Domoljubova"priloga za na|e gospodinje in dekle CD :: Za naše:: gospodarje. =00= If II Slovenski živinorejci v Finegavu. Ker je tvoja naloga, »Domoljub«, in tvoje veliko veselje, da preromaš največ slovenske zemlje ter se ne bojiš ne hribov, ne jarkov, zato bodi tako prijazen in razodeni svojim številnim bravcem, kaj so videli in česa so se naučili in tudi, kaj so kupili slovenski živinorejci letošnje spomladi v kravjeslavnem Pincgavu na Solnograškem. Deželni odbor, ki jc začel — ne le č u-t i t i, kakor so nekdaj trdili — ampak v resnici delati za kmeta, je povabil živinorejske zadruge, naj se udeleže nakupa plemenske živine v Pincgavu pod vodstvom gospoda nadzornika Legvarta. Klic ni bil samo glas vpijočega . . . Bele nedelje zvečer je oddrdralo 18 naprednih živinorejcev skozi predor v Korotan iin dalje — dalje v črno noč. Od vseh vetrov in iz vseh stanov smo se sešli. Čudna družba, kaj ne? O, ne čudna — ampak lepa družba — vsa vneta za iste namene. Zato se je razvilo tekom prve ure skupne vožnje že najboljše prijateljstvo, ki se je čedalje bolj razvijalo in utrjalo. Bratovsko srno si delili ostanke velikonočnih potic in krač, moževali in kramljali pa solili pogovore o gospodarstvu često z iskrenimi dovtipi, da se je kar kresalo. Pozno po polnoiči so omagali najboljši govorci — in čakali po kotih, po klopeh — nekateri celo na policah pod stropom belega dne. Ker je vozni red kazal, da pridemo opoldne v Celje ob jezeru (Zeli am See), smo naročili kosilo v hotelu po brzojavu. Toda ta šmentani brzojav nas je pošteno potegnil za nos. Ko stopimo v Celju na solnograška tla ter hitimo proti gostilni — nas sicer veleprijazno sprejmo,— toda kosila hi bilo. Mi se začudimo —želodci jezno zagodrnjajo in kriče o brzojavki. Gostilničar nam resnično prinese brzojavni list in pokaže, da je res naročeno kosilo — pa le za enega moža! Brzojav je menda potoma izgubil osmico — sedem-najsterim po snedel kosilo. Kaj sedaj? — »Trenotek potrpljenja — prosim« — je hitel prijazni oštir. »Vse se bo dobilo.« Zares! Pol ure je minilo, in v sobo so začele romati iz kuhinje jedi vsake vrste — da kljub izgubljeni osmici nismo lačni nastopili pot v Pincgav. Po obedu smo zasedli tesni vagonček ozkotirne železnice, ki vodi od Celja v pinegavsko dolino. Vsi smo se radovedni tiščali k oknom. Zakaj ta dolina je pač tista, katera nas je zvabila na pot, to je prava zibelka čiste pinegavske pasme — mati naših gorenjskih crk. Kakšna je torej ta dolina? Dolga je 56 kilometrov, široka pa po-nekodi komaj dva do tri kilometre. Kar je v dolini ravnine — ni prijazna in tudi ni kaj prida rodovitna. Po sredi se pretaka mala reka, ki pa spreminja dolino na mnogih krajih v pusto močvirje. Zato je že mnogo te reke uravnane, ponekodi jo pa sedaj uravnavajo in obzidavajo strugo. Prav zato je malo njiv v dolini, in travniki so neokusni, močvirni. Vsa moč in rodovitnost te doline je po bregovih in gorah od desni in levi strani. To je pa resnično svet, ki je ustvarjen za živinorejo. Po najnižjih brežinah se razprostirajo travniki in njive. Sredi njiv pa se dvigajo zelo prijazni kmečki domovi. Skoro vsi so leseni. Vsaka hiša pa ima ob prvem nadstropju lesen hodnik, nekatera celo dva. Podobno so narejene nekatere stare hiše po Gorenjskem. Zato se ti zdi od daleč, kakor bi bile same gosposke vile za letovičarje. Značilno za one kraje je pa to, da je prav malo vasi, kakor pri nas. Le pri farnih cerkvah je več poslopij skupaj. Sicer pa domuje vsak kmet zase. Krog in krog hiše — je vse njegovo: V bližini njive in travniki, nad hišo slabše košeninc, nad temi gozd — sama črnina, 'listnatega drevja je malo — za gozdom se dviga prva — nifclca planina, in nad to še druga za najbolj vroče poletje. Zares vzorno ustvarjen svet za živinorejo. Ker je torej skoro vsako posestvo tako zaokroženo, zato je značilno to, da ima vsaka hiša na strehi majhen stolpič, v katerem visi zvon — da vabi družino k jedi. Gospodinji ni treba nositi težkih jerbasev k oddaljenim parcelam kakor pri nas. Ko dokuha, potegne za vrv, in zvon pokliče vse iz njiv in hlevov sr in travnikov domov h kosilu, k južini, h večerji. Poseben vtis so napravili na nas — plotovi — brez mere in števila. Vsak posestnik ima svoje zemljišče razdeljeno na parcele — nekake ogradi — ki so obdane s plotom iz klanega lesa. Čemu to? bi prašali. Ali bi se kovali cekini, ko bi imeli les teh plotov mi na Kranjskem! In še nekaj. Sredi vsake take ograje — pa male svisli, snenik, za spravljanje mrve. Krog večjega doma je kar cela vas teh lesenih kolib. Par streljajev od doma — svisli — na levo in desno. Tudi to nam ni šlo v glavo. In vendar imajo vse te priprave mnogo koristnih namenov, kar smo kasneje zvedeli. Ko smo po dolgotrajni vožnji — dolgočasna za nas ni bila, dasi vozi pinegav-ska železnica tako, da brez skrbi lahko pije bratovščino z našo kamniško — dospeli v Gozd (VVald), smo v ponedeljek zvečer ob 7. veseli zapustili tesne vagone. Dospeli smo do cilja. Večer v Gozdu (Wa!du). Ko smo odložili prtljago in si izbrali sobe, ki so zelo snažno opremljene za letovičarje in hribolazce, smo se zbrali v prostorni gostilniški sobi. Ko sem vstopil, je bila miza za vrat-mi zasedena s Pincgavch Nekdo je godel na citre in vmes so peli dobre volje fantje. Ker sem nekdaj sam drgnil ob to ci-trarsko pleče, me je nekoliko bolj zanimal ta tamkaj narodni inštrument. Zato sem se približal mizi in pozdravil. Vsi so ml napivali, in eden se je v imenu vseh obtožil, da so včeraj potegnili plačo — in imajo zato danes piavo! Kar se nekdo — sivobrad je že bil — obrne do mene in me ogovori »po poljanski«. Zveselil sem se ga — rojaka — in si mislil: Slovenca pa zares dobiš povsodi. Pravil mi je, da se je tu že udomačil in postaral ter skoro jezika pozabil. Ali ene kranjske žalostne navade ni pozabil. Zehta! ga je bolj kot drugi — na jeziku se mu je poznalo, in z bratcem alkoholom objeta glava mu je kmalu težka zlezla na mizo, kjer je krepko zasmrčal. Prav kakor pristen kranjski »plavpone-deljkar«! . Pri večerji nam je naznanil gostilničar in kmet — ima 120 govedi — da pride nekaj gospodarjev iz okolice, ki imajo živino na prodaj. Zares so prišli. Pomešam se mednje, da bi poizvedel, kako gospodarijo. Zakaj 91 ti plotovi in svisli mi niso šli iz glave. Predno pa obrazložim ta moj pogovor, naj še omenim nekaj druzega. Ker sem sam Iind tobakar, me je zanimalo tudi to, da v Pincgavu vse kadi — in sicer fajfo. Na poti, na vlaku, v gostilni — vse fajfo mlado in staro. Pri nas se pa spakuje vsak s cigaretami in smodkatni! Da bi jih sla> na! Na vlaku sem videl tudi mladega zelo elegantno oblečenega župnika, ki je pušil dolgo porcelanko. Kaj pa na Kranj skem? Ce bi jo, postavim, sorski župnik prknaltal v Ljubljano s svoio »ta jagrsko« v ustih, bi bil gotovo v nevarnosti, da ga ne vjemo in ne odpeljejo dol pod Ljubljano, kjer bi mu poskusih plombirati zmedeno pamet. Oj ti ljubezniva moda, kakšni sužnji moramo biti! Obdelovanje polja in travnikov. Ko sem sc pridružil ondotnim domačinom. sem se zapletel takoj v pogovor s še dokaj mladim posestnikom, suhljatega obraza, pa modrih in premetenih oči. Pobaram ga najprejc, koliko ima živine. : Letos boli malo, ker sem moral nekaj sena kupiti. Imam samo dvain-sedemdeset glav!« Tristo jasnih, si mislim, potem smo mi na Kranjskem komaj revni bajtarji. Razodel mu pa tega nisem. V tujini mora človek bahati, da ne spravi domovine ob kredit. Koliko imate pa potem hlapccv in dekel?'< Pri hlapce in dve dekli. Pa imam še do deset koni in kakih dvajset do trideset prešičev!« Pa domačih seveda še nekaj za delo?