijev, .verjetno pa bodo tuši že čez kako leto dni na voljo tudi drugim. Petrolovi bencinski črpalki na Drnovem sta velikokrat zaprti, zato pa neprekinjeno obratujeta tisti na Čatežu. Vse črpalke so dobro oskrbljene z rezervnimi deli za avtomobile, sladoledi, sladkarijami in s hladnimi pijačami. Denar lahko menjate na črpalki na Drnovem, v čateškem Motelu in nazadnje na mejnem prehodu Obrežje. Od Čateža do Obrežja je kar nekaj zasilnih počivališč, ki seveda premorejo le sod za smeti. Leseni bife s straniščem že nekaj časa zaprt čaka boljših časov. Na mejnem prehodu je asfaltiranih površin dovolj, vendar nikjer sence, bifeja, restavracije ali vsaj klopice za počitek. Vse to je šele v načrtih za čase, ko bo tu spet stekel promet ne samo do Zagreba, temveč vse do Grčije. Stranišča so! Na mejnem prehodu so za zdaj u službe in špedicije ter agencija Ko uradne iompas MTS, ki zraven potrebnih storitev za tovomjakaije ponuja še turistične informacije in zemljevide, menjavo denarja ter nakup zelenih kart, posebnih zavarovanj za tuja vozila in nalepk z državnimi oznakami. Za tiste s slabimi izkušnjami še to: stranišča na mejnem prehodu Obrežje so! Počivališča ob magistralni cesti do Obrežja so torej z nekaj izjemami bolj ko ne zapuščena. Toda zapuščena je tudi cesta, ki je bila nekoč preobremen- so sami sodelovali, se je večini vlekel v neskončnost. Majda in Zoran nista pokazala slabe volje niti utrujenosti. Ko je bilo na brodu opravljeno vse, kar je na civilni poroki nujno opraviti, sta se mladoporočenca izkrcala in stopila v kočijo, ki se je prebijala skozi množico proti vasi. Sredi Mosteca nasproti Čerinove gostilne so vaški fantje postavili šrango. Ni bila čisto prava, vendar je vsaj simbolično pokazala nekdanji običaj ob poroki. Čeprav se je vročina neusmiljeno odbijala od asfaltne ceste, sta se priči morali lotiti postavljenega hloda in ga lastnoročno prežagati na dvoje. Ženin je pokazal, da zna sekati drva, medtem ko je nevesta morala ružiti koruzo. Vaški fantje so bili z opravljenim delom očitno zadovoljni, saj so mladoporočencema in njunima pričama ponudili pijače. Prilegla se jim je bolj kot običajno, saj je vsakogar od njih čakalo še eno pomembno opravilo. Zvezo je bilo treba še potrditi v vaški cerkvi. Večina od prisotnih tega dejanja ni mogla videti, saj je moščanska cerkev pravzaprav le večja kapelica. Ravno zato so organizatorji Lokal na Medvedjeku je ozaljšan tudi z rožami. Domačini so ga že sprejeli za svojega. § Žalost na “dolenjki": zaprt bife pri Brežicah jena in ki bo kdaj v prihodnje mogoče spet polna vozil. Če se bo prometna gneča tu ponovila, se bodo veijetno brž našli podjetni ljudje, ki bodo postavili ob cesti ravno tisto, kar redki popotniki zdaj mogoče še pogrešajo. Recfki posamezniki, ki vztrajajo ob cesti z bifeji in drugim, to gotovo potrjujejo. Dokler ne bo prometa, bo verjetno ostalo pri tem, kar je zdaj. In sedaj je obravnavani odsek magistralke nekako prazen. Podobno je po krivici pozabljeno širše turistično zaledje ob magistralki. To nazorno potrjuje tudi eden od Kompasovih prospektov, v katerem so avtorji objavili fotografije turističnih zanimivosti Slovenije, vendar niso niti z milimetrom fotografije opozorili na Dolenjsko in Posavje. Zoper to ne pomaga tolažba, da bo vse dobro, ko bo cesta spet zaživela, kajti turiste bi kazalo vabiti že danes. BREDA DUŠIČ-GORNIK MARTIN LUZAR PAVEL PERC poskrbeli, da so tisti, ki jih je zanimalo, obred lahko poslušali preko zvočnikov. Majda in Zoran sta bila tako poročena. Ne na običajen način in ne v soboto, kakor je v navadi v naših krajih. Tudi ohcet ni bila takšna, kot smo je vajeni. Na vaški veselici je jedlo in zaradi žgočega sonca tudi pošteno pilo kar nekaj tisoč gostov. Za dobro razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Igor in zlati zvoki, tako da so se ljubitelji narodnozabavne glasbe naposlušali viž nekdanjih Avsenikov. Ohcet se je proti večeru dobro razpletala. Tisti, ki so prišli bolj zgodaj, so odhajali domov, da bi Še s treznimi glavami opravili delo okrog hiše, v hlevu in še kje. Na Mostecu je bilo kljub vsemu še naprej živo. Na odru so se vrstili pevski gosti, na veseličnih klopeh pa novi obiskovalci, ki so potrjevali, da je Ohcet na brodu prireditev, ki ima, čeprav je slavila komaj drugi rojstni dan, že veliko zaveznikov. Če se bodo zbudili vsi, ki bi pri tem lahko imeli koristi, bo moščanska ohcet gotovo doživela še tretjo, četrto, peto in naslednje ponovitve. . , B. DUŠIČ-GORNIK Vaški fantje so postavili šrango, pri kateri sta morala ženin in nevesta pokazati, da znata zasukati rokave. Nevesta Majda se pelje z Mosteca proti brodu na Savi priloga dolenjskega lista 9 OTO: T. JAKŠ kanal a na dolenjskem Če smo Dolenjci te dni nekoliko potlačeni, ker nas je štajersko-primorski lobi v parlamentu prikrajšal za avtocesto, se mu bomo kmalu kar doma za televizijskimi ekrani lahko privoščljivo rogali Že ta mesec bomo namreč lahko naše televizijske sprejemnike naravnali na ljubljanski Kanal A, kar drugim v Sloveniji, razen v Ljubljanski kotlini in na njenem obrobju, še ni dano. 0 tem, kaj pravzaprav Kanal A je, smo vprašali njegovega odgovornega urednika Branka Čakarmiša. “Kanal A je delniška družba, ki ima enega večinskega lastnika, podjetnika iz Portoroža, in številna druga podjetja kot male delničarje. Ustanovljen je bil leta 1990, oddajati pa je začel maja 1991. Začeli smo z dvema urama programa, zdaj pa dnevno oddajamo že 14 ur. Do sredine avgusta, ko bomo pričeli oddajati s Trdinovega vrha, pokrivamo z oddajnikom na Krimu osrednjo Slovenijo. Trdinov vrh bo naš drugi oddajnik, ki bo močnejši od prvega, z njim pa bomo pokrili področje Dolenjske in Bele krajine ter segali vse do Zagreba in Karlovca. Branko Čakarmiš, odgovorni urednik Kanala A Kaj pa bo ta novost ponudila Dolenjcem, da se jim bo zdelo vredno obsedeti pred ekranom? Tisti, ki spremljajo najave naših programov v časopisih, so veijetno že opazili, da ga poskušamo napraviti čimbolj privlačnega. Tako je vsak dan na sporedu film, nadaljevanka, informativni program, glasba, nekaj malega kulture in otroški program. To je jedro, na katerem bomo gradili tudi naprej. Ko se bomo priključili na Trdinov vrh - datum in čas priključitve bomo objavili posebej - pripravljamo dolenjskim gledalcem presenečenje. Za mnoge, ki ne morejo spremljati tujih televizijskih programov, pa bo zanimiva tudi novica, da bomo ob sobotah zvečer predvajali tudi erotične filme. To pride v poštev sevada za starejše gledalce. No, večina programa pa je verjetno namenjena najširšemu občinstvu, s katerim želite gotovo že na začetku vzpostaviti dober stik? Ja, s tem v zvezi bi opozoril na naše redne tedenske oddaje, kot so televizijske čestitke ob nedeljah, ki jo vodi Helena Blagne, prav tako imamo ob nedeljah opoldne nagovor patra Benedikta, potem je tu še glasbena oddaja Video grom, ki jo vodi Anja Rupel, ob sredah imamo oddajo srečanje v studiu, imenovano Med dvema ognjema, potem je tu še Kviz, pa moda, turizem, za jesen pa pripravljamo posebno filmsko oddajo in še marsikaj drugega, saj smo mlado in zelo prilagodljivo uredništvo. Kaj pa informativne oddaje in programsko pokrivanje področja, ki ga boste zdaj s svojimi frekvencami osvojili? Slovenci v svetu Pred nekaj meseci sem stal na razglednem stolpu v kanadskem Midlandu. Pogled s te od vetra bičane točke na vzpetini je segal daleč naokrog. V zelene gozdnate planjave so se zajedali modri jeziki jezerskih rokavov in prelivov in se izgubljali v srebrni bleščavi tam daleč za obzoijem. Mogočna v prostrani lepoti je nekdanja domovina Indijancev in misel kar sama poleti v čas, ko so še potovali s svojimi kanuji po teh vodnih poteh: lovci, ribiči, trgovci ' in ponosni borci. Čas jim ni bil naklonjen. Bili so poraženi in izrinjeni. In misel se potem ustavi pri Frideriku Baragi, slovenskem mi-sionaiju med Indijanci v tem jezerskem prostranstvu, njihovem verskemu učitelju, a tudi proučevalcu njihovih jezikov in sestavljalcu slovaija. Najbrž je moral priti mednje človek iz majhnega naroda, da jih je lahko razumel, ne da bi jih zaničeval in poniževal. Zato je Baraga postal indijanski škof in zato je postal tudi eden prvih slovenskih svetniških kandidatov. Tiste dni sem se v Kanadi srečal z enim od najbolj vnetih proučevalcev Baragovega življenja, s salezijanskim patrom Karlom Ceglarjem. Dogovorila sva se, da se bova kaj vec pogovorila poleti v domovini. “Dolenjec in Belokranjec sem!” mi pravi ponosno, ko se julija srečava v njegovi rojstni Stični. Pripoveduje mi o mladosti. Tone, njegov oče, je bil progovni delavec in mlada družina, Karel je imel še dve sestri, se je selila za njim, kjer je pač imel delo. Tako je med prvo svetovno vojsko pristala v Metliki, kjer je Karel preživel zgodnje otroštvo. Tu sta se rodila tudi njegova mlajša brata Stanko in Ludvik. Oče je osemnajstega leta umrl za špansko boleznijo in mati, ki je ostala sama s petimi otroki, se je preselila nazaj v Stično. S pridnostjo in požrtvovanjem je otroke spravila iz gnezda. Fantje so drug za drugim odhajali v ljubljanske sole. Karel je bral novo mašo leta 1939. Tudi Stanko in Ludvik sta šla po njegovih stopinjah. V tistih usodnih časih po okupaciji Slovenije je bil Karel mlad salezijanski duhovnik na Dolenjskem. Videl je, kako revolucija posega po življenjih njegovih sobratov. Ti so morali zapustiti službo na deželi ali pa se vdati v usodo in počakati, kdaj bo še zadnjič potrkalo na okno. Tudi Karla so že iskali. V bližini Šentruperta so ga na tovopozorile ženske, ki so na njivi žele pšenico. Zanjica, ki je govorila z njim, je bila Mavsaijeva mati. Kmalu zatem so jo skupaj z njeno družino zverinsko pobili. Ceglaijevi bratje so se ob koncu vojne umaknili v tujino. Po nekaj vmesnih postajah sta starejša dva pristala v Severni Ameriki, najmlajši pa najprej v Čilu, nato pa v Braziliji, kjer živi se danes. Karel je bil nekaj časa v ZDA, potem v Kanadi, leta 1975, v starosti, ko gredo nekateri že v pokoj, pa je prevzel slovensko župnijo v Hamiltonu, kjer je v začetku osemdesetih let poskrbel za izgradnjo župnišča in župne cerkve sv. Gregorija Velikega, potem pa še za izgradnjo upokojenskih stanovanj, imenovanih Villa Slovenia. Karel Ceglar pa se ni ukvarjal le z gradnjo, ampak tudi s kulturnimi stvarmi. Pridno m vestno je zbiral vso slovensko literaturo, ki je izhajala v tujini in ji je bila že skoraj po pravilu pot v domovino zaprta. Nabralo se je kar sto zabojev tiskov iz Argentine, Avstralije, ZDA in Kanade. Vso 1 tlite . f - ■ .. • . . želeli pa bi imeti tudi lokalne informacije, o čemer se bomo dogovorili z Dolenjci, ki že j imajo svojo televizijo. Kanal A je zelo odprt | do sodelavcev. Imamo zelo mlade ljudi, prihaja- ; jo novi in se preizkušajo v televiziji. Mnogi, j ki prestopijo ta magični prag, ugotovijo, da I televizija konec koncev m nikakršen bavbav. j Tako smo odprti tudi za mlade ljudi iz Do- i lenjske, ki bi se radi poskusili v novinarstvu, : voditeljstvu in drugih televizijskih opravilih. Za mlade, ki jih to delo zanima, bomo imeli ! v začetku septembra avdicijo v Novem mestu. Zdaj je pri nas redno zaposlenih dvajset ljudi, ostali pa delajo honorarno. V informativnem programu pokrivamo predvsem parlament in dogajanja v Ljubljani, Oče Karel Ceglar iz Kanade Pri televizjji, kjer se tehnika zelo hitro razvjja, pa je poleg kadrovske zasedbe pomembna tudi tehnična opremljenost? Ali Kanal A lahko konkurira tudi v tem? Smo še kar dobro opremljenem - kolikor nam pač dovoljuje borba za preživetje. Veliko vlagamo v opremo, prostore, infrastrukturo, in ponosni smo. da nam je uspelo obstati tudi v najtežjih trenutkih osamosvajanja. Smo povsem komercialen in nestrankarski televizijski program. Tudi z nacionalno televizijo nimamo večjih težav ali zamer, upamo pa, da se bo z dobro konkurenco tudi tam marsikaj izboljšalo in sprostilo. Ali dobi Kanal A tudi kaj od naročnine, ki jo plačujemo lastniki televizijskih sprejemnikov? Od te ne dobiva Kanal A nič, pa tudi od države ali od katere druge institucije ne dobi ničesar. Živimo izključno od reklame, zato poskušamo naš program napraviti čimbolj pester, zanimiv, privlačen in prilagodljiv. Takih, kot smo mi, je še precej in v slovenskem televizijskem prostoru postaja že prava stiska. Mi poskušamo sodelovati z vsemi, seveda pa je vprašanje, koliko jih bo lahko ostalo. Verjetno bo do selekcije neizogibno prišlo, saj kruha za vse verjetno le ne more biti. Veseli smo, da smo bili prvi alternativni iz preteklosti program v Slovenili, da smo uspeli in utrli pot tudi drugim, borba za obstanek pa je neizogibna in neizprosna in narekuje jo tržna logika. Je bilo težko dobiti frekvenco na oddajnikih? Mi smo krimsko frekvenco dobili še od bivše države, od Markoviča, drugo pa nam je dodelila uprava za telekomunikacije oz. ministrstva za ceste promet in zveze na podlagi prošnje. Zaprosili smo za frekvence na več slovenskih oddajnikih. To na Trdinovem vrhu, ki jo je imela, v rezervi bivša jugoslovanska vojska, smo dobili, vloge za ostale oddajnike v Sloveniji pa še čakanjo. Interes države je vsekakor, da dodeli frekvenco tistemu, ki jo je sposoben tudi uporabljati. V tem vidim dopolnitev in razširitev slovenskega televizijskega programa, ki je v teh časih zelo dobrodošel. Kaj pa pravijo na to, da bo program viden vse do Zagreba in Karlovca, naši sosedje Hrvatje? Zaenkrat še nič. Kajti lahko bi postavili obratno vprašanje: kako to, da najboljše frekvence v Sloveniji zaseda hrvaška televizija? To je tudi zadeva, o kateri bi se dalo govoriti, a mi tega ne postavljamo kot problem. Kakšno sporočilo pa imate za svoje bodoče gledalce pred prvim srečanjem z njimi na ekranu? “Nasvidenje na frekvenci 68!” TONE JAKŠE to dragoceno zbirko je poklonil stiškemu samostanu. Med knjigami, ki jih je zbral, je bilo tudi nekaj Baragovih. Tako se je tudi lotil študija svojega velikega predhodnika in temu se zdaj z vsem srcem posveča. “Najprej sem zbral veliko indijanskih in drugih knjig o Baragi in vsega, kar se ie kje karkoli o njem pisalo. Tako se je nabralo kar osemdeset debelih map literature o njem, poleg tega pa še šestdeset map njegovih pisem v angleščini. Ko sem imel to zbrano, sem stopil v stik z ljubljansko škofijo, da bi ji pomagal izdajati Baragova pisma in dela. Rekel sem si: 'Kolikor bom napravil, bo dobro, bodo pa laže potem nadaljevali.’ Tako sem spravil skupaj dve knjigi, ki sta bili tiskani lani, zdaj pa imam v pripravi še štiri. To so Baragova pisma v originalu, v angleškem prevodu in v slovenščini. Natisnjena bodo to zimo ali najkasneje na pomlad,” pripoveduje Karel Ceglar, ki je kljub visoki starosti še vedno zelo vitalen in nikakor ni podoben srednjeveškemu pisaiju z gosjim peresom, ampak mu pri delu pomaga najmodernejši prenosni računalnik. Zato je lahko tudi tako učinkovit. Nekajmesečno bivanje v domovini bo posvetil predvsem delu. “Koliko pa je Baraga danes v spominu ljudi še živ?” me zanima. “Med vernimi Šlovenci v Kanadi in ZDA še precej,” pravi Karel Ceglar. “Ti se tudi udeležujejo vsakoletnega Baragovega dneva. Za druge pa bolj malo, zato tudi to delo, ki naj bi odprlo vpogled v njegovo široko delovanje in korespondenco. S Danes je pač v Ameriki tako, da kar ni v “ angleščini, tega tako rekoč ni. Za poznavanje in študij Taragiane’ v originalu pa je potrebno široko poznavanje jezikov, od slovenščine, nemščine, francoščine in italijanščine do angleščine. Baragiana, ki z našim delom nastaja, bo obsegala 12 do 15 knjig Baragovih pisem, vzporedno pa bodo izhajala tudi njegova zbrana dela. Kot primer naj povem, da bo 720 strani obsegajoči krščanski nauk, ki ga je Baraga napisal v indijanščini, v njih izšel v angleškem in slovenskem prevodu.” Ko se pogovarjam z očetom Karlom Ceglarjem, imam neprestano pred očmi tisto neskončno jezersko pokrajino, ki jo je Baraga z njenimi prebivalci vred tako ljubil. Indijanci so iz nje skoraj izginili in po arhivih se je porazgubilo tudi Baragovo obširno delo. Oče Ceglar ga obuja k življenju, da bo zbrano in dostopno vsem, ko bo ta veliki dolenjski rojak proglašen za svetnika. TONE JAKŠE 1 0 priloga dolenjskega lista Šentjemejsko polje je arheološki biser in bo še dolgo zbujalo zanimanje vseh, ki bodo skušali odkriti njegovo skrivnost. Veter zgo- ti njegovo skrivnost. Veter zgodovine je najmočneje vlekel med reko Krko in Goijanci, to je po Šentjemejskem polju, vendar zato ne gre zanemariti njegovega obrobja. V Gotnem brdu (današnjem Škocjanu) smo že govorili, o arheoloških najdbah in domnevnih dogajanjih v prazgodovini na območju Šmaijete pa bo beseda tekla danes. Še zdaj lahko samo ugibamo, kje je bil biblijski vesoljni potop, še manj pa je znanega o tem, kdaj so velikansko vodno ujmo ali svoj vesoljni potop doživeli prebivalci Dolenjske. in Zburami veliko moije, vodne živali, kakršne še danes živijo v svetovnih moijih, če niso že izumrle. In kako je bilo v pradavnini? Mimo morje, ob katerem so živeli tedanji prebivalci Dolenjske, je zaradi vodne ujme, ki se je pripodi-la s trebanjskih hribov, butnilo v 217 metrov visoki Vinji vrh. Voda je pljusknila čez dolenjske griče, se razlila v dolino Krke in naprej v Savo. Da je bilo res tako, pričajo številne zdrobljene vodne živali, ki so ostale v jezerskem blatu in lapoiju ter okamenele. Tako so v preteklosti pri Zburah, Šmarjeti in še kje drugje v lapoiju našli cele plasti fosilov, okamenelih polžev, školjk, rib ita. Kot posebnost naj omenim velike ribje zobe (devet centimetrov dolge in sedem široke), ki so jih našli pri Modrušah. Shranili so jih v Ljubljanskem muzeju, kaže pa, da gre za zobe velike ribe žagarice ali požeruna (Haifisch). V Šmaijeti so v prejšnjem stoletju kopali vodnjak. Ko so bili blizu devet metrov globoko, je bil spodaj še vedno lapor, ki se je valil v debelih kepah. Ko so kamen zvlekli na svetlo, je iz njega že v nekaj dneh pod učinkom vlage in sonca nastala puhlica. Pravijo, da je bil lapor rumenkaste barve, pa tudi modrega so našli. Sploh je bilo laporjev več vrst, tudi tak, ki se na zraku ni zdrobil, zato so ga uporabljali za zidavo. Ostanek nekdanjega moija naj bi bila Radulja, ki se je prvotno imenovala Radovlja. Kdaj soji spremenili ime, nihče ne ve povedati. SLAVKO DOKL NAGRADA V STRAŽO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 29. nagradne križanke izbral MARIJO MEŽAN iz Straže in NINO BOJANO iz Novega mesta. Mežanovi pripada danarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMSO), Bojančeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo! Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 16. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 31. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnih pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 29. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 29. