NASA TEMA
GOSPODARSTVO
Katera so najbolj priljubljena imena? str. 12-13
Tuš pred pomembnimi
spremembami str. 5
TV SPORED
■o
-m
im
■in im lo
-r-Sr-
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 2/ Leto 75 / 9. januar 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Bo plačljivo šentjursko parkirišče prazno?
V Občini Šentjur, kjer je bilo parkiranje na javnih parkiriščih doslej povsod brezplačno, je od januarja prvi parkomat. Plačilo parkirnine omogoča tudi subvencijo vozovnice za avtobus, cilj je spodbujanje trajnostne mobilnosti. Nekateri se ob tem sprašujejo, če bo zaradi parkirnine 90 parkirnih mest samevalo. In če bo zaradi tega na drugih mestih gneča zaradi jeklenih konjičkov še večja. str. 7
INTERVJU
Andrej
Pešec,
predavatelj
str. 26-27
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
Pred nami trije meseci
potenja in sprememb str. 15
OBČINE V REGIJI
Kje živijo najbolje? str. 30-31
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Obstajajo ljudje, ki so brez radikalnih rezov pri petdesetih naredili preobrat, spremenili kariero, uredili odnose in začeli živeti za nekaj, kar jim osmišlja vsak dan posebej.«
Andrej Pešec, predavatelj programa Znanje za življenje
»Menim, da si človek s še tako (ne)navadnim imenom le-tega ne bo spremenil, če je v sebi našel pristno spoštovanje, hvaležnost in ponižnost do ljudi, ki so mu dali življenje.«
Ana Miletić Herič, psihologinja in psihoterapev-tka
»Prav je, da ljudje čim prej pridejo po pomoč. Nikomur ne bi smelo biti nerodno, da potrka na vrata ali pokliče na telefon in se pogovori o svojih težavah.«
Mojca Stopar, ena od najzaslužnejših prostovoljk
»Kot samostojni podjetnik nikoli ne veš, ali boš sklenil mesec s pozitivno ali negativno bilanco. Ampak zadovoljstvo ob delu je vredno tudi takšnega tveganja in občasne negotovosti.«
Domen Žagar, lesarski ustvarjalec
»Prav nihče iz naše ekipe v Laškem ni bil razpoložen. Kasneje smo si ogledali posnetek tekme. In to s težavo ... «
Jakob Čebašek, košarkar Šentjurja
ČETRTEK
PETEK
-3
SOBOTA
NEDELJA
i

4
3
Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč z novim logotipom
Še eno odlično leto za zdravilišča
V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), ki ima sedež v Celju, so lahko spet zadovoljni z minulim letom, saj so v termalnih središčih in zdraviliščih zabeležili odlične rezultate podobno kot v zadnjih letih. K dobri beri sta veliko pripomogla obisk in zasedenost namestitvenih zmogljivosti ob božično--novoletnih praznikih.
ROBERT GORJANC
Zdravilišča so bila v tem času že tradicionalno zelo polna, ponekod morda tudi prepolna (kot na primer v Mo-ravskih Toplicah, kjer je celo zmanjkalo ležalnikov). »Razmerje med domačimi in tuji-
mi gosti se je sicer v tem času razlikovalo od zdravilišča do zdravilišča. Kljub temu da je božič za Slovence družinski praznik, ko smo najraje doma, so bili ponekod domači gostje v večini. Med tujimi gosti jih je
bilo največ iz Avstrije, Italije, držav nekdanje Jugoslavije, Rusije ... Ponovno je bila v naših zdraviliščih pestra mešanica jezikov in narodnosti,« je povedal Iztok Altbauer, direktor SSNZ.
Na letni ravni oziroma v enajstih mesecih minulega leta so v SSNZ - po podatkih, ki so jim jih posredovali v zdraviliščih, njihovih članicah - zabeležili več kot 793 tisoč gostov, kar je za dva odstotka več kot lani, od tega za odstotek več domačih in tri odstotke več tujih gostov. Podobni podatki veljajo tudi pri preno-
čitvah v hotelskih, apartmaj-skih in kamp namestitvah. »Razveseljuje predvsem to, da smo lani v zdraviliščih že presegli tri milijone prenočitev, kar je skupno za odstotek več kot v letu pred tem, »je še povedal Iztok Altbauer.
Še bolj kot s kazalci obiska so v skupnosti zadovoljni s prvimi finančnimi rezultati. »Ti kazalci so še precej boljši od ustvarjenih prenočitev, kar je tudi končni cilj, ki ga zasledujemo. Dokončen finančni izkupiček poslovanja zdravilišč bo sicer znan v prvih mesecih prihodnjega leta, ko bodo podjetja razkrila poslovne rezultate.«
Posodabljanje se bo
nadaljevalo
V zadnjih letih so v zdraviliščih tudi precej vlagali v posodobitev bazenov in namestitvenih zmogljivosti. Naš sogovornik pričakuje, da bi se ta proces lahko nadaljeval kljub napovedim o morebitni krizi. »Glede na to, da bi lanska rast poslovanja lahko
CELJE - Nepremičnine bodo obnovile stanovanja za starejše v Vodnikovi ulici
Prva stanovanja bodo oddali v začetku leta
Družba Nepremičnine Celje je ob koncu minulega leta končala razpis za neprofitna stanovanja in objavila prednostno listo prosilcev, na podlagi katere bo izbranim 490 upravičencem stanovanja začela oddajati v prvih mesecih tega leta. Najprej tista iz obstoječega fonda, s katerimi razpolagajo v občinskem stanovanjskem podjetju. Na letošnji razpis za oddajo stanovanj v neprofitni najem se je sicer prijavilo 606 prosilcev, kar je podobno kot leta 2016.
ROBERT GORJANC
Največ prijavljenih prosilcev je bilo iz eno- ali dvočlanskih gospodinjstev, manj iz tri- in štiričlanskih družin. Glavnino stanovanj bodo sicer Nepremičnine upravičencem oddale v novi stanovanjski soseski v Dečkovem naselju, ki jo gradijo z Mestno občino Celje. Na tem območju zdaj občina še komunalno ureja zemljišče, kmalu naj bi se začela tudi

