Niročiiu Doteino
25 Din, u inozemstvo «0 Din — b*< deljaka izdaja o«« tole (do 96 Din, n inozemstvo 120 Dia
Uredaiit ve je v Kopitarjevi al. 6/DI
&VENEC
Cek. redna: LJubljana it. 10.650 ta 10.349 sa inaerete, Sarajevo itv. 7363. Zagreb itv. 39j011, Prags-Donaj 24.797
U pravai Kopitarjeva ulic« itev.it
— tak«)« veek dan ajatra] raze« ponedeljka ta iiev« p« praznika
Nova vlada je p rise
Hrvati dobijo svojo banovino - Narodna skupščina in senat razpuščena -Dan volitev bo določen pozneje z novim ukazom - Zakoni o volitvah, tisku,
zborovanjih in združevanjih razveljavljeni
prem sporazum, za katerega smo se borili dvajset let.«
Z drugim belgrajskim brzovlakom so prispeli na Bled ostali člani nove vlade. Prišli so med drugimi minister za gradbe dr. Miha Krek, minister Tomič in minister Beslič. Z istim vlakom je prispel na Bled tudi minister Boža Makair movič. Minister dr. Miha Krek je odšel v l'ark-hotel.
V hotelu »Toplice« je bilo med vsem tem časom silno živahno. Vse je čakalo na objavo nove vladne liste in kako se bo razvil nadaljnji potek dogodkov.
Ob 13 se je vrnil na Bled predsednik vlade Cvetkovič s svojim spremstvom, nakar je bilo skupno kosilo na terasi hotela »Toplice« tik ob jezeru.
Prisega na Brdu
Po 15. uri so se vsi člani nove vlade s predsednikom Cvetkovičem na čelu odpeljali v svečanih oblekah k zaprisegi na Brdo k Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Slovesna zaprisega na dvoru Brdo je bila ob 16. uri. Ob 17 so se vsi vruili na Bled.
fredsednik vlade Dragiša Cvetkovič daje izjavo •• —	časnikarjem
Bled. 26. avgusta. ' Vladna kriza, ki je nastala včeraj, se je že Sanes na Bledu zaključila, kakor je bilo predvideno in napovedano. S prvim jutranjim belgraj-fckim brzovlakom je prispel na Bled mandatar krone Dragiša Cvetkovič. V istem vlaku so se vozili številni drugi člani bodočo vlade * dr. kVladkom Mačkom na čelu.
S postaje Lesce-Bled se je predsednik vlade Cvetkovič v spremstvu novega voj. min. Milana Nediča odpeljal na Bled, in sicer v hotel »Toplice«. V ostalih avtomobilih so se pripeljali za njim dr. Vladko Maček in njegovo spremstvo, in sicer dr. Andres, dr. Torbar, dr. Smoljan. dr. Subašič in drugi. Z istim brzovlakom je prispel na Bled tudi član SDK dr. Budisavljevič.
Na Bledu so bili že dr. Šutej, dr. Mihaldžič in nekateri drugi člani vlade. Dr Maček in Cvetkovič sta takoj po prihodu imela kratko konferenco s 6vojimi sodelavci. Ob 11 ste je predsednik vlade Cvetkovič odpeljal z Bleda. Dr. Maček p^ je proti poldnevu odšel na kratek sprehod po Bledu.
Medtem se je iz Ljubljane pripeljal poslanec zemljoradniške stranke dr. Čubrilovif, ki je kmalu po svojem prihodu podal številnim časnikarjem naslednjo izjavo:
»Bil sem pri predsedniku vlade Cvetkoviča. Grem v novo vlado v sporazuma s predsednikom naše stranke dr. Milanom Gavrilovičem, da pod-
Nova vlada ie sestavljena takole:
Brdo, 26. avg. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kr. namestniki sprejeli ostavko, ki so jo podali ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič, prosvetni minister Stevan Cirič, minister brez listnice Vojko Cvrkič, minister brez listnice in zastopnk prometnega ministra dr. Djafer Kulenovič, minister za vojsko in mornarico armijski general Miljutin Ncdič, minister brez listnice Franc Snoj, minister brez listnice Ante Maštrovič, minister Za PTT Jovan Altiparmakovič, minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomie, minister za socialno politiko in narodno zdravje Miloje Rajakovič, minister brez listnice dr. Branko Miljuš, minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantie, minister za telesno vzgojo naroda Djuro Cejovič, kmetijski minister Nikola Beslič, pravosodni minister dr. Viktor Ružič, zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič, linaučni minister Vojin Djuričič, jih razrešili in postavili na razpoloženja.
Postavljamo pa:	■ * * ■
za predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča. predsednika vlade n. r.; za j>odpredsednika ministrskega sveta dr. Vladka Mačka, odvetnika v Zagrebu; za pravosodnega ministra dr. Lazarja M a r k o v i č a, ministra v p.; za ministra prosvete Božidarja Maksimoviča, ministra v p.; za ministra za gradbe dr. Miha Kreka, ministra n. r.;
«i ministra za gozdove in rudnike dr. Džaferja Kulenovič a, ministra n. r.; za ministra za ljudsko telesno vzgojo Jevrema Tomiča, ministra n. r.; za prometnega ministra inž. Nikolo Bos lica, ministra n. r.;
za ministra za zunanje zadeve dr. Aleksandra Cincar-Markoviča, min. n.r.; za ministra vojske in mornarice Milana Nediča, armadnega generala; za ministra za pošto, telegraf in telefon dr. Jos. Torbarja, odvetnika v Zagrebu; za finančnega ministra dr. Juraja S u t e j a. odvetnika v Sarajevu;
ministra brez portfelja dr, Barišo S m o 1 j a n a , odvetnika v Zagrebu; ministra za trgovino in industrijo dr.Ivana An d resa, odvetnika iz Zagreba; min. soc. pol. in nar. zdravja dr. Srdjana B u d i s a v 1 j e v i č a, odv. iz Zagreba; kmetijskega ministra dr. Branka Č u 1» r i 1 o v i č a ;
ministra brez portfelja dr. Mihajla Konstantinoviča. univ. prof., Belgrad; ministra za notranje zadeve Stanoje Mih al d žica, pomočnika bana;
Predsednik ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. , Dvorec Brdo, 26. avgusta 1930.	1
Pavle, s. r., dr. Radenko S t a n k o v i č, s. r.. dr. Ivo P e r o v i 5, s. r., preds. ministrskega
sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
za za za za za za
Besedilo sporazuma s Hrvati
Ustanovi se »banovina hrvatska« iz primorske in savske banovine ter iz delov
zetske, drinske in donavske banovine
Belgrad, 26. avg. AA. Smatrajoč da je Jugoslavija najboljši porok neodvisnosti in napredka Srbov, Hrvatov in Slovencev in z namenom, da se čim bolj zanesljivo in popolno obvarjejo javne koristi, sta se predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič ter predsednik HSS in KDK dr. Vladko Maček lotila reševanja hrvatskega vprašanja ter se po daljših posvetih sporazumela v sledečem: <
1.	Treba je sestaviti skupno vlado. Ta vlada bo po pristanku merodajnih činilcev in na podlagi čl. 116 ustave izvršila ustanovitev hrvatske banovine, prenesla od države nanjo odgovarjajočo pristojnost in izdala politične zakone. Vlada bo v soglasju z mero-dajnimi činilci pripravila vse, kar je potrebno za preureditev državne zajednice.
2.	Savska banovina in primorska banovina kakor tudi okraj Dubrovnik, Sid, Ilok, Brčko, Gradačae, Derventa, Travnik in Foj-nica se bodo spojili v eno enoto, ki se bo imenovala Hrvatska banovina. Dokončni obseg hrvatske banovine se bo določil o priliki preureditve države. Pri tem se bodo upošte-,wle gospodarske, socialne, zemljepisne in politične okolnosti. Pri tej priliki se bodo izločili iz gori imenovanih okrajev, ki so pripojeni hrvatski banovini, občine in vaai, ki nimajo hrvatske večine.
3.	Z novimi enotami, kaleor tudi v državi bo tagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi enak postopek glede njihove udeležbe pri izvrševanju javne službe. Prav tako ho zagotovljena enakoprav-
nost sprejetih in priznanih veroizpovedi. Z ustavo se bodo zajamčile enake osnovne državljanske in politične pravice.
