V NAŠI DRŽAVI. Razpust Prosve.ne zveze. V četrtek, 23. februarja, je bil dostavljen g. dr. J. Hohnjecu, predsedniku Prosvetne zveze v Mariboru, naslednji odlok kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 17. februarja 1933 II/2 No. 927/1: »Prosve*,no zvezo v Mariboru, katere prvotna pravila ie odobril-bivši veliki župan mariborske oblasti z odlokom z dne 5. maja 1924, št. 5023, razpu.čam na podstavi § 11 zakona o društvih, shodih in posvetih, fcer se je kot nepolitično društvo udejstvovala po svojih včlanjenih društvih tudi politicno in strankarsko-političn. ter s t-em prekoračila svoj statutarni delokrog ter ravnala tudi zoper državni red. Iz istih razlogov se s tem razpuščajo vsa v naslovni Prosvetni zvezi včlanjena in obenem z dekret.m obveš.ena društva. Ban: dr. Marušič l.r.« Banovinski svet diavske banovine v Ljnbljani je pretresal proračun dravske banovine. V soboto je imel zaklju.no sejo. Volilai zakon in obeinski zakcn. Senat v Beogradu je na svoji seji 23. februarja sprejel zakon o volitvah v narodno skupščino. Narodna skupščina pa je na svoji seji istega dne končnoveljavno sprejela občinski zakon, fci je bil nato predložen senatu. Pred sodiščem o zaščiti države v Eeo gradu se vrši razprava proti bivšima poslancema Brodarju in Štrcinu, župniku Škrbecu in drugim. Skupno je obtoženih 12 oseb. Narodna sknpščina v Beogradu je .4. februarja sprejela novi dru.tveni in zborovalni zakon. Umrl Nastas Petroviž. Pred tednom dni je umrl v Beogradu Nastas Petrovič, eden najbolj borbenih politikov predvojne Srbije. Kot pristaš svobode in demokracije se je boril v vrstah nekdanje radifcalne stranke. Vlada pod dina_tijo Obr enovi.ev ga je odpustila iz državne službe tev ga dala zapreti. Postal je poslanec ter ostal do leta 1925. V Davidovi.-Koroš.evi vladi leta 1924 je bil notranji ministev. Bil je pristaš iskrenega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Pogreb se je vršil v Beogradu pret.kli četrtek. Radikali so poslali, ikakor poroča iz Beograda zagreb&ka »Hrvatska Straža«, venec z rde.im trakom z napisom: »Nastasu Petrovi.u Radikalna narodna stranka«. V DRUGIH DRŽAVAH. Hirtenberška afera še ni končana. 0 tej zadevi, o ikateri razpravljamo v nvodnilcu, je izdalo stalno tajništvo male antante ? Žcncvi to-le obvestilo: »Glede na vesti o zadevi s tihotapstvom orožja v Hirtenbergu, ki so se razširile po razpravah v spodnji zbornici in v zunanjem odboru avstrijske poslanske _V©_nice, po katerih bi se dalo misliti, da je ta zadeva že zaključena, ugotavlja tajništvo stalnega sveta male antante v Ženevi, da hirtenberška zadeva še ni zaklju.ena, čeprav se nahaja na potu zadovoljive ureditve. Vlade držav male antante pričakujejo uradnega obvestila francoske in britanske vlade glede sklepnih predlogov za ureditev te zadeve; šele tedaj bodo države male antante odločile, ali bodo stvar izročile svetu Društva narodov ali ne.