* ;>No, sam delam, žena gospodinji in • — Cas, kdaj krmijo, je zelo različen. Nekateri trikrat. drugi le dvakrat; ta posestnik mi jc pravil, da redno začno krmiti ob 3 zjutraj, ob 10. dopoldne in popoldne ob 3 Vsak dan pa gre vsa živina, ob snegu in burji — vseeno — iz lileva na vodo. Med tem sc hlevi prezračijo, živina se pregib-Jje m razskače, kar je zelo potrebno. Za- nimalo me je, koliko posestva ima tak kmetiški veljak, da preredi 80 glav govedi, S konj in 20 do 30 presičev. Razodel mi je mož, da ima 20 oralov obdelane zemlje, 100 oralov gozda in 1000 oralov planine. Poglavitna razlika med nami m Pincgavci je pri obdelovanju zemlje. Pri njem ni nobene njive ali pa nobenega travnika, kakor hočete. Na vsakih pet let — tako si razdeli — pride na vrsto ena parcela. da sc preorje. Tisto peto leto seje rz ali pšenico, nato pusti parcelo, da se za-ledini — in je štiri leta travnik. Na ta način ima za žito vedno spočito zemljo — travnike pa vedno prerahljane, da pride mrtva prst na vrh in postane rodovitna. Poglavitna stvar je pa seveda gnoj. Pinc-gavski kmet nič nc dela razlike med travnikom in njivo. Oba sta vsako leto enako gnojena. Zato pa pridela izvrstno krmo iu na primeroma malem prostoru — zelo veliko. Pri nas se je že mnogo predavalo o umetnih travnikih — koliko centov bi se dobilo izborne klajc na enem oralu. Pincgavec pa žc ima same umetne travnike! Koliko imamo pri nas v hribih ko šenin — cele bregove! Prav takšne razmere, kakor gori. Pa \oliko se nakosi? Dostikrat jo bije kosec od zore do mraka — pa bi na večer skoro vse bilke, kar jih je nalovil, v košu nesel domov. Ali se to izplača? Da bi bila petina take paicele gnojna, bi nakosil v samem utrti mnogo več in izborne klaje. Torej gnoj in zopet gnoj — iti gnojnica. Koliko tisočakov izmečemo za umetna gnojila, tistih kron pa nimamo nikoli, da bi napravili gnojničiie jame in porabili to, kar je najboljše — kar nam uide iz hleva — namreč gnojnica. Pa šc nekaj. Pincgavec nc gnoji samo doma. on gnoji tudi planine! Kako? Na planini iztrebi lepši prostor in ga ogradi. S tem ga je izpremenil v travnik. Pastirji morajo travo pokositi in seno spraviti v svisli. Tako delajo pri nas Gorenjci na rovtih — pozimi pa seno zvlačijo v dolino — bi mislili, kaj ne? Ne boš. Pincgavec si drugače pomaga. Ko začne briti po planinah burja iu frčati prve snežinke, gre vsa breja in molzna živina domov, fin hlapec pa ostane z jalovino na planini. Zapre jo v hlev — jn krmi prideiano seno. Tako nna dvojni dobiček: Ni mu treba sena vlačiti v dolino — živina pa naredi gnoj, katerega pastir izvaža na planinski travnik. Se-le tedaj, ko je skoro vse seno pokrmljeno — po božiču, pred pustom — prigazijo mladi biki, junice in voliči s planine domov. Nekaj sena pa puste za pomlad, da imajo molznice in telički pribolj-sek ob vremenskih nezgodah — če par dni zapade sneg planino. Tudi zato mora ostati seno. da v slučaju predebelega snega brez skrbi nekaj tednov bivanje na planini podaljšajo. Svisli in plotovi. ... Sedaj mi je bilo tudi jasno, Čemu to-! k,° 'b '» Plotov. Pincgavec po vseh travnikih pase. Ker se pa travniki menja vajo z njivami, zato so vse parcel ™ jene Z,vina ne more s stravKaS - tudi ne more križema hoditi in ah popasti. vse pa ponesnažiti. V eno »rado zapre ž,v,no in se brez pastirja tahk?^ ves dan. Tja se goni tako dolgn h, . i,,,,.,,,'L- r.icin nnnofnn ."V" l| ar. slabšo pašo. — Kakor že omenlenoTJ? >li itnl/n AiVroin bnl Ik.t ____' ''!{« travnik^ čisto popasen, potem šele prid :o celo, jalovce pa požene v b7e?m°. druga parcela na vrsto. Tudi lahkot pašo. Molznicam odkaže bolj žlahtno n nnln Jolnirpfl no v\r\At " P tU« di vsake ograje koliba za seno svisli T kor pri nas v gorah. Razlika je |e ta h' so gori tramovi zelo na redko velike špranje so med posameznimi li di. Cemu to? Pincgavcu se zdi jut časa, da bi ob največjem delu naklada I razklada! na voz seno. Pokosi ga razt« — in pusti. Morda ga enkrat obrne-!' ne vselej. Nato ga zmeče v svisli Cel bilo vreme ugodno, je seno suho sicer £ pa še vse vlažno — in se mora sušiti v svislih, kjer ga prepihava od vseli strani veter. Zato smo videli po hlevih mitom plcsnive krme, pa kljub temu suhe H|2 pec je tako krmo pretresel, da se jc izka.' dila plesen — in živina je žrla z veseljem Iz svisli pa vozijo krmo pozimi v hleve ko nimajo druzega posla. S tem prištedijo poleti čas in delavske moči. In še ena jc S tem se zavarujejo proti požaru. Če bi takemu kmetu pogorela vsa krma, kaj bi' Na ta način mu pa ne more zgoreti zlepa več, nego ene svisli, ali kar jo je slučajno domov pripeljal. To bi bile glavne poteze o obdelovanju na Pincgavskem. Vsa siia in važnost dela se posvečuje živinoreji-in zato seveda tudi nc njivam, marveč travnikom. Kako ravnajo z živino. Zelo važno se mi zdi, da povdarim prav posebno način blagega ravnanja i živina Pincgavec dobro ve. da mu tisočaki padajo le iz hleva v žepe. Zato pa tudi živino čisla in ljubi. Gori živina nc pozna batine in biča, ampak božajofo reko. Gospodar in iilapec se pogovarjata z njo, jo pohvalita, pokarata — udarita jo ne. Zato jc pa živina tako krotka in človeku zaupljiva. Koliko bikov smo videli! Pa nc eden ni imel železnega obroča, v nosu, kar je pri nas splošna navada. Pri nas ženejo bika trije, štirje na vse načine zvezanega in otvezenega. Tam ga žene eden -navadno neotvezenega — ali gre celo; njim kakor kužek. Morda so redke izjeme, da je kaka žival huda. Je pa nekaj, kar daje pravi pečal kmetu Pincgavcu: On jc ponosen, da ic kmet. Pa niso vsi v eJ e k m e t je: i« mnogo manjših — z 10 kravami — pa» največjega, ki jih ima 400 in po 20 to Tega velikana kravogoja sem videl. Kak« priprost možina, v domače obleče« -pipo v ustih! In vendar ga spoštuje meščan in tržan. Nazivajo tam sploh 1 ljudi po mestu, po boljših gostilnah ve® z naslovom: gospod kmet. V Lj®' liani ima pa naslov »kmet« redno taKO čast, da bi lahko tožil, kdor dobi od mestne gospode tak naslov. Naj se tudi P" nas s tem, ko zaplodimo pravo pm^' sko pasmo, preseli semkaj spoštovanje0 kmetiškega stanu, kakor je v Pincgaj"' Kako na Kranjskem — sam sem dostiKr cul — kak nafrfran tvorničar, rudar, oo ; nik govori o kmetu! In vendar je v resiw kmet gospod — delavci po tvornican pa moderni sužnji. Posnemanja vreden je Pincgavec tudi v tem, da še ni zavrgel narodne noše. Tam velja še jerhovina in hodnik! Tudi ženske se nosijo ob slovesnostih — narodno: Crn klobuček, na okrajkih uvezen z zlatimi planikami, krog njega zlat motvoz z zlatimi cofi. Lase pa spete s srebrnimi in 'zlatimi sponami, v katere so vdelani kamenčki — prav lično delo. Gotovo se podeduje od roda do roda. Bil sem tudi v hišah. V kuhinjah velikanska štedilna ognjišča, sobe silno snažne, ljudje gostoljubni in prijazni — pa delavni. Gospodar in gospodinja največjih posestev vselej prva na nogah. Takisto f>trocj _ sinovi in iičere. Videli smo dekle, ki bo imela 60.000 dote. Kako vam dela! Je ni sram hleva, kuhinje .in polja! Kaj pa slovenske neveste s tako »težo«? Sam vrag ji ne zmala več pravili muštrov za obieko — in njeno delo —- redno prazno igračkanje. Pojd', Sloveife, se gor učit'! Kaj se ie kupilo? Zadruge kot take in nekateri zadružniki so kupili 14 lepili bikov in 6 krasnih krav. Vsak bik stane povprečno 553 kron, krava pa 560 kron. Splošno sc sodi, da je bil nakup zelo ugoden in srečen. Seveda so cene visoke. Toda če pomislimo, da se t vzame kmetu izmed 100 krav najlepša iz hleva, jc pač ne bo dal za par sto kron! In plemenska živina je gotovo dražja! Domačini, ki so videli prignane krave, so i vse križem govorili: Jaz moram tudi eno tako imeti. Seveda nekaj se pa vedno tvega pri