4. V pristojnost hrvatske banovine se bodo prenesli posli kmetijstva, trgovine in industrije, gozdov in rudnikov, gradb, socialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje uprave. Vsi ostali posli ostanejo v pristojnosti organov državne oblasti na vsem državnem ozemlju. Prav tako ostanejo v pristojnosti državne oblasti tudi posli, ki so posebnega pomena za splošne interese države, kakor n. pr. skrb za državno varnost, pobijanje protidržavne in rušilne propagande, izvrševanje policijske poročevalske službe, osiguranje javnega reda in miru. Za izdajanje državljanstva jc pristojna banovina razen za izdajanje državljanstva v izjemnih primerih ter za odvzemanje državljanstva. — Rudarska zakonodaja in rudarska podjetja. Pri izdajanju rudarskih koncesij, ki zanimajo tudi narodno obrambo, bo postopala banovina v sporazumu z vojaško upravo. Če ne bi prišlo do sporazuma, odloča ministrski svet — Gradnja in vzdrževanje državnih prometnih sredstev in ostalih državnih objektov. — Verske zadeve. — Mednarodni pravni promet. S tem, da se pravna pomoč v izvenspornih stvareh vrši direktno preko sodišč; zunanja trgovina kakor tudi trgovina med banovinami in ostalimi deli dr-
žave (edinstvo carinskega in trgovinskega področja); zakonodaja o merah in utežih, o zaščiti industrijske lastnine, o poslih zasebnega zavarovanja in zavarovanja z zavarovalnimi družbami; menično pravo, čekovno pravo, trgovsko pravo, konkurzno pravo, obligacijsko pravo, pomorsko pravo in avtorsko pravo — predpisovanje kazni za prestopke proti predpisom o predmetih državne lastnine — postavljanje na zakonski način osnovnih načel prosvetne politike, kakor tudi osnovnih načel o krajevnih samoupravah — splošna načela meničnega prava in zavarovanja kakor tudi splošna načela vojaškega prava. Zaradi zagotovitve narodne obrambe se bo za-jamčil vojaški upravi potreben vpliv na po-prišču proizvodnje in prometa. Vlada se ho lotila prenosa pristojnosti z države na hrvatsko banovino takoj po ustanovitvi te banovine. Da bi mogla uspešno izvrševati posle v svoji pristojnosti, se mora hrvaški banovini zagotoviti potrebna finančna samostojnost. Končne kompetence hrvatske banovine se bodo določile o priliki preureditve države.
5. Zakonodajna oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršujeta kralj in sabor skupno. Sabor sestavljajo zastopniki, ki ga ljudstvo voli s splošnim enakim neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavništvom manjšin. Upravno oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršuje kralj preko bana. Bana Hrvatske banovine ime-
nnje in razrešuje kralj. Ban je odgovoren kralju in saboru. Vsak pismeni akt kraljevske oblasti v poslih Hrvatske banovine podpisuje lian in nosi zanj odgovornost. Sodno oblast v Hrvatski banovini izvršujejo sodišča. Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja na podlagi zakona. Državi se zagotavlja nadzorstvo nad izvršitvijo ustave in državnih zakonov od strani lianovinskih oblasti. Za rešitev sporov glede pristojnosti države in banovine in za ohranitev ustavnosti zakonov sc bo ustanovilo ustavno sodišče.
6.	Obseg pristojnosti in položaj Hrvatske banovine bo zajamčen s posebno ustavno odredbo, ki se ne ho mogla spremeniti hrez pristanka te banovine.
7.	Vlada bo izdala nove predpise o tisku, o združenjih, zborovanjih in dogovorih, o volitvah narodnih poslancev, kakor tudi o drugih stvareh, v kolikor je to potrebno za izvedbo narodnega sporazuma.
Dragiša Cvetkovič, s. r. dr. Vladko Maček, s. r.
Senat
in skupščina razpusžena
Brdo, 26. avg. AA. Z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog predsednika vlade in notranjega ministra prenehajo veljati mandati vseh sedanjih senatorjev, ki $o imenovani od kralja ali pa voljeni. Volitve senatorjev se liodo izvršile po predpisih zakona o volitvi senatorjev. — S kr. ukazom sc bo določil dan sklicanja? senata.
Brdo, 26. avgusta. AA.
V imenu Nj. Vel. Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kr. namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta ter na podlagi čl. 32 in 116 ustave sklenili in odrejajo:
Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938, se razpusti.
S kraljevim ukazom se bo naknadno določilo, kdaj se bodo vršile volitve narodnih poslancev v vsej kraljevini za novo štiriletno skupščinsko dobo.
Z istim odlokom se bo določil tudi dan sklicanja novoizvoljene narodne skupščine.
Notranji minister naj izvrši ta ukaz.
Brdo, 26. avgusta 1939.
Notranji minister: Stanoje Mihaldžič, 1. r. Preds. min. sveta: Dragiša Cvetkovič, 1. r.
Dr. Subašič
ban hrvatski
Brdo, 26. avgusta. AA. S kraljevskim ukazom je bil na predlog ministr. predeednika imenovsn za bana banovine hrvatske dr. Ivan Subašič.
Zagreb, 26. avg. b. Čini je bil imenovan za bana Hrvatske Ivan Subašič, dopisnik »Hrvatskega dnevnika« iz Karlovca, je podal sledečo iz* javo:
»Prevzemajoč banstvo po tisoč letih tako zedinjene Hrvatske, kakor je danes, ko čutim vse težke borbe in napore, ki jih je doprinesel hrvatski narod v preteklosti in sedanjosti za svojo svobodo in srečo, trepetam pred veliko nalogo, ki se mi nalaga z imenovanjem za bana zedinjene Hrvatske, vendar pa imam nezlomljivo vero v silo in moč mojega hrvatskega naroda. Hr\«B(rtl narod, ki je vedno pokazal svoje konstruktivne sile, bo z liožjo pomočjo prišel v novo razdobja srečnega in svobodnega življenja.«
S kraljevim ukazom je imenovan za podhana hrvatske banovine dr. Ivo Krhek, vseučiliški profesor v Zagrebu.
Zagrebška vremenska napoved: Večinoma oblačno
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi in bo od časa do časa deževalo. V zahodnih krajih in v gornjem Primorju se ho počasi nekoliko zjasnilo. Tempe-
Nejasnost na Japonskem
Eaa poročila govorijo o protinemški usmeritvi, draga pa obratno
Aanghaj, avg. AA. Reuter. Po |>odpisu nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sovjetsko
Rusijo se vidno opaža japonska naklonjenost v Sanghaju do Angležev. Japonski vojaki kažejo zdaj velike simpatije un»proU britanskim vojakom, ki prihajajo v velikem številu v zahodni del
mednarodne koncesije. Jajx>nske straže so se ponovno začele tovariško javljati britanskim redarjem. Nemški izletniki. Iy obiskujejo japonski del Sanghaja v avtomobilih in drugih motornih vozilih. nimajo več zastavi« s kljukastim križem, ki so doslej zmerom zbujale pozornost.
Tienrin, 26. avg. AA. Hava«. Zdaj pri vhodih v koncesije ne izvajajo vsi ukrepov j>roti Angležem, pač pa proti Nemcem. Veliko število Nemcev je zapustilo Tiencin in odpotovalo neznano kam.
Šanghaj, 26. avg. A A. Havas. Agencija Domej poroča iz llankeva, da je med kitajskim mestom in francosko koncesijo vzpostavljen svoboden promet. Japonska agencija pripominja, da ^e ta odlok treba pripisati urejanja razmer v tej po-krajini.
Tokio, 36. avg. AA. List »Miako« piše, da bi bilo treba japousko-netuiko prijateljstvo ne samo
ohraniti, ampak celo okrepiti, brez ozira na sklenitve nemMco-*ovjetske nenapadalne pogodbe. Kakor piše list >Kokumin<, se zdi, da je Itagaki izjavil, da pekla proti kominterni ni treba odpovedati To je izjavil knezu Konoju, ki se je baje • tem strinjal. Dalje je Itagaki pripomnil, da Italljansko-Japonsko-nemška os 3e vedno obstoji. Po razgovoru s knezom Konoje je Itagaki' skliral vojaške poveljnike, da jih seznani s potekom tega razgovora.
Pogajanja z Moskvo?
Moskva, 26. avjj. AA. DNB. Japonski poslanik Tog® je imel zadnje dni več sestankov • pomočnikom komisarja za zunanj« zadeve Losovskim, v čigar pristojnost spadajo vse zadeve, ki se tičejo Daljnega vzhoda. 9 poučenega mesta se Je zvedelo, da sta pri tej priložnosti ugotovila, da obstoji na obeh straneh pripravljenost za miroljubno ureditev vseh spornih vprašanj med Moskva in Tokijem. To velja zlasti glede nesoglasja zastran otoka Sahallna. kljub temu ni doslej ne s sovjetske ne z japonske strani še nobenega konkretnega predloga o tej stvari.
Pomorski promet zastaja
Amerika poskrbela za povratek «vo|lh državljanov
: or
Nswy»rk, 26. avg. AA. Štefani: Veat, da je odložen odhod prekooceartakih ladij za nekatera evropska pristanišča, je izzvala veliko vanemir-jenje. Odhod italijanskega parnlka »Romat, ki N moral odpluti na 12 dnevno križarjenje v Antil-ske vode, Je tudi preložen. V tem trenutku Ho-ve;o čez Atlantik v Evropo tele ladje; »Bolzano«, •Ouean Maryc, >Aquitania<, »Bremen«, »Norman-dle«, »II« de France«, in nekateri manjli parniki, Anvert, 26. »vgusta. A A. Havas; Vse nemške ladje, ki 60 usidrane v tukajšnjem pristanišču, so dobile nalog, da prenehajo z nalaganjem in skla-danjefn blaga ter da se vrnejo v svo|a določena nemška pristanišča. Nemške ladje so se takoj pokorile temu ukazu. Pripominjajo, da ao bili enaki
ukrepi ixdani tudi v septembru mesecu preteklega let«. Italijanske ladje še dalje normalno opravljajo »voj posel.