« Da je previdnost male antante popolnoma na mestu, dokazuje vest, ki je prišla iz Dunaja preko časnikov, o čudnem predlogu glavnega dir.ktol*ja zveznih železnic dr. ing. Seefehlnerja. Ta je narnreč predlagal voditelju želczničarskih strokovnih organizacij, socialno-demokratskemu narodnemu svetniku Konigu, da podari strokovni organizaciji 150.000 šilingov, če dovoli, da se v hi.tenberi.ki municijski tovarni ležečc oročje prepelje na Madžarsko. Železničarji naj pomagajo, da bi vagoni, naloženi s puškami in strojnimi puškami, mogli potovati na Madžarsi.o pod zaznambo: »prazni vagoni«, dočim naj bi i.točasno" res pražni vagoni z zaznambo »tovor orožje« potovali v llalijo. Tako bi se prevarale velesile in mala antanta, da je Avstrija orožje p,ovrnila Italiji, dočim bi v resnici odšlo na Madžarsko. Ko je zvezni kancler dr. Dollfuss za to zvedel, je poklical k sebi dr. Seefchlnerja, ki dejstva ni mogel več tajiti, fcer se je stvar nedvomno že za.ela. Dr. Seefehlner je bil taJkoj odpuščen l_ot generalni direktor zveznih železnic. V Nemčiji se bije ostra volilna bitka. Ni to samo bitka z besedami, marveč tvidi z batinami, revolverji in s kamenjem. Značilno je za hitlerjevce, da je bilo v 4 tednih, odkar je Hitler na vladi, ubitih 62 oseb, po veliki večini iz Hitlerju nasprotnih strank. Opozicion.lnim strankam državna oblast ne daje potrebnega varstva. V mestu Dortmundu je novuimenovani policijski ravnatelj Schopman, Hitlerjev pristaš, izjavil, da so marksisti (socialisti in komunisti) državljani druge vrste in zato ne bodo uživali policijskega varstva. Socialistični listi pišejo zelo zmerno ter objavljajo samo kratke protcste in pohlevne agitacijske članke. Odločno borbo pa vodi katoliški centrum. Predsednik vvurttenberške vlade dr. Bolz ni dovolil, da bi se po tamošnjib šolah čital Hitlerjev proglas. Centrumski voditelji, osobito prejšnji kanzler dr. Briining, imajo po volilnih shodih, kolikor so dovoljeni, prav energične govore. Bavarski mmistrski predsednik dr. Held je zahteval na nekem shodu svobodo tis!ka, lcer broz te svobode ne more obstojati noben ikulturni narod. Zopet poskus atentata na Roosevelta. Kakor poročajo iz Vashingtona, so na tamo.njem poštnem uradu odkrili zavoj, naslovljen na Roosevelta. V zavoju je bila bomba. Zavoj je bil oddan na pošto v "VVavertonu v državi Nevvjorku. Bomba bi bila morala eksplodirati ob najmanjšem dotiku. Če bi Roosevelt to pošiljko odprl, bi ga gotovo ubilo. Doznava se, da so aretir.ali pet ljudi pod sumnjo, da so napisali pismo, v katerem »obžalujejo, da se atentat na Roosevelta ni posrečil«. Aretiranci so izjavili, da so pismo napisali za šalo, na kar so jih izpustili. Japonska fibsciena ter začela z ofenzivo. V petek, 24. februarja, je bila v Ženevi izredna skupščina Zveze narodov, na kateri se je razpravljalo o poročilu odbora dvanajstorice. Kitajski delegat jc; izjavil, da b. glasoval za poročilo, japonski delegat pa ga je pobijal ter zahteval, da se odkloni. Za poro.ilo, ki obsoja postopanje Japonske, je glasovalo 42 delegatov, proti pa samo japonski, dočim se je zastopnik Siama vzdržal glasovanja. Nato je japonska delegacija zapustila skupščinsko dvorano. Dočim je Japonska po svojih zastopnikih v Zvezi narodov v Ženevi zagotavljala svet o svojem miroljubju, pa je po svojih vojaJkih za.ela ofenzivo proti Džeholu na celi fronti. Po tridnevnem obstreljevanju je zavzelo 30 tisoč japonskih in 10.000 mandžurskih vojakov obmejno mesto Čaojang. Tudi vrhove v okolici mesta Pejpi9,o so japonske čete zavzele. Pri Nanlingu pa so Kitajci odbili japonski napad.