taki kupčiji. Pot je dolga — in ta ali ona žival lahko kai oboli — zlasti, ker sc kupujejo redno breje krave. Iz tega pa sledi resna beseda vladi. Par tednov pred' nami jc srbska vlada nakupila vagonov živine, da jo za malo ceno odda dobrim živinorejcem in tako pomaga kmetu. Ta naj bo vzgled naš: slavni vladi — deželni in cesarsko kraljevi! Je bridko za kmeta, če riskira 600 kron. Ako mu pade tako draga živina, kaj potem? Taka rana sc ne zaceli v enem letu! Zato naj visoka vlada to uvažuje. naj naši poslanci krepko zavihnejo rokave iu zahtevajo odločno pomoči za živinorejce. Kaj bi se poznalo vladi, ako vrže nekaj tisočakov vsako leto za nakup krav plcinenic in jih odstopi za znižano ceno onim živinorejcem, ki so sami že dokaj žrtvovali v to? Koliko kmetov bi se vpo-gumilo in nakupilo tako krasno živino. V desetih letih pa moramo imeti najkrasnej-ši izbor lepe živine, po katero bi hodili užni Slovani — k bratom, ne pa k tujcem! Vse zadruge so tudi enoglasno sklenile, da. tozadevno prošnjo .odpošljejo deželnemu odboru. Slovo. Kot neznanci — vsaj po večini — smo ,se sešli — kot dobri prijatelji smo se ločili vsi potovavci v Pincgav. Ni ga bilo, ki bi mu bilo žal denarja, truda in časa, ki ga je porabil na tem potovanju. Mnoigokaj smo videli, se marsičesa naučili — tudi predaval je gospod nadzornik Legvart — in celo veselja smo imeli zadosti. Možje so rekli, da ni svatovščine, kamor bi rajši šli, kakor še na tako potovanje. Ločili smo se — segli si v roke in se razkropili po domovini. Ali nekaj skupnega smo odnesli seboj: Navdušenje za napredno živino-rejstvo in okrepljeno zaupanje sami v sebe. In edino le to nas bo dvignilo, bo rešilo knietiški stan. Kdor ne zaupa več vase, zanjga že poganja veja, na katero bo obesii svojo bodočnost. Res je, da je dolžnost dežele in države, naj se enkrat vendar spomni z delom tudi kmeta. Ali ta deželna in državna pomoč — je pač le opora — to je tretja noga, je palica, da bolj brezskrbno zastavi kmet nogo — naprej in kvišku. Prvi pogoj pa je: Ne zani-čujtno se sami. Kdor zaničuje se sam, — podlaga je tujčevi peti! Ljubimo mater zemljo — iz katere so naše kosti in mišice — v katero se zopet povrnemo — s telesom. Vsaka tvornica lahko propade nenadoma in drugo iutro imamo na stotine beračev, ki morajo v svet s trebuhom za kruhom. Zemlja pa ni nikdar tako uporna, da bi nam ničesar ne dala. Zato jo spoštujmo in ne bežimo ponepotrebnem z rodne grude. Na,i sinovi in hčere slovenske zemlje izprevidijo, da je še vedno kmetiški slan — časten stan; da jc delo v svežem zraku pod milim nebom najprijet-nejše in najbolj zdravo. Zato pa nazaj h grudi — kdor le more; nazaj na rodno zemljo — nazaj k domači hrani — in slovenski rod bo zopet rod junakov — ne pa bledih, omahujočih, v tvoruicah in po mestih in — po žganju zastrupljenih senc. Dobra je industrija in potrebna — toda tudi brez nje se živi — brez zemlje pa nikdar! Ta zavest in to prepričanje naj se za-seje in zaplodi po zadrugah — ter razraste širom domovine in preko nje. Kmet naj se zdrami in naj se zave grozne moči, katera jc v njem — v stebru in temelju države. Ta zavest naj rodi železen obroč edinstva — in edinstvo bo kmeta dvignilo tja gori, kjer je njegov sedež — ne v prahu zaničevanja in bede, ampak na stolu spoštovanja in blagostanja. V to pomagaj Bog — in naše delo. F. S. FJnžgar. Beton. III. Jasli. Pri tlakanju hlevov s cementom, kar sem opisal v zadnjem »Kmečkem domu«, .pridejo vselej na vrsto tudi jasli. 'Kakšne naj naredim jasli? tako se vprašuje gospodar, ko popravlja svoj hlev. Ugiblje, ali bi delal jasli lesene ali betonirane. . Kaj bom jaz svetoval? Da je tu mo-,goče prav svetovati, je treba dobro premisliti razmere pri vaši hiši. Ce ste pri .vas bolj z delom preobloženi, da se pri Živini ne morete veliko muditi; tedaj ni-kari jaslij betonirati, ampak lesene napravite, Betonirane jasli je treba vselej, kadar je živina pojedla, dobro pomesti; najmanj pa se morajo vsak dan gotovo temeljito osnažiti. Ce 'ste pa pridni in natančni in za živino skrbni, potem pa naredite jasli iz betona. Ce živino napajate •zunaj hleva in jej z večine suho krmo po-.kladate, tedaj naj bodo jasli lesene. Ako ,pa dajete živini mokro parjeno krmo mešano z otrobi ali moko ali prsnino, tedaj kaže jasli betonirati. Kajti ostanki mokre .krme v lesenih jaslih zalezejo v špranje, ,tam skisajo ali 'splesnijo, se pokvarijo in postanejo živini škodljivi. Zato naj bi se jasli po vsakem krmljenju do čistega po-metle, da ne ostane v njih stara krma. Jasli so v hlevu zelo važna reč, zato morajo biti pravilno narejene. Slabe jasli 30 v hlevu velika potrata. Živina se pri, njih muči, razmetava dan za dnevom kr-" ,tno in tako se vsak dan gospodarju godi .škoda. Kaj pa je ceneje, lesene ali betonirane jasli? Za enkrat so lesene še vedno .ceneje, a ne veliko, kajti les se danes po-.vsod lahko in dobro proda. Pomisliti pa je treba, da lesene jasli le nekaj let trajajo in je treba zopet novih; betonirane ,pa popolnoma okamene, če so iz portlan-,da. Ce si jih naredil dobro, ne boš doživel tistega časa, da bi jih bilo treba popravljati. Zato so splošno betonirane jasli veliko cenejše in boljše kakor lesene. 1. Prvi pogoj pri jaslih je čistost .in snaga. Narejene naj bodo torej tako, ,da se lahko in hitro osnažijo. Ko >je živina pojedla, tedaj stopiš v jasli, ostanke krme .pometeš po celih jaslih in na koncu jaslij ,jrh zmečeš ven. To delo je v par minutah .storjeno, za zdravje živine ipa je silno važno. 2. Jasli naj ne bodo previsoke. Koli-krat se vidi po naših hlevih uboga teleta, kako se stegujejo in si vrat dave, ker ne dosežejo krme v previsokih jaslih. Vsak ,dan najmanj trikrat se mora uboga žival .mučiti, da se naje. Posebno nevarne pa so .visoke jasli za žrebeta; vrat se mu 'skrivi, križ se mu vlekne in noge s^ mu pokvarijo. 3. Cele jasli naj bodo lepo zaokrožene, posebno jaslovnica, na katero živin?, ,vrat naslanja in dno jaslij. Ostrih robov ,naj pri jaslih nikjer ne bo. Jaz bi jasli ta-.ko-le betoniral: Napravil bi dvojni beton, .prvega v razmerju 1:5:7; ta bi bil za podlago in zbiti ga je pod nameravanimi jaslimi kakih 15 cm na debelo. Precej nato pa bi zmešal beton 1 : 3, to je eno mero .portlanda in tri mere presejanega ostre-,ga peska. Iz tega betona bi se pa naredilo ,v jaslih 5 cm močno dno. Dno v jaslih .največ trpi, zato mora biti iz močnega betona. 4. Jasli naj bodo tako narejene, da jih .živina ne bo onesnažila in da ne bo mogla ,vanje stopati. 5. Jasli naj bodo tako narejene, da ,vsako živinče dobi svoj del krme. Ce sta .vola pri 'skupni krmi, eden bolj počasen in lišpav, drugi pa požrešen, tedaj bo .vsak dan drugi okradel svojega tovariša. ,Ce pa imaš jasli tako narejene, da vsako .živinče svojo porcijo dobi, tedaj ne bo .nikdar na škodi tista žival, ki bolj počasi žre. Prepričaš se pa tudi takoj, kedaj je kako živinče bolno, ker ni svoje krme po- Jedl°6. Skoraj vsak gospodar je nevol-jen kadar vidi, kako živina krmo na tla meče in pohodi. To se godi po mnogih' lile- yih dan za dnevom. Koliko krme se na ta način uniči samo v enem letu! Jasli naj bodo torej tudi tako narejene, da bo živini nemogoče, krmo razmetavati. Videl sem že veliko vrst jaslij, preprostih in dragocenih. Najbolj pripravne ,za naše kranjske razmere se mi še zde jasli, kakoršne je na Štajerskem priporočil deželni odbor. Podobo teh jasli poda-jem tu čitateljem »Kmečkega doma«. brici, in sicer poldrug meter od tal, ah 85 cm od vrha jaslovnice. Na ta tramiček zgoraj in na jaslovnico zdolej se pribijejo deske. Na pod. 2 je videti, kako naj bodo .te deske izrezane, da bo iž njih narejena 44 cm široka podolgasta odprtina, skozi katero sega žival v jasli po krmo. Kakšen namen ima ta naprava? 