Gdansk, 26. avgusta. DNB: Preteklo noč Je bij že ustavljen letalski promet z Gdanskom in Vzhodno Prusijo, danes pa je ustavljen tudi pomorski promet z Gdanskom.
W«shington. 26. avgusta. AA. Zunanje ministrstvo 'Je iz4alo ukrepe za varstvo ameriških državljanov v Evjopu in njihove vrnitve v Amerik* Vred* ss posebne centrale, katerih zastopniki bodo dodeljeni glavnim evropskim pristaniščem fh poslaništvu. Njihova naloga bo poskrbeti za vrnitev Američanov v domovino.
Kaj pravijo Bolgari
»Dobrudža — Tracija — Sedmograika«

SnlijA, 26. avg. Bolgarska javnost s« j« po-
stavila popolnoma na stran nemško-ruske zveze, od katere si obeta utrditve položaja Bolgarije na Balkanskem polotoku. Predvsem pa ae zanimajo odločujoči politični krogi, kakšno stališče bo nasproti novemu položaju v Evropi zavzela Turčija in zato je glavna pozornost Bolgarije obrnjena na razgovore, ki jih je začel v Ankari nemški poslanik von Papen. V Sofiji poudarjajo, da je Tur-ojja bila tista, kj ie najbolj pritiskala na Anglijo, da pritegne k sebi Sovjetsko Rusijo in da je zato pakt med Nemčijo in Rusijo najbolj zadel turške državnike, ki imajo dpnee samo dve poti: ali da ostanejo na strani Anglije In tako Žrtvujejo svoje dolgoletno tesno prijateljstvo i Rusijo, ali pa, da se pridružijo rusko - nemškemu bloku. Pri tem vprašanju bo Igralo največjo vlogo vprašanje Dar-danel, ki je danes postalo tako za Anglijo, kakor za Rusijo naravnost prvenstvenega pomena. »Mir« pravi, da so se v Parizu in Londonu hudo motili, ko so menili, da »e bo Rusija odločil« za vojno proti Nemčiji, katera bi prinesla dobiček samo drugim, dočim Je težnja Rusije ta, da se izpremeni stane po brest litovskem in versajskem miru, ki sta Rusijo globoko ponižala Po svojem paktu z Nemčijo Rusija ne bo mogla trpeti danainjs i Anglijo zvezane politike Turčije, ker bi to pomenilo naravnost sovražno stališče nasproti državi, ki ne bi mogla trpeti, da bi Anglija dobila prost vhod v Črno morje. Enako piše »Slovo«, ki pr«vl,
da danes nikakor ne gre samo ta Gdansk, ampak da niso nič manj važna vpraSajija Dob rud i c, Trakije io Besarabije
ter Sedmograške
hi da bi bilo v interesu Turčije, če bi v tem ozitu Izpremenila politiko, kt jo začela po smrti K ep al paše. Tudi oflciozni »Dnet« se letotako popolnoma pridružuje politiki osi Berlin-Moskv« ter pravi, da danea nihče več ne bo mogel delati svojih računov brez Rusije, ki je iz svoje ideološke revolucionarne dobe stopila v dobo, ko so stopili zopet na pozornico njene naoionalne koristi, pred katerimi so se morala vprašanj« prvih dni revolucijo popolnoma umakniti v ozadje.
Drug bolgarski list prinaša zelo zanimiva razinotrivanja o preohratu. ki ga je storila Rusija te dni. Stalin je ta preobrat Že dolgo pripravljal in krvava odstranitev vseh njegovih nasprotnikov ni pomenila ničesar drugega, kakor to, da je očistil Rusijo breznarodnega židovskega marksističnega vpliva, čigar nosi tel j je bij Trockj. Židi so danes skoro popolnoma izginili tako iz armade, kakor iz politične uprave. V armadi se goji narodni duh in Stalin je zapoved«! tudi v šoli pa-triotično vzgojo, ki navezuje na tradicijo prvih ruskih carjev. Bolgarski listi napovedujejo,
da bo vrhovni »vet ruska sovjetska države popolnoma potrdil politične smernice Stalinove, ki gredo ta tem. da Ru«ijl pribori zopet tisto mesto v Evropi, ki ga je imela la 6a»a predhodnikov Nikolaja II.
Bolgarski listi vidijo potrditev svojega nazl-ranja, da je Stalin popolnoma prelomil s zapad-nima demokraoijama in se odločil za politiko Izključno ruskih narodnih interesov tudi v tem, da je tudi vsa ruska javnost zavzela sovražno etali-šče zoper Anglijo kot vekovno sovražnico Rusije tako v Evropi kakor v Aziji.
Razpoloženje bolgarske politične javnosti je ustvarilo naravno največje vznemirjenje y Romuniji, kjer se more zaznamovati nov preobrat, ki pa ni nikogar presenetit. ROmutisk« vlStfa j« namreč poudarila Kvojo absolutna ne.*tralno»i. kar »e je spveda zgodilo pod pritiskom povih rjutner, ki so spravile Roihunij« zaradi nemško-rutke iveze v skrajno nevaren polotaj. .
Moskovski pakt nima tajnih dodatkov
Berlin, 26. avgusta. AA. DNB. Neka tuja agencija je objavila članek »Dailv Espressa« o nekakšnem tajnem protokolu k neniško-sovjetski pogodbi. Ta članek je tako skrbno sestavljen, da bi se, če bi odgovarjal resnici, skoraj vse evropske države in Japonska morale smatrati ca ogrožene od Nemčije. V tukajšnjih dobro obveščenih krogih pripominjajo, da ta vest in njena reprodukcija predstavljata oči-viden manever, ki ima namen v sedanjem položaju izzvati vznemirjenje in zmedo v nevtralnih državah.
Letalski promet čez Nemčijo ustavljen
Berlin. 26. avgusta. A A. Z odlokom ministrstva za letalstvo in vrhovnega poveljnika letalskih sil je prepovedan ves letalski promet preko nemškega ozemlja z letali iz inozemstva. Ta odlok s>topi takoj v veljavo. Ne bo se nanašal na letala, ki so v službi obrambne sile. Prav tako tega odloka ne bodo izvajali za letala vlade in tista letala, ki opravljajo redni zračni promet. Za pristajanje na letališčih Borlin-Tempelhof in Konigs-berg Deva vil velja jo posebne določbe. Za vse druge polete je treba poprejšnjega dovoljenja ministra za letalstvo In vrhovnega poveljnika letalskih sil, Izvzemšl za polete, ki so v 6lužbl obrambne sile.
Berlin, 26. avgutta. AA. DNB: V inozemstvu so se razširile vesti, da bo nemški državni zbor sklican dane? na sejo. V tukajšnjih uradnih krogih izjavljajo, da Jim o tem dotlej ie ni ničesar znanega. Tudi trditve, ki so se razširila v delu inozemskega časopisja, da Je nemški radio objavil sklicanje državnega zbora, so brez vsake podlage.
Praske na poljsko-nemški meji
Varšava, 26. avg. A A. Pat: Dane t ob iettih zjutraj je bil v okraju Mlava med opravljanjem tluibe ubit kaplar obmejne tirale Feliks Orasoutki, obmejni stražnik Adalbert Viinjetcski pa je bil ranjen v glavo in trebuh. Dogodek se je odigral 200 m proč od meje na poljskem ozemlju. To dejanje to izvršili nemiki vojaki, ki so tez mejo streljali Iz gozda. Ranjenega obmejnega stražnika to prepeljali v bolnišnico v Mlevo.
Varšava, 26. avg. A A. Pat: Zunanji minister /erk je včeraj sprejel poslanika USA, nato ua angleškega in romunskega poslanika Franasoviči, ki se Je pri lej priložnosti poslovil od Becka. Dalje Je Berk sprejel madžarskega poslanika.
Varšava. 26. avg. A A. Pat: Namestnik zunanjega ministra Szembdk je včeraj po vrsti sprejel fraucuskega poslanika Sutli, angleškega po-
slanika Kennarda ln romunskega poslanika Fra« natoviča,
Lvov, 26. avg. A A. Pat: Glavni odbor ukrajinske nacionalne stranke je podal izjavo, * kateri poziva ukrajinski narod, naj zavrue vse poskuse iz tujine, ki hočejo zasejati zmedo v ukrajinski narod In mu podtakniti vlogo razdlralrev drŽave. Odbor proglasa v imenu vsega ukrajinskega naroda zvettobo poljski republiki. Prav tako poudarja, da bo ukrajintki narod izpolnil dolžnost do svoje vlade In dal svojo kri in premoženje.
Ntiefork, 26. avg. A A. Pat: Poljski državljani, živeči v USA. se v množicah javljajo na poljskem poslaništvu In na poljtkem konzulatu v Ameriki ter ie vpisujejo v sezname poljskih vojakov. Prav tako te Je prijavilo tudi mnogo ameriških državljanov v poljsko vojsko. Konzulati dobivajo tudi mnogo pozdravnih brzojavk, ki izražajo občudovanje Poljske do njenega za-drianja.
Evropska napetost v svitu „malih dogodkov"
Berlin, 26. avgusta. A A'. DNB. Ker Je britanska vlada pozvala britanske trgovske ladie, naj
ostanejo, odnosno naj se vrnejo v britanska prt-»tanišča, je nemika vlada dala nalog nemški trgovinski mornarici, nai tvoje ladje zadrži, odnosno naj se vrnejo v nemška pristanišča.