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MASKARENI, OSLABITEV, SKAR, GAMA, KELA, ETON, VITOMIL, ČC, ZA, MED, GOUNOD, LISJAK, OŠPICE, ALEUTI, STALEŽ, ALKAJ, KI NIN, OLE, AR, NA, NAV. prgišče misli Človek je človek in tista troha razuma, ki ga utegne kdo imeti, prav mah hasne ali pa nič, kadar besnijo strasti in silijo čez meje človeškega. ].W. GOETHE Oko lepote ne uzre nikoli J. MENART NAGRADNA KRIŽANKA 31 "SALOMONOV UGANKAR avtor: KOGCT^EK RANLJIVO MESTO ČLOVEKA TANKO KOZJE ALI OVČJE USNJE KRAJ NA KOROŠKEM PEVKA PRODNIK REBRAČA NA TRGOVI- NAH NEMŠKO IME ZA REKO ANIZO DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST SPOJINA ELEMENTA S KISIKOM, OKIS KATJA (LJUBKO- VALNO) FRANCOSKI FIZIK (AN DRE MARIE) OLGA KORBUT ELEKTRIČN NABIT DELEC m j GLASBILO S TIPKAMI, MEH r 11 NESTVARNOST, _ NERESNIČNOST UK UJJ M, POGON DIVJADI OBDAROVA LE C OB BOŽIČU KLIN PROTI ZDRSU KOLESA ODISEJEV OČE ■ MB DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NJIVSKI PLEVEL S PLODOVI V OBLIKI STROKA DANTE ALIGHIERI IZRAELSKI ROD mm DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MODERNA UMETNOST KRAJŠE DELO V PROZI VRSTA ZAČIMBE GREG LEMOND RIMSKI V VOJSKOVODJA IN DRŽAVNIK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ZAZNAVANJE Z GLEDANJEM ZEVSOVA MATI SMUČAR. SKAKALEC PUIKONEN RJAVA KRAVA Z BELIMI USAMI POTIPANJE SLOVENSKI PISATELJ (FRAN) KRAJ PRI PTUJU OLGA REMS NAJVEČJI MED DRUŽBENIMI OTOKI PRIPRAVA ČIŠČENJE ZRNJA LJUBEZEN- SKI PESNIK IZDELOVA- LEC TRAKOV DRŽAVA BLIŽNJEM VZHODU zanimivosti iz sveta Od pretepanja na televizijskem ekranu do junačenja na ulici je pot zelo kratka. Ko postane bolečina enega užitek drugega, je svet sprevržen. V nekaterih modemih filmih so celo negativci junaki in tako postaja, žal, tudi v življenju. Rezultat je - nasilje. Začne se precej nedolžno, z risankami, v katerih se mačka in miš obdelujeta na vse možne načine: zvijata se in pretepata drug drugega do nerazpoznavnosti, se ploščita s silnimi udarci in luknjata drug drugega s streli iz najrazličnejših orožij. Nikjer pa ni krvi in ne smrti in konča se vse srečno in glavna junaka sta spet lepa in cela. Nasilje je tukaj v službi homorja, le situacije, ki pri gledalcih izvabljajo salve smeha, so podobne tistim, ki jih v realnem življenju pojmujemo kot boleče, nasilne, tragične in usodne. Se že z gledanjem takih na videz nedolžnih stvari pri otrocih, ki jih nenehno pitamo z njimi, obrusi občutek za mero in za sočutje z žrtvijo? Mnogi pravijo da. Današnji otroci risanke hitro prerastejo in padejo v svet filmske industrije, ki ponuja še vse kaj več: vojno na zemlji in v vesolju, prava zemeljska in fantazijska bitja, prežeta s krutostjo in slo po krvi, ubijanju in uničevanju. Ponuja junake, ki naj bi se bili za dobro, m junake, ki naj bi se bili v službi slabega, a metode enih in drugih so enake: pretepanje, mučenje, ubijanje. Televizijski ekrani so polni od bolečine skrivenčenih obrazov, kri se cedi v potokih, posejani so s trupli in deli teles, celo ločnica med življenjem in smrtjo je včasih že zabrisana. Mučenje in ubijanje je tako kot v risanki, namenjeno zabavi in kratkočasenju. Žal proizvodi filmske industrije dobivajo v televizijskih poročilih svojo realno zrcalno podobo, pa naj si bodo to reportaže o incidentih v prenaseljenih predmest- _ jih, z ulic, kjer so se stepli demon-strantje in policisti, z mafijskih obračunavanj ali iz številnih vojnih žarišč v svetu,, kjer je že po pravilu največ žrtev prav med civilnim prebivalstvom. Zmeda je popolna in ni čudno, če se že tako medli kriteriji lahko popolnoma zbrišejo. In potem pride do naslednje zgodbe. 55-letm invalid Charles Con-rad iz Atlante se je ob mraku vrnil na vozičku v svoje stanovanje in tam naletel na mladoletne fante, ki so vanj vlomili. Fantje so se v trenutku odločili: priče se je treba znebiti. Še predno je Conrad lahko karkoli ukrepal, so ga napadli in potolkli na tla. Ubijali so ga počasi. Vse do zore je trajalo mučenje. Zbadali so ga s kuhinjskim nožem in vilicami, tolkli s kladivom in pištolo po glavi in brcali. Conrad jih je prosil, naj ga s pištolo pokončajo, vendar dečki niso hoteli, da bi strel vzbudil pozornost. Ko je Conrad omedlel, so mu v rane nasuli kuhinjsko sol, da bi se prepričali, če je že mrtev. Šele ob zori, ko so ga čez hrbet prebodli še z medeninasto iglo, je nehal dihati. Tako je policiji povedal eden od mladoletnikov, ki so zapustili stanovanje z invalidskim vozičkom, polnim plena. Ob pripovedovanju mladoletnikov o početju v Conradovem stanovanju so se še izkušenim policajem ježili lasje. V Ameriki pa tudi drugod po svetu se nasilje in kriminal vse bolj širi med najstnike. Čedalje več jih je oboroženih in čedalje mlajši so med njimi. Nosijo nože in pištole, ni pa redkost, da sp najstniške bande oborožene tudi z avtomatskim orožjem. Tako pride med njimi do pravih pouličnih spopadov in obračunavanj, neredke pa so tudi prave eksekucije, ko skupina ujame enega od pri-adnikov nasprotne bande in ga ladnokrvno ustreli v hlavo. Čedalje bolj pogosta so tudi posilstva, zato hodi okrog tudi vse več s pištolo ali britvijo Oboročenih deklet. Najstniška generacija odrašča v strahu in negotovosti. Ameriški sociologi vidijo vzroke za to v prvi vrsti v neurejenih družinah, v brezposelnosti in v splošnem nasilniškem obnašanju v družbi, s katerim se otroci srečujejo že od mladih nog, seveda pa je tudi mnogo takih, ki nasilje in neobčutljivost jx>vezujejo s prikazovanjem nasilja na televiziji. Otroci so predolgo prikovani na televizorje, medtem ko so starši zaposleni ali se za otroke ne zmenijo. Otroci se na nasilje na ekranih hitro navadijo, tudi najhujše grozljivke jih kmalu ne vznemirjajo več. Ker pa je televizijski ekran pomemben del njihovega sprejemanja življenja in od družinske in šolske vzgoje ne dobivajo tistih popravkov, neposrednih stikov in ljubezni, ki je potrebna za to, ostane iz ekrana sprejeto nasilje tudi pomemben del razumevanja sveta. V Ameriki zdaj resno razmišljajo, da bi omejili dostopnost nasilja nedoraslim osebam bodisi na televiziji bodisi v filmih in literaturi. Čudno, da so v tako puritanski družbi, ki je vseskozi energično preganjala goloto in spolnost, prišli na to šele sedaj, ko imajo zaradi najstniškega nasilja že hude težave. TONE JAKŠE zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda M Nožnico običajno ohranja zdravo in vlažno delovanje ženskega spolnega hormona estrogena. Ko pa se njegova količina v krvi zmanjša, se lahko sluznica v nožmci neverjetno spremeni. Celice postanejo manjše in izsušene, zato se ne morejo braniti pred vdorom bakterij. Tako postane nožnica dovzetna za okužbe z nožničnim izločkom. Enako je lahko prizadeta tudi sečnica in ženske v menopavzi obolijo za cistitisom, zato jih pri uriniranju boli in peče. Eden od stranskih učinkov, ki najbolj jemlje pogum, je otežkočena spolna aktivnost. Kadar je vlažnost nožnice nezadostna, občevanje izgubo libida. Zato bi se vedno morali o teh težavah pogovoriti s partneijem in doseči, da bi razumel te težave kot naraven del menopavze. Prav tako si lahko ženska pomaga z žele mazilom. Ta pomaga lajšati bolečino in srbečo nožnico. Spremembe v kosteh Ena najpomembnejših sprememb, ki se pojavijo v klimakteriju, je sprememba v kosteh. Ženski spolni hormon estrogen sodeluje v zdravem kalciju in v čvrsti beljakovinski zgradbi kosti. Ko pa se njegov nivo zniža, postanejo kosti tanke, šibke in nagnjene k zlomom, v sklepih in kosten se pojavijo bolečine. Te kostne sprmembe lahko popolnoma zaustavi uporaba hormonske nadomestne terapije, ki se določi kot kombinacija estrogena in proglsterona. Le redko se predpisuje sam estrogen. Zdravniki so namreč dokazali, da dodajanje progesterona ščiti pred škodljivimi stranskimi učinki, kot je povezava z rakastimi spremembami na maternici. Hormonska terapija je nadomestna, zato ne more popraviti oslabelih kosti, vendar lahko ^prepreči poslabšanje. Hormonsko nadomestno terapijo je treba vedno dajati skupaj s kalcijem in vitaminom D. Sam kalcij brez hormonske nadomestne terapije namreč ne učinkuje. Po petinšestdesetem letu starosti pa postaneta pomembna prav kalcij in vitamin D in verjetno zadostujeta za ohranitev zdravih kosti. Čustvene in psihološke težave Ženske imajo lahko čustvene težave, ki pogosto postanejo prevladujoč znak menopavze. Običajno se pojavi depresija, čemernost, jokavost in razdražljivost. Nekatere intelektualne funkcije, kot so spomin, odločanje, hitrost oziroma točnost, oslabijo. Ženska spozna, da je bolj nagnjena k nezgodam kot poprej. Na splošno je manj stabilna in lahko trpi zaradi resnega pomanjkanja samozavesti. Možno je^da se ta psihološka vznemirjenost še poslabša zaradi osebnih kriz. Zenski se zdi, da ni več potrebna, ker so otroci odrasli in zapustili dom. Če ne nadaljuje s poklicnim delom, se lahko počuti kot brezkoristen član družbe. Starši postajajo bolj in bolj odvisni od otrok in to je hudo breme, vendar tega problema ne bi mogla rešiti hormonska nadomestna terapija. Seveda lahko depresijo in tesnobo v menopavzi zdravimo z antidepresivnimi sredstvi in pomirjevali, vendar je potrebno še hormonsko nadomestno zdravljenje, saj je menopavza stanje hormonskega pomanjkanja. Hormonska nadomestna terapija Koristnost hormonske nadomestne terapije je dobro preizkušena. Nočno ptenje, navali vročine in suha nožnica s spremljajočimi težavami p tem zdravljenju skoraj vedno minejo. Zelo pgosto se izboljša tudi spanje, manj je tesnobe in depresij, to pa pripomore k izboljšanju telesnega in duševnega stanja ženske. Hormonska nadomestna terapija ni brez vseh nevarnosti, zlasti pa je neprimerna, če ima ženska težave s stijevanjem krvi, visokim krvnim pritiskom ali če so v družini srčne bolezni. Zato je ptreben pred jemanjem hormonske nadomestne terapije temeljit pgovor z vašim zdravnikom. Dolžino zdravljenja s hormonsko nadomestno terapijo zdravniki predpisujejo zelo različno. . (Se nadaljuje) r praktični križ A ___________Ž J Razpokane ustnice Če se preveč izpostavljate soncu, vam začno pokati ustnice, če seveda niso pravilno zaščitene. Zato ne bo odveč, če izkoristite vsako priložnost, da si namažete ustnice s kremo, zlasti pa tega ne pozabite storiti vsako jutro in vsak večer. Pa tudi mazanje čez dan ne bo odveč, zato imejte vedno pri sebi mazilo za nego ustnic. Tudi pred uporabo rdečila si namažite ustnice z mazilom, ki ni preveč mastno. To mazilo bo vezalo vlagi\ in preprečevalo nastajanje manjših gubic. Če pa se že zgodi, da vam ustnice razpokajo, nikar ne trgajte kožice s poškodovanih ustnic. Bolje je, da zjutraj in zvečer masirate ustnice z zobno krtačko. Takšna masaža prekrvavi in odstrani stare koščke kože. Seveda pa morate takoj zopet namazati ustnice z ustrezno kremo. Za najmlajše Za vroče poletne dni, ki jim tudi vremenoslovci ne vidijo konca, morate primerno obleči ne le sebe, ampak predvsem otroke, zlasti tiste v prvih letih življenja. Najbolje se bodo počutili v tankih, zračnih, udobnih oblačilih. Najbolj priporočljivo je, da se odločite za bel bombaž, ki ga lahko perete v pralnem stroju in se hitro posuši. Če se vsaj malo spoznate na šivanje, lahko takšna oblačila sešijete same doma. Kroji so namreč izjemno preprosti, izmislite pa si jih lahko celo same, bodisi da gre za preprosto srajčko ali haljico, pajacka s kratkimi rokavi ali brez njih. Skratka, vse naj bo čim bolj preprosto. Najpomembnejše je, da se bo otrok počutil v oblačilu čim bolj udobno, da ga bo zavarovalo pred ne preveč prijaznimi močnimi sončnimi žarki, hkrati pa mu ne bo prevroče. Nadevane bučke Poleti, ko imamo na vrtu polno zelenjave, si lahko večkrat privoščimo zelenjavne dobrote, ki jih med letom ni na našem jedilniku. Med take jedi sodijo tudi nadevane bučke. Za 4 osebe potrebujemo: 4 srednje velike bučke (750 g), 600 g mletega mešanega mesa, 2 žlici drobtin, 2 jajci, 1 žlico mletih lešnikov, sol, poper, 100 g nastrganega sira emcntalca, krompirjev pire, drobnjak. Bučke operemo in po dolgem razpolovimo. Z žlico jih izdolbemo. Izdolbeno sredico bučk zmešamo z mletim mesom, drobtinami, jajci in mletimi lešniki. Začinimo s soljo in poprom. Primešamo nastrgan sir. Z zmesjo polnimo izdolbene bučke. Zložimo v namaščen pekač. V ogreti pečici jih pečemo pri 200 stopinjah 30 minut. Deset minut prej, preden so bučke pečene, jih obložimo s prameni sira. Pripravimo krompirjev pire in mu primešamo narezan drobnjak. Pečene bučke ponudimo s krompirjevim pirejem in solato. NoVOSt S'K[‘ črnoplodna V?/ aronija Svet sc resda vrti na zahod, kot poje popevka, s tem pa ni rečeno, da z vzhoda pride samo vse slabo. Črnoplodna aronija, ki izvira iz Rusije, je prav prijetna poživitev za vrtove. Zanimiva je predvsem zavoljo svoje odpornosti proti mrazu, boleznim in škodljivcem pa seve zaradi plodov, bogatih z vitamini in barvili. Kot se je izkazalo v poskusnih nasadih tudi v Sloveniji, je aronija izjemno skromna rastlina, ki uspeva tudi na zemljiščih, na katerih druge vrste sadnih rastlin oz. jagodičevja odpovedo. Pridelek je sorazmerno velik; iz jagod črnoplodne aronijc je mogoče iztisniti okusen sok, vino, kuhati žganje, narediti sirupe, kuhati marmelado ali kompote. Vročina in avto V normalnih vročinskih dneh se za našega jeklenega konjička nimamo pravzaprav kaj bati, se pravi, če imamo dobre avtomobilske gume in pravilen pritisk zraka v njih, saj so narejeni tako, da bi morali zdržati kar visoke temperature. Drugo je seveda z voznikom, ki mora v poletni vročini sesti v razgreto pločevino, in pa s stvarmi, za katere smo navajeni, da jih stalno ali začasno hranimo v avtomobilu. Zato je kljub vsemu najbolje, da za avto ob sončni pripeki poiščemo primemo senco. Če to ni mogoče, pa moramo poskrbeti za predmete v avtomobilu, da se ne bodo [»škodovali ali nam ne naredili škode na vozilu. Gre predvsem za stvari, ki se na visokih temperaturah v zaprtem avtomobilu lahko stopijo: razne čokolade, sladkarije in druga jedila, kreme, krede, kemični svinčniki itd. Nekatere stvari -gazirane pijače in spreji ali ustekleničene alkoholne pijače - pa lahko celo eksplodirajo. priloga dolenjskega lista 11 PEČATNIK MESTA KRŠKO 1477 - Nsystarejša podoba krškega mestnega grba je ohranjena na pečatniku iz leta 1477, ki ga danes hrani Posavski muzej Brežice. Tega leta je cesar Friderik 111. mestu podelil grb in pečat. Po podobi grba je mesto Krško dalo izdelati mestni pečatnik. Izdelan je iz srebra. Je okrogle oblike, premera 56 mm. Pečatna ploskev je s trolistom razdeljena na tri dele. Vmes se vye napisni trak za napisom v gotski minuskuli: SIGILLUM CIVITATIS GURKFELT 1477. Sredi trolista je grb mesta. Na heraldični desni strani je podoba farnega patrona Janeza Evangelista s kelihom v roki, iz katerega gleda kača, v levem delu grba pa je podoba mesta s stolpi, obzidjem in strehami. Obzidje ima spodaj majhna vrata, zgoraj pa tri visoka okna, kar vse spominja na cerkev, saj je na strehe obzidja dodan še velik enokraki križ. (Pripravila kustodinja Vlasta Dejak) Premožni berači - Berač Pavle bahal se s svojim stanom, da si pridobi zmirom toliko kakor dva hlapca, zato da je vsaki osel, ki hodi kmetom v službo delat ko pes. Dva pijana berača metala mi v glavo krajcarje, češ da imata več kot jaz. Berač Luka: Jaz ne grem nikoli več v tako hišo, kjer dobim le toliko jesti, da še prdim ne. Berači na Triki gori metali kruh v pse, kupivši si tolstega ovna in štruce za svojo večerjo. Posebno Hočevarjev je veliko beračev. Ljudje dajo takim ljudem le zato, da jih odpravijo. V nekterih vaseh imajo hiše, kjer se shajajo in zapivajo priberačeno blago, tudi plese in kurbe imajo v takih hišah. Ceste so strašno slabe razun velikih. Pred bile bolje, ker so pazili nanje graščaki. Včasih zato vse komunikacije nehajo, ljudje ne morejo v cerkev, le veselice n.pr. kak semenj v mestu, kak cerkven shod, kaka božja pot etc obiskovane so kakor o najlepšem vremenu, tu ne zadržuje noben dež, nobena mlaka, nobeno blato in nobeno močvirje. Marveč podvizajo se ljudje še bolj na take poti, češ po grdobii ne more sc doma nič zunaj hiše delati. Zdaj je čas, zato hajd v Novo mesto, na triko, na žalostno goro. Grde ceste so tudi sovzrok brezbrojnim stranjskim potom in bližnjicam, ki delajo silen kvar po njivah in pašnikih in ob enem lenobo še bolj podpirajo z izgovorm, če se ne more iti po. cesti, pojdemo pa po prečku v cerkev ali kam drugam. Zanikamost - Po otrocih se največkrat zažge, ker ne pazijo Dolenci skoraj nič nanje, puščajo jim delati kar hočejo. 9 SflttO POL AflVPICf Ko je umiral dan, je nebo zagorelo. Škrlatno rdeče nebo je od verige hribovja, kamor je zadaj že dolgo prej zašlo sonce, prehajalo v medlo sivino, na vzhodu pa je bleščeče srebmozlati mesec razsvetljeval nočno nebo. Ozračje je bdo umirjeno, brezvetrje kot da nosi skrivnostno, tajno sporočilo. Misel in duša se razpneta čez to sivo in škrlatno nebo, čez dan, ki je minil, in v noč, ki prihaja. Nič posebnega se ne dogaja, le čas neslišno teče, pa vendar srce trepeče v neizmerni boli. Tako odtujeno postaja to življenje, tako oddaljeno vse,vkar je bdo nekoč blizu in toplo. Se dolg pogled, ki ga misel vodi tja od zahoda proti vzhodu, zaprejo se vrata in duša ostaja med stenami tihega doma sama s seboj, pa vendar raztepena na toliko krajev in toliko usod Kako je vendar mogoče v tako majhnih odmerkih časa misliti na toliko stvari? Pa je vendarle mogoče sovraštvo in odpor spremeniti v usmilje-nje in sočutje, neprizadetost v bolečino, uporništvo v mehkobo in razumevanje. Novice tega večera so prinesle bolečino, pričakovanje, pritajen strah in negotovost, vse pa je s težo more povečala noč. Še mesec je izgind za oblaki Vse je ena sama praznina, meglena in hladna. Morda se prav ta čas rojeva otrok mojega otroka, bolečina mlade matere je tudi moja bolečina. Vse moje misli so tam v tisti stavbi ob drevoredu kostanjev, kjer sem sama dajala življenju življenja. Morda mlada mati svoje bolečine pomnožuje z mislijo na svojega očeta, ki tam na drugi strani reke prestaja svoj boj za biti in ne biti Ko bi le lahko del njenih bolečin naložila na svoja ramena jaz sama, pa čeprav so ta ramena že zdavnaj preobremenjena; morda so zato postala bolj neobčutljiva, trda. In trudna glava v svetli in topli kuhinji za nekaj časa utone v sen in pozabljenje. Ko se prebudi, je čas, ko ni ne noč in ne jutro, je nekaj vmesnega. Mesec plava po nebu, ki je bilo zvečer škrlatno, zdaj pa se iskri od zvezd. Veter je pometel oblake, noč skrivnostno mežika z neba. Ko se potem zbudi svinčeno sivo jutro, po kotanjah in dolinah belo sije pozeba, vso moro noči pa preženem novica, da se je rodilo novo življenje, svetla iskrica m zemlji Majceno človeško bitje pričenja svojo življenjsko pot, nebogljeno in vendarle tako mogočno, enkratno in neponovljivo. Vem, da moja punčka ob veliki sreči, da je darovala novo življenje, misli tudi m odhajanje njej dragega bitja. Ves dan je svetal in lep, večer pa od zahoda prižene sive oblake in kot nekaj nestvarnega zasije v prostant med zemljo in oblaki pas mavrice, majcen izginja v oblakih in se v dntgem loku spušča na drugi stnmi neba v komaj zaznavnem speklm, pmkinjajoga obtoki Prav takšno je umirajoče nebo kot življenje: malo svetlobe, malo lesketajočih barv in veliko trike sivine, pa vendar je tisti košček mavrice tako neskončno lep, da srce vzdrhti g> tnnp Otrok je knjiga, ki jo pišejo starši celo življenje. V enem od zadnjih poglavij te knjige se staršem povrne ves trud že s tem, ko vidijo, da so otroci krenili po njihovi poti in si ustvarili srečno družino. A kaj je z ljudmi, ki so zaljubljeni v denar? Zanj si sicer lahko kipijo mnoge materialne dobrine, ljubezni pa denar ne vrača. In kaj bi z denarjem, ko se dobro ve, da bomo vsi nekega dne umrli, nihče pa še ni in ne bo ničesar s seboj odnesel m oni svet. Kaj ti če denar brez ljubezni in sreče? Bib je leta 1979, ko je rodila svojega prvega in zadnjega oboka. Bib ji je šde 17 let, ko je poštah mamica, mamica oboku, ki mu je bib usojeno več gorja in slabega kot dobrega Pretekb je nekaj let, otrok je zrasel, njen zakon pa je razpadal - Iz dneva v dan je postajo vse slabše in slabše. Ko je bib hčerkica stara pet let, sta ostali sami Bili so moški, ki so prihajali in odhajali iz njenega življenja, vendar v teh odnosih ni bib ljubezni, ljudje pa so govorili, da je bil vmes predvsem denar. Tudi do hčere ni kazala kaj prida čustev. Eno stvar pa je nadvse oboževala - denar. Nihče ni nikoli zvedel, ah je bib v njenem življenju spbh še kaj, kar bi bolj ljubih. Po nekaj letih si je poiskala moškega, s katerim se je ustalih. Seveda tudi ta ni bil brez denarja. In najbrž je bil denar tisti, ki ju je potegnil v Ameriko. Sklenih sta, da se bosta v domovino vmih čez nekaj let, ko bo deklica dopolnih 18 let, do tedaj pa sta jo brez premišljanja prepustih babici Do otroka jima očitno ni bib. Odšh sta... Glasovi snega Nova pesniška zbirka Iva Svetine Glasovi snega, ki je izšla to poletje pri Mladinski knjig, razkriva obzorja m pokrajine, kakršnih poezija tega ustvarjalca doslej še ni poznala in so tudi novost v slovenski liriki. Gre za povsem nove duhovne horizonte, ki se navezujejo na vzhodnjaški ezoterizem, na drugačno pojmovanje bivanja oz. videnja življenja in smrti. Pesniška misel išče poti k studencu mišljenja, k izvirom čudenja, od koder tudi črpa čistost in neposrednost za tisto, kar želi izraziti. Govorica pesmi je na moč asketska, vsaka pesem se zdi kot sanjski privid, razpet med smrtjo in ponovnim rojstvom, kakor ga oznanja budizem. Poezija se dogaja Ivo Svetina GLASOVI mm ? In vendarle ostaja v območju čiste poezije, ali bolje, ostaja “samo” poezija. Poezija, ki se rojeva iz premišljevanja, iz tišine. Svetost je razberljiva iz verzov, kot sta ta dva: “Kdor zna tišino pregovoriti, / da spregovori, bo sam svoje rojstvo.” IVAN ZORAN Zgodba o divanu Prekmurje ali Pomurje, kot se menda pravilno imenuje najvzhodnejša pokrajina v naši republiki, je šele po drugi svetovni vojni dobilo nekaj pesnikov, ki so pomembno obogatili slovensko liriko. Izstopata dva, in sicer med najstarejšimi Branko Šomen, med mlajšimi pa Milan Vincetič. Oba sta tudi ugleana avtorja Pomurske založbe v Murski Soboti. Pri tej