1. Vsaka glava bo jedla le svojo kr-jno in ne bo pri sosedu kradla, l^oglej zgo- Pod. 1 kaže jasli v prerezu ali s konca. Tu se vidi, da je dno jasli-j samo 20 cm ;od tal. To je primerna višina za majhno .in veliko živino. Pa boš relkel: To je pa vendar prenizko, žival se mora vedno .doli držati. Še veliko bolje je za žival, ',če je iz nizkih jaslij. Najbolj naravno krmljenje je na paši in tam ima žival krmo čisto na tleh. Dno jaslij je lepo zaokroženo, Jifkjer nobenega ostrega kota. Take jasli ,se kaj lahko in hitro očistč; brezova metla je dobra za to. Tudi široke so toliko, da lahko vanje stopi tisti, ki jih pometa. Sprednja stena jaslij je visoka 35 cm, tu čez sega žival v jasli. Zgornji del (ja-slovnica) je lesen in zaokrožen. Pri jaslih naj ne bodo nikjer ostri robovi, sicer bi se žival ob nje odrgnila ali celo ranila. Tolika ali morda še kak centimeter večja globočina jaslij je za to potrebna, ker se poklada živini tudi dolga nerazrezana ikrma. Ob jaslovnici stoji po konci smrekov ali še bolje mecesnov stebriček, 'ki je zgo-,raj uprt v strop. Močan naj bo kakih de-,set centimetrov na kvadrat. Tak stebriček je med vsakim drugim živinčetoni. Ti nosijo lesen oboj, kakor ga kaže pod. 2. !V pokončne stebričke se vdela počez tramiček istotako močan, kakor ste-12« raj 5. lastnost dobrih jaslij. 2. Živali pri takih jaslih ne bodo mogle nikdar krme razmetavati in po tleh ž njo stlati. Pri tem oboju ni treba desk na gosto pribiti, da po jaslih ne bo pretemno. Pri takih jaslih seveda popolnoma odpadejo gare. Jih tudi prav nič škoda ni, kajti ravno gare so vzrok, da ima toliko naše ži-,vine upognjene hrbte. Koliko prostora naj ima vsaka goved na širjavo? Kar ga ima navadna goved ,več kakor en meter, je potrata. Ce jej damo več prostora, se bo vrtela sem in tje, se bo vstopila počez in onesnažila vso stajo notri do jaslij. Ce pa živina stoji bolj na gosto, tedaj .je gnoj le po spodnjem delu staje im snaženje hleva je lahko. Pojdi pogledat hleve po kmetijskih šolah in ,vzornih posestvih in videl boš povsod, da stoji goveja živina veliko bolj na gosto, ,kakor po naših hlevih. To sem na tem mestu zato povedal, ,da si vsak gospodar prostor razdeli, kadar hlev napravlja ali popravlja in dela jasli take, kakoršne sem zgoraj popfsal. Ta vrsta jaslij je za naše razmere kaj pripravna. Napravijo se po ceni in popolnoma ustrezajo svojemu namenu. Podoba 1. Razgled po Avstrijskem. jv. Tirolske.. Ko je Napoleon, sin preprostega laškega advokata, stri francosko prekucijo in premagal najmočnejše armade v Evropi, so sc ga bali kralji in cesarji. Oholi Prusi so sc vdajali kakor zajci, Angležem je huda predla, ker niso mogli prodajati svojega blaga. Najbolj srčno se je vojskovala še naša armada, ki je pri Aspcrmi prvič premagala doslej nezmagljivega Napoleona. Ko so se vsi tresli pred mogočnim cesarjcm, ki jc bil v resnici eden prvih vojskovodij in izmed največjih mož, kar jih je kdaj na svetu živelo, se je vzdignil priprost tirolski kmet Andrej Hofer za svojo domovino in cesarja Frana. Zbral je svoje roja'ke-kmetc, ki so kakor vihar pridrli na Bavarce in Francoze in jih prisilili, da so morali po vročih bojih zapustiti deželo 1. 1809. Priprosti gostilničar in konjski prekupec je postal c. kr. komandant. Toda moč njegova je opešala, izdan je bil sovražnikom in 20. februarja 1. 1810 v Mantovi ustreljen. Rojaki so mu ohranili hvaležen spomin. Skoro v vsaki hiši je njegova slika. V Inomostu kažejo njegovo obleko, orožje in kanone, katere jc vzel sovražniku. V dvorni cerkvi pa ima svoj grob, kakoršnega razen cesarja Maksa nima nobeden v deželi. Letos, ob stoletnici slavnih zmag, bodo Tiroici praznovali spomin tega in vseh junakov, ki so se takrat proslavili s svojo neustraše- nostjo. Saj ima skoro vsaka vasica v spominu svojega domačina, ki se je takrat odlikoval. Zato si hočemo danes to lepo in verno deželo ogledati, da bomo tirolsko veselje bolje razumeli. Tirolska meri 266-82 Mm', torej jc precej večja, 'kakor Kranjska. Najvišje gore v cesarstvu imajo tam. Veliko je višjih kot Triglav. Ortler ima 3902 m višine, drugi imajo 3000—3600 m. Cela nepregledna vrsta gorskih vrhov, ki jih pokriva večni sneg, ki se menda še nikoli ni stopil. Severni in srednji del dežele je prav hribovit. Visoke in ozke dolinice se vijejo med gorami. Kjer ni posebno ugodno za polje, dajejo dobro pašo za plemensko živino. Divje lepi so posebno Dolomiti, ki mejijo Laško in Avstrijsko ob izviru naše Drave. Skoro čisto goli so in strmi, da je turistu težko gori prilesti. Čudno je tudi, da tako visoko še pšenica raste. Pri nas ne raste navadno v višini čez 800 m. Pusta dolina (Pustertal) ima 1100 m in raste tam šc najlepša pšenica. Kmetje gori v hribih nad Pusto dolino, ki tako ponosno doli gledajo na grobove Slovencev, so v višini do 1400 m in še tam sem sam videl pšenico. Najvišje vasi so 18--2000 m nad morjem. Severni del je gorat in mrzel, v južnem je pa popolno laško podnebje kakor v naši Gorici. Zima je prav mila, da se hodijo tja zdravit posebno ječni in slabokrvni, za katere je pa v zadnjem času Egipt obljubljena dežela, kjer pozimi marsikaterega ozdravijo, čeprav so zdravniki nad njim že križ naredili. V laških Tirolah je v tem oziru prav na dobrem glasu Meran. Mnogo slovenskih duhovnikov si je v tamošnjem milem zraku utrdilo svoje zdravje. Prebivalcev ima Tirolska 981.949, med temi je 373.905 Lahov, ki pa niso tako nerodni in sitni, kakor naši v Pri-morju, kar je čisto naravno. Naši so nasledniki Benečanov, ki so bili vedno zviti trgovci, ki so iskali med našim ljudstvom le veliko dobička, in privandrani neodre-šenci iz kraljestva. Na Tirolskem je pa domače prebivalstvo laško, ki že več kakor tisoč let tam prebiva. To so ostanki Keltov, raznih Germanov in drugih narodnosti, kateri so se navzeli že od Rim-cev jezika in navad. Z Nemci, ki imajo večino v deželi, se seveda posebno ne za-stopijo. Le v zadnjem času, ko so v laškem in nemškem delu zmagale krščanske ljudske stranke, se obrača na boljše. Na Tirolskem je tudi 465 Slovencev. Po veri so skoro sami katoliki, le nekaj tisoč je protestantov, ki hočejo povsodi imeti svoje cerkve. Ljudstvo je globoko verno, splošno boljše, kakor pri nas. Povsod sem videl lepe, prostorne cerkve, res prave umetnine. Za cerkev Tirolci vedno radi dajo. Da se navadijo otroci biti pobožno pri maši, imajo povsod spredaj majhne klopjpe s klečalniki, kjer ima vsak svoj prostor odločen, da jih duhovnik lažje nadzoruje. Navadno je tudi veliko mož-kih v cerkvi. V mnogih farali ni pet mož-kih, ki bi ne šli več kot dvakrat na leto k obhajilu. Seveda so v nekaterih krajih tudi razvade in napake. Duhovniki se posebno pritožujejo čez tujce, ki so jim za- nesli nmogo nerodnega in pokvarili mladino. Gospodarske razmere so prav ugodne. Polja imajo prav malo, le pet odstotkov vse površine in 67<:/o travnikov. Veliko je pašnikov in planin, 31*3%; nerodovitnega sveta je 18-5%, kar ni veliko, ker je povsod skoro sama gora. Največ pridelajo rži, pšenice in koruze, ovsa le malo. Pridelek vina cenijo na 918.400 hI, gotovo velika množina, katero pa Tirolci večinoma doma popijejo. Pokusil sem na več krajih vino, ki ima prav dober, dasi nekoliko grenak okus. Temu vinu pa, ki se pri nas prodaj?, pod imenom tirolsko, ni bilo nič podobno. Prišle so mi hude misli, da je marsikatero naših tirolskih vin dobilo iz bližnjih studencev svoio mokroto. — Nekoliko izkopljejo tudi premoga, prav veliko pa soli. Glavni dohodek daje seveda živinoreja. Po zadnjem ljudskem