Primož Brvar v enem od obnovljenih stanovanj Nepremičnin Celje.
gradnja, kar je projekt Nepremičnin. »Nismo še izbrali izvajalca del, ta postopek še ni končan. Računamo, da bo ob koncu tega leta končana prva etapa gradnje, kar pomeni 50 stanovanj, in da se bodo prvi stanovalci lahko vselili v začetku leta 2021,« je povedal Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje.
Poleg upravičencev z liste za neprofitni najem bo tam tudi 14 oskrbovanih stanovanj za starejše. Za oddajo teh stanovanj bodo letos v Nepremičninah pripravili razpis stanovanj za starejše. Prav tako bodo v tem letu pripravili razpis za mlade in mlade družine, za katere bodo v novi stanovanjski soseski DN 10 prav tako namenili del stanovanj, in sicer iz glavnine tistih preostalih 92, ki bodo zgrajena v letu 2021. Prav tako bodo, kot pravi Primož Brvar, še naprej obnavljali stanovanja, s katerimi razpolagajo, zlasti tista starejša. Precej denarja je namenjenega tudi za energetsko obnovo stanovanj.
V Nepremičninah se pripravljajo tudi na večjo naložbo, obnovo stanovanj za starejše v stavbi v Vodnikovi ulici 14, v bližini zdravstvenega doma. Pripravili bodo razpis za projektno dokumentacijo, naš sogovornik naložbo ocenjuje na približno milijon evrov.
Foto: SHERPA
Družba Nepremičnine Celje je ob koncu minulega leta na svojih spletnih straneh objavila prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem za obdobje do leta 2021 na podlagi zadnjega razpisa, ki je bil objavljen konec marca letos. Na prednostni listi A za oddajo v najem prosilcem, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe, je 458 prosilcev, iz liste B za stanovanje, kjer je treba plačati lastno udeležbo, pa je bilo izbranih 22 prosilcev. Poleg upravičencem zaradi socialnih in stanovanjskih razmer je bilo deset stanovanj namenjenih tudi invalidnim osebam, med njimi tudi osebam z okvarami sluha in vida. Za uvrstitev na prednostno listo je bila poleg izpolnjevanja splošnih pogojev, bivalnih in socialnih razmer upoštevana tudi izobrazba, dolžina delovne dobe, stalnost bivanja v MOC in uvrstitve na prejšnjih prednostnih listah.
AKTUALNO
3
Top 10 tujih držav po številu prenočitev (od januarja do novembra 2019)
Iztok Altbauer, direktor SSNZ, predstavlja nov logotip krovne organizacije slovenskih naravnih zdravilišč.
Število prenočitev Delež v skupnem številu
Avstrija	348.129	11,6
Italija	248.701	8,3
Nemčija	137.916	4,6
Rusija	130.205	4,3
Hrvaška	104.925	3,5
Nizozemska	82.460	2,7
Srbija	62.523	2,1
Izrael	47.856	1,6
Češka	34.808	1,2
Poljska	32.444	1,1
znašala pet do osem odstotkov, je mogoče računati, da bodo v zdraviliščih še naprej vlagali v posodobitev. Ponekod bo res šlo bolj za večje investicijsko vzdrževanje, ponekod tudi za obsežnejšo prenovo, a ne takšnih razsežnostih, da bi zaradi nje zaprli celotno zdravilišče. Pričakujem, da bodo v zdraviliščih v prvih mesecih leta razkrili načrte glede naložb.«
Posodobila se je tudi Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, ki je novo leto začela s prenovljenim logotipom združenja. »Stilistično je osnova našega znaka še naprej vrelec, vendar smo mu dodali nekaj svežine in barvitosti v primerjavi s prejšnjo podobo. Prenovili smo tudi spletno stran, s katero na sodoben način nagovarjamo tako domače kot tuje goste. V načrtu imamo nove projekte s Slovensko turistično organizacijo (STO), saj se zavedamo, da je treba nenehno vlagati v promocijo in opozarjati, zakaj so narav-
na zdravilišča paradni konj slovenskega turizma,« je še povedal Iztok Altbauer.
Plod odličnega sodelovanja s STO je bila tudi lanska promocija zdravih slovenskih
voda, o katerih je televizijsko oddajo posnel sloviti kanal National Geographic.
CELJE - Zgrajen tudi del odseka kolesarske povezave do Tremerij
Prvo P&R-parkirišče v Celju že skoraj končano
Prebivalci in obiskovalci Celja, ki se v teh dneh gibajo v bližini mostu čez Savinjo, na cesti proti Laškemu, so zagotovo lahko opazili velik napredek pri gradnji prvega sodobnega P&R-parkirišča v knežjem mestu. Parkirišče v Ulici XIV. divizije, ki bo delovalo po sistemu parkiraj in presedi na kolo ali avtobus, je skoraj končano. Hkrati je tudi končan del odseka kolesarske povezave od parkirišča do čistilne naprave v Tremerjah.
ROBERT GORJANC
»Gradbena dela so večinoma končana, čakamo še na dobavo in namestitev do-
ločene opreme, kot so par-komat, terminal za sistem izposoje koles, kolesarni-
ca ... To naj bi bilo urejeno predvidoma do marca, za takrat tudi načrtujemo uradno odprtje parkirišča,« je o prenovljenem parkirišču, ki ga občina gradi z evropskimi sredstvi, povedal Miran Gaberšek, višji svetovalec za promet na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje.
Za uporabo tega parkirišča bo veljala drugačna cena parkiranja, za kar je mestni svet pred časom sprejel spremembe ustreznega odloka.
»Cena za štiri ure parkiranja bo 1,5 evra, celodnevno parkiranje bo dva evra za uporabnike sistema Kolesce. Namen tega je, da bo tisti, ki bo parkiral bolj na obrobju mesta in za prevoz uporabljal enega od trajnostno mobilnih sredstev, Kolesce ali Celebus, plačal ugodnejšo ceno parkiranja.« Celodnevna cena parkiranja v II. coni v Celju (na primer parkirišče pri nekdanji Kovinotehni ali pri spodnjem gradu je sicer 2,5 evra).
Zanimalo nas je še, kako bodo v občini nadzorovali, da bo to parkirišče res namenjeno uporabnikom, za katere je bilo zgrajeno. »Za to obstaja več metod, ena od teh, ki jo bomo uporabljali na začetku, je preprosta analitika, kar pomeni, da bomo beležili število parkiranj in število izposoj Kolesca. Ce bomo ugotovili, da je velika razlika med parkiranjem in najemom, bomo onemogočili nakup parkirne dovolilnice, če si uporabnik tudi ne bo izposodil kolesa,« je še dejal Miran Gaberšek.
Sicer pa bo to sodobno parkirišče v Celju tudi izhodišče za nastajajočo kolesarsko povezavo od Celja do Laškega. Hkrati z gradnjo parkirišča, ki ga občina financira z evropskimi in s proračunskimi sredstvi, je bil v teh dneh
zgrajen tudi odsek od parkirišča do sotočja Savinje in Vo-glajne. Investitor kolesarske poti je direkcija za infrastrukturo (DRSI), izvajalec del pri obeh projektih je Voc Celje, ki bo letos še dokončal odsek do čistilne naprave v Tremerjah.
Gradnja tega odseka je sicer manj zahtevna od že zgrajenega od Tremerij do Ri-fengozda, ker bo kolesarska povezava speljana po vozišču. »Šlo bo za različen profil povezave, ponekod bo samostojna kolesarska pot, ločena od vozišča, nekje bo kot kolesarska steza, na nekaterih delih pa bo kolesar vozil po vozišču z ustrezno prometno signalizacijo. Takšna kombinirana izvedba kolesarske povezave bo zato, ker ta del še ni povsem protipoplavno urejen,« je še pojasnil Miran Gaberšek.
4
GOSPODARSTVO
Meja bo hrvaška, čigav bo Unitur
Najbolj odmevne lanske prodaje podjetij, letos je na vrsti Uniorjevo turistično podjetje
V senci velikih prevzemov oziroma nakupov, ki so zaznamovali slovensko gospodarsko sceno, je lani lastnika zamenjalo tudi nekaj podjetij na Celjskem, v nekaterih se je le nekoliko spremenila lastniška struktura. Med največjimi in najbolj odmevnimi posli v državi so bile v ospredju prodaje treh bank, med njimi je za celjsko regijo najbrž najbolj zanimiva zamenjava lastnika Abanke, s katero se je pred nekaj leti združila Banka Celje. Letos se na Celjskem, vsaj kolikor je za zdaj znano, obeta prodaja družbe Unitur, ali bo novega lastnika dobila tudi Cinkarna Celje, je vprašanje, na katerega trenutno nihče (vsaj uradno) nima odgovora.
JANJA INTIHAR
Začnimo na koncu leta pri prodaji šentjurske Meje, ki je bila tudi najbolj odmevna prodaja katerega podjetja na Celjskem v minulem letu. Malo manj kot 100-odstotni lastniški delež ene največjih proizvajalk jajc v državi je kupilo podjetje Bio-Vit iz Dežanovca na Hrvaškem, ki se prav tako ukvarja s peru-tninarstvom in proizvodnjo jajc. Hrvati so na dražbi, ki je bila sredi decembra, za delnice Meje ponudili največ, kar 2,5 milijona evrov, in gladko premagali vseh ostalih sedem podjetij, ki jih je prav tako mikal nakup šentjurske kmetijske družbe. Postopek prodaje sicer še ni končan in bo šele takrat, ko bo podjetje Bio-Vit na račun celjske družbe PSZ v stečaju, ki je delnice Meje prodajala, nakazalo celotno kupnino. Rešiti bo moralo tudi vprašanja, povezana s terjatvami, ki jih ima do šentjurskega podjetja Družba za upravljanje terjatev bank. Ali je Meja končno dobila lastnika, ki jo bo rešil starih finančnih bremen in ji z nujnimi vlaganji omogočil razvoj, bo jasno že kmalu.
Stramex pet
Junija je lastnike zamenjalo podjetje Stramex pet, ki sodi med pomembnejše proizvajalce plastične embalaže v Sloveniji. Kupile so ga družbe Tolmun, Alfa faktor in Apis-Vita, vse iz Frama pri Mariboru. Apis-Vita je največji proizvajalec kisa v državi in je pomemben kupec izdelkov Stramexa pet. Prav to je tudi botrovalo nakupu podjetja na Podplatu, saj si je Apis-Vita s tem zagotovil zanesljivo dobavo embalaže. Stramex pet je pred več kot četrt stoletja ustanovila družina Strašek. V podjetju na leto naredijo 30 milijonov plastenk različnih oblik za gazirane in negazirane pijače, mlečne izdelke, kis, jedilna olja in tudi za meh-čalce, čistila ter motorna olja. Njegovi kupci so številne prehrambene tovarne v Sloveniji ter na Hrvaškem in v Avstriji. Zadnje čase je vedno bolj uspešno tudi na nemškem trgu, veliko priložnosti vidi tudi na Poljskem, kjer je njegov novi solastnik Apis-Vita pred leti kupil kisarno in pridobil pomemben delež na trgu kisa. V podjetju so napovedali, da bodo v prihodnjih letih izvoz občutno povečali.
Izdelovati so namreč začeli biorazgradljive plastenke, za katere je v tujini veliko zanimanje.
Novi lastniki so se decembra lani odločili tudi za kadrovske spremembe. Marka Tertinka, ki je bil v Stramexu pet več let vodja prodaje, od leta 2017 pa je podjetje vodil, je na direktorskem mestu nasledil Peter Kovše.
Contraco
Za prodajo svojega podjetja se je lani odločil tudi Dragan Zohar. Poslovni delež v Con-tracu, ki je upravljal Špesov dom za starejše v Vojniku, je prodal družbi Senecura z Dunaja. Gre za največjega upravljavca zasebnih domov za starejše v Avstriji, ki je del francoske skupine Orpea Group. Koliko je bil vreden posel, Zohar ni razkril, kot razlog za prodajo je navedel prepričanje, da bo Senecura Špesovemu domu lahko zagotovil lepo prihodnost. Voj-niški dom, ki ima koncesijo za inštitucionalno varstvo starejših, je bil zgrajen leta 2003. Trenutno ima 169 stanovalcev in 87 zaposlenih.
Turnaplast
Podjetje Turna iz Šoštanja se je, vsaj uradno, umaknilo iz Turnaplasta, ki v Laškem od leta 2016 nadaljuje proizvodnjo brizganja in obdela-
ve plastičnih mas propadlega Aha Secaplasta. Novembra je 100-odstotni lastnik laške družbe postal Perun Holding iz Maribora. Vladimir Pogač, ki je direktor in polovični lastnik Turne, je Perun Holdin-gu svoj 50-odstotni lastniški delež v Turnaplastu prodal že pred dvema letoma, lani mu je svoj delež prodala še družba Turna. Kmalu po prevzemu 100-odstotnega deleža so Mariborčani 15-odstotni delež Turnaplasta prodali Juretu Permetu, direktorju tega podjetja. Vladimir Pogač o razlogih za prodajo ni želel govoriti, povedal je le, da se laško podjetje pripravlja na nove naložbe v širitev proizvodnih in skladiščnih prostorov.
Hotel Slatina
Novega lastnika je lani dobila tudi družba Hotel Slatina, ki v Rogaški Slatini upravlja hotel z enakim imenom.
Podjetnik Franc Zerak iz Rogatca, ki je znan predvsem po svojem mesnopredelovalnem podjetju, se je očitno odločil, da se bo umaknil iz turistične dejavnosti. Potem ko je marca podjetju Querede Limited s Cipra prodal aparthotel Pasaža, je konec leta našel novo lastnico še za Hotel Slatina. To je družba Timax Holding s poslovnim naslovom v Bratislavi na Slovaškem. Njena lastnika Ivan Križanec in Milan Tadić sta napovedala, da bosta v turizem v Rogaški Slatini še vlagala. Nakup Hotela Slatina je prva naložba njunega Timax Holdinga v Sloveniji, pred nekaj leti sta kupila tudi hotel na Češkem.
Pričakovane in
nepričakovane
spremembe
Tik pred koncem leta je novega večinskega lastnika dobila celjska družba Prevent&Deloza, ki je vodil-
ni ponudnik zaščitnih oblačil v Sloveniji, njeni kupci so med drugim policija, vojska in zdravstvo. Lastnik 80 odstotkov družbe je postal sklad Alfi, preostali delež je ostal v rokah prejšnjih lastnikov.
Novega lastnika je lani dobila tudi propadla laška tovarna pohištva Paron, ki jo je kupilo podjetje Magles iz Arclina, deloma se je lastništvo spremenilo še v številnih drugih podjetjih na Celjskem. Omenimo samo tri. Celjski sejem si po novem delita družina Pangerl in poslovnež Boštjan Marovt, ki je širši javnosti znan predvsem po svojih trgovinah s tekstilnimi izdelki Mana. Nekaj delnic v sejemski hiši ima tudi njen izvršni direktor Robert Otorepec, ki je konec lanskega leta okrepil svoje lastništvo v podjetju Sol Navitas, ki se ukvarja z gradnjo sončnih elektrarn. Tudi v tem podjetju je glavna družina Pangerl - Franc Pangerl ima v njem 25-odstotni lastniški delež, Nina Ermenc Pangerl je lastnica 18 odstotkov podjetja, Celjski sejem ima 21-odstotni delež, preostalih 36 odstotkov je po novem v lasti Otorepca, ki Sol Navitas tudi vodi.
Lani se je nekoliko spremenila tudi lastniška struktura družbe pooblaščenke Zele-zar, vendar ne toliko, kot so pričakovali poslovnež Tomaž Subotič, nekdanji generalni direktor podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek in družba Storkom, ki so objavili prevzemno ponudbo. Sprejelo jo je samo 70 delničarjev, ki so bili imetniki 4,6 odstotka vseh delnic Zelezarja. Družba pooblaščenka je pomembna lastnica podjetja Štore Steel, manjše deleže ima tudi v podjetjih Unior in Itro. Če bi prevzemniki poleg delnic, ki jih že imajo, pridobili še preostale deleže, bi pomembno okrepili svoj vpliv ne samo v štorski jeklarni, temveč tudi v Uniorju.
Bo Unitur prodan
do junija?
Med večjimi prodajnimi posli bo letos vsekakor prodaja Uniturja, hčerinske turistične družbe Uniorja. Časovni načrt prodaje je dokaj ambiciozen, saj naj bi zreško podjetje kupca našlo do junija.
V Unitur, ki je bil ustanovljen leta 2017 z izčlenitvijo programa turizma iz matične družbe, so vključeni Terme Zreče, hoteli Natura, Planja, Rogla in Brinje, bungalovi Gaber, Macesen in Rogla ter koči na Jurgovem in Pesku, mladinsko prenočišče Jelka ter smučišče na Rogli. Unior mora svojo hčerinsko družbo prodati zaradi sporazuma z bankami, pri katerih ima najeta posojila. S posojili je obremenjen tudi Unitur in zato v Uniorju pričakujejo, da bo novi lastnik družbi zagotovil svež kapital za nujna vlaganja v nastanitvene zmogljivosti in smučišča. Unior namreč teh finančnih virov nima, saj jih potrebuje za lasten razvoj.
Šentjurska Meja nujno potrebuje denar za posodobitev in širitev svoje piščančje farme v Slivnici. Bo svež kapital zagotovil njen novi lastnik? Foto: Meja
ШШХ П J Ш
a I I L '
Družba Unitur, h kateri sodi tudi smučišče na Rogli, naj bi novega lastnika dobila že do letošnjega junija. Foto: arhiv NT (GrupA)
Š&SSU	GOSPODARSTVO	5
Velenjski rudarji tudi leto 2019 zaključili v rdečih številkah
Premogovnik z izgubo, RGP z novim lastnikom
Premogovnik Velenje bo po predlanski izgubi v višini 3,8 milijona evrov tudi lansko poslovanje sklenil z izgubo. Natančnega podatka o višini izgube, ki naj bi bila predvsem posledica izpada proizvodnje, v družbi še nimajo. Družba, ki je konec minulega decembra lastniški delež v podjetju RGP prodala podjetju Dravske elektrarne Maribor, za letos načrtuje dobiček.
TINA STRMČNIK
Premogovnik Velenje je minulo leto izkopal malo več kot 3,126 milijona ton premoga, medtem ko je načrtovana proizvodnja znašala 3,534 milijona ton. Zaradi zahtevnih geotehnič-nih pogojev je v proizvodnji premoga prišlo do številnih nepredvidenih dogodkov, ki so vplivali na doseganje pro-
izvodnega načrta in izdelavo novih prog, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi. »Razmere v proizvodnji so bile do prve polovice septembra v okviru načrtov. Nato je pri izdelavi komore prišlo do tolikšnih deformacij, da je bila nujna sanacija jamskih prog oziroma pre-tesarba v dolžini 40 metrov.
Težave v proizvodnji so se zaradi zahtevnih pogojev še stopnjevale.«
Za leto 2020 v še zadnjem delujočem premogovniku v državi načrtujejo proizvodnjo 3,58 milijona ton premoga in pozitiven poslovni izid v višini 136 tisoč evrov. Večina investicij letos bo namenjenih zagotavljanju obratovalne zanesljivosti proizvodnega procesa. Namenjene bodo nadomeščanju izrabljene rudarske opreme, zagotavljanju rezervnih delov in obnovi jamskih infrastrukturnih objektov. Med večje investicije spada projekt optimizacije prezračevanja jam Premogovnika Velenje.
Tržili bi svoje
znanje
Premogovnik naj bi obratoval do leta 2054. Ker država še nima strateških dokumentov, ki bodo urejali energetsko politiko, ter zakonodaje, ki bo urejala energetsko področje, v tej družbi pripravljajo različne scenarije obratovanja. Že zdaj razmišljajo o tem, kaj bodo počeli takrat, ko premogovništva ne bo več, bodisi zaradi pomanjkanja premoga bodisi zaradi odločitve države o predčasnem zaprtju premogovnika in Termoelektrarne Šoštanj. »Na pridobivanje našega premoga je danes neposredno vezanih približno 2 tisoč delovnih mest, posredno kar 4 tisoč. Za te
ljudi prihodnost vidimo v obstoječih znanjih z visoko dodano vrednostjo. To so znanja iz rudarstva, elektro- in strojne smeri, konstruiranja, načrtovanja, elektronike ... Imamo tudi veliko znanja o izdelavi rudarskih in gradbenih strojev ter opreme. Vsi ti programi so danes na voljo za potrebe premogovnika, v prihodnje jih bomo skušali uspešno tržiti, kot smo to že počeli v preteklosti,« pravijo v podjetju.
RGP v roke
Dravskim
elektrarnam
Premogovnik Velenje je konec minulega decembra prodal malo manj kot 60-odstotni
delež podjetja RGP. Predkupno pravico so uveljavile Dravske elektrarne Maribor, ki so za omenjen delež plačale kupnino 6,9 milijona evrov. Lastniški delež Dravskih elektrarn, ki so v leta 2003 ustanovljeni družbi RGP prej imele 30-odstotni delež, zdaj znaša 86,9 odstotka. Malo več kot pet odstotkov lastniškega deleža ima Termoelektrarna Šoštanj, štiri odstotke imajo Soške elektrarne Nova Gorica, štiri odstotke je ohranil Premogovnik Velenje.
Mag. Marko Mavec, ki kot generalni direktor premogovnik vodi od oktobra, je ob prodaji deleža podjetja RGP izrazil zadovoljstvo, da je bil poslovni delež prodan znotraj Holdinga Slovenske elektrarne. »Tako bomo lahko zmanjšali obseg naročanja zunanjih izvajalcev gradbenih in drugih storitev. RGP kot vedno bolj prepoznavno in uspešno gradbeno podjetje lahko storitve ponudi po konkurenčni ceni, dela pa so izvedena dobro in kakovostno,« je poudaril.
Tuš pred pomembnimi spremembami
Te dni je postal pravnomočen sklep sodišča o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja v podjetjih, ki sestavljajo celjsko trgovsko Skupino Tuš. Ob koncu postopka skupino čaka nova, že četrta pogodba o reprogramiranju posojil. Pogodba o reprogramiranju naj bi med drugim predvidela pomembne lastniške spremembe v celjskem trgovcu. Večinski lastnik naj bi s pretvorbo svojih terjatev v kapital postal sklad Alfi, ki je že zdaj z malo manj kot 40-odstotnim deležem največji upnik Tuša. Ustanovitelju podjetja Mirku Tušu naj bi ostal le še nekaj-odstotni lastniški delež.
Kot so sporočili iz Skupine Tuš, je namen preventivnega prestrukturiranja, da se podje-
tjem v skupini zagotovita dolgoročno vzdržna kapitalska struktura in finančna stabilnost. »Strateški dogovori med finančnimi partnerji in Skupino Tuš so po pomembnem zmanjšanju števila finančnih upnikov in spremembah v upniški strukturi bistveno poenostavljeni, kar daje podlago, da bo Skupina Tuš v novo obdobje vstopila okrepljena in pripravljena na spremembe, ki se obetajo v okolju, v katerem deluje,« so zapisali v Tušu.
Največji lastnik terjatev sklad
Alfi
Finančno prestrukturiranje celjske trgovske skupine traja že nekaj let. Več bank je v tem času svoje terjatve do Tuša že prodalo.
Abanka, ki je lastnica 21 odstotkov terjatev, tega še ni storila, a se bo najbrž za prodajo odločila takoj, ko bo NKBM dokončala njen prevzem.
Največji lastnik terjatev do Skupine Tuš je po zadnjih znanih podatkih sklad Alfi, ki ima malo manj kot 40-odstotni delež. Sledi Abanka, med preostalimi pomembnimi upniki so še Gorenjska banka, BKS, sklada Anacop in Elements ter državna SID banka. Manjši upniki, katerih terjatve predstavljajo manj kot 2-odstotni delež, so Sparkase, DBS, Unicredit Bank in Družba za upravljanje terjatev bank. Sklad Alfi naj bi se že lani začel pogajati z Gorenjsko banko, BKS, SID banko in Sparkase o odkupu njihovih terjatev do
Tuša, s čimer bi lastništvo terjatev povečal na približno 70 odstotkov.
Nove prodaje nepremičnin
Po nekaterih napovedih čaka Skupino Tuš, potem ko bo končan postopek preventivnega prestrukturiranja in bo podpisana nova pogodba o reprogramiranju posojil, še veliko korenitih sprememb, med drugim tudi nove prodaje nepremičnin. Teh ima skupina iz leta v leto manj in marsikaj, kar širša javnost misli, da je Tuševo, to že dolgo ni več. Od lani, na primer, je britanski finančni sklad Anacap lastnik Planeta Tuš v Mariboru ter Tuševih su-permarketov v Laškem, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini.	JI
II V ■ I I ■ ■	«■	■	I	■■	I	v v	■
Vec gibljivosti pri zaposlovanju in odpuščanju
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je konec lanskega leta izvedla anketo, s katero je hotela izvedeti, kaj njeni člani pričakujejo v letu 2020 in kakšne so njihove želje. V anketi je sodelovalo 560 obrtnikov in podjetnikov.
Kar 42 odstotkov vprašanih je dejalo, da v svojih podjetjih že čutijo ohlajanje gospodar-
stva. Več kot polovica meni, da bo zaostritev pogojev kreditiranja prebivalstva vplivala
na njihovo poslovanje, saj se bo po njihovi oceni zmanjšala domača potrošnja.
Na vprašanje, katere zakonodajne spremembe se jim zdijo najbolj nujne, so obrtniki in podjetniki na prva mesta postavili večjo fleksi-
bilnost pri zaposlovanju in odpuščanju ter drugačno ureditev povračila škode delodajalca v primeru nesreče pri delu. Sledi zahteva, da breme nadomestil v času bolniške odsotnosti prej preide z delodajalca na Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Poleg tega, da si kot že vsa leta doslej želijo razbremenitev stroškov plač in odpravo birokratskih ovir, se kar 78 odstotkov anketirancev strinja s predlogom
obrtne zbornice, da morajo imeti upokojeni obrtniki in podjetniki pravico, da svojo dejavnost nadaljujejo tudi po upokojitvi ter ob tem ohranijo polno pokojnino in prispevke plačujejo v celoti. Le četrtina se strinja z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
JI
novi tednik
Na Celjskem lani
Lani je na Celjskem šlo v stečaj 133 družb, kar je pet več kot leta 2018. Večinoma gre za manjše družbe z le nekaj zaposlenimi, ki so se ukvarjale z gradbeništvom, s trgovino in z drugimi storitvenimi dejavnostmi. Največ, dvajset stečajev se je začelo zadnji mesec v letu, veliko jih je bilo tudi pred poletnimi počitnicami.
Med odmevnejšimi sta bila vsekakor stečaja konjiških podjetij Strašek, ki se je ukvarjalo z mesno-predelovalno dejavnostjo, in Trixy Aviation, ki je izdelovalo žirokopterje. Več kot začetih je bilo lani končanih stečajnih postopkov. Po sedmih letih se je končal stečaj Tehno-
radio celie
v , v ■
več stečajev
polisa, po šestih Klasja, pet let je trajal stečajni postopek Avta Celje. Po enajstih letih se je končal tudi stečaj žalskega podjetja Arka, ki je bilo znano po verigi diskontnih trgovin Hardi.
Nasprotno kot število stečajev podjetij se je lani v primerjavi z letom 2018 nekoliko zmanjšalo število stečajev samostojnih podjetnikov. Bilo jih je 16, kar je pet manj kot predlani. Osebnih stečajev je bilo 284, kar je približno toliko kot predlani, vendar občutno manj kot prejšnja leta. Za primerjavo - v letu 2015 je zaradi prezadolženosti za osebni stečaj zaprosilo 643 posameznikov.
JI
KUHINjSKIH STOLOV
Plesen v stanovanju: KAKO SE JE ZNEBIMO?
Investirajte v te kose pohištva -
N3 obisku pri Bojanu
Kermavnerju
NAJLEPŠE JE DOMA!
Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh!
Razkrivamo BARVO leta 2020!
Vrača se	posoda
Kako izberemo ELEKTRIČNO
ročno orodje?
Opremite dom v stilu PETDESETIH
Nepozabne ZABAVE v majhnem stanovanju
Že v prodaji
www.revijadom2.si
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Žalska mladina je znala ob različnih priložnostih dodobra napolniti športni center. V občini si želijo, da bi bilo takšnih prireditev čim več.
ŽALEC - Kdo bo novi direktor novega javnega zavoda?
Mladi bodo dobili svoj javni zavod
Prihodnje leto naj bi zaživel nov javni zavod, ki bo v občini skrbel za kakovostnejše življenje mladih in prispeval k razvoju celotne družbe. Javni zavod Mladinski center Žalec bosta ustanovila žalska občina in Študentski klub Žalec.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Dolgoročni cilj ustanovitve Javnega zavoda Mladinski center Žalec je izboljšanje delovanja mladinskega sektorja v občini. Dolgoročno bo s svojimi dejavnostmi prispeval k razvoju celotne družbe, saj bo prinesel nove ideje, krepil medkulturno in medgeneracijsko solidarnost, dajal pobude za spremembe in bogatil ponudbo prostočasnih dejavnosti. S svojim delovanjem bo omogočal mladim doseganje lastne avtonomije. Poslanstvo
mladinskega centra je torej v podpori mladim, prostoru in priložnosti zanje, da uresničijo svoje zamisli in prispevajo k razvoju skupnosti, v kateri živijo,« so zapisali v obrazložitvi predloga odloka. Kot je povedala Nataša Gaber Sivka, ki v žalski občini vodi urad za negospodarske javne službe, želijo na ta način mlade spodbuditi k bolj dejavnemu delovanju v občini.
Kot je še dejala, bodo mladi s pravnoformalno obliko imeli več glasu pri odločanju
in predvsem več možnosti za črpanje denarja na državnih in evropskih razpisih. Prav denar, ki ga bodo pridobili z razpisi, bo glavni vir financiranja dejavnosti, predvsem programske vsebine.
Zavod naj bi za nemoteno delovanje letno potreboval 100 tisoč evrov, ki jih bosta v enakih deležih zagotovila oba ustanovitelja. 50 tisočakov bo iz proračuna dala občina, 50 tisoč evrov bo prispeval žalski študentski klub.
Kdo bo novi
direktor?
Zavod Mladinski center naj bi začel delovati jeseni 2020, kdo ga bo vodil, za zdaj še ni znano. V občini si želijo, da bi lahko zavod začel delovati čim prej, zato bodo že v prvih tednih novega leta sprožili postopke za imenovanje vršilca dolžnosti, ki ga imenujeta župan Janko Kos in predsednik študentskega kluba Tomaž Kozovinc. Vršilec dolžnosti direktorja javnega zavoda mora nato sklicati prvo sejo sveta zavoda in pripraviti ter izvesti razpis, ki mu sledi izbor direktorja, je pojasnila Nataša Gaber Sivka. Kot pričakuje, bodo vse pravne formalnosti izpeljane do poletja.
Mladim prijazna občina mladih ne zanima
Problematika mladih v zadnjih letih dobiva vedno večje razsežnosti tako na državnem kot lokalnem področju. Vedno več je mladih, ki odhajajo v tujino ali se selijo v večja mesta, ki ponujajo več možnosti za uspešno kariero. Občina Žalec po mladinskih dejavnostih sicer ne sodi med tiste najmanj dejavne, a vendarle je v zadnjih sedmih letih prišlo do precejšnjega upada dejavnosti mladih. Občina Žalec, sicer prejemnica certifikata »mladim prijazna občina«, izpolnjuje določene obveze, ki si jih je zadala in ki jih opredeljuje certifikat, a vendarle vidnejšega napredka ni mogoče zaznati, so prepriča-
ni v Študentskem klubu Žalec. Da bi poiskali ustrezne rešitve, so spomladi pripravili okroglo mizo, na kateri so se sodelujoči in gostje seznanili s trenutnim stanjem in začrtali smernice delovanja v prihodnje. Takrat je župan Kos, ki je sicer naklonjen aktivnemu delovanju mladih v lokalni skupnosti, povedal, da je mladinsko delovanje v občini resnično zamrlo in da mladinske organizacije, društva in klubi niti niso v celoti porabili denarja, ki ga je v te namene namenila občina. Sodelujoči na spomladanski okrogli mizi so se strinjali, da bodo za ponovno oživitev delovanja mladih potrebne spremembe. Ustanovitev javnega zavoda je zagotovo ena od njih.
Foto: arhiv NT (GrupA)
Bogato naložbeno leto
Bojan Šrot se je novoletnega sprejema z novinarji že po tradiciji udeležil s svojimi najožjimi sodelavci.
CELJE - Po obsežnih naložbah v iztekajočem se letu knežje mesto čaka še eno živahno naložbeno leto. Začeti projekti se bodo namreč nadaljevali, nekateri bodo tudi doživeli vrhunec, pri čemer prihajajo tudi novi, je predvideno v proračunih za leti 2020 in 2021, ki ju je mestni svet soglasno potrdil na zadnji seji v lanskem letu. Ambicioznejše izvajanje naložb ima podlago v uspešnem pridobivanju evropskega in državnega denarja, še zlasti v zadnjem obdobju.
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je na tradicionalnem prednovoletnem srečanju z novinarji minulo leto ocenil kot dinamično in zelo uspešno. Med projekti, ki jih je občina izvajala lani, je celjski župan izpostavil projekte na področju trajnostne mobilnosti, kot so uvedba Celebusov, ki so v približno letu pripeljali več kot 200 tisoč potnikov, urejanje Lilekove in Gubčeve ulice, novega odseka kolesarske steze od Celja do Treme-rij, prvo P&R-parkirišče v Ulici XIV. divizije. Prav tako je izpostavil gradnjo Tehno parka v nekdanji stavbi Teka, začetek gradnje stanovanjske soseske v Dečkovem naselju (DN 10) ...
Projekti trajnostne mobilnosti bodo v ospredju tudi v tem letu: občina želi v okviru razpisa Eko sklada kupiti nove avtobuse za
mestni promet, prav tako bo še naprej razvijala sistem Kolesce, in sicer s štirimi novimi postajami in z nakupom novih 40 električnih koles. »Spomladi se bo začela tudi gradnja 22 kilometrov kolesarskih povezav znotraj mestne občine, hkrati so predvidene še gradnje kolesarskih povezav proti sosednjim občinam, Štoram in naprej proti Šentjurju, Žalcu in širše po celotni regiji,« je napovedal celjski župan.
Ob projektih trajnostne mobilnosti se bodo nadaljevali v tem letu začeti projekti, kot so Tehno park (ta projekt bo prihodnje leto tudi končan), DN 10, gradnja severne vezne ceste in novih krožišč, pridružili se jim bodo tudi novi, gradnja prizidka k OŠ Hudinja, obnova vodovodnega omrežja v severovzhodnem delu Celja . Celjsko občino torej tudi v letu 2020 čaka naložbeno zelo bogato leto.
Na seji mestnega sveta, kjer je bila razprava ob drugem branju proračuna manj obsežna kot pri prvem, je bilo ponovno precej pozornosti namenjene projektom v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Teh želja se je nabralo za približno 15 milijonov evrov in vseh seveda ni mogoče uresničiti. To kaže na podhranjenost vlaganja v te osnovne celice mesta in da je denar zgolj za vzdrževanje infrastrukture. V predlogu za drugo branje so v strokovnih službah poskušali prisluhniti ne-
katerim željam. Te se, kot je bilo tudi mogoče slišati v razpravi v mestnem svetu, trenutno podrejene večjim projektom, za katere prihaja
evropski denar, a bi v prihodnje potrebam KS in MC bilo treba bolj prisluhniti.
RG, foto: SHERPA
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Plačljivo parkiranje na parkirišču P&R v Šentjurju in modre cone veljajo od 1. januarja letos. Nadzor nad parkiranjem opravljata medobčinska inšpekcija in redarstvo, ki delujeta pod okriljem skupne občinske uprave.
ŠENTJUR - Od novega leta kratkotrajno in tudi plačljivo parkiranje
Nova pravila na parkiriščih
Od 1. januarja veljajo v središču Šentjurja spremembe parkiranja na javnih parkiriščih. Občinska uprava je, da bi razbremenila nekatera parkirišča, kjer je velik pretok ljudi, ponekod uvedla kratkotrajno parkiranje oziroma modro cono. Določeno število parkirnih prostorov je kot modra cona opredeljenih na parkirišču za občinsko stavbo, pri šentjurski tržnici in pri zdravstvenem domu. Na večjem delu parkirišča pri zdravstvenem domu od novega leta velja sistem P&R, kar pomeni parkiraj in presedi. Kdor vozilo pusti tam, mora plačati parkirnino. Slednja omogoča tudi subvencijo za nadaljevanje vožnje z avtobusom.
TINA STRMČNIK
Šentjurski župan mag. Marko Diaci je pojasnil, da občinska uprava plačljivo parkiranje v bližini zdravstvenega doma uvaja, ker je za ureditev tega dela parkirišča pridobila evropski denar. Tam je 98 tako imenovanih »park and ride« oziroma parkiraj in presedi parkirnih mest, ki so namenjena predvsem tistim, ki vožnjo nadaljujejo z javnim prevozom. Cena parkirnine, ki jo je treba plačati ob delavnikih med 7. in 15. uro, znaša evro in velja za cel dan. S plačilom parkirnine uporabnik dobi tudi vozovnico za avtobus, ki vozi od Šentjurja do Celja. »V praksi to pomeni, da uporabnik parkirišča za ceno evra dobi parkirni listek, ki ga namesti na vidno mesto v avtomobilu. Hkrati prejme tudi potrdilo za brezplačno avtobusno vozovnico. Potrdilo da vozniku
avtobusa, ki mu nato izda brezplačno vozovnico. Sicer je cena enosmerne vozovnice od Šentjurja do Celja 2,30 evra,« je dejala vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v Občini Šentjur mag. Mateja Berglez.
Da uvedba parkirnine na tem delu parkirišča ni najboljša rešitev, je na zadnji seji občinskega sveta opozoril občinski svetnik Lovro Perčič (SDS). Izrazil je skrb, da bo parkirišče zaradi parkirnine prazno in da bodo ljudje vozila raje puščali na mestih, kjer je parkiranje še naprej brezplačno. Ukrep se mu zdi neprijazen tudi do zaposlenih v zdravstvenem domu. Da ne pozna veliko občin, kjer bi bila parkirnina tako poceni in da se je občina s pristojnim ministrstvom dolgo usklajevala, da bi določila čim nižjo ceno parkiranja, je
svetnikove pomisleke komentiral šentjurski župan.
Postopoma modre
cone
Da bi razbremenila nekatera parkirišča, kjer je velik pretok ljudi, občina postopoma uvaja tudi kratkotrajno parkiranje. Modra cona tako velja za 19 parkirnih mest pri šentjurski tržnici, za 14 parkirnih mest za občinsko stavbo in za 20 parkirnih mest pri zdravstvenem domu. Uporabniki morajo označiti čas prihoda, vozilo lahko tam pustijo dve uri. Po izteku dovoljenega časa morajo vozniki vozilo odpeljati. Omejitev kratkotrajnega parkiranja velja vsak delavnik med 7. in 15. uro. Ob sobotah, nedeljah in praznikih omejitve parkiranja ni. Pri določanju dodatnih modrih con bo občina sledila tudi pobudam krajevnih skupnosti in občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Kje bodo nova
parkirišča?
Občinska uprava sicer načrtuje ureditev nekaterih novih parkirišč, je pojasnil Diaci. V naslednjih dveh do treh letih želi na zelenih površinah ob potoku Pešnica urediti mestni park, nad katerim so predvidene parkirne površine, v bližini bo tudi prostor, kjer naj bi nekoč zrasel nov vrtec. Med načrti je še ureditev parkirišča
pri pokopališču. Za omenjene projekte bo občina skušala denar pridobiti na različnih razpisih. Uveljavila je tudi predkupno pravico, saj želi kupiti zemljišče v Dramljah, in sicer v bližini tamkajšnje bencinske črpalke. Ob pridobitvi morebitnega sofinanciranja namerava tudi tam urediti plačljivo parkirišče.
Peš ali s kolesom
Šentjurčani imajo visoko stopnjo motorizacije. Na sto prebivalcev beležijo 54 vozil, kar zahteva veliko parkirnih mest. »Ce odštejemo otroke v vrtcih in mlade do 18. leta, vidimo, da ima skoraj vsak polnoleten občan svoj avto,« pravi župan. Dodaja, da to kliče po drugih oblikah mobilnosti. V središču mesta tako nastaja peš in kolesarska povezava od Ulice Miloša Zidanška do zdravstvenega doma. Občina kolesarsko pot načrtuje tudi proti Dolam in Proseniškemu. V sodelovanju z državo kolesarske poti načrtuje še med Šentjurjem, Što-rami in Celjem, a tudi proti Šmarju pri Jelšah. Kadar modernizira odseke cest, skuša, kjer je prostorsko mogoče, zgraditi še pešpoti.
Letos bo vzpostavila tudi sistem izposoje javnih koles. Ta bo skladen s sistemi izposoje koles, ki jih že imajo v občinah Celje, Štore, Laško, Žalec, Zreče, Slovenske Konjice in Polzela. Postaje bodo najprej pri OŠ Hruševec, na novozgrajenem parkirišču pri zdravstvenem domu, na mestnem trgu in na obračališču avtobusov pri vrtcu na Pešnici. Ministrstvo za infrastrukturo bo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami na Železniški postaji Šentjur zgradilo pokrito kolesarnico.
Šaleško eko gibanje
ŠALEŠKA DOLINA - Skupina posameznikov je ustanovila Šaleško eko gibanje, ki poziva proti sosežigu frakcij odpadkov v Termoelektrani Šoštanj. Zavzema se, da bi prebivalci živeli v čistem, zdravem in primernem okolju, saj je to njihova ustavna pravica.
Gibanje pristojne poziva, da prenehajo z dejavnostmi, povezanimi s sosežigom odpadkov v Teš. Nasprotuje vnašanju kakršnikoli odpadkov v Šaleško dolino in temu, da bo za proizvodnjo električne energije Teš uporabljala kakršnokoli drugo gorivo. Podpira tudi idejo Civilne iniciative Šoštanj, da naj občani svoje mnenje o sosežigu izrazijo na referendumu. Odgovorov na vprašanja, kdo so njegovi glavni pobudniki in koliko podpornikov ima, do zaključka redakcije nismo prejeli.
TS
Kdo bodo prejemniki občinskih priznanj?
ŽALEC - Na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo žalska občina ponovno podelila Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih.
Občinska komisija še do 13. januarja sprejema pisne predloge z obrazložitvijo, kdo so tisti, ki so v minulem letu izstopali in so s svojim delo ponesli ime občine po Sloveniji in tudi čez mejo. Kandidate za Savinovo plaketo z denarno nagrado, Savinovo plaketo in Savinovo priznanje lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.
LKK
Po opravkih s Prostoferjem
ŠENTJUR - Od. 1. januarja letos je na voljo storitev Prostofer. Ta starejšim osebam, ki ne zmorejo uporabljati javnega prevoza, omogoča, da jih po opravkih odpeljejo starejši aktivni vozniki, ki radi priskočijo na pomoč. Doslej se je za to prostovoljno delo javilo osem voznikov, kadarkoli se lahko vključijo tudi novi prostovoljci.
Prostofer je vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče vsaj tri dni pred tem na brezplačno številko 080 10 10 ob delavnikih od 8. do 18. ure. V komunikacijskem centru zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu. Vozilo zagotovi občina, ki poskrbi tudi za zavarovanje voznika in sopotnikov.
Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki potrebujejo prevoze. Svojim sopotnikom pomaga tudi, ko izstopijo iz avtomobila, jih na primer pospremi do čakalnice in počaka nanje med pregledom, jim pomaga nesti vrečke iz trgovine in priskoči na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah.
V Občini Šentjur so prepričani, da bodo s projektom pripomogli k boljši mobilnosti starejših. Namen je še izboljšati varnost v cestnem prometu, poskrbeti za socialno vključenost starejših ter jim omogočiti cenovno dostopen prevoz.
TS
Za sodobno prihodnost
SLOVENSKE KONJICE - Občina si prizadeva, da bi postala referenčno blockchain mesto, kar pomeni, da bi nudila pogoje, skupen prostor za učenje, kjer se bodo snovalci in izvajalci lokalnega in zasebnega sektorja učili, razvijali in sodelovali na področju blockchain tehnologij.
Občina je že pred približno letom podpisala partnersko pogodbo za razvoj in uporabo blochchain tehnologije in tehnologije tako imenovanih distribuiranih podatkovnih blokov na področju javnega in zasebnega sektorja. Block-chain tehnologija je ena najpomembnejših sil v digitalni transformaciji zasebnega in javnega sektorja in lahko pomembno prispeva k reševanju kompleksnih družbenih in ekonomskih izzivov. Partnerstvo vključuje tako ministrstva, konvencionalna in blockchain podjetja, lokalne skupnosti, izobraževalne ustanove kot tudi predstavnike organizacij civilne družbe in posameznike.
SŠol
8
IZ NAŠIH KRAJEV
DOBRNA - Občina se darila s pogoji boji
ne bo občinska last
Dvorec (še)
Dvorec Novi grad, ki je državna lastnina, ne bo postal občinska last. Tako je na zadnji seji odločil občinski svet. V stavbi so bili dolga leta prostori regijskega zavoda za mladino s posebnimi potrebami, ki se je leta 2008 izselil. Preselil se je v bližnjo novogradnjo. Stavba od takrat sameva in propada.
BRANEJERANKO
Občina se že vsa leta pogaja, da bi prešel Novi grad v njeno last, vendar ji država postavlja nesprejemljive pogoje. Tudi tokrat, ko ga občini ponuja brezplačno. »Na zahtevo bi morali pripraviti investicijski program in določiti vsebine, ki bi jih v stavbi imeli. To bi
morali uresničiti v sedmih letih,« je po zadnji seji občinskega sveta pojasnil župan Martin Brecl. »Težava je, ker je stavba Novega gradu v takšnem statičnem stanju, da je potrebna celovita obnova. V občini smo poskrbeli za posnetek te stavbe in pripravili
oceno stroškov,« je še povedal župan. Občina trenutno nima vsebine, ki bi bila primerna za kulturni spomenik Novi grad. Njegova obnova do četrte gradbene faze bi jo stala od 3,5 do štiri milijone evrov. Takšnega finančnega vložka ne zmore. To je na primer precej več, kot je stala gradnja novega dobrnskega vrtca. Ta je stal 2,2 milijona evrov.
Občinski svet je zato na zadnji seji odločil, naj se občina z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še poskuša dogovoriti za primerno obliko prenosa lastništva ali simbolično
kupnino. »Ko bi stavba postala občinska last, bi poskušali najti vlagatelja, ki bi poskrbel, da Novi grad ne bi več propadal,« načrtuje župan.
Državni mlini
Leta 2008 je bil dvorec, ki je v državni lasti že dolga leta, še v kolikor toliko dobrem stanju. Od takrat vedno bolj propada. V zidovih dvorca -ki je med gostim drevjem - se od izselitve centra za usposabljanje, delo in varstvo vedno bolj nabira vlaga. Že v času, ko je dvorec uporabljal ta center, so bili stropi zgradbe delno podprti.
Dvorec je sicer na turistično zanimivem mestu, kjer bi bila najprimernejša turistična dejavnost. Občina Dobrna se zanima za brezplačen prenos državnega dvorca v občinsko last že več kot desetletje, odkar je sprejela za njegovo območje lokacijske načrte. Tako je nekdanja vladna služba za lokalno samoupravo občini že leta 2010 naročila, kaj vse mora občinska uprava še predložiti, da bi lahko prenesla stavbo in zemljišča Novega gradu na občino. Leta 2012 je bila ta vladna služba ukinjena, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je
nato prevzelo njeno delovno področje.
Občina je Novi grad že nameravala nameniti za dejavnost, ki bi bila povezana z zdraviliškim turizmom v tem kraju. Tako se je pred leti pojavil »interesent« za nakup in obnovo dvorca, ki je tam želel urediti zasebno kliniko. Nesojeni vlagatelj je med drugim celo sofinanciral izvedbo lokacijskega načrta. Dvorec je ostal v državni lasti, kljub temu da se država grajskih stavb težko reši. Za njihov nakup ni ravno zanimanja.
Foto: arhiv NT
Nove cene parkiranja
POLZELA - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki sprejeli rebalans občinskega proračuna za leto 2019. Z njim so se nekoliko zmanjšali prihodki in odhodki - v povprečju za 400 tisoč evrov.
Prihodki so se z rebalansom zmanjšali predvsem iz naslova nedavčnih prihodkov, kjer so bili načrtovani prihodki zaradi tožbe v primeru Gora Oljka. Poleg tega je bila načrtovana višja vrednost prihodkov iz naslova komunalnega prispevka. Predvideno je bilo tudi sofinanciranje gradnje garderob na nogometnem igrišču Breg tako od Nogometne zveze Slovenije kot Fundacije za šport, vendar je bila Občina Polzela uspešna samo na razpisu Nogometne zveze Slovenije. Za projekt obnove rojstne hiše Neže Maurer ni bilo primernega razpisa in tudi ne načrtovanega prihodka. V računu financiranja je z rebalansom predvideno le zadolževanje za 500 tisoč evrov za projekt energetske sanacije vrtca in športne dvorane.
Svetniki so sprejeli tudi odloka s področja vodooskrbe na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Odloka urejata oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju občin Spodnje Savinjske doline. Določata tudi obseg in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja in druge ukrepe ter normative, povezane z oskrbo uporabnikov. Z odlokoma urejajo tista področja, ki v veljavnih državnih predpisih niso ustrezno urejena na ravni občin.
Na Polzeli bodo 1. februarja začele veljati tudi nove cene parkiranja v Poslovni coni Ločica. Občinski svet je sprejel nov cenik, po katerem znaša cena za vse uporabnike za 24-urno parkiranje 1 evro. Cena velja tudi za občane Polzele. Od 1. februarja bo mogoče na parkirišču parkirati tudi več dni skupaj, kar do zdaj ni bilo mogoče.
SŠol
Bina Plaznik v vlogi razigrane klovnesa Mici iz domačega društva Dobra ideja je poskrbela, da je bilo na dan odprtja na ledu še posebej veselo.
S plesišča na led
POLZELA - Drsališče je zamenjalo plesišče na parkirišču pred občinsko stavbo, kjer so Polzelani veselo zakoračili v leto 2020. Mali in veliki bodo tako lahko brezplačno drsali do konca meseca.
Občina Polzela se je tudi letos odločila, da bo v zimskem času občanom za mesec dni omogočila brezplačno rekreacijo na ledu. Montažnega drsališča, ki ga je občina postavila na parkirišču pred občinsko stavbo, so se razveselili predvsem najmlajši, tudi starši so pokazali zavidljivo znanje drsanja. Po ledu se je na dan odprtja zapeljal tudi župan Jože Kužnik.
Drsališče je odprto vsak dan med 17. in 21. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 22. uro. Površina za drsanje je umetna, a dovolj kakovostna, da imajo drsalci občutek, kot bi drsali na pravem ledu. Prednost takšnega drsališča je, kot je povedal župan, tudi ta, da lahko obratuje v toplejših dneh, hkrati so stroški vzdrževanja nižji. Drsanje je brezplačno, mogoče si je izposoditi tudi drsalke. Vsako soboto ob 17. uri bo z otroki na drsališču zaplesala razigrana klovnesa Mici, ki je popestrila tudi uvodni drsalni dan.
LKK, foto: TT
IZ NAŠIH KRAJEV
9
PODČETRTEK - Izjemno turistično leto za obsoteljske kraje
Vedno bolj priljubljen košček raja
Terme Olimia so zaokrožile še eno rekordno sezono. V letu 2019 so hoteli in okoliški zasebniki našteli krepko čez 400 tisoč nočitev. Občina je izpeljala celo vrsto naložb, ki dvigujejo kakovost bivanja v kraju. Turistično ponudbo vedno uspešneje dopolnjujejo tudi številne prireditve, koncerti in festivali.
(Foto: SHERPA)
SASKA T. OCVIRK
Prireditve Turizma Podčetrtek je obiskalo več kot 15 tisoč obiskovalcev, od tega jih je bilo kar sedem tisoč na prireditvi Vino in čokolada. Med najbolj odmevnimi občinskimi naložbami minulega leta je zagotovo Stolp zdravja in veselja na Rudnici. Občina Podčetrtek je z občinama
Pater Ernest - srečanje so gostitelji pripravili v samostanu Olimje - je priložnosti ob rob dejal: »Lepo je živeti v kraju, kjer je toliko novih naložb. Še lepše je tu zato, ker se dobro razumemo in lepo sodelujemo.« (Foto: BJ)
Kozje in Bistrica ob Sotli lani izdelala novo turistično strategijo. Prav širše povezovanje je celotno destinacijo uvrstilo
med sto najbolj trajnostnih na svetu.
»Za celotno trženje desti-nacije Podčetrtek smo v letu 2019 porabili 175 tisoč evrov, pri čemer smo spodbudili več kot 50-odstotno rast prodaje turističnih paketov doživetij,« pojasnjuje direktor Turizma Podčetrtek Boštjan Misja. Gospodarsko interesno združenje sicer vključuje še občini Bistrica ob Sotli in Kozje ter ima štiri zaposlene. Ustvarili so kar pol milijona prihodkov.
Turistični razvoj s svojimi naložbami podpira tudi občina. V ta namen je uredila Emi-no in druge tematske poti, obnovila celo vrsto lokalnih cest, pločnikov in kolesarskih stez. V sklopu projekta Urbano Obsotelje so v naravi postavili fitnes naprave in učilnico na prostem ter ob tem vlagali v urejanje ostale športno-turistične infrastrukture. In kot je poudaril župan Peter Misja, je za turistični kraj najpomembneje, da se v njem domačini dobro počutijo. »Zato smo še posebej ponosni na pridobitev nove pediatrične ambulante ter na naložbe v šolske in vrtčevske prostore. Razširiti želimo še dejavnost nujne medicinske
pomoči ter zmogljivosti dislocirane enote doma starejših v Podčetrtku.«
Gradili bodo stanovanja za zaposlene
V Termah Olimia so število nočitev povečali za 5,4 odstotka in število kopalcev za 4 odstotke. V letu 2019 so bili sicer naložbeno manj aktivni, a so zato načrti toliko bolj smeli: »Letos se bomo lotili
gradnje dodatnih parkirišč ter prenove in razširitve jedilnice, kuhinje in prostorov za hlajenje v hotelu Breza. Načrtujemo tudi gradnjo stanovanjskega bloka, v katerem bo predvidoma dvajset stanovanj za zaposlene,« je dejal direktor Florjan Vasle. Na ta način želijo dolgoročno rešiti kadrovske težave. Trenutno potrebujejo 20 dodatnih delavcev, ki jih v lokalnem okolju ne najdejo več. »Od
dela v gostinstvu ljudi najbolj odvračajo zahtevni delavniki. V skupini je zaposlenih 500 ljudi, približno 150 jih je bilo na delovnem mestu tudi za božič in silvestrovo. Božični-ca je znašala tisoč evrov neto, ker vemo, da si naši ljudje to zaslužijo.« Terme Olimia naj bi do konca leta ustvarile več kot 375 tisoč nočitev, 23,5 milijona evrov prihodkov in več kot 2,4 milijona evrov čistega dobička.
V letu 2020 bodo med največjimi dogodki koncert Siddharte in Jederčev sejem v marcu, Festival vina in čokolade 25. aprila, akustični koncert Mi2 maja na gradu Podsreda, Kuhinja pod gradom julija v Podčetrtku, avgustovsko Lovrenčevo in Grajski živžav na gradu Podsreda, oktobrski koncert legendarnih Novih fosilov in Veseli december na drsališču.
Med občinami po meri invalidov
ŠTORE - Svetniki so na zadnji seji sprejeli uradni sklep, da se njihova občina lahko vključi v projekt Občina po meri invalidov. Gre za pobudo Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. Po izpolnitvi pogojev bodo Štore kandidirale z Medobčinskim društvom delovnih invalidov Celje.
Posebna delovna skupina, ki jo imenuje župan, bo pripravila analizo položaja invalidov v občini. Prav tako bo izdelala akcijski načrt različnih nalog v korist teh občanov. Tam bodo določeni tudi izvajalci, roki in denarni viri. Od opravljenih nalog bodo imeli koristi tudi starejši občani in mamice z otroškimi vozički. Listino Občina po meri invalidov podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije.	BJ
Odslej po asfaltu
ŠOŠTANJ - Krajani Lokovice se veselijo asfaltiranega odseka ceste Boršič-Casl.
Gre za izjemno strmo cesto, ki je bila doslej makadamska, kar je zahtevalo veliko vzdrževanja ob deževju. Posodobitev ceste je stala 35 tisoč evrov, naložbo je plačala Krajevna skupnost Lokovica, za izvedbo del je poskrbel samostojni podjetnik Jože Goršek.	TS
Hranilnica zaprla vrata
ŠOŠTANJ - Občani od novega leta položnic brez provizije ne morejo več plačevati v poslovalnici Delavske hranilnice na Trgu svobode. Omenjena poslovalnica je namreč konec leta 2019 zaprla svoja vrata.
V banki so kot razlog za zaprtje poslovalnice navedli, da se vedno več strank odloča za digitalno poslovanje. Dodali so, da so v šoštanjski poslovalnici v zadnjem času zabeležili večji upad obiska. Hranilnica v Šoštanju ohranja bankomat, Šoštanjčani pa lahko položnice brez provizije zdaj plačujejo v poslovalnicah Delavske hranilnice v mestni občini Velenje.	TS
O kolesarski povezavi Celje-Dobrna
DOBRNA - Vojniški svetniki so se na zadnji seji seznanili s projektom kolesarske povezave Celje-Vojnik-Dobrna. Načrtovana je 20 kilometrov dolga državna povezava, od česar je polovica na ozemlju vojniške občine. Povezava bo del kolesarskega omrežja Savinjske regije.
Projekt za izvedbo je pred zaključkom in vključuje vsa potrebna soglasja. Rok za njegovo oddajo je 31. december. Z lastniki zemljišč bo treba skleniti 120 pogodb o ustanovitvi služnosti. Občina Vojnik bo začela sklepati pogodbe prihodnji mesec, januarja. Če ne bo zapletov, naj bi bil objavljen razpis za izvajalca v drugi polovici prihodnjega leta. Dela naj bi se začela pred koncem leta. Sredstva so zagotovljena.
BJ
Društvo slepih in slabovidnih z novim vozilom
CELJE - V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Celje se veselijo nove pridobitve - osebnega kombiniranega vozila za prevoz slepih in slabovidnih oseb.
Za društvo je to velika pridobitev, saj bodo z njim na športna tekmovanja lahko vozili svoje člane. Pri financiranju avtomobila so društvu slepih in slabovidnih pomagali številni donatorji, med njimi tudi vseh 33 občin v Savinjski regiji, na območju katerih deluje društvo, ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Avtomobil je stal približno 30 tisoč evrov.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje je eno od devetih medobčinskih društev slepih in slabovidnih po Sloveniji, ki združuje približno 500 oseb z različnimi okvarami vida iz 33 občin Savinjske regije.	BA
Rekordno visok proračun
VOJNIK - Občina že ima proračun za prihodnje leto in za leto 2021. Za prihodnje leto je načrtovanih 11,2 milijona prihodkov in odhodkov. Za različne naložbe je v letu 2020 namenjenih kar 47 odstotkov proračuna. Od prve obravnave je namreč višji za milijon evrov.
Svetniki so sprejeli rekordno visok proračun za leto 2020 v dneh pred božičem. Med drugim sta vanj vključena milijon evrov posojila za gradnjo frankolovskega vrtca ter sofinanciranje Eko sklada. Največja naložba bo omenjeni vrtec. Veliko denarja je tudi za gradnjo kanalizacijskega omrežja, saj se je Vojnik prijavil - skupaj s Celjem in Štorami - za regijski projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Za aglomeracijo Vojnik naj bi občina tako pridobila milijon evrov. Graditi namerava v letih 2020 in 2021. Načrtovana so tudi dela na vodovodih Beli Potok, kjer so že začela, ter v Trnovljah pri Socki. Nekaj denarja je za prenove cest in ulic ter za pločnike. Med drugim je predvidena prenova Keršove ulice med zdravstveno postajo in semaforjem pri župnijski cerkvi.
Za leto pozneje, 2021, je v proračunu zaenkrat predvidenih 8,8 milijona evrov prihodkov in odhodkov.
BJ
Po bajki tulipani
MOZIRJE - V zadnjih dneh so se zaprla vrata več božičnih razstav na našem območju. Med najbolj obiskanimi je bila Božična bajka Slovenije v Mozirskem gaju. To je obiskalo 35 tisoč obiskovalcev, kar je podobno kot leto prej.
Mozirsko razstavo je obiskalo rekordno število obiskovalcev na državni praznik dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra. Takrat jih je prišlo kar 5.500. Po zaprtju razstave v gaju dela ni konec, saj je na vrsti pospravljanje milijona in pol lučk, ki so krasile priljubljen mozirski park. Temu bodo sledile priprave na veliko spomladansko razstavo tulipanov, ki so že posajeni. Razstava Božična bajka Slovenije je bila odprta od 28. novembra.	BJ
10	KULTURA	Št. 2, 9. januar 2020
Sto let Kulturnega društva Svoboda Celje
Vsega je kriv Ivan Cankar
V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled razstava z naslovom Kulturo ljudstvu, ki kronološko opisuje sto let Kulturnega društva Svoboda Celje. Zaradi razvejanega in raznolikega delovanja omenjenega društva so bile generacije Celjanov oplemenitene s kulturno in z družabno noto.
BARBARA GRADIČ OSET
Marija Počivavšek in Tomaž Milač na razstavi Kulturo ljudstvu!
Stoletje dolga in izjemno bogata je zgodovina enega najstarejših celjskih kulturnih društev, ki je bilo po svojem delovanju poseben fenomen. »Pod svojim okriljem je skrivalo toliko dejavnosti, da je neverjetno. V društvu je bilo ogromno ljudi, ki so bili vključeni v različne sekcije,« je povedala avtorica razstave in kataloga dr. Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje.
Kulturo ljudstvu
S procesom industrializacije sovpada tudi nastajanje delavstva, vzporedno s tem sledimo nastajanju delavskih društev oziroma kot pravi Marija Počivavšek, vsega je kriv Ivan Cankar. »Cankar ni bil samo znameniti pisatelj, temveč tudi
politik. Po svojem političnem prepričanju je bil socialdemokrat in njegova ideja je bila, da je treba delavsko ljudstvo kulturno osveščati in izobraževati, treba je vlagati v ta delavski potencial. Da se delavstvo zave svoje moči in svojega znanja. Po Cankarjevi pobudi je bilo leta 1909 v Ljubljani ustanovljeno socialdemokratsko kulturno društvo Vzajemnost, ki se je potem preoblikovalo v Svobodo. To društvo je po slovenskih industrijskih središčih ustanavljalo podružnice. V Celju je bila podružnica ustanovljena pred stotimi leti,« je dodala Počivavškova.
Izmenjevanje
vrednot
Celjska Svoboda je bila eno najdejavnejših in najštevil-
nejših društev, ki je delovalo na področju množične kulture, zlasti med delavstvom. Sekcije so sodelovale pri vseh pomembnejših proslavah in dogodkih, istočasno so s sa-
mostojnimi nastopi doma in v tujini uspešno promovirale mesto Celje. Zveza Svobod je prirejala odmevne delavske kulturne manifestacije; vrhunec je bil Zlet Svobod 7. julija
1935 v Celju s približno 10 tisoč udeleženci, zaradi česar so Svobodo prepovedali in namesto nje ustanovili društvo Vzajemnost, ki je delovalo vse do leta 1941. Po drugi
svetovni vojni se je Svoboda Celje vzpostavila na novih temeljih in bistveno razširila svojo dejavnost. A poslanstvo je ostajalo vsa leta isto, to je bilo posredovanje kulture delavcem in njihovo vključevanje v kulturno ustvarjanje. »Ta ideja je trajala celotno obdobje. Zelo močni sta bili tamburaška in pevska sekcija. Zborovsko petje je namreč v Celju predstavljajo temeljno dejavnost. V okviru Svobode se je srečevalo delavstvo in izmenjevalo vrednote.«
Zaradi sprememb v načinu življenja se je število članov v društvih zmanjšalo, društvo Svoboda je počasi začelo izgubljati svojo vlogo. Danes sta v okviru Svobode Celje, ki jo vodi Tomaž Milač, dejavni le sekciji Celjski likovniki in Keramistika.
Fotografska razstava in katalog sta kronološki pregled pestrega dogajanja društva. Večinoma so na ogled fotografije, ki jih je Počivavškova kombinirala z drugimi viri. Vključeni so tudi spomini članov društva. Razstava bo na ogled od konca marca.
Foto: SHERPA
Koncert in Top Classic
Pester program, odlična izvedba pevcev in glasbenikov ter dobrodelna nota dogodka, s katerim šola zbira denar za socialno šibkejše dijake so bile značilnosti letošnjega tradicionalnega božično-novoletnega koncerta I. gimnazije v Celju.
Številni odlični glasbeniki, ki jih v šoli ne manjka nobeno leto, sestavljajo mešani mladinski pevski zbor in šolski orkester. Prvega vodi Tomaž Marčič, ki je jeseni z zborom osvojil pet odličij na mednarodnem pevskem tekmovanju v Pragi, drugemu dirigira Peter Tovornik. Oba sta pripravila tudi številne priredbe znanih praznično obarvanih skladb, da so zazvenele v
sveži zvočni podobi. Glasbeni gostje so bili odlična pevca Amadea Begović in Sergij Lugovski ter vedno
bolj prepoznavna zasedba Vudlenderji, v kateri igrajo in pojejo tudi nekdanji dijaki šole.
Pred počitnicami so se mladi talenti šole predstavili še na tradicionalnem Top Classicu.
TC, foto: SHERPA
S pesmijo v novo leto
Gimnazija Celje - Center je v novo leto tudi tokrat stopila s pesmijo. Tradicionalni novoletni koncert šolskih zasedb je bil že petindvajsetič zapored, tudi letos so se pevci predstavili v cerkvi Sv. duha v Celju.
Nastopili so Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Preložni-ka, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet GCC, ki ga vodi Barbara Arlič Kerstein, in zasedba The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. GCC se kot edina srednja šola v državi ponaša z nazivom kulturna šola in zasedbe so tudi tokrat pripravile pester program del iz slovenske in evropske glasbene zakladnice, ki jih je navdihnil božično--novoletni čas.
Novoletni koncert je bil uvod v drugi del sezone, ki bo polna nastopov, med drugim bo zasedba FaVoZa konec meseca obeležila deset let delovanja.
TC, foto: Jakob Pirš
H
HL 0 Jakob Pirš
Izšel je jubilejni Slapov zbornik
Decembra je izšel nov literarni zbornik Kulturnega društva Slap, ki ima sedež na Ljubnem. V društvo so povezani literati iz različnih delov našega območja ter tudi širše. Zadnji Slapov zbornik je jubilejni, že dvajseti. Avtorji, ljudski pisci, zapisujejo med drugim osebne zgodbe, pišejo o minevanju časa in vrednotah ...
»Leta 1997 smo prvič sedli skupaj tisti, ki smo se odpravili na pot literarnega ustvarjanja in smo si zaželeli druženja,« je ob izidu jubilejnega zbornika povedala predsednica društva Albina Rajter. Za svojo poezijo je prejela na predzadnjem republiškem natečaju V zavetju besede zlato priznanje. Gre za natečaj javnega sklada za kulturne dejavnosti. V vseh letih, odkar Slap deluje, zbornik le enkrat ni izšel, neko leto pa je bila izdana dvojna številka.
V jubilejnem zborniku so objavljena dela štirindvajsetih pesnic in pesnikov ter piscev proze. »Razveseljivo je, da je v zadnjem zborniku več proznih del, kot jih je ponavadi,« poudarja predsednica. »Ponavadi piše poezijo več žensk kot moških. Mi pa smo ponosni, da imamo med sabo deset moških, ki so prispevali tako prozna dela kot poezijo,« je omenila Rajterjeva. Objavljena je tudi pesem v solčavskem narečju. »Tako kot zvrsti je pisana tudi vsebina tega, kar so pisci želeli predstaviti javnosti, od svojevrstne oblike zapisa in uporabe malo manj običajnih ločil do takšnih, ki ločil namenoma ne pišejo,« omenja urednica zbornika Marija Lebar. »Na drugačen način so zapisane tudi pesmi, ki jih avtorica namenja uglasbitvi za ansamble,« dodaja urednica. Gre za po vsej Sloveniji znano pesnico Vero Kumprej.
»Nekateri člani imajo že začrtano literarno pot, izbrano zvrst in tematiko pisanja, nekateri si to želijo šele najti ali razširiti svoja obzorja,« ugotavlja predsednica. Člani Slapa so iz Zgornje Savinjske doline, Celja, Slovenskih Konjic, Šempetra v Savinjski dolini, Štor, z Gomilskega, iz Šoštanja, Velenja, Mislinje, z Dolenjske ... Nekateri avtorji so vključeni v Slap vse od njegove ustanovitve ter pišejo, objavljajo in sodelujejo na prireditvah društva. Tako so člani v letu 2019 na primer sodelovali na občinskih praznovanjih ter prireditvah, kot so Flosarski bal na Ljubnem, Veselo popoldne s pevci in literati v Šmartnem ob Dreti, literarno-glasbeni dogodek v Lučah ter na šolskih dogodkih. V društvu so ponosni, da se je njegova ustanovna članica Marija Rihter iz Bočne uvrstila med sedemindvajset najboljših literatov v Sloveniji. »Vsako leto se nam pridružijo tudi novi člani,« je zadovoljna predsednica Slapa.
Izid zbornika so omogočili donatorji, med katerimi so štiri zgornjesavinjske in ena koroška občina ter mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti.
BJ
POJDI Z MENOJ
11
7 x AH INCLUSIVE+AVTOBUSNI PREVOZ+ANIMACIJSKI PROGRAM+PLESNA GLASBA+RIBJI PIKNIK ...
mm
RESORT CAVA WATERMAN
LOKACIJA: Milna na otoku Brač, 2 km od centra mesta Milna. PLAŽA: 150 m, betonirana in kamnita. BAZEN: dva zunanja bazena in otroški zunanji bazen ( ogrevan od 1.6. do 15.9.), notranji bazen. Brezplačni senčniki in ležalniki ob bazenu (do zasedbe mest)
STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja, show cooking, pijača pri obrokih (lokalno vino, pivo, sokovi, gazirane pijače), all inclusive bar (od 10.00 do 23.00 ure, v juliju in avgustu od 10.00 ure do polnoči), popoldanska kava in prigrizki od 1530 do 17.00 ure, sladoledni bar od 10.00 ure do 18.00 ure, 3 x tedensko tematske večerje (hrvaška, mehiška, dalmatinska), 1 x na teden BBQ večerja (predhodne najave obvezne), 4 x dnevno prevoz do Milne (do zasedbe mest). KLIMATIZIRANO: da INTERNET:öa
PARKIRIŠČE: proti doplačilu na mestu samem TRAJEKT: Split/Supetar, 50 minut,
Paketna cena 489 € vključuje:
•	prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video)
•	trajektni prevoz
•	pijačo dobrodošlice
•	7 x ALL INCLUSIVE v resortu GAVA WATERMAN MILNA 4* v sobi 1/2 KWC B/T SAT TV S KL
•	animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE)
•	Ogled Milne (sprehod do Milne in nazaj pod vodstvom domačina) in ogled mesta
•	IZLET Z LADJO DO BOLA IN RIBJI PIKNIK
•	nastop dalmatinske klape
•	MAJICO (spomin na skupne počitnice)
•	organizacijo in izvedbo programa
POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 25% popusta. DOPLAČILA: za enoposteljno sobo 119 EUR. Za posredovanje 18 EUR na prijavnico (voucher). Za TT 1,65 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,83 EUR na dan. Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na
IZLET Z LADJO DO BOLA IN RIBJI PIKNIK
Odhod ladje iz luke Milna ob 10.00 uri. Glasba na ladji. Vožnja ob obali otoka Brač do Bola. Po prihodu kopanje in sončenje na znameniti plaži »Zlatni Rat«. Kosilo (»Fish piknik«) - pijača (belo in rdeče vino, voda) neomejeno. Vrnitev ladje v luko Milna ob 16.30 uri.
www.relax.si
CELJE Staneta 6,03 428 83 20 • CEUE-CTTYCENim 03 428 83 40
12	NASATEMA	&Ж2020
Psihologinja in psihoterapevtka Ana Miletić Herič
Ime nas zaznamuje in oblikuje
Nomen est omen ali ime je znamenje je v drugem stoletju pred Kristusom v eni svojih komedij zapisal starorimski komediograf Tit Makcij Plavt. Že hiter prelet Kebrovega Leksikona imen potrjuje, da ta rek na več načinov drži še danes. Kako zelo in na kakšne načine, je spregovorila psihologinja in psihoterapevtka Ana Miletić Herič.
SASKA T. OCVIRK
Naše ime so pred nami nosili že mnogi in s svojimi življenji so dodajali k njegovi kolektivni moči in vsebini. »Tako z imenom podedujemo njegov primarni pomen in tudi zgodovino, ki jo nosi. Z rojstvom začnemo tudi sami dodajati k vsebini tega imena. Izbiramo, v koga se bomo oblikovali, oblikujemo svojo identiteto.« So imena, s katerimi je to lažje, in so imena, ki nam to otežujejo, a še vedno je pri tem pomemben dejavnik način, kako svojega potomca doživljajo in obravnavajo starši. »Še tako nenavadno ime lahko iz ust ljubeče in pozorne mame zveni kot božanje in nosi sporočilo pomembnosti in podprtosti. Otrok ga bo z veseljem in s ponosom nosil ter ga v puberteti in adolescenci tudi obranil pred napadi iz okolice. A bolj kot je ime težko izgovorljivo, nenavadno zveneče in redko, bolj z njim starši otroka obremenijo,« pravi Miletić Heričeva. Breme ni nič manjše, četudi ima ime pozitiven pomen in so starši pri izbiri pokazali veliko poguma in ustvarjalnosti. »Vsi se moramo iz otroka oblikovati v odraslega in pri tem ime pomembno določa, kako se doživljamo v družbenem in kulturnem okolju že od prvih korakov. Ali se s svojim imenom z lahkoto
in s ponosom predstavimo? Ali nas učiteljice razumejo, ko povemo svoje ime? Ali znajo naši prijatelji pravilno izgovoriti naše ime ali ga znamo v prvem razredu vsi tudi pravilno napisati? In če nadaljujem - ali je naše ime lepo, dovolj dekliško, dovolj možato? Ali je všeč ljudem, ki jim želimo biti všeč? Ali se na moje ime rima kaj zoprnega, kar bodo moji sošolci v pravem trenutku zagotovo uporabili proti meni? Na primer Ana bolana, Ana banana, Ana bana in še kaj. Se
Marija
je kot najpogostejše žensko ime v Sloveniji prisotna v vsaki statistični regiji. To ime je bilo najpogosteje dodeljeno
žensko ime do leta 1969. Marija je danes gospa, ki ima v povprečju skoraj 70 let, ime pa se pojavlja tudi v desetih moških sestavljenih imenih.
g i j e moramo porabiti za to, da najdemo svojo sredino, skupnost, v kateri se lahko počutimo domače, sproščeno, sprejeto. Za nosilca nenavadnega imena je prvi ring že vrtec, še bolj osnovna šola v nadaljevanju. Izbira zelo posebnega in izstopajočega imena je lahko tudi simptom zgrešenih vzgojnih izhodišč,
sti: fizične značilnosti telesa, značaj ske poteze, izrazite sposob-n o s t i , družinsko ozadje, finančne razmere doma in mnogo drugega. Zdravo razvit posameznik se s tem nauči živeti in uporabiti na najboljši možen način.
»Mislim, da se starši precej zavedamo, da je poimenovanje otroka pomemben del priprav na starševstvo,« pravi Miletić Heričeva. Ime mora imeti dovolj pozitiven pomen za oba starša in nemalokrat je treba sklepati kompromi-
»Starši iz lastne želje po posebnosti in ekskluzivnosti otroke vzgajajo kot pripadnike elite. Tako čisto navadne Urške, Simone, Tanje, Gašperji, Urbani in Mateji vzgajajo narcisistično generacijo Tilov, Talov in Anov, ki brez sposobnosti prispevanja k družbi zahteva posebno obravnavo in pravice.«
morda rima ali spominja na kaj zoprnega?« se sprašuje sogovornica. Tako zaznamovano je bilo na primer ime Adolf po drugi svetovni vojni.
Ime lahko življenje olajša ali oteži
Poleg imena našo identiteto oblikuje še cela vrsta drugih lastnosti in posebno-
se. Rezultat spodletelih kompromisov so pogosto otroci z dvema imenoma. »Poznam otroke z dvema imenoma, ki jih eden od staršev kliče po imenu, ki ga je dal sam, drugi pa po drugem, ki ga izbral on.« Mnogi starši, ki v prvi vrsti izberejo sebi všečno ime, pozabljajo, da bolj kot smo zaradi katerikoli lastnosti posebni in izstopajoči, več ener-
Po novem dovoljenih več imen
Julija lani je začela veljati novela Zakona o osebnem imenu, ki je prinesla določene spremembe. Nekatere so stopile v veljavo takoj, druge bodo julija letos. Glavna sprememba bo, da bo odslej mogoče uporabljati več kot dve imeni in dva priimka, kar je veljalo doslej.
Po novem bodo ime in priimek lahko sestavljali tudi samostojne črke, okrajšave ali vzdevki, a le tako, da bodo dodani k imenu in priimku, ki bosta sestavljena iz besed. Številke ne bodo dovoljene.
Popolne svobode glede izbire imena tudi novela torej
ne omogoča, širi pa sedanje možnosti glede izbire imena in priimka ter njunih morebitnih sprememb. Do tega
ob sklenitvi zakonske oziroma partnerske zveze ali ob razvezi oziroma razveljavitvi, ob priznanju očetovstva,
Novela določa, da se je po razvezi mogoče o novem imenu in priimku odločiti v roku enega leta, medtem ko je zakon prej predvidel polletno obdobje.
je prišlo zaradi sprememb v družbi, potreb časa in migracij. Pravica do svobodne izbire imena je omejena s tem, da ne bodo dovoljena imena, ki so žaljiva in posegajo v pravice drugih ljudi.
Osebno ime dobi človek ob rojstvu in ga lahko spremeni
Z novelo Zakona o osebnem imenu sta v imenu in priimku dovoljeni več kot dve besedi. Trenutno ima le en državljan priimek, daljši od šestih besed, dva državljana imata ime, daljše od šestih besed. Najdaljši zapisan priimek ima 49 znakov, ime pa 53 znakov. Za daljša imena in priimke je treba tudi prilagoditi pisavo na dokumentih. Potni list in osebna izkaznica omogočata zapis 40 znakov za zapis imena in dodatnih 40 znakov za zapis priimka. Zapis imena ali priimka z več znaki zahteva tehnično prilagoditev uporabljene pisave.
posvojitvi ... Osebno ime se lahko spremeni tudi na podlagi prošnje državljana oziroma na podlagi prošnje zakonitih zastopnikov pri spremembi osebnega imena mladoletni osebi, kar lahko storijo zakoniti zastopniki. Omejitve pri spremembi osebnega imena veljajo za ljudi v kazenskih postopkih.
Ob spremembi osebnega imena je seveda treba zamenjati tudi osebne dokumente, in sicer osebno izkaznico in potni list ter vozniško dovoljenje najkasneje v 30 dneh, prometno dovoljenje pa v 15 dneh po nastali spremembi podatkov.
TC
ko so starši prepričani, da je njihov otrok nekaj res posebnega. »Posledično tako starši otrokom omogočajo več, kot si lahko privoščijo. Razvajajo jih do te mere, da otroci ne morejo razviti svojih prirojenih sposobnosti. Ne morejo postati samostojni in odgovorni. Namesto tega rastejo z občutkom upravičenosti - do preživljanja, razkošja, ugodja, zabave, služinčadi v obliki staršev in učiteljev, kasneje tudi partnerjev.«
Globalno ali
lokalno?
Pri izbiri imena je pametno razmišljati tudi o okolju, kjer nameravamo z otrokom živeti. Nekateri starši se zavedajo globalizacije do te mere, da poimenujejo svojega otroka z mednarodnim imenom in ga na ta način opremijo s širšo sprejemljivostjo. »V takšnem primeru pogosto deluje samouresničujoča se prerokba - če starši menijo, da bo otrok morda kasneje iskal srečo v tujini, se bo to bolj verjetno zares zgodilo. Starši, ki so zelo vpeti v lokalno okolje, pa lahko brez sence dvoma sina poimenujejo Ažbe ali Hrvoje na Hrvaškem.« Bolj pomembno je mednarodno ime za otroke, ki se s starši že v otroštvu selijo iz države v državo.
Če smo ugotavljali, da ime zaznamuje osebnost otroka, veliko pove tudi o starših, ki so ga izbrali. Seveda, kot pravi Ana Miletić Herič, tega ne smemo posploševati, saj bi lahko velikemu deležu star-
Ana Miletić Herič
šev naredili krivico. Načeloma velja, da tradicionalna imena pogosteje izbirajo starši, ki jim tradicija tudi sicer veliko pomeni. Morda s tem enačijo kakovostno življenje, varnost in domačnost. »Pred kratkim sem slišala za malega Ivana in ganilo me je, da so se starši odločili ohranjati to lepo staro ime. To je na primer ime, ki pozitivno odgovarja na moja prejšnja razmišljanja.« Včasih je mogoče opaziti, da starši z dolgimi imeni svojemu otroku izberejo kratko. Tisti, ki cenijo moč in veličino, svoje otroke pogosteje poimenujejo Peter, Klemen, Herbert, Maksimilijan, Marija, Sofija, Živa, Aleksandra ... Sklepali bi lahko, da starši, ki izberejo imena Mija, Maja, Mojca, Zala, Jasna, Ljubica, Iva, Maj, Ljubo, Luka, Drago ali Tjaš, v ospredje postavljajo milino in nežnost. Včasih je kakšno zelo posebno ime posvečeno otrokovemu predniku (Jedrt, Žitomir, Hermina). V kakšno prihodnost svojih otrok upajo starši, ki zanje izberejo imena, kot so Napoleon, Šeherezada ali Esmeralda, je težko odgovoriti enoumno. »Veliko imen izberejo starši na podlagi njim pomembnih oseb iz vsakdanjega življenja - babic, prijateljev, prvih simpatij, vzornikov. To se mi zdi najboljši način poimenovanja, saj takšno ime v staršu vzbuja prijetne občutke,
hkrati ga je nosila ali ga nosi realna o s e -ba iz okolja te družine, ki je novorojenčku na nek način že utrla pot.«
Hočemo drugo ime ali drugo osebnost?
Kadar si oseba spremeni ime, jo lahko v to žene več različnih razmišljanj in občutkov, podobno kot v lepotne operacije. »Nekateri si ime spremenijo, ker verjamejo, da bodo z novim bolj uspešni, bolj zaželeni oziroma bolj sprejeti v družbi ali da bo numerološki učinek blagodejnejši. So ljudje, ki se svojega imena, morda tudi svoje družine, iz kateregakoli razloga sramujejo. So ljudje, ki svoje ime zares sovražijo že od nekdaj in ga spremenijo takoj, ko postanejo polnoletni,« našteva psihologinja in psihoterapevtka. To državljansko pravico imamo vsi in o smiselnosti ali upravičenosti takšnih dejanj nimamo pravice soditi. »Rada bi poudarila spreminjanje osebnega imena z vidika zavračanja prednikov. S spremembo imena postavimo svojo presojo nad presojo svojih staršev. Sklepamo lahko, da imajo ljudje poleg neprimerne izbire imena še katere druge izkušnje s svojimi starši, ki so povzročile, da jih ne morejo spoštovati ter jim izraziti ponižnosti in hvaležnosti tudi tako, da bi nosili svoje rojstno ime. Menim, da si človek s še tako (ne)navadnim imenom tega ne spremeni, če v sebi najde pristno spoštovanje, hvaležnost in ponižnost do ljudi, ki so mu dali življenje,« zaključi Ana Mi-letić Herič. Foto: osebni arhiv
Imena prebivalcev Slovenije so različno dolga, največ imen po raziskavi Sursa pa je sestavljenih iz petih črk. Žensk s petčrkovnim imenom je bilo v letu 2018 občutno manj kot moških. Druga največja skupina so bili prebivalci s šestčrkovni-
mi imeni.
NASA TEMA	13
Luka in Ema med najbolj priljubljenimi
Prebivalci Slovenije smo poimenovani s skoraj 57 tisoč različnimi imeni, najpogostejši med njimi ostajata Franc in Marija, a se število iz leta v leto zmanjšuje. Kot ugotavljajo v Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) je vedno več prebivalk po imenu Ema, Zala in Eva ter prebivalcev po imenu Luka, Mark in Filip.
Vstop v leto 2020 so zaznamovali dečki. Kot prvi Slovenec se je v tem letu v ljubljanski porodnišnici rodil Natanael, kar pomeni božji dar. V Sloveniji ima še 13 soimenjakov, večina
se jih je rodila po letu 2011 in živijo v Obalno-kraški oziroma Podravski statistični regiji.
Tudi v celjski porodnišnici se je kot prvi v tem letu rodil deček, starša sta mu nadela ime Nai. Do konca leta 2018 je to ime nosil 101 prebivalec Slovenije, največ jih živi v Osre-dnjeslovenski regiji. Ime se je pojavilo po letu 2000, njegova priljubljenost je močno narasla po leti 2011.	LKK
10
najpogostejših imen
10 najpogostejših imen novorojenčkov v letu 2018
10 najpogostejših imen, ki so se prvič pojavila po letu 1991
10 najpogostejših imen, ki se po letu 1991 ne pojavljajo več
SASKA T. OCVIRK
moška imena	ženska imena		moška imena	ženska imena		moška imena	ženska imena		moška imena	ženska imena
Franc	Marija		Luka	Ema		Tian	Erin		Vilko	Hilda
Janez	Ana		Jakob	Zala		Tai	Ronja		Radivoj	Leopoldina
Marko	Maja		Filip	Eva		Mai	Tanaja		Jozo	Slava
Ivan	Irena		Nik	Mia		Daris	Tiara		Vekoslav	Štefica
Anton	Mojca		Mark	Sara		Eman	Rubi		Rajmund	Ladislava
Andrej	Mateja		Žan	Lara		Žan Luka	Sia		Dragotin	Jozefa
Jožef	Nina		Jan	Nika		Nej	Adelisa		Bogomil	Dubravka
Jože	Nataša		Tim	Maša		Nai	Inaja		Vladko	Friderika
Luka	Andreja		Jaka	Julija		Tinej	Merjem		Venceslav	Bogomira
Peter	Barbara		Lovro	Lana		Tej	Alea		Radko	Bronislava
OB ROBU
Ko se rodi najbolj poseben otrok na svetu
V sodobni družbi si vsi želimo biti na takšen ali drugačen način posebni. Ne da bi se zavedali, kakšne posledice (pozitivne ali negativne) izstopanje na takšen ali drugačen način s seboj prinese. Mladi starši bi svojim potomcem ta status pogosto radi zagotovili že z izbiro imena. Ali včasih po zgledu svetovne aristokracije kar s serijo imen. Kot je v tokratnem pogovoru navrgla psihologinja in psihote-rapevtka Ana Miletič Herič, imajo prav ti starši pogosto največ težav s sprejemanjem lastnih in otrokovih posebnosti. Ko od otrok pričakujemo, da bodo posebni zgolj po naših željah in pričakovanjih, je to vzgojni recept za katastrofo. A to je že druga tema.
Pri pripravi tega prispevka smo si starši podelili celo serijo anekdot o procesu izbire imen svojih otrok. In anekdot posebnih imen, ki jih v življenju srečamo. O gospe, ki se je preimenovala in svoje novo eksotično ime pozabila, in o drugi, ki so ji starši povedali, da so jo v pomanjkanju idej poimenovali po bananah, in o smešnih kombinacijah imen in priimkov... Pod črto - težko naredimo vse prav. Vem iz lastnih izkušenj. Ko sva z možem svojega prvorojenca poimenovala Matevž, na to res nisva mislila. A nekega dne je naš prvorojeni Ocvirk prišel iz šole mrkega obraza, češ da tako kulinarično ga pa ni bilo treba opremiti. Ko je slišal za gospoda, ki se piše Klobasa, je bil že napol ozdravljen. Odkar ve, da obstaja tudi kakšna deklica Rita, je ozdravljen povsem. »Veš, kaj, mami, ta Rita bi lahko imela v šoli težko sr...« Upajmo, da ne. Otroci nas pogosto presenetijo s širino, ki je odrasli ne premoremo vedno. Sčasoma tudi najbolj neobičajna imena postanejo domača in »navadna«.
Svoje hrepenenje po posebnosti moramo v življenju uresničiti drugače. Vsak po svoje si želi biti »tista« vrtnica ali »tista« lisica na planetu Malega princa. Ni treba, da smo edinstveni za cel svet. Za tiste, ki nas imajo radi, smo nenadomestljivi in edini. In kakršnokoli ime smo že dobili.
Vir: stat.si
14
KRONIKA
Gorelo v Nazarjah
V nedeljo približno ob 23. uri je zagorelo v gospodarskem objektu za izdelavo biomase v Lesarski ulici v Nazarjah. Ognjene zublje so morali gasilci gasiti več ur. Kaj je zgorelo in kolikšna je škoda, še ni znano. Po neuradnih podatkih gre za zelo visoko škodo. Policisti zaradi večjega obsega požara in zaradi tlenja v ponedeljek še niso mogli opraviti ogleda pogorišča. Na kraju so bili prostovoljni gasilci iz Nazarja, Mozirja, Šmartnega ob Dreti, Gorice ob Dreti, Pobrežja ob Savinji, Ljubnega ob Savinji in Velenja.
Znana identiteta umrle ženske
Številni Celjani so se v soboto dopoldne spraševali, kaj se dogaja ob Savinjskem nabrežju v neposredni bližini Doma ob Savinji, kjer so policisti, reševalci in gasilci iz vode potegnili starejšo žensko.
Policiste je v soboto nekaj minut po 9. uri poklical občan in jih obvestil, da je v Savinji v bližini mestnega kopališča opazil žensko, ki jo je nosila voda. V hitrem posredovanju so jo celjski gasilci uspeli rešiti v bližini doma upokojencev in jo potegnili na obrežje. Kljub takojšnji pomoči celjskih reševalcev nujne medicinske pomoči je ženska v popoldanskih urah zaradi pohladitve v bolnišnici umrla. Identiteta pokojne ni bila znana do ponedeljka. Gre za 66-letno državljanko Slovenije. Do zdaj zbrani podatki ne kažejo na sum kaznivega dejanja, a policija še vedno preverja okoliščine tega dogodka, predvsem ali je ženska skočila ali zdrsnila v vodo.
Po zlatnino, denar in cigarete
V	minulih dneh je bilo na Celjskem ponovno več vlomov. Na območju Vranskega so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo. Vlomilci so vanjo prišli skozi balkonska vrata. Ukradli so več zlatnine in prenosni računalnik. V hišo so vlomili tudi na Dobrni, kjer lastniki pogrešajo nekaj zlatnine in kovinsko blagajno, v kateri je bilo nekaj denarja. Na Velenjskem policisti preiskujejo vlom v počitniško hišico pri jezeru. Storilec ni našel ničesar, je pa povzročil kar nekaj škode z vlomom. Enako se je zgodilo v Celju, kjer je neznanec vlomil v stanovanje v Vrunčevi ulici. V Lesičnem so obravnavali vlom v gostinski lokal. Storilec je razbil steklo na vhodnih vratih lokala, vstopil v prostor in ukradel za približno 500 evrov cigaret.
Poškodovalo ga je drevo
V	Podkraju pri Velenju se je v preteklih dneh zgodila huda delovna nesreča. 77-letni moški je podiral večje drevo, ki ga je pri tem hudo telesno poškodovalo. Moški je ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici.
Zalotil ga je lastnik
Na območju Laškega policisti iščejo moškega, ki je te dni poslušal ukrasti kar šest neregistriranih koles z motorji. Storilca je pri dejanju zalotil lastnik, vendar je tat uspel pobegniti.
Prevozil jo je teptalec snega
Pretekli teden se je na smučišču na Rogli zgodila tragična nesreča pri smučanju. 50-letna smučarka z mariborskega območja je smučala po progi Pla-nja, in to v času, ko je bila proga zaradi urejanja s tep-talci snega zaprta. Ženska je med smučanjem padla za teptalcem snega, ki je vozil vzvratno in jo je najverjetneje pri tem prevozil. Hudo poškodovano žensko so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico,
kjer je v večernih urah isti dan zaradi hudih poškodb umrla.
V Uniturju pravijo, da si prizadevajo za varno preživljanje časa na smučiščih, in nesrečo obžalujejo: »Tovrstne nesreče na zaprti smučarski progi v preteklosti nismo zabeležili. Nesreča na smučarski progi Planja se je zgodila izven obratovalnega časa. Ni šlo za tehnično zasneževanje, temveč je teptalec po zaključku obratovanja izvajal redno vsakodnevno vzdrževanje