založbi je nedolgo tega izšla nova pesniška zbirka Milana Vincetiča - Divan. Kot je moč soditi že po naslovu, je v središču zanimanja te zbirke ljubezen, ljubezen do ženske. Seveda se okrog divana kot nekakšnega erotičnega simbola dogaja marsikaj, kar spominja na razkroj erotičnih zvez, zlom nečesa, kar je opovezovalo dvoje bitij. Spomin omenja velike tragične ljubezni, kakršne pa zdaj niso več možne, pa spleenasto občutje, kakršno veje iz Jesihovih sonetov. Ob tem je nenehno navzoče upanje, skoraj neukrotljiva želja po tisti pravi, moški ljubezni, češ “privoščil si vas bom kot dedec”, za kar je pravzaprav že pravšnje okolje in razpoloženje, saj “dan je storast in mencav / jaz pa poln pohote / da zvlečem nepostlani kavč / sredi senčne sobe”. v pokrajinah, ki jih nakazuje naslov, dogaja se med navdahnjenim čudenjem in bolečino izrekanja, se pravi muko iskanja pravih peniških besed, njihovih pomenov in zvenov. Pesnik zavestno išče takešne besede in v njih takšne smisle, da lahko z njimi vzpostavi take simbole in druga znamenja ob vhodnih vratih v višjo obliko bivanja, k čemur poezija sicer teži. Čeprav so ti simboli in znamenja razpoznavni, pa ostajajo skrivnostni prav tako, kot je skrivnosten, čuden in nedoumljiv prehod iz ne-biti v bit, ali vstajenje od smrti v novo rojstvo. V čas, ko se, preprosto, spet “zdaniš", z eno samo željo na ustih: “ - bom še zmogel drobno dobro dejanje, / četudi bom ponavljal le tisto/ kar edino sem znal in mogel?” Pesem, izrečena z nežno lepoto in neizmerno milostjo, ne prikriva, da bi rada postala sveti tekst. Ampak “ojej godijo se stvari / nikoli obvladljive”. Zato divan, na katerem naj bi se zgodil vrh ljubezenskega doživetja, kajpak “kot dedcu”, postane kraj razdejanja ljubezni in konec nekega brodoloma. Človeku/pesniku ostane samo še spomin na mrtve prednike, na njihova erotična razmerja, preprosta in pristna, kakršnih je zdaj vedno manj. Resnica o divanu ljubezni in s tem resnica o ljubezni in bridkem svetu je dokončno razkrita. Vincetičeva poezija nagovarja bralca in ga vodi po svojem svetu v lepi in razumljivi govorici, preliti v asonirane verze in posebno obliko. Pesem je sestavljena tako, da štirivrstični kitici sledi dvovrstična, tej pa še dve štirivrstični. Takšno oblikovno strukturo ima pravzaprav vseh enainpetdeset pesmi v sedmih ciklih. IVAN ZORAN p? M l lil« mit* Spor med meščansko in narodno gardo doseže vrh Tretji sestavek je bil pod naslovom “Nekaj času primernih besed o posebnih enotah” objavljen v Slovenien Blatt št. 14 od 3. oktobra 1848 na straneh 55 in 56. S sklicevanjem na ustavna določila zahteva razpustitv meščanske garde, ker je to bila posebna enota. Poziva k vztrajanju pri ustavnosti in ugotavlja, da med ustavno zagotovljene pravice šteje tudi enakost stanov. Opozarja na nevarnost, ki tiči v oborožitvi posameznih stanovskih skupin in nadaljuje: “Orožje potrebujejo vojaki, potrebuje ga ljudstvo, vendar ljudstvo samo kot skupnost, da bi lahko varovali enakost in svobodo. Če je orožje pri posameznikih, ki se skrivajo za nazivom nekakšnega kluba, je v nepravih rokah in je naloga državnih organov razorožiti takšne skupine...” Nato citira ministrski odlok, ki nalaga razpustitev posebnih enot. Nadaljuje: “To je lahko nepomembno, če gre za posebno enoto, ki je obstajala že prej, pred marčevskimi dnevi -lahko pa tudi ne, kakor se dalje kaže v nedopustni potrpežljivosti do le-teh. Meščanske garde, ki so jih ustanavljali v velikih mestih, so se-stopile z narodno gardo - s predpostavko, da kot mestna milica nič več ne varujejo že davno pridobljenih posebnih obrtniških pravic in umirajočih cehov... Prisega mestnih vojščakov ni skladna z ljudsko oborožitvijo, ker je prirejena posebnemu stanu, ni združljiva z enakostjo. Torej ni združljiva z ustavnostjo, zato bi morala biti prisega položena tudi ustavnosti. Srednjeveško meščanstvo je že preživelo, država ga je že odpisala, obsojeno je tudi od prosvetljenstva. Če lahko stoji kak minister kot navaden gardist v vrsti, potem se lahko tudi kak mesar ali lončarski sin, ki sta bila doslej šarža, podvržeta volitvi in novi ureditvi.” Zahteve, ki so izoblikovane skupaj s stališči v zgornjem sestavku, dajo slutiti, da je nasprotje med meščansko gardo in narodno gardo v Novem mestu doseglo na jesen 1848. svoj vrh. Zatlelo je tako močno, da so v narodni gardi postavili zahtevo po razpustitvi meščanske garde. Besedilo v zadnjem odstavku kaze, da so vztrajali tudi pri volitvah vodstvenega sestava v meščanski gardi, ki se je dotlej kot samostojna enota garde temu ves čas izogibala in upirala. Mnoge trdno zastavljene besede in misli ter ugotovitve, da, tudi sklicevanja na ustavna in zakonska določila, pa so bila izrečena v veter... Oblastni mlini v Ljubljani so tačas mleli in delovali. Na novomeško okrožje je 27. oktobra 1848 prispel spis št. 18192/1266/pr z gubernija v Ljubljani. V njem so okregali novomeško okrožje in okraj zaradi nereda, ki ga dopuščata na svojem območju. V spisu je nalog za takojšnjo premestitev 2. aktuarja Franca Polaka v Ribnico in pisarja okrajnega urada Maksa Jabomiga v Kranjsko goro. V dopisu gubernija št. 2466/P od 5. oktobra je bilo naročeno, da je treba konceptnemu praktikantu Janezu Rechcrju in blagajniku Antonu Ogulinu izreči opozorilo glede njunega obnašanja. Nekateri višji uradniki okraja in okrožja se s postopkom proti navedenim niso strinjali, češ da gre pri vsem za nedokazljive zadeve. Previdno in rahlo so ugovarjali zlasti proti premestitvam. Tudi glavni žrtvi: Franc Polak in Maks Jabomig se nista kar zlepa podala. Uporabila sta vse dosegljive zvijače, da bi se izognila premestitvi ali pa jo vsaj odložila. Prosila sta za dopust, se delala bolna, zahtevala poprejšnjo odobritev in izplačilo selitvenih stroškov. Za več kot mesec dni sta zavlekla uresničitev “visokega naloga”, nazadnje pa Godba 'novomeške meščanske garde 1865 (Fototeka Dolenjskega muzeja) v začetku decembra 1848 le odšla iz Novega mesta. O pravi papirnati vojski, ki se je odvijala ob tem, govore spisi št. 26238, 44, 1288, 1289, 26566, 2998, 1289 in 27413, ki so bili v novembru 1848 izmenjani med Novim mestom in Ljubljano. *** Podlaga za ta zapis je bilo 508 časopisnih vrstic v 19 sestavkih in objavah v novomeškem časniku Slovcniens Blatt in 37 rokopisnih strani v gotici iz svežnja ohranjenih spisov novomeškega okrožja in narodne garde iz leta 1848. Časnik Sloveniens Blatt je ohranjen v Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, rokopisne listine pa v fondu Enote za Dolenjsko in Belo krajino Zgodovinskega arhiv Ljubljana v Novem mestu. Obema kulturnima ustanovama zahvala za sodelovanje, posebna zahvala pa arhivistki gospej Meti Matijevič za nesebično pomoč pri branju rokopisne gotice! Stare arhivske, orumenele, ponekod tudi načete rokopisne listine in časopisne strani so pomagale ohraniti spomin na Novomeščane, ki so se zavzemali za slovenstvo in sodelovali v revoluciji v zdaj že davnem letu 1848. Bili so to: dr. Jožef Rosina, Franc Polak, Maks Jabomig, Anton Ogulin in Janez Recher, če se omejimo na najbolj izpostavljene. Zadnji štirje so bili zaradi svoje slovenske gorečnosti podvrženi šikaniranjem in zasliševanjem, dva med njimi pa celo kazensko premeščena. Razen zapisov v zaprašenih listinah ni o njihovem delovanju danes več nobenih stvarnih sledov. Kljub temu pa je njihov doprinos vtkan tudi v sedanjost. Naj bodo te vrstice izraz skromne hvaležnosti za njihovo delo in drobna posvetitev njihovemu spominu. Konec Cenjenim bralcem sporočamo, da bomo prihodnji teden začeli z novim podlistkom, in sicer s potopisnimi zapisi iz Amerike z naslovom: “Pri rojakih onkraj luže”. priloga dolenjskega lista ' ,-\V.« riVA • . ■ , ’v;- 4 Konec tedna suša netila požare Zaradi suše večkrat gorelo - Do tal uničena kozolca in kmetijski stroji - Gozdove obvarovali gasilci - Vzrok požarov je pogosto malomarnost in otroška igra Zaradi dolgotrsgne suše, izredno vročega vremena in nizke relativne zračne vlažnosti je nevarnost požarov v naravi vsak dan večja. Le trenutek nepazljivosti je potreben, in že ognjeni zublji uničijo premoženje, vredno več let trdega dela. V nedeljo opoldne je zagorelo v Podbočju. Požarje do tal uničil kozolca Alojza Krajnca in Staneta Jarkoviča. IZKORISTIL ODSOTNOST - 27. julija zvečer je neznanec v bifeju GTM Metlika na kopališču Podzemelj izkoristil odsotnost natakarice, ki je v kuhinji pripravljala hrano, ter ukradel iz točilnega pulta 5.000 tolarjev. POTREBOVAL JE LES - V času med 20. in 28. julijem je neznanec v gozdu Ravno bukovje v bližini Rožnega Dola posekal 9 smrek in s tem oškodoval J. Z. z Uršnih sel za približno 160.000 tolarjev. SVETIL BO - V času od 26. do 29. julija je neznan storilec v Mali Strmici vlomil v vikend S. G. iz Ljubljane, ukradel kovinsko svetilko in s tem lastnika oškodoval za 15.000 tolarjev. POSTAL BO ELEKTRIČAR - V času med 23. in 30. julijem je neznan storilec izpred skladišča tovarne Beti v Metliki ukradel s koluta okrog 20 m žilnega električnega kabla v vrednosti 15.000 tolarjev. KRADEL MARKE IN TOLARJE - 31. julija je neznanec vlomil v Mercator KZ Krka - Oskrbni center na Grabnu in iz registrske blagajne ukradel 900 nemških mark in 15.000 tolarjev. POSEKAL SMREKE - 32-lctni A. K. iz Pristavice je osumljen, da je 19. julija v bližini Pristavice posekal štiri smreke ter s tem oškodoval GG Novo mesto za 20.000 tolarjev. RAZBIL OKNO - 56-letni J. B. z Ratja je osumljen, da je 26. julija dopoldne na stanovanjski hiši F. S. na Ratju, ki je zgrajena do 4. faze z železno palico poškodoval okno v velikosti 90 x 100 cm in s tem napravil za 32.000 tolarjev škode. VOZIL PO KOLERABI - 19-letni T. V. iz Želebeja je osumljen, da je 20. julija vozil po njivi K. G. iz Želebeja. T. V. je na 26 arov veliki njivi z avtom delal osmice in lastnici poškodoval kolerabo ter ji povzročil za 15.000 tolarjev škode Po besedah očividcev se je najprej vžgala slama, ki je ležala zraven enega izmed kozolcev, oddaljenih le 4 m eden od drugega. Veter je ogenj iz slame hitro raznesel na oba kozolca, pod katerima so bili shranjeni kmetijski stroji in orodje. Požar je popolnoma uničil rotacijsko koso, puhalnik, trosi-lcc kmečkega gnoja, ličkalnik, izruvač krompirja, 4.000 platojčkov za jagode in 10 nakladalnikov sena. Škode je za 5.500.000 tolarjev, kozolca pa nista bila zavarovana. Vzroka požara še niso pojasnili, vendar policijski inšpektorji izključujejo tujo krivdo. 29. junija je zagorelo na jasi zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Do tal je zgorela oglarska baraka, ogenj pa so med igro zanetili otroci. Škodo še ugotavljajo. Mokronoški gasilci so imeli v petek, 30. julija, polne roke dela. Okoli 10.30 je 69-letna F. Z. iz Brezovice pri Trebelnem zažgala suho pokošeno travo ob njivi in odšla v hišo. Ko se KONOPLJA BO KMALU ZRELA -Indijsko konopljo sejejo nekateri tudi na Kočevskem in jo uporabljajo kot mamilo. Kočevski policisti so letos že odkrili in poželi en nasad konoplje, poleg tega pa tudi več posameznih rastlin. Konolja bo zrela konec avgusta, zato takrat pričakujejo žetev tega mamila. Na fotografiji je posnetek indijske konoplje, in če kdo kje opazi take rastline (nasad ali posejano v lončkih), naj o tem obvesti policijsko postajo (Foto: Arhiv policijske postaje Kočevje) Ribe se dušijo DVOR, GORENJA GOMILA, KRŠKO - Suša ne ogroža le suhozemskih rastlin in poljskih pridelkov. Izredno nizek vodostaj rek in potokov ogroža tudi življenje v vodi. Cvetenje alg in počasen tok vodi onemogočata, da bi se nasitila s kisikom, kar je življenjskega pomena za ribe. V noči na 31. julij je v ribogojnici Dvor, last Emone - ri-barstva, poginilo okoli pol tone ribjih mladic. Vzrok pogina je bil izredno nizek vodostaj v ribogojniških bazenih. Škode je za okoli 750.000 tolarjev. Kaj je bil vzrok prenizki gladini vode v bazenu, še ugotavljajo. Ponoči med 30. in 31. julijem je presahnil potok Močnik, ki teče iz smeri Pohance in se izliva v reko Savo. Struga potoka je nenadoma presušila na dolžini petih kilometrov, kjer so poginile tudi vse ribe. Policisti so sumili, da je nekdo potok zajezil, vendar pri pregledu celotne struge potoka niso našli jezu. V potoku je več naravnih tolmunov, iz katerih okoliški kmetje s svojimi črpalkami v sušnem času črpajo vodo za zalivanje večjih nasadov jablan in breskev, bolj oddaljeni kmetje pa vodo odvažajo s cisternami. Policijski inšpektorji ugotavljajo, da je prekomerno črpanje vode iz potoka edini razlog za presu-šitev Močnikove struge, saj se je potok v času, ko so na njem iskali jez, počasi začel polniti. Delavci uprave za notranje zadeve Krško bodo skušali ugotoviti posameznike, ki so črpali vodo iz potoka. Škodo še ugotavljajo. 24. julija je Drago D. iz Gorenje Gomile v svojem ribniku opazil več mrtvih rib. Po natančnejšem pregledu so policisti ugotovili, da je zasebniku poginilo več kot 50 kg rib. Vzrok pogina še ugotavljajo. I. VIDMAR V ZNAK IN NA ŽELEZNIŠKO PROGO - 1. avgusta 10 minut po polnoči je 21-letni Anton Pezdirce iz Grma pri Podzemlju vozil avto jugo 55 koral od Črnomlja proti Metliki. Ko je pri Primostku pripeljal v bližino železniškega prehoda, je zapeljal ob skrajni desni rob ceste in s prednjim delom vozila zadel drog svetlobnega prometnega znaka, ki opozarja na prihod vlaka. Po trčenju sc je vozilo zasukalo in zletelo na železniško progo, kjer se je večkrat prevrnilo. Med prevračanjem je sopotnica, 20-letna Darja Jakša iz Geršičev, padla iz avta in se hudo poškodovala. Voznik in druga sopotnica, 17-letna Lidija Nemanič iz Krivoglavice, sta bila le lažje poškodovana. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je Darja Nemanič ostala na zdravljenju. Ne vozilu je za 250.000 tolarjev škode. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI NA BANKINO - 31. julija ob 22.20 se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti Artiče - Dečna sela. Zaradi neprimerne hitrosti na mokrem cestišču Danica Bosele iz Okljukovc gore ni mogla izpeljati blagega levega ovinka. Začelo jo je zanašati, približno 22 m je vozila po bankini, nato pa se je vozilo večkrat obrnilo. Hudo poškodovana voznica se zdravi v bolnišnici. PREVRNIL SE JE NA BOK - 30. julija ob 14.20 je 31-letni Mijo Krupič iz Velikega Cerovca vozil avto jugo 55 A od Šmihela proti Gotni vasi. Pri stanovanjski hiši Ob Težki vodi 76 je zapeljal preblizu desnega roba ceste ter sc prevrnil na bok prek 2,4 metra visok nasip. Hudo poškodovanega Krupiča so odpeljali v novomeško bolnišnico. PADLA S KOLESA - 31. julija se je 54-lctna Štefanija Požes iz Pluske peljala s kolesom od Pluske proti Trebnjemu. Pri vasi Breza je iz neznanega vzroka padla s kolesa in se hudo poškodovala. Zdravi se v novomeški bolnišnici. je vrnila, je videla, da se je ogenj razširil in zajel obrobje gozda. Gasilci iz Mokronoga in Trebelnega so požar pogasili še preden bi povzročil večjo POSLOVODJA PONAREJAL DOKUMENTE KRŠKO - Delavci Uprave za notranje zadeve Krško so podali kazensko prijavo zoper poslovodjo mesnice Mercator -Agrokombinat Krško na Senovem, 20-letnega J. D. s Senovega, zaradi utemeljenega suma, da je ponarejal dnevne izkupičke in si tako prisvojil skoraj 400.000 tolarjev. Mine, smrt... KOČEVJE - Tudi v vročih dopustniških dneh za kočevske policiste ni bilo pravega miru. Le na kratko o nekaterih primerih: TRI MINE so našli na območju Trnovca v Rogu. Ugotovili so, da so še iz druge svetovne vojne. Piroteh ) jih SMRT JE NA' CESTI POKOSI niki so jih odpeljali in uničili. škodo. Istega dne dopoldne je 75-Iet-ni S. L. z Belega Griča v Gorenji vasi požigal vejevje in grmičevje. Preden je odšel domov, je ogenj pogasil, a je popoldne spet zagorelo, požar pa je zajel obrobje gozda. Mokronoški gasilci so ogenj pravočasno pogasili in že dugič ta dan preprečili večjo škodo. V soboto, 31. julija, opoldne je 65-letni J. G. z Vinkovega Vrha nad zidanico v Dolenjem Kotu zakuril kup suhega osata. Zaradi vetra se je ogenj razširil ter zajel podrast in grmičevje. Ker sam ni mogel pogasiti požara, so mu na pomoč priskočili gasilci GD Dvor. i. v. LA 9. julija okoli 21. ure 24-letnega P. M. iz Kočevja, ko se je peljal po magistralni cesti iz Ribnice proti Kočevju. V Dolnih Ložinah mu je do svoji levi strani pripeljal nasproti C. F. iz Primorske. Pri trčenju se je avto P. M. prevrnil, voznik pa je poškodbam podlegel. Zoper Č. F. bodo policisti napisali kazensko ovadbo. Z UKRADENIMI ČEKI je neznanec pred kratkim plačeval pijačo v Jonkejevi gostilni v Dolu ob Kolpi v kočevski občini. Ko je gostilničar hotel čeke vnovčiti, so mu v banki povedali, da je račun blokiran. Čeki so bili ukradeni v Trebnjem, policisti pa so ugotovili, da je ukradene čeke, skupno pet, vnovčeval 33-letni J. F. iz Trebnjega, en nevnovčen ček pa so našli še pri njem. PO DOLENJSKI DEŽELI • Po policijskih poročilih sodeč, dolenjske nepridiprave na kriva pota največkrat zavede žeja in lakota. Neznan nočni popotnik se je v noči pred zadnjim julijskim dnem potikal po Doblički Gori V zidanici M. A. iz Črnomlja je v predalih načel le kavo, lastniku pa je z vlomom povzročil za 30.000 tolarjev Škode. Ker kava najbolj prija po obilni večerji, je potrkal na naslednja vrata, kjer mu ravno tako ni imel kdo odpreti zato si je moral pomagati sam. Lastniku vikenda, M. R. z Dobličke Gore je napravil za 5.000 tolarjev škode, odnesel pa le kumarice, kar še vedno ni bilo dovolj za večerjo, kakršno si je zaželel. V zidanici A. B. iz Nove Loke je imel končno več sreče. Našel je pet suhih salam in vinogradnika oškodoval za 25.000 tolarjev. Kruh in pijačo je imel neznani rokomavh verjetno že s seboj, zato je končal z nočnimi obiski in izginil neznano kam, kjer je lahko v miru použil svoj težko "prisluženi” obrok. • Drugače se je znašel možakar, ki je naslednjo noč pohajkoval po kopališču Pobrežje. Čeprav je imel vode na pretek, ga je žeja premamila, da je vlomil v prostor pri kopališču, kjer je imel A. J. iz Adlešičev shranjeno pijačo in ribiško palico. Oboje je odnesel s seboj in Adlešičana oškodoval za 20.000 tolarjev. Ostanek noči je najbrž prebil ob Kolpi, kjer je omamljen od pijače lahko brez ribolovnice veselo namakal ukradeni trnek. • Nepridipravu, ki je 27. julija kopal po njivah v Vojni vasi, ni bilo treba vlamljati. Tatinsko malho je napolnil s paradižnikom, zeljem, krompirjem in čebulo, zato bo lahko kar nekaj časa južinal pražen krompir z mešano solato, če pa bo plen prodal, si bo lahko v najboljšem lokalu privoščil kraljevsko večerjo in jo zalil z arhivskim vinom, saj je lastnike povrtnin A. M. iz Črnomlja, M. V. iz Vojne vasi in J. J. iz Črnomlja oškodoval za več kot 30.000 tolarjev. Vlomilec je očitno dolgo iskal obrazce M. Radojčič podrobneje o vlomu v prostore oddelka ČRNOMELJ - O tem, kaj se je v noči na četrtek, 21. julija, dogajalo v prostorih oddelka za notranje zadeve črnomaljske občinske skupščine, v katere je bilo vlomljeno, so želeli vedeti tudi člani črnomaljske vlade. Okoliščine, kolikor jih je bilo do takrat znanih, jim je na seji občinske vlade pretekli teden pojasnil načelnik oddelka za notranje zadeve Mladen Radojčič. Radojčič je povedal, daje storilec preskočil ograjo, vlomil železna vrata ter s škaijami za rezanje betonskega železa - te je pustil na kraju zločina - prerezal tri obešanke. Zlomil je tudi osem cilindričnih ključavnic, vlomil v kovinske omare in v omare za spise ter predale pisalnih miz. Poleg številnih obrazcev potnih listov, vozniških in prometnih dovoljenj ter osebnin izkaznic je odnesel s seboj tudi 16 štampiljk, vse skupaj pa je bilo vredno okrog milijon tolaijev. Del ukradenega so pozneje našli ob Lahinji. V Črnomlju so kmalu po vlomu nabavili nove obrazce, preklicali ukradene štampiljke in naročili nove. Po Radojčičevih besedah je bilo po pregledu prostorov, v katere je bilo vlomljeno, ugotovljeno, da so bili dokumenti pravilno hranjeni, zato je vlomilec vlomil v toliko prostorov in omar, da jih je našel. Res pa je, da niso imeli alarmne naprave, za katero so se sicer že nekaj časa dogovarjali, a jih je vlomilec prehitel, g .j Ribničan ugriznil policista Drugemu policistu šivali glavo, ker ga je po njej udaril Rom s policijsko svetilko KOČEVJE - Do nedavnega zapleta je prišlo 31. julija okoli 21.45, ko sta kočevska policista cistov naj bi jo povzročil 33-letni Z.M. iz Ribnice, ki naj bi bil pod vplivom alkohola, zato sta mu policista odvzela vozniško dovoljenje. To pa Z. M. ni bilo všeč. Začel se je razburjati in prerivati s policistoma. Policist, ki je imel akumulatorsko svetilko, jo je položil na tla, da bi pomagal sodelavcu ukrotiti bojevitega Ribničana. To jima je tudi uspelo toda medtem je prišla mimo skupina kakih 20-ih Romov, izmed katerih je eden - kasneje se je izkazalo, da je bil to P. I. - pobral akumulacijsko svetilko in z njo treščil enega izmed policistov po glavi, da se je svetilka razbila, nakar je P. I. pobegnil. Ko so delali obračun tega dogodka, so med drugim ugotovili, da je Ribničan med upiranjem ugriznil enega izmed policistov v nogo (sled poškodbe), drugemu jx>licistu pa so morali šivati glavo, medtem ko je imel Ribničan odrgnino na hrbtu. Seveda s tem primer še ni zaključen, saj so policisti predlagali sodišču kaznovanje tako P. I. kot Z. M. Prvi se bo zagovarjal zaradi napada na uradno osebo, drugi pa zato, ker je uradni osebi preprečeval uradno dejanje. J. PRIMC Dogodki v sliki in besedi ODPRLI SALON ATOMOBILOV HYUNDAI - Matjaž Žgavec je svoji prodajalni in skladišču avtomobilov v Dolenjih Kamencah dodal še avtomobilski salon na Partizanski cesti 24, kjer je bila predtem prodajalna barv in lakov Miko. Žgavec je prevzel dolenjslco zastopništvo južnokorejskega proizvajalca avtomobilov Hyundai, na otvoritvi salona pa sta novomeški župan Franci Koncilija in sekretar za notranje zadeve Marjan Ristič preizkusila udobje modela lantra. (Foto: I. Vidmar) iFSl-Jfcr JUBILEJ RIBNIŠKEGA VRTCA - Ribniški vrtec praznuje letos 40-letnico obstoja. V počastitev jubileja načrtujejo več prireditev, ki bodo potekale od začetka oktobra do konca leta. Najprej bodo 2. oktobra odprli v Miklovi hiši razstavo ob tednu otroka, nato pa se bo v tej hiši zvrstilo še več ustvarjalnih delavnic (glasbena, lutkovna, likovna). Jubilejna proslava ho 29. oktobra. V decembru bo več lutkovnih in drugih predstav, saj so že ali pa še bodo povabih v goste znane slovenske kulturne delavce. Vmes bodo izdali jubilejni bilten. Na fotografiji: živžav okoli ribniškega vrtca. (Foto: Primc) OBLIKOVALI ARHEOLOŠKI IN MODERNI NAKIT - Tisti novomeški osnovnošolci, ki so se odločili, da bodo počitnice preživeli malo drugače, prvi dan oblikovali arheološki, naslednji dan pa i nakit so oblikovali po vzoru izkopanin, modernega pa po lastni izbiri (Foto: J. Božič) OBULIČNI NIZ - Gradbeno podjetje Grosuplje zaključuje v osrčju Trebnjega ob Gubčevi cesti obulični niz, razgibano zgradbo arhitektke Majde Bergant, v kateri bodo predvsem številni poslovni prostori in nekaj stanovanj. 