štetju so imeli na Tirolskem 486.040 goved, 20.292 konj, 82.752 prešičev, 184.503 ovac, 104.708 koz in 621.203 perutnine. Ce se oziramo na velikost dežele in število prebivalstva, izmed katerega sc peča velika večina s kmetijstvom, vidimo, da imajo primeroma precej mani živine kakor pri nas, razen koz in ovac. Slednje morajo imeti v goratih iu posebno pustih krajih, kjer goveje živine nc morejo imeti. Koze imajo pa poleti tudi za mleko doma, ko ženejo krave daleč od doma v planine. Naši Bohinjci imajo poleti tudi večinoma le koze doma, ko se krave pasejo po visokih planinah, da jc le kaj belega za kavo, katero imajo tudi gori radi. Število govedi ni posebno veliko, vendar je tirolska živina najlepša v cesarstvu. V deželi so tri pasme: pinegavska, inodolska i" simodolska. Na Vorarlber-škern imajo šc drugo domačo sivo živino, ki se odlikuje z lepo rastjo in dobro mlečnostjo. Korist živinorejskih zadrug so v zadnjih letih prav živo spoznali. L. 1905 je bilo že 38 takih zadrug, 697 nadzorovanih hlevov in 1398 krav, pri katerih so natančno zmerili dano mleko. L. 1906 46 zadrug, 801 hlev, 1561 nadzorovanih krav. Leta 1907 53 zadrug, 931 lrlevov in 1773 krav. L. 1908 že 78 zadrug, 11.35 nadzorovanih hlevov in 2142 nadzorovanih krav. Tu se vidi veliko zanimanje ljudstva za napredek. Tujcu, ki pride živino kupovat, pokažejo kontrolne knjige, ki so najboljše priporočilo in on ve, da ne bo goljufan, če tudi drago plača. Prav zanimivi so tudi podatki o mlečnosti posameznih pasem. Za mleko po ta-mošnjih podatkih je najslabša pinegavska. V najboljši zadrugi s to živino v Vindiš-Matrei je imela povprečno ena krava 2448 1 mleka na leto. Najslabša zadruga pa na eno kravo povprečno 1458 1. Za najbolj mlečno se je izkazala vlaui, kakor tudi vedno poprej, domača gornjo inodolska pasma. V zadrugi Jogi je dala vsaka krava povprečno 3555 1 mleka 1. 1908. Najslabša zadruga s to pasmo v Stamsu je dobila povprečno 2050 1 mleka od ene krave. Simodolke so v sredi. Pjncgavske molzejo navadno 283 dni, inodolske 298 dni. Pincgavske cenijo gori bolj za meso. Splošno je seveda težje soditi o posamez- nih pasmah, ker so lahko popolnoma različne razmere glede krmljenja in paše. Vspeh tirolske živinoreje se kaže najlepše v množini mleka, ki je prišlo lani v mlekarne. Pri nas imamo 253,000 glav goveje živine in nekaj čez 70 mlekarn, ki imajo zdaj do 14 milijonov litrov mleka. Na Tirolskem malo več živine in 807 mlekarn, in še na Vorarlberškem 519 mlekarn in planin, ki so imele 1. 1907 89.548.839 i mleka. Tu sc najboljše vidi, kako smo mi še daleč. Seveda si ne delajo toliko sitnosti, kakor pri nas. Izmed vseh mlekarn i;i sirarn na Tirolskem in Voraribersnem sc le štiri registrirane. Kmetje si napravijo čisto pc domače. Gospodarji one vasi se združijo, napravijo hišico, kupijo orodje, plačajo delavce in si skupiček razdele. Nevarnosti ni nobene. Ce se blago slabši proda, dobijo društveniki manj, če sc boljše proda, dobijo več. Rezervnega zaklada ne nabirajo, saj so sami s svojim premoženjem rezervni zaklad, ki plačajo, kar je treba napraviti. Na Vorarlberškem je razlika v tem, da imajo večinoma ipo švicarskem vzoru posamezni podjetniki rnlekar-karnc v najemu. Spomladi se najemnik zmeni z ljudmi, kako jim bo mleko plačeval. Zdaj mora pa sam gledati, kako bc shajal. Za mlečne odpadke si nabavijo veliko število prešičev. kar sc jim prav dobro izplača. — Prvi način prostega združevanja je vpeljal v Bohinju župnik Mesar iz Bohinjske Bistrice, ki je najcenejši in najboljši, liuina slaba njegova stran je nerazumnost ljudi, ki preveč skoparijo pri potrebnih popravilih in premalo gledajo na res dobre delavce, vsled česar je blago veliko slabše. Skoda znaša vsako leto več tisoč kron. Na stotisoč kron dobe Tirolci za plemensko živino, kar skoro še enkrat toliko vrže, kakor živina za meso. Bomo morali tudi po tirolskem zgledu svojo živinorejo izboljšati. Na dunajsko vlado so Tirolci 'hudi, čeprav imajo cesarja prav radi. Pravijo, da jih je zanemarila. Skozi celo deželo peljeta dve piogi in ena počez, da ljudje s težavo prodajo svoje izdelke. Na severni pelje le ena železnica v Nemčijo in ena pri bodenskem jezeru, ki pa za Tirolsko že dosti nc pomeni. To so porabili Bavarci, ki so skoro k vsaki tirolski dolinici na bavarski meji skoro prav do Tirolske izdelali svoje železnice in ves promet nase potegnili. Te železnice, ki so kakor polipi iztegnjeni proti deželi, imajo glavni dobiček od tirolskega napredka. Gospodje na Dunaju so gledali le na severne dežele in tako zanemarili nujne potrebe drugih krajev. Pri nas je ravno isto. l^ajfajznovk imajo na Tirolskem še malo. Večinoma poslujejo (hranilnice v mestih in trgih. Duhovni imajo do sedaj še veliko socialnega dela. Število duhovnikov jc prav veliko. Na Kranjskem štejemo pol milijona ljudi. Škofija ima 444 duhovnikov v pastinstvu, 134 redovnikov. 14 tujih, 51 vpokojenih, 16 kanonikov in škofa, skupno 722 duhovnikov. Na Tirolskem ima škofija Brikscn 439.000 vernikov, toda 879 svetnih duhovnikov in 580 redovnikov, skupno 1459 duhovnikov. Škofija Tricnt ima 602.500 vernikov ter 12» 1072 svetnih, 453 redovnih, skupno 152o duhovnikov. Ce ima fara le par sto duš, sta gotovo župnik iu kaplan. Mnogo fara ima ie okoli 100—200 duš. Nekdaj so pod-učevali v ljudskih šolali frančiškani. Liberalna večina v deželnem zboru jim je šole vzela in nakopala deželi več stotisoč kron nepotrebnih stroškov. Učitelji so večinoma dobri, ki pridejo redno z otroci k službi božji. V šoli imajo v vseh razredih po tri ure krščanskega nauka na teden. Odtod tudi ona globoka vernost ljudstva. ki se kaže skoro pri vsakem koraku. Tirolci so prvi na celem svetu posvetili v hudih vojskinih časih že 1. 1796. svojo deželo presv. Srcu. Takrat so hotele razne razsvetljene glave to pobožnost popolno zatreti. Ukazali so lepo podobo Srca Jezusovega v vseučilišču pobeliti. Zastonj so se 'pritoževali katoliki in cele družbe. Šele na soglasni sklep in odločno zahtevo celega deželnega zbora so s? —vdati in presv. Srce zopet naslikati. J to podobo je bilo 25. septembra imenovanega leta zbrano na tisoče ljudstva vseh stanov, ki so se po svečani devetdnevnici izročili v imenu celc dežele presv. Srcu, da bi izprosili blagoslova cesarskemu orožju n deželi Tirolski. Ko so prišli I. i805 Francozi in Bavarci v deželo, so hoteli to pobožnost zatreti. 24. maja 18i)(>, pred krvavo bitko pri reki [sel. je zbral Andrej Hofer svoje zveste Tirolce in prosil duhovnika Jožefa Alber, naj navduši njegove ljudi. Duhovnik je govoril o sv. vojski za Boga, domovino iu Avstrijo. Opomnil je vse, naj si pred spopadom s sovražnikom očistijo svojo vest. Tedaj vzdigne Andrej Hofer svoje oči iu svoje roke ter priseže, da bodo praznovali po Tirolski dan Srca Jezusovega ka-• or praznik. Nato je pisal svojim tovarišem po dolinah: Ljubi bratje! Jutri je zadnji napad za Boga. cesarja in drago domovino. Bavarce hočemo s poinoojo Matere božje vjeti ali pa pobiti. Zato smo se posvetil; presv. Srcu. Pridite nam pomagat. Če pa hočete biti bolj pametni, kakor božja previdnost, bomo pa brez vas opravili. Vndrej Hofer, Oberkommandarit. — Drngi Jan je bila krvava bitka. Bavarci so zbegali pred kmeti, kolikor so jih noge nesle. Tirolci so pa izpolnili in le izpolnujejo svojo obljubo presv. Srcu. Ta dežela pa vzbuja Slovencu tudi žalostne spomine. Ob Dravi drdra zdaj železnica skozi Pusto dolino v srce Tirolske. Po tej poti so šli nekdaj Slovenci ter' zasedli in obljudili bližnje kraje. Vsa imena kažejo, da je tu prebival nekdaj naš rod. L. 772. je ustanovil bavarski vojvoda 1'asilo samostan v Inihen, ki naj bi v okolici spreobračal Slovence k veri Križa-iiega. Od koroške meje je Inihen oddaljen ;atronc Ingeniciria in Albuma, patrone iste škofije. Le v teh krajih poznajo tudi škofa misijonarja sv. Valentina, 7. jan. Še zdaj ,majo Bohinjci navado vsako četrto leto 113 poslati znaten dar samostanu v Inihen, kakor pravijo za maše. V resnici se porabi denar za olepšave res krasne stare cerkve. »Povejte vašim ljudem,« je rekel prošt Walther pred štirimi leti pisavcu, >da je njih denar prav dobro porabljen.