proge ter pripravo smučišča za naslednji dan.« Praviloma smučarji predpise in signalizacijo na smučišču upoštevajo, nezgode in poškodbe, ki se zgodijo na smučišču, so večkrat tudi posledica neprilagojene in slabo vzdrževane smučarske opreme ter slabše kondicijske pripravljenosti smučarjev. »Smučišče Rogla obratuje v skladu z obratovalnim dovoljenjem in hkrati dosledno upošteva Zakon o varnosti na smučišču. Oba dokumenta natančno dolo-
čata sistem urejenosti prog z vsemi varnostnimi blazinami, mrežami, trakovi ter označbami in signalizacijo. Prav tako določata način zapiranja prog v času obratovanja smučišča in izven njega,« še dodajajo v Uniturju.
Pogosta težava tudi alkohol
Ta teden, ki ga veliko hrvaških ljubiteljev smučanja zaradi šolskih počitnic izkoristi za
obisk slovenskih smučišč, sta na Roglo in Kope prišla tudi hrvaška policista, ki bosta pomagala pri skrbi za varnost. Po potrebi bosta delala tudi na območju Kranjske Gore. To sodelovanje slovenske in hrvaške policije traja že od leta 2011. Znano je, da so trije slovenski policisti med poletno sezono prisotni tudi na hrvaški obali.
Med najpogostejšimi kršitvami na smučiščih so predvsem tiste, ki so povezane z
alkoholiziranostjo smučarjev. Vsako sezono je od 5 do 10 postopkov takšnih, pri katerih morajo vinjenim smučarjem odvzeti smučarsko vozovnico. Statistika nesreč je povezana predvsem s tem, kakšno je vreme in kako dolgo traja smučarska sezona. Letos je na slovenskih smučiščih že bilo tudi nekaj zlomov, najhujša nesreča se je zgodila prejšnji konec tedna na Rogli.
SŠol
Hrvaška policista bosta na smučiščih opravljala policijske postopke, izdajala opozorila in navodila. Obravnavala bosta tudi morebitne nesreče. Na smučiščih so tudi nadzorniki, ki lahko posredujejo v primerih lažjih nesreč. Foto: PUC
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
15
Dragica Jezernik iz Ško^e vasi
Anica Podergajs iz Vojnika
Mirica Reberšek iz Prebolda
Nataša Potočnik iz Celja
Natalija Kovač s Kalobja
Skok v pravilno uresničitev zaobljube
Pred nami trije meseci potenja in sprememb
•/AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
Akademija zdravega življenja se je začela. Tokrat vam predstavljamo prvih pet udeležencev od enajstih. Za vsemi sta že uvodno srečanje in testiranje telesnih zmogljivosti. Pozitivna novica je, da so nas na testu sodelujoči presenetili z mišično maso in motivacijo za vadbo, medtem ko so bili oni presenečeni nad tem, da se prazniki »poznajo« tudi na tehtnici. No, to bo kmalu drugače ...
SIMONA ŠOLINIC
Na prvem srečanju je skupina spoznala mobilno aplikacijo 24alife, ki bo nepogrešljiva ves čas akademije in bo tesna vez s strokovno ekipo 24alife, tudi ko bodo udeleženci izvajali vaje doma. Vse smo stehtali, preverili krvni tlak, prihodnji teden bo sledil zdravniški pregled. »Že prvi testi so pokazali, da so rezultati kondicije sprejemljivi in da ne odstopajo negativno,« pravi mag. kineziologije Matevž Klevže iz 24alife, ki bo skrbel za vadbo v akademiji. Dobili so tudi že prvo domačno nalogo oziroma izziv. Ta teden morajo že opraviti najmanj eno telesno dejavnost, ki mora biti daljša od 30 mi-
nut. Sprehod, hoja, tek, vadba, karkoli. Na podlagi te bo Klevže takoj opazil, kakšna je vzdržljivost posameznika pri bolj usmerjeni telesni dejavnosti. To je pomembno za vse nadaljnje vadbe. Tudi zato, ker bodo te pripravljene glede na vsakega sodelujočega posebej. Ta mora namreč vaditi v svoji varni coni glede na svoje zdravstveno stanje. Za akademijo je ključno, da vsi sodelujoči dejavnost ali vadbo izvajajo pravilno, da ne pride do poškodb. Naslednji ponedeljek bo že bolj naporen. Sledila bosta učenje pravilnih izvedb vaj in prva prehranska delavnica.
Foto: GrupA
Tukaj se bodo naši »akademiki« potili.
Vsak udeleženec je dobil polar pas, ki bo pri vadbi nepogrešljiv.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuD allodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
AVTOHISA
RO+SO
www.roso.si
Oglejte si vozila SsangYong v Avtohiši RO+SO Celje in si rezervirajte dan in uro za testno vožnjo na tel. št. 03 425 40 80. Pričakuje vas ekipa RO+SO Celje.
CELJE
Novo v Avtohiši RO+SO Celje - terenska vozila SsangYong
V /avtohiši RO+SO, d. o. o., Ska let ova ulica 13, Celje so decembra pridobili pooblaščeno prodajo in servis na, vozila SSangYon g s pomočjo uvoznika KMAG, d. o. o., Ljubljana.
SsangYong Motorje korejsko podjetje, ki je že od leta 1954 visoko cenjeno zabadi napredne tehnologije svojih vozil. V 80. letih je na jrgp predstavilo svoji prvi terenski vozili Musso in Korando, ki sta pri evropskih voznikih naleteli na odličen odziv. Po letu 2000 se je SsangYong uveljavil kot eden vodilnih proizvajalcev športnih teren-cev s celovito SUV-linijo, ki so jo sestavljali modeli Rexton, Korando, Actyon Sports, Tivoli in XLV.
Novi korando ima sicer najdaljšo tradicijo med Ssan-gYongovimi terenci, a nova generacija tega vozila bistveno prekaša vse dosedanje. Je križanec med SUV in limuzino,
POPOLNOMA NOVI KORiTVIMI^O
Vizredni akcijskiponudbi odpeljitebogatooprernijeni novi Korando s kar 5 lettovi rnišUe garancije.
Že za 185 EUR/mesec
^^ LET tovarniške	
^Ћ GARANCIJE	
ki združuje njune najboljše lastnosti. Odlikujejo ga serijska varnostna oprema, ki je brez
konkurence v razredu, praktičnost, stilska dovršenost in zmogljivost.
Nekoliko manjši model Tivoli je novi predstavnik v B-SUV-ra-zredu, ki nudi odlično kombi-
nacijo privlačnega oblikovanja, praktičnosti, prostornosti in udobja. Z moderno zasnovo
ustreza sodobnemu življenjskemu slogu kupcev.
Podjetje SsangYong Motor ima pomembno vlogo pri razvoju okolju prijazne dizelske tehnologije, in sicer z razvojem naprednega in vrhunskega motorja s tehnologijo skupnega voda. Svetovno konkurenčno prednost družba še krepi s proizvodnjo majhnih okolju prijaznih motorjev e-XDi220, ki ustrezajo standardu EURO6. Razvila jetudisvojelektričniavtomobil.
Z uvedbo globalnega in k strankam usmerjenega upravljanja SsangYong širi svojo prisotnost na svetovnem trgu. Svoje športne terence izvaža v okviru približno 1.500 distribu-terskih mrež v 126 državah sveta in utrjuje globalno prisotnost z distribucijo na večini velikih mednarodnih trgov. Tako je podjetje odprlo regionalne sedeže in centre za nadomestne dele na strateških mestih v Evropi -v regiji, ki najbolj določa smer razvoja avtomobilske industrije.
PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
ZAPOSLOVANJE
17
frgotur
Vodja nabave (m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne, ekonomske ali druge podobne smeri (zaželena VII. stopnja), najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju nabave, zaželeno v podjetju s proizvodno dejavnostjo, pogajalske sposobnosti, sposobnost učinkovitega odločanja in konstruktivnega komuniciranja, organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost ter osredotočenost na rezultate, pripravljenost na službena potovanja (tujina), znanje angleškega jezika, znanje nemščine kot drugega tujega jezika je prednost, dobro poznavanje računalniških orodij (MS Windows, MS Office, Excell), vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 20. 1. 2020. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Avtoličar in avtoklepar (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (avtoličar, avtoklepar, oblikovalec kovin ali druge ustrezne poklicne smeri), 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, samostojnosti in strokovnost pri delu za pooblaščene znamke in druge avtomobile, poznavanje sodobnih metod dela in usmerjenost k iskanju najboljših rešitev za stranke. Prijave zbiramo do 15. 1. 2020. Ac Fri--Mobil, storitve in trgovina, d. o. o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Referent prodaje in nabave nadomestnih delov in opreme za vozila (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo izkušnje s podobnega delovnega mesta, iskreno zanimanje za avtomobilsko področje in poznavanje panoge, komunikacijske, pogajalske in prodajne veščine za sodelovanje s
Delavec na montažni liniji (m/ž) (Nazarje)
Naloge in odgovornosti: ročna sestava, sestava na montažnih linijah, skrb za kakovost izdelkov ... Podkri-žnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 3. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalci v Savinjski regiji (m/ž) (Savinjska regija)
Če želite postati del mednarodne verige z dolgo tradicijo in uveljavljeno blagovno znamko, v kateri skupaj ustvarjamo prihodnost trgovinske panoge, vas vabimo, da se pridružite naši ekipi. Za sodelovanje pri doseganju ciljev in strategije podjetja Hofer iščemo sodelavca za delovno mesto prodajalec v Savinjski regiji. Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 31. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Fizioterapevt -pripravnik (m/ž) (Dobrna)
Obseg dela: opravljanje del in nalog po programu fizioterapije in v skladu z navodili mentorja. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Do-
strankami, skrbnost, sistematičnost in izrazito prodajno naravnanost, občutek za delo s strankami. Prijave zbiramo do 15. 1. 2020. Ac Fri--Mobil, storitve in trgovina, d. o. o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni referent za tovorna vozila (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo izkušnje s podobnega delovnega mesta, iskreno zanimanje za avtomobilsko/ logistično področje in poznavanje panoge, komunikacijske, pogajalske in prodajne veščine za sodelovanje s strankami, skrbnost, sistematičnost in izrazito prodajno naravnanost, občutek za delo s strankami. Prijave zbiramo do 15. 1. 2020. Ac Fri--Mobil, storitve in trgovina, d. o. o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Avtoelektričar -mehanik (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo smeri avtome-hanik ali soroden poklic, zaželene so delovne izkušnje, samostojnost in strokovnost pri delu za pooblaščene znamke in druge avtomobile, poznavanje sodobnih metod dela in usmerjenost k iskanju najboljših rešitev za stranke, odgovornost in komunikativnost. Prijave zbiramo do 15. 1. 2020. Ac Fri-Mobil, storitve in trgovina, d. o. o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž) (Prebold)
Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost. Pričakujemo poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B-kategorije, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju prodaje. Pred-
brna. Prijave zbiramo do 9. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Skrbnik za nemški trg
(m/ž) (Celje)
Vodilna in hitro rastoča slovenska prevajalska agencija, ki želi povečati svojo že prisotnost na nemško govorečih trgih, išče novega skrbnika za nemški trg. Redno sodelovanje za polni delovni čas. Leemeta, specializirane prevajalske rešitve, d. o. o., Podjavorškova ulica 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni inženir (m/ž)
(Žalec)
Petros, d. o. o., je zasebno podjetje z desetletno tradicijo. V teh letih smo uspeli ustvariti stabilno podjetje z veliko zalogami in vrhunsko boniteto. Iščemo prodajnega inženirja za dobro uveljavljen program frekvenčnih pretvornikov Danfoss. Odlična priložnost tako za absolvente elektrotehniških študijev kot tudi za izkušene strokovnjake, ki si želijo nove izzive. Petros, d. o. o., Podvin 13, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 17. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
nost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami. Pričakujemo pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 15. 1. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Odpremnik (m/ž)
(Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju odpreme, pripravljenost za učenje na področju ograjnih sistemov ter odpreme in skladiščne logistike, izpit za upravljanje viličarja, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 18. 1. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Strateški nabavnik (m/ž)
(Prebold)
Pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne, ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave, po možnosti v podjetju s proizvodno dejavnostjo, sposobnost učinkovitega odločanja in konstruktivnega komuniciranja, močne komunikacijske in pogajalske spretnosti ter organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost ter osredotočenost na rezultate, pripravljenost na službena potovanja (tujina), znanje angleškega jezika, znanje drugega tujega jezika je prednost, dobro poznavanje računalniških orodij (MS Windows, MS Office, Excell), vozniški izpit B-kategori-je. Prijave zbiramo do 14. 1. 2020. Uniforest, d. o. o, Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Picopek - pomočnik
(m/ž) (Teharje)
Iščemo picocpeka - pomočnika, čigar delo bo obsegalo predvsem pomoč pri pripravi in izdelavi pic. Picikato, gostinstvo, trgovina in storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 30. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Slaščičar (m/ž) (Teharje)
Iščemo slaščičarja, čigar delo bo obsegalo predvsem pomoč pri pripravi in izdelavi slaščic. V podjetju zagovarjamo pripravo izključno naravnih domačih slaščic in sladoleda. Picikato, gostinstvo, trgovina in storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 30. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Operativni sodelavec
(m/ž) (Mozirje)
Opis del: sodelovanje pri načrtih in izvajanju dejavnosti strokovnega področja, prodaja voznih kart, vodenje blagajne in izdelava računov, posredovanje informacij potnikom ... Nomago, d. o. o., Vošnjako-va ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec objektov
(m/ž) (Dobrna)
Pričakujemo zanesljivo osebo, zaželeno 5 let delovnih izkušenj na
Računovodja (m/ž)
(Prebold)
Od vas pričakujemo vsaj 5 let izkušenj na področju računovodstva, zelo dobro poznavanje zakonodaje s področja davkov, delovnopravne zakonodaje, računovodskih standardov in drugih predpisov s področja financ in računovodstva, samostojnost pri pripravi bilanc, zaključnih računov in obračunu plače, vsaj 1. stopnjo bolonjskega študija, odlično poznavanje MS Office okolja (Word, Excell, Outlook) s poudarkom na Excellu, suvereno obvladovanje programa Microsoft Dynamics NAV (Navision), dobre komunikacijske spodobnosti, sposobnost sprejemanja odločitev, natančnost, zagnanost in samoiniciativnost, odločnost, samostojnost in odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 1. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si.
Preoblikovalec kovin I
(Paka pri Velenju)
Pričakujemo organiziranje delovnega procesa v proizvodnji, razporejanje delovnih nalog in nadzor izvrševanja dela, skrb za kontrolo kakovosti izdelkov v skladu z vsemi standardi v podjetju, pripravljanje, nadzor in kontrolo izvajanja ter-minskih planov - skrb za pravočasnost proizvodnje, kontrolo dobave, skladiščenja in porabe surovin in orodij, predlaganje ukrepov in dejavnosti za optimizacijo proizvodnje, dostavo naših produktov po Sloveniji, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Prijave zbiramo do 14. 1. 2020. LKK, d. o. o. Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričaku-
podobnih delih ... Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 30. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalka na bencinskem servisu (m/ž) (Celje - Kidričeva)
Glavna dela in naloge: izvajanje dela v okviru gastro ponudbe (priprava in postrežba), direktna prodaja izdelkov in storitev strankam, strežba v baru, delo na blagajni, skrbno in natančno izvajanje prevzemov blaga in goriv ... Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 15. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Področni vodja prodaje za tuje trge (m/ž) (Gomilsko)
Pogoji: vsaj V. stopnja izobrazbe, najmanj 2 leti izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu.. Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 26. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodilni inženir (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo VI./2 ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe, smer elektrotehnika, poznavanje računalniških orodij (MS Project, MS Office, SAP), znanje s področja testiranja aparatov, postopkov certificiranja in priprave tehnične dokumentacije.
jemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 17. 1. 2020. Več informacij na www.trgotur.si.
Vbrizgovalec plastike
(m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi s polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smeri strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 20. 1. 2020. Daplast, plastične mase in orod-jarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Elektro vzdrževalec II
(m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektro področje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektro smeri (elektronika, meha-tronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektro vzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 18. 1. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sistemski tehnik (m/ž) (Celje)
Kaj ponujamo: stimulativno plačilo, urejeno delovno okolje in možnosti napredovanja ter dodatnega izobraževanja. Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Projektni koordinator (m/ž) (Celje)
Osnovni pogoji: tehnična izobrazba - diplomirani inženir računalniških, matematičnih ali povezanih ved, vsaj 5 let delovnih izkušenj v industriji, obvladovanje projektne metodologije (PMI, PRINCE2 ...), izkušnje s področja obdelave podatkov, odlično poznavanje Excella in pivot tabel. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Poslovni referent za francoski trg (m/ž) (Celje)
Obvezno je odlično znanje francoskega jezika (govorno in pisno), zaželene izkušnje na podobnem delovnem mestu. Pro monting, d. o. o., Stanetova ulica 29, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
13 MojeDelo.com
18
ŠPORT
Vse je postlano za prihod tujih vlagateljev v Nogometni klub Celje
S Crveno zvezdo
Celjski in velenjski nogometaši so se iz zimskega spanca prebudili v različnih razpoloženjih. Nad »kna-pi« visi damoklejev meč, zasidrani so na zadnjem mestu na lestvici 1. SNL z devetimi točkami zaostanka za predzadnjim Bravom. Grozi jim drugi izpad iz elite po osamosvojitvi. NK Celje ne more izpasti, saj je zbral kar 26 točk več od sosedov.
DEAN ŠUSTER
Četrto mesto na razpredelnici nudi obilo ugodja, saj uvrstitev v evropsko tekmovanje ni poseben imperativ. Je pa želja kot že nekaj let zapovrstjo. Lani niso pomagale drage priprave v Turčiji, morda bodo letos. Kot kaže
letos klub še ne bo ciljal na naslov državnega prvaka, vsaj v prvi polovici leta ne. To je mogoče soditi po okrepitvah, ki niso na vidiku, in prodaji določenih posameznikov, kar se obeta. Če se dobro obveščeni motijo,
potem bodo najbolj veseli navijači.
Z nekdanjimi
vladarji sveta
Celjski in velenjski nogometaši so začeli trenirati v ponedeljek. Trener Celja Dušan Kosič je v fitnesu in na igrišču z umetno travo Olimp zbral 25 igralcev. V pripravljalnem obdobju bodo njegovi varovanci skupaj preživeli večino naslednjega tedna v Ther-mani Laško. Glavni del priprav bo v turški Antaliji, in sicer med 26. januarjem in 9. februarjem. Kandidati za
nastop v evropskem tekmovanju bodo odigrali sedem prijateljskih tekem. Še pred odhodom v Turčijo se bodo nogometaši Celja pomerili z lendavsko Nafto in Rogaško (18. in 24. januar). Na turški obali varovance Dušana Kosića čakajo zahtevne pripravljalne preizkušnje. 30. januarja se bodo pomerili s poljsko ekipo Piast Gliwice, 2. februarja bo sledil obračun z beograjsko Crveno zvezdo, nekdanjo evropsko in svetovno prvakinjo. Šest dni kasneje bo tekmec ruski Arsenal iz Tule. Ime četrtega nasprotnika še ni znano.
Podjetje dodano
klubu
Vodstvo kluba še molči glede prihoda ruskih vlagateljev, čeprav je že vse postlano. Nogometni klub Celje je namreč ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo z imenom NK Celje, podjetje za poslovne storitve v športu, skrajšano NKCE. Zastopnik oziroma direktor podjetja ustanovljenega 19. decembra je Zoran Podkoritnik. Športni časnik Ekipa že nekaj časa predvideva, da se bo kot vlagatelj pridružil Rus Maxim Demin. Predsednik NK Celje Miloš
Rovšnik je zatrdil, da bodo v morebitni pogodbi s komerkoli vključene vse varovalke, zato se zlasti lastnika Bournemoutha (klub je član angleške elite) ne bi veljalo otepati. Zgodba z ukrajinskimi vlagatelji je ad acta, repi sodelovanja NK Rudar in srbskega poslovneža pa se še vlečejo. Klub je mislil, da lahko ostane dolžan. A razplet še pričakujemo, in sicer na sodišču v Srbiji. Pred časom smo zapisali, da Marko Čepelnik vloge direktorja NK Rudar ne bo opravljal v letu 2020. Tako se je tudi zgodilo.
Foto: GrupA, NK CELJE
na turški obali
Ob koncu prejšnje sezone je celjskim nogometašem pot v »Evropo« preprečila Mura, ki trenutno za njimi zaostaja za točko.
Nogometaši Celja so se objeli na sončnem Olimpu.
V
Ce ocena ni prava, ne sme na trening
S težkim srcem je Robert Bla-zinšek v soboto odpeljal svojo hči Julijo na zagrebško letališče, odkoder se je vrnila v ZDA. A zaveda se, da je ona tam srečna, saj lahko igra hokej in nadaljuje izobraževanje v srednji šoli.
Lani sta prebrodila vse finančne in administrativne ovire, da se je Julija lahko odzvala vabilu trenerke ekipe Akademije Gilmour. 16-letna Vojničanka je ostala skromna, celo malce sramežljiva. Po prvih tednih bivanja v ZDA nam je povedala: »Sprva sem imela precej težav, saj moje znanje angleščine ni bilo na dovolj visoki ravni. A kaj kmalu sem se bolje znašla, v kratkem času sem se veliko naučila.«
Med prazniki z družino
Slovenska članska državna repre-zentantka v šolskem dresu igra za dve ekipi, do 16 in do 19 let: »Način tekmovanja je podoben našemu, le nekaj je razlik, denimo pri prepo-
Njene soigralke so poleg Američank še po dve Kanadčanki in La-tvijki ter Finka in Španka. Njena trenerka jo je opisala z izbranimi besedami: »Julija je neverjetno sposobna in nepredvidljiva napa-dalka z visoko hokejsko inteligentnostjo. Je hitra s pravočasnimi reakcijami in prefinjenimi potezami. Ima neugoden strel, vratarke imajo težave pri predvidevanju, kam bo usmerjen. Njena samozavest pri vodenju ploščka je impresivna za tako mlado igralko.«
Julija Blazinšek v lokalu dvorane celjskega drsališča
vedanem prostem strelu. In igrišča so manjša. A novosti so mi hitro prišle v kri.« V srednji šoli v Cleve-landu obiskuje 11. razred. Šolanju posveča enako mero pozornosti kot športu. Drugače tudi ne gre. Priznala je namreč, da v primeru slabše ocene ne sme na trening. Čeprav je zelo zadovoljna, se je pojavilo do-motožje. Vedela je, da bo v drugem delu decembra in v začetku januarja šola pravzaprav prazna. Želela
je biti doma med prazniki. Želja se ji je izpolnila, anonimni dobrotnik ji je priskrbel povratno letalsko vozovnico.
Prijazni učitelji
Skoraj vsak dan je bila na celjskem ledu. Zdaj se spominja odhoda v ZDA. »Bilo me je strah, kako se bom znašla, a vsi so me lepo sprejeli, nad pričakovanji lepo, tako učitelji kot tudi trenerji in so-
igralke. Učitelj kemije je opazil, da nečesa nisem razumela in je ostal z mano do petih popoldne. Tudi ostali učitelji mi zelo pomagajo.« Dodala je še, da hokejska kakovost prav nič ne vpliva na dogodke v razredu. Okoliških mest sploh ne pozna, saj odide zgolj do najbližje trgovine. Prehranjuje se le v šoli in dijaškem domu. Poleg vadbe dvakrat na dan in učenja nima časa za nič drugega. V Slovenijo bi rada
Šestnajstletnica iz Vojnika v napadu ekipe Gilmour
priletela znova v mesecu marcu, saj pričakuje povabilo slovenske reprezentance.
Komaj čaka nove izzive
Sladko se je nasmejala na vprašanje, kje ima »simpatijo«, ali tu ali v ZDA. »Za to nimam časa,« je odvrnila. Med prazniki se je družila s prijateljicami iz osnovne šole in hokejskimi znanci. »Ne, nisem žalostna, ker odhajam. Komaj čakam nove izzive,« je ob koncu poudarila Julija, ki naj bi se v Slovenijo vrnila 14. marca. Lani je slovenska ženska hokejska reprezentanca zmagala na svetovnem prvenstvu divizije 2A v škotskem Dumfrie-su. Tam je Julija zbrala trinajst točk, dala je sedem golov in dodala šest podaj. Bila je tretja najbolj učinkovita igralka naše izbrane vrste, čeprav je prvič nastopila v članski selekciji na velikem tekmovanju.
DŠ
Foto: arhiv GILMOUR ACADEMY
ŠPORT
19
Jakob Čebašek je pri dveh metrih višine zelo gibljiv košarkar in je nevaren z vseh položajev.
Pogovor s trenutno najboljšim košarkarjem Šentjurja Jakobom Čebaškom
»Še zdaj ne vem, kaj se je dogajalo v Laškem«
Cedevita Olimpija, Koper Primorska in Krka igrajo v Aba ligi; Ljubljančani so (neuspešno) nastopali še v evropskem pokalu in se bodo tekmovanju v državnem prvenstvu pridružili naknadno. Prva slovenska liga je precej nepregledna. Prvih pet mest prinaša igranje v ligi za prvaka (šesta vstopnica je rezervirana za Olimpijo), preostali štirje klubi se bodo potegovali za obstanek v ligi.
DEAN ŠUSTER
Vsi rezultati medsebojnih tekem se bodo prenašali naprej, zato je bil pod posebnim drobnogledom tudi dvoboj Šentjurja in Zlatoro-ga v dvorani Hruševec. Zelo zgodaj so ga odločili domači košarkarji, med katerimi je izstopal 28-letni Ljubljančan Jakob Čebašek. Dolgoletni član ljubljanskih Parkljev se je dvakrat na kratko zadržal v Belgiji, na celjskem območju pa je igral za šoštanjsko Elektro, laški Zlatorog in polzelske Hopse. V soboto je proti Laščanom dosegel svoj najvišji statistični indeks v sezoni (29). Dva metra visok
igralec je zbral 22 točk in devet skokov.
Zgodaj ste strli odpor La-ščanov in slavili kar s 83:50. Ste pričakovali tako visoko zmago proti sosedom na lestvici?
Dve možnosti sta se mi vrteli v glavi. Pričakoval sem ali zahteven obračun ali tekmo, v kateri bomo visoko zmagali. Če pogledamo laško zasedbo ... V njej je veliko mladih igralcev, klop je kratka. Pri nas je obratno. Imamo izkušene košarkarje, tudi klop je daljša. Vedeli smo, da bomo tekmo dobili z dobro igro v obrambi. Mo-
rali smo biti agresivni. Naša igra v obrambi ni vprašljiva. V prvih dvajsetih minutah smo jim dopustili le 26 točk. To je bila pot do zmage.
Kaj se je dogajalo z vašim moštvom 26. oktobra v laški dvorani Tri lilije, kjer ste klonili z 89:76?
Še zdaj se sprašujem in iščem odgovor na to vprašanje. Nihče iz naše ekipe ni bil razpoložen. Kasneje smo si ogledali posnetek tekme. In to s težavo. Vse je bilo narobe, vsaka poteza je bila napačna. Še dobro smo jo odnesli, lahko bi izgubili še z višjo razliko.
Kako ste se osebno znašli v majhnem mestu, ki se lahko pohvali z naslovom državnega prvaka?
Imamo še teoretične možnosti za uvrstitev v ligo za prvaka, upam, da obstajajo tudi praktične. Glede moje usode v Šentjurju pa ... Se pogovarjamo. Bomo videli, kaj bo prinesel konec sezone.
Če želite zadržati teoretične možnosti za preboj
na peto mesto, morate zmagati v Rogaški Slatini. Nov lokalni derbi bo v nedeljo. Kaj napovedujete?
Če se bomo držali navodil našega trenerja Aleša Pipana, potem smo lahko konkurenčni in imamo možnosti za zmago. Na prvi tekmi smo Rogaški dolgo časa sledili, toda zaradi pre-številnih napak je bil poraz neizbežen. Preveč priložnosti dopuščamo nasprotnim skakalcem, ker slabo zapiramo prostor pod svojim košem. Tekmeci so veliko košev dosegli iz »drugih« akcij. Če bomo igrali pametno, lahko presenetimo.
Imate vzdevek?
Imam. »Čebo.«
Foto: GrupA
Pred tekmo Krka - Hop-si, ki je bila včeraj, je Koper Primorska imel 11 zmag. Na lestvici so sledili: Helios 10, Šenčur in Krka 7, Hopsi in Rogaška 6, Šentjur 4, Zlato-rog 2 in Terme Olimia 0.
Osvojili slovit zagrebški turnir
Največji turnir v futsalu na prostoru nekdanje države, imenovan Kutija šibica, je bil že 49. po vrsti. Konec decembra je v zmagoslavju uživalo veliko Slovencev.
V članskem finalu je ekipa CB Doberman premagala Biberon Marasko s 5:4. Med najbolj zaslužnimi za osvojitev prvega mesta sta bila slovenska mojstra futsala, člana Dobovca in slovenska reprezentanta Rok Mordej in Kristjan Čujec. Dramatičen je bil tudi zaključek finala veteranskega turnirja. Zmagala je slovenska ekipa KMN Meteorplast Ljutomer. Po izvajanju šestmetrovk je v finalu ugnala ekipo Senjak hoteli.
Šest zmag za pokal
Strelec zadnjega, odločilnega gola je bil Velenjčan Zoran Pavlović, ki ga v Zagrebu še vedno častijo, saj je bil dve sezoni član Dinama: »Za prvo mesto je bilo potrebnih šest zmag. Od 8. do 28. decembra smo se torej šestkrat peljali v hrvaško prestolnico. Naša zmaga je nekaj posebnega. Premagali smo ekipe, za ka-
Z leve stojijo vodja ekipe Sašo Makoter, Goran Jolić, Rade Rusmir, Joviša Kraljevič in Željko Mitraković, čepijo pa Mićo Vujović, Zoran Pavlović, Edis Kukavica, Mijo Adrinjek, Matej Šnofl in povsem spredaj Matjaž Koks.
tere so večinoma nastopali igralci, ki so se v svojih karierah posvetili predvsem malemu nogometu. V našem moštvu smo prevladovali igralci velikega nogometa.« Tako kot v finalu so z golom razlike zmagali v drugem krogu. »Rident Rijeko smo komaj ugnali. Če bi mi izgubili, sem
Letos v Lučah
Četrta proglasitev najboljših športnic in športnikov Zgornje Savinjske doline bo v torek, 14. januarja, v novi dvorani v Lučah.
Podelili bodo tudi priznanja za posebne dosežke in življenjsko delo na področju športa. Prejšnje tri slavnostne prireditve so bile v Mozirju. Lani sta zmagala Timi Zajc in Monika Hrastnik. Zajc, član Smučarskoskakalnega kluba Ljubno, je novoletno turnejo zaključil na 23. mestu. Kljub slabši formi bo mladi skakalec iz Hramš med potniki na naslednjo tekmo svetovnega pokala, ki bo v soboto v Predazzu.
DŠ
Na EP na Švedsko tudi Kodrin, Ferlin in Horžen
prepričan, da bi prav reški veterani igrali v finalu. Zbral nas je velik ljubitelj malega nogometa Sašo Makoter,« je še dodal »Zoki« Pavlović. Iz Velenja sta še Joviša Kraljevič in Rade Rusmir, iz Žalca pa je Mijo Adrinjek. Tudi veteranski finale je prenašala HTV.
DŠ
Pred slovensko rokometno reprezentanco je nastop na evropskem prvenstvu. Selektor Ljubomir Vranješ je kot zadnja izločil dva Celjana, vratarja Urbana Les-jaka in Žigo Mlakarja. Naša izbrana vrsta je na Švedsko odpotovala včeraj. V njej so trije člani Celja Pivovarne Laško, Tilen Kodrin, Klemen Ferlin in Kristjan Horžen.
Ljubomir Vranješ je potnike za nastop na bližnjem evropskem prvenstvu izbral po pripravljalnih tekmah s Severno Makedonijo in Črno goro: »Odločitev je bila težka, saj smo imeli na sklepnih pripravah dvajset odličnih igralcev. Na evropsko prvenstvo potujemo z osemnajstimi. Dve rezervi bomo tako imeli na Švedskem, saj pravila med tekmovanjem dovoljujejo zamenjave igralcev, dve pa v domovini. Na takšno odločitev je vplivala predvsem forma igralcev na reprezentančnih pripravah in v klubskih selekcijah. Precej poudarka bo v naši ekipi namenjenega igri v obrambi, zato je bil tudi to eden od razlogov pri izbiri rokometašev.« Njegovi varovanci so v Slovenj Gradcu premagali Makedonce s 33:28, nato pa v Trbovljah še Črnogorce s 37:22. Navdušili so s hitrimi prehodi v protinapade, kar naj bi bila značilnost igre slovenske selekcije pod Vranješevim vodstvom. Uvodni obračun v skupini F jo čaka jutri, ko se bo v dvorani Scandinavium pomerila s Poljsko. V nedeljo bo sledil obračun s Švedsko, dva dni
Slovenijo v primeru uvrstitve v drugi del prvenstva v Mal-möju čakajo še tekme z najboljšima izbranima reprezentancama iz skupine D (Francija, Norveška, Portugalska, BiH) in skupine E (Danska, Madžarska, Islandija, Rusija).
pozneje pa še s Švico. Vse tekme slovenske izbrane vrste se bodo začele ob 18.15. V drugi del tekmovanja, ki bo med 17. in 22. januarjem v Malmöju, bosta napredovali najboljši reprezentanci v skupini F.
Poleg Kodrina so v naši re-
prezentanci še trije Celjani, Gašper Marguč, Blaž Blago-tinšek in Igor Žabič (pa tudi trener vratarjev Aleš Anžič in zdravnik Sašo Djurič) ter trije Velenjčani, Vid Kavtičnik, Mario Šoštarič in Rok Ovniček.
DŠ
Edini Celjan iz Celja Pivovarne Laško v slovenski reprezentanci je Tilen Kodrin.
Na prvenstvu stare celine v Avstriji ter na Norveškem in Švedskem si bo le prvak izboril nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Od evropskih reprezentanc ima olimpijsko vozovnico le Danska, ki je lani slavila na SP v Nemčiji in na Danskem. V primeru danskega zmagoslavja si bo mesto v deželi vzhajajočega sonca zagotovila drugouvrščena ekipa. Francija, Nemčija in Norveška so si izborile pravico do organizacije kvalifikacijskih turnirjev za OI, ki bodo med 17. in 19. aprilom. Nastop na enem od treh turnirjev so si zagotovile tudi Švedska, Hrvaška in Španija, prosti pa sta še dve mesti.
20	MALI OGLASI/INFORMACIJE
Filmski večer
torek in sobota 22.55
j d ** \	-. :
	K е-шЖ t "l^l
ARSNA
TV ARENA PRI VAŠEM OPERATERJU T-2 - 189 TELEKOM - 6Б8 Al-311 TELEMACH-129
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
infoiffivo-ka-celje.si (03) 42 50 300
Hrup«,
am?
Wfljmn г A
fa