14 lokalov v pritličju, zgrajenih do 3. gradbene faze, je že našlo kupca, lokali in stanovanja so tudi v I. nadstropju, tudi mansardna stanovanja pa merijo od 40 do 56 m2. Od skupaj 18 stanovanj so jih prodali 6. V juliju lani začeti gradnji za trg si je okrog 150 m2 zagotovila Služba družbenega knjigovodstva, med drugimi pa tudi zavarovalnica, menjalnica, zlatar, cvetličarna in bife. Kvadratni meter lokala v podaljšani 3. gradbeni fazi (s fasado, priključki za centralno kurjavo in telefon) stane po besedah vodje gradbišča Jožeta Urbiča 2000 mark, 1 m2 stanovanja pa 1300 mark Na posnetku: obulični niz premore le 13 parkirnih prostorov, zato že razmišljajo o trinadstropni garažni hiši na Pavlinovem hribu. (Foto: P. Perc) Daija Kapš 16. na svetu Trye šahisti iz Starega trga na svetovnem prvenstvu v Bratislavi BRATISLAVA - Na mladinskem svetovnem prvenstvu v šahu so nastopili tudi trije mladi šahisti iz Starega trga. Največ uspeha v izredno močni konkurenci je imela Darja Kapš, ki je v kategoriji do 12 let s 6 točkami iz 11. krogov tekmovanja zasedla odlično 16. mesto. Ingrid Mihelič je v kategoriji deklet do 16 let s 4,5 točkami delila 40. mesto in Tadej Kobe v kategoriji dečkov do 12 let s 5 točkami 38. mesto. Priprave in nastop mladih Starotržanov na svetovnem prvenstvu so omogočili Zavarovalnica Tilia, Komet Metlika, Žagarstvo Ivan Kapš in Gostinstvo Bela Krajina. V. KOBE OKORN IN VRČON V TREBNJEM TREBNJE - V športnem centru Vita v Trebnjem je minuli petek na nočnem teniškem turnirju dvojic igralo 19 parov po sistemu dvojnega izpadanja. V finalu sta Okom in Vrčon (Kočevje) premagala par Špiler-Hlavaty (Novo mesto) s 7:5, v tekmi za tretje mesto pa sta Gajšek in Kiš (Krško) premagala s 7:2 Metelka in Berganta iz Mokronoga. V eksihibicijski tekmi je edini mešani par Poliš-Brana premagal najstarejši par s 4:2. Sponzorji turnirja so bili Pivovarna Union, Mercator MT in Pražama Opara. ŠPORTNA OBVESTILA NOGOMET - Nogometni klub Vinica bo v nedeljo, 15. avgusta, ob 8. uri na igrišču v Smarjeti pripravil turnir v malem nogometu. Zmagovalna ekipa bo dobila odojka. Prijave bodo zbirali pred začetkom tekmovanja. NOGOMET - Gostilna Pavlin priredi v soboto, 7. avgusta,ob 19. uri tradicionalni nočni nogometni turnir v malem nogometu na travi. Turnir bo na nogometnem igrišču Pluska pod Starim gradom. Prijave bodo zbirali uro pred začetkom tumiija. Informacije dobite pri Branetu Pavlinu na telefon 22-308. NOGOMET - Nogometni klub Birčna vas bo v nedeljo, 15. avgusta, ob 8. uri na igrišču Draga v Birčni vasi pripravil nogometni turnir. Nagrada za prvo mesto bo 20.000 tolarjev, za drugo 15.000 in za tretje 5.000. Prijavnina znaša 4.000 tolarjev, prijave pa sprejemajo pol ure pred začetkom tumiija. Kolesaiji za naslove V soboto prvenstvo pio-niijev ha Trški gori NOVO MESTO - V soboto se bodo najboljši slovenski pionirji na Trški pomerili v gorski vožnji. Start dirke bo ob 15. uri na Bajnofu, cilj pa pri Krkinem hramu na Trški gori. Med mlajšimi pionirji se bodo za zmago potegovali tudi Krkini kolesarji, brata Logar, Zrimšek in Vene, pri starejših pionirjih pa je prvi favorit Peter Ribič. Člane in mladince kolesarskega društva Krka čaka v nedeljo cestno državno prvenstvo v Tržiču. Tudi tu so novomeščani med največjimi favoriti za zmage in mesta tik pod vrhom. Pri mlajših mladincih ima največ možnosti za zmago Martin Derganc, 4. na olipiadi mladih, pri starejših mladincih se bosta za zmago potegovala Filip in Murn, pri članih pa Novomeščani največ pričakujejo od odličnega Gorazda Stan-glia, brez možnosti pa nista niti Milan Eržen in Sandi Papež. Po državnem prvenstvu Krkini kolesaiji odpotujejo na odprto mednarodno kolesarsko dirko za svetovni pokal 1. kategorije, Rcgio tour, kjer bodo zastopali Slovenijo. Dirka bo potekala od 9. do 15. avgusta, vozili pa bodo 7 etap. I. V. Finec Kiuru se ni dal presenetiti Zmaga prvega favorita - Kogoj je izpolnil pričakovanja - Kljub vročini malo odstopov - Organizatorji opravili preizkus pred evropskim prvenstvom NOVO MESTO - Finski triatlonski šampion Pauli Kiuru je na nedeljski tekmi v srednjem triatlonu za evropski pokal povsem upravičil vlogo favorita. Izkušeni Finec, kije v svoji karieri že šestkrat zmagal na tekmah svetovnega pokala je najbolje razporedil svoje moči in za 3 minute in 11 sekund premagal drugouvrščenega Švicaija Olivieija Bemharda. Zanimivo je, da Kiuru niti v eni disciplini ni dosegel najboljšega časa, povsod pa je bil med najboljšimi, v plavanju je bil 4., v kolesarjenju 2. in v teku 4. Na cilj 2,5 - kilometrske plavalne proge na Loki je prvi prispel Ljubljančan Janez Bemat, nekdanji odlični plavalec; osebni rekord na 1500 m kravl ima pod 16 minutami, zadnjih 6 let pa se ukvarja s plavanjem s plavutmi, kjer je lani na svetovnem prvenstvu izboljšal 10 let stara slovenska rekorda Novomeščana Igoija Vidmaija na 200 in 400 m. Dobro minuto za Bematom so zlezli iz vode vsi favoriti, med njimi tudi najboljša ženska, ki je za Bematom zaostala le minuto in 19 sekund. Ljubljenec novomeškega občinstva Igor Kogoj, član domačega kluba, je v plavanju, ki je njegova najslabša disciplina, zaostal za dobri dve minuti, kar je bilo zanj odlično izhodišče pred nadaljevanjem tekme. Da plavalec ne bo dolgo zdržal na prvem mestu se je pokazalo že v prvih kilometrih kolesarjenja, ko so ga kot za stavo prehitevali pravi triatlonci. Kiuru je kmalu prevzel vodstvo, pridružil pa se mu je Nemec Dirk Nie- DOLENJCI NA GROBNIKU GROBNIK - Na motociklistični dirki za pokal Alpe - Adria in slovensko državno prvenstvo na Grobniku so dolenjski tekmovalci dosegli nekaj dobrin uvrstitev. Branko Rokavec iz Trebnjega je zmagal v razredu do 80 ccm, v razredu do 600 ccm super šport pa je bil tretji v tekmovanju za državno prvenstvo in 7. za pokal Alpe Adria. V razredu do 125 ccm GP je bil No-vomeščan Alberto Zenič 3. v obeh razvrstitvah, Silvo Judež pa 4. za državno prvenstvo in 7. za pokal Alpe Adria. V razredu do 250 ccm GP je bil Lovro Mervar 3. za državno prvenstvo in 6. za Alpe Adria. Med motoristi s serijskimi motorii do 125 ccm je tekmoval tudi Jurij Majerle iz Črnomlja, ki je bil na državnem prvenstvu 4, in 18. v tekmovanju za pokal Alpe Adria. HORVAT ZMAGAL V AVSTRIJI NEULENGBACH - Najmlajši člani triatlonskega kluba Novo mesto so se 24. julija udeležili mednarodnega triatlona v Neulengbachu, ki je štel tudi za prvenstvo spodnje Avstrije. Med dečki do 13. leta starosti, (100 m plavanja, 12 km kolesarjenja in 2 km teka) je zmagal Blaž Horvat. Med 12-letniki (50 m plavanja, 6 km kolesarjenja in 1 km teka) je bil Matija Marin 3., David Ivanetič 5., Emir Čatič 7. in Borut Šuštaršič 8. Med desetletniki, ki so tekmovali na isti razdalji, je bil Luka Marin 2. V starejših kategorijah ni bilo Novomeščanov. ZMAGA DOMAČINOV BOSIJIVA LOKA - Kultumo-šport-no društvo Tone Ožbolt iz Osilnice je pripravilo turnir v balinanju, ki se ga je udeležilo 6 ekip iz sosednjih društev in krajevnih skupnosti. Zmagali so domačini, balinani Bosljive Loke, 2. je bila ekipa Lozec in 3. Turistično športno društvo Kostel. Za turnir so domači balinarji s pomočjo in prispevki krajanov Bosljive Loke in Mir-tovičev uredili balinišče in kupili nove krogle. v Šport iz Kočevja in Ribnice Zmagovalna trojka Olivier Bemhard, Pauli Kiuru in Dmitrij Gaar derau, ki je z najboljšim časom 80-kilometrskega kolesarskega dela tekme pripeljal na menjavo na otoškem kopališču kot prvi in nekateri so že videli presenečenje. Odlično sta kolesarila tudi brata Olivier in Romano Bemhard, pa tudi Kogoj, ki je ob menjavi že napredoval za nekaj mest. Med tekom je osvežilni veter, ki je tekmovalce nekoliko motil pri kolesarjenju, popustil in vroče dolenjsko sonce je naredilo svoje - razlike med tekmovalci so se večale. Kiuru ni dovolil presenečenja. Tempo teka je ves čas stopnjeval in Nemec je lahko le nemočno gledal, kako ga Finec pušča za sabo. Tekma je bila odločena, vsaj kar se zmagovalca tiče, ostali dve mesti na stopničkah za zmagovalce pa sta ostali odprti. Niederaua sta za Kiuru-jem prehitela še Švicar Olivier Bern-hard in veliko presenečenje nedeljskega tekmovanja, Moskovčan Dmitrij Ga-ag, ki je le nekoliko slabše plaval, potem pa ves šas kolesaril in tekel tik za najboljšimi ter se kljub zastrupitvi želodca, zaradi katere zadnji teden sploh ni treniral, nepričakovano povzpel na tretje mesto. Po treh urah, 46 minutah in 49 sekundah napornega tekmovanja je množica gledalcev na cilju burno pozdravila slokega finskega atleta Paulija Kiuruja. Natanko 3 ure in 50 minut je za progo potreboval drugouvrščeni Olivier Bemhard, ki je tako zadržal vodilno mesto v letošnjem evropskem pokalu, minuto in 15 sekund več pa tretji v tekmi za evropski pokal Dmitrij Gaag. Niederau, ki je na začetku 20 km dolge tekaške prizkušnje še vodil, se je moral zadovoljiti s 4. mestom in časom 3:55,18, v točkovanju za evropski pokal pa je napredoval s 5. na 4. mesto. Po dveh minutah je med občinstvom spet završalo. Na cilj je tekel novomeški matador Igor Kogoj. Simpatični Primorec je upravičil pričakovanja in v izredno močni konkurenci zasedel odlično 5. mesto ter s tem osvojil naslov državnega prvaka. Med drugimi je premagal tudi Nizozemca Bena Van Zelsta, ki je letos že zmagal na iron-man tritlonu v Lazarotu in sodi v najožji krog favoritov na svetovnem prvenstvu v dolgem triatlonu na Havajih. Na težkem tekmovanju so svojo moč dokazale tudi ženske. Lanska zmagovalka v skupni uvrstitvi evropskega pokala Francozinja Isabele Mouthon je na cilj pritekla kot 11. med moškimi v času 4:09,55 in se z zmago v ženski konkurenci prebila na prvo mesto v evropskem pokalu. Drugo mesto med ženskami je osvojila njena sestra dvojčica Beatrice, tretje pa najboljša slo- • Najboljši tekmovalci so organizacijo tekmovanja, Iger je sodelovalo prek 450 prostovoljcev, pohvalili, presenečeni so bili nad velikim številom gledalcev. Do evropskega prvenstva prihodnje leto, ko bo nastopilo skoraj desetkrat več tekmovalcev, pa bo treba nekatere stvari spremeniti, kar za že dobro uigrano in izkušeno ekipo Andreja Sventa ne bi smelo biti težko. venska tekmovalka Nataša Nakrst, ki je v absolutni razvrstitvi s časom 4:21,19 zasedla 18. mesto. Med desetimi sta bila poleg Kogoja še dva slovenska triatlonca, Damjan Žepič na 8. in Matija Madvešek na 10. mestu, ki sta za Kiurujem zaostala manj kot 15 minut, kar je dokaz, da se triatlon vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji, ki ob Kogoju dobiva vse več kakovostnih tekmovalcev. Dobro je tekmoval tudi Šentjernejčan Janez Avsec, ki si je 35. mesto razdelil s še dvema Janezoma - Marinkom in zmagovalcem plavanja Bematom. Novo-meščan Andrej Prah, nekdanji odbojkar, ki letos zaradi težav s hrbtenico skoraj ni treniral, je tekmo končal na 59 mestu. Kljub vročini sta odstopila le 2 tekmovalca, 2 pa tekme nista končala v predpisanem času. I. VIDMAR KOŠARKARJI SNEŽNIKA PODPISALI POGODBO - V petek so v prostorih Gostišča Janez košarkarji Snežnika podaljšali pokroviteljsko pogodbo s podjetjem Snežnik iz Kočevske Reke in podpisali podpokro-viteljsko pogodbo s podjetjem Mercator - kmetijsko gospodarsko Kočevje. Pogodbi sta v imenu svojih podjetij podpisala direktorja Janez Žlindra in Dušan Popovič, za košarkarski klub iz Kočevske Reke pa predsednik kluba Brane Mrhar. (Foto: M. Glavonjič) r ■ '> DIJAŠKI DOM Novo mesto Ulica Milke Šobar 24 68000 NOVO MESTO objavlja za določen čas dela in naloge VZGOJITELJA Splošni pogoji so navedeni v zakonu o srednjem šolstvu in dijaških domovih. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z ustrezno kadrovsko šolo. Delo je večidel popoldansko in večerno (enkrat tedensko dopoldne). Začetek dela je 1. septembra 1993. Prijave bomo zbirali 15 dni po objavi, kandidate pa bomo o izbiri obvestili do 20. avgusta. V____________________________________________________ /N DOLENJKA, trgovsko podjetje na debelo In drobno Novo mesto, Glavni trg 23, Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta: 1. vodja Supermarketa Dolenjka in 2. mesar - sekač (dva delavca). Pogoji: - pod 1: končana VI. stopnja ekonomsko-komercialne smeri ali smer organizacija dela ter dve leti delovnih izkušenj: zaželjeno je poznavanje računalništva: - pod 2: končana poklicna šola - smer mesar (lahko je tudi pripravnik). Delovna mesta se razpisujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov do vključno 20.8.1993. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem razpisu.- V_____________________.___________________/ Svet Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj Župančičeva 8, 68340 Črnomelj razpisuje v skladu z 51., 55. in 56. členom statuta šole delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli, in imeti organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom pripomogel k uresničevanju ciljev šole. Pomočnik ravnatelja bo imenovan za dobo 4 let. Nastop dela je 21.08.1993. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi razpisa s pripisom “Svet zavoda - imenovanje pomočnika ravnatelja". O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. \_________________ 7 PLAVA LAGUNA Poreč počitnice v objemu sončnih poreškib lasun po posebno ugodnih cenah tedenskih aranžmajev termin: 7. do 21.8. hotela LILA In GALEB polpenzion 18.200 sit za osebo hotela DELFIN In ALBATROS polpenzion 20.300 sit za osebo hotel MATERADA polpenzion 23.800 sit za osebo Doplačilo za polni penzion je 2.100 sit. V ceno je vključeno: 7 polpenzionov oz. polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. Velik popust za otroke, tudi do 100 odst.! En otrok v sobi s starši zastonj! Informacije: vaša agencija ali pa Laguna Poreč tel.: (0531) 351-122, 351-822; faks: (0531) 351-044. ^... ■ ------------- - 4 • V ponedeljek so rokometaši KVM Ribnice začeli priprave na novo sezono, od katere pričakujejo več kot od lanske. Glavno breme bodo še vedno nosili igralci, ki so bili najboljši tudi v lanski sezoni, pridružili pa se jim bodo Djokič, Marolt ter okrepitvi iz Bosne - Vražič in Gogalija. • V soboto bo v Kočevju zanimiv nogometni turnir, na katerem se bodo pomerila moštva SCT Olimpije, Mariborskega Branika in domači Avto-bum. Kočevski nogometaši so z dobro igro navdušili v Črnomlju, kjer so se z novomeškim Studiom D razšli z neodločenim izidom 0:0. DJURIČEVA 12. V EVROPI SAN SEBASTIAN - Gordana Djurič, mlada atletinja iz Dolenjskih Toplic, je na evropskem mladinskem prvenstvu v atletiki v troskoku z rezultatom 12,47 m zasedla 12. mesto. V kvalifikacijah je dosegla precej boljši rezultat, saj je skočila 12,80 m in se s tem povsem približala osebnemu in državnemu rekordu. Več o njenem nastopu na evropskem prvenstvu bomo napisali v naslednji številki, ko se bo Gordana že vrnila iz Španije. ZMAGA PRIMCA V VESZPREMU VESZPREM - V reprezentanci Slovenije so na peterobuju atletskih reprezentanc Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Walesa in Slovenije nastopili tudi štirje dolenjski atleti. Največ uspeha je imel novomeški metalec diska Igor Primc, ki je z metom 53,62 m zmagal. Brežičan Vladimir Kevo je bil v metu kladiva drugi (62,26 m), Novomeščanka Mateja Udovč je v teku na 3.000 m zasedla tretje mesto s časom 9:57,37, njen klubski kolega Tomaž Božič pa je bil na 200 m četrti s časom 22,03. Trener novomeških atletov Matjaž Zupančič je nastopil v teku na 110 m z ovirami in popravil svoj osebni rekord, ki ga je dosegel še kot mladinec pred šestimi leti v Franciji. Njegov izid 14,67 sekunde je zadoščal le za 5. mesto. Že na naslednji tekmi se je Zupančič poškodoval, zato je nadaljevanje njegove najuspešnejše sezone vprašljivo. DOLENJSKI LIST Gimastični klub Gym Rain je zaživel zaradi nasprotja med dvema pristopoma dela v športu - Razvajal bo tekmovalni šport in tržil rezultate svojih tekmovalk BREŽICE - Brežice so sredi julija dobile nov gimnastični klub z nazivom Gym Rain. V njem svoje interese trenutno združtge 28 odraslih oseb in pet deklic, obetajočih gimnastičark. Klub je nastal na pobudo staršev in Renata Zorka, ki je kot amaterski trener športne gimnastike v okviru TVD Partizan Brežice vodil ekipo Rain. Delo si je zamislil malo drugače kot njegovi klubski kolegi, sicer strokovno zelo dobro podkovani treneiji brežiškega TVD Partizan. Renato je želel trdo delati, z delom dosegati rezultate, jih ustrezno vnovčiti pri sponzorjih in nato s finančno pomočjo spet nadgraditi delo. Naletel je na nerazumevanje in javno obsojanje v društvu, zato je skupaj s starši svojih varovank ubral svojo pot. “Mi smo mlajši in nam res manjka strokovnega znanja, vendar sc da z veliko entuzi-azma tudi delati,” pravi Renato Zorko. Zadovoljen je, da bo klubu po strokovni plati pomagal prof. Roman Vodeb iz Trbovelj, ki je že v dosedanjih petih letih spremljal delo njegove ekipe. Klub Gym Rain bo gojil B program Gimnastične zveze Slovenije, kar pomeni tekmovalni šf»rt 2. lige. Njegove tekmovalke so bile že letos, še kot članice TVD Partizan, državne prvakinje v tej ligi, zato ob trdem delu Še lahko računajo na lepe rezultate in z njimi na obstoj novoustanovljenega kluba. Klub ima lastno službo za trženje. Financiral se bo s članarino in lastnim delom, računajo pa tudi na dotacije iz občinskih sredstev za športno dejavnost.”Ko otrok toliko napreduje, da vstopi v tekmovalni rang, mora klub poskrbeti za njega in njegov nadaljnji razvoj,” meni Zorko, ki je tudi predsednik kluba. Za obetajočo tekmovalko Sandro Horžen jim je uspelo dobiti generalnega sponzorja, t.j. podjetje Hcrko, ki izdeluje dekorativno keramiko. Sponzor kluba je tudi AFP Dobova, ki je tekmovalke opremil s trenirkami. Novi klub pomeni začetek konkurence v brežiški gimnastiki, vendar kot kaže, ne na škodo mladih športnikov, saj bodo zdaj ti imeli na izbiro vsaj dve možnosti. Klub še naprej računa na učenec brežiških športnih razredov, vcijetno pa bo iskal perspektivne športnike tudi v ostalih osnovnih šolah v občini. V klubu menijo, da je treba ločevati med množičnim in tekmovalnim športom. Sami so se odločili za slednjega, saj verjamejo v majhno število izbranih telovadk