Berlin, 26. avg. AA. DNU. Lufthansa Je od včeraj popoldne ukinila letalski promet na vseh svojih mednarodnih linijah.
London, 26. avgusta. AA. Štefani: Sat tiskovnega urada pri nemškem veleposlaništvu v Londonu Hess In dopisnik »Deutsches Nachrichten Biroja« sta odpotovala z nekim danskim letalom v Nemčijo. Osebje letalske družbe Imperlal Alr-ways, ki je danes zjutraj prišlo v službo, je prejelo obvestilo, da mora v službi ostati neprenehoma 24 ur.
London, 26. avgusta. A A. Štefani: Iz Wind-hoka (angleška južnozahodna Afrika) poročajo, da je angleška policija vdrla v prostore nemške prekooceantke agencije ter zaplenila inventar, prostore pa zapečatila.
London, 26. avgusta. A A. Havas. Nemško po-slanišlvo v Londonu je pozvalo nemške državljane, naj takoj zapuste Veliko Britanijo.
London, 26. avgusta. AA. Havas. Ministrstvo za ptt je snoči Izdalo uradno sporočilo, da telefonska zveza med Veliko Britanijo in Nemčijo nL prekinjena.
Ottavva, 26. avgusta. AA. Havas. Reuter |e izvedel, da je vojni minister Mackenzie izjavil, da je kanadsko vojaško letalstvo dobilo nalog, naj bo pripravljeno v svojih volnih oporiščih.
London, 26. avgusta. AA. Havas: Številne letalske tekme, ki bi morale biti 2. septembra, so odpovedaue. Med drugim Je odpovedana tudi letalska tekma za kraljev pokal.
London, 26. avgusta. A A. DNB: Zunanji minister Hallfax Je sprelel ob 10.30 romunskega poslanika na angleškem dvoru.
Wasliington, 26. avgusta. AA. Reuter. Predsednik Roosevelt je poslal belgijskemu kralju kablogram s sporočilom, da se USA pridružuje pobudi belgijskega Vladarja.
Washington, 26. avgusta. AA. Reuter. Zunanje ministrstvo potrjuje vest, da je vse pripravljeno za izselitev ameriških državljanov iz Evrope, če bi počila vojna-
Rim, 26. avg. b. V tukajšnjih službenih krogih zatrjujejo, da so bo v teku nekoliko ur razčistilo, če je intenzivna diplomatska delavnost uspela, da se odvrne vojna nevarnost.
Pariz, 26. avgusta. A A. Štefani: Poročajo, da je bivši sovjetski veleposlanik v Sofiji Razkoljni-kov, ki se je bil umaknil v Francijo, nenadno duševno obolel.
Varšava, 26. avgusta. AA. Poljske oblasti so poslale v koncentracijsko taborišče v Berezo več varšavskih trgovcev zaradi špekulacije in neupravičenega navijanja cen proizvodom, ki so neobhodno potrebni. Večina nemških državljanov, ki so bili nastanjeni na Poljskem, pa je danet zjutraj odpotovala v Nemčijo.
Varšava, 26. avgusta. AA. Reuter: Poljski župnij minister Beck je* sprejel dopoldne veleposlanike Velike' Britanije, Francije, ZdružemlT ameriških držav in Romunije.
' Johannesburg. 26. avgusta. AA. Vlada južnoafriške unije je izdala celo vrsto ukrepov zaradi
Premestitve učiteljstva
Belgrad, 28. avg. m. Z odlokom prosvetnega ministra so premeščeni naslednji učitelji In učiteljice: Kune] Danila Iz Jurkloštra k Sv. Petru, okraj Celje, Žnidar Vincene od Sv. Miklavža v Oliev, Polokar Rafaela iz Olševa v Radeče pri Zidanem mostu, Toreli Janko i« Butke na Zidani most, Toreli Marija iz Bučke na Zidani most, Če-kada Miroslav od Sv, Lenarta k Sv. Marjeti (Laško), I.apajne Janez iz Zamostja v Beltince, Koželj Vida Iz Bnnjaluke na Krko (Lltfla), Laznička Anton od Sv. Jerneja v Cven pri Ljutomeru, Pe-pelnak Ivan od Sv. Marka na Tezno pri Maribcru, Pepelnak Alojzija od Sv. Marka v Maribor, Rejk Elizabeta Iz Fokovcev v Krog. Drobnič Marija od Sv. Ruperta v Krog, Bavda Milica iz Grlincev k Sv. Florjanu (Slov. Konjice), Gale Ana iz Le-skovca v Sevnico, Eržen Eleonora iz Bevk v Li-gojno, Kete Antonija lz LlgoJne v Bevke, Medved Martina Iz Zhvodna v Toplice pri Litiji, Krajačič Irena Iz Grabra (Jastrebarsko) v Radatoviče, Mo-horko Marija od Sv. Duha v Polenšak, Šoukal Marija iz Vel Gabra v Železnike, GrasanoviS Marija iz Nakla v Trne -(Lendava), Šuštar Marija iz Hrastnika k Sv. Lovrencu (Ptu|). Majerholt Roza-lija iz Rečice v Mozirje, Demšar Helena od Sv, Lenarta na MatenskI vrh, Eržen Pavlin« Iz 6ko-cjana v Rateče, Tavčar Angela Iz Kranjske gore na Jesenice, Veter Marta iz Ravne v Blanco, Ne-puzdan Henrika od Sv. Duha v Blanco, Tomlnc Ivana Iz ŠeČe v Globoko, Lokovšek Ivan k Frama v Podsredo, Kastelic Ivan iz Senovega k Sv, Antonu, okraj Brežice, Kastelic Ljudmila isto, Lom-ftek Gabrijela Iz Prevorja v Griže pri Celju, Kmet Silvestra iz Skal v Krtino. Veršek Stanislav iz Galicije pri Celju v Gozd pri Kamniku, Kober Cecilija Iz Velike Kostrlvnlce v Litijo, Torkar Marij« iz Tišine v Preserje, Rllonja Emilija iz Fičincev v Tišino, AndolSek Nada iz Dobrne v Mirno peč. Sotlar Hermina od Sv. Ruperta v Gorenje Sušice, Lilija Bogomil Iz Rovt v Dolž. okraj Novo mesto, Novak Terezija jz Globodola v Mirno, Koprlvec Valerija Iz Ravne k Sv. Marku, okraj Ptuj, Šinkovec Emanuel iz Loke v Ravne pri Slo-venjgradcu, Šinkovec Ana iz Vidonea v Ravne, Kalan Marija iz Zapotoka v Bukovico. okraj Skofja Loka, Kavar Janez od Sv. Aniona v Poljane, okraj Skofja Loka, Kavar Albin« Isito, Regvard Janko od Sv. Potra, okraj Šmarje v Pilštajn,, Vrečfeo Marta i»to, Barle Nikolaj iz ftt. JerneJa v Mokronog, Lampič Ivan s Martin-vrha. okrai Skofja Loka v Križe, okraj Kranj, Lanrplč Antonija Isto, Sepee .Kristin« od Sv. Tomaž« k Sv. Lovrencu, okraj Ptuj, Suc Eleonor« iz Reks v Trbov1|e, Se-ron« Vinko iz Znvodne, k Sv. Marku, okraj Pluj, Primožič Rudolf od Sv Marka v Zavodno, Primožič Marija isto, Boje Bogomila Iz Podbrerzj« k Dev. M«r. v Pofju pri Ljubljani, StukelJ Ana iz Kozjega v ftkofjo Loko.
Osebna novice
Btlorad, 26. avg. AA. 6 kraljevim ukazom to povišani za šefa oddelka državne bolnišnice za ženske bolnišnico v Ljubljani v, 4-1 dr. Alojzij Zalokar; za asistent« drž. bolnišnice za dnlevn« bolezni na Studencu pri Llubljani v 7. skupini dr. Ivan Kanoni; z« sekund«rja na dri. bolnišnici v Ljubljani dr. Štefanija Divjak; za sekun-darja na drž. bolnišnici za duševne bolezni v Liouljuui dr. Božidar Mugajna.
izrednih dogodkov, Posebno obsežne ukrepe ja izdala v krajih ob morski obali.
Carigrad. 20. avgusta. A A. Reuter. Britanski potlanik je včeraj obiakal francoskega poslanika in te dolgo z njim razgovarial. Nato |e francoski poslanik obiskal minittra Saradzogla, ki je imel pred tem eno uro dolg razgovor s sovjetskim poslanikom.
Haag, 26. avgusta. AA. Havas. Včeraj je Izšel dekret, ki prepoveduje tujim vojnim ladjam dostop v evropske holandske teritorijalne voda. Odlok »topi takoj v veljavo.
Bruselj. 26. avg. A A. Havas. Za danes zim traj je sklicana izredna seja belgijske vlade, ta bo mednarodni položaj to zahteval, bo vlada sklicala parlament.
Bruselj, 26. avgusta. AA. Reuter: Odpravnik poslov angleškega veleposlaništva je imel konferenco z nekaterimi višjimi uradniki belgijskega zunanjega ministrstva.
Carigrad, 26. avgusta. AA". Reuter. Turško vojno ministrstvo je izdalo nalog, da se ima veS letnikov rezervistov prijaviti 1. septembra svojim poveljstvom.