TELIČKO limuzin, težko 150 kg, prodam. Telefon 0416554-289.	9
V četrtek, 9.1. 2020 ob 20.00 uri v živo
ans. Javor	Špadni fantje
's m O
t-
PRODAM
		
STROJI	1	POSEST
PRODAM
ODDAM
SNEŽNO frezo Stem 5056, malo rabljeno, deluje brezhibno, prodam. Telefon 041 860-066.
1823
sport@nt-rc.si
ŽELITE stopiti na svojo samostojno gostinsko pot? Si želite delo v strežbi in ste sposobni zanj? Oddam gostinski lokal v Celju s 150-letno tradicijo, parkiriščem itd. Telefon 041 650-737.	15
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
PRAŠIČE, težke od 170 do 240 kg, za zakol, domača hrana, prodamo. Telefon 041 708-978.	1832
MLADO kravo s teličko, prva telitev, prodam. Telefon (03) 5471-663, 031 548-022.
1845
PRAŠIČA ali svinjske polovice, domača kuhana reja, prodam. Telefon 031 854-042.
1851
KOZLA in breje koze prodam ali menjam za poni konjička. Telefon 051 748-479. 13
PRAŠIČA za zakol, kr mljenegaz dor^ačo hrano, prodam. Telefon 031 846-444, (03) 5774-097.	12
TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 5888-678, 070 582-044. 17
PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Po ugodni ceni prodamo tudi zelo lepe pse pasme aljaški malamut. Telefon 051 720-294.p
BIKCA limuzin-rj, starega tri mesece, težkega 140 kg, prodam. Telefon 051 450-110.
L 2
PRAŠIČA, težkega 160 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano, lahko tudi polovico, prodamo. Telefon 031 503-370. 20
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
DVE telički simentalki, stari 9 in 10 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 21 TELIČKO simentalko, težko 340 kg in prašiča, težkega 180 kg, prodam. Telefon 031 336-942.	1769
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60
Šj^	MALI OGLASI / INFORMACIJE	21
Milost ljubezni le malokdo spozna, luč sije v nas prav kakor z neba.
(J. Kovič)
Sporočamo žalostno vest, da se je v 89. letu poslovila draga mama, omica, sestra, tašča, teta in soseda
ELA ZAGAJSEK
iz Novakov 4, Nova Cerkev
Pogreb bo v petek, 10. januarja 2020, ob 15. uri v Novi
Cerkvi pri Vojniku. Žara bo na dan pogreba od 11. ure naprej v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: vsi njeni
Božično jutro se je prebudilo,
naša srca v žalost je ovilo. Misel, da med nami več te ni, vse nas neskončno žalosti.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama, tašča, stara mama, sestra, teta in botra
MARIJA MAČEK
iz Reke pri Laškem (9. 5. 1946 - 25. 12. 2019)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste z nami delili trenutke žalosti, jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Vsaka beseda sočutja, stisk roke in ponujena pomoč so nam veliko pomenili. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, tete in svakinje
KRISTINE NAGLIČ
rojene Simončič, z Ljubečne (17. 6. 1928 - 25. 12. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraženo sožalje. Hvala gospodu Janku Ivančiču za lepo opravljen cerkveni obred in nečakinji za prebran govor. Hvala tudi skupini Vere Šolinc za odpete in odigrane pesmi ter Vanji za vso pomoč.
Žalujoči; vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga mama, stara mama, prababica in tašča
JOŽEFA KOVAČIČ
iz Dobja pri Planini (9. 3. 1933 - 1. 1. 2020)
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter podarili za svete maše in denarno pomoč. Hvala pogrebni službi, gospodu Orešniku, domačim pevcem, sestri Marti, patro-nažni sestri Pavli, kolektivom Tajfun, OŠ Dobje in Vrtec Dobje, vnukinji Simoni za poslovilni govor in družini
Petra Freceta za odigrano Tišino. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti svoje mame
TEREZIJE ŠOSTER
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
za vso pozornost in pomoč. Še posebej hvala stricu Radu in teti Bredi za večletno angažiranost, pomoč in predanost moji mami. Iskrena hvala vsem. Valerija Šoster
Tudi jaz sem enkrat peval,
tudi jaz sem bil vesel. Oh, da bi še enkrat mogel, to bi srečen bil, vesel.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
ANTON JAZBEC
(6. 1. 1941 - 16. 12. 2019)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težki življenjski preizkušnji stali ob strani in bili
prisotni ob zadnjem slovesu. Vaše besede sočutja, razumevanja ter vsa nesebična pomoč so nam v veliko oporo v teh težkih trenutkih. Hvala vam!
Žalujoči: vsi njegovi
Usoda kruta je med
nas posegla, utrgala mladosti cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet?
ZAHVALA
V 44. letu naju je nepričakovano zapustil najin dragi
MATJAŽ MASTNAK
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi se srčno zahvaljujeva vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nama ter delili bolečino in lepe spomine nanj. Prav vsem iskrena hvala za tolažilne besede, izrečena sožalja, tople objeme in stiske rok. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, svete
maše in denar. Še posebej se želiva zahvaliti Energetiki Celje, sodelavcem Toplarne Celje, govorniku, gospodoma župnikoma Antonu Pergerju in Gregorju Majcnu, pevskemu zboru KUD Lju-bečna, sorodnikom, sokrajanom, prijateljem, Matjaževim
prijateljem in pogrebni službi Raj. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mami in sestra
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, med nami mirno si zaspala, v naših srcih večno boš ostala.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila naša draga
REGINA NOVAK
rojena Arzenšek s Prevorja (2. 5. 1945 - 13. 12. 2019)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih s tolažilnimi besedami, z izrečenimi sožalji in kako drugače pomagali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
p
14
I KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
DOMAČE rdeče vino, ni škropljeno, ugodno prodam. Cena 1 EUR/liter. Telefon 031 251-363.	1827
KRMNI krompir in slamo v okroglih balah prodam. Telefon 041 663-137. 1678
42-letni preprost, simpatičen fant iz Posavja, materialno preskrbljen, išče resno in dobrosrčno žensko, staro od 40 do 50 let. Telefon 041 777-311.	p
OSTALO
PRODAM
SUHA bukova drva na paleti, dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132.	p
SENO v kockah, možna dostava in avtomatsko prikolico za spravilo kock prodam. Telefon 041 763-763.	1826
SUHA bukova in hrastova drva, metrska ali kratko žagana, prodam. Telefon 070 36725 7.	2
PET parov smuči prodam po simbolični ceni. Telefon 030 613-725.	5
SILAŽNE bale (rezane), kakovostne, mesore-znico z enofaznim motorjem in kockalnik slanine prodam. Telefon 031 612-160. 19
CIRKLULAR, trifazni in toplokrvno žrebico za nadaljnjo rejo, zelo lepo, prodam. Telefon 041 812-961.	24
KUPIM
MEHANSKE, stare, žepne, ročne, stenske in kaminske ure kupim. Telefon 041 726520, Marjan.	1816
Smrti
Celje
Umrli so: Janez BRINOVC iz Začreta, 91 let, Sašo MIHELČIČ z Vranskega, 71 let, Ana LESJAK iz Mozirja, 91 let, Alojzij ČAMERNIK iz Laškega, 84 let, Avguštin SUŠEC iz Velenja, 79 let, Adolf KUKOVIČ iz Celja, 77 let, Marija ZUPAN iz Celja, 96 let, Vincenc ČERENAK iz Košnice pri Celju, 85 let, Jože ZUPANČIČ iz Celja, 79 let, Jože ŠKET iz Pariželj, 76 let, Jožef KRAJNC iz Letuša, 69 let, Frančiška ENCI iz Nazarij, 79 let, Emilija ODEB iz Celja, 75 let, Doroteja PODERGAJS iz Celja, 84 let, Marija MAČEK iz Laškega, 73 let, Štefanija KVEDER iz Liboj, 77 let, Anton ROBIDA iz Mozirja, 77 let, Silvester HLA-DNIK iz Celja, 82 let, Antun ROGOZ iz Celja, 78 let.
Žalec
Umrli so: Anton GREGORČIČ iz Migojnic, 84 let, Frančiška RAČEK iz Latkove vasi, 106 let, Franc PEČOVNIK z Vranskega, 84 let, Albert VIHAR iz Latkove vasi, 54 let.
Velenje
Umrli so: Anton HUDOURNIK iz Velenja, 61 let, Vida SKO-ČAJ iz Velenja, 78 let, Terezija BRDNIK iz Šmartnega ob Paki, 86 let, Franc DOBOVIČNIK iz Velenja, 80 let, Mirko ŠARNER iz Šmartnega ob Paki, 73 let, Stjepan FARBAŠ iz Rečice ob Savinji, 86 let, Jožef KRAJNC iz Velenja, 86 let, Ivan ZUPANC iz Velenja, 65 let, Miroslav GAČIĆ iz Velenja, 65 let, Anica JAMAR iz Velenja, 58 let, Oto MRAVLJAK iz Velenja, 75 let, Matjaž LESJAK iz Florjana pri Šoštanju, 50 let, Martin DREV iz Velenja, 60 let, Marta BOBEK iz Šoštanja, 75 let, Pero ZEC iz Velenja, 84 let.
Poroke
Žalec
Poročili so se: Marina BRE-ZOVŠEK in Romi ČOLIG, oba iz Gotovelj, Maja MIROSAVLJE-VIĆ in Davor VUCHKOVSKI, oba iz Tabora, Saša MENČAK iz Kaple in Uroš AJNIK iz Žalca, Urška MARINŠEK in Marko OREHOVEC, oba iz Zgornjega Motnika.