in v veliko vaje. S treningi so začeli v teh dneh, ko se tudi dogovarjajo za souporabo telovadnice. Dokler ne bo dogovora, bodo imeli kondicijske priprave na stadionu, pozneje bodo telovadke vadile štirikrat tedensko po tri ure, poleg tega bodo ob sobotah obiskovale še baletno šolo in koreografijo pri Simoni Radkovič in v nedeljo imele vaje za moč. Ob sredah bo odmor, včasih tudi s kako organizirano dejavnostjo. B. DUSlC-GORNIK PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Tehten razlog za sklic problemske konference ZCS Za enotno organizacijo državi lojalnih častnikov Več kot polovica delegatov konference Zveze častnikov Slovenije je v preteklih dneh vložila zahtevo vodstvu Zveze častnikov Slovenije za sklic problemsko-volilne konference zaradi njenega neučinkovitega delovanja in vsebinske neprilagojenosti sedanjim družbenim razmeram in potrebam na obrambnem področju. Podpisniki te zahteve želijo ohraniti obstoječo organizacijo, vendar na osnovi pobude članstva samega vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko preoblikovano. Nesporno je, da veliko število častnikov Teritorialne obrambe v njej ni našla svojega mesta, saj se ne želi vključiti v organizacijo, ki ne ponuja novih možnosti za medsebojno združevanje in sodelovanje. Ker želijo enotno organizacijo slovenski državi lojalnih častnikov, vidijo v realizaciji te zahteve edino zakonito možnost za čimprejšnjo odpravo obstoječih pomanjkljivosti in ustvarjanja pogojev za tako organiziranost. To je tudi tehten razlog za sklic problemsko-volilne konference Zveze častnikov Slovenije, na kateri se bodo pogovorili o potrebnih spremembah m dogovorih za delo vnaprej. Zveza častnikov Slovenije Organizacija častnikov Ljubljana • Kompromitiran agent je kot smet v uri - čimprej jo je treba odpihniti. (Nedeljkowski) Dolenjska avtocesta nima prednosti Dopolnilo poročila s tem naslovom, objavljenega v Dolenjskem listu 22. julija -Pojasnilo k razočarani ugotovitvi, da z ministrom nisva ničesar obljubila Pri poročilu o obisku ministra za promet in zveze Igorja Umeka in državnega sekretarja Marjana Dvomi-ka na pogovorih s predstavniki Dolenjske se je v članek novinarke Jerce Božič pritihotapilo nekaj netočnosti. Pri predstavitvi projekta izgradnje slovenskih avtocest je minister razložil temeljna izhodišča pri oblikovanju tega projekta, ki pa niso v ničemer navajala k sklepu, ki je zapisan pod fotografijo, “da z nadaljevanjem gradnje dolenjske avtoceste ne bo nič”. Izhodišča za projekt so mednarodne obveznosti Slovenije, ki so opredeljene v transportnem sporazumu z Evropsko skupnostjo. Ta opredeljuje tiste cestne povezave, ki jih je Evropska skupnost pripravljena kreditirati pod ugodnimi pogoji, obenem pa je njegov sestavni del finančni protokol, ki določa obseg in dinamiko uporabe razpoložljivih sredstev. Med temi so tri smeri: Italija -Madžarska, Karavanke - Obrežje in Šentilj - Macelj. Strateško se Slovenija nahaja na transportni povezavi, ki jo Evropska skupnost opredeljuje s skrajnima točkama Barcelona in Kijev, v okviru katere poizkuša Slovenija najti in zadovoljiti svoje vitalne interese. Že od konca 60-ih let je prisotna potreba po povezovanju treh centrov Slovenije, Kopra, Ljubljane in Maribora, kar sovpada s predlagano traso Evropske skupnosti. Parlament je ob sprejemanju memoranduma k državnemu proračunu v aprilu 1993 določil to smer kot prednostno z upoštevanjem Osimskih cest in povezave z madžarsko mejo. Kapiteljski vikar pojasnjuje Dolenjski list je 17. junija objavil pod naslovom ‘‘Oznanilo česa” uvodni članek 15. številke Oznanil treh novomeških župnij. Uvodna vprašanja tej objavi so popolnoma izkrivile pomen in smisel članka. Oznanila so pisana za verne ljudi, ki hodijo v cerkev. To pa pomeni, da so posebna ciljna skupina, ki več ali manj teži k temu, da enako razmišlja. Zato je zanje možno pisati drugače kakor za splošno javnost. Dolenjski list je brez mojega dovoljenja objavil uvodnik. S pripisanimi vprašanji pa je tudi usmeril bralca v meni tujo smer, saj ga je iz poziva k spominu na mučence, kar je krščanska tradicija, spremenil v politično orodje. Vprašujem se, čemu služi tako izkrivljanje? Ne očitajo mi laži, potvarjanja dejstev ali napačne logike, ampak preprosto to, da tako pisanje ne pripomore k spravi. Tudi me ni ninče vprašal, kakšen namen in smisel sem želel vtisniti svojemu uvodniku. Odgovori na ta vprašanja bi odprli vrata k dialogu in razumevanju drug drugega. Na ta potvorjeni članek v Dolenjcu sem odgovoril konec junija v Oznanilu. Nisem se želel spustiti v brezplodno razpravljanje. V uvodniku “Sprava, ki je ni” sem prav isti ciljni skupini, ki je omenjena zgoraj, ne pa bralcem tega lista, pojasnil Krščanska stališča za vsako spravo. Ker ta niso izpolnjena v zadevi, ki ji pravimo narodna sprava, le-te ni. S tem sem imel zadevo za zaključeno in za bralca Oznanil tudi pojasnjeno. Pred štirinajstimi dnevi so se oglasili borci in prižigajo ogenj tam, kjer ga ni bilo. Pisca obeh prispevkov označujejo za nestrpneža in ščuvača k politični nestrpnosti. Objavljajo pa odlomek, ki jasno izraža pripravljenost za sožitje. Razlikovanje med osebo in idejo je nujen pripomoček pri preseganju nestrpnosti. Dokler se bo kdo poistovetil z neko idejo, bo v njenem imenu počel vse mogoče strahote, ki smo jih Slovenci že enkrat živeli v času revolucije. Spoštujem vsako osebo, tudi če živi v zmoti, nihče me pa ne more in ne sme pozivati k spoštovanju zmotnih idej, posebno, če so to dokazano preživele komunistične ideje. Besede pogrevanje nisem uporabil v smislu, ki jih ga OO ZB pripisuje, ampak v tistem bolj domačem, ki pomeni “ponovno obravnavanje". Tudi naslov te polemike “Vikar poziva k pogre- vanju” je zavajajoč. Veseli me, da so borci že toliko napredovali, da ne odpravijo različno mislečih z petimi grami svinca v tilnik, kakor so to delali, ko so bili mlajši. Priznati si moramo, da je to že velik dosežek na poti k strpnosti. Zanimalo bi me pa, da povedo, kdo, kje in kdaj so objavili njihova stališča o obžalovanju vseh revolucionarnih zločinov partizanov. Pohvalim se lahko, da dobro sledim slovenski publicistiki, pa česa takega še nisem zasledil. Našel sem pa njihove pogoje za pristanek na slovenski plebiscit, ki nam je odprl vrata samostojnosti in pogoje za uvedbo demokracije in obsodbo iskanja resnice o medvojnih, še bolj pa povojnih morij. Dejstvo, da so partizani bili v svetu priznani kot borci proti fašizmu, samo na sebi ne pove ničesar, saj so bili orodje, ki je največ pripomoglo k zamenjavi enega totalitarnega sistema za drugega, ki se je izkazal za veliko slabšega. Vemo tudi, da je Churchill bil pripravljen na zavezništvo s hudičem le, da bi premagal Hitleija. To se je tudi zgodilo, kar pa je prineslo slovanski polovici Evrope moro “ljudskin demokracij’’. Paradoks, da so “borci za svobodo slovenskega naroda” postali glavni razlog, da je nastopil “čas po svobodi” (kakor so ljudje pravili času komunistične vladavine), jasno kaže bistvo problema. Po prvih demokratičnih volitvah smo spet v svobodi, zato o njej ni potebno veliko govoriti. Vsi jo uživamo v enaki meri. Govoriti o spravi med mrtvimi je nesmiselno. Oni imajo že svoje račune poravnane pred Bogom, ki je edini pravični sodnik. Med nami, ki živimo posledice medvojnih dogodkov, pa je potrebno izoblikovati merila, ki bodo pravična, resnična in obvezujoča za vse, po katerih bomo presojali revolucijo in njene posledice. S takim iskanjem ne bomo spremenili preteklosti, spremenili bomo odnose v sedanjosti in smer prihodnosti. Za prihodnost gre, temelji zanjo so pa v preteklosti. Graditelji novega nadstropja naše zgodovine želimo, kakor graditelji znamenitega poševnega stolpa v Piši preprečiti, da se naša hiša podre, zato se spuščamo v temelje, k vzrokom tega nevarnega nagiba. Čas dela nam v prid. ANDREJ M. POZNIČ Kapiteljski vikar Ministrstvo je predložilo v obravnavo Parlamentu nekaj zakonov in delovno gradivo, ki omogočajo realizacijo strategije izgradnje avtocestnega sistema, pri čemer določitev prednostne smeri ne pomeni izločanje gradnje v tem obdobju na ostalih dveh smereh iz transportnega sporazuma. Glede na dosedanje pogovore z bančnimi hišami pa bomo posamezne odseke vključevali v financiranje predvsem glede na stopnjo pripravljenosti dokumentacije in ekonomske upravičenosti gradnje. To pa vsekakor ne navaja k zaključku, ki je napisan pod sliko. Pri vprašanju zaščite domače gradbene operative je minister odgovoril, da Slovenija ne gradi cest zaradi gradbincev, ampak iz potrebe Slovenije, da prometno usposobi državo. Gradnja avtocest pomeni dolgoročno gledano, navezavo Slovenije na Evropo, sicer bomo ostali v položaju, ki evropske meje postavlja na napačno stran. Zato bo poleg mednarodnih razpisov, ki bodo zagotavljali zadostno konkurenco pri izboru izvajalcev, tudi vsebina razpisov tehnično tako opredeljena, da bomo omogočili prijavo vsem usposobljenim podjetjem. Zaščita gradbene industrije bo v pivi vrsti izvedena z zdravo konkurenco na trgu. Naslednje pojasnilo zasluži razočarana trditev, da z ministrom nisva ničesar obljubljala. Žal je treba povedati, da smo bili v Novem mestu doslej vajeni v glavnem obiskov, kjer je bilo veliko obljub, pa dosti manj dejanj. Resnica je prav gotovo najboljše zdravilo za razblinjanje iluzij in prevelikih pričakovanj. Konkretna navedba del iz letošnjega programa je neustrezna in zavaja bralce. V programu proračunskega financiranja je na regionalni cesti 332 predviden začetek del na odseku Laknice - Zbure v avgustu, saj je razpis za izbor izvajalca že zaključen. Na drugem delu te ceste, proti Škocjanu, sta v proračunu dve postavki, rrva je gradnja mostu prek Radulje v Zalogu in delno financiranje mo-dernizacije ceste proti Škocjanu. Postopki za pridobivanje dokumentacije so zaključeni, prvi razpis za izbor izvajalca pa je bil neuspešen. Tega sedaj ponavljamo in računam, da bo začetek del v mesecu septembru. Pri trebanjskih cestah bo na osnovi predloga, ki smo ga oblikovali skupaj z Izvršnim svetom, makadamski odsek pri Medvedjeku prišel na vrsto v letu 1994. Trebanjci želijo tudi modernizacijo lokalne ceste Bič - Žužemberk, ki je v pristojnosti občine, zato zanjo republiški proračun ne zagotavlja sredstev. Prepričan sem, da bodo Trebanjci to svojo prioriteto tudi uresničili v najkrajšem možnem času. Poseben problem je zaprtje prometa prek mostu v Dobravi, ki v letošnjem proračunu nima postavke. Mnenje inšpektoija je, da je potrebno zgraditi nadomestni most, saj popravilo ne bi omogočilo trajnejše rešitve. V okviru ten dejstev si na ministrstvu prizadevamo, da bi že v letošnjem letu kljub izredno majhnim možnostim vendarle zagotovili sredstva vsaj za začetek del. S tem bi omogočili dokončanje v letu 1994. Naslednja želja je bila izražena v zvezi z mostom v vasi Potok, ki ga je Izvršni svet opredelil kot prednostno nalogo v cestni gradnji za naslednja štiri leta. V tem okviru bo glede na možnosti, ki jih bodo proračuni v naslednjih letih omogočali, ustrezno obravnavan tudi ta problem. Pri tem je treba poudariti, da smo takoj po sprejemu proračuna 1993 na ministrstvu realizirali pogovore z vsemi občinami, pri čemer smo usklajevali interese in potrebe predstavnikov lokalnih skupnosti s tehničnimi kazalci, s katerimi razpolaga državna uprava. Upam, da sem s tem pojasnilom vsaj malo razkadil meglo, ki je nastala zaradi netočnega zapisa novinarke. Č^-pa uredništvo smatra, da je cestna problematika vredna podrobnejše obravnave, smo na ministrstvu vedno pripravljeni postreči z ustrezno informacijo. MARJAN DVORNIK Drobovina in goveja glava v potoku Radulja Najostrejši protest ogroženih vaščanov Mnogi iz vasi Radovlje se sprašujemo, kdo je tisti, ki tako malomarno in nepremišljeno onesnažuje in zastruplja našo vodo s takimi odpadki, ki so lahko zelo nevarni zaradi bolezni, ki jih ima goveja živina. Zato bi bilo dobro, da sanitarna inšpekcija nujno poskrbi za vse tiste nemameže, ki koljejo doma in neodgovorno odlagajo odpadke v naš potok, kjer se nahajajo vreče s to drobovino in govejo glavo, da o neznosnem smradu pri vsem tem niti ne govorimo. Sedaj, ko nam vsem že tako primanjkuje vode celo za pitje in se zato poslužujemo vode iz potoka, je hudo nevarno za okužbo živine pa tudi ljudi! Zato resno opominjamo vse tiste, ki to tako neodgovorno in brezvestno počenjajo, naj s tem prenehajo, sicer bodo morali odgovarjati za ogrožanje življenja in zdravja ljudi pred uradnim osebjem sanitarne inšpekcije, ki bo prisiljena proti njim primemo ukrepati! Vaščani vasi Radovlje pri Šmaijeških Toplicah • Demokracija v državi, kjer se vojaki vtikajo v politiko, ni mogoča. (J. Zlobec) • Trimesečni odpovedni rok je predolg, ker se delavci polenijo in odvadijo delati. (Kopač) • Gospodarska samostojnost sodi v preteklost. (Mencinger) DOPOLNILO V prispevku z naslovom “Preprodaja družbenih stanovanj”, objavljenem 29. julija, je pomotoma izpuščen pomemben podatek, da so nekateri Kupili družbena stanovanja po 15.000 DEM, prodali pa po 60.000 DEM in po 20-odstotni obdavčitvi razlike spravili v svoj žep po 36.000 nemških mark. Piscu Milanu Žuraju in bralcem se za spodrsljaj opravičujemo. Uredništvo DL Gospod vikar poziva k pogrevanju Še en odmev na pismo s tem naslovom, objavljen v Dolenjskem listu 22. julija Gospod vikar poziva k pogrevanju. Tako se glasi naslov prispevka, ki ga je Dolenjskemu listu za objavo poslal Občinski odbor Zveze borcev Novo mesto. Ker ta odbor omenja tudi “nekega” J. P. in njegov prispevek, ki je bil objavljen v Vašem listu pod naslovom “Oznanilo česa” 17. julija, bi rad, preden nadaljujem, pobaral tega J. P. kot tudi imenovani odbor, kateri sloj slovenskih bralcev lista naj ocenjuje, presoja ter o čem tako “Oznanilo” kot odborovo pogrevanje g. vikarja, ker smatram kot povprečen Slovenec brez akademske izobrazbe, da dobršen del našega naroda ne zmore meritornih lastnih odločitev in nima zgrajenega lastnega jaza. Zato, Tovariši, opustite demagogijo in zavajanje nas preprostih v že dovolj pogretem okolju našega slovenskega prostora! Za prvo, to je “Oznanilo česa”, menim, da je kakršnakoli presoja svojevrsten paradoks, absurd in do- ____________j pa je diskreditirati tega predstavnika Cerkve na tak način in s tako mize rij o duha, mi je vseeno, ali je podpisan z J. P. ali drugače. Samo toliko je vredna moja presoja za “Oznanilo česa”, pa prav nič več! O drugem pa, o t.i. pogrevanju g. vikarja, z isto jasno in nedvoumno besedo ugovarjam Odbom borcev le zoper dvoje zame dovolj bistvenih “ugotovitev” tega odbora. Najvažnejše, zadevajoče bistvo za borce je nedvomno le tisto, kar stoji v 2. odstavku prispevka borcev, kjer g. vikar omenja med drugim (citiram) “... da je treba razlikovati to, kar je potrebno odpustiti, in tistim, kar je potrebno razglasiti za škodljivo, to pa so ideje, ki so lažne, neligitimne...!” To je, upam, bistvo borčevskega ugovora, zame pa še zdaleč ni enačba, ki bi na drugi strani kazala vikarjevo nestrpnost (glej 7. odstavek), zlasti pa zelo zelo neodgovorno besedo tega odbora, da ne rečem kaj hujšega, ko mu ta odbor pritika besedo o šČuva-nju (v istem odstavku!) V čem je to videti? Če pa se ta odbor zaveda pomena besed, ki jih je uporabil, kot “nesodni” (6. odstavek) in “zavržni” (8. odstavek), je besedišče odbora sila revno! Drugo, kar zelo izstopa v borčevskem prispevku, je izrazito glori-ficiranje NOB, partizanstva, kar postaja že dolgočasno in bi bilo odveč komentirati. Toliko o samem borčevskem prispevku, temu pa na rob tole. Vseeno le mislim, da vsa ta “zadevica” o vikarju le ni tako enostavno zamišljena, iz teme vsega je čutiti, da je bistvo morda le v nečem drugem. Ali ni ta mladi mož v duhovniški obleki postal zaradi svoje brezkompromisne in odločne besede “perso-na ingrata”, trn v peti včeraj prvemu, cuines drugemu? Kdo pa bo že naslednji strelec vanj? Tega moža osebno ne poznam, samega sebe zmore braniti bolje od mene, vendarle pa želim reči o njem vsaj to, da je ob prizadejanih krivicah predstavnikom Cerkve moč najti uteho, tolažbo predvsem v pogovoru z lastno vestjo med štirimi stenami tiste danes marsikdo napada in pljuje nanjo. Ta Cerkev ima stoletja nazaj kaj pokazati, je učila, gradila in bila z narodom v najtežjih trenutkih obstoja in mi postaja danes že zadnja oaza tiste lepe slovenske besede, edini prostor brez neizogibnih kvant, prostor, kjer v tišini poslušaš le besede o miru, ljubezni med ljudmi. To so dejstva resnice, tovariši, tam ni nobenih pogrevanj za karkoli! In če temu dodam, da kot vernik in verujoči grem vanjo ali ne, poslušam v njej ali ne, še vedno ostajam zaradi svoje notranjosti, tega čudovitega “elektronskega stroja”, kateremu & ni na sledu nobena človeška znanost. In kar prav je tako, ostajam verujoč ter predvsem svoboden človek v vsem! Je to mogoče reči za določeno stranko, ko postaneš v njej papagaj? Ob tem borčevskem “fenomenu” prispevka premišljam, ali ne prihaja ponovno, zaenkrat le skozi stranska vrata, čas, ko lahko živimo le eden poleg drugega, in ne eden z drugim? Ali pa, da se malce pošalim, malo pa zares (izbiro prepuščam slehernemu), da razdelimo to komaj rojeno državico na vzhodno, dano v fevd t.i. progresivnim, nam “zaostalim” pa zahodno. Tako bi imeli vsak svojega predsednika republike, metropolita in duhovnike. Ali ni bilo dovolj, da je šel slovenski osel med vojno že enkrat na led, je potrebno v miru to še enkrat ponoviti? Razlaga, kdo je bil to, menda ni potrebna. In ko prejmem te dni še tale “biser” od nekdanjega sošolca, akadem- Glas evangelija Se en odziv na versko oddajo Studia D (Dolenjski list 29. julija) Še više ste zadnjih 50 let leteli kot tisti vran, ki ga omenjate, vendar pa ste nizko padli, zato krščansko versko skupnost in avtorja oddaje pustite kar pri miru. Anton Judež, nemara ste razočaran komunist in ste še kako potrebni teh besed, ki jih slišite. Ne samo v Studiu D, tudi v radiu Ljubljana je vsako nedeljo malo pred 7. uro zjutraj taka oddaja, pa jo skrbno poslušajte! Morda pa bo čez nekaj let namesto lačnega vrana priletela golobica, sedla na vaša ramena sita in prijazna, brez zla in sovraštva. MITJA VERBIČ Ljubljana PRIPOMBA UREDNIŠTVA DOLENJSKEGA LISTA - Na Studiu D sta ob nedeljah dve verski oddaji: ob 8. uri Duhovna misel in ob 19. uri Glas evangelija. V uredništvu se je zglasil Anton Judež iz Novega mesta, Valantičeva 20, ter nas zaprosil, da objavimo, da on ni pisec prvotnega prispevka, ki ga je napisal bralec z enakim imenom in priimkom, vendar ne iz Novega mesta. POČITNICE V OLIMJU S prijateljicami smo se dogovorile, da bomo del počitnic preživele v vasi Olimje blizu Atomskih Toplic. Tja nas je privabilo bivanje v šotoru, dobra kmečka hrana, tenis, jahanje, kopanje ter ogled krajevnih znamenitosti. Naš “tabor” se je nahajal tik ob gozdu, kjer sta tudi dve teniški igrišči, kjer smo pod vodstvom vaditeljice Mihaele vsak dan igrale tenis. Kopale smo se v Atomskih toplicah, preizkusile pa smo se tudi v jahanju. Zelo zanimiv ie bil ogled gradu, cerkve in stare lekarne v Olimju ter Koče pri čarovnici. Bile smo tudi pri Ježovniku, kjer imajo pave, jelene, sme in muflona. Teden, ki smo ga preživele v Olimju, je bil nekaj posebnega, zato si želim, da bi drugo leto spet taborila tam. JANJA DOBRAVC TISKARSKI ŠKRAT NAGAJAL ŽE PRED STO LETI Dolenjske novice so 3. februarja 1893 objavile tudi tale oglas: MERJASCA yorkširskega plemena, Mlet starega in polnokrvnega, kateri je jako dober za pleme, priporoča JOSIP KOŠAK, Kro-novo. Že v naslednji številki, ki je izšla 15. februarja 1893, so Novice objavile tale POPRA VEK V zadnjem listu se je po prezren-ju vrinila neka čudna napaka v inserat: 14 let starega merjasca -pač ni, saj mu nož ne prizanaša toliko časa! Merjasec je star 14 mesecev. Torej gospodarji - le po njem! sko izobraženega(l) nekdanjega partizana, ki pravi nekako takole: “...mar ni škoda, da nisi bil v partizanih, zaradi ugodnosti...? Nisem bil niti presenečen nad to “noviteto”, pustil sem ga govoričiti naprej, predolgo že vemo za njih bonitete, za njih “šenkana” dvojna medvojna leta pa še kaj povrhu! (Spoštovani, ne boj se, če se prepoznaš, nimam navade ovajati!). In tu je tisti “pravšnji” trenutek, da se razgalim in obtožim sam sebe za nov prispevek borcev, tokrat proti še podpisanemu. Kar dolgo sem bil član slovenskega domobranstva v Trstu, o “nagradi”, prejeti po vojni, mi ni potrebno govoriti, ponavljam pa, da tega slovenskega domobranstva tudi danes ne obremenjuje vest in me ni sram! Nasprotno, krvava “povojna dota” ne sodi nam! Odboru borcev namenjam pa tole zaključno besedo. Le pustite Cerkev na miru, njeni služabniki ne uče nič slabega, o tem se lahko sami prepričate. Niso kot tisti, ki le hipoma stopi vanjo, v ta zanj “prečudni’' svet, in ga prav tako jadrno zapusti s “corpus delicti” v rokah za take deplasirane objave, pozive, kar mi dodatno dokazuje množina borčevskega še podnaslova, ko omenja poleg Kapitlja, še Klošter in Šmihel! In kaj še reči o vsem? Najbolje nič! Vendar pa ne bo za odveč omeniti vsaj to. Cerkev je bila, je in ostaja še naprej, vrednote človeka tudi ostajajo in potujejo skozi čas in z njim, ki je neustavljiv. Dan za dnem pa ugaša slava maršalov in politikov, še kako pa tudi neizprosno ideologija boga Januša, sicer s krčevitimi zaviralnimi poizkusi, ve se katerih, a zaman! FRANC KOŠELE-FRENK Novo mesto PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Del zbora FS “Ivan Navratil” “Sami se moramo potruditi” Gračani praznovali GRADAC - V krajevni skupnosti Gradac so minulo soboto praznovali krajevni praznik v spomin na 26. julij 1942, ko so na območju sedanje KS v vojni vihri gorele hiše in druga poslopja. Gračani so znova praznovali po štirih letih premora. Kot je rekel v slavnostnem govoru predsednik KS Alojz Malenšek, so se za praznovanje odločili predvsem zato, da se krajani srečajo med seboj in poklepetajo. I Ikrati je spomnil na to, da vsak posameznik premalo skrbi za razvoj krajevne skupnosti ter da se morajo bolj zavedati, da ne bo nihče naredil ničesar namesto njih. Naštel je številna dela, ki jih morajo opraviti, pri tem pa tudi vprašal, kakšna usoda čaka park gradaškega gradu. Odgovoril je predsednik občinske skupščine Branko Matkovič, ki je dejal, da jim parka zagotovo ne bo nihče vzel. Krajanom je obljubil tudi kanalizacijo ter dejal, da se je občinska vlada v zadnjem mandatu trudila dati vsaki krajevni skupnosti, kolikor je bilo največ mogoče. Res pa je, da so nekateri dobili nekaj več, drugi manj. V kulturnem programu proslave so nastopili osnovnošolski recitatorji ter pevski zbor folklorne skupine “Ivan Navratil” pod vodstvom Mateje Jakša. M. B.