Malta, 26. avgutta. AA. DNB. Snoči Je dobil guverner Malte sporočilo, da sme prepovedati izvoz nekaterega blaga, predvsem živeža. Uradno poročajo, da Je Malta preskrbljena z vsem potrebnim za več mesecev.
Cherbonrg, 26. avg. A A. Reuler. Ladja nem-tke pomorske proge Hamburg—Amerika »Hansa< le dobila tnoči nalog, da naj te vrne v Nemčijo. Ladja je Imela kreniti v Ameriko. Vti potniki so •e izkrcali in vrnili v Pariz.
Novi vpoklici v Franciji
Parit, 26. avg. A A. Ha vat: Poklicani to pod oroije oni, ki imajo mobilitaeijtke objave it. L 0 in 6 na vtem ozemlju. Francije.
Poskus prevrata v čile
Bantiago de čile, 26. avg. AA. DNB: Včeraj zjutraj te Je raznetla vaat, da Je proti vladi počil vojaški upor. Notranji miniater Alfonso ja razglasil po radiu, da sta general Jarrera in Ibanez skušala uprizoriti preobrat. Ostala armada, mornarica in policija to pa na ttrani vlade. Nato to uradno razglatill, da je general Jerrera aretiran ln uporniški potkua popolnoma zadušen. General Ibanez Je zbežal. General Ibanez je znan eiltki politik. Od leta 1927 do 1931 je bil predsednik republike. General Jerrera je bil še prtd nekaj dnevi poveljnik garnlzije v Santiagu.
Francoski poslanik v Moskvi hiti v letalu v Pariz
Pariz, 26. avg. A A. Havas: Poročajo, da bo franeoski veleposlanik v Motkvi Naggyar na poziv zunanjega ministra Bonneta takoj odpotoval z letalom Iz Motkve v Pariz na konferenco t Bonnetom. Pri tej priliki mu bo podal poročilo v zvezi s sklenitvijo nemško - sovjetske nenapa-dalne pogodbe. V dobro obveščenih krogih po. udarjajo, da ne gre z« odpoklic francoskega veleposlanika Naggyara, paff pa za normalni sestanek mW nJim in ministrom Bonnetom.
Uredba o ustanovitvi banovine hrvatske
Belgrad, 26. avgutta. AA. V imena Nj. Vel. kralj« po milosti božji in volji naroda kraljevine Jugoslavije predpisujejo kr. namestniki na pred-log ministrskega (veta in na podlagi čl. 166 ust«, ve stedečo uredbo o razširitvi predpisov uredba o Hrvatski banovini na ostale banovine.
£1. L Predpisi uredbe o hrvatukl banovini ■ dne 36. avgutta 1989, leta te morejo t kraljevimi uredbami razširiti tudi na ottale banovine. Pri tej priliki se morejo banovine spajati kakor se a« splošno tudi njihov ozemeljski obteg more spreminjati.
Cl. 2. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko jo objavijo v Službenih novinah.
Zakoni o volitvah, o tisku, zborovanjih in združevanjih ter drugi politični zakoni razveljavljeni
Brdo, 26. avg. A A. V imenu Nj. Vel. Petra II. po milosti božji In volji naroda kralja Jugoslavije, predpisujejo kr. namestniki n« predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega svet« na podlagi M. 116 ustave tladečo uredbo o političnih zakonih.
Čl. 1. Ukinja se takon o volitvah narodnih poslancev t dne 10. septembra 1931. leta t vsemi svojimi polnejšimi spremembami in dopolnitvami. Pooblašča se ministrski »vet, da itds uredbo t zakonsko močjo o volitvah narodnih poslancev ta narodno skupščino.
Cl. 2. Pooblašča se ministrski svet, da z uredbami t zakonsko močjo spremeni zakon o tisku, o združevanjih, zborovanjih in dogovorih, kakor tudi ostale politične zakone.
Cl. 3. T« uredba dobi obvetno moč t dnem, ko je objavljena v Službenih novinah.
Ministri pri dr. Korošcu
Begunje, 26. avgusta. Danet so predsednika tenala g. dr. Antona Korošca na Begunjah obiskali predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, gradbeni minister dr. Miha Krek. minister za gozdova in rudnike Dlafer Koleno* ič, prometni minister ing. Betltf, voini minister general Milan Nedič, minister za ljudtko telesno vzgojo Tomič ter »e ž nJim delj časa razgovarjall.
Predsednik vlade Ovotkovič in dr, Maček odlikovana
Brdo, 26. avgust«. A A. Nj. kr. Vit. knez na-mestnik jo blagovolil odlikovali predsednika ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič« z redom Be-leg« orla 1. stopnje.
Brdo. 26. avgust«. AA. Nj. kr. Vit. knez namestnik je blagovolil odlikovali podpredsednika ministrskega sveta dr. Vladko Mačka z redom Be-lega orla 1. stopnje.
Od nedelje — do nedelje
Zunanji pregled
Uvod v zunanjepolitične seniaetje preteklega tedna je dala sovjetako-nealka nena-padalna pogodba, ki je presenetila ves svet Medtem ko sta se Anglija in Francija tako rekoč na javnem prostoru že 4 mesece pogajali s sovjetsko Rusijo za politično in vojaško zvezo proti Nemčiji, se je ista sovjetska vlada od meseca majnika dalje pogajala z Nemčijo za pogodbo, da se Rusija in Nemčija ne bi druga druge napadali in ne pomagali tretji državi, ako bi bila ena izmed njiju napadena. Nemški zunanji minister Ribbentrop je tudi kar potoval v Moskvo, kjer je v prisotnosti Stalina samega podpisal ne-napadalno pogodbo. Po podpisu je izjavil, da se pričenja nova doba v zgodovini in da sta »Hitler in Stalin sklenila prijateljstvo med obema narodoma«. Anglija in Francija sta — začudeni in razočarani nad postopanjem sovjetske vlade — pogajanja prekinili. Nemčija je s sporazumom s sovjetsko Rusijo dosegla velik uspeh, ker je s tem onemogočila angleško zamisel »mirovne fronte« na vzhodu Evrope. Obrambni zid, kakor pišejo londonske »Times«, ki je bil zamišljen tako, da bi na vzhodu Evrope segal od severa do Sredozemlja in bi objemal Poljsko, Rusijo, Romunijo, Turčijo in Grčijo, je sedaj zelo oslabljen, da ne rečemo, da je brez vrednosti.
Ne da bi bila izrečena kakšna nevarna beseda od strani odgovornih državnikov, je takoj zavladalo po vsej Evropi napeto ozračje, ki je dobilo vidni izraz v vojaških ukrepih, ki so jih podvzele razne velike in male države, kakor tudi v velikih mirovnih pobudah od 6trani najbolj vidnih nevtralnih državnikov.
Glede vojaških ukrepov je treba omeniti naslednje. Nemška vojska je po izjavi angleškega predsednika vlade že v polnem obsegu zasedla postojanke vzdolž vse poljske meje. Poljska je vpoklicala pod orožje vse obveznike do 50 let in je postavila svojo armado vzdolž vse nemške in slovaške meje. V Franciji so takoj mobilizirali še 700.000 mož. V Italiji so uradno objavili mobilizacijo dveh nadaljnjih letnikov. V Angliji je vse vojno brodovje in letalstvo v polni pripravljenosti. Tudi male države so ukrenile varnostne ukrepe na svojih mejah. Tako je delno mobilizirala Turčija. Isto je storila Grčija, isto Romunija. Male in srednje države, ki hočejo ostati nevtralne, kot Belgija, Nizozemska, Švica, Baltiške in Skandinavske države, so zastražile mejo. Poleg tega so razne države že izdale prepovedi o izvažanju surovin ter so tudi že pozvale svoje državljane, ki se nahajajo v tujini, naj se vrnejo domov. Vsi nemški državljani so zapustili Anglijo in Francijo. Vsi angleški in francoski državljani zapuščajo Nemčijo. Lahko rečemo, da stoji na koncu tedna milijone in milijone vojakov pod orožjem, na straži in pripravljeni na vse, kar lahko pride.	. .
Glede mirovnih pobud pa je treba poudariti, da so silno močne in da so ustalile upanje, da do vojne ne bo prišlo. Najprej se je oglasil belgijski kralj Leopold s pozivom na vladarje, naj ohranijo mir. Za tem še je na isti način kot lansko leto, oglasil Roosevelt, ki se je najprej obrnil na italijanskega kralja, naj posreduje on. za tem pa neposredno na Hitlerja in predsednika Poljske Mošičkega, ki ju oba prosi, naj se začneta pogajati, ter se jima ponuja za, posrednika, da bi se mir ohranil. Ko je poljski predsednik odr govoril, da sprejme Rooseveltovo posredovanje. Se je Roosevelt obrnil še z drugim pismom na kanclerja Hitlerja, v katerem mu sporoča, da je Poljska njegov predlog sprejela, naj ga sprejme tudi on. Spregovoril je v četrtek popoldne tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain, ki je izrazil globoko težnjo angleškega naroda za mirom, toda tudi polno pripravljenost, da brez oklevanja izpolni obljubo pomoči, dano Poljski. Istega dne je zvečer govoril tudi lord Halifai, ki
je ponovil Iste misli, neporušljivo upanje v mir, a železno voljo Anglije, da izpolni svoje zavezniške dolžnosti. V petek je spregovoril francoski ministrski predsednik Daladier, ki je razložil, čemu je Francija vpoklicala nove letnike rezervistov. Dejal je, da Francija noče vojne, toda pripravljena je, da jo sprejme, ako ji jo vsilijo. V soboto zvečer pa je govoril Hitler v državnem zboru v odgovor na vse mirovne pozive. Njegov govor prinašamo na drugem mestu. Na splošno lahko rečemo, da so mirovna prizadevanja izredno močna in da smemo ta teden zaključiti z upravičenim upanjem, da se bo mir še ohranil.