novi tednik
vMnu г илжо?ј/
90,6 95,1 95,9 100,3
www.reporter.si
Lestvica 100 vplivnih Slovencev leta 2020
Ameriški Slovenci o Melanii: med ponosom in razočaranjem
Kronisti Leona Štuklja: trojni intervju z Alenko Puhar, Ivanom Čukom in Aleksom Leom Vestom
Pričevanje Andreja Rozmana: na lastne oči je v Bratislavi videl, kako je sovjetski vojak s strojnico na pol prežagal šestnajstletno dekle
radio celie
vedno? 2 штј!
22	RADIO CELJE / NAPOVEDNIK	& /ÄIO
OSREDNJA
jižnica Celje
к
w
■rti
DOGODKI
MED 13.in 16. januarjem 2020
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
13. januar, Grofje Celjski-120 let družinske sage ob 17.30 Predavala bo mag. Rolanda Fugger Germadnik
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
15.	januar, Ozdravimo babico zimo
ob 17. uri Gledališka predstava v izvedbi dijakov 3. a razreda Gimnazije Celje-Center
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
16.	januar, Demenca nam ukrade spomine
ob 18. uri Predavala bo dr. Iwona Kosi, spec. nevrologije
NE Alma-svet pred domačim pragom SPREGLEJTE! Prva slovenska izvirna slikanica Cena je 15 €
Kino
Spored od 9. 1. do 15. 1. 1917 - drama, vojni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 17.40, 18.40, 20.00 petek: 17.40, 18.40, 20.00, 22.20 sobota: 17.40, 19.00, 20.00, 22.20 sreda: 17.40, 18.40, 19.40 Cats - muzikal
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 sobota: 14.50
Jumanji: Naslednja stopnja -
akcijski, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek,
sreda: 18.15, 20.40
sobota, nedelja: 14.20, 18.15,
20.40
Jumanji: Naslednja stopnja -
akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 16.50 Last Christmas - romantični četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.30, 20.30 petek: 15.30, 18.30, 20.30, 22.35 sobota: 18.40, 20.50
nedelja: 18.30, 20.30
Ledeno kraljestvo 2 - animirani,
pustolovski, komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek,
sreda: 15.50, 16.30, 17.30
sobota, nedelja: 13.45, 14.25,
15.50, 16.30, 17.30
Nož v hrbet - komedija, drama,
kriminalni
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.15 petek, sobota: 19.15, 21.50 One so bombe - biografski, drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek,
sreda: 19.00
sobota: 21.20
nedelja: 14.50, 19.00
Podli fantje za vedno - akcijski,
komedija
sreda: 20.00
Pri Addamsovih - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20
sobota, nedelja: 14.30, 16.20 Vohuni pod krinko - animirani, komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 16.40
sobota, nedelja: 13.30, 14.40, 15.40, 16.40
Vojna zvezd: Vzpon Skywalker-
ja - pustolovski, akcijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.45
petek: 18.00, 20.45, 22.25 sobota: 14.45, 18.00, 20.45, 22.25 nedelja: 14.45, 18.00, 20.45 Vojna zvezd: Vzpon Skywalker-ja - pustolovski, akcijski, 3D od četrtka do torka: 19.40 Wozzeck - opera sobota: 18.55 Zamera - grozljivka od četrtka do srede: 17.00, 21.10
ČETRTEK
19.00 1917 - vojna drama PETEK
18.00 1917 - vojna drama 20.00 Obtožujem! - zgodovinska drama (Liffe po Liffu) SOBOTA
16.00 Slavna medvedja zasedba Sicilije - animirana družinska pustolovščina
17.30 Obtožujem! - zgodovinska drama (Liffe po Liffu) 20.00 1917 - vojna drama NEDELJA
16.00 Slavna medvedja zasedba Sicilije - animirana družinska pustolovščina 17.30 1917 - vojna drama 19.30 Obtožujem! - zgodovinska drama (Liffe po Liffu) SREDA
19.00 Obtožujem! - zgodovinska drama (Liffe po Liffu)
PETEK
17.00 Ledeno kraljestvo II - animirana družinska pustolovščina, sinh., 3D
18.00 Resnica - biografska drama
19.00 1917 - vojna drama 21.15 Zamera - komedija SOBOTA
17.00 1917 - vojna drama 18.00 Pat in Mat: Zimske radosti
- animirana komedija 19.15 Zamera - komedija 20.00 Resnica - biografska drama
21.00 Korporacija - kriminalna
drama
NEDELJA
16.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - animirana družinska pustolovščina, sinh.
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 9. 1.
13.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Miha Debevec in Dejan Kušer
mojstrski tečaj in koncert za harmoniko
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pobalinska pujsa
igrana predstava v izvedbi vzgojiteljic Tamare But in Darje Hohnjec iz Vrtca Izvir Rogaška Slatina
19.30 Dom kulture Velenje
Predstava, ki gre narobe
komedija, Zeleni abonma in abonma A la carte
PETEK, 10. 1.
19.30 Glasbena šola Velenje Off koncert
nastop oboistov, fagotistov in flavtistov učencev Glasbene šole Velenje ter dijakov Umetniške gimnazije Velenje s profesorji
21.00 Špital za pr'jatle Celje Elvis night
nostalgičen večer, posvečen kralju rock'n'rolla
SOBOTA, 11. 1.
8.30 Dom kulture Velenje
Čuk na palici
lutkovni kabaret, Kulturni zavod Kult, Mini in mega Pikin abonma
10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče
Celje_
Svetlana Makarovič: Netopir Kazimir
Lutkovno gledališče Maribor, Abonmajček in izven
17.00 Pat in Mat: Zimske radosti
- animirana komedija 18.00 Parazit - kriminalka, drama, triler
19.00 Resnica - biografska drama
20.30 1917 - vojna drama PONEDELJEK
17.30 Judy - biografska drama 20.00 Obtožujem! - zgodovinski triler
11.00 Dom kulture Velenje Čuk na palici
lutkovni kabaret, Kulturni zavod Kult, dodatna predstava za izven
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Novoletni koncert Godbe Liboje
NEDELJA, 12. 1.
16.00 Dom sv. Jožefa Celje
Janja Brlec, citre in Peter Napret, violina
koncert iz sklopa Glasba na hribu; vstop prost
17.00 Dom kulture Velenje Ni lahko biti ženska
komedija, KUD Veseli oder Ptuj
18.00 Gledališče Zarja Celje
Astrid Lindgren - Andrej Rozman - Doukštumf: Pika
otroška pravljična predstava v izvedbi Gledališča Zarja Celje
PONEDELJEK, 13. 1.
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Petelinji zajtrk
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, komedija za ponedeljkov abonma in izven
19.30 Glasbena šola Velenje V ivju srebrnem
večer orgelske in zborovske sakralne glasbe
Četrtek, 9. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Ka-lejdoskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdoskop (ponovitev)
Petek, 10. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 11. januar
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novi-
ce; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 12. januar
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 13. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 14. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne no-
vice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 15. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
radio celie
NAPOVEDNIK
23
TOREK, 14. 1.
9.30 in 11.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ariol, zaljubljen do ušes
gledališka predstava Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana
16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje
1. in 2. razred, sledita 3. in 4. razred
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Bojan Pavšek: 62.469 besed o Šaleški dolini po dolgem in počez predstavitev publikacije; z avtorjem se bo o knjigi in še o čem pogovarjala Tina Felicijan
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Petelinji zajtrk
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, komedija za torkov abonma in izven
19.30 Dom kulture Velenje Teror
drama, Prešernovo gledališče Kranj, Beli abonma, abonma A la carte in izven
19.30 Glasbena šola Velenje V ivju srebrnem
večer orgelske in zborovske sakralne glasbe; ponovitev koncerta
SREDA, 15. 1.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Ozdravimo babico zimo
gledališka predstava
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Zemlja, barvit planet
odprtje nove občasne razstave
17.00 Vila Bianca Velenje Anatomija drevesa
odprtje likovne razstave
18.00 Dom kulture Velenje Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa
detektivka, SNG Maribor, Abonma Mladost in izven
18.00 Kulturni dom Štore_
Obeležitev 15-letnice delovanja dislociranega oddelka GŠ Celje v občini Štore
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
5. javna produkcija
19.30 Narodni dom Celje
Anđelko Krpan in Martin Krpan, violini
Koncertni abonma Zavoda Celeia Celje
Ostale prireditve
ČETRTEK, 9. 1.
9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Čez gore in doline gorovja Mercantour v južni Franciji do Sredozemskega morja
potopisno predavanje Katje Petrovec v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
9.00 Sejna soba Občine Tabor Setveni priročnik Marije Thun
srečanje bo vodila Maja Klemen Cokan
10.00 Socio - večgeneracijski center Celje
Kako lahko s spremenjenim razmišljanjem ustvarimo boljše življenje z vami bo hipnoterapevtka Mojca Ambrož
17.00 Center Noordung Vitanje Vesoljske misije - včeraj, danes in jutri
predava: Vjeran Malenica, sledi ogled centra ter ob 20.00 opazovanje neba s teleskopi
19.19 Mestna knjižnica Velenje Kitajska - in vendarle modro nebo
potopisno predavanje Darka Sagmeisterja
PETEK 10. 1.
9.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan saksofona
vodja delavnic: Jan Gričar
10.00 Mladinski center Dravinjske doline Računalniško opismenjevanje
brezplačna delavnica
15.00 Socio - večgeneracijski center Celje
Socialne igre in ustvarjalne delavnice z otroki in mladostniki
16.00 Socio - večgeneracijski center Celje
Pesem - ples - sreča -zdravje: Odprimo svoja srca s pesmijo in plesom vodi: Ema P. Cocej
SOBOTA, 11. 1.
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Ustvarjalne delavnice s Polono Kitak
PONEDELJEK, 13. 1.
10.00 Mladinski center Dravinjske doline Aktivna jesen življenja
brezplačna delavnica
11.00 Socio - večgeneracijski center Celje
Predstavitev meditacijskih pravljic
delavnico vodi Alenka Macuh
13.00 Društvo Novus Velenje Strahovi naših otrok
pogovorna delavnica
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok
od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, igre, delavnice, varstvo otrok
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar
17.00 Vila Rožle Velenje_
Šola za starše: Vzgoja za internet - kako skupaj varno in odgovorno soustvarjati internet predavanje Zale Bricelj 17.30 Osrednja knjižnica Celje Grofje Celjski - 120 let družinske sage predavanje mag. Rolande Fugger Germadnik v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.19 Mestna knjižnica Velenje
Kratka arhitekturna pripoved Velenja
predaval bo Nande Korpnik
TOREK, 14. 1.
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom, starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Koledar spominov
ustvarjalnica za otroke in starše
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pet cerkvenih zapovedi za življenje danes
predavatelj: mag. Jure Levart
SREDA, 15. 1.
11.00 Celjski dom_
Zdravila in jetra
predava: Eva Retuznik
13.00 Društvo Novus Velenje Tabu teme v družini
pogovorna delavnica; vstop prost
ГГЛГЛ7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
V sredo, 15. januarja 2020, vas ob 17. uri vabimo na odprtje nove občasne razstave
HERMANOVA GALERIJA:
ZEMLJA, BARVIT PLANET.
Razstavljena bodo nagrajena dela ob zaključenem 22. mednarodnem razpisu za otroška likovna dela.
www.muzej-nz-ce.si
16.30 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Postavljanje ciljev v novem letu
pogovorno delavnico bo vodil Bojan Krevh
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic
namenjene otrokom starejšim od treh let; pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Večnamenska dvorana Hotela Zreče
Moja samopodoba je moja odločitev
predavanje Saše Einsiedler
18.00 Kulturni dom Rogatec Nepal
potopisno predavanje Birmana Shresthe
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-
kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. 5. 2020 Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade50 (1950-1959); do maja 2020
Muzej novejše zgodovine Celje:
razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje; do marca 2020 Savinov likovni salon Žalec:
razstava likovnih del (slike, grafike, fotografije) Vena Pilona; do 18. 1.
ШЕШЛШ^ živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
smučarska SOLA
informatrje 041616
TGPFIT
center za zdravje in rekreacijo
IN0X DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.

<Ptikk
TERŽAN, d.o.o.
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Četrta Rastoča knjiga posvečena umetnosti
CELJE - Vprašanje o smiselnosti umetnosti zadene ob najgloblja vprašanja o smiselnosti življenja nasploh. Ker odgovor nanj še zdaleč ni enoten in samoumeven, s kulturo v vsakdanjem življenju ravnamo milo rečeno mačehovsko. To je rdeča nit, ki se vleče skozi novo napisane strani četrte Rastoče knjige Osnovne šole Lava.
SASKA T. OCVIRK
Kot je dejala pobudnica zamisli in ena glavnih ambasa-dork gibanja Rastoče knjige v Sloveniji, ravnateljica Marijana Kolenko, jo je ta tema nagovarjala že dlje časa. Ponižujoč odnos do umetnosti se nam kot bumerang vrača v številnih negativnih pojavih vsakdanjega življenja. »Na vseh ravneh so vedno bolj izpostavljeni pomen finančne učinkovitosti, pomen kognitivnih sposobnosti, pomen dodane vrednosti, ki se odraža v kapitalu ... Le redkokdaj zasledimo, da bi javno zagovarjali pomen umetnosti za posameznika in družbo, predvsem pa, da bi podprli tiste, ki ustvarjajo umetnost ali omogočajo pogoje za umetniško izražanje.«
V OŠ Lava so se z vstopom v gibanje Rastoča knjiga še bolj zavestno usmerili v razvoj otrok kot celovitih osebnosti. Zavedajo se, da celovitih osebnosti ne moremo oblikovati brez razvoja odnosa do
umetnosti in brez ustvarjanja pogojev, da se otroci lahko umetniško izražajo, razvijajo ter to tudi pokažejo.
Knjiga kot darilo
Tokratna Rastoča knjiga s poklonom umetnosti želi otroke in odrasle ozavestiti, za kako pomembno področje življenja in razvoj posameznika gre.
Knjiga prinaša vpogled v vse zvrsti umetnosti od glasbe, plesa, likovnega ustvarjanja, gledališča, poezije, proze, filma, fotografije, vizualne umetnosti do mode in številnih drugih področij, ki jih umetnost požlahtni. »Bralci bodo v eni knjigi doživeli popotovanje po prostranstvih umetnosti. V knjigi nismo pisali teorije o umetniških področjih, ampak smo želeli k razmišljanju povabiti različne pisce. Sodelovali so učenci, ki živijo umetnost na različnih področjih, zaposlene, ki pri otrocih razvijajo umetnost v
okviru pouka ali interesnih dejavnostih, naše uspešne nekdanje učence, ki ustvarjajo na različnih umetniških področjih, starše ter priznane umetnike s Celjskega in iz Slovenije,« pravi Kolenkova. Med gostujočimi imeni so tako Nenad Firšt, Goran Boj-
čevski, Feri Lainšček, Gianni Rijavec, Renato Jenček, Alenka Domjan, Ljubo Domjan, Klavdij Kikelj, Samo Seničar, Jože Volfand, Helena Novak, Vladimira Skale in mnogi drugi. V njihovih zgodbah odkrivamo poglede na umetnost, kaj jim ta prinaša, kako
jim pomaga čez preizkušnje življenja in kaj priporočajo mladim.
»Naša Rastoča knjiga torej ne uči, dopušča pa možnost razmišljanja. Nagovarja vsakega bralca, da je umetnost sopotnica v življenju, ki nas hrani, vzpostavlja čustveno
ravnovesje, nas dela boljše. Z njeno vrednostjo se oblikujemo v celovite osebnosti.« Knjigo bodo kot darilo prejele vse družine šolarjev, saj ustvarjalci želijo, da se tudi na ta način spreminja pogled na umetnost.
Foto: OŠ Lava
FOTO TEDNA
Nekoga moraš imeti rad
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve
Št. 2/ Leto 75 / Celje, 9. januar 2020
^	i 1	V	1	I 1	■■	V ■
Sentjurcani zdaj povezani in močni
str. 36-37

Foto: GrupA
Domen Žagar, lesarski Mojca Sto
ustvarjalec str. 28-29	prostovolj
par,
a str. 32-33
Misijonska razstava na ogled v Celju
str. 34-35
26
INTERVJU
Andrej Pešec, predavatelj programa Znanje za življenje
»Ne le novo leto, vsako jutro
je treba dobro začeti«
»Srečen začetek in srečen konec. Vmes jo še pišem,« vedro odgovori na vprašanje, kakšna je nje gova zgodba. Diplomiranega politologa bi pričakovali v kateri drugi službi. Svoji mami o svojem delu odgovori s šalo: »Hodim z zabave na zabavo.« Ker svoje delo tako rad opravlja, ima v resnici takšen občutek. Kot ambasador portala Znanje za življenje si prizadeva z vsakim predavanjem in vsakim medčloveškim stikom vstaviti kamenček v boljši svet in boljše odnose.
SASKA T. OCVIRK
Doma je iz Posavja, in sicer iz Boštanja. Vedno je sanjal, da bo športnik, a so se karte drugače zložile. »Potem sem se nekaj časa iskal. Kdo pa se ne?« Ko je začel odkrivati svet psihološke znanosti, starodavnih modrosti in temeljnih človeških znanj, je odkril tudi svoje poslanstvo. Zadnjih šest let predava po Sloveniji, a tudi na tujem. Otrokom na šolskih parlamentih, staršem o umetnosti vzgoje in motivacije, delavcem v šolstvu o skrivnostih karizmatičnih in spoštovanih učiteljev, v knjižnicah, zavodih in društvih o povezavi čustev ter bolezni in zdravja, študentom o skrivnostih genijev in voditeljev. Obvladovanje stresa, izgorelost, odnosi ter komunikacija in sodelovanje na delovnem mestu pa so tako ali tako že železni repertoar na seznamu več kot 50 različnih predavateljskih vsebin.
Ko ste izbirali poklic oziroma študij, se vam verjetno niti sanjalo ni, kam vas bo zanesla pot.
Danes nas morajo otroci en dan še vprašati za dovoljenje, ali smejo na stranišče, a drugi dan pričakujemo, da bodo z vso odgovornostjo izbrali svojo kariero za celo življenje. To ni dober sistem. Vsaj sam nisem imel pojma, kaj bi počel. Za politologijo sem se odločil iz povsem napačnih razlogov in že prvi teden na »faksu« mi je bilo jasno, da to ni zame. Ampak če nekaj začnemo, je prav, da tudi končamo, in tako sem tudi diplomiral. Trdno verjamem, da bi moral vsak delati tisto, za kar je poklican. Zdaj mi bo zagotovo kdo očital, da nimam pojma, kaj je realno življenje. A resnica je, da je največ infarktov prav ob ponedeljkih zjutraj in da ravno takrat hrbtenica ljudi najbolj boli. V nemogočih položajih vztrajajo zaradi strahu ali pomanjkanja smisla in volje. Verjamem, da nam življenje vedno odpira vrata, če v to vlagamo trud in čas. Ali kot je dejal Brian Tracy - če pet let v neko dejavnost, ki nam je blizu, vlagamo uro časa na dan, se lahko uvrstimo med najboljše na svetu.
Spraševanje, ali naj vztrajamo na utir-jeni poti ali nekje drugje zaorjemo ledino, je verjetno nujen del krize srednjih let. Kdaj smo prestari za ta korak?
Nikoli. Biti star ali mlad je relativno dojemanje. Nikoli ne vemo, kaj nam bo
»Ko nam je v službi hudo, moramo ozavestiti, zakaj smo se znašli v takšnem položaju. Potem črpajmo moč iz tega, da bogatimo svoje znanje in širimo nabor svojih veščin. Namesto da v avtu
preklinjamo sovoznike, poslušajmo predavanje. Pa naj bo, o čemerkoli nas
zanima.«
»Veliko srce ter kakovostno znanje o odnosih in temeljnih vrednotah v življenju so zagotovilo za polno in srečno življenje. Seveda je vsak človek oseba zase in ni pravil, ki bi jih lahko zares posploševali.«
prinesel jutri. Verjamem, da večina ljudi obžaluje preteklost ali čaka na nekaj v prihodnosti. Redki so tisti, ki se zavedajo, da svoje življenje oblikujemo, živimo ravno v tej trenutni situaciji. Narobe je, če predolgo ostajamo v stanju žrtve. Vprašanje v slogu, kaj mi je tega treba, in prepričanja ^ tipa to se ne splača, nič se ne da, nas vedno znova vlečejo v to močvirje. Največja motivacija na poti navzgor je lahko odgovor na vprašanje, zakaj bi bilo vredno ravnati drugače. A roko na srce, to zahteva trud, izstop iz navajenosti, zavzetost. Veliko lažje je živeti - kot to počne večina ljudi - od ponedeljka do petka, jesti, piti, delati, spati in kot edino svetlo točko imeti konec tedna, ko je mogoče vse odklopiti. A vendar obstajajo ljudje, ki so brez radikalnih rezov pri petdesetih naredili preobrat, spremenili kariero, uredili odnose in začeli živeti za nekaj, kar jim osmišlja vsak dan posebej.
Tudi če vzamejo v zakup manj denarja in materialne varnosti?
Ponavadi se izkaže, da glede obilja v življenju stvari kaj dosti ni o -goče pre-
»Najlepše je, da je čisto vsak korak v smeri bolj zdravega življenja, bolj pozitivnega razmišljanja ali bolj čistega bivanja nagrajen s stotimi koraki sveta, ki nam pride naproti.«
metavati. Ne želim reči, da je vse vnaprej določeno, ampak če hoče človek na enem področju več zaslužiti, mu bo morda na drugem koncu odvzeto na račun zdravja ali odnosov. Bolj smiselno se je vprašati, zakaj smo se znašli v nekem položaju, kaj imamo, kaj znamo in kaj lahko svetu ponudimo. Vse to je namreč povezano tudi s samopodobo, samozavestjo, slabimi navadami in z nefunkcionalnimi odnosi v družini. To je tudi nujen korak, da poskušamo uvideti, kako sami sebe postavljamo v pat pozicijo zaradi stalnega občutka strahu. Zavest, da ni služb, je ves čas nekje v zraku. A kako neumen bi moral biti šef, da ne bi dal dela nekemu izvrstnemu fotografu, predani in strokovni vzgojiteljici ...? Res pa pri tem ne gre samo za človeški d e -jav-nik. Ko
»Marsikdo pravi, da bo za spremembe čas, ko bo v pokoju, ko bo neobremenjen, ko bo imel čas. Ampak ne gre tako. Nihče nima zagotovila, kaj bo prinesel jutrišnji dan.«
INTERVJU
27
»Naredimo v vsaki situaciji vse, kar lahko, s tem, kar imamo. To je dovolj. Vse ostalo pride samo od sebe.«
razvijemo neke lastnosti, veščine, se zdi, kot bi se energetsko dvignili na višjo raven. Vrata se odpirajo. Mene na primer doslej še nihče ni vprašal za diplomo. A ne trdim, da v določenih primerih to ni pomembno.
Vožnja na avtopilot ima torej svojo ceno?
Če plavamo v toku z večino, se moramo nujno ustaviti in vprašati, kaj je narobe. Večino namreč upravljajo zunanji interesi, ki za posameznika niso nujno dobri. Vedno je sumljivo, če je preveč enostavno. Poleg tega nikakor ne smemo sreče zamenjevati z užitkom. Gre za dve zelo različni stvari. Avtopilot je sicer udoben, ni pa zdrav. Zato je eno mojih vodil, da naredim vse, kar lahko, in še malo več.
Nekdo, ki se vsak dan sprašuje, kako bo prihodnji mesec plačal položnice, se na to vseeno težko osredotoči.
Strah je prvi simptom materializma. Vsekakor je dobro, če imamo osnovne potrebe pokrite. Ampak še noben komar ni od lakote umrl. Hrane je za vse dovolj, celo preveč. In kdo zastoka, da nima denarja, da bi jo tudi plačal. Napotim ga v center k menihom, kjer lahko za urico delovne pomoči dobi dva topla obroka. Doslej ni bilo še nikogar blizu. Nekaterim občutek samopomilo-vanja enostavno godi. Da ne bo pomote, zavedam se, da so situacije različne, in nočem posploševati težkih osebnih usod. Načeloma pa imamo dve vrsti bogastva. Eno je, ko smo s tem, kar imamo, aktivno zadovoljni, drugo pa, ko dobimo, karkoli si želimo. Tudi to sem doživel. Živel sem v hišici ob morju, poklicno igral poker in imel denarja ter časa čez glavo. A sem sam sebi šel na živce. Ker sem globoko čutil, da premalo doprinesem svetu okrog sebe. Pa ne da bi moral reševati cel svet, čeprav sem se ujel tudi v to past. Potem sem se lotil reševanja svoje ožje družine. Tudi to ne gre. Šele nato sem postal pozoren na resnična življenjska znanja. Danes imamo skoraj neomejene vire informacij o skoraj vsem. Manj vemo, kako vzgojiti zdrave in samostojne otroke, kako shajati v medosebnih odnosih, kako živeti vlogo ženske ali moškega. Nek avtor je zapisal, da je vse, kar počnemo, samo igračkanje, medtem ko preučujemo znanost o odnosih.
Če smo sami sebi v napoto, nam seveda ne more nihče pomagati. Potem je tu odnos do bližnjih, staršev, narave, vesolja, boga. Kar je pač komu blizu. Če je v podjetju vsaj ena oseba, ki zna slišati, povezovati in motivirati, je to lahko že izjemen napredek v skrbi za boljšo delovno vzdušje. Popolna kombinacije je človek z močnim razumom in velikim srcem. Če šteje samo razum, dobimo diktatorje. Če imamo samo srčno dobroto, v slogu naših babic in dedkov izpademo lahkoverni. Ne moremo se zanašati, da nas bodo v šoli vsega naučili. V dobi svetovnega spleta večina izgovorov odpade. Lahko se naučimo neverjetne stvari, če novodobne medije uporabljamo za smiseln cilj.
Pod črto je še vedno treba živeti v sistemu, kjer je človek vedno bolj in zgolj še strošek.
V Vedah je zapisano, da bo sistem do nas postal tako krut, da bomo ljudje pred izkoriščanjem bežali živet v gozdove. Imam prijatelja, ki živita s skupnimi prihodki 400 evrov, resda v svojem stanovanju in z odraslimi otroki. Imata zelo majhne potrebe, hkrati živita v izjemnem obilju. Vedno imata ogromno domačih pridelkov, ki jih delita ljudem. Vse se jima povrne, nobenih zavistnih sosedov nimata, živita izje-
mno polno in zadovoljno. Res pa pride obdobje, ko gre vse narobe. Ko se zdi, da so se še zvezde zarotile proti nam. Ampak tudi v takšni situaciji pomilovanje ne pomaga. Delajmo tako, da bodo službe iskale nas, in ne samo obratno. Pod težo kreditov in obveznosti seveda ni enostavno. Z racionalnim pristopom poiščimo rezerve, postanimo bolj samooskrbni in si predvsem naredimo življenje kakovostno ne glede na denar. Tu govorim predvsem o socialni mreži ljudi, ki so nam v oporo. Gospodarska kriza kitajskega in indijskega podeželja na primer ni prizadela. Mi - vsak zase na svojem kavču pred velikim televizorjem - pa smo zelo lahke tarče.
Na drugi strani smo ljudje nagnjeni k lenobi. Za lagodnost smo pripravljeni žrtvovati kakovost.
Na določenih področjih ne bi smeli nikoli sklepati kompromisov. Ko gre za kakovostno hrano, pozitivno družbo in prijetno okolje, v katerem živimo. Vse to je bistveno za počitek in regeneracijo. Lenoba je povezana z egoizmom. Pedro Opeka, Jezus Kristus, Nikola Tesla ... Nihče ni bil len. Bolj kot se človek telesno predaja užitkom, bolj duhovno len in pasiven postaja. Še posebej moški. In obratno. Za olimpijsko kolajno je treba leta garati, za rojstvo je otroka treba devet mesecev nositi ... Danes pa ljudje hočejo vse takoj, tukaj in zdaj. Marsikaj bi imeli, ne bi pa
kot z vsem, česar bi se radi naučili. Pristopimo k tistim, ki obvladajo, in se poučimo, kaj počnejo drugače kot mi. Kako razmišljajo, kako ravnajo, kako se odzivajo. Tudi sam sem na ta način raziskoval, ko sem srečal ljudi, ki na prvi pogled niso imeli veliko, televizije morda sploh ne, a vendar so se zdeli neverjetno mirni in zadovoljni. Dokazano so najbolj srečni ljudje, ki največ sreče doprinesejo v življenje drugih ljudi. Vsak ima za to svoj način in svojo priložnost.
Vsi bi radi živeli dolgo, a nihče ne bi bil rad star. Namesto strahu pred starostjo dr. Jože Ramovš svetuje, da bi morali vse življenje skrbeti za to, da bomo nekoč prijetni starčki.
Lepa misel. Prihodnost je dobro imeti na umu, da se znamo v sedanjosti organizirati. Zrele kulture niso poznale domov za ostarele. Ne zato, ker se tega nihče ne bi spomnil, ampak ker so zanje medgeneracijsko poskrbeli. Mi pa smo nagnjeni k temu, da se z leti še bolj oklepamo hiš, vinogradov in mejnih kamnov. V resnici bi morali biti z leti vedno manj navezani na materialni svet okrog sebe. To pomeni, da imamo otroke radi, jim pomagamo, a si jih ne lastimo niti ne prevzemamo odgovornosti za njihove odločitve. V življenju takšne drže ne treniramo. Na duhovna potovanja se ne podajamo ali temu posvetimo premalo časa. Ne družimo se načrtno z ljudmi, ki bi nam pomagali svet videti tudi z drugačne plati. In tako se nam dogaja, da z leti nimamo vedno več modrosti, ampak se kopičita strah in norost. Sam se poskušam učiti od ljudi, ki so z leti vedno bolj dragoceni zase in za svet okrog sebe. Ni jih
»Starši si danes za svoje otroke najbolj želijo, da bi bili srečni. Hkrati so sami pogosto nervozni in nezadovoljni. Naj še toliko govorijo o tem, kar bi morali početi, otroci čutijo, da to ni pristno in da očitno ne deluje.«
ravno veliko dali. Mnogi nikoli ne uvidijo te širše slike. Žal je tudi veliko prebujenih, ki včasih ne naredijo dosti, da bi druge zbudili. Večina je tako resnično sposobna zgolj slediti.
Novo leto je tudi čas takšnih ali drugačnih zaobljub. Zakaj so skoraj vedno obsojene na propad?
S komer se družimo, takšni smo. Družba nas neverjetno močno oblikuje, zato se obkrožaj-mo z ljudmi, ki naše standarde dvigujejo. Vse spremembe so stvar tega trenutka, tukaj in zdaj. Ne jutrišnjega dne. Tako pa se običajno zaobljubimo za jutrišnji dan. In se v slovo prenajemo, kolikor želodec prenese. Zjutraj smo povoženi, obteženi in otopeli. Slab začetek, obsojen na propad. Ta trenutek se moramo ustaviti, če vemo, da nekaj ni dobro za nas, če nečesa v življenju ne želimo. In ko smo že ravno pri hujšanju -seveda je prav, da se človek dobro počuti v svoji koži, in zdrav človek ima pravilno postavljeno vrednostno lestvico. Človek je lep, če ima lepe misli, lep odnos do sebe in sveta okrog sebe. Takšni ljudje sijejo in so z leti v resnici vedno bolj privlačni. Ampak ženske, še posebej mamice, se ne bi smele nikoli trpinčiti s skrajnimi dietami.
In kar zadeva novo leto - zame je vsak dan novo leto. Človek išče srečo in ko najde načine, ki delujejo, se je lažje držati reda in biti do sebe strog. V glavi imamo vsi nedoločljiv glasek, ki nas spodbuja k slabemu. Kar veliko psihofizičnega napora je treba, da ga preglasi kakšen boljši.
Rekli ste, da človek v prvi vrsti išče srečo. Po drugi strani bi malokdo znal ubesediti, kaj sreča zanj sploh pomeni.
Mogoče preveč iščemo (smeh). Če o sreči veliko govorimo, že nismo srečni. S tem je tako
strah, kdo bo skrbel zanje, ker se mlajši prerivajo za to možnost. Bolj zanimivo je namreč sedeti ob njih kot ob vseh mogočih TV-programih.
V krožkih univerz za tretje življenjsko obdobje in v domovih starejših srečujete populacijo, ki ji je vaše razmišljanje morda zelo tuje. Marsikdo do pozne starosti ne pomisli, da je kot človek dragocen že sam po sebi, ne da bi si moral to zaslužiti.
Srečujem dve vrsti ljudi. Nekateri so izjemno zreli, na prvi pogled se vidi, da imajo neverjetno mehko srce, in z njimi se je užitek pogovarjati. Drugi, ki v svoj osebnostni razvoj niso toliko vlagali, posledično težje naredijo kakšen korak v nevajeno smer. Res je v starosti zakoreninjene navade še težje spremeniti. Hkrati verjamem, da je človekova iskrena želja ena najmočnejših sil. In kamor človek usmerja svoje želje, tja se bo usmerilo tudi njegovo življenje. Vedno skušam pri ljudeh zbuditi okus po tem, da je mogoče delovati tudi drugače in da je na področju zdravja, odnosov, službe mogoče tudi kaj spremeniti na bolje. Človeku lahko natočiš vode, a je ne moreš namesto njega izpiti.
Kaj se vam zdi pomembno predati otrokom?
Najlepša in najpomembnejša naloga staršev, vzgojiteljev in učiteljev je, da otroke naučijo, da imajo korenine in tudi krila. Povedati jim moramo, da so sposobni delati čudeže, če se za to odločijo. Vedeti morajo, da če bodo svet bogatili z dobrimi dejanji ter inteligentnimi odločitvami, jih bo ta na tej poti podprl. To ne pomeni, da bodo šli skozi življenje brez padcev, bušk in prask, a vse to jih bo okrepilo in jim dalo dodatno moč. Ključno se mi zdi, da otroci odkrijejo svoje moč-
no področje, talent, ki jim je bil dan, ter da ga kar najbolje razvijejo in z njim obogatijo skupnost.
Včasih so nam knjige za samopomoč zatrjevale, da je vsak lahko vse. Potem smo dojeli, da ne more biti vsak predsednik države, ker je to mesto samo eno. V razmahu svetovnega spleta in socialnih omrežij nam spet govorijo isto. Kar pomeni, da če nismo svetovni vpliv-neži, nismo nič ...
In vse to spet ni res. Prej sva govorila o sreči. Če smo resnično zadovoljni s svojim življenjem - to velja v prvi vrsti za starše - se bo to samodejno preneslo na otroke. Zavedati se moramo, da je svetovni splet izjemno orodje zelo močnih energij. Otroke je treba naučiti, da bodo to znali
»V družinah, kjer je mama umirjena, oče motiviran in so otroci čustveno ter drugače preskrbljeni, so tudi materialne potrebe bistveno nižje kot sicer.«
uporabljati in ne zlorabljati. Vem za atleta, ki se je na YouTubu naučil metati kopje in se prebil v sam svetovni vrh tega športa. Nek genialen fant ima že od 12. leta spletni arhitekturni biro. Je pa ta iluzija, da je svet na dlani, zanka, v katero se lahko hitro ujamemo. Zdrava pamet nam govori, kaj je mogoče in kaj ne. V življenju otrok je vsak od nas lahko blagoslov. V prvi vrsti tako, da jih vidi takšne, kakršni so, in ne takšne, kot bi mi radi, da bi bili. Da jim damo, kar potrebujejo, ne pa tisto, kar si želijo ali si mi želimo, da bi imeli. In seveda, da verjamemo vanje. Ključno je, da znajo otroci bolj ceniti trud kot rezultat. Ker smo vsi naučeni drugače, tako lepo pojemo pod tušem in tako pogosto zmrznemo pred tablo.
Zdi se, da se Slovenci napak še posebej bojimo. Kot da nam niso dovoljene.
In na nek način se s tem igramo boga. Nihče ni nezmotljiv. Pomembno je le, da se iz vsake napake nekaj naučimo in izidemo pametnejši in boljši. Največja napaka je, da po prvem neuspehu vržemo puško v koruzo in obupamo.
Nekje sem prebrala, da je 90 odstotkov naše življenjske sreče ali nesreče odvisne od tega, ali najdemo pravega partnerja. Pretirano?
Ni ga težko najti (smeh). Na podlagi naše demo verzije, ki jo posnamemo na začetku zveze, smo vsi idealni partnerji. Sprememba nastopi, ko se nehamo spraševati, kaj lahko mi naredimo za osebo poleg sebe. In tako pravimo, da prvo leto posluša ženska, drugo leto moški in tretje poslušajo sosedje. Zavedati se moramo, da nihče ni v popolnosti sposoben osrečiti drugega človeka.
Odpuščanje je bistveno. Zakaj je drugim lažje odpustiti kot samemu sebi?
Odpuščanje je odločilen rez in ravno novo leto je lahko za to odlična priložnost. Nek ruski avtor pravi, da če čustva ostanejo v nas en večer, postanejo del našega karakterja. Če ostanejo v nas tri večere zapored, postanejo del našega telesa. In na telesu se zamere kažejo kot bolezni.
Vsako jutro je novo leto pravite. Ampak samo če ga ulovimo zelo zgodaj zjutraj, mar ne?
To je prav čudežen recept. Če se navadimo hoditi zgodaj spat in zgodaj vstajati, se vzpostavi čudežni mehanizem, ki za seboj potegne neverjetne spremembe. Telo postane bolj zdravo, mišljenje bolj jasno, spremeni se okus. Ni tako pomembno dobro začeti novo leto kot dobro začeti vsako jutro. Vsako jutro naredimo nekaj za srce, dopoldne nekaj za razum, potem nekaj za telo, zvečer nekaj za radost duše. To je ritem, ki mu je vredno slediti vsak dan. Foto: GrupA
»Kakorkoli že kdo to dojema, ampak modrost uči, da je življenje večno. Vsak trenutek se človek odloča, ali bo del problema ali del rešitve.«
28
PORTRET
Domen Žagar, lesarski ustvarjalec s Planine pri Sevnici
Ustvarjalna iskra pušča odtis v lesu in domačem kraju
Na robu trga s krasnim razgledom na planinski grad stoji družinska hiša Žagarjevih. Če se je Domnu nekoč zdela prevelika, danes ustvarjalno zapolni vsak njen prost kotiček. Nase je opozoril na natečaju za naj spominek. Njegov Okrancljajek je samo droben delček ustvarjalne zgodbe, ki jo na les in druge materiale piše že od svojih šolskih let.
Veduta planinskega gradu in navdih njegovih zgodb ga spremljata že vse življenje.
SASKA T. OCVIRK
»Mislim, da mi je najlepše in najbolj nepozabno darilo dal ravno stari oče. S tisto prvo vbodno žagico sem pri sedmih ali osmih letih začel prvič ustvarjati iz lesa. Po več kot dvajsetih letih se spet vračam na tiste začetke, k tistemu, kar me je pritegnilo že v otroštvu,« se nasmeje gostitelj.
Njegov stari oče je bil legendarni planinski učitelj Ferdo Žagar. Pod njegovo taktirko so nastajale še danes nepozabne ljudske predstave na prostem. Iz tega izročila še danes črpa tudi njegov vnuk. Le orodje je od tistih prvih začetkov bistveno posodobil. V njegovi delavnici večina ljudi najprej ostrmi, potem izusti isto vprašanje: »Kako, za božjo voljo, ste ta stroj spravili v sobo?«
Z nekaj razstavljanja, dobre volje in iznajdljivosti je očitno mogoče vse.
Darilo starega očeta
Ferda
Ker je imel uho za tuje jezike, so ga po osnovni šoli usmerili v gostinstvo in turizem. Kmalu je ugotovil, da ima za turističnega vodnika premalo veselja do izpostavljanja pred ljudmi. »Niti približno se nisem videl v vlogi nekoga, ki se s skupino turistov sprehaja od ene do druge krajevne znamenitosti.« Čeprav ni gojil dedove slikarske žilice, so se njegova dela na šolskih likovnih tečajih vedno uvrščala med boljše izdelke. Nezmotljiv občutek za lepo ga je nazadnje pripeljal na šolo za oblikovanje. »Tudi ta ni izpolnila vseh mojih pričakovanj. Morda bi zdaj izbral lesarsko šolo.
Darilo je vedno vredno le toliko, kolikor sebe smo vložili vanj.
Ali tudi ne. V vlogi mizarja se tudi ne vidim,« pravi Domen. Šolsko znanje je v vsakem primeru le začetek, prvi korak na dolgi poti izpopolnjevanja in raziskovanja. Kaj bi zares rad počel, dolgo ni vedel. In se je preizkusil skoraj v vsem. Delal je v urejenem delavniku osmih ur, pa v različnih turnusih z zanesljivo in predvidljivo plačo. In tudi v sezonskih poslih, kjer 15-urni delavnik ni bil nič neobičajnega. »Vse ima svoje prednosti,« ve zdaj. Ko je zaslužil dovolj, si je kupil stroj za laserski razrez in stroj za graviranje. Z nekaj računalniške opreme in veliko ustvarjalne žilice se je pot znamke Domendizajn lahko začela. Zadnje leto Domen uživa svobodo in nosi tegobe, ki jih s seboj prinaša status samostojnega podjetnika. »Veliko je stvari, ki sem se jih moral naučiti v praksi in iz lastnih napak. Če je kakšen mesec bolj donosen, to ne pomeni, da več zaslužim. Večinoma prihodek porabim za kakšen strojček, ki mi olajša delo. Za naložbe tako ali tako ni nikoli dovolj denarja,« zagate opisuje Domen. A to ni zelo pomembno, saj je njegovo trenutno delo tisto, ob katerem se mu še vedno najbolj svetijo oči.
Od zamisli do predaje
naročniku
Domna navdušuje celoten proces nastajanja nekega izdelka. Vse od zamisli, oblikovanja, izdelave do trenutka, ko ga lahko izroči naročniku. »Delal sem tudi v mizarski delavnici. Tam sem naredil del iz-
delka, ne da bi vedel, kako si ga je oblikovalec zamislil in kakšna bo njegova končna podoba. To me je morilo.« Ima pa tovrstna celostna izdelava tudi slabe plati. »Ne moreš biti za vse sam. Prej ali slej se nekje
pozna praznina. Ali šepata marketing in prodaja ali proizvodnja.«
Domen obožuje les in vesel je, da tako razmišlja tudi vedno več kupcev. Rad ima rustikalni slog, ob čemer se zaveda neskončnih obliko-