« Bohinjci pravijo, da so bili po nasvetu meniha iz Inihna, ko so obljubili praznovati tri srede, rešeni v 18. stoletju hudega črva ki je na polju vse uničil. Cerkev sv. Duha je še zdaj cerkev obljube. Naši bratje na Tirolskem so legli k počitku. Ob njih grobovih ni več slišati slovenske govorice. Lc imena gora, dolin in vasi še pričajo, da so tu najsrčnejši Slovenci nekdaj orali ledino. Nemški naval se pa bliža s svojo silo vedno bolj v srce slovenske zemlje. Toda dobri Tirolci nam ne bodo sile delali, saj v njih deželi naših bratov ni več. Hudo je pa tudi Slovencu, ko bere, koliko učnih pripomočkov imajo v deželi. Tirolska ima eno univerzo., 16 bogoslov-nic, 10 gimnazij, 3 realke, 3 pripravnice, trgovsko akademijo, državno obrtno, dve timetiiorokodelski šoli in obrtni muzej. V vsaki cerkvici in v vsakem muzeju sc tudi vidi, kako se je ljudstvo že od nekdaj zanimalo za lepe podobe in lepe slike. Imeli so plemstvo, ki je čutilo z narodom in ga podpiralo, za nas ni imel nobeden srca. V zadnjem času pa vsaj v zadružništvu bolj napredujemo, kakor drugi. A. Ott ak. =oo= i u i Za gospodinje in :: dekleta. :: dO o Svoj čas je izrekel nek učenjak besede, da se mora izobraženost kakega naroda soditi po tem, koliko porabi mila: mi pa bi rekli, da se more po tem soditi tudi o njegovem zdravju,. Saj je gotovo resnica, da je snaga pol zdravja, kar potrjujeta znanost in izkušnja. Vselej, seveda, snaga ni odvisna od mila in si je posamezen človek ne more zagotoviti; tako n. pr. v rudokopih, delavnicah, tovarnah in v večjih mestih, kjer je zrak okužen. Toda na deželi, kjer vlada čist, svež zrak, je pa le od Hudi odvisno, da si zagotove .zdravje, v kolikor je od snage odvisno. .Izvzeti so le kraji, kjer nimajo tekoče vode. V naših kmečkih domovih le prevečkrat najdemo nesnago in zatohlost. Radi (Priznavamo, da navadna kmečka gospodinja, ki si ne more najeti dekle ali delavk, da bi ji pomagale in mora povsod ,sama biti: na polju, v hlevu in v hiši, res ,ne najde časa za natančno vsakdanje pospravljanje. Toda vsaj vsak teden enkrat Jbi moralo vsako kmečko stanovaire biti •temljito posnaženo, tla ne samo pomete-na, marveč tudi pomita. Dolžnost vse družine je. da gre pri tem gospodinji na ,roko in tudi gospodarju ne bo krona z gla-,ve padla, ako en dan v tednu naniestu že- fie kaj opravi, bodisi v hlevu ali na polju Saj se gre za zdravje in ugodnost vse družine in gospodinja sama se ne more raztrgati. Toliko časa pa mora gospodinja vsak dan najti, da odpre zgodaj v jutru okna in vrata in prezrači sobo in postelje, pred. no so še poravnane in zagrnjene. Obenem .naj vsaj nekoliko pomede in pospravi. Ni. koli se ne sme v sobi puščati stvari, ki jzpulitevajo slab duh ali mokroto. Zlasti »naj se skozi noč ne pušča v spalnici mo-.krili ali potnih črevljev in nogavic. Možki ,bi se morali odvaditi kajenja v sobi in .pljuvanja po tleh. Sploh bi bilo možkim želeti malo več smisla za snago in obzirnosti nasproti ženskim udom družine. Po-tem bi marsikatera gospodinja ali dekle imela več veselja do snaženja in pospravljanja po hiši. ■Skrbeti pa moramo tudi za telesno snago. Gotovo je že vsak opazil, kako prijetno se človek počuti, ko se je dobro utnil ali skojia!, Še celo tedaj, če se le preoblečemo v čisto perilo, čutimo neko ugodnost in lahkoto. To je čisto naravno. ,Naša je luknjičasta; skozi njo se ■odstranjujejo nezdrave snovi, skozi njo *pa prihaja tudi zrak do krvi. Oboje je za zdravje velikega pomena in nujna potreba; zato je človek nekako težak in bo:an, ako koža vsled nesnage nc more vršiti svoje naloge. Kdor le more. naj se vsak dan koplje ali pa se vsa-j vsega umije. Zlasti važno in potrebno je to za otroke in ženske, pri katerih marsikatera bolezen izhaja naravnost iz malomarnosti v telesni snagi. Res je, da za tako snago na kmetih ni vselej prave priložnosti, a ka-,dar se gre za zdravje, se morajo premagati vse ovire. Ravno tako potrebno je, da čim večkrat menj->wo perilo; najboljše vsak dan, če ne pa vsaj dvakrat na teden. Nekatere ženske imajo v tem oziru neko prazno vero, kakor da bi ne bilo vselej koristno, obleči sveže perilo. To pa jc velika zmota in neumnost. Bodi še enkrat povedano, da je ravno za ženske največja snaga nujno potrebna. Ne spimo nobenkrat v tisti srajci, ki smo jo imeli čez dan, marveč imejmo ponoči vedno drugo srajco. Istotako menjajmo pogostokrat posteljno perilo. Prav nevaren raznašalec bolezni so nohti; pa ne zato, ker bi bili sami na sebi .strupeni, kakor to mnogi mislijo, marveč zato, 'ker se za njimi na'bira različna ne-,snaga. Marsikdo si je že z umazanimi no-Jiti zastrupil kri, da je umrl, ali pa si vsaj nakopal gnojne rane. Pa tudi razne nalezljive bolezni se lahko tako preneso. Naj-•bolje je nohte vsak teden porezati, kar velja zlasti za otroke. Veliko ipažnje na snago je treba tudi ,v kuhinji. Kolikokrat ljudje zbole vsled nesnažne kuhinjske posode, žlic in vilic, zlasti ako .je posoda bakrena ali iz druge take kovine. Taka posoda in namizno orodje mora biti vedno jako čisto pomito. .Železna posoda, ki se ji je na notranji strani začela krušiti glazura, naj se nikakor več ne uporablja, zlasti ne za 'kuhanje zelenjave. — Nevarna je v kuhinji čebula. s katero si človek lahko zastrupi želodec. Čebule ne smemo nikoli olmpljene ali narezane na prostem zraku pustiti. Najbolje je sploh, vedno le nenačeto čebuljo .rabiti, ako pa ni drugače, pa načeto čebulo spravimo, v dobro zaprto stekleno .posodo. — Ravnotako Se bojmo muh in spravimo pred njimi vse jestvine na var-jio. Ta grda golazen vse obleze in je ne-,varna prenašalka bolezni. — Zdravju -jako Škodljivo je nesnažno ali pokvarjeno mleko, oziroma mleko od bolnih krav. Mleka .nikoli ne pustimo dlje časa v hlevu; hranimo ga na zračnem, hladnem prostoru, mlečno posodo pa pomivajmo s sodo. Sploh mora pri pripravi jedil vladati največja natančnost, saj se dandanes to zahteva že za živinsko krmo. Silno važna so za preprečenje bolezni razkuževalna ali desinfekcijska sredstva, katerim gre velik del zasluge, da se dandanes vedno manj razširjajo nekatere kužne bolezni. Kužne bolezni namreč povzročajo male nevidne glivice, ki se lahko povsodi razneso, razkuževalna sredstva f>a te glivice umore, da postanejo neškodljive. Izmed teh sredstev je za splošno rabo najbolj pripraven lizol, ki bi naj ne manjkal v nobeni hiši. Zlasti kjer imajo .ietičnega bolnika ali kako drugo nalezljivo bolezen, bi morali vedno lizol imeti. V li-,zolu bi se morala prati vsa posoda, ki jo rabi bolnik, njegovo perilo in sploh vse, ,kar pride z njim v dotiko. V lizolti bi si moral umivati roke tudi tisti, ki bolniku ,streže, pa tudi kljuke pri vratih itd. bi se morale večkrat z lizolom oprati. Lizol naj .bi se vporabljal za snaženje v uradih, šo-,lali, cerkvah itd. Čimbolj bo razširjena raba razkuževalnih sredstev, tem manj bo bolezni. Pomagati si , moraš znati. Pravijo, da jc tista kuharica najboljša, .ki zna iz malega in slabega dobro narediti, to se pravi tista, ki si zna pomagati. Ako imaš vse pri rokah, karkoli želiš in potrebuješ, pač ni posebna umetnost, napraviti dobro kosilo; ako pa