Medtem ko se je položaj v Evropi tako zaostril in si stojijo oborožene armade že tako rekoč nasproti, je sovjetsko nemški pakt na drugih pozoriščih povzročil velike spremembe. Tako je Japonska, užaljena, da ni bila obveščena, odpovedala pakt proti Kominterni z Italijo in Nemčijo ter sklenila, da bo šla svoja pota. to se pravi, da bo sedaj skušala priti do sporazuma z Anglijo, ki bo tako razbremenjena na Daljnem vzhodu in se bo lahko posvetila popolnoma ev-rovskim težavam. Tudi Španija je pokazala užaljenost in je precej verjetno, da se bo tudi ona odtrgala od pakta proti Kominterni. ki sedaj nima nobene vrednosti, odkar je ena od zaveznic proti Kominterni s sovjeti sklenila sporazum. Mogoče je, da bo Španija — ki bo ostala nevtralna — vendar iskala večje zaslombe pri Angležih, ki bodo s tem tudi razbremenjeni pri Gibraltarja in sploh v vsem zapadnem delu Sredozemlja.
Vsekakor smemo reči, da stopamo v teden, v katerem bodo padle velike odločitve v evropski in v svetovni politiki.
Domači pregled
Največji dogodek preteklega tedna je sporazum, ki ga je vlada Dragiše Cvetkoviča dosegla s Hrvati. Pogodbo o sporazumu sta Cvetko-
KOŽO VAM VARUJEM JAZ!
Pekoči sočni žarki pač lahko sijejo na Vašo kožo, toda ne smejo ji škodovati. Zato uporaljaite mene I Vaša koža bo namreč tedai čudovito lepo rjava in že s	svojo zunanjostjo boste ra-
zodevali pravega športnika in zdravega človeka, kar si vedno tako želite.
vič in dr. Maček predložila kraljevemu namest-ništvu v sredo in je bila od namestništva sprejeta in odobrena. Sporazum je mogočno odjeknil po vsem svetu. Menda ga ni časopisa *e pri velikih' in ne pri malih državah, ki ga ne bi bil Zabeležil. Povsodi ga razlagajo kot neobhodno posledico sedanjega napetega položaja v Evropi, ko Jugoslavija hoče biti strnjena in v vseh svojih ljudskih plasteh složna, da brani svoj mir, svoje imetje in svojo svobodo. Iz Jugoslavije je izginila kal razpada, na katerega so nekateri že računali. Danes stoji naša država na svetu kot na novo
zedinjena, složna, trdna ▼ svojih temeljih in v
Nujna posledica sporazuma je, da je o d s t o . pila vlada, ki je bila nalašč za to ustanovljena februarja meseca, da ta sporazum omogoči. Na bruarja meseca, da ta sporazum omogoči. Na drugi strani javljamo, kako je bila sestavljena nova vlada. Objavljamo tudi vse uredbe, 6 katerimi se razpušča narodno predstavništvo in s katerimi se upravno življenje v državi prilagodi sporazumu.
Drugih dogodkov v notranjepolitičnem življenju v preteklem tednu ni bilo.
Rooseveltova druga poslanica Hitlerju
Ker je predsednik Poljske sprejel Rooseveltove mirovne predloge, ameriški predsednik vnovič roti Hitlerja, da jih sprejme tudi on
Mošicki Rooseveltu
Washington, 26. avgusta. AA. Pat: Predsednik republike Mošicki je na poziv predsednika USA Roosevelta takole odgovoril:
Visoko cenim velepomembno in plemenito poslanico, ki mi jo je Vaša eksce-lenca izvolila poslati. Poudariti moram, da poljska vlada slej ko prej misli, da so neposredni razgovori med vladami naj-pravilnejša metoda za ureditev težav, ki utegnejo nastati med državami. Mislimo, da je ta metoda še toliko bolj potrebna, če gre za sosede. Navdahnjena 8 temi načeli, je Poljska sklenila nenapadalni pakt z Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Prav tako mislimo, da je poskus sprave, izvirajoč od neprizadetih in nepristranskih ljudi, kakor je Vaša ekseelenca. pravilna metoda in prav tako upravičena za ureditev sporov, nastalih med narodi. Čeprav se seveda želi pri tej priložnosti
Francija bo zvezo s Sovjetijo odpovedala
Komunistični listi v Franciji prepovedani
Pari«, 26. avg. AA. Havas: Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je sprejel resolucijo, ki jo je odobril ves odbor razen štirih komunistov. Resolucija se glaai:
»Po proučitvi besedila nemško-sovjetskega odgovora, s katerim Moskva zanika evojo politiko in svoje nauke, 6matra odbor, da je ta dogovor navzkriž s prej prevzetimi obveznostmi med SSSR in Francijo, in razgrinja pred svetovno javnostjo diplomatski akt, o katerem so se tajno pogovarjali z Nemčijo v trenutku, ko so se vršila uradna pogajanja z Veliko Britanijo in Francijo za ustanovitev obrambne mirovne fronte. Odbor meni, da ta pakt, ki 6e imenuje pakt o nenapaianju, še zdaleč ne izključuje vojne nevarnosti, ampak jo še povečuje. Toda ta pakt ne bo prav nič zmanjšal volje Francije, zveste dani besedi, da ee upre vsakemu napadu in da brani s častjo in dostojanstvom 6voje zaveznike in mir.«
Komunistični listi prepovedani
Z odlokom notranjega ministra in na podlagi dekreta, ki je bil danes zjutraj objavljen v uradnem listu francoske vlade, od danes naprej ne bosta več izhajala časopisa »Humanitec in »Ce Soir«. Mini-
strski predsednik Daladier je sprejel danes ob 12.40 notranjega ministra Sarrau-ta, ki ga je obvestil o svojem sklepu, s katerim prepoveduje izhajanje obeh omenjenih listov.
Proglas angleške delavske stranke
London, 26. avg.. A A. Reuter: Britanska delavska stranka je poslala apel nemškemu narodu, v katerem pravi med , drugim: Vaša vlada je sklenila pakt o nenapadanju z Moskvo, to je z vlado, ki jo je vaša vlada 6 let smatrala za glavno sovražnico in jo čez noč spremenila v ervojo največjo prijateljico. Britanska delavska stranka vam z vso iskrenostjo sporoča, da ta pakt ne bo prav nič vplival na položaj Velike Britanije in Francije. Nemčiji so potrebne surovine in živež in če se bo vojna začela, se bo Nemčija prepričala, da jih bo težko mogla dobiti. Velika Britanija in Francija obvladata morja. Mi nimamo želje, da bi uničili nemški narod. Mi smo bili in bomo ostali vaša prijatelj. Hočemo vam povedati resnico, preden bo prepozno. Če ee danes reši mir, bo to rešilo novo Evropo, ki naj se zgradi.
Vorošilov poslal francosko-angleško odposlanstvo domov
Moskva, 26. avgusta. AA. Reuter: Maršal Vorošilov je sporočil članom francoskega in britanskega vojaškega odposlanstva, da so dosedanja pogajanja med vojaškimi strokovnjaki postala po podpisu nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo brezpredmetna.
Člani britanskega in francoskega vojaškega odposlanstva eo se kmalu po polnoči odpeljali proti Ljeningradu, odkoder se vračajo v London
in Pariz. Kakor je znano, so se člani odposlanstva pripeljali pred 14 dnevi v Moskvo v uniformi, snoči so se pa odpeljali v civilni obleki. Turški vojaški ataše, ki je prisostvoval sprejemu obeh misij na moskovskem letališču, včeraj ni prišel na železniško postajo, ko so se francoski in angleški delegati odpeljali.
Molotov obišče Berlin
Pariz. 26. avgusta. AA. Havae: Iz Moskve poročajo, da je verjetno, da bo po ratifikaciji nem-iko-sovjetskesa pakta Molotov obiskal Berlin.
ogniti omembe predmeta spora, se mi zdi dolžnost poudariti, da ni v tej krizi Poljska postavila nobenih zahtev in zahtevala nobenih koncesij od katerekoli države. Zato je popolnoma naravno, da Poljska pristane, da se bo vzdržala kakršnihkoli sovražnih ukrepov, pod pogojem, da tudi nasprotna stranka pristane na to, da ne izda nobenih takšnih ukrepov, bodisi neposrednih ali pa posrednih. Na koncu želim isreči svojo globoko željo, naj bi miroljubno sporočilo Vaše ekscelenee pripomoglo k splošni pomiritvi, ki je skrajno potrebna narodom, da bomo tudi to pot mogli ponovno kreniti po blagoslovljeni poti napredka in civilizacije.