»Kot samostojni podjetnik nikoli ne veš, ali boš sklenil račune pod ali nad pozitivno črto. Ampak zadovoljstvo ob delu je vredno tudi takšnega tveganja in občasne negotovosti.«
valskih priložnosti, ki jih ponuja že čisto navadna vezana plošča. »Ne gre za velike količine, unikatni izdelki po naročilu so niša, ki jo lahko zapolnim. Tudi zato, ker mi je vsako naročilo v poseben izziv.«
Vsaka zamisel najprej kot okvirna skica zaživi na papirju. Potem jo prenese v računalniško obliko in nazadnje na les in v končni izdelek. Tako nastajajo stenske dekoracije, škatle, lično pohištvo, lestenci, ma-gnetki, obeski, nakit, lesene svečke kot alternativa klasičnim svečam, spominske tablice, darila za posebne priložnosti, tablice za vhodna vrata in vse, kar je mogoče vgravi-rati na nekovinske materiale.
»V glavi, a tudi na računalniškem disku imam zamisli in načrtov brez konca. Hkrati se zavedam, da ne gre za količino in raznovrstnost. Paradni izdelek, ki bo samo moj, z mojim jasnim podpisom in prepoznavnostjo, še iščem. A v poplavi naročil in zamisli z vseh vetrov to ni tako enostavno.«
Pohvale in priznanja za naj spominek
Izdelek, ki so ga tudi v strokovnih krogih zelo pohvalili, je Domen poimenoval Okrancljajek. Gre za lesene šablone v lični škatlici, namenjene posipu sladkornega prahu po sladicah. »Ta spominek je uporaben, lep in sporočilen. Njegove možnosti za nadaljnji razvoj in dodatno turistično promocijo so z izdelanim konceptom skoraj neomejene,« je bil navdušen etnolog dr. Jazen Bogataj. Okrancljajek se je uspešno izognil največjemu prekletstvu dekorativnih predmetov, in sicer temu da bi postal praholovilec. »Ta spominek je ena mojih povezav s področjem gostinstva in turizma. Koncept je uporaben za vsak logo, za vsak kraj, regijo, slaščičarno ali gostilno. V bistvu se mi zadeva sama po sebi ni zdela zadetek v polno. Priznanje je bilo za to še toliko lepša potrditev.« Trenutno si Domen razbija glavo, kako v sladkorno podobo spraviti prepoznavne
»Prodajo spodbujajo predvsem priporočila od ust do ust. Sicer pa mora vsak izdelek preživeti svoj ognjeni krst na trgu. Odziv na družbenih omrežjih ni vedno verodostojen. Nikoli ne moreš vedeti, ali ljudje zadevo všečkajo, ker jim je res všeč, ali te hočejo zgolj prijateljsko podpreti.«
podobe in vedute občine Šentjur. Zadeva vseeno ni tako enostavna. »Črte morajo biti dovolj široke, da sladkor ustvari odtis, celotna podoba mora biti jasna in prepoznavna. Stolp ljubezni je po teh merilih kar težko upodobiti. Ampak nisem še vrgel puške v koruzo,« se zasmeje.
Veduta planinskega gradu še v temi
Svojevrsten turistični biser, ki na svoje odkritje še čaka, je tudi Planina pri Sevnici. Kot pravi Domen, predstavljata življenje in delo na
PORTRET
29
skrajnem robu šentjurske občine pogosto izziv. Hkrati ponujata tudi velike priložnosti. »Žal je pršjača za zdaj vrhunec naše turistične ponudbe. Čeprav je ustvarjalnih in vsestransko sposobnih ljudi v teh krajih ogromno.« Odkar je končno odprta cestna povezava proti Sevnici, je res več prometa, je pa tudi več priložnostnih in drugih obiskovalcev. »Veduta Planine z gradom, ki se razpre z vrha ceste, je zame nekaj najlepšega. Žal je ponoči v temi. Ob tem, da je danes
osvetljena skoraj vsaka cerkvica na hribu. Da o drugih zgodbah z Ano Wambrechtsamer sploh ne govorim. Samo pameten način bi morali najti, da se z njimi izvijemo iz anonimnosti in vaške nepomembnosti.«
Domen je študiral v Ljubljani in se nekaj časa poslovno preizkušal tudi v Celju. Ugotovil je, da je Slovenija dovolj majhna, da si svojo delavnico lahko privošči tudi v domačem kraju. Ima pa takšna ureditev druge pasti. »Težko ločim zasebni in delov-
TURISTtCNA Z ZVEZA m SLOVt N JE
»Guzej je naša lokalna legenda, ki bi jo rad obeležil z Okrancljajekom. Ampak kaj je tisto, kar bi ga nezmotljivo predstavljalo? Spomin na dedove uprizoritve mi pred oči najprej prinese čevlje. Ker jih je Guzej nosil v rokah. Čevlji se obrabijo, podplati nog pa ne.«
ni čas. To je skoraj tako težko kot lastnim izdelkom postaviti ceno.« Glede na to, da je za večino njegovih
naročil rok izdelave »včeraj« in da marsikaj izdela za darila, njegove stranke pri tem niso pikolovske. Ker
so nekatere stvari pač neprecenljive. Tako kot darilo, ki ga je Domen za božič izdelal za svojo izbranko. Umetelno škatlico za kaligrafska peresa krasi napis, ki ga velja ponotra-njiti: »Sledi svojim željam, svojim sanjam ... Piši svojo zgodbo!«
Na drugi strani je Domen dodal šaljiv dodatek, ki naj ostane le njun. Ustvarjalna iskra, ki se vžiga v les, je lahko navdih za vsakogar med nami.
Foto: GrupA
30
ŽIVLJENJE V REGIJI
Nova raziskava revije Moje finance o življenju v slovenskih občinah
V naši regiji živijo najbolje v Nazarjah. In kje je najslabše?
Kako živimo v slovenskih občinah in kako živite v vaši občini? To že četrto leto, vsaj po statistični plati, raziskava revija Moje finance. Njeni raziskovalci so uporabili petdeset tisoč podatkov in tudi rezultate ankete. Kot glavne kazalnike so uporabili področja gospodarstva, prebivalstva, infrastrukture, zdravja in kriminalitete. K temu so dodali še 48 podkazalnikov.
12 najboljših občin v posamezni regiji
BRANEJERANKO
Na koncu so raziskovalci ugotovili, da živijo v naši državi najbolje občani Cerkelj na Gorenjskem. Tako je že tretje leto. Cerkljam sledita manjši gorenjski občini. In kje na našem območju živimo najbolje? Iz naše regije se je najvišje uvrstilo gospodarsko močno Nazarje, ki so letos
Top 10 občin z največjim deležem novih stanovanj, grajenih po letu 2005 (v %)
1.	Komenda (27,1)
2.	Škofljica (25,8)
3.	Dol pri Ljubljani (22,5)
4.	Benedikt (21,9)
5.	Race - Fram (20,1)
6.	Borovnica (19,2)
7.	Brezovica (18,9)
8.	Vodice (17,7)
9.	Tabor (17,2)
10.	Duplek (16,7)
Vir: Surs
na 34. mestu. Na 41. mestu jim sledijo Zreče in na 47. mestu Ljubno. Med prvo regijsko deseterico - torej med najboljšimi - so še Prebold, Solčava, Celje, Velenje, Vransko, Podčetrtek in Luče.
Štorske plače
V zadnji raziskavi revije Moje finance o življenju v slovenskih občinah izstopajo Štore po dveh podatkih. Po prirasti prebivalstva je namreč ta občina na prvem mestu v državi. Prav tako je med štirimi, kjer imajo najvišje neto plače v državi. V Štorah namreč znaša ta plača 1.197 evrov. »To lahko pripišemo dobremu gospodarskemu položaju naših gospodarskih družb, zlasti tistih, ki delujejo na območju nekdanje železarne. To so Štore Steel, Valji in še druge,« je komentiral podatek župan Miran Jurkošek.
Prirast prebivalstva v Štorah pomeni med drugim dodatne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja ter gradnjo novih stanovanj. V vrtcu so vsa leta zmogljivosti zasedene. »Domačini tega problema ne občutijo. Res pa je, da vsi otroci iz ostalih občin žal ne morejo biti sprejeti,« je povedal štorski župan. V šolah na Lipi ter v Kom-polah je dovolj prostora za vse učence.
Pomembna je tudi domača streha nad glavo. Župan opaža, da občani po stanovanjih povprašujejo. V Štorah gradi novo večstanovanjsko stavbo podjetje Žveplan. O stanovanjih še to: po raziskavi Mojih financ je med deseterico slo-
	Regijska uvrstitev (št. občin v regiji)	TOP občine v regiji/ uvrstitev na lestvici 212 občin	Povp. uvrstitev občin v regiji	Št. občin, uvrščenih med TOP 50 občin
1.	Gorenjska (18)	Cerklje na Gorenjskem (1.)	40,7	12
2.	Osrednjeslovenska (25)	Komenda (3.)	41,9	17
3.	Goriška (13)	Nova Gorica (23.)	62,5	5
4.	Obalno-kraška (8)	Koper (19.)	73,5	4
5.	Primorsko-notranjska (6)	Cerknica (24.)	77,5	2
6.	Koroška (12)	Slovenj Gradec (40.)	102	0
7.	Savinjska (31)	Nazarje (34.)	103,4	3
8.	J V Slovenija (21)	Trebnje (22.)	111,9	4
9.	Zasavska (4)	Litija (113.)	140	0
10.	Podravska (41)	Slovenska Bistrica (39.)	142	1
IG.	Posavska (6)	Krško (53.)	142	0
12.	Pomurska (27)	Murska Sobota (96.)	181,5	0
venskih občin z največjim deležem stanovanj, grajenih po letu 2005, Občina Tabor.
Najbolj varen je Rogatec
Slovenija je po mednarodni raziskavi med desetimi najbolj varnimi državami na svetu, kar premalo cenimo. In kako je z varnostjo v naši razmeroma varni državi po njenih občinah? Med desetimi slovenskimi občinami, ki imajo najnižjo raven kriminalitete v državi, so kar tri iz naše regije. Po raziskavi revije Moje finance je v naši regiji najmanj kriminalitete v občini Ro-
gatec, ki je na šengenski meji združene Evrope. Raziskovalci so med drugim upoštevali število obravnavanih tatvin in umorov ter število let kazni zanje. V raziskavi je bilo upoštevano obdobje treh let in to vse do novembra 2019.
»Glede na to, da živimo v obmejni občini s šen-genskim režimom, vpliva to po mojem mnenju tudi na varnost. Policisti so tu precej navzoči, zato marsikaj tistega, kar se dogaja drugod, pri nas ni,« je komentiral odlično uvrstitev Rogatca tamkajšnji župan Martin Mikolič. O zagotavljanju varnosti na šengenski meji imajo občani Ro-
Pogled na Kompole v občini Štore. Občina prednjači po neto plačah, ki so v državi med najvišjimi ter po prirasti občanov. (Foto: arhiv NT, Rosvita Jager)
ŽIVLJENJE V REGIJI
31
Top 5 občin, kjer je bilo največ ...
	Bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več)	Prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji	Novih primerov raka	Prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj	Prezgodnjih smrti
1.	Trnovska vas	Hodoš	Črna na Koroškem	Rogatec	Solčava
2.	Sveti Andraž v Slov. goricah	Sveti Jurij v Slov. goricah	Trnovska vas	Hrastnik	Osilnica
3.	Jezersko	Kostanjevica na Krki	Ribnica na Pohorju	Dobje	Muta
4.	Dobje	Dobrovnik	Vitanje	Lovrenc na Pohorju	Zavrč
5.	Podlehnik	Kuzma	Dolenjske Toplice	Cankova	Kobilje
Vir: NIJZ
Z našega območja izstopata v raziskavi Mojih financ tudi podatka za občino Dobje. Po boleznih, ki so povezane z alkoholom, je namreč ta občina na četrtem mestu v Sloveniji. Po številu prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj je celo še višje, in sicer na tretjem mestu.
gatca različna mnenja. Posamezne voznike jezi, da jih policisti na cesti ustavljajo. »Občani to sprejemajo različno, z različnimi občutki. Menim, da so se tega že navadili. To, da živimo ob meji, je pač treba sprejeti,« je še dodal župan Rogatca. Ta občina izstopa v raziskavi Mojih financ tudi po rekordnem številu prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj. V tem pogledu je namreč Rogatec na prvem mestu v državi.
Po novih primerih raka je na četrtem mestu v Sloveniji občina Vitanje.
Pa se vrnimo še h kriminaliteti in k najvarnejšim občinam v državi. Rogatcu, ki se je iz naše regije uvrstil najbolje, sledijo na zavidljivem osmem mestu Luče (takoj za njimi so uvrščene Nazarje). »K temu najbrž prispeva oddaljenost od večjih središč ter to, da se v kraju vsi poznamo. Zato kot kaže za različne nepridiprave nismo toliko zanimivi, saj so ti lažje prepoznani,« meni Ciril Rosc, župan zelo varnih Luč. V tej občini so se pred leti že pojavile večje tatvine, vendar so nato občani svojo lastnino bolj zavarovali.
Luški rekord
V Lučah izstopata po raziskavi Mojih financ še dva podatka. Ta zgornjesavinjska gorata občina je namreč po številu lokalnih cest na pre-
Najbolj zadolžene občine (v EUR/občana)
Gornji Petrovci	1.605
Solčava	1.188
Šentjernej
1.128
Kostel
987
Šentrupert
971
bivalca v državi na prvem mestu (na četrtem mestu je občina Bistrica ob Sotli). Luče so tudi med sedemnajstimi slovenskimi občinami, ki so nezadolžene. O teh dveh dejstvih smo že poročali.
In kako je mogoče usklajevati vztrajno izogibanje zadolževanju ter velike potrebe na cestnem področju? »Vsa leta je moje vodilo, da se občina naj ne zadolžuje. Denar za večje naložbe smo zato privarčevali. To velja tudi za športno dvorano, ki jo trenutno odpiramo,« odgovarja luški župan Ciril Rosc. Lučani so zanjo varčevali več let. In kako je s cestami? Za asfaltiranje svojega rekordnega števila cest ima občina strategijo, po kateri je določeno, kdaj bo katera cesta prišla na vrsto. Pred leti, ko je bilo mogoče sofinancirati ceste z evropskimi sredstvi, je občina poskrbela za več večjih naložb. Zadnja leta asfaltira po več kilometrov cest na leto. Med njimi so bile tudi tiste, ki so jih poškodovali naravne nesreče ter težki tovornjaki, ki so odvažali
les. Iz naše regije so Luče edina občina, ki ni zadolžena.
Raziskovalci revije Moje finance so ugotovili, da so v Sloveniji med najmanj sosedsko povezanimi občani Izole, Cerknega, Idrije, Celja, občine Hoče-Slivnica in Ljubljane. Na lestvici 212 občin se je Celje uvrstilo na 61. mesto, kar je tri mesta pred Velenjem.
Solčavska smrtnost
Soseda nezadolženih Luč je občina Solčava, ki je - za razliko od njih - druga najbolj zadolžena slovenska občina. Na prebivalca znaša njen dolg 1.188 evrov. Občina ima le petsto prebivalcev ter je najredkeje poseljena slovenska občina.
»Podatki o zadolženosti so vezani na število prebivalcev. Kot najredkeje poseljena občina imamo težave zaradi sofinanciranja naložb,« je povedala županja Katarina Prelesnik. »Vemo, da povprečnina v občinskih proračunih ne zadošča niti za delovanje lokalne skupnosti, kaj šele za vlaganje v naložbe,« je dodala.
Občina se je v preteklosti zadolžila za naložbo v šolo in turistično javno infrastrukturo. V zadnjih letih je občina asfaltirala približno štiri kilometre cest, zgradila pločnik v vasi Solčava, uredila tamkajšnje parkirišče ter poskrbela za vodovoda v Solčavi in Logarski dolini. To je omogočilo zadolževanje.
Občina Solčava je po številu prezgodnjih smrti v Sloveniji na prvem mestu. Na drugem mestu je po zadolženosti na prebivalca. Kljub oboje-u, se je občina uvrstila na 56. mesto v državi. (Foto: arhiv NT, GrupA)
Slovenija
342
Viri: ministrstvo za finance, Surs, Moje finance, op.: leto 2018
■ I •	v •	• •• v • •
In kje v naši regiji živimo po ugotovitvah revije Moje finance najslabše? Med 212 slovenskimi občinami se je iz naše regije najslabše uvrstilo Kozje in to na 205. mesto. Na 194. mestu je Rogatec, na 192. mestu so Radeče, na 191. mestu je Bistrica ob Sotli ter na 170. mestu Laško.
V raziskavi Mojih financ Solčava posebej preseneča po rekordnem številu prezgodnjih smrti v državi. »Prihodnosti se kar bojim, saj je primarno zdravstvo čedalje bolj na plečih občin. Sedanja organiziranost nujne medicinske pomoči ne zadošča. Ze ena sama nesreča nas lahko uvrsti visoko,« odgovarja solčavska županja. Na našem območju je Solčava občina, ki je od sedeža nujne medicinske pomoči najbolj oddaljena. K tem podatkom je treba dodati, da se je na zadnji lestvici 212 slovenskih občin, kjer ljudje na splošno najbolje živijo, Solčava uvrstila visoko. Uvrščena je namreč na 56. mesto.

Vir: Moje finance
Celotno lestvico 212 slovenskih občin, vključno s celotno trideseterico iz naše regije (z naslovom »Kje v Sloveniji se najboljše živi?«), si je mogoče ogledati v tiskani obliki v reviji Moje finance ali na njeni spletni strani: https://mojefinance.finance.si/.
Iz občine Luče, ki je med vsemi na našem območju edina, ki ni zadolžena. Občina je po številu lokalnih cest na prebivalca na prvem mestu v državi. (Foto: arhiv NT, BJ)
32
PORTRET
Mojca Stopar, ena od najzaslužnejših prostovoljk minulega leta
»Nikomur ne bi smelo biti nerodno priti po pomoč«
»Znanja o demenci je vedno več, a nikoli dovolj.« Tako pravi Mojca Stopar, predsednica Spominčice Šentjur in ena od prejemnic plakete za najzaslužnejše prostovoljce minulega leta, ki jo podeljuje Državni svet Republike Slovenije. Plaketa je zanjo osebno priznanje. Hkrati po njenih besedah pomeni, da ljudje opazijo, da v Spominčici delajo dobro in da se trudijo za druge. Društvo je za mnoge, ki se soočijo s to boleznijo tisočerih obrazov, namreč prva rešilna bilka. Pomaga jim odgovoriti na vprašanja o tem, kako živeti z obolelim, kako mu pomagati in kako pomagati sebi.
TINA STRMCNIK
Ko so zdravniki pri njeni mami potrdili diagnozo alzheimerjeve demence, Mojca Stopar o bolezni, ki ji mnogi rečejo kar epidemija sodobne družbe, ni vedela skoraj nič. »Jasno mi je bilo samo to, da mama zaradi bolezni pozablja. O tem, kako živeti s takšnim človekom in kako mu pomagati, nisem imela pojma.«
Od leta 1984 je zaposlena na neo-natalnem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Ko se ji je zaradi mamine
demence podiral svet, je prav od svoje tedanje nadrejene Zlate Felc, dr. med., izvedela, da na celjskem obstaja društvo, ki bolnikom in njihovim svojcem nudi pomoč pri lajšanju posledic omenjene bolezni. Felčeva je združenje, ki deluje na področju celotne zahodnoštajerske pokrajine, njegov sedež pa je v Šentjurju, ustanovila leta 2008.
Mojca Stopar se je najprej pridružila skupini za samopomoč, začela je obiskovati predavanja.
Izvedela je, kako naj komunicira s svojo mamo, in dobila dragocene nasvete o tem, kam naj se še obrne po pomoč. Njeni mami se je stanje slabšalo izredno hitro. Družina je pomoč najprej poiskala v dnevnem centru Doma ob Savinji Celje. Ko ji ni mogla več zagotavljati ustrezne 24-urne oskrbe, se je odločila za nastanitev v domu. Raznolike obraze demence je tam spoznavala ob domskih zdravnikih, medicinskih sestrah, negovalcih, socialnih delavcih. Za obravnavo osebe z demen-
Stvari, ki so bile zanjo nekoč povsem samoumevne, so v trenutku postale neizvedljive. »Opazili smo spremembe pri osebni higieni. Težave je imela, ko je odšla v trgovino, kjer je pozabila stehtati sadje ali zelenjavo. Drugače je začela dojemati denar. Če v denarnici ni imela sto evrov, se ji je zdelo, da je brez denarja. Ljudi je prosila, naj ji na bankomatu vpišejo njeno osebno številko za bančno kartico.« Vse to so bili znaki, da se z njo nekaj dogaja in da povsem sama ne more več skrbeti zase.
»Zelo boleče je, ko je treba staršem povedati, da bodo morali v dom. Moja mama je na začetku bolezni sama ugotovila, da se z njo nekaj dogaja. Nekega dne je sama prišla z idejo, da bi rada šla v dom, in je prostovoljno podpisala prošnjo. Soglasje je od ljudi z demenco sicer marsikdaj težko pridobiti.«
»Zdravniki družinske medicine imajo vedno več znanja o demenci in lahko predpišejo zdravila, ki lahko upočasnijo razvoj bolezni ob njenih zgodnjih znakih. Nekoč je bilo treba najprej k specialistu. Samo za to, da je oboleli prišel do nevrologa, je bila čakalna doba dve leti. Preden je dobil diagnozo, so lahko minila tudi tri leta. Dragoceni čas je bil tako izgubljen.«
co je namreč potrebno sodelovanje celotne domske ekipe zaposlenih.
Ko človek ni več, kar je bil
Demenca ljudem jemlje spomine in sposobnost mišljenja. Ob tem svojci vedno težje razumejo obolelega, kar je na svoji koži izkusila tudi Mojca Stopar. Njena mama je bila nekoč zelo vesela in pozitivna oseba. Ko je bila stara 65 let, se je njena osebnost začela spreminjati.
Sogovornica je pojasnila, da je vedno težje komunicirala s svojo mamo, ta se je vse težje vključevala v družbo. Ni se več znala pogovarjati s prijateljicami. Slednje so opazile, da je njihova nekdanja družabnica postala nekoliko drugačna. Svojci so jim pojasnili, da ima demenco, vendar prijateljice dolgo niso zdržale ob njej. Motila jo je tudi gneča, zato je bila ob obisku trgovine, kina ali kopališča nesrečna. Najbolj zadovoljna je bila, ko je bila sama
»Ljudje si nočejo priznati, da je z njimi nekaj narobe. Ko so še dokaj dojemljivi in je še pravi čas, da bi obiskali zdravnika, z obiskom odlašajo.«
v svojem svetu in kadar je bila v bližini svojih domačih.
Vsaka razbremenitev je dragocena
Demenca spremeni obolelega, izdatno vpliva tudi na življenje njegovih svojcev. Mojca Stopar je takrat razmišljala predvsem o tem, kako naj uredi svoje življenje in skrb za mamo tako, da bo lahko ob tem karseda normalno opravljala svoje obveznosti. Velikokrat je občutila občutke nemoči, saj mami ni mogla nečesa dopovedati, tudi če je stavek ponovila desetkrat. Če je kdaj izrekla kakšno težko besedo, je takoj občutila krivdo, da bi morala zbrati več potrpljenja. »Za človeka z demenco bi morali skrbeti trije ljudje, da bi lahko normalno živeli in delovali. Za enega samega človeka je breme res veliko.«
Uteho je iskala v tem, da se je skušala kdaj posvetiti le sebi. Zato se je, ko je bilo doma težko, vpisala v program višje strokovne šole v Ekonomski šoli Celje in diplomirala kot organizatorka socialne mreže. Čeprav je sedela na predavanjih, je bilo to nekaj za njeno dušo, ob tem se je sprostila. »Vsaka minuta, ko nekdo drug pogleda na >tvojega< človeka, pomeni zelo veliko. Dokler je mama živela doma, sva se v skrbi zanjo izmenjevala z bratom. To je bila dragocena pomoč, saj sama kot medicinska sestra delam na tri izmene.«
»Starejši se demence bojijo. Mladih, dokler se s to boleznijo ne soočijo, o njej ne zanima popolnoma nič. Ko se težava pojavi, pričakujejo, da bodo vso pomoč dobili v petih minutah.« Tako meni Mojca Stopar, predsednica Spominčice Šentjur.
PORTRET
33
Spominčica Šentjur letno pripravi vsaj deset predavanj za svojce z demenco. Najprej so na predavanjih odgovarjali predvsem na vprašanja o tem, kaj je demenca, kakšne vrste bolezni obstajajo in kakšno je njihovo zdravljenje. V zadnjem času na predavanjih osveščajo predvsem o tem, kako naj svojci pomagajo sebi, da lahko kljub skrbi za bolnega živijo čim bolj normalno.
Mojca Stopar
je predsednica Združenja za-hodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur in ena od prejemnic plakete za najzaslužnejše prostovoljce minulega leta, ki jo podeljuje Državni svet Republike Slovenije. Prosto-voljstvu je predana že več kot desetletje. Zaposlena je kot medicinska sestra na neonatalni enoti Ginekolo-ško-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. »Mislim, da imam eno lepših del v bolnišnici, saj delam z novorojenčki in mamicami. Je pa delo tudi naporno, saj je treba mamicam veliko svetovati, jim pomagati tudi pri dojenju. Rada hodim v službo, s sodelavci zelo dobro sodelujemo.« Prosti čas posveča potovanjem po svetu, druženju z vnukom in preživljanju časa v naravi.
Čustva so pot do srca
Je bilo Mojci Stopar pri skrbi za mamo kaj lažje, saj sama izhaja iz medicinske stroke? Pojasnila je, da se je morda lažje znašla v zdravstvenem sistemu, ko je iskala ustrezno pomoč. »Včasih je treba biti vztrajen, ko skušaš zdravnikom razložiti, v čem je bistvo težav z obolelim. Najbolj pomembno je to, kar imaš v lastni glavi. Kot svojec moraš sprejeti človeka z demenco, moraš ga poznati in ga skušati razumeti. Izredno pomembno je, da se naučiš komunicirati z obolelim tako na verbalni kot na neverbalni ravni.« Dodala je, da oboleli namreč zelo dobro opazujejo, prav tako zelo močno občutijo. »Kakor hitro z
Mojca Stopar opaža, da so mnogi do tega, da bi se pogovarjali v skupini, sicer še vedno zadržani. Kot pravi, smo ljudje različni in nekaterim je o svojih stiskah težko spregovoriti pred neznanci. A ko bolezen napreduje, se težave le še poglobijo. Kar naenkrat je treba potegniti odločnejše poteze ... Zato predsednica Spominčice Šentjur svetuje, naj se posamezniki, ki pri svojcih opazijo morebitno demenco, z njimi čim prej odpravijo k zdravniku. Če jih za obisk zdravnika težko prepričajo, se lahko v ambulanto na primer odpravijo, da bi se pogovorili o krvnem tlaku, kasneje pa rečejo še kakšno besedo o demenci. Kakor hitro svojci navežejo stik s Spominčico, jih
»Ljudje z demenco so na začetku bolezni zelo dejavni. Imajo ogromno energije, z njimi je treba na sprehod na zrak, treba jih je motivirati, da se čim bolj gibajo. A zato tudi svojci potrebujejo energijo in čas.«
»Moja hči je imela z mojo mamo, ki jo je klicala >nanika<, zelo pristen odnos. Ko je babica zbolela, je bila vnukinja stara 20 let. Bolezen je zelo dobro razumela in mi je bila v veliko pomoč. Ob koncih tedna sta se družili. Mlajši otroci demenco pri starih starših seveda težje razumejo.«
obrazno mimiko pokažeš, da se ti zdi starš malo raztresen ali zmeden, te slednji takoj vpraša, zakaj se jeziš nanj. Pa čeprav si popolnoma tiho.«
Ko se bolezen slabša in oseba z demenco postane nepomična in ne more govoriti, jo spet lahko dosežemo predvsem na čustveni ravni, je pojasnila predsednica Spominčice Šentjur. Zelo pomembni so dotiki, nasmeški, dobra volja, dober namen in očesni stik. »Tudi ko človek lahko še samo leži in gleda v prazno, vidiš, da se mu ob takšnih gestah nasmejijo oči. Še zdaleč ne velja, da se človek več ničesar ne zaveda.«
Če breme deliš, se
razpolovi
Vsi člani Združenja Spominčica delajo prostovoljno, pri svojem delu izhajajo iz lastnih izkušenj. S tem, ko jih delijo, je vsakemu od njih nekoliko lažje. Nekateri svojci najprej le pokličejo po telefonu, pogovor jim zelo veliko pomeni. Sčasoma se morda opogumijo, da se pridružijo predavanjem ali skupini za samopomoč. Povedo, kako so doma rešili kakšno težavo.
skuša to društvo usmeriti na pravi naslov, kjer lahko poiščejo dodatno pomoč.
Mnogi bolni v družbi
prezrti
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji približno 33 tisoč ljudi, ki imajo demenco. Sogovornica je prepričana, da je obolelih še precej več. S to boleznijo je namreč še vedno povezana stigma. Mnogi svojci se sploh na podeželju bojijo govoriti o tem, da se s starši nekaj dogaja. »Nikamor jih ne želijo peljati. Ker demenca pomeni spremembo osebnosti, je ljudi strah, da bi cela vas govorila o tem, da so njihovi starejši »zmešani.« V mestu se ljudje lažje spopadajo z demenco, lažje se pogovarjajo o njej in za svojce naredijo več.« Dodala je, da pod okriljem domov za starejših vznikajo centri za krepitev spomina. Prostovoljci ponekod vzpostavljajo družabni-štvo, skupaj z obolelimi prebirajo časopise, gredo na kavo ali na sprehod. Na podeželju je zanimanja za takšne oblike pomoči manj.
V naši državi je marsikaj dobrega, kljub temu si svojci obolelih želijo
nekaj sprememb, opaža sogovornica. Čakalna doba za pomoč na domu v nekaterih občinah znaša tudi več kot pol leta. Velikokrat ljudje nimajo denarja, da bi lahko plačali za pomoč na domu, dodatek za pomoč in postrežbo ne zadošča. Nekateri ljudje z demenco pogosto živijo v povsem neprimernih razmerah, socialne službe pa tega dolgo ne opazijo. Stoparjeva ocenjuje, da je med nami mnogo obolelih za demenco, a okolica zanje preprosto ne ve. »Sama bi zagotovo opazila, kaj se dogaja v sosednjem stanovanju. A marsikdo se zanima le zase,« je pojasnila. Mnogo stisk bi lahko preprečila medsosedska pomoč, dobrodošel program je projekt Starejši za starejše, ki ga izvaja Zveza društev upokojencev Slovenije. Svojci obolelih precej pričakujejo tudi od Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga država sprejema že 17 let. Kadar se ljudje ne znajdejo ali bi radi dobili odgovore na svoja vprašanja, so še kako pomembna združenja, kot je Spominčica. »Prav je, da ljudje čim prej pridejo po pomoč. Nikomur ne bi smelo biti nerodno, da potrka na vrata ali pokliče na telefon in se pogovori o svojih težavah. Obolelim je treba priti nasproti, saj ljudje z demenco sami ne bodo prišli po pomoč.«
Težek položaj
za vse
Mojca Stopar si želi tudi več tenkočutnosti zdravstvenega osebja, ki včasih s svojimi izjavami o starejših ter o tem, da se jim zaradi starosti ne splača pomagati, vrtajo rane v srce svojcev. Marsikdaj neprimeren odnos posameznikov po krivici slabo luč vrže na ves sistem, je poudarila.
Skrb zbujajoče se ji zdi še, da v Sloveniji potrebujemo ogromno dodatnih postelj za nujne sprejeme v dom. Zaposleni v domovih so vedno bolj obremenjeni, saj je
»Demenca je bolezen tisočerih obrazov, tako bolnik kot skrbnik jo doživljata po svoje.«
nove sodelavce težko pridobiti ali odhajajo v tujino. »Kljub temu da bolničarji opravljajo delo, vredno vsega spoštovanja, delajo za minimalno plačo. Ni jih dovolj. Država bo morala odgovoriti na te dileme, saj se bo sistem slej kot prej zrušil.«
Kljub temu da imajo domovi za starejše sami kopico težav, so odprti za sodelovanje. Dom starejših Šentjur tako društvu, ki mu predseduje sogovornica, nudi prostore za delo. Dom gosti tudi predavanja, ki jih prireja Spominčica. Velikokrat predavajo prav zaposleni iz hiše in njihove predstavitve ponavadi pritegnejo največ zanimanja.
Pomembno je skrbeti
zase
Natančnih vzrokov za demenco še ne poznamo. Strokovnjaki v boju proti tej bolezni svetujejo zdrav življenjski slog. To pomeni, da se veliko gibamo, se zdravo prehranjujemo, se izogibamo razvadam. Svetujejo tudi, naj si omislimo domačo žival ter veliko plešemo in pojemo. Dobro je, da treniramo svoj spomin, tako da rešujemo križanke in druge miselne igre ali da se učimo tujih jezikov. A tudi vse to ni zagotovilo, da se nas bo demenca izognila, je pojasnila predsednica Spominčice Šentjur. »Moja mama je pri 50 letih odšla na Švedsko in se je v letu naučila tekoče govoriti in pisati Švedsko. Trenirala je možgane, a vendar ji to ni pomagalo. Enostavnega pravila ni. Zaradi demence sta na primer zbolela Ronald Reagan in Albert Einstein.«
Sogovornica je prepričana, da tudi stres in naravnanost družbe, ki od človeka pričakuje neizmerno učinkovitost, nista dobra popotnica za staranje. Odkar je sama spremljala mamino bolezen in je zgodbe številnih svojcev in obolelih spoznala v Spominčici, se je naučila, da jo še tako velik pritisk ne vrže iz tira. Včasih je dovolj že nekaj vdihov, da na težavo pogleda z druge strani. Spet drugič zapre oči in si privošči minuto meditacije, da se čustva pomirijo. Še vedno se odzove na razburkane valove življenja, vendar vanje skoči mnogo manj silovito, kot je to počela nekoč.
Foto: SHERPA