takorekoč viičesar nimaš pripravljenega, je pa stvar drugačna. Tedaj si moraš znati pomagati. Zlasti na deželi se mnogokrat zgodi, da gospodinja ob času nenadnega obiska, bolezni ali ob kaki drugi posebni priliki, ne ve, kako naj napravi dobro kosilo. Mesarja ni blizo ali pa ima slabo, ničvredno meso. Kaj tedaj? Nič hudega, samo da imaš piščanca ali mlado kokoš, pa kako solato. Kosilo bo izvrstno, in če vas ni .veliko, tudi še večerja. Recept te kuharske čarovnije je ta-le: Zakolji in osnaži lepega piščanca ali kokoš. To pa ne stori tako kakor konjač, marveč lepo snažno in lično. Pri odpiranju trupa pazi, da ne prerežeš droba ali .golžuna. Predno odrežeš golžun, ga spodaj z nitjo podveži in nad nitjo odreži, da se vsebina želodca ne bo razlila po mesu. Istotako pazi, da ne raztrgaš droba. Ko je vse očiščeno in oprano v mrzli vodi, odberi želodec, -jetra in srce, odreži nogi (kremplje) natančno po členu, istotako glavo in vrat ter peruti do prvega člena in deni vse to v lonec za juho. Priloži zra-iVen še peteršilja, zelene, korenja, kolera- be, majarona in paradižnice -r- sploh kar imaš juhine zelenjave pri rokah, zalij z mrzlo vodo in pristavi k ognju. Ostalo meso pa nasoli in speci. Če sta samo dve osebi na kosilu, pustiš lahko polovico mesa za večerjo, bodisi da ga zvečer spe-češ ali pa napraviš goljaž, obaro itd. Ko je juha dobre pol ure vrela, napravi svitlo prežganje na masti ali maslu, zalij z nekoliko mrzle vode da se razpusti in stresi v juho, ki naj na to vsaj še četrt ure vre. Predno daš juho na mizo, poberi z nje mast, precedi jo in deni vanjo drob in .sploh meso, ki se je kuhalo v njej. Ako si juho skrbno pripravila, bo gotovo prav .izvrstna in bo vsakemu ugajala. Lahko pa napraviš juho tudi tako: Deni k juhini zelenjavi v lonec le kremplje, ki jih preseči, .vrat z glavo in peroti ter kuhaj dobre tri .četrt ure.. Potem razbeli masti ali masla, deni zraven drobno sesekane čebule, ki ,pa ne sme postati rmena in nato zrezan drob: želodec, jetra in srce. Mešaj, da se ti ne prežge, in ko se nekoliko zduši, stresi notri zbranega in opranega riža in sicer za vsako osebo dobro pest. To mešaj toliko časa, da riž popi:e mast in če jo je preveč, jo odcedi; nato zalij riž s precejeno juho in pusti d:> ir v \ Juha sme biti precej gosta, pazi le, ua se ti riž ne prekuha. Tudi ta juha je zelo okusna, a za bolnike je boljša prva. (Za težko bolne .mora biti juha brez zelenjave, zato pa je ,treba več mesa.) K pečenemu mesu daj ,kakoršnekoli solate ali kuhanega sadja. Če opoldne ni ostalo nič čiste juhe za večerjo, potem kuhaj juhino zelenjavo s toliko vode, kolikor jo rabiš, da zali eš guljaž ali obaro. Če imaš dovolj paradiž-,nic na razpolago lahko napraviš s to juho .tudi »rižoto«, ki se mu bo komaj poznalo, da ni zalit s pravo J.... ' ^kusen bo, če dušiš z mesom vred par pesti zelenega graha. Povest o zvesti kraljici. (Prosto po Odiseji.) Davno pred Kristusom sta živela na otoku Itaki grški kralj Odisej in njegova žena-kraljica Penelopa. Odisej ni bil kralj le po rodu, marveč tudi po duhu in srcu; bil je najrazumnejši in najpogunmejši mož v deželi, slaven in spoštovan tudi pri sosednjih grških rodovih. Svoje podložnike je vladal pravično in modro in bil oče celo svojim sužnjem. Skrbno je vodil svoje gospodarstvo in imel velike črede najlepše govedi, koz, ovac in prešičev. Prebival je v prelepi palači iz belega marmor.a, kjer je cvetela sreča, obilnost in mir. Penelopa mu je bila vredna družica po duhu rn srcu, sloveča daleč okrog ^o svojem nenavadnem razumu in lepoti. Cista ljubezen >ju je družila in bila sta ene misli in. enega srca. Res, nič lepšega ni bilo v deželi, ko življenje kralja in kraljice, ki sta v vzajemni ljubezni mirno in .složno vladala domu in ljudstvu. ! Ko se jima je rodil lep in krepak deček, je bila njuna sreča popolna. Da, prevelika je bila ta sreča 'za solzno dolino! Kakor nevoščljiv sovražnik izza zasede je prišla nesreča. Nastala je vojna v daljni deželi in z drugimi grškimi knezi je moral tudi Odisej v boj za čast domovine. Noč in dan je jokala nesrečna mlada kraljica, ko se je ljubljeni mož s svojimi junaki pripravljal na pot. Iz skrinj je poiskala najmehkejše perilo in dragoceno, z zlatom vezeno obleko, ki jo je sama izdelala za svojega moža, in skrbno mislila na vse, s čemer bi mogla kralju olajšati potovanje. Težko je bilo slovo, saj je morje tako globoko in v beju smrt tako blizo! A ona dva sta še v cvetu svojih let, v cvetu najslajše sreče! Pa kaj za to — junak sme poznati le eno: čast domovine. ♦ * » Strah in up sta odslej vladala v kraljevi palači. Iz dneva v noč in iz noči v dan je kraljica vpraševala svoje srce: »Ali je zdrav, ali se vrne?« Živela je tiho iin skromno v svojih sobanah, vzgajala skrbno malega sinka in s svojimi petde-seterimi deklami skrbela za gospodinjstvo. Vsakega tulca, pa naj je bil tudi re-:Ven berač, je gostoljubno sprejela pod streho in zvesto izpraševala po bojnih vesteh: ali ne bo vojna kmalu končana in kdo izrned grških poveljnikov je že našel grob v tuji zemlji. Tako so minevali mc-,seci in leta. a Grkov ni bilo domu,. Pod zidovi Troje so čakali zmage in junaško .umirali v bojih. Medtem pa je v domovini doraščal nov rod, ki je hlepel po moči iu vladi odsotnih prvakov in želel, da bi se ne povrnili. Zapuščene žene in kneginje so pozabljale na svoje može in se uda'ale drugim. Penelopino čisto srce pa pozna le eno željo: da bi se skoro vrnil ljubljeni Odisej. Telemah, sin Penelopin, je že zrasel v čvrstega dečka, ko so se jeli vračati trojanski junaki. Z materjo sta čakala očeta in željno obračala svoje oči k vhodu palače, da-li ne vstopi zdaj zdaj. Toda Odiseja ni bilo in nihče ni vedel povedati, kaj se je z njim zgodilo. Po vojni so šli vojskovodje vsak svojo pot po morju. Morda ga je zanesel vihar na sovražne bregove in so ga ubili divjaki, ali pa se je njegova ladja razbila ob morskih pečinah — kdo bi vedel povedati! Nesrečna kraljica, kje boš našla pokoj svojemu srcu? Ne izprašuj potnikov, ki že vedo za tvojo bolečino in izkoriščajo tvoje gostoljubje, pripovedaloč ti o izgubljenem kralju, kako so ga videli tu ali tam, ali čuli o njem pripovedovati. V resnici ga nihče ni videl. Zbiraj moči svojega srca, zakaj čakajo te hude izkušnje. Sedemnajst let je minulo, odkar je kralj Odisej zapustil Itako. Plemiški sinovi so zrasli v može in se začeli ozirati na osamelo kraljico. Žalost in solze niso uničile njene lepote; njena čistost in resna modrost pa jo je delala nad vse pri-kupljivo. Sešli so se tedaj domači plemiči 111 .knežji sinovi sosednih otokov in rekli med sabo: »Čemu naj samuje lepa in modra kraljica in čaka še dalje na kralja, katerega kosti se gotovo že davno belijo na solncu v puščavi, ali pa je postal plen morskim ribam. Mi vsi jo želimo za ženo, a le eden, seveda, jo more dobiti. Vzemi- ino torej darov in pojdimo z njimi pred nično obličje: izbira naj sama. Kdor izmed nas ji bo najbolj všeč, ta bodi njen mož, a ostali se vrnemo vsak na svoj dom.