Zascita druzme V dneh, ko smo priče velikemu rušenju na raznih frontah in ko države s težavo zmagujejo strašne žrtve za vojne strahote in radi vojnih strahot, skoraj ne smemo misliti, kakšna beda je zadela marsikatero družino in kakšno gorje še visi nad marsikatero drugo, ki se tega jedva zaveda. Razrušenje družinske sreče je velika vojna tragedija, da drugega zla ne omenimo. Toda vojna je vojna! — Pa nam uide pogled v pretekle čase; ob strahoti telesnega in duševnega propadanja mnogokatere družine v preteklosti se moramo nehote vprašati: Ali je bila v mirni dobi sreča družiine popolna in ali se je družini prožilo vse tisto, kar ji po vseh božjih in človeških postavah pripada? Potrkati se moramo na prsa in priznati: Ne! Največji zakrknjenec in reakcionar je že mogel uvideti, če se je le malo pozanimal za stanje družine — a bodi to kjer koli na svetu, torej »kulturna« in »civilizirana« Evropa ni izvzeta — da se je družina delovnega ljudstva — kamor spadajo vsi tisti^ ki niso sorodniki kartelov in denarnih družb — čedalje bolj proletarizirala. Obubožanje ni raslo na globino in širino, kakor vemo, radi slabih letin ali1 n. pr. kakšrah hudih naravnih katastrof. Ob najboljših letinah je večina človeštva stradala kruha ali morala zanj radi visoke cene trdo delati; da pa se je »pomanjkanje« moke vzdržalo, oziroma da se je radi pomanjkanja »držala« cena, so karteli in slične denarne družbe metali žiito v morje ali ga uporabljali za — kurjavo. Ampak to je samo en primer! Koliko je drugih dobrin, ki jih je za vse ljudi bogato rodila narava, a so radi zakupa po manjšini, večini človeštva nepristopni ali slabo pristopni. Vse življenjske potrebščine imajo visoko ceno. Čim ubožnejša je družirm, tem manj pristopna je zanjo — zato taki družini ni preostalo drugega, kot se dobrini odreči; ako pa je bila — dobrina — za življenje neobhodno potrebna (moka, mast, sladkor itd.), pa je bilo treba radi visoke cene količino znižati, a ljudje v družini so bili prisiljeni, nekoliko krepkeje zadrgniti pas. Posestnike dobrin je vodilo v življenju samo eno načelo: čim več zaslužiti! To jim je bil edini smoter. Moralni predsodkii so veljali le za ilustracijo ali pa so se ukvarjali z njimi, govoreč o pravici, ubožni romantiki in sanjači in slični idealisti iz plasti spodnjih milijonov, ki so ustvarili iz pravice rečenico za knjigo ali frazo za politični shod; kajti posestniki kartelov in združenih kapitalov širom Zemlje so se za dokazovanja o pravici, namreč o pravici malih Ijudi do življenja, zmenili toliko kot za lanski sneg. Posledica tega nenaravnega življenja>gc bila ta, da je raslo na eni strani ogromno bogastvo, na drugi pa se je množica človeštva, t. j. množica staršev in otrok, pogrezala z vsakim dnem v globlje siromaštvo in v čedalje večje propadanje. Družina je začela razpadati. Široke sloje naroda je zajela tako zvana »bela kuga«. Vendar imajo oz. so obdržali še mnogi, mnogi starši smisla za večje število otrok. Treba pa je enkrat že preiti; od besed k dejanjem in je treba pravico oživotvoriti; kajti kako pride človek, ki je pač prišel na svet, do tega, da se ne more popolnoma naravno razvijati odnosno preživljati, ko je vendar narava na drugi strani pripravila tudi zanj potrebno delo in hrano? Ali ni protinaravno, da ima eden vse, drugi pa nič, ali, z drugimi besedami: Ali ni protinaravno, da ljudje stradajo? Družino je treba zaščiititi. Smisel demokracije ni, kakor bi človek utegnil spričo kake vzgoje misliti, zaščititi posameznika, češ, naj dela, kar hoče! Smieel demokracije ni, ustvarjati iz posameznikov bogataše. Smisel demokracije tudi ni nazor, da si sme vsakdo po mili volji s svojimi komolci utirati pot, čeprav pri tem vse propade. Ne, smisel bi moral biti v tem, dati družini vso podporo vn zaščito ter ji nuditi vse dobrine narave k dobremu razvoju. Da, družino je treba zaščititi! To je nujno! Tudi v ta problem se je treba že končno zamisliti — toda ne z moralizujočimi frazami! Že draginja priča, da nekaj ni v redu! Tudi zaščita družine je važen politični problem — ne smemo ga odlašati! Kajti trdnost države je zgrajena na solidnii zgradbi družine, solidno družino pa bo mogoče ustvariti le tedaj, če bo preskubljeno v prvi vrsti za nje telesni dobrobit, ker — ne pozabimo — v zdravem telesu biva zdrava duša! Pa to doseči je menda tudi smisel vsega našega žiivljenja! S stališča dviga ali propada družine je treba ravno pri nas premotriti tudi pojave grozeče draginje ter tudi vse krivice, ki jih je treba javno ožigosati kot sovražnike države No. I. in eksemplačno kaznovati. P.