»Mnogi o svojih stiskah težko spregovorijo pred neznanci. Spet drugi lahko o težkih osebnih zgodbah odprto
govorimo.«
34
FOTOREPORTAŽA
Potujoča misijonska razstava na ogled tudi v Celju
Še vedno najprej blažilci humanitarnih stisk
Prvi kamen v bogato slovensko misijonsko tradicijo je položil Odorik Mattiuzzi. Kot frančiškan je šel evangelij oznanjat na daljno Kitajsko že leta 1327. Danes je po vsem svetu približno 50 slovenskih misijonarjev. Pregledna razstava z njihovimi spominki z vseh koncev sveta je te dni odprta v avli doma Župnije sv. Jožefa nad Celjem.
SAŠKA T. OCVIRK
Misijonarji opravljajo izjemno delo, ki bistveno presega zgolj pastoralno dejavnost. V številnih najbolj oddaljenih in od civilizacije pozabljenih krajih so pogosto edini, ki učinkovito skrbijo za šolanje otrok, socialno pomoč ljudem in vsaj osnovno zdravstveno oskrbo. Razsežnost tovrstnega huma-
nitarnega prispevka prikazuje tudi potujoča razstava. Na panojih so predstavljeni vsi slovenski misijonarji. Od začetka 14. stoletja do danes jih je po svetu delovalo več kot šeststo. Malokateri narod ima v svoji zgodovini tako bogato dediščino kot Slovenci. Pridih eksotičnih dežel, kjer so službovali
in še vedno službujejo, na razstavi obujajo različni predmeti, ki so jih v misijonsko središče prinesli v vseh teh letih.
Kot uvod v odprtje razstave so mladi s hriba ponovili letošnjo božičnico, ko so izvrstno uprizorili Tomčev Slovenski božič. V nadaljevanju je gostitelj Jože Planinšek k nago-
voru povabil karizmatičnega slovenskega misijonarja z Madagaskarja Toneta Kerina. Doživeta in ognjevita predstavitev njegovega dela na četrtem največjem otoku na svetu je občinstvo navdušila.
Ob razstavi misijonsko središče zbira tudi sredstva za podporo misijonskemu delu po svetu. Trenutno so naši duhovniki, sestre in laiki še v Albaniji, Bocvani, Braziliji, Burun-diju, Etiopiji, na Japonskem, v Jordaniji, Kanadi, Kazahstanu, Kirgiziji, Kongu, na Kubi, v Ma-laviju, Mehiki, Mozambiku, Peruju, Rusiji, Ruandi, na Samoi, Slonokoščeni obali, v Turčiji, Ugandi, Ukrajini in Zambiji.
Foto: GrupA
Pogovor z misijonarjem Tonetom Kerinom je vodil župnik Jože Planinšek
	9" I
	" ; Ml
Vufc«,	M *
»mri i, j- 1	® ■] 8) j»
FOTOREPORTAŽA
35
36
REPORTAŽA
Rus pri Zlatorogu Stepan Dmitrijević Gontar bo letos dopolnil 18 let in še čaka na slovensko državljanstvo.
Trener Zlatoroga Robi Ribežl je skušal predramiti svoje varovance.
Atraktivni prodor je uspel Juretu Španu, ki je bil statistično gledano drugi najboljši igralec tekme. Zbral je devet asistenc.
Lokalni košarkarski derbi v dvorani Hruševec tokrat ni navdušil
Šentjurčani zdaj povezani in močni, Laščani se bodo zaprli v dvorano
Pred koncem oktobra so laski košarkarji v dvorani Tri lilije premagali šentjurske z 89:76. Zato so bili zelo optimistično razpoloženi pred gostovanjem v dvorani Hruševec.
DEAN ŠUSTER
Toda drugi lokalni derbi ni bil niti približno podoben prvemu. Spet se je sicer končal s prepričljivo zmago gostiteljev, ki je znašala kar 83:50. Po dvoboju začelja 1. slovenske lige je Šentjur na lestvici ušel Zlatorogu za dve zmagi. Hkrati je zmagal z višjo razliko, kot je izgubil v Laškem.
Ni več glasno
Trinajsti krog se je za-
čel že 17. decembra, ko so Hopsi na Polzeli na pleča položili (85:84) vodilno Primorsko iz Kopra. V soboto je Rogaška nepričakovano visoko, kar z 39 točkami razlike, klonila v Šenčurju. Terme Olimia so v Podčetrtku izgubile s Heliosom (78:86) in tudi po enajstem nastopu ostajajo brez zmage. V Šentjurju ni več glasnih navijačev. Šentjurski
vitezi in vodstvo kluba niso več na isti valovni dolžini. Starši mladih košarkarjev so marsikaj zamerili navijaški skupini, ki se je zelo izkazala na nekaj tekmah košarkaric Cinkarne Celje v dvorani Gimnazije Celje - Center. Morda bomo dočakali navijače naslednje generacije, ki bi bili vsekakor dobrodošli. Bučno navijanje je bilo nedvomno posebnost šentjurske dvorane.
Brez bele zastave v
Rogaško Slatino
Prvi del se je končal z 42:26, »rdeči« so v nadaljevanju še naprej garali v obrambi in zato je njihova
prednost le naraščala. Trener Aleš Pipan je povezal igralce v čvrsto celoto: »Moji igralci so se držali navodil, za zmago jim čestitam. Pot do nje ni bila lahka, čeprav je končna razlika visoka. Zla-torog je trd nasprotnik, zato smo morali garati v obrambi od prve do zadnje minute.« Šentjur bo v Rogaški Slatini gostoval v nedeljo: »Rogaška je absolutni favorit. Toda mi ne bomo pripotovali z belo zastavo. Nato bomo odigrali še morda pomembnejšo tekmo, v derbiju dna lestvice bomo gostili Podčetrtčane.« Pipan, ki je zamenjal Sašo Dončića, ni vplival na sestavo ekipe: »A fantje so iz pra-
vega testa, pridno trenirajo, so vodljivi in napredujejo iz dneva v dan. Žal nam je lahko za nekaj porazov, lahko bi bili še v igri za ligo za prvaka.«
Talleya zamenjal
Poyser
Ogorčen je bil trener Zlatoroga Robi Ribežl, v slačilnici jih je napel svojim varovancem: »Bili so premehki, v dveh četrtinah niso izpolnili bonusa osebnih napak. S takšnim pristopom ni možno zmagati v Šentjurju.« S Polzele je prišel Nik Dragan in že zaigral, iz Kanade je šele dan pred tekmo priletel Jalen Poyser, čigar oče je doma z
Jamajke, mama pa je z Zele-nortskih otokov, in srečanje spremljal s klopi. Kje pa se je »izgubil« Američan Zoran Talley? »On se je žal poškodoval in nas zapustil,« je pojasnil Ribežl. Ni skrivnost, da se je neprimerno obnašal, neupravičeno izpustil dva treninga in razlogov za nadaljnje sodelovanje ni bilo več. »Zdaj se moramo zakleniti v dvorano in delati na vso moč. Imamo dovolj časa, da spravimo ekipo v red. A tudi ta ne bo dovolj, če naši fantje ne bodo bolj srčni na parketu,« je malce skeptičen Ribežl, ki obenem upa, da bo prebudil svoje moštvo.
Foto: GrupA
REPORTAŽA
37
Nad predstavo zmagovalcev je bil očitno navdušen tudi Dušan Zalokar iz celjskega ZPO.
Morda je marsikdo pomislil, da je šlo za nogometno tekmo.
Američan Randall Dimitri Haynes (z žogo) je dosegel 14 točk in je bil drugi najučinkovitejši pri Šentjurju. Ob njem je rojak Kaleb Alejandro Joseph, ki je izstopal v moštvu Zlatoroga.
Šentjurski košarkarji vselej po tekmi pozdravijo svoje pristaše.
38
NAMIG ZA IZLET
V dvojezičnih Djekšah imajo dušnega pastirja iz Nigerije ter v Št. Tomažu iz Indije
idi tiste, ki smo viaen zelo veliko sveta, lepota Koroške ausuie. Gore, jezera, gozdovi, Kulturni spomei O Koroš
ministrici AngeliKi Mlinar. Poleg tega je veliko pozornosti namenjene tudi novemu celovškemu škofu Jože
■ V& .: i
1
io predi LorošKi Slovenec. In tudi idnii prazniki so lahko bili za marsikoga pi loznost za odKrivanie
o, ker 1020 sto let od Koro-■ga plebi
üs V i
ШШ
Ч тУ
"O
C №
L V,<
r.vr

■ iJNP
\
I i
iJ
■sv

!
Iz cerkve na Djekšah, kjer je župnijski upravitelj iz Nigerije. Stare podobe križevega pota imajo t", podpise v starinski slovenščini.
Iz današnjega časa je dvojezični napis »Jungschar - Katoliška ■ X otroška mladina«.

F-^v'V-
-

'< - ~2
L> V-
u t
J	i
/T-L
1
fcV' J
brrr
1
Tako sem si vzel čas med drugim za odkrivanje Djekš (Diex), najsevernejše slovenske vasi, ki je trinajst kilometrov severneje od mesteca Velikovec (Voelkermarkt). Slikovite Djekše, ki so središče samostojne avstrijske občine, so na 1.200 metrih nadmorske višine. Celotna občina ima približno
osemsto prebivalcev. Vas je na razgledni legi, v njej so sedež občine, šola, župnijska cerkev, župnišče, gostilne, apartmaji ter precej novih hiš. Po turistični plati se Djekše rade pohvalijo, da so najbolj sončna vas v Avstriji, ki seveda privablja obiskovalce. Krona vasi je velika župnijska cerkev sv. Mar-
tina z dvema baročnima zvonikoma. Posebnost je povsem ohranjeno taborsko obzidje okoli cerkve, visoko pet metrov, z okroglima stolpoma. Na obzidju, ki je bilo postavljeno v 15. stoletju zaradi turških napadov, je celo postavljen lesen obrambni hodnik. Za zidovi je skrito vaško pokopališče.
Jarnikova Ostrovica
V Djekše sem se pripeljal po cesti, ki se odcepi v mestu Velikovec. Iz vasi sem nadaljeval na drugo stran, v dolino proti naselju Brueckl proti znamenitemu gradu Ostrovi-ca (Hochosterwitz). Slikovit grad je med najbolj znanimi
Pogled na koroški turistični izletniški »magnet«, na grad Ostrovica, ki ga opisuje prva slovenska zgodovinska pesnitev.
turističnimi točkami Koroške, manj znan je njegov pomen za slovensko kulturno zgodovino. »Oster vica nepremagana« je prva sloven-
ska zgodovinska pesnitev in opisuje obleganje tega gradu. Njen avtor je slovenski pesnik in jezikoslovec Urban Jarnik, ki je bil doma iz
je napisal Jarnik na začetku svoje pesnitve.
Posebnost gradu Ostrovica je, da je postavljen na daleč vidni sto petdeset metrov visoki skali. Nepremagljiv grad ima kar štirinajst obrambnih vrat, ki so ustavljala njegove zavojevalce. Po legendi naj bi Ostrovico v 14. stoletju oblegali vojaki tirolske vojvodinje Margarete Krivouste, ki so načrtovali, da bo branilcem zmanjkalo hrane. Slednji naj bi se rešili z ukano. Svojega zadnjega vola so namreč usmrtili ter ga vrgli k osvajalcem. To naj bi jih rešilo.
Dandanes turisti osvajajo Ostrovico bolj ali manj zlahka. Od leta 1993 celo z dvigalom v petindevetdesetih sekundah. Notranjost gradu je za turiste odprta od začetka aprila do začetka novembra. Zanimivo je, da je Ostrovica v lasti grofovske rodbine Khevenhueller neprekinjeno od daljnega leta 1561. Rodbina ima na svojo srečo že šestnajst generacij tudi moške potomce. Zadnja leta vodita Ostrovico sedanji grof Johannes in grofica Lelia.
S pobočja nepremagljivega gradu Ostrovica, ki je že pol tisočletja v lasti plemiške družine Khevenhueller.
NAMIG ZA IZLET
39
Stoletnica plebiscita
Na Koroškem lahko spoznamo po napisih na nagrobnikih pokopališč tudi narodnostni značaj nekega kraja. Djekše, ki so na pobočju Svinške planine (Saualpe), so bile pred koroškim plebiscitom večinoma slovenska vas.
Letos mineva sto let od usodnega koroškega plebiscita, ko so tamkajšnji prebivalci večinoma glasovali za priključitev k Avstriji namesto k Jugoslaviji. V Djekšah, takrat izrazito slovenski vasi, jih je glasovalo za zadnjo malo več kot tretjina. Nekaj let pred plebiscitom, leta 1910, je bilo nemško govorečega prebivalstva le 12 odstotkov. V enem stoletju so Slovenci skoraj povsem izginili, saj jih je bilo med popisom pred dvema desetletjema komaj še 6,8 odstotka. Pred vasjo in za njo ni nobenega dvojezičnega napisa Djekše.
Občino vodi župan Anton Napetschnig (Napečnik) iz po-
litične stranke svobodnjakov, ki je Slovencem od nekdaj izrazito nenaklonjena. »Sončna občina«, kot se predstavljajo Djekše, tako ni za vse svoje prebivalce enako sončna.
In koliko je še vidne slovenščine v tej vasi? Na vaškem pokopališču je še komaj kakšen nagrobnik z napisom v slovenščini. Starejše nagrobne plošče župnikov so izključno v slovenščini, leta 2000 umrlemu župniku Markitzu pa so postavili dvojezični napis. Slike križevega pota v notranjosti cerkve so še vedno v slovenščini, in sicer v njeni starinski obliki. Na primer: »Jezus tretjokrat pod križem pade.« V notranjosti cerkve so trenutno razstavljene risbe najmlajših prebivalcev Djekš, obiskovalci pa so ob njih lahko pozorni na napis v
slovenskem jeziku: »Katoliška otroška mladina.«
Slovenski katoliški duhovniki na Koroškem že od starih časov predstavljajo glavno oporo slovenstva, ki ji niso mogli priti do živega niti najhujši nemški nacionalisti. Dandanes vodi župnijo Djekše temnopolt župnijski upravitelj Ephraim Osi-nakachukwu Nwaohiri iz Nigerije. Predlani je nadomestil
ki naj bi imel težave zaradi neupoštevanja dvojezičnosti v dješki cerkvi. In svobodnjaški župan Napetschnig je Afričanu ob prihodu javno zaželel, »da bi čim prej povsem obvladal nemščino ...« Kaj pa slovenščino, gospod župan?
Na koroških pokopališčih je mogoče prepoznati, koliko je določen kraj še slovenski. Na Djekšah ostajajo nagrobniki nekdanjih dušnih pastirjev v slovenskem jeziku.
Djekše so izjemne že zaradi povsem ohranjenega obrambnega obzidja, ki je domačine varovalo pred napadi Turkov. Na njem je mogoče videti celo lesen obrambni hodnik.
Razgledna Štalenska gora
Od gradu Ostrovica sem se odpravil v smeri proti jugu, in sicer proti dvajset kilometrov oddaljenemu Celovcu. Ob tej poti je še ena čudovita točka, to je Štalenska gora, po nemško Magdalensberg (na 1.059 metrih nadmorske višine). Na čudovit zimski dan, obdarjen s soncem, je bilo na vrhu veliko izletnikov iz bližnje koroške prestolnice. Vrh kronata velika gotska cerkev in »Hiša na
vrhu gore« družine Skorianz. Ta ima v kmečkem slogu urejeno restavracijo ter prenočišča. Od Škorjančevih je bilo daleč naokoli mogoče videti koroške in naše gore, ki so se kopale v zimskem soncu. Pogled je segal od Ojstrice in Obirja do Triglava in Dobrača, od Podjune čez Rož do Zilje. Za Celovčane in druge obiskovalce je gora zlahka dosegljiva, saj je do vrha urejena asfaltirana cesta.
Na vrhu razgledne Štalenske gore, kjer sta gotska cerkev in gostišče Skorianz.
Izjemno lepa Štalenska gora nad Gosposvetskim poljem je pomembna po več plateh. Domačini v tej občini pravijo, da živijo v prvi prestolnici Koroške. O bogati zgodovini Štalenske gore namreč pričajo arheološki ostanki, ki jih hrani tamkajšnji muzej. V času Keltov je bilo tam mesto Noreja. Ostanke nekdanjega rimskega naselja, enega od velikih arheoloških najdišč vzhodnoalp-skega prostora, si je mogoče ogledati v Arheološkem parku Štalenska gora. Za Slovence je pomembno tudi, da je bilo v
starih časih na vrhu gore svetišče Karantancev.
In kako je s Slovenci v občini Štalenska Gora / Magdalensberg, ki jo vodi socialdemokratski župan Andreas Scherwitzl? V začetku 20. stoletja so bile vasi severno od Celovca, kjer je na Gosposvetskem polju zibelka slovenstva, še skoraj povsem slovenske ali dvojezične. V Št. Tomažu / St. Thomas am Zei-selberg, ki je danes vključen v občino Štalenska Gora, je bilo leta 1910 ustanovljeno Slovensko prosvetno društvo Edinost. Dve leti pozneje je bil zgrajen še
kulturni dom, delovali sta tudi Hranilnica in posojilnica Št. Tomaž. Po nacistični zasedbi Avstrije je bila slovenščina prepovedana, nekatere slovenske družine so bile pregnane. Po vojni so bili v župniji slovenski in dvojezični obredi opuščeni. Zaradi pomanjkanja duhovnikov vodi zadnji dve leti Župnijo Št. Tomaž kot upravitelj duhovnik Jeevana Babu Kosanam, ki se je priselil iz Indije.
S Štalensko Goro so povezani nekateri bolj ali manj znani Slovenci. Od tam izhaja jezikoslovka in literarna
zgodovinarka dr. Katja Sturm Schnabl, predavateljica dunajske univerze, ki je doktorirala prav na temo narečja Celovškega polja. Za svoje delovanje je prejela avstrijsko zlato državno odlikovanje. Iz občine Štalenska Gora izhaja tudi dolgoletni predsednik celovške Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm. Tam je doma tudi dr. Bojan Ilija Schnabl, ki je med drugim napisal knjigo Magnolije in tulipani - Pripovedi in resnične pravljice s Celovškega polja.
40
VRTNARIMO
Pustimo domišljiji prosto pot
ГЧ	...	V	V g	■
Pozimi je cas za načrtovanje
Je tudi vas ob prebiranju vrtnarskih priročnikov, revij ali pri listanju katalogov zamikalo, da bi se to leto na vaši okenski polici namesto običajnega cvetja bohotili ananasov žajbelj, limonska trava ali cimetova bazilika? Najboljše pri tovrstnih idejah je, da se klasičnemu cvetju ni treba povsem odpovedati.
MARJETKA R. LESJAK
Vrtnarji te dni, ko je praznični vrvež mimo, že razmišljamo o zasaditvah cvetličnih korit, posod, a tudi zelenjavni vrt že izrisujemo za novo vrtnarsko sezono. Pri tem so nam v pomoč številne računalniške aplikacije, kjer vnesemo kvadraturo vrta in spisek želenih
vrtnin. Računalniški program potem sam ob upoštevanju dobrososedskih odnosov med rastlinami izdela setveni načrt. Tisti pa, ki bolj zaupajo lastnemu znanju in izkušnjam, vzamejo v roke papir, izrišejo vrt in vrtnine, ki jih želijo pridelati. Ce kdaj,
lahko privoščimo obilo sanjarjenja.
Bolj ambiciozni vrtnarji ta čas na vrtovih še pobirajo brstični ohrovt, rdeči radič, motovilec in črni koren. Tisti, ki imajo rastlinjake, imajo na voljo še zimsko solato. Vsi, ki so spravili sadje in zelenjavo v kletne prostore, morajo pridelke redno pregledovati in sproti odstranjevati morebitne obolele plodove, da bi preprečili okužbo zdravih.
Pod zaščito smrekovih vej ali zimskega vrteksa, če ste seveda pravočasno poskrbeli za to,
mi nabirate peteršilj, timijan, rožmarin. Iz vrta lahko izko-pljete tudi del drobnjaka in ga posadite v lonec. V notranjih ogrevanih prostorih bo kmalu na novo odgnal. V lonce ali skodele lahko posejete seme kreše in krebuljice. Postavite jih na ogrevano okensko polico in pridelek boste lahko želi prav kmalu.
Ob hudem mrazu zunaj ne moremo delati. Ko ni premrzlo, že lahko obrezujemo lesnate rastline. Krošnje starih dreves razredčimo in pomladimo. Večje rane je priporočljivo premazati s cepilno smolo ali z voskom, da pre-
prečimo okužbe ranjenega dela. Povsem pri tleh lahko odrežemo tudi stare poganjke pri ribezu.
Rastline, ki jih prezimujemo v kleteh ali zimskih vrtovih, bodo hvaležne, če jim bomo
ob kakšnem toplejšem dnevu privoščili svež zrak. Koreninska gruda teh rastlin naj ne bo nikoli mokra, a tudi povsem izsušiti se ne sme. Uvele in bolne liste sproti odstranjujemo.
Iz katalogov si lahko izberete tudi kakšno redkejšo vrsto cvetače, bučk, paradižnika, jajčevcev, dišavnic ... (Foto: GrupA)
PODLISTEK / BUKVARNA
41
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Priscilla Cogan: Stara pajkovka
Rojstna hiša Franca Skaze v Šmarju pri Jelšah pred obnovo okoli leta 1870 (spredaj Skazova hiša pred prenovo, v sredini Skazovi hlevi za konje in poslopja za poštne kočije, ki jih je potreboval za prevažanje pošte, na koncu sodna palača).