-J. Glas generacije, ki se ni znašla Vladimir Gajski - Gajo Kako vidim preteklost in gradnjo socialističnih odnosov na vasi - Kot “ostanek kapitalizma” ostal zaznamovan in brez ugodnosti, ki so si jih preskrbeli drugi ZAHVALA Kastelčevi iz Jezera pri Trebnjem se lepo zahvaljujemo Ivanu Urbiču, Pavletu Zupančiču, Stanetu Kovačiču, Janezu Radiju, Gasilskemu društvu Dol. Ponikve ter vsem ostalim, ki so pomagali pri gašenju otave. FRANC KASTELIC Ožigosani smo bili za kulake in škodljivce, če ne celo nevarne elemente, ki ovirajo razvoj socialističnih odnosov na vasi. Ker nismo stalno spremljali tiska in poslušali poročil, je šlo mimo nas tudi tisto določilo, po katerem naj bi si dokupili leta, ki smo jih preživljali kot poljedelci. Kdor se je takrat znašel, se odločil za nakup let, ima danes dovolj delovne dobe glede na svojo starost. Sam pa sem star 58 let, a Že nimam 20 let priznane delovne dobe. V zadnjih letih se je delovna doba še podaljšala in tako bomo moral delati, ako mi bo zdravje dopuščalo, do 63. ali 65. leta. Končno ne gre za to, do kdaj delaš, garaš do smrti, če si zdrav! Problem je v tem, da del populacije nima priznanih delovnih let na kmetiji. Ko v zadnjih letih popravljamo različne krivice, je prav, da pomislimo na odrinjeni in zapostavljeni del kmetov, ki je vztrajal v težkih časih “graditve socialističnih odnosov na podeželju” in prenašal težke udarce po zasebnem kmetijstvu, ki je moralo reševati vsako krizo po letu 1945, še posebej pa plačevati izgube kolektivističnega kmetijstva. To je bil čas rednih in izrednih davkov za zasebnega kmeta, čas dvojnih cen mleka, mesa, lesa in drugih surovin. Ve se, kdo je prodajal po višjih cenah! Po letu 1963 so nas pritisnili še z neenako volilno pravico. Baje smo bili malo produktivni, zato je bilo treba 972 kmečkih glasov več za enega poslanca v zbore delovnih skupnosti kakor pri drugih slojih in poklicih. To zapostavljanje je težko spregledati in pozabiti. Zato kot prizadeti kmet in delavec želim, da kmečki sindikat in Kmečka zveza, ki deluje v okviru političnih strank, pomagata odrinjenim in zapostavljenim priti do minimalnih pravic. Ugotavljam, da je ta generacija v glavnem stara od 50 do 60 let. Na delo v industrijo ni šla, ostala je na zemlji in je bila zato drugače obravnavana kot deli prebivalstva, ki so bili vključeni v uradno priznane ustanove. In če nisi bil še v KOZ in pozneje v splošni kmečki zadrugi, si bil zapostavljen in včasih zavržen, ožigosan kot “socialistični družbi nevaren element”. To se je vleklo s teboj. Nisi bil zraven ne pri Zvezi borcev ne pri SZDL in njenih kmečkih sekcijah, ki naj bi skrbele za podružbljanje kmečke pridelave. In kdo bi te potem opozoril ali ti ponudil, češ lahko se dodatno zavaruješ za pokojninsko dobo? Pretok informacij je tekel po partijskih kanalih. Kdor se je od teh odmikal ali vztrajal na svojem zasebništvu, je bil drugorazreden državljan. Moja generacija (stari 50 - 60 let), če se ni redno zaposlila, ampak je vztrajala na zasebnem kmetijstvu, je izgubila tista leta za pokojniasko dobo. Oblast je dala možnost pozneje in tudi danes, da si ta leta lahko kupimo. Vendar je cena za dokup delovne dobe tako visoka, da je navadnemu kmetu ali delavcu (jaz sem se v tovarni zaposlil 1. 1974) nemogoče zbrati in doplačati. Zdaj smo udarjeni dvakrat: nimamo priznanih let dela v kmetijstvu, pa tudi parlament je lani sprejel nov pokojninski zakon, ki podaljšuje delovno dobo. Mislim, da bi morala danes, ko slovenska država Odškodnina žrtvam Apel Združenja žrtev komunističnega nasipa Združenje žrtev komunističnega nasilja je napisalo Apel mednarodni in slovenski javnosti. Na koordinacijo podpisnikov je Združenje povabilo tudi Zvezo združenj borcev NOB Slovenije, ki se je vabilu odzvala in sodelovala z opazovalcem, vendar Apela ni podpisala. Podpisniki Apela obtožujejo oblasti Republike Slovenije za kršitev človekovih pravic, ker niso storile nič, ali skoraj nič za ljudi, ki so jim bile v prejšnjem režimu strojene krivice. Podpisniki so v Apel zapisali, da si je Komunistična partija v času vojne prisvojila oblast in se razglasila za edino odporniško gibanje na Slovenskem. Kdor ni bil z njo, ga je preganjala in poskušala uničiti. Osvobodilna vojna se je tako spremenila v državljansko in komunisti, ki so v njej zmagali, nekomunistom niso bili pripravljeni priznati pravic, ki jim kot ljudem gredo. Čas takoj po vojni je bil čas množičnih pobojev, montiranih procesov, razlaščanja meščanskega razreda in kolektivizacije kmečkega sloja. Ne prejšnja ne zdajšnja oblast nista objavili seznama pobitih in njihove grobove še zmeraj iščejo le svojci. Združenju žrtev komunističnega nasilja, ki je bilo pripravljeno lotiti se takšnega dela, vlada ni pripravljena pomagati ne finančno ne kako drugače. Združenje žrtev komunističnega nasilja zahteva: prvič, zakon o popravi krivic, ki so bile zaradi političnih, ideoloških ali razrednih razlogov storjene žrtvam, nekdanjim preganjancem in svojcem žrtev državljanske vojne; drugič, da te krivice popravi posebna, v te namene ustanovljena državna komisija in tretjič, da država prizadetim poravna materialno in nematerialno škodo, civilnim žrtvam revolucije in tistim, ki so bili pomorjeni po vojni, vrne dobro ime (mrliški list, pravico do groba). Apel so v imenu različnih organizacij podpisali Franc Perme, Stane Stanič, Davorin Žitnik, Stanislav Klep, dr. Tine Velikonja in Mihael Cene. Belokranjska slavi 50-letnico 28. septembra bo minilo pol stoletja, odkar so v Bočki ustanovili XV. belokranjsko SNOUB - Povabilo na srečanje borcev, ki bo 22. avgusta v Prilozju Po odredbi Glavnega štaba NOB in POS je bila pred 50 leti 28. septembra 1943 preči Vrancšičcvo hišo v Bočki pri Metliki ustanovljena XV. slovenska brigada - Belokranjska. Njeni ustanovni borci - partizani so bili iz belokranjskega odreda, novih borcev, mladih fantov, mož in deklet Bele krajine, ki so po kapitulaciji Italije vstopili v oborožen boj za osvoboditev svoje dežele Bele krajine in Slovenije. V brigado so bili vključeni tudi borci ostalih slovenskih enot, ki so se kot ranjenci ali drugače zatekli na področju Bele krajine. Vojne razmere niso dopuščale, da bi se borci spoznali med seboj ali imeli daljši čas za vojaško urjenje in spoznavanje vojnih razmer na Dolenjskem in Hrvaškem, predvsem ne novinci. Po kratkem seznanjanju s partizanskimi veščinami in obnašanjem je brigada odšla na Hrvaško in sprejela boje s sovražnikom okoli Ozlja. Boji okrog Ozlja in za sam Ozalj so bili tudi njen ognjeni krst. Od takrat dalje sc njeno orožje ni imelo časa ohladiti. Brigada, ki jo je vodil njen prvi komandant Tone Zgonc-Vasja, se je zatem v času velike nemške ofenzive jeseni 1943 vključila v boje z drugimi enotami in branila Belo krajino in zadrževala sovražnika na prostoru od Vivodine do Vinice. Seveda ni mogla popolno zadržati nemških in kvislinškin sil, vendar je uspešno zadrževala po orožju, tehniki in človeški sili večkrat močnejšega sovražnika, tako da je sovražnik prodrl le v del Bele krajine. V neenakih bojih je vsestransko ojeklenela in že omenjanje njenega imena je bilo v strah sovražniku. Po teh hudih bojih je brigada zavračala vse poskuse sovražnika, da bi prišel v Belo krajino, ker je bila njegova želja da zasede to osvobojeno ozemlje. Znani so njeni uspešni boji s sovražnikom vse od Gorjancev do Metlike, posebno ko je uničila vrsto poskusov Nemcev in njihovih hlapcev, da bi prišli v Belo krajino. Tako so borci XV. brigade in nekaterih drugih enot uničili motorizirano kolono, ki je iz Novega mesta prodrla do Suhorja z močnim spremstvom in nameravala iz Ljubljane pripeljati v Belo krajino izdajalsko oblast, katera naj bi predstavljala nemški fašizem in njegovo oblast na tleh Bele krajine. Ostra zima 1943/44 je že prekaljene borce zatekla na Hrvaškem z nak dri želel jino, ter razbremenjevala partizanske enote, ki so v Bosanski krajini in spodnji Hrvaški vodile težke boje proti Nemcem in njihovim pomagačem, ki so nameravali uničiti glavnino enote Vrhovnega štaba NOB Jugoslavije. V ta čas spada tudi uničenje sovražne postojanke Netrctič. Tako prekaljena iz z določenimi bojnimi izkušnjami in slovesom je brigada odšla v začetku leta 1944 na območje Suhe krajine, kjer ni bilo bojnega predaha. Tu je ostalo največ borcev XV. brigade ali so bili onesposobljeni za boj. Brigada je v neprestanih bojih v mrzlih dneh zime 1944. leta razbila nemško postojanko na Krki, zatem v Zdenski vasi, kjer so Nemci po italijanski okupaciji ponovno zbrali ob sebi razbito silo domačih hlapcev. omenimo, da so bile v tern času na Dolenjskem zelo močne sovražne sile. Drugo polovico leta 1944 brigada bije boje na Kočevskem v Suhi krajini in širom Dolenjske. Sodeluje v ofenzivah ali obrambnih bojih XV. divizije na meji med Savo, Stično in Grosupljem. V ta čas sodijo tudi boji v Kriški vasi in Šentjanžu. Zaključni boji pred koncem vojne pa so sc vrstili od Kočevja prek Trebnjega, Višnje gore, Grosup-Ija do Ljubljane, z zadnjo ostro bitko na Orljah. Majske dni 1945. leta je z Gubčevo in ostalimi brigadami XV. divizije prispevala ključni delež osvoboditvi Ljubljane. Ob ustanovitvi je brigada štela 1.500 borcev, skoznjo jih je šlo okrog 5.000. Proti koncu vojne oz. pred koncem leta 1944 in na začetku leta 1945 je partizansko vodstvo dopolnjevalo brigado z borci iz Štajerske in Primorske; ti so časten in ponosen člen sestava Belokranjske brigade. Žal so nadčloveški boji boji borcev Belokranjske brigade zahtevali za osvboditev Slovenije in delo v svojem skupnem zavezniškem boju proti fašizmu in nacizmu več kot 700 padlih in 800 ranjenih. Tega deleža ne more razvrednotiti nihče. Brigada je bila reformirana 23. maja v Kamniku. Borci so bili vključeni v druge enote JA, starejši in mladoletni pa so bili odpuščeni. Žal nam prostor ne dopušča, da bi o brigadi napisali kaj več, obstaja pa monografija o XV. SNOUB. Spoštovani borci in borke! Vabimo Vas, da se tudi letos udeležite srečanja borcev XV. SNOUB, ki bo skupaj z ostalimi 22. avgusta v Prilozju - med Gradcem in Metliko. Posebno Vas Vabimo na Skupščino borcev XV. SNOUB, ki bo 22. avgusta ob 9. uri v gostilni Kapušin na Krasincu. Odbor skupnosti borcev XV. SNOUB v okviru možnosti poskuša popravljati krivice nekdanjim razlaščencem, po krivici obsojenim in preganjanim, upoštevati tudi to kategorijo odrinjenega kmečkega prebivalstva in mu v mejah možnosti pomagati. Predlagam razpravo o tem vprašanju v parlamentu. Ustanove, ki imajo o tem podatke, naj to vprašanje predstavijo ter nakažejo možnosti in težave te zadeve iz polpreteklega časa. Ne gre nam za privilegije ali za dodatne pravice. Te so si že prisvojili “naši tovariši” in jih pač imajo. Gre za to, da se zadeva prikaže in razčleni. Saj je tudi to del naše preteklosti, ki sega v sedanjost. Danes, ko tudi za nas prihajajo pozna delovna leta, vidimo, da v času razporejanja kadrov nismo bili ali se nismo znašli na pravih delovnih mestih. Bolje bi bilo, če bi postali zadružni delavci in tako bi nas nekdo z zadolženo in neorganizirano zadrugo zaščitil. Mi pa smo zdržali in vztrajali v izvirnem kmečkem stanu, nikogar zajedali ali spravili na “kant”, danes pa smo v bistvu uboge pare brez primerne delovne dobe. Tukaj bi bil mogoče potreben boljši uvod. V življenju je pogosto tako, da kakšen sloj ali plast prebivalstva nastrada. Večkrat celo propade ali počasi shira. Tako je tudi po letu 1945, v času “nagle industrializacije in elektrifikacije”, kmečki sloj nosil velik delež bremen. Uradno dobrohotna komunistična oblast je vzpostavila svoje politične organizacije in je kmeta obravnavala kot motečega “zasebnega podjetnika”, ki je nevaren komunističnemu kolektivizmu in ovira za vzpostavljanje brezrazredne družbe. Kot “ostanek kapitalizma na vasi” je bil zaznamovan zlasti tisti, ki se je izogibal ali celo upiral in nasprotoval socialističnemu zadružništvu na vasi. Partija si je prizadevala, da bi vsakega zasebnika sprejela na svojo linijo in mu vcepila svoje poglede in zamisli o napredku kmetijstva. Delavca je “peglala” v proizvodnji, kmeta pa na deželi. ALOJZ ŠUŠTARIČ Semič 30 Po osmih dneh sem strgal s\’oje škornje po poteh. Zdaj prišel sem v Charlerou - V Zeleni krčmi sem naročil koščke kruha, šunko, ki bi topla še bila. Presrečen stegnil sem noge pod mizo: ogledoval naivne slike naokrog po stenah. - In bilo je čudovito, ko mi je dekle ogromnih prsi, iskrih očk ■ tale tu se pa poljuba ne bi zbala! -smejoč se, z maslom kruhke dala in mlačno šunko na obarvan pladenj, rdečo šunko, s česnom prepojeno, - v vrček mi nalila piva, s peno, ki jo pozlatil je pozni žareli A. Rimbaud Nepredvidljiv si bil vedno. V Novem mestu otroštva in gimnazijskega nemira, v Ljubljani, ko smo v študentskih šestdesetih naskakovali nebo, in končno v obdobju vsemogočnega, ko si gnezdo razdiral in ga vedno znova zopet spletal. In ko je že kazalo, da se ti je umirila nemirna kri, ti je le-ta odtekla. Kar ZALEGLO JE - Kar nekaj časa je polomljena obcestna tabla označevala eno izmed cestarskih pribežališč, bazo na Drnovem. Znano je, da so cestarji zelo nagli pri odstranjevanju njim neljubih obcestnih tabel. Na svojo polomljeno pa so skoraj pozabili. Šele ko so opazili, da se je ob njo obregnil slučajni popotnik s fotoaparatom, so jo čez noč popravili. (Foto: M. V.) tako, na lepem. Skoraj brez razloga. Skoraj. Nepredvidljivo. Ali pa ne. Tudi to skrivnost, kot marsikatero drugo, si odnesel s sabo. Nas pa pustil v dvomih, saj to si hotel, kaj ne, nas pustiti, da naprej brez možnosti rešitve razmišljamo o življenju in smrti. No tak si bil, in tak nam boš ostal v mislih. Pr(jate(j Pavle UPOKOJENCI NA KUČARJU KUČAR - Prijazne upokojenke in upokojenci iz Gradca v Beli krajini le malo kdaj pozabijo na svoja srečanja povabiti upokojencev iz sosednih društev. So ljudje, ki si znajo sami olepšati težke čase. Te dni so gradaški upokojenci pripravili prijetno srečanje na Kučarju. Ženske so spekle domače dobrote, ki se lahko primerjajo z največjimi kuharskimi specialitetami, moški pa so na ražnju zavrteli janjčka in poskrbeli za prijetno vzdušje, ki Na"tak& tane mlad, okojencem najlepše zahvaljujem za vabilo ter si želim, da bi se lahko še kdaj poveselila v družbi z njimi. MARIJA NEMANIČ • Na pravni fakulteti bi lahko uvedli nov predmet - aferologijo. • Kjer je politika gospodar, tam je hudič vladar. . M. BRADAČ d.o.o. 45 61000 Ljubljana CANG S LA N G shujševalni čaj Z zmanševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade. ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so jamstvo za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. Čaj ČANG-ŠLANG lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana, in po telefonu (061) 215-476. ČANG-ŠLANG prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena ČANG-ŠLANGA je 699 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. NAROČILNICA Ime in priimek Ulica in št. Poštna št. in kraj Število zavitkov ČANG-ŠLANGA o o r~ m z 5 i" s Naročilnico pošljite na naslov: DŽIRLO, d.o.o., d.d. 45, 61101 Ljubljana Krajevna skupnost Brusnice g OPEKARNA NOVO MESTO d.o.o. priporoča obisk trgovine MODUL objavlja javni razpis 1. ) Investitor: Krajevna skupnost Brusnice 2. ) Predmet razpisa: gradnja poslovnega objekta na pokopališču v Brusnicah. Podrobnejše podatke dobijo ponudniki pri predsedniku sveta KS Brusnice. Pisne ponudbe bomo zbirali do 12. 8.1993. Naslovite jih na: Krajevna skupnost Brusnice, p. Brusnice. Zalog 21,68001 Novo mesto tel.: 068/22-855 delovni čas: vsak dan od 7. — 19. ob sobotah od 7. — 13. Kupite gradbeni material takrat, ko je najcenejši! cement Anhovo apno arm. mreže 9x6 schiedel dimnik 0 20 kombi plošče 5 okna,betonska,120x100 robniki splakovalniki sifoni kopalniška garnitura,barvna tuš kad izotem V-4 pomivalniki obloga smreka vreča 500,00 vreča 363,00 kom. 4114,00 m 3734,28 m2 1018,71 kom.6382,25 od 203,00 dalje kom.3740,00 od 505,00 dalje od 20.352,00 dalje kom. 5.615,61 od 2.483,25 od 1.761,70 dalje m2 739,00 Stavbno pohištvo Mizar Volčja Draga in Liko Vrhnika po tovarniških cenah. Posebno ugodno: Keramične ploščice že od 450 SIT/m2 dalje in klinker ploščice od 480 SIT dalie. Možnost plačila na 3 čeke in s kartico Activa. Organiziramo dostavo na gradbišče. V /* IZDELAVA IN DOSTAVA BETONSKIH ZIDAKOV IN TLAKOVCEV NA GRADBIŠČE zidak 13 x 40 x 20 38,00 SIT zidak 20 x 40 x 20 48,00 SIT (2. klasa 35,00 SIT) zidak 25 x 40 x 20 58,00 SIT zidak 30 x 40 x 20 68,00 SIT tlakovec “H" 1 m2 700,00 SIT travna plošča 40 x 40 x 8 1 kom. 110,00 SIT V cenah je vštet prometni davek. CEMENTNINARSTVO IN AVTOPREVOZNIŠTVO JAKLIČ Gabrje tel. (068) 85-887 c j /-----------------------------------------------V GLASBENA ŠOLA ČRNOMELJ Ulica Mirana Jarca 3 68340 Črnomelj razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1993/94 za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: - UČITELJA KLAVIRJA - UČITELJA HARMONIKE - UČITELJA PIHAL IN TROBIL - VODJE DO V SEMIČU Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o glasbenih šolah. Začetek dela 1.9.1993. Prijave naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo pisno obveščeni v 8 dneh po preteku razpisa. V_______________________________________________/ JEKLO TEHNA Maribor d . d . ŠTERK Črnomelj Kočevje 25 Spoštovani sokrajani! V našem kraju že dalj časa pogrešamo trgovino z železnino. Da bi vam prihranil čas in pot, bom skupaj z znanim mariborskim trgovskim podjetjem Jeklotehna, odprl trgovino z železnino, v ponedeljek 9. avgusta 1993 ob 11. uri. S spoštovanjem! Jože Šterk Poslovni sistem NOVOLES vabi k sodelovanju na trdo delo pripravljene strokovnjake, zato na podlagi sklepov upravnih odborov objavljamo RAZPIS za naslednja delovna mesta: 1. direktorja 2. direktorja 3. direktorja 4. direktorja 5. direktorja 6. direktorja 7. direktorja 8. direktorja 9. direktorja 10. direktorja 11. direktorja 12. direktorja družbe NOVOLES - BOR, mize in leseni polproizvodi, Krško,, d.o.o. družbe NOVOLES - ŽAGA, proizvodnja žaganega lesa Soteska, d.o.o. družbe NOVOLES - PLOSKOVNI ELEMENTI, pohištveni polproizvodi, Trebnje, d.o.o. družbe ERGO, proizvodnja galanterije in opreme, Straža, d.o.o. družbe NOVOLES - VEZAN LES, furnir, vezane plošče, slojasti elementi, Straža, d.o.o. družbe NOVOLES - LIGNUS, žagan in deci-miran les, Straža, d.o.o. družbe NOVOLES - LEPLJENI ELEMENTI, proizvodnja lesnih elementov, Straža, d.o.o. družbe NOVOLES - DROBNO POHIŠTVO, leseno pohištvo, Straža, d.o.o. družbe NOVOLES - ENERGETIKA IN STORITVE, energija in vzdrževanje, Straža, d.o.o. družbe NOVOLES - AET INŽENIRING, avtomatizacija, energetika, tehnologija, Straža, d.o.o. finančnne službe NOVOLES - LESNA INDUSTRIJA, Straža, d.d. računovodske službe NOVOLES - LESNA INDUSTRIJA Straža, d.d. Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali poleg zakonsko določenih pogojev še naslednje pogoje: a) za delovna mesta pod zap. št. 1 do 10 - najmanj višješolska izobrazba ustrezne smeri najmanj tri leta delovnih izkušenj na ustreznih delih - pasivno znanje enega tujega jezika; b) za delovno mesto pod zap. št. 11 - najmanj višješolska izobrazba ekonomske smeri najmanj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delih - aktivno znanje enega tujega jezika; c) za delovno mesto pod zap. št. 12 - najmanj višješolska izobrazba ekonomske smeri najmanj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delih - pasivno znanje enega tujega jezika. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES - LESNA INDUSTRIJA STRAŽA, d.d., KADROVSKO-PRAVNI SEKTOR, STRAŽA, NA ŽAGO 6, z oznako “ZA RAZPIS”. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, teta in botra ANA ŠTRAVS rojena Legan z Vinkovega Vrha 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vaščanom, še posebej Konciljevim, Novinčevim in Jambrekovim, ki ste nam veliko pomagali v težkih trenutkih, g. župniku pa za lepo molitev na domu in opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče BRUNO JURGLIČ s Puščave 26 pri Mokronogu Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčno se zahvaljujemo revmatološkemu oddelku SB Novo mesto, nefrološki kliniki, oddelku za intenzivno nego CIIM Kliničnega centra Ljubljana za zdravljenje in nego, govornikoma za poslovilni govor, g. M. Uhanu za pomoč, ZB Mokronog, Lekarni Trebnje, Iskri Mokronog, pevcem in godbi. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Branislava, sin Bruno, hčerki Vanda in Slavica z družinama, sestre in brata, tašča in ostalo sorodstvo OSMRTNICA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša upokojena sodelavka ANA BILIČ z Zagrebške 18 Od pokojnice smo se poslovili v torek, 3. avgusta, na pokopališču v Ločni. Ostala nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko vaju, oče in mama, več med nami ni 19. julija je prenehalo biti plemenito srce našega dobrega očeta JANEZA GRIČARJA 31. julija pa so minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustila naša draga mama PEPCA GRIČAR iz Žalovič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem VGP Novo mesto in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njuni ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le liho k njemu pristopile, spomnite se,kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 50. letu starosti je prenehalo biti srce naše zlate žene, mamice in stare mame MINKE GRABNAR iz Ardra pri Raki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Prisrčna hvala g. Anici Bajc za vso pomoč in skrb v težkih trenutkih Zahvaljujemo se tudi kolektivu Novolesa, d.o.o., Bor Krško,Temeljnega sodišča v Novem mestu, enote v Novem mestu, ALPVES Raka in Eyrostala Dobova. Hvala tudi internemu in kirurškemu oddelku ter oddelku za intenzivno nego Splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Željku Šribaiju, g. Tilki Padevski, g. Milki Pestner in patru Luki, ki so pokojnico v času njene težke bolezni vsakodnevno obiskovali, nas pa tolažili Hvala g Emilu Vehovarju za poslovilne besede pri odprtem grobu in g. župniku Metodu Oblaku iz Vel. Trna za lepo opravljen obred. Vsi njeni n ti gfrprFmrff? usta 1993 DOLENJSKI UST V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LE0AR ~ KIN0 — službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM — POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 5. avgusta - Marija Petek, 6. avgusta - Vlasta Sobota, 7. avgusta - Kajetan Nedelja, 8. avgusta - Miran Ponedeljek, 9. avgusta - Romana Torek, 10. avgusta - Lovro Sreda, 11. avgusta - Suzana LUNINE MENE 10. avgusta ob 17.19 - zadnji krajec kino BREŽICE: 5. in 6.8. (ob 20.30) francosko-ameriSka erotična drama Sramota. 7. in 8.8. (ob 18.30 in 20.30) ameriška komedija Driblcrji pod košem. 11.8. (ob 20.30) ameriški grozljivi film Drakula. ČRNOMELJ: 5. in 6.8. (ob 21. uri) ameriška komična kriminalka Špiclji. 7.8. (ob 21. uri) in 8.8. (ob 20. uri) ameriška romantična komedija Samski - ne mečite se stran. KRŠKO: 6.8. (ob 20. uri) in 8.8. (ob 18. uri) ameriška akcijska kriminalka 57. potnik. METLIKA: 6.8. (ob 21. uri) ameriška romantična komedija Samski -ne mečite se stran. 8.8. (ob 21. uri) ameriška komična kriminalka Špiclji. NOVO MESTO: 5.8. (ob 10., 18.30 in 20.30) ter 6.8. (ob 18.30) ameriška komedija Driblerji pod košem. 6.8. (ob 20.30) ter od 7. do 10.8. (ob 18.30 in 20.30) in 10.8. (tudi ob 10. uri) ameriška erotična drama Divja orhideja. 11.8. (ob 18.30 in 20.30) in 12.8. (ob 20.30) italijanska erotična komedija Meso. 12.8. (ob 10. in 18.30) ameriška “odštekana" komedija Way-neov svet. kmetijski stroji TOP in senico prodam. ®‘ (068)42-473. 2963 FREZO GOLDONI, 14 KS, s prikolico in priključki ter gumi voz prodam. Er-šte, Polhovica 3, ® 42-807. 2986 TRAKTOR IMT 535, letnik 1969, ugodno prodam. ® (068)22-750. 2989 TRAKTOR FERGUSON, s kabino, dobro ohranjen, prvič registriran 1977, prodam za 4.700 DEM. ® (068)58-081. 3001 TRAKTOR ZETOR 7211, 600 delovnih ur, dobro ohranjen, in 400- litrsko škropilnico prodam, Cena po dogovoru. ® (061)486-285. 3021 TRAKTORSKO KOSO z dvema nožema prodam. Jože Krnjulc, Župelevec 27, Kapele, ® (0608)68-464. 3029 DOBRO OHRANJEN TRAKTOR, letnik 1984, ter traktorsko kosilnico in obračalnik nujno prodam. Cena ugodna! ®(061)854-240. 3037 MLATILNICO s popolnim čiščenjem in gumi voz prodam. ® 45-563. 3041 motorna vozila UNO 45 S, 1.87,prodam ali zamenjam za R 4.1.89-90. ® 068/23-585. KARAMBOLIRANO VOZILO od letnika 1987 dalje kupim. Lahko totalka. »(061)218-941. 2965 . 126 P, 11/87, prodam. Marta Krivec, Ždinja vas 3/b, Otočec. 2981 JUGO 45, letnik 1987, prodam. ® 27-714. 2982 | NOVO V BELI KRAJINII ■ AVTOMEHANIKA IN PRODAJA I REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV t *%> ŠUŠTAR MIRKO Dragatui 12a Tel.:068/S7-362 PO IZREDNO UGODNIH CENAH V sodelovanju z znano firmo AD Pečjak iz Češnjice sem odprl prodajalno rezervnih avtomobilskih delov za avtomobile: VW, AUDI, OPEL, RENAULT, ALFA ROMEO, nekatera japonska vozila, ZASTAVO IN ŠKODO. OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE! Z 128 poceni prodam .»■ 26-661, zve-čer. 2987 FIAT RITMO DIESEL, 1700 ccm, 43 W, prvi lastnik, registriran do junija 1994, zelo dobro ohranjen, prodam. ® 42-078. 2988 Z 126 P, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. ® 45-489. 2990 R 4, letnik 1988, ugodno prodam. ® 85-161. 2993 GOLF JX, bencinar, 6/89, prodam. Tomaž. Brale, Vel. Brusnice 83. 2998 GSotsMora AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasing — R5, dobava takoj — odkup in prodaja rabljenih vozil NOVO NOVO NOVO — krediti za nakup vozil na 4 leta Tel. (068) 324-533 R 4 GTL, letnik 1989, prevoženih 22.000 km, prodam. ® (068)22-952. 2999 UGODNO PRODAM ALFO 33, I,5TI letnik 1987. Registriran do julija 94. ® 28-164. OPEL KADETT 1,6D, letnik 1987, prodam. ® 22-618 R 5 CAMPUS, star 3 leta, avtopriko-lico (130 x 105) in tomos avtomatik prodam. Erhovnic, ® dopoldne (068)322-124 ali popoldne (068)24-653. 3008 JUGO 55, letnik 1988, ugodno prodam. ® (0608)62-005. 3010 JUGO 55, letnik 1990, registriran do 6/94, rdeče barve, prodam. Martina Pe-terčič, ® (0608)60-305. 3011 R 4 GTL, letnik 1988, in VW 1300 prodam. * 42-631. 3013 KOMBI AK 850, letnik 1986, prodam. * 24-790. * 3016 126 P, letnik 1987, prodam. ® 45-522. 3017 DVA NOVA MOPEDA, tip 12, vozna, ugodno prodam. Anton Kostelec, Gubčeva 45, Metlika. 3019 Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. ® 28-543. 3020 Z 101, letnik 1983, registriran do 1 /94, v dobrem stanju, prodam. Potočar, Trška Gora 75 (nad gostilno Pugelj). 3027 VOZILA ALFA ROMEO, lancia, fiat ter lada prodajamo po najugodnejših cenah. Možen kredit in leasing. ® (0608)67-075. 3032 126 P, letnik 12/97, registriran do 5/94, prodam. ® 25-344. 3038 KARAMBOLIRANO Z 101, letnik 1983, prodam. Petrič, Birčna vas 16, No- vo mesto. 3039 NOV TOMOS AVTOMATIK in mini moriš prodam. Košak, Cegelnica 75, ® 28-939. 3043 R 4, letnik 1985, registriran do julija 1994, prodam.® (068)51-644, 53-320. 3044 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 6/94, zelo dobro ohranjen, prodam. Robert Fink, Smolenja vas 28, Novo mesto. 3046 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.100 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.100 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52J00-620-970-2573M28-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarilne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: ralika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. I I I I I I I I I I I I I I I I I obvestila ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montirano po konkurenčnih cenah. * (068)44-662. r n VRTNE GARNITURE Še je čas, če želite kupiti kvalitetno leseno zložljivo vrtno garnituro iz izvoznega programa po ugodni ceni - v beli barvi ali luženo na oreh. Nudimo možnost obročnega odplačevanja - polog + 2 obroka ali 10-odst. popust. MIZARSTVO ROM Ručetna vas 19 Črnomelj tel./fax. 52-979__________ NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, * (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068)49-567. 2462 GRADITELJI, POZOR! TANIN SEVNICA Hermanova 1, p.p. 9 tel. (0608)41-224 fax (0608)41-626 vas vabi na akcijsko prodajo lesnih premazov v prodajne salone “MIKO” v Novem mestu in Boštanju. In kaj nudimo? Za zaščito lesa vam ponujamo biotan, okolju prijazen vodni premaz za zunanjo in notranjo zaščito lesa, ki vsebuje naravne zaščitne snovi, v__________________________/ GRAHASTE JARKICE, stare 3 mesece, prodam. Cena 300 SIT za komad. Jurij Stanovnik, Log 9, Škofja Loka, ® (064)65-546. 2966 f _ N Prodaja vozil FORD - vsi modeli PEUGEOT Krediti! Staro za novo! Rabljena vozila! Dobava takoj! FIESTA že za 17.900 DEM Kalin, Mihovica Šentjernej tel. (068) 42-803 V_______________________s VSE, ki ste ostareli, oddaljeni ali kako drugače zadržani, da ne morete vzdrževati grobov na območju Semiča, obveščamo, da to storimo namesto vas. Urejamo tudi vrtove in parke. Cvetje in vrtnine, d.o.o., Mladica 2, Semič, (Berdarda). 3045 »HONEY MOON« Izdelovanje in sposojanje poročnih oblek ter dodatkov, tudi za obhajilo in birmo. Cesta herojev 34 Novo mesto tel. (068) 28-301,25-259 Del. čas: 10. — 12.; 16. — 19. sobota: 10. — 12. RAZPRODAJA vratnih kril od petka, 6. avgusta,dalje UGODNO: okna, polkna za vikende ANCEU, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 3 Zaposlimo PRODAJALCA za trgovino z lovsko, ribiško ter športno opremo v Metliki Pogoji: - dokončan triletni izobraževalni program TRGOVEC - vozniški izpit B kategorije ter lastno prevozno sredstvo. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami v trgovini z enakim ali podobnim programom ter s stalnim prebivališčem v Metliki. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na naš naslov do 15. avgusta 1993. ---------------------------/ POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 delovni čas: non-stop Obveščamo vas, da imamo po ugodni ceni na zalogi pesek za posip grobov — beli marmor ter črno zemljo. POROKE POROKE POROKE V novo opremljeni poročni dvorani vam nudimo prostor za poroke ali zabave. Večjim skupinam nudimo posebne popuste in možnost plačila na obroke. Informacije: GOSTILNA NOVLJAN, Mirna Peč, tel. (068) 78-027. m TRGOVINA IN ZASTOPANJE OTOČEC d«. Šentpeter 1, telefon in fax: 068/ 85 - 030 Cenjene stranke obveščamo, da smo v Šentpetru št. 1 pri Otočcu (gasilski dom) odprli novo, bogato založeno TEHNIČNO TRGOVINO v kateri nudimo: vse za centralno ogrevanje, vodovod in sanitarno keramiko. Kataloška prodaja pohištva, bele tehnike in ostale stanovanjske opreme. Zagotavljamo vam: montažo centralne, vodovodne in plinske inštalacije, dostavo kupljenega blaga na dom, možnost nakupa na obroke, 5-10% popusta pri gotovinskem plačilu, konkurenčne cene. PACOM, d.o.o., Trdinova 3a, Novo mesto NUDIMO VAM ČIŠČENJE V BIVALNIH IN POSLOVNIH PROSTORIH: — talnih, stenskih in stropnih oblog 85,00 SIT/m2 — premaz trdih talnih oblog 45.00 SIT/m2 — steklenih površin 55.00 SIT/m2 — žaluzij 110,00 SIT/m2 — vseh vrst oblazinjenega pohištva — stopnišč v blokih 220,00 SIT/stanovanje — vsakodnevna, tedenska, mesečna in generalna čiščenja — finalna čiščenja v novozgrajenih objektih Rqcionalle<; p.e. Novo mesto Cegelnica 12 tel. (068) 21-623 INFORMACIJE IN NAROČILA: vsak dan od 8.30 — 19.00 ter ob sobotah od 7.00 — 12.00 na telefon 068/27-164 in 0608/31-645. Tečajna lista št. 148 z dne 2. avgusta 1993 Tečaji valjajo od 3. avgusta 1993 od 00.00 ure dalje nakupni srednji_________prodajni 83.5876 83,8384 996.1411 999.1295 s Trdinovega vrha M m na kanalu I vsak dan od 18.10 do 21.30 NOVICE ob 19.00 in 21.00 Vabimo vse, ki lahko sprejemajo naš poskusni televizijski program VAS KANAL, naj nam to čimprej sporoče z dopisnico, še bolje z razglednico ali s fotografijo svojega kraja. Izmed vseh, ki se nam boste javili, bomo 30. avgusta v sodelovanju z Zavarovalnico Tl-LIA in glasbeno založbo SRAKA iz Novega mesta izžrebali 15 nagrad: 1. polet z balonom TILIA 2. do 8. kompaktne plošče založbe SRAKA 9. do 15. glasbene kasete založbe SRAKA Želimo vam dober sprejemi Novo odprta trgovina NANA Zdraviliški trg 13, Dolenjske Toplice, tel. (068) 85-427 vam ponuja bogato izbiro daril in spominkov. MONTAŽA IN POPRAVILO VODOVODNIH INSTALACIJ JERNEJ JAKŠE BrSljin 56 68000 Novo mesto Telefon (068) 22-263 r 's B&M UNETIČ Trgovsko uvozno-izvozno podjetje, d.o.o. Rostoharjeva 62, Krško Tel. (0608) 31-407 Ugodna prodaja traktorskih gum za vse vrste traktorjev in delovnih strojev BARUM ter vseh vrst gum za osebne avtomobile in kamione znamke NOKIA, VREDESTEIN, AVON, SAVA, GOODYEAR. Za vse pri nas kupljene gume brezplačna montaža. Po naročilu nudimo tudi alu “felge” za vse vrste avtomobilov. Delovni čas: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 9. do 13. ure. \_____________________________ posest 1.15 HA gozda v KO Trebnje (nad gradom) prodam. ® (068)23-910. 2969 V HRASTU pri Vinici zelo ugodno prodam podkleteno hišo v 4. gradbeni fazi (voda, elektrika, asfalt) s funkcionalnim zemljiščem (827 m2). Nudim možnost obročnega odplačevanja po dogovoru. Informacije dobite pri ge. Stariha, Kurirska 3, Črnomelj. 2994 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO NEPREMIČNINE Posredujemo pri nakupu, prodaji, zamenjavi, ocenjujemo, svetujemo. Imamo v prodaji po ugodnih cenah stanovanja, poslovne prostore, vikende, parcele, kmetijska zemljišča in gozdove v Novem mestu in širši Dolenjski. tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) Pri vlomu v stanovanjsko hišo v Sevnici je izginilo več predmetov, med njimi tudi zunanja svetilka, ki jo vidite na sliki. Kdor bi jo videl, naj to sporoči na postajo milice. Nagrada 1.000 DEM. ZAHVALA V 43. letu je umrl PETER KASTELIC iz Pangrč Grma 12 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za opravljeni pogreb. Žalujoči; vsi njegovi 18 DOLENJSKI LIST Št. 31 (2294) 5. avgusta 1993 VINOGRAD in zidanico v Starem Ljubnu (nad Birčno vasjo) prodam. ® (068)86-289. V HRASTU pri Vinici zelo ugodno prodam dve zazidljivi gradbeni parceli, skupaj 2850 m2. Na parceli je voda in elektrika, dostop pa je po asfaltu. Informacije pri ge. Stariha, Kurirska 3, Črnomelj. 2995 MEŠAN GOZD, 3 ha 30 a pri Drga-njih selih prodam, ® 26-147. 2996 TRISOBNO etažno opremljeno stanovanje v samostojni hiši z ločenim vhodom, z garažo, kletjo in vrtom, v Krškem, prodam. ® (068)23-901. 3004 VIKEND za Gačah (Rog- Črmošnji-ce), zgrajen do tretje gradbene faze, prodam. * 24-410, od 7. do 8. ure zjutraj. GOZD V ZASTANU, DEBENC, v izmeri 22.200 m2, prodam. Cena po dogovoru. Informacije na ® (061)323-119 ali (068)47-357. 3028 V BLIŽINI SEMIČA prodam parce- lo, primerno za vikend ali vinograd. Voda in elektrika pri parceli. ® (068)56-677, zvečer. 3042 prodam KRAVE molznice prodam. ® (0608) 88-147. 2876 TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodamo. ® 45-136. 2964 10 TEDNOV starega labradorca prodam. ® 20-301. 2967 KRAŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Alojz Ferjančič, Budanje 24 b, 65271 Vipava, ® (065)65-645. 2970 PRALNI STROJ PS 604 X Gorenje za 40.000 SIT in pomivalni stroj PMS 302 za 12 pogrinjkov prodam za 70.000 SIT. Oba sta tovarniško zapakirana z garancijo. ® (0608)61-768, po 15. uri. 2975 VARILNI APARAT C02-200A prodam. ® 24-987. MOTORNO ŽAGO STIHL 51, malo rabljeno, prodam. Peter Demc, Nemška vas 7, Leskovec. 2978 KAKOVOSTEN trškogorski cviček prodam. ® (068)22-958. 2979 VINO po izbiri prodam. Tone Štimp-fel, Vel. Strmica 13, Trebelno. 2980 BREZOVA DRVA za odprt kamin ter deske in punte za šolanje prodam. ® 78-058. 2983 ODOJKE, težke 25 do 30 kg, prodam. Lukšič, Šentjošt 3. 2984 HRASTOVA metrska drva prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika. 2985 VIDEO KASETE, originalne, 1000 komadov, in police ugodno prodam. ® (047)32-087. 2992 DRVA prodam. ® 78-033. 2997 NA ZALOGI IMAMO nekaj italijanskih kombiniranih vozičkov, s kombinacijo stolčka in sedeža za avto. Po želji pošljemo prospekt. Cena zelo ugodna- na dva obroka. ® (068)26-331. 3000 OVERLOCK Pfaff in Singer, nova, z garancijo, ugodno prodam. ® (064)215-650. 3002 PRODAJA novih mizarskih tračnih žag, fi 700. ® (061 )831 -406. 3003 KOBILO, staro 3 leta, in kravo, staro 6 let, vsaka breja 5 mesecev, prodam. Alojz Kobe, Pristava 14, Novo mesto. 3005 RABLJENO salonitno opeko prodam. ® 22-936. 3006 PRODAM kombiniran štedilnik, varilni aparat, gorsko kolo, sladoledomat in brezžični telefon, vse rabljeno. ® 25-442. MEŠANA DRVA z dostavo prodam. ® 76-122. 3023 KOZE za nadaljnjo rejo prodam. ® (068)41-050. 3025 PUJSKE, težke 25 kg, pasme švedski in nemški landras, prodajam. Cena 290 SIT/kg. Lojze Vrtačič, Pristavica 1, ® (068)42-575. 3026 BIKCA, starega sedem mesecev, prodam. Pečjak, Črmošnjice 49, Stopiče. KRAVO FRIZIJKO po prvem teletu prodam. Cena okoli 80.000 SIT. ® (0608)81-716. 3031 UGODNO PRODAM 18 m3 siporeks opeke, dimenzije 60 x 30 x 25. Darko Urekar, Topliška c. 7, Brežice. 3033 razno POSLOVNI PROSTOR s telefonom oddam v najem. Hribar, Šmihel 43, Novo mesto, ® 21-457. 2962 ZIDARSKO PODJETJE za dograditev hiše iščem. ® 23-097. 2968 V NAJEM ODDAMO prostor velikosti 20 m2, primeren za trgovino, v gasilskem domu v Grobljah. Informacije na W 42-182. 2977 IZDELAMO vso dokumentacijo za registracijo podjetja v 4 urah. Možnost brez pologa 1.500.000,00 SIT. Informacije Felix, d.o.o., Kostanjevica na Krki, ® (0608)60-194. 2991 AVTOALARMNE SISTEME Wam-pire montiram. Garancija! Cene od 240 DEM dalje. ® (068)22-891. 3040 službo dobi S PRODAJO zanimivih izdelkov dober dodatni zaslužek! ® (062)661-504. 2976 REDNO ALI HONORARNO zaposlimo dekle za delo v strežbi. Nudimo tudi opravljanje pripravništva. Bistro Pa - Pi, ® 23-418. 3015 KVALITETNIM KUHARJEM z izkušnjami nudimo zaposlitev v novi restavraciji v centru Novega mesta. Zelo dober OD. Samo pisne ponudbe na naslov: Gostilna Novljan, Trg 50, Mirna Peč. AGENCIJA OPTIMIST, pooblaščena agencija zavarovalnice Adriatic, sprejme v redno delovno razmeije 4 zastopnike za območja: Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Novo mesto. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Agencija Optimist, Jerebova 18, Novo mesto, ® 321-590. 3034 VOZNIKE z B kategorijo s svojim vozilom potrebujemo. Dobimo se v gostilni Pod smreko v četrtek ob 19. uri. 3035 VOZNIKEzB kategorijo s svojim vozilom iščemo. Kličite popoldan na ® 23-977. 3036 stanovanja ZAPOSLEN FANT z avtomobilom išče sobo v Krškem ali okolici pri osamljeni vrtnici. Šifra: »HARMONIJA« DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu zamenjam za manjše ali prodam. ® 28-582. 3009 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE ter dvosobno stanovanje prodamo, garsonjero pa damo v najem. ® 22-282. 