« Prijazno je sprejela kraljica postavne junake, boječ se njihove jeze. Toda prosila jih je, naj je ne silijo k odločitvi; premisliti mora in prevdariti, kdo izmed njih .bi bil najbolj vreden njene ljubezni. V svojem srcu pa je razmišljala, kako bi se jih rešila, ali jih vsaj zadržala. Prešerno so se knezi posedli za mizo .v prekrasni dvorani. Ej, lep je dom Odisejev, številne in mastne so črede na n!e-fiovih pristavah, a v kleti je polno žlahtnega vina! Gorje ti, osiroteli dom! Tvoj gospodar blodi po morju in tujem svetu, v .tebi pa so se razpasli trotje, ko volkovi med čredo ovac, 'ki je izgubila pastirja. Dan za dnevom so prihajali knezi snubit kraljico, jedli meso kraljeve živine s kruhom kraljevih žitnic in pili vino iz kraljevih trt. Najeli so darovitega pevca, da jim je brenkal na harfo in pel pesmi .vesele in junaške. Kratkočasili so se z vajo v orožju in igro. Tako -je čas hitro potekal in praznile so se kraljeve shrambe. Med deklami in hlapci je pojemala poštenost in zvestoba, saj so gospodarili v iiiši volkovi. Kraljici je krvavelo srce; •prejokala je cele noči iu si ni vedela pomagati. Neprestano je žalovala za dragim kraljem. Pogled na sina ji je bil strašen. Na njegovem plemenitem obrazu, v njegovih lepili očeh je ležala globoka žalost ■in pritajen srd. Saj so nesramni snubači hišo njegovega očeta onečaščali in zapravljali nregovo premoženje. Njegove ■misli so bile vedno le pri očetu, katerega niti poznal ni, a o katerem mu je mati in zvesta družinčad toliko slavnega pripovedovala. O, da bi prišel nazaj in se zma-ščeval nad nesramnimi snubci! Z lokom jn sulico v roki bi mu stopil ob stran in se boril kakor lev, da se opere čast domačega krova! Tretje leto že so veseljačili snubci v kraljevi palači in vedno glasneje zahtevali od Penelope, da se odloči in izbere moža. Nesrečna žena ni vedela, kaj naj stori. Tedaj se domisli zvijače. Nekega dne se prikaže na pragu dvorane in ogovori snubce: »Vi mladi možje, ki me želite za ženo po smrti plemenitega kralja, poslušajte moj glas! Potrpite z možitvijo Ie še toliko časa, da dokončam plašč, ki je namenjen za mrliško obleko Laertu, junaškemu očetu pokojnega Ikral.a. Nesrečni starec se .je iz žalosti nad izgubo dragega sina podal na samotno pristavo,' kjer se ne koplje in ne mazili, kakor se knezu spodobi, marveč tužen in mrk pohaja po vrtu in s svojimi starimi rokami obdeluje zern-Jjo ko zadnji hlapec. Ne privošči si ne počitka ne obilnosti, klicoč edinole smrti. Dolgo torej ne bo in moja dolžnost je, da triu stkem plašč za v zemljo, da ne bi kdaj grške žene rekle o meiti, da sem ga spravila v grob brez obleke — njega, ki je vladal nekdaj obsežno kraljestvo.« Te besede so ganile srca mladih knezov. Pustili so jo v miru in čakali. Ona 92 pa je tkala čez dan obširno tkanino, a v noči, ko so snubci odšli in posipala družina, je razdejala zopet, kar je podnevu naredila. Tako so minevali tedni in meseci, ko je nekega dne nezvesta dekla izdala kraljico. Nesramnica je povedala enemu izmed snubcev, ki je ž njim onečaščala hišo, kaj dela kraljica ponoči. Drugo noč so jo sami zalotili pri delu. Tedaj je Telemah sklical prvake na zbor in zahteval, da odpokličejo svoje sinove domov, da ne bodo 'zapravljali njegovega premoženja in mu onečaščali hiše. Oni pa so kričali nanj in mu očitali zvijačnost matere, ki da vodi za nos njih plemenite sinove. Novzoči so bili tudi snubci in so se zakleli, da ne zapuste prej kraljeve palače, dokler si Penelopa izmed njih ne izvoli moža. Tedaj pravi modri mladenič Telemah: »Dobro tedaj, svitli snubači! Ne govorim dalje o tem in vas ne prosim.— Bog in ljudje vidijo, kaj se v moji hiši godi. Toda dajte mi čvrsto ladjo in dvajset spremljevalcev, da premerim morje in se podam ,v Sparto in Pil vprašat po svojem očetu. Ako je živ, potem potrpim, naj se mi karkoli zgodi; ako pa 'zvem, da je mrtev, pridem hitro domov, da napravim za njim spodobno mrtvaščino, mater pa dam enemu izmed vas v zakon.« iToda prvaki in njih sinovi so se bali, da si gre v Sparto in Pil le pomoči iskat proti njim in mu niso hoteli dati ne ladje ne spremljevalcev. A nek star prijatelj njegovega očeta mu je oboje preskrbel in Telemah se je odpeljal po morju. Tega so se snubci prestrašili in sklenili, da mu pojdejo, ko se bo vračal, z ladjami nasproti, da ga umore. Ko so snovali ta črni naklep, jih je čul Medon, zvesti klicar, in hitel obvestit kraljico. Penelopi je zastalo črce od strahu in solze so ji 'zalile oči. Dolgo ne more spregovoriti besede. Potem pravi: »Povej mi, klicar, zakaj pa je vendar .moj sin šel na morje, v smrtno nevarnost?« »O kraljica, tega ne vem. Morda je dobil povelje z neba, ali pa ga je gnalo lastno srce, da v Sparti in Pilu poizveduje za svojim očetom. Saj so se tamošnji junaki izipred Troje že davno vrnili domov in bi morda vedeli kaj o nesmrtnem Odiseju.« Dalje ni mogel pošteni Medon in je bežal iz sobe. Penelopa pa se je v silni boli vrgla na tla in britko plakala. Okolo nje so se zbrale zveste dekle in z njo vred glasno jokale. • »O, drage!«, je tožila Penelopa, »naj-jiesrečnejša izmed žen je vaša kraljica. Ni bilo dovolj, da sem izgubila junaškega soproga, ki je prekašal može daleč okrog s svojo krepostjo in mo^ko lepoto! Sedaj sem neslavno izgubila še sina, ki ni zapustil potomcev. Toda povejte, nesrečna dekleta, zakaj mi niste povedale, ko se je pripravljal na pot? Ali, pokličite mi mojega starega zvestega slugo, da ga pošljem k Laertu. Morda bo starec vedel za svet in bo šel ljudstvo svarit, naj ne uniči njegove krvi in ne oropa prestola.« , Tedaj se vrze prefl nto (lobra stara duša ključarica Evrikleja: , ' , »Ljubljena hči! umori me z tnrzltra bodalom. aH pa me pusti živeti r- yse« ,po pravici povem! .Vedela sem za nakko Telemahov; dala sem mu jedi in yina r,a pot in vse, kar je zahteval. Toda priseči sem morala, da ti njegove poti ne izdam .pred dvanajstimi dnevi, razven, če zveš za njegov odhod od druge strani in si l žalostjo škodiš na zdravju. Pojdi tedaj, draga kraljica, s svojimi deklami v gornje prostore; umij si mili obraz in posuši sol. .ze, da ti ne skalijo prijaznih oči. Moli po. ,tem za svojega sina vroče rn silno — tvoja molitev ne bode zaman, na to se zane-si. Toda nesrečnega starca Laerta še bolj ne raztuži: dovolj ima nositi že zdaj nje-govo bedno srce. Upaj v večno pravic, nost, da njegov zarod ne bo še zamrl in ne bodo drugi gospodovali v tej lepi pa-jači.« Tako je tolažila kraljico, ki je rada (Slušala njen svet. V dvorani pa so se pri. pravljali snubači. da gredo nasproti Tele-mahu in ga umore. Toda njemu je bil v sanjali razodet njih naklep in zato se je po drugi poti vrnil na domači otok. Na samotnem kraju je stopil na suho in se podal na eno svojih pristav. Njegova mati pa je med tem molila in se ni pritaknila ne jedi ne pijače. Na pristavi je našel Telemah svojega zvestega hlapcaEvmeja, ko je ravno stre-gel revnemu beraču z jedjo in pijačo. Ko ga Evmej zagleda, mu pade posoda iz rok od veselega začudenja. Potem mu skoti .nasproti in ga s solzami poljublja: »Ali si ti, moj ljubi, dragi Telemah, moj knez in gospod? Ah, pridi vendar, vsedi se, da se nagledam te, mili moj sin! .Saj sem obupal, da bi te videl še kdaj, ko si zapustil Itako.« »Naj ti bo, očka, saj sem radi tebe prišel. Toda povej mi predvsem, ali je še moja mati doma, ali pa si je že rzvolila moža in je sedaj dom Odisejev mrkelj in tih?« »Tvoja mati, o knez. še vedno vstra-ja v palači in trpi, zvesta duša! Dnevi ji ginejo v tožbah in noči prejoka. Toda pridi v izbo, moj Telemah, pa si počij.« Neznani berač hitro vstane od mize, da bi dal prostor mladeniču. Ta ga pa prijazno zavrne: »Sedi, tujec; v svoji hiši bomo pač našli prostora za vse tri.« Ko so se vsi trije složno okrepčali pri ,eni mizi, je hlapec Evmej jel praviti mnogo slavnega o kralju Odiseju. Potem je govor nanese! na snubce in njih nesramno početje v kraljevi palači, o stiski kraljice. »Naj bo kakorkoli,« je končal pogovor Telemah, »vse je v božjih rokaln Morda pa se že bliža osveta, kdo ve! Ti pa, Evmej, si hitro priveži podplate in nesi •moji materi sporočilo, da sem se vrnil živ •in zdrav s pota. A pazi. da ,te nihče drugi ,ne sliši, kajti mnogi mi strežejo po živ-Jjenju.« (Konec prihodnjič.)