• • T-

t i Л
sv O;
Franc Skaza, šmarski domoljub in mecen
Franc Skaza z ženo
www.kamra.si
'kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
(1838-1892)
(1)
Franc Skaza se je rodil 11. februarja 1838 v Šmarju pri Jelšah kot tretji otrok Franca Jakoba Skaze in Johanne, rojene Vodopivec. Že v mlajših letih je oče Francu vcepil izjemen odnos do slovenstva, saj je bil izredno narodnostno zaveden in politično dejaven.
Po velikih spremembah, ki jih je prinesla marčna revolucija v letu 1848, in pričakovanju Slovencev o Zedinjeni Sloveniji je mlademu Francu ozavestil pomen teh sprememb v obrambi pred germanizacijo. Po očetovi smrti se je Franc odločil nadaljevati uresničevanje očetovih ciljev na področju narodnega buditeljstva.
Veleposestniška
družina Skaza
Družina Skaza je prišla iz Celja v Šmarje pri Jelšah okoli leta 1800. Georg in Anna Skaza sta kupila posestvo z gostilno na naslovu Šmarje pri Jelšah 20. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, Franc Jakob in Josefa Anna.
Posestvo z gostilno je po očetu Georgu podedoval Franc Jakob Skaza, rojen 15. februarja
1808, ki si je ustvaril družino z ženo Johanno. Posel v gostilni ob pomembni prometni cesti Celje-Šmarje-Rogatec je cvetel. Franc Jakob Skaza je bil izredno narodno zaveden in politično dejaven. V letih od 1845 do 1848 je bil šolski nadzornik šmarske ljudske šole, leta 1850 je bil izvoljen za župana v občini sodnega okraja Jelševec. Po smrti okoli leta 1860 je premoženje zapustil svojemu sinu Francu Skazi.
Leta 1863 se je Franc Skaza poročil z Ano Ratej, ki je bila hči premožnega posestnika iz Predence v Šmarju pri Jelšah in je v zakon prinesla bogato doto. K svojim zemljiščem je Franc Skaza pridobil še 350 hektarjev zemlje s številnimi nepremičninami in s tem ustvaril močno veleposestniško družino Skaza z več kot 700 hektarji zemljišč. Francu in Ani se je v zakonu rodilo pet otrok, in sicer Ana (1864), Franc (1865), Sofija (1869), Götfrid (1873) in Aleksander (1875).
Se nadaljuje ...
Mateja Žagar
Knjižnica Šmarje pri Jelšah
ALBUM S CELJSKEGA
Na fotografiji od leve: Sonja Slemenjak (por. Blažič), Breda Slemenjak (por. Šter), Ivanka Slemenjak (por. Kovče), Tone Slemenjak (fantiček obrnjen proti kobili) in hlapec Albin ter kobila Merza.
Pri Cenc na Prekorju pri Celju, 1967
Na rojstni domačiji moje mame Zofije Okorn (por. Slemenjak) je bil v hlevu vedno par konjev, s katerimi so vozili les s Pohorja. S konjsko vprego, ko še ni bilo traktorjev, so nekoč orali polja, spravljali seno, vlačili les iz gozda . Na veliki kmetiji z lepim številom glav živine v hlevu je bil staršem v pomoč hlapec Albin, ki je zelo lepo skrbel za živali, a konji so mu bili najljubši. Posestvo je od staršev prevzel brat Tone.
Prispevala: Breda Šter
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 42617-00 (Srečko Maček), vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Modrosti, na katere smo pozabili
Kdo je zdravilec in kdo v resnici potrebuje pomoč? Kaj je v življenju pomembno in kako smo v vsakodnevnem trušču pozabili na stik z naravo in drugimi živimi bitji? Kako živeti, da bo naše življenje imelo smisel, in kako sprejeti smrt kot sestavni del večnega kroga? To so nekatera izhodišča, ki jih v razmislek ponuja knjiga Stara pajkovka.
Zgodba, ki jo prebereš na mah, je očitno avtobiografska, saj je tudi avtorica psihologinja, tesno povezana z indijansko tradicijo.
Maggie O'Connor v zgodbi se po ločitvi odloči za odhod na odmaknjeno podeželje, kjer želi v stari družinski hiši najti svoj mir in se postaviti na noge s pomočjo zasebne psihoterapevtske prakse v tamkajšnjem mestu. Nekega dne jo za pomoč zaprosi Lucy, hči stare Indijanke, ki se je odločila umreti v dveh mesecih. Rada bi, da bi Maggie prepričala njeno mater, naj živi še naprej.
Na začetku nezaupljiva šamanka Winona Pathfinder kmalu spozna, da je Maggie tista, ki potrebuje njeno pomoč. Zdi se, da oživi v svoji novi vlogi in da ne misli več na smrt. Z Maggie naveže pristen odnos. Winona jo uči o vsem, v kar verjamejo staroselci, ki si nekoč niso znali predstavljati življenja brez tesnega stika z zemljo, rastlinami in živalmi, duhovnimi predniki, naravnimi cikli ... Tudi mnogi Indijanci so pozabili na tradicijo in si tako kot Lucy želijo biti čim bolj vključeni v življenje Američanov. Winona se zato posveča učenju vnukov, da bi vedeli, kdo so in od kod izvirajo, vedno več energije vlaga tudi v srečanja z Maggie, v kateri najde vzorno učenko. Ta z zanimanjem spremlja pripoved o Winoninem življenju in s tem modrosti o smislu bivanja, katerega sestavni del je tudi smrt, ki se je belci bojimo in jo odrivamo v podzavest. V pogovorih Winona odkriva tudi drugačen pogled na vlogo moškega in ženske, ki lahko po indijanskem prepričanju le skupaj sestavljata celoto. Podobno kot njena pipa, ki je sestavljena iz glave in cevi in lahko deluje le, ko sta oba dela sestavljena. Stara pajkovka zna dobro plesti svojo mrežo skrivnostnega duhovnega sveta Indijancev. Poskrbi tudi za to, da njen sorodnik Sokol, privlačen Indijanec, ki Maggie pomaga pri delu pri hiši, najde prostor tudi v njenem srcu.
Winona po dveh mesecih res umre, tako kot je želela in napovedala, saj je izpolnila še svoje zadnje poslanstvo. Maggie dobi v dar njeno pipo, s katero lahko nadaljuje obrede molitve, kot jo je učila Winona.
TC
»V svoji maternici nosiš sveti prostor. Moški si mora postaviti svoj inipi, svoj potilni šotor. Ti ga imaš v telesu in tvoje telo se vsak mesec očisti. Moški mora stopiti v maternico stare matere, da bi se očistil in spet navezal stik s stvarstvom.«
O avtorici:
Priscilla Cogan je klinična psihologinja irsko-ame-riškega rodu. Vodi delavnice o verovanjih indijanskih staroselcev ter zdravilne in potilne obrede v indijanskih duhovnih skupnostih. Pozimi živi v severnem Marylan-du, poleti na michiganskem polotoku Leelanau.
42
IZ SVETA ZABAVE
Slovenski glasbeniki med nominiranci najbolj prestižne glasbene nagrade v regiji
Največji glasbeni dogodek v regiji Mac je prvič med nominirance v različnih kategorijah uvrstil tudi najbolj odmevne slovenske izvajalce. Slavnostna podelitev nagrad, na kateri bodo nastopila največja glasbena imena v regiji, bo 27. januarja 2020 v Beogradu. (Foto: Menart)
Kdo so nominiranci?
Najboljša pop skladba ženske izvajalke
Eva Boto: Tvoja, Gaja Prestor: Decembra, Natalija Verboten: V srce, Rebeka Dremelj: Še verjamem
Najboljša pop skladba moškega izvajalca
Jan Plestenjak: Povej mi, kaj bi rada, Mark Zebra: Fenomenalna, Rusko Richie: Zlomljena, Urban Vidmar:
Amore mio, Vili Resnik: Diham zate, Žan Serčič: Smisel življenja
Najboljša pop skladba skupine
Najboljša pop folk pesem
Skupina Calypso: Mala barka
Challe Salle: Legenda
Najboljša hip hop skladba
Najboljši videospot
Nipke: Ina
Rebeka Dremelj: Še verjamem
Najboljše pop sodelovanje
od m
DODLStT
One so bombe
»Kako postati uspešna novinarka na Foxu.« Kljub nekaterim uspešnim monologom in približnemu odstiranju slike nekega delovnega okolja je film One so bombe mnogo preenostaven in premalo analitičen, da bi dosegel cilj, ki so si ga ustvarjalci zadali. Včasih se zdi, kot bi gledali film Mož iz ozadja (Vice), a brez osredotočenosti. Le z ideološkimi točkami in ne resnim scenarijem, ki bi približal like; le trači in ne dejstva ter globlja politična analiza, ki bi k tej tematiki nujno spadala.
OCENA: 5 / 10
Cats
»Jellycats, karkoli to je.« Izjemna koreografija filma Cats povsem izgubi v primerjavi s scenarijem, ki med drugim ne upošteva drugačnih izhodišč odra ter filma, in v odnosu do režiserja, čigar vizija ne deluje. Tom Hooper recimo čuti, da mora približno vsako minuto pokazati obraz »nove mačke« v mestu, da nas tako prepriča, da ona predstavlja občinstvo. Predstavljajte si Silmarilion, v katerem vsakdo v pol minute zapoje, kdo je, predstavitve niso povezane, noben lik ne uporablja logike v noben namen, vsak igralec je v kostumu, ki mu izrazito ne pristaja. In kostumi so le delno dokončani ... pa boste občutili nenavaden, grozljiv komatozni učinek, ki ga sproži Cats.
OCENA: 2 / 10
PETER ZUPANC
V KINO PRIHAJA
Polsestra
Odtujeni polsestri sta prisiljeni ponovno stanovati skupaj. Pomembno: v filmu režiserja Damjana Kozoleta je Liza Marijina na lanskem festivalu slovenskega filma dobila nagrado za glavno žensko vlogo.
1917
Prva svetovna vojna. Britanska vojaka morata skozi sovražnikovo ozemlje prinesti sporočilo, ki bo zaveznikom preprečilo stopiti v past. Pomembno: v izjemno posnetem filmu Sama Mendesa med drugim igrata Andrew Scott in Benedict Cumberbatch.
Nevidno življenje Evridike
Rio de Janeiro, 1950. Ko Guida zanosi, oče v navalu jeze njo in sestro Euridice loči. Pomembno: film režiserja Karima Anouiza je brazilski predstavnik za nominacijo za oskarja.
(PZ)
BRALCI POROČEVALCI
43
Jaslice v Dobju vabijo vse do svečnice
Žličarjeve jaslice so pred leti v Šentjur hodili gledat obiskovalci iz vse Slovenije. Po srečnem naključju so zdaj našle svoje mesto v Dobju. Družina Frece jih je s prijatelji v stavbi nasproti gostilne Pri Olgi postavila že četrtič.
V postavitev jaslic je tudi letos vloženega ogromno truda in jih je zato vredno priti pogledat. Postavljavci vsako leto poskrbijo tudi za kakšno novost. Jaslice bodo na ogled še vse konce tedna, od 9. do 20. ure, do svečnice, to je v začetku februarja.
SO
Promocija poklicev, kariernih poti in podjetništva
Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje je lani končala 12. leto izvajanja projektov, s katerimi si prizadeva osnovnošolcem in njihovim staršem približati pomembnost pridobivanja informacij, povezanih z odločitvami o tem, kaj bi učenci v življenju zares radi delali in katero izobraževanje bi izbrali. 40 let življenja posameznika je dolga doba za opravljanje dela, zato se je treba odločati tako, da bo z delom in življenjem čim bolj zadovoljen. Izbira poklica v mnogih primerih poleg opravljanja strokovnega dela vpliva na način življenja posameznika.
Na pomembnost tovrstnih vsebin so opozorili tudi slovenski osnovnošolci, saj so za 30. otroški parlament v šolskem letu 2019/20 izbrali temo Moja poklicna prihodnost.
V letošnjem projektu so sodelovali obrtniki, podjetniki in območna enota zavoda za zaposlovanje. Na območju Mestne občine Celje je bilo skupno 35 dogodkov, udeležene so bile vse osnovne šole v občini, sodelovalo je več kot tisoč osnovnošolcev in njihovih staršev.
Izvajali smo predavanja, predavanja z delavnicami in okrogle mize z gosti - obrtniki in podjetniki. Učence in na okroglih mizah tudi njihove starše smo seznanjali z možnostmi štipendiranja, s kariernimi potmi, potrebnimi znanji, veščinami, sposobnostmi ter kompetencami ljudi današnjega časa, trgom dela, smernicami na področju zaposlovanja in samozaposlovanja, deficitarnimi poklici in dejavniki odločanja za nadaljevanje izobraževanja.
Osnovne šole smo že pred poletjem obvestili o možnosti obiska Ulice obrti v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju in veseli nas, da se je večina šol iz Celja
udeležila praktične predstavitve poklicev. OOZ Celje je v tej ulici že šestič sodelovala s svojim predstavnikom, elektrotehnikom Krešimirjem Antoličem. Pridružil se mu je tudi Franček Stropnik, ki je predstavil poklic krovca-kleparja.
Mnenja
Martin Grosek, ravnatelj Osnovne šole Ljubečna je ocenil: »Za dobro odločitev niso dovolj želje, temveč je treba poznati lastne sposobnosti in različne možnosti. Informacije, ki jih o tem dajejo našim učencem strokovni delavci OOZ Celje in njihovi sodelavci, ki uspešno delujejo na različnih področjih dela, so jim v veliko pomoč.«
Tjaša Nežmah, svetovalna služba II. OŠ Celje, je povedala: »V šolah smo zelo veseli, da lahko že vrsto let sodelujemo v projektih OOZ Celje. Učenci z veseljem prisluhnejo ljudem, ki pridejo iz gospodarstva, saj jim ti poleg poklicev predstavijo še znanja, ki jih potrebujejo, da so pri delu in v življenju uspešni.«
Žiga Pavčnik, podjetje Feroda, je pohvali projekt: »Leta 20l8 sem prvič sodeloval v projektu. Opazil sem, da so udeleženci zadovoljni z izvedbo dogodkov, ker pridobijo informacije o določenem poklicu. Verjamem, da bomo učence navdušili za poklice, ki jih v našem okolju primanjkuje.«
Janko Trobiš, Mestna občina Celje, je poudaril: »Mestna občina Celje z zadovoljstvom ugotavlja, da se povečuje zanimanje mladih za poklice, ki jih primanjkuje. Želimo, si da bi se zanimanje povečevalo še naprej.«
Mag. TATJANA ŠTINEK, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje
Predstava Figule Fagule v Pegazovem domu
V Pegazovem domu smo se potrudili, da smo pripravili pester decembrski program prireditev za stanovalce.
Zavedamo se, da je smeh pol zdravja, zato smo v december zakorakali s komično predstavo Figule Fagule pod okriljem igralcev KD Šentvid pri Grobelnem. V krajih Figule in Fagule se nagibajo k ustanovitvi nove skupne občine, ki v vsakdanje življenje vnese veliko napetosti in smešnih prigod v lokalni gostilni, kjer se srečujejo občani teh dveh krajev.
Med predstavo so se stanovalci Pegazovega doma zares nasmejali do solz, med predstavo je zapela tudi skupina Šentrog. Na koncu igre se je igralcem zahvalila stanovalka Božena, ki je poudarila, da predvsem smeh pripomore k boljšemu počutju ne glede na zdravstvene težave, ki pestijo stanovalce. Še ves teden so razpravljali o predstavi Figule Fagule. Stanovalci so bili navdušeni nad izvirno kuliso, zgodbo in več kot odličnimi igralci iz Šentvida.
VALENTINA JECL, delovna terapevtka
44
BRALCI POROČEVALCI
Praznovali z glasbo in s poezijo
Polzelski tamburaši so 7. decembra v dvorani kulturnega doma praznovali 35 let neprekinjenega delovanja. Od začetkov leta 1984 do danes so vztrajali le nekateri, med njim Štefka Podgorski, ki je prejela častno Gallusovo značko. Vodja tamburaškega zbora, ki ima danes danes že podmladek orkestra, je že 35 let Mija Novak in tudi večino priredb je njenih.
Začetki delovanja tamburaškega zbora segajo v leto 1984. Mlade osnovnošolce
je zbral takratni predsednik Kulturnega društva Polzela Stanko Novak, vodstvo je prepustil Miji Novak in tamburaška zgodba se je začela. Tamburaši so se vsakih nekaj let menjali zaradi osebnih ali poklicnih dolžnosti. Prišli so tudi do točke nič, ampak se niso predali. Iskali so nove ljubitelje tamburaške glasbe in tamburice in vztrajnost se jim je obrestovala.
Za jubilej so pripravili koncert zimzelenih melodij, ki so se prepletale s poezijo Sabine Posedel iz njene knjige
uspavank Hitro pod odejo. S tamburaši so praznovali tudi glasbeni gostje tolka-list Kristjan Turnšek, violinistka Trina Posedel in saksofonistka Ana Vrabič. Prepevala je družinska skupina Prijatelji iz Šmartnega ob Paki.
Vodja JSKD Žalec mag. Neža Zagorič-nik je ob koncu koncerta podelila dve bronasti, tri srebrne in šest zlatih Gallusovih značk tamburašem za vztrajnost in prizadevnost.
TT
Srečanje 50-letnikov Občine Polzela
Župnija Polzela je v sodelovanju z Občino Polzela drugo sv. mašo na nedeljo, 6. decembra, namenila tudi tistim, ki so praznovali 50-letnico rojstva, abrahamovcem. Srečanja v cerkvi sv. Marjete se je udeležila približno tretjina od devetdesetih povabljenih.
To slovesnost je leta 2004 uvedel Jože Kovačec, župnik na Polzeli, ko se je sam srečal z abrahamom. Zaradi njegove odsotnosti je mašo vodil duhovnik Vlado Bizjak, ki je v nagovoru poudaril, da je to življenjska prelomnica, ko se
izkušnje preteklih let povezujejo z načrtovanjem prihodnosti ter abrahamovcem podelil Marijino svetinjico.
Po maši so imeli po skupnem fotografiranju pogostitev v veroučni učilnici. Zbrane je nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki jim je kot soorganizator srečanja najprej vsem čestital, zaželel vse dobro ter zdravja in sreče v prihodnje. Ni pozabil na čestitko za božič in novo leto, nato so skupaj nazdravili in se o marsičem pogovorili.
TT
Božični koncert v cerkvi Svete trojice v Dobležičah
Bil je prvi koncert, ki so ga priredile Pevke iz Dobležič z otroškim pevskim zborom. V polni cerkvi so lepo doneli nežni glasovi pevk, ki skupaj nastopajo ob raznih prireditvah že od otroštva, njihov prvi nastop pa je bil že davno na prireditvi Pod cvetočo drnulo v Lesičnem. Z božičnimi pesmimi so nam vsi skupaj pričarali nepozaben večer in vsi srčno upamo, da ne bo ostalo le pri enem koncertu. Po nastopu so nas pred cerkvijo čakali kuhano vino, domače pecivo in čaj, pogostili so nas tudi v kleti, kjer smo se v prijetni družbi nasmejali in seveda tudi zapeli, saj brez pesmi ni lepega večera.
MARJANA KRAČUN
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
VM|/IQ? t I№№i I
Nastop Otroškega pevskega zbora Sonček, ki ga vodi Mija Novak.
■i!
ш
Prijetno in doživeto na trikraljevskem koncertu
V polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete pripravijo se že vrsto let v začetku januarja tradicionalni trikralje-vski koncert. Gre za pravi praznik prepevanja in igranja božičnih pesmi, ki ga s številno udeležbo in z bogatimi aplavzi nagradijo tudi obiskovalci.
Prijetno in doživeto je bilo tudi na letošnjem koncertu v nedeljo popoldne, 5. januarja. Med prihodom kolednikov je pela Vokalna skupina Margareta, nato se je zvrstilo še sedem nastopajočih zborov in skupin. Nastopili so Tambu-raški zbor Polzela z umetniško vodjo Mija Novak, Cerkveni OPZ Cekinčki Polzela z zborovodkinjo Matejo Stražar in spremljavo Dominika Mazija, kitara, Matije Mazija, bobni, Tomaža Mazija, klaviatura. Slišali smo tudi Otroški pevski zbor Sonček OŠ Polzela pod vodstvom Mije Novak, Vokalni kvintet Lastovka Polzela z umetniškim vodjem Francem Ožirjem, Župnijski MePZ Polzela pod vodstvom zborovodki-nje Mije Novak, Vokalno-instrumentalno skupino Margareta Polzela z vodjo Sabino Florjanc Dolinšek in MoPZ Polzela pod vodstvom zborovodkinje Mije Novak.
Ob koncu koncerta je besede zahvale nastopajočim in številnim poslušalcem izrekel v imenu Župnije Polzela Marko Slokar, nato so ob orgelski spremljavi Mije Novak vsi nastopajoči in poslušalci zapeli pesem Tam stoji pa hlevček.
TT
BRALCI POROČEVALCI
45
Iz roda v rod
Konec novembra smo v OŠ Slivnica pri Celju pripravili Miklavžev koncert in sejem. Pred koncertom in po njem so se gostje lahko sprehodili med stojnicami Miklavževega sejma. Učenci so prodajali različne izdelke, ki so jih izdelali s pomočjo učiteljev: nakit, ad-ventne venčke, božične okraske, namizne dekoracije, voščilnice in slastne dobrote. Izkupiček sejma je kot vsako leto v celoti namenjen šolskemu skladu. Ta denar nameni sofinanciranju sodobnih šolskih učil, dejavnostim učencev in pomoči socialno šibkejšim družinam.
Letošnja tema Miklavževega koncerta je bila glasba, ki se prenaša iz roda v rod. Začeli smo ga s pesmijo Naj bo lep
ta dan, ki jo je zapel mladinski pevski zbor OŠ Slivnica pri Celju ob spremljavi učencev izbirnega predmeta Ansam-belska igra pod vodstvom Anje Brečko. Skozi koncert so nas popeljali učenci Leja Planko iz 8.a, Ana Užmah iz 8.b in Žiga Polšak iz 9.b. S pogovorom o čokoladi in piškotih so v nas vzbudili željo po slastnih dobrotah, zato smo seveda takoj po koncertu odhiteli k stojnici s piškoti. Na koncertu je nastopila družina Pertinač, ki nam je zapela in zaigrala pisem Divja kri in znano Sla-kovo pesem V dolini tihi. Naslednja je bila družina Ojsteršek s pesmijo Otoček sredi jezera. Nato nas je z ljubkim glasom očarala Leja Loknar iz Podružnične šole Loka pri Žusmu in nam ob
spremljavi očeta na klaviaturah zapela Tvoje ime, Slovenija. Učenki Larisa in Tinkara Mastnak ter njuna teta Patri-cija so se predstavile s pesmijo Jingle Bells (Zvončki pojejo). Na koncu se je z venčkom slovenskih pesmi predstavila še družina Jelen. Med koncertom sta nam pod vodstvom Nastje Zidanšek in ob spremljavi Anje Brečko zapela otroški pevski zbor Podružnične šole Loka pri Žusmu in otroški pevski zbor OŠ Slivnica pri Celju. Za konce smo zapeli pesmi Prijatelj in Bela snežinka.
S prijatelji, starši in z drugimi obiskovalci smo preživeli prijetno popoldne.
ANA MASTNAK, LEJA PLANKO, 8.a-razred
novi tednik ЕмтаДвив! radio celie
Novoletni simfoniki
Kar dvakrat povsem polna dvorana Narodnega doma je s koncertom Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga že vrsto let mojstrsko vodi dirigent Matjaž Bre-žnik, zvenela na predzadnjem decembrskem nizu izjemnih glasbenih koncertov Glasbene šole Celje.
Že s prvo skladbo P. I. Cajkovskega »Pas de deux« iz baleta Hrestač je orkester napovedal izvrsten koncertni repertoar. Pianist Dejan Romih, dijak
četrtega letnika umetniške gimnazije glasbene smeri pri profesorju Primožu Mavriču, je izvedel Koncert za klavir in orkester v B-molu (Allegro non tro-ppo e molto maestoso) skladatelja P. I. Čajkovskega in z izjemno interpretacijo in s tehnično izpiljenostjo navdušil občinstvo.
V drugem delu je dvorana donela v taktih Dvoräkovega Slovanskega plesa št. 5, sopranistka Živa Žohar iz razreda profesorja Davorja Mikulića je začarala z
Pomagali socialno ogroženim
Dijaki in dijakinje 1.c- in 1.b-razreda Srednje zdravstvene šole Celje so se z razredničarkama prvič preizkusili v vlogi Božičkovih pomočnikov. Obiskali so Božičkovo tovarno daril Humanitarnega društva Enostavno pomagam. Bilo je čudovito praznično vzdušje, veliko veselja, dobre volje, navdušenja in predvsem zadovoljstva. Odšli so z upanjem, da bodo štirim otrokom z darilom polepšali praznike in pričarali nasmešek na obraz.
Dijaki 2.b-razreda in razredničarka so v okviru projekta Božiček za en dan izbrali darilo za fanta in mu polepšali božične dni.
Na že tradicionalni prireditvi Ljubavizija 2019 so vsi prisotni z vstopnico za prireditev prispevali k znesku, ki ga bo šola namenila za dijake iz socialno ogroženih družin naše šole.
Dijaki in zaposleni v šoli so se tudi prijazno odzvali pozivu zveze prijateljev mladine, ki je opozorila na pomanjkanje šolskih potrebščin za socialno ogrožene dijake.
Nekateri dijaki in dijakinje so prostovoljno pomagali na tradicionalnem dobrodelnem koncertu Klic dobrote, ki ga Slovenska karitas z RTV Slovenija organizira vsako leto v Celju.
PETRA MRZDOVNIK, foto: arhiv SZŠ Celje
znamenito Puccinijevo »O mio babbino caro« in zapeljevala v ariji Habanera iz opere Carmen skladatelja G. Bizeta.
Ob koncu je v pravo praznično vzdušje orkester zamaknil poslušalce s tradicionalno skladbo Radetzky marš, pri katerem je s ploskanjem »zaigrala« tudi navdušena publika.
Obema solistoma, njunima mentorjema, članom orkestra ter dirigentu iskrene čestitke.
ML
V Božičkovi tovarni daril
Orkester s pianistom Dejanom Romihom
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca iSŽJ
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Od zadaj
Mujo: »Haso, a veš, da rad gledam posnetek svoje poroke s Fato tako, da ga gledam od zadaj naprej?« Haso: »Kako to?«
Mujo: »Denar dobim nazaj, Fata pa se vrne k očetu in mami.«
Od zadaj
Mujo: »Haso, a veš, da rad gledam posnetek svoje poroke s Fato tako, da ga gledam od zadaj naprej?« Haso: »Kako to?«
Mujo: »Denar dobim nazaj, Fata pa se vrne k očetu in mami.«
Prednost garsonjere je v tem, da imaš hladilnik v spalnici.
»Kaj imate od zimske opreme?« »Žabe.«
Ljubezen moja, zbudi se. Ne vem, kje je polnilec za telefon.
Vaš vladar Mars potuje po sorodnem znamenju, zato se nad pomanjkanjem energije ne boste mogli pritoževati. Ogromno moči boste usmerili v materialno plat svojega življenja. Previdno! Skušajte biti bolj dostopni za želje drugih ljudi. Sami sebi lahko povzročite velike težave zaradi majhnih stvari. Sprememba se bo zgodila v vsakem primeru, zato dobro razmislite, kako boste ravnali.
3\k

:= Dvojčka
Lev

Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Venera v sorodnem zračnem znamenju vas bo do ponedeljkovega večera spodbujala k ureditvi nekega razmerja. Poigravali se boste z mislijo, da bi še kaj spremenili. Dobro pretehtajte, ali vam to dopušča položaj. Če ste se finančno že vezali, vam vsekakor ne svetujemo tega podviga.. Okoli 10. januarja, ko bo nastopila polna luna, velja povečana previdnost v delovanju v vseh pogledih.
škorpijon
Vaša vladarica Venera bo v ponedeljek, 13. januarja, menjala položaj in vstopila v ribi. Čustva bodo prevladovala nad razumom, vaše razpoloženje bo zelo spremenljivo, pojavili se bodo lahko tudi nejasni strahovi. Ne zapletajte si življenja po nepotrebnem. Resno razmišljate, kako bi na lahek način prišli do denarja. Pretehtajte tako pozitivne kot negativne vidike.
Na vseh področjih boste želeli ustvariti red. Z veliko discipline in močne volje se boste lotili novega projekta. Razmišljali boste o ustalitvi na enem od življenjskih področij. Negotovosti vam je dovolj in želeli boste vse pospraviti po predalčkih, tja, kamor kaj spada. Misel na osebo iz preteklosti vam ne bo dala miru. Hoteli boste razčistiti, storite to najprej pri sebi.
Strel ec
Veliko dela se je nabralo in dan ali dva ga boste opravljali vse do večernih ur. Nič hudega, uspešni boste! Pregloboko ste segli v žep, vendar se je nakup izplačal. Čas, ki prihaja, je ugoden za pogled v prihodnost Zdaj je nastopil trenutek, ko imajo vaši načrti podporo vesolja. Ne oklevajte, razmišljate globalno, a delujte tudi lokalno. Vse boste uspeli opraviti v svoje veliko zadovoljstvo.
Rak
Z Marsom v svojem znamenju boste dobili dodatno energijo in notranjo moč, da se postavite po robu vsem oviram. Uporabljajte strog razum in logiko, tako boste odlično delovali. Nekaj vam bo spodbudilo nostalgične spomine, v katere se boste rade volje potopili. Pokličite ljudi, s katerimi ste bili v tesnejših stikih v preteklem obdobju svojega življenja, in obnovite stike.
Kozorog
V petek zvečer bo nastopila polna luna v vašem znaku. Čustveno boste precej nihali, občutljivost bo povečana. Pogovoriti se boste morali sami s seboj, kaj želite, kam ste namenjeni. Vsekakor se morate pogovoriti tudi s partnerjem, da vidite, kakšne namene in načrte ima. Pazite, da ne boste preveč zaupljivi s prijateljicami, kajti kasneje bi vam lahko bilo žal.
Pet planetov v vašem znaku in še Uran v sorodnem so voda na vaš mlin. Izkoristite močne in pozitivne vplive planetov, na delovnem področju vam kaže več kot odlično. Drugače je na zasebnem področju. Težave so razvidne predvsem zaradi čustvenega stanja. Jasno vam je, da se morate bistveno bolj potruditi. Nezadovoljni ste sami s seboj, prav tako so nezadovoljni vaši bližnji.
Vodnar 10]
Konec tedna bo zelo zanimiv, saj boste gostili Luno v svojem znaku. Za sprostitev ustvarjalne energije, prijateljska srečanja in zabavo izkoristite predvsem soboto. V nedeljo bo pretilo nekaj težav v komunikaciji. Vse bo na vaših ramenih, zato pazite, da zaradi prezaposlenosti ne boste pozabili na kaj. Porodila se vam bo odlična ideja, dobro razmislite o njej, saj jo lahko še dodelate.
Vaš vladar Uran, ki je potoval retrogradno po znamenju bika, se bo v soboto, 11. januarja, postavil v direktno smer. To pomeni konec določenih zastojev, blokad ali nejasnosti. Lažje boste napredovali, zato bodite drzni. Ne obremenjujte se z namigom, ki ste ga dobili glede ljubezni. Resnico boste izvedeli od partnerja. Poskusite z diplomacijo, ne z napadalnim vedenjem.
Ribi
Devica
Začetek novega tedna bo mineval v umirjenem in zelo delovnem vzdušju. Ogromno boste naredili, s svojim delom boste lahko upravičeno zadovoljni. V času polne lune 10. januarja bodite zmerni in bolj potrpežljivi. V tem tednu bodite previdni, saj nekdo prav čaka, da se ujamete v zanko. No, v najslabšem primeru bi tokrat znali tudi iz tega potegniti kar nekaj koristnega zase.
Delovno področje bo tokrat v senci zasebnega. V vaši notranjosti bo živahno dogajanje, polni boste čustev. Ljubezen bo zelo izpostavljena. Ker boste lebdeli na oblakih, lahko mimogrede spregledate druge pomembne namige. Pazite predvsem na osebo, ki se kaže v prijateljski luči, želi pa vam škodovati. Uporabite modrost, izkušnje in intuicijo, da se boste izognili težavam.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SLOVENSKI REŽISER (VINCI VOGUE)
SCARLETT JOHANSSON
GLAVNO MESTO AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE
RABINOV URAD
ODSEV, PODOBA
PRIPADNIK GERMANOV
IGRA NA SREČO
PRIHOD V GOSTE
KAMENJE Z OSTREJŠIMI ROBOVI
DEL OBLAČILA, KI POKRIVA PRSI
GOLO ŽENSKO TELO (ŠALJ.)
ANGLEŠKI PEVEC ASTLEY
KRAJ MED ČAROV-AVSTRIJSKA KOZJAKOM NIKOVE
GORA IN POHOR-	BESEDE: ...
JEM	KADABRA
19
22
KONCI POLOTOKOV
17
PES S KONIČASTO GLAVO
10
SKLADATELJ TUREL
EVROPSKA SKUPNOST ZA SVOBODNO TRGOVINO
NEM.REKA (ORIG.)
CELJSKI SEJEM
KDOR NEGATIVNO GOVORI O KOM (EKSPR.) RONALD (KRAJŠE)
RIBONUK-LEINSKA KISLINA
SLUŠNI DEL TV-PRENOSA OBOŽEVALEC (POG.)
MESTO V RUSIJI
FINSKA PARNA KOPEL
MESTO V SIRIJI
16
FRANCOSKI IGRALEC (JACQUES)
20
AMERIŠKI AVTO
KDOR SE VOZI S KOLESOM
AMERIŠKI IGRALEC (BILLY)
RAZSEŽEN (GOZD)
NEKDANJI AVSTRIJSKI ŠILING
DIVJAKI (SLABŠ.)
KABELSKA TELEVIZIJA
NEKDANJA ARGENTINSKA POLITIČARKA PERON
IZRAŽANJE ČUSTEV BREZ PRIDRŽKOV (EKSPR.)
15
NICHOLAS RAY
LUPINAST SADEŽ
MUSLIMANSKI POSTNI MESEC
DALJŠE POPOTOVANJE PO HRIBOVITEM SVETU INDIJ
12
IZMIŠLJENE NOVICE V Povsod ČASOPISU z vami (EKSPR.)
SIREK
POKOJNINSKI .
MADŽAR (STAR.)
GLAVNO MESTO SIRIJE
.. KRPAN
DROBEN DEL GOREČE SNOVI
UPR. ENOTA V FRANCIJI
USTANOVITELJ MICROSOFTA (BILL)
NARODNA: KOLKOR KAPLJIC, ... LET LIHOPRSTI KOPITAR
BREZ MUJE SE ŠE ČEVELJ NE .
IZREDNA PRIVLAČNOST, OČARLJIVOST
PERJE PRI REPI
BIBLIJSKO IME JERUZALEMA
VPRA-ŠALNICA
PISATELJICA GABOROVIČ
PESNICA ŠKERL
TRAM V KOZOLCU PREDPONA, KI POMENI ZEMLJA
ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER
SOČUTJA, VREDNA ŽENSKA (EKSPR.)
AGENCIJA TAJNIK ZA VARSTVO POKRA,J^: IZRAELSKI
l/ПМ	SKE ZVtZE nf'AU
18
SLOVENSKA REŽISERKA VOGELNIK SL. ZNAMKA POSODE
23
SKLADANJE GLASBENIH DEL
PLANOTA V SZ SLOVENIJI
LUMEN
KLADA ZA NAVIGA-SEKANJE CIJSKA NAPRAVA
NARAVNI PREBIVALEC LOGARITEM BARAKE SPRAVITI V RED
13
14
REVNEJŠI LJUDJE BREZ
PRAVICE ODLOČANJA (SLABŠ.)
NADLOGA MLADIH
SUDOKU 395
9		1		2	7			
5				8			3	
2						7	4	9
	3				2	1		
	5					4	6	
	1		5		6			
				3				
		7	2					5
	6	8	1					7
SUDOKU 86
		5		7				2
		8		3				6
				9				8
8	3		2			7		
7			6			9		
2			3	1				
					4			
	9			2	1		8	
	7					4	5	
REŠITEV SUDOKU 394 REŠITEV SUDOKU 85
i	7	4	2	3	6	8	5	9
6	9	8	1	5	4	3	7	2
3	5	2	9	7	8	1	6	4
9	1	5	6	8	7	4	2	3
2	4	7	5	9	3	6	8	1
8	3	6	4	2	1	7	9	5
4	8	9	7	1	5	2	3	6
5	6	3	8	4	2	9	1	7
7	2	1	3	6	9	5	4	8
7	4	8	3	1	2	6	5	9
6	3	5	9	7	4	1	2	8
1	9	2	5	6	8	7	4	3
9	8	4	6	5	3	2	7	1
2	7	3	1	4	9	8	6	5
5	1	6	8	2	7	9	3	4
3	2	7	4	9	1	5	8	6
4	6	9	7	8	5	3	1	2
8	5	1	2	3	6	4	9	7
KURENCE
2
3
5
21
POŽELENJE
7
11
4
6
LEP KOT
DOHODEK
KADMIJ
8
9
novi tednik
Vedm г (ллтој /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. nagrada: majica in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
2.	nagrada: knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
3.	nagrada: knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. januarja.
Geslo iz številke 1: Obljuba dela dolg.
Izid žrebanja
1.	nagrado, majico in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Marija Lorger iz Šmarja pri Jelšah.
2.	nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Simona Šanca iz Laškega.
3.	nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Štefka Jazbec iz Šentjurja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Zakaj bi besedo
DANES
opisali kot VAS V TRANSILVANIJI namesto VČERAJ.....JUTRI
PREBERITE VEČ: www.trik.si
ш
48
RUMENA STRAN
»Šarkitraža« in predsednik
K Janu v Strunjan
»Pravijo mi, da te po koncu kariere še pes ne povoha. Zato se nisem upiral, ko me je razposajeno povohal in polizal prijazen kuža po uradnem sprejemu za slepe in slabovidne,« je ob fotografiji na svojem Instagramu zapisal predsednik Borut Pahor. Da ne gre za navadnega psa, ampak za vodnika slepih, vedo tisti, ki prijaznega Šarka in njegovega lastnika, slepega Sebastjana Kamenika, srečujejo na ulicah Celja. Nedavno sta se udeležila sprejema pri predsedniku države in kot je na Facebookovi strani Seba&Šark zapisal Seba-stjan, bo morda ravno crkljanje s psom, ki ima hrvaške korenine, prineslo nekaj več sreče v med-sosedske odnose s Hrvati in z njihovim novim predsednikom pri urejanju vprašanja meje. »In potem se bo arbitraža lahko preimenovala v >šarkitražo<,« v šali zaključi Sebastjan.
Foto: Instagram
Praznični golaž
V Savinovi ulici v Celju so pred božičem kuhali dobrodelni golaž. Zanj so poskrbeli v gostilni Stari pisker v sodelovanju z Mestno tržnico Celje. Javni zavod Socio in Škofijska karitas Celje sta ljudem v stiski podarila 50 darilnih bonov. Organizatorja sta z golažem razveselila tudi vse branjev-ke in branjevce na tržnici ter prodajalce v hiškah na božično-novoletnem sejmu v središču Celja.
Foto: SHERPA
Trije modreci
Ko se srečajo trije nekoč pomembni ljudje v regiji, zagotovo ne gre brez obujanja spominov na stare dobre čase in brez izmenjave kakšne upokojenske modrosti. Prednovoletni županov sprejem v Celju je bil priložnost, da so poklepetali (z leve) Niko Kač, dolgoletni predsednik uprave Banke Celje, ki je opravljal tudi vrsto drugih pomembnih funkcij, Edi Stepišnik, nekoč direktor Klasja in občinski funkcionar, sicer pa planinec, rotarijec, ljubitelj zelišč ..., ter Jože Turnšek, nekdanji celjski svetnik. Mogoče bi jim lahko prisluhnil tudi kdo od mlajših.
Foto: SHERPA
Potem ko je Jan Plestenjak pred časom že osrečil nekaj oboževalk in jim zapel na njihovih domovih, je ob koncu leta pripravil nepozabno doživetje še za devet srečnic. Te so si svoj sedež ob Janovem klavirju v njegovem domu v Strunjanu zagotovile s sodelovanjem v nagradni igri na družabnih omrežjih organizatorjev - Cityparka Ljubljana, Europarka Maribor in Citycentra Celje. Da so bile nagrajenke res lepe za to priložnost, so jih v trgovskih središčih tudi uredili od glave do pet. Dogodek si bodo zagotovo zapomnile, nanj jih bo spominjalo tudi posebno Janovo darilo, steklen zvonček s posvetilom in podpisom.
Foto: arhiv Citycentra Celje
Jan Plestenjak in njegove gostje. Med devetimi nagrajenkami so bile tudi tri s Celjskega. Tretja z leve je Jerneja Mastnak, »Božičkova pomočnica« v dobrodelni akciji Enostavno pomagam. Tokrat je Božiček razveselil tudi njo.
Morje za boljše počutje
Slikar Milan Golob je tudi letos celjski porodnišnici podaril eno od svojih del, kar je že vrsto let običaj ob naši akciji ponovoletnega obiska in obdarovanja mamic in novorojenčkov. Kje bo slika visela, verjetno ne bosta odločila strokovni direktor bolnišnice Franc Vindi-šar (levo) in predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka Jakob Koren. Likovno delo z motivom morja pa bo zagotovo prispevalo k še bolj prijazni podobi bolnišničnih prostorov in k boljšemu počutju zaposlenih ter bolnikov.
Foto: GrupA
Organizatorji predbožičnega dobrodelna golaža: (z leve) Miloš Milovanovič, vodja zelenega programa v podjetju Simbio, Aljaž Žilnik, lastnik gostilne Stari pisker, Katarina Karlovšek, direktorica Agencije RTA, in Boštjan Jelenko, vodja Mestne tržnice Celje.
Uspešna prijateljsko-poslovna naveza
Andreja Cepuš (levo) in Tanja Tamše sta v izdihljajih prazničnega decembra v Pokrajinskem muzeju Celje pripravili odmeven dogodek, na katerem so imele glavno besedo celjske dame. Veliki prijateljici in zagovornici zdravega in do okolja prijaznega načina življenja sta sicer že velikokrat tudi poslovno združili moči. Obe sta skupaj s še dvema prijateljema tudi soustanoviteljici Zavoda za povezovanje in sodelovanje 2030, kjer so v minulem letu gostili številne delavnice in predavanja odmevnih domačih in tujih gostov. Obljubljata, da bosta tudi v okroglem letu 2020 pri svojem delu izpostavljali pomembna družbena vprašanja in pripravili še kakšen podoben dogodek, kot je bil Glas Celjank. Pogumnih Celjank, ki so uspele in lahko povedo veliko zanimivega, je namreč še kar nekaj.
Foto: GrupA

* "
ti