3018 TRISOBNO STANOVANJE s centralno kurjavo v Novem mestu prodam ali zamenjamo za manjše z doplačilom. ® (068)23-128, od 18. do 20. ure. 3024 ženitne ponudbe DOBROSRČNI UPOKOJENEC s svojo hišo, lepim vrtom blizu Rake, želi spoznati dobrosrčno upokojenko za trajno prijateljstvo. Šifra: »ČAKAM TE« preklici JANEZ NOVAK, Žvirče o, Hinje, lastnik njive v Zvirčah, imenovane VODICA, prepovedujem kakršnokoli upo- rabo, hojo ali vožnjo preko omenjene parcele. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 2971 JOŽE GORIŠEK, Gor. Vrhpolje 80, prepovedujem Klubu za prosto letenje Novo mesto uporabo parcele št. 3553/3 za vse njegove dejavnosti, dostopno pot in smrekov nasad pa naj vrne v prvotno stanje. Če ta preklic ne bo upoštevan, bom začel sodni pregon. 2972 FRANC MUŠKA, Škrile 1, Dolenjske Toplice, prepovedujem organizacijo tekmovanja v motocrossu motoklubu Mel na parcelah št. 732/1 in 732/2 v Dolenjskih Toplicah zaradi neporavnanih obveznosti. • 3012 • Norčevati se splača samo na rovaš pametnih. (Petan) • Dajte vbogajme bogatim; ti vedo, kako se obrača denar. (Petan) Spet jesen bo k nam prišla, grozdje bo zorelo, vse tako bo kot nekoč, le tebe več ne bo. C 1 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, boter in stric MARTIN KRAŠOVEC iz Vel. Brusnic 74 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma Banu in Kralju za ganljive besede, 2.b r. OŠ Brusnice, kolektivom Revoz, Petrol, TOB Novo mesto ter sosedom Bonovim, Cimermančičevim in Drgančevim, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Albina, sinova Jože in Tone z družino, hči Martina z družino, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k meni pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. V 53. letu starosti se je od nas poslovil dragi mož, sin, oče, stari oče, brat in stric FRANC OLOVEC z Oštrca pri Kostanjevici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste očeta pospremili na zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Še enkrat vsem, ki ste kakorkoli pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila MARIJA FLORJANČIČ Jelše 1, Otočec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojno pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 82. letu starosti je umrla naša draga TEREZIJA HROVATIČ iz Koroške vasi 1 Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter Alešu Pavliču za odigrano Tišino. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Žalujoča: Mici z družino se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podaijeno cvetje, izre-čeno sožalje in ostalo pomoč. Še posebej pa osebju Splošne bolnice Novo mesto za zdravniško pomoč in g. proštu za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njegovi ANTONA ZAJCA Ob boleči izgubi našega dragega ZAHVALA iz Zaloga pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo za pomoč sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem ter duhovnikoma. Hvala za vence in cvetje ter spremstvo pokojne k zadnjemu počitku. Vsi njeni Ljubili ste zemljo, ljubili domače in dom, v tihem cvetočem poletju odšli ste v večni dom. V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in botra MARIJA ŠINKOVEC ZAHVALA Vsem, ki seje še spominjate, iskrena hvala. Njeni: Božo, Božena, Matjan Ljubljana, Smolenja vas, 3. avgusta 1993 V SPOMIN Kot da zaklet je tih naš dom brez radosti, veselja, vse. kar v njem ostalo je, je bol, spomin, trpljenje. 3. avgusta sta minili dve leti, kar nas je zapustila naša predraga mama MARIJA SINTIČ rojena Hren Pajkovim za vsestransko pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma za besede slovesa in pevcem za pesem ob grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ljubil glasbo si in svet, bil nesrečen si poet, brez besed si pustil vse, ki nismo razumeti te. V 29. letu starosti nas je zapustil naš dragi oči, sin, brat in prijatelj MARJAN PEVEC ZAHVALA Kot dobrega in vestnega sodelavca ga bomo ohranili v lepem spominu. DELAVCI CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec voznik v sektorju Gradnje JULIJAN LAZNIK OSMRTNICA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino in ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Ob boleči izgubi dragega moža, očima in brata ANTONA JURGALIČA roj. 1918, iz Grobelj 39 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od pokojnega poslovili, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala bližnjim so-sedom, pevskemu zboru Šmihel, delavcem Pogrebnega zavoda Okle-šen, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred in osebju oddelka za intenzivno nego. Vsem, ki ste pokojnega pospremi-li na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA t V 69. letu starosti nas je tragično in nepriča-■ kovano zapustil naš mož, oče, stari oče, brat in stric MIROSLAV DRAGMAN iz Hruševca 23 pri Straži Dr. Janez Gabrijelčič Potem ko je Pionir Novo mesto sredi osemdesetih let začel svoj projekt za razvoj in povečanje produktivnosti, ga je z letom 1992 začasno končal. Avtor tega projekta je bil tedaj Janez Gabrijelčič, ki je letos julija doktoriral na Ekonomski poslovni fakulteti. Uspešno je zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Organizacijski razvoj kot vir nevidnega kapitala sodobnega podjetja. O utemeljitelju Pionirjevega razvojnega projekta pove nekaj vsebina projekta, ki poudarja povečevanje produktivnosti in znanja. Ali kot pravi dr. Gabrijelčič: “Smisel tega projekta je, da vključiš vse ljuai, da znaš sprožiti v njih vse zmogljivosti in vse ustvarjalne sposobnosti. Zato smo razlagali pomen Pio-nireke vsakemu delavcu. V ta namen smo naredili za vsakega zaposlenega delavca posebej t.i. rastočo knjigo. Gre za mapo, v kateri postopoma nastaja pravcata dokumentacija, zbirka zapisov na posamezno temo o smislu Pionireke. Ugotavljamo, da se je projekt za razvoj in izboljševanje kakovosti obnesel. Konkretni dosežek je naša rastoča bio hiša.” Rastoča bio hiša je nekako materializirana misel dr. Gabrijelčiča, da se razvoj in ustvarjalno iskanje v človeški civilizaciji vedno nadaljujeta kot pot navzgor po brezkončni spirali, in da se torej ne končata kot tavanje v krogu, z drugimi besedami povedano, da razvoju ni konca. To pravilo postopne rasti in razvoja ter stalnega gibanja se glasi v Gabrijelčičevi filozofiji gradbeništva prihodnosti nekako tako: gre za to, da si kot prilagodljiv in zelo dober sodoben gradbenik sposoben postaviti uto, jo po želji naročnika smiselno povečati v vikend in narediti tudi vilo. Kajti čas enoličnih blokov se izteka. Na pohodu je indivualizem, ob katerem so potrebe tako po utah kot po vilah. Ideje za Pionirjevo rastočo bio hišo, ki se napajajo iz take filozofije, so všeč tudi Nemcem, zato so se že prišli pozanimat o podrobnostih. Ker dr. Gabrijelčič zagovarja rast in razvoj kot potrebo sodobnega gradbeništva, denimo: osebno si želi podobne dinamike v vsem, kar se dogaja v novodobni, se pravi samostojni Sloveniji. Zlasti naj bi se to nenehno gibanje naposled odrazilo v tem, da bi v Sloveniji začelo živeti več središč. V tem pogledu je zagledan v prihodnost podobno, kot je bil verjetno videti idealist pri Pionireki. Tako pravi: “Slovenija ne more biti uspešna, če bo vse samo v Ljubljani. V svetu je na določeno število prebivalcev univerza. Če preračunamo - ali ne bi moglo biti ob tem dejstvu Novo mesto že zdaj zametek enega od novih slovenskih univerzitetnih središč? Do takega stališča sta ga najbržprivedla njegova lastna življenjska pot. Ves čas je odločno na Dolenjskem in ves čas je aktivno prisoten ne le v podjetju, pač pa tudi v slovenskem in mednarodnem univerzitetnem življenju. V tujini je predaval - in to prav o svoji mestoma docela izvirni filozofiji rasti in razvoja - na univerzi v Amsterdamu in v Coventryiu. Doma sicer ne predava, ker univerzitetno mesto odklanja, je pa zato obiskoval vseučilišče kot študent ekonomije na različnih stopnjah, vključno kot kandidat za doktorski naziv. Kar zadeva vključevanje v tujini, velja omeniti, da je dr. Gabrijelčič član mednarodne organizacije za organizacijski razvoj. Dr. Janez Gabrijelčič ostaja Dolenjec in član podjetja - ne kakega vseučilišča. V Pionirju je direktor službe za organizacijo in razvoj poslovanja. M. LUZAR HARMONIKARJI, KORAJŽA VELJA GOR. LOGATEC - Zveza kulturnih organizacij občine Logatec in GD Tabor priredita letos že šesto tekmovanje godcev na diatonični harmoniki, “Korajža velja”. Začetek bo 15. avgusta 1993 ob 15. uri pred domom KS “Tabor” v Gor. Logatcu, ob 17. uri pa bo tekmovanje za prvaka Notranjske na diatonični harmoniki. Tekmuje se posamično, z eno skladbo, brez petja in spremljevalnih instrumentov, enaki pogoji pa veljajo tudi za prvaka Notranjske, le da se tekmuje z dvema skladbama. Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija. Prijave zbira GD “Tabor” Logatec, Tržaška 109, Logatec, ali na tel. 061/741-475, 741-477, do četrtka, 12. avgusta. GRAJSKI VEČERI NA OTOČCU OTOČEC - Na terasi Motelske restavracije na Otočcu lahko od nedelje do četrtka poslušate glasbo DJ Longa, vsak četrtek pa bodo imeli tematske večere, prvi bo posvečen Oueenom. V petek in soboto, 6. in 7. avgusta, bo na terasi igral ansambel Veter, za vse, ki imajo radi škampe, pa bodo poskrbeli kuharji in jih pripravili kar pred očmi gostov. Za zidovi otoškega gradu so vsak torek in četrtek Grajski večeri, na katerih bo mogoče ves avgust poslušati skupino Copacabana iz Novega mesta. ULOVIL SOMA - 17,5 kilograma težkega soma je pri sotočju Krke in Save potegnil iz vode Zvonko Budič s Čateža. Som na sliki pa ni največja Zvonkova trofeja, leta 1978 se mu je ribiška sreča pošteno nasmehnila, saj je uplenil kar 34 kilogramov težkega soma. (Foto: M. Sončni mrk v Žabji vasi - Izpusti iz lakirnice smrdijo, a ne škodijo - Druga plat pretepa v Dol. Kamenju - F. Tramte: “Moje dvorišče ni javna pot” Vaščani Žabje vasi ta četrtek s posedanjem na svežem zraku niso imeli preveč sreče. Kot nas je obvestila mlada bralka in za njo še nekaj njenih sovaščanov, imajo v njihovi vasi od minulega četrtka spet razlog več, da se jezijo na Revoz. Kaj se je zgodilo? _ “Danes okrog 17. ure smo krajani Žabje vasi opazili popoln sončni mrk, ki je trajal skoraj dve uri, čeprav tega pojava niso napovedale nobene pratike,” je bila pikra klicateljica. Povedala je, da je šlo za gost dim iz nove Revozove lakirnice, ki je zastiral pogled, smrdel in pekel v nos. Njo in druge krajane seveda zanima, zakaj je do izpusta prišlo, kakšna je sestava tega dima in ali se bodo podobni izpusti nadaljevali. Ob tej priložnosti je tudi povedala, da krajani niso zadovoljni z odgovorom Revoza na njihovo protestno pismo, Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežjumi novinar vam bo rad prisluhnil. še posebej ne s tistim delom, ki meče krivdo za poselitev ob tovarni na urbaniste. Krajani opozarjajo, da Žabja vas stoji tu že vsaj dvesto let, ko ni bilo še niti sledu od urbanistov in Revoza. Generalni sekretar Revoza Zdravko Slak nam je potrdil, da je tega dne iz lakirnice res smrdelo, v čemer se je po anonimnem opozorilu tudi sam prepričal. “Gre za uravnavanje delovanja nove lakirnice, pri katerem preusmerijo normalen odtok zraka iz naprav za sežiganje plinov. Naprave namreč še preizkušajo, zato jih morajo večkrat izklopiti. Ko bodo poskusna dela končana in bo lakirnica začela redno obratovati, do takih izpustov ne bi smelo več prihajati,” je pojasnil. Ob tem je zatrdil, da v tovarni ves čas opravljajo meritve vseh izpustov. Kot je dejal, so prvi delni rezultati že pokazali, da Revoz izpušča neprijetne vonjave, ne pa tudi škodljivih snovi. Dežurni novinarki sta se oglasila tudi Franc Sstfe in Borut Bartelj iz CLUB LUKNA V petek, 6. avgusta PLES V PENI V nedeljo, 8. avgusta, ob 16. uri otroški disko MAJDO AMBROŽIČ Dolenjega Kamenja, ki sta bila v prejšnji številki Dolenjskega lista obtožena, da sta pretepla vaščana sosednje vasi. Saipa sta povedala drugačno zgodbo, ki jo je danes zapisal novinar Martin Luzar. Končni odgovor o tem, kdo je koga tepel, bo seveda dalo sodišče. Novomeščan z Broda se je pri nas pozanimal, ali bi lahko kaj ukrenili, da bi postalo križišče pri izhodu iz te tovarne na cesto proti Metliki bolj pregledno. Zdaj namreč pogled zastira cel niz propagandnih znakov. Mnjda Kavšek iz Tehničnega sek-toija pri novomeškem Cestnem podjetju je obljubila, da bodo odgovorni takoj preverili, kako je s tem. Dodala je še, da je bil ta znak zaradi zemeljskih del prestavljen in da se še ne ve, kdo in kako ga je postavil nazaj. Franci Tramte z Rateža 53 nas je podučil, kaj se zgodi s tistimi, ki pod kraticami lažejo naši rubriki. Pravi, da so Ratežani kaj hitro prepoznali Š. G. in jim je bilo takoj jasno, kdo je koga “odurno napadel”, kot je pisalo v naši rubriki 22. julija. “Tisto soboto sem z znanci žagal hlodovino. Štefka Gačnik si je ne prvič izbrala za pot kar moje ograjeno dvorišče. Da ji je to uspelo, je morala splezati žez ograjo. Vešča plezalnih opravil je manever navzlic vljudnemu opozorilu, da hodi po tuji zemlji in da naj vendar uporablja bližnjo gozdno pot, ponovila še čez 10 minut ob vrnitvi domov. S tem je nazorno pokazala, da je njeno početje imelo povsem določen namen. Ne napad, ki ga ni bilo, odurna je laž, s katero se je Štefka Gačnik spravila name,” je napisal. B. D.-G. novomeškim mostom Športno plezanje je prodrlo tudi na Dolenjsko - Prva umetna stena pod novim mostom v Novem mestu - Plezalni klub Alp šport že šola bodoče tekmovalce - Mnogo načrtov NOVO MESTO - Plezanje je za človeka naravno gibanje kot hoja ali tek. Otroci vedno radi plezajo, odrasle pa je način življenja oropal za mnoga naravna gibanja in tudi plezanje. Plezanje v gorah so razvili prvi gorniki. Sprva je bilo njihovo plezanje prosto, kmalu pa so začeli uporabljati • Cilj revolucije je podreti vse staro, cilj seksualne revolucije pa podreti vse mlado. (Jurič) ŠOLA PLEZANJA - Člani plezalnega kluba Alp šport bodo med poletnimi počitnicami pripravili vrsto tečajev prostega plezanja na umetni steni pod novim novomeškim mostom. Šola je namenjena tudi planincem, ki bi želeli s plezalnim znanjem varneje hoditi po gorah. Prvi tečaj se začne 9. avgusta, prijavite pa se lahko v trgovini Alp šport v Javnih skladiščih. lestve in vrvi, z razvojem alpinizma pa še kline in z njimi dobesedno okovali najlepše gorske očake. V sedemdesetih letih so se v Yose-mitski dolini v Ameriki pojavili plezalci, ki jih niso zanimali gorski vrhovi. Prosto, brez uporabe klinov in lestvic MISS TOPLES SHOW - To, kar so nekoč lahko doživljali le obiskovalci velikih mondenih letovišč, si dandanes privošči že skoraj vsaka vaška diskoteka. Seveda ni nič narobe, če pride gora k Mohamedu in če je v tem primeru gora skupina deklet z Vzhoda in Mohamed množica obiskovalcev, željnih zabave. Dogajalo se je v petek v diskoteki “Lukna ” v poslopju nekdanjega Seidlovega Marofa v Prečni. Šestero deklet, od narave obdarjenih in za posel nadarjenih, doma iz Rusije, Ukrajine in Romunije, je pod vodstvom managerja v Lukni uprizorilo eno najbolj vročih predstav letošnjega poletja, vse skupaj pa se je odvijalo pod budnim nadzorom stroge komisije domačih gostov. Zmagala je seveda najbolj prsata med plesalkami, Ingrid iz Ukrajine, in za nagrado iz rok lastnika diskoteke Borisa Udoviča prejela steklenico viskija. (Foto: Peter Agnič) so se lotili najtežjih plezalnih smeri. Prosto plezanje, ki je bilo že tedaj med alpinisti najbolj cenjeno, se je začelo seliti v nizke in lahko dostopne, a zelo strme in zahtevne stene. Plezalne smeri so bile kratke, plezalci niso bili več odvisni od vremenskih sprememb, plezanje pa je postalo povsem varno. Iz alpinizma se je tako razvil nov šport. Športno plezanje se je iz Amerike naglo razširilo po vsem svetu in pred leti prišlo tudi k nam. Novomeški klub športnih plezalcev Alp šport je bil ustanovljen lani, ko so načrtovali tudi že prvo odpravo v Francijo, vendar je zaradi poškodbe vodje odprave in načelnika kluba Marka Belingarja odpadla. Letos so se člani kluba usmerili predvsem na popularizacijo športnega plezanja na Dolenjskem in razširitev svojih vrst prek tečajev in šole plezanja. Ze ob ustanovitvi kluba so si za cilj zastavili postavitev umetne stene, vendar še zdaleč niso upali, da se jim bo želja tako hitro izpolnila. Novomeška občina je namreč letos podprla projekt Matjaža Bergerja za postavitev Spektakla Priglas-je na gori Eiger in denar za postavitev umetne plezalne stene, ki je spadala v igro, ni bil več vprašljiv. Glavni pokrovitelj je bilo novomeško podjetje Pionir, ki je postavilo železno ogrodje in plošče, pri montaži in opremi stene pa so izdatno pomagali tudi sami športni plezalci kluba Alp šport. Člani kluba imajo s steno še polno načrtov. Najprej jo morajo ograditi, da bi preprečili dostop nepoklicanim gostom, saj je plezanje po umetni steni brez varovanja in ustreznega plezalnega znanja lahko smrtno nevarno. V tečajih in šoli športnega plezanja bodo poučevali bodoče športne plezalce in čez čas že načrtujejo udeležbo na prvih tekmovanjih. Radi bi pripravili vsaj kakšno domačo tekmo na steni pod novim mostom na Loki, za mednarodne prireditve, pa bi morali steno še nadgraditi s “streho” ter tako povečati zahtevnost tekmovalnih smeri. Za zimsko vadbo bi radi postavili manjšo umetno steno v športni dvorani. I. VIDMAR PIŠČE S ŠTIRIMI NOGAMI - Pri Frelihovih v Zgornji Pohanci so imeli že opravka z različnimi živalmi: kravami, kozami, psi, kokošmi in mačkami, venddr še nikoli niso imeli tako nenavadnega bitja kot je piščanec, ki nam ga je pred objektiv pomolila njihova hčerka Sandra. Pred dobrim tednom je domača koklja zvalila trinajst piščancev, med njimi tudi živalco na sliki, ki ima štiri noge. Zadnji dve nogi sta manjši in jih pišče ne uporablja pri hoji, vendar imata vre kremplje na svojem mestu. Zakaj se je narava poigrala in ustvarila pernatega spačka, bo ostalo nepojasnjeno. Podobno, kot nihče ne ve, zakaj so letošnje češnje imele čudne priveske. (Foto: B. D.-G.) Kaj je na sliki? 3.000 TOLARJEV ZA VALVASORJA - Prejeli smo veliko število odgovorov, večino pravil-nih. Na sliki je bil Valvasorjev spomenik v Krškem. Za nagrajenko je žreb določil Štejko Bizjak, Pod goro 8, p. Krško. Denarno nagrado bo prejela po pošti. Odgovor na današnje vprašanje, katera stavba je na sliki, nam pošljite na kuponu do ponedeljka, 9. avgusta, na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. -------------------------------------------------------X Kaj je na sliki?..................................... Moj naslov: ......................................... Kupone pošljite na dopisnici na naslov; Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto r studio «j»»v J* Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado SIMONU NAJGERJU iz Bukovja na Bizeljskem. Nagrajencu čestitamo! 1 (3) Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA 2 (1) Vse najboljše, draga mati - ANS. VESNA 3 (5) Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 4 (8) Ne hiti na Tahiti - ANS. HENČEK 5 (2) Fantič mlad - ANS. VINKA CVERLETA 6 (7) Avemarijo zvoni - ALPSKI KVINTET 7 (6) Naših 20 let - ANS. FRANCETA MIHELIČA 8 (4) Najlepša leta - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI 9 (-) Dober dan - ŠALEŠKI FANTJE 10 (10) Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE Predlog za prihodnji teden: Glejte, že sonce zahaja - TINE LESJAK IN BORUT KLOBUČAR P.S. Lestvice dvakrat ne bo na sporedu. Naslednja oddaja bo v ponedeljek, 23. avgusta (DL 26.8.1993). MIMO PREDPIS0VR0MI IN DRŽAVA - Pa so jih pritisnili. - Koga? - Črnograditelje. Odklenkalo jim je- - Ne bi rekel. - Pa je. Le poglej, kakšne kazni bodo doletele vse, ki si bodo še drznili graditi brez papirjev. - Pred Jazbinškovo ostrostjo pa se le niso vsi podelali. - Kako da ne? - Niso, ne. Prvi, ki se jim fučka za Jazbinška in njegove zakone, so Romi. - Hja, Romi! Oni se ne zmenijo niti za policiste. Naokoli se vozijo z neregistriranimi avtomobili in brez vozniških dovoljenj. - Pa ne gre samo za Rome, da veš! - Na občini so mi povedali, da je večina krajanov vložila prošnje za legalizacijo črnih gradenj. • Tu pa je še država. - Ne vem, kam pes taco moli. - Tudi država lahko gradi. Je tako? - Bodi natančnejši, lepo prosim! - Carina. - Kaj je s carino? • Nič posebnega, toda vse stavbe in stavbice, ki so zgrajene na meji s Franjevino, so čma gradnja. Podatke imam iz prve roke. - Hočeš reči, da država izigrava svoje odredbe? - Natanko to. • Zdaj samo še čakam, da bo izenačil državo z Romi. - Tega ne bom storil. - Pa navsezadnje le gre za podobno cigajnarijo. - Vendarle pa le obstaja razlika. - Skoraj je ne opazim. - Obstaja, obstaja! S cigani si državo izenačil ti in ne jaz. TONI GAŠPERIČ