Roosevelt Hitlerju
Ko je predsednik Roosevelt dobil od predsednika poljske republike Mošičkega odgovor, ki v načelu pristaja na Rooseveltov predlog, da 6e vojna nevarnost v Evropi konča z neposrednimi pogajanji ali pa z arbitražo, je poslal Hitlerju novo poslanico. V tej drugi poslanici poudarja Roosevelt, da še ni dobil odgovora od nemškega državnega poglavarja. Roosevelt sporoča Hitlerju dobesedno odgovor Mošičkega in nadaljuje:
Vaša ekscelenca je že večkrat javno izjavila, da so cilji, za katerimi stremi Nemčija, pravični in utemeljeni. V odgovoru na mojo poslanico sporoča predsednik poljske republike, da je poljska vlada pripravljena pristati na temelju predlogov moje poslanice, ki ji je namen urediti spor med Poljsko in Nemčijo z neposrednimi pogajanji ali s spravo, na neposredna pogajanja aH pa na arbitražni postopek med Nemčijo in Poljsko. Nešteto človeških življenj bo moči tako rešiti
in upati je, da se bo med narodi modernega sveta obnovilo raimerjo* ki bo podlaga miru in miroljubne ureditve in da se bo ustvarilo srečnejše razmerje med narodi, če tudi nemška vlada pristane na miroljubno ureditev visečih vprašanj, kakor je pristala Poljska. Ves svet prosi Nemčijo, naj na to pristane.
Odgovor predsednika poljske republike Mošičkega, ki ga je Roosevelt sporočil v tej drugi poslanici Hitlerju pravi, da predse.cftuk Mošicki ceni Rooseveltovo gesto In vidi v njej zelo važno In plemenito 'spofožilo. Odgovor j&tavi dalje, da poljska "vlada misli, da t>i" neposredna' "pogajanja meri obema vladama bila najboljša metoda za ureditev visečih vprašanj, kadar gre za dve sosedni si državi. Prav tako misli poljska vlada, da bi temu cilju enako služila tudi arbitraža katere druge države, ki bi bila prav tako neprizadeta in nepristranska, kakor je Roosevelt. Na podlagi takšnih načel je poljska vlada svoj čas sklenila nenapadalna pakta z Nemčijo in s Sovjetsko Rusijo. Mošicki pravi dalje: Pri tej priložnosti želim dodati, da smatram za svojo nalogo podčrtati, da v tej krizi Poljska ne zahteva nobenih koncesij od nobene druge države. Zato je naravno, da Poljska želi, da ne pride do nobenega sovražnega dejanja proti kateri drugi državi, a prav tako tudi ne želi biti predmet takšnega dejanja bodisi posredno ali neposredno. Na koncu poudarja predsednik poljske republike evoo toplo željo, da naj bi Rooseveltov apel pripomogel k splošni pomiritvi med vsemi narodi sveta, ker je to edina pol, da se narodi vrnejo k tako potrebnemu delu za napredek civilizacije.
V tukajšnjih krogih sf razlagajo odgovor Mošičkega v tem smislu, da Mošicki vabi Roosevelta, naj sam prevzame vlogo razsodnika. Tajnik predsednika Roosevelta Early je na vprašanje časnikarjev, ali je upati, da bo predsedniku Rooseveltu poverjena arbitraža, in ali bi jo predsednik sprejel, odgovoril: Kdor pride do mostu, mora iti tudi čez most. Tajnik je še dodal, da je ameriško zunanje ministrstvo s poljskim odgovorom zelo zadovoljno.
Hitler piše Chamberlainu
Predlogi za konferenco velesil?
London, 26. avgusta. A A. Havas: Diplomatski urednik »Press Associationa« piše: Najvažnejša snočnja vest v zvezi 6 krizo je nedvomno poročilo o današnjem prihodu britanskega poslanika Hen-deraona v London. Besedilo Hitler(eve poslanice, ki jo Henderson nosi e seboj, je še neznano. Sicer pa ni britanski poslanik poslal nobenega izčrpnega poročila o sestanku, ki ga je imel š Hitlerjem, temveč bo poročal osebno lordu Halifaxu. Medtem te pa novica o prihodu Hender-sona v London oživela v londonskih političnih krogih upanje, da je morda nekaj v teku, kar bi odpravilo položaj iz zagate in ustavilo katastrofo. Odločitev britanskega poslanika, da se odpelje v London, — u to ce je odločil takoj po sestanku s Hitlerjem — jasno kaže, da nosi s seboj predloge ali vprašanja, na katera mora Velika Britanija odgovoriti. Možno je, da so predlogi takšnega značaja, da se bo Chamberlain odločil sklicati parlament pred četrtkom, da bo mogel seznaniti poslance 6 položajem. V tem primeru bi bilo Chamberlainu lahko sklicati parlament za ponedeljek. Seveda so ta trenutek vse to samo domneve. Potrebno je poprej vedeti, kakino poročilo nosi s seboj Handerson. Pomembno je tudi to, da Hitler ni sprejel samo britanskega zastopnika, temveč tudi irancoskega, Itali-lanskega in (aponskega poslanika. To dejstvo vsai na prvi pogled zbuja upania na možnost konference velesil. Prav tako ne gre izgubiti izpred oči okoliščine, da je Hitler malo poprej dobil Rooseveltov predlog za ureditev nemiko-poljskega spora, toda tisti, ki dobro pozna-io Hitlerjeve metoae, imajo vtis, da nemški kan-
cler namerava predložiti 6voj lastni načrt za likvidacijo krize, ne pa pristati na Rooseveltove predloge.
Potem ko je angleški poslanik v Berlinu sir Neville Henderson obvestil ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega-ministra lorda Ha-lifaxa o svojem razgovoru z nemškim kanclerjem Hitlerjem, je bil v družbi obeh omenjenih ministrov na kosilu.
Ob 11 dopoldie so imeli v Downing Streetu konferenco Chamberlain, Halifa*, Cadogan in But-tler ter so pri tej priliki premotrili zadnje mednarodne dogodke. Čeprav za danes ni napovedana seja vlade, bodo vendar vsi ministri ostali skupaj. Možno je, da bo vlada sklicana na sejo čim se bodo člani vlade seznanili z vsebino poročila, ki ga je prinesel v London angleški veleposlanik sir Neville Henderson.
Nemčija bo spoštovala Belgijo
Bruselj, 26. avg. A A. Reuter jev dopisnik porota, da je nemški veleposlanik sporočil kralju Leopoldu III., da bo Nemlija v primeru spopada v Evropi spoštovala nedotakljivost belgijskih meja, pričakuje pa, da bo tudi Belgija v tem primeru ostala strogo nevtralna.
H
Korak nazaj - nemogoč
članek Mussollnljevega zaupnika Rino Alessija
ff
Rim. 26. avg. Rino Alessl, ki velja z« enega najboljSih poznavalcev Mussoliniieve politike, je priobčil članek, ki ga italijanski listi prinašajo z velikimi črkami na prvem mestu. V tem članku je jasno rečeno, da je Mussolini pripravljen v sedanji tragični uri posredovati Ie s puško ob nogi.
Članek zavrača poslanico ln predloge predsednika Roosevelta. o katerem pravi, da je eden izmed tistih, ki so najtvolj krivi, če bo vojska izbruhnila. Ce more kdo rešiti mir, je to edino Mussolini, Čigar ime se danes sliši iz vseh ust po vsem svetu. Ravno v takozvanih demokratičnih deželah se je prvič slišal ta klic: Nihče drugi ne more povedati v tem trenutku odrešilne besede, kakor samo vodia italijanske države.
Člankar pravi, kako značilno je, da sedaj iščejo čudeža tam, kjer so prezirali nasvete in opomine Mussolinija, ki je leto za letom klical evropskima veledemokracijama. da miru Evrope in sveta ni mogoče rešiti drugače, kakor ie se odstranijo vzroki, ki so povzročili neznosno stanje v Evropi po verzajskem miru. Mussoliniiu se je lani posrečilo, da so velesile vtaknile meč v ncž-nioo, toda danes je hujše, kakor je bilo takrat, ker Anglija in Francija nočeta ničesar žrtvovati, da bi se vzpostavilo v Evropi in drugod po svetu pravično stanje, tako v političnem in teritorijal-nem, kakor v gospodarskem pogledu.
Zato Mussolini danes ne bo več posredoval, ako kdo misli, da bi se mogel rešiti mir. ne da bi se temeljito revidiralo vse politično, teritori-jalno in gospodarsko stanje v Evropi in tudi v drugih delih sveta. Kaj bi pomagalo, če bi se vprašanje Gdanska za eno leto ali dve odgodilo ali pa rešilo s kakim gnilim kompromisom? Če kdo misli tako. potem je bolje, da se narodi pomerijo na bojnem polju. Italija in Nemčija nočeta vojske, pa se je tudi ne bojita in posredovanje, po katerem kličejo v Londonu in Parizu in Wa-shingtonu. je klic tistega, ki čuti, da je ladja polna vode. Italija odgovarja nato, da je treba napraviti popoten ohrafun. da se morajo odstraniti vse ovire, ki so jih postavile takozvane velike demokracije na pot narodom, ki hočejo streti krivične vezi in dobiti tisti prostor na soncu, ki ga uživajo velike demokracije. Ijc v tem primeru je mognfe rešiti mir in le v tem primeru bi mogel biti Mussolini posredovalec, ki ima za seboj oboroženo in vsemu pripravljeno močno Italijo, ki stoji rama ob rami z istotako na vse pripravljeno Nemčijo. Za vsako drugo posredovanje je Že prepozno. Velesile osi ne morejo napraviti koraka nazaj!
Rim, 26. avgusta. AA. Štefani. Mussolini je včeraj ob 15. sprejel nemškega poslanika Mackensa, ki je prišel v spremstvu grofa Ciana. Poslanik mu je izročil dolgo telefonsko sporočilo Hitlerja. Duce je takoj odgovoril. Attolico je pa njegov odgovor izročil Hitlerju ob 18. Ob 21. je duce spet sprejel Mackensa, ki mu fe izročil drugo Hitlerjevo sporočilo. Tudi temu sestanku je prisostvoval groi Ciano«
Muaeolini je sprejel danes dopolJne 'grofa Člana, prometnega ministra Benia, načlnika gecralnega štaba Paianija ter generala Csvagnaria in Favagrosso, s katerimi se je razgovarjal o vprašanjih, ki se nanašajo na vojaške priprave.
Listi pišejo o mrzlični delavnosti evropske diplo maciie ter vidijo v njej upanje, da bo končno le zmagal zdrav razum.
»M e s s a g e ro« pravi ob tej priliki poleg drugega, da so dolgi razgovori, ki jih je imel kancler Hitler z italijanskim veleposlanikom Attolicom, ki je v (talnem stiku z grolom Cianom, kakor tudi razgovori, ki jih je imel italijanski zunanji minister groi Ciano večkrat s nemškim poslanikom, ter končno izredna delavnost vseh evropskih vlad, ustvarili možnost, da se pojavi trohica upanja. To se med dnigim vidi tudi v odhodu angleškega veleposlanika v Berlinu v London, veleposlanika, ki nosi s seboj načrt za uiroljubno rešitev, katerega mu je včeraj izročil nemški kan :ler. Ta načrt je danes predmet podrobnih razprav londonske vlade.
»P o p o 1 o di Roma« pravi, da ima Italija še vedno upanje, da se bo dalo na miren način ohraniti
evropsko ravnotežje v korit narodov, ki imajo zaradi pregoste naseljenosti pravico do življenjskega prostora. Če pa bo treba, da se ustvari nova Evropa z orožjem, naj ves svet ve, da je Italija pripravljena in da se stavlja na razpolago duceju.
Rim, 36. avgusta, b. Uradno poročajo, da je včeraj popoldne predsednik vlade Mussolini sprejel nemškega veleposlanika von Mackensena, ki mu je pri tej priliki izročil telefonično obvestilo kanclerja Hitlerja. Nato je predsednik vlade Mussolini poslal pravtako telefonični odgovor po italijanskem veleposlaniku v Berlinu Attolicu. Proti večeru je von Mackensen ponovno obiskal Mussolinija in mu predložil sporočilo Hitlerja. Avdienci von Mackensena pri Muasoliniju je prisostvoval tudi italijanski zunanji minister grof Ciano.
Davi je predsednik vlade Mussolini sprejel zunanjega ministra grofa Ciana, državne podtaj-nike za vojsko, za letalstvo in mornarico generala Parlanija, generala Valleja in Beninija, dalje admirala Cavandarija ter generala Savagrccsa. Z njimi je dolgo razpravljal o političnih in vojaških vprašanjih.
Hitlerjevi predlogi
London, 26. avg. b. Včerajšnji Hendereonov razgovor 6 Hitlerjem je trajal poldrugo uto. Potem je Henderson klical telefonično Foreign Office. Po daljšem razgovoru z lordom Halifaxom je Henderson obiskal von Ribbentropa in mu poročal o raznih važnih vprašanjih. Nato ee je Ribbentrop podal k Hitlerju in je po polurnem razgovoru z njim obiskal britanskega veleposlanika, ki je takoj spat telefonično klical London. Hendersona so naprosili, naj takoj pride v London, da ga poučijo o vseh evropskih problemih, tako da bo dal even-tuelno Nemčiji lahko samostojno odgovor.
Poučeni krogi trdijo, da je Hitler izročil zelo pogumne predloge za pogajania. Francoski opazovalci trdijo, da je Hitler izjavil, da ie sedanji položaj nevzdržen in da je treba reiiti vsaj vprašanje Gdanska. Hitler je zahteval, de mu Hender-
son takoj odgovori, medtem ko so v Londonu mnenja, da Je treba stvar zrslo premisliti in da Je treba za to vsa) teden dni. V Londonu so tudi mnenje, da je Nemčiji itak znano britansko sta-liiče, ki Je več kot jasno določeno. Ako se Poljska čuti ogroženo in bo nudila odpor, Ji bodo zapadne vesesile prišle na pomoč.
Tujci beie iz Švice
V teku zadnjih 24 ur je nastal pravi beg tujcev iz Šviee. Vsi vlaki proti Fran-ciji odnosno proti zahodnim državam in Balkanu so polni tujcev, ki odhajajo domov. Na tisoče tujcev ie zapustilo deželo v zadnjih 24 urah. Iz samega Curiha Je čez noč izginilo na stotine avtomobilov, zlasti onih, ki so označeni s črko »D« in ki so odšli v Nemčijo. Na mestnih ulicah ni skoraj nobenega tujea več.
Na euriš|ci borzi je sledil močan padec tečajev tujih papirjev, zlasti onih držav, ki so neposredno vmešane v sedanji spor. Banke so ustavile nakup tujih valut, predvsem marke in zlata ter valut manjših držav. Ljudstvo je i velikim nezadovoljstvom sprejelo včerajšnji apel zveznega sveta. Na vseh švicarskih mejah so straže okrepljene. Vsi vojaški dopusti so ukinjeni in vlada jo pozvala pod oroij nove rezerviste. Vsi rezervni častniki in vojaki, ki še niso bili vpoklicani, so pozvani, naj bodo pripravljeni. Če v teku 24 ur ne bo prišlo do popuščanja mednarodne napetosti, bo Švica storila še večje varnostne ukrepe. Od včeraj je prekinjena vsaka telefonska zveza z Nemčijo.
GaApodcM&o
Kmetijska razstava na velesej'mu
Sadje na k toki Jem Jesenskem velesejmu.
Na Jesenskem ljubljanskem velesejmu, Iti šteje se*, daj že svojo 46. prireditev, bo letos prirejena velika, kmetijska razstava. Razstava našega kmetijstva bo ob- . segala 13 velikih skupin, med katerimi navajamo: se-metiograjska, zelenjadna, sadna, cvetlična, čebelarska, razstava mleka in mlečnih proizvodov, vinarska, ba-novinska razstava ovac, ban. razstava perutnine, kuncev in sploh malih živali, gospodarska razstava rib,
Francosko-italijanska meja zaprta
Curih, 26. avg. b. Preteklo noč je bila francosko-italijanska meja z italijanske strani zaprta za ves osebni in tovorni promet. Na francoski strani se promet normalno razvija. Ha italijanski strani je opaziti okrepitev karabinerjev in planincev, ki stalno kontrolirajo obmejno ozemlje. Svicarsko-francoska meja pri Ženevi in Aineu je bila v noči na petek
prav tako zaprta. Danes pa so jo spet odprli in se promet normalno razvija. Nasprotno je bilo vse področje Pais de Gey vzdolž meje notri do Lyona in dalje dot, Nancvja zatemnjeno. Ti ukrepi so bili izvršeni zaradi močnega gibanja čet čez noč. Na meji proti Savojskim Alpam doslej ni bilo nobenih izrednih ukrepov.
Finalne tekme v lahki atletiki za državno prvenstvo
Prvi dan vodi ASK Primorje
Ljubljana, 26. avgusta.
Danes sta se pomerila na ljubljanskem Stadionu športna kluba Concordia iz Zagreba in Primorje iz Ljubljane v finalnih tekmah za drž. prvenstvo moštev v lahki atletiki. Doseženi so bili razmeroma dobri rezultati. Udeležba od stra ni gledalcev, kakor običajno pri naših lahko-atletskih tekmah. V naslednjem prinašamo rezultate.
Met krogle: 1. Kovačevič (C) 13.R8, 2. dr. Narančič (C) 13.33. 3. Ivekovič (C) 1218, 4. Kosec (Primorje) 11.80, 5. inž. Marek (Pr) 11.28, 6. Kajfež (Pr) 10.93.
Skok v viiino: 1. inž. Marek (Pr) 175 cm, 2. Martini (Pr) 175, 3. Polak (Pr) 165, 4. Marčič (C) 160, 5. Dolenec (C) 160, 6. Egri (C) 155.
Tek na 400 m tet zapreke: 1. Skušek (Pr) 59.04. 2. Polšak (Pr) 1:01,6, 3. Polak (Pr) 1:01,K, 4. Jurkovič (C) 1:04,1, 5. Marčič (C) 1:06,4, 6. Kovačič (C) 1:07,7.
Tek na ,VM0 m: 1. Kotnik (C) 15:33,8. 2. Kien tPrl 16:28.04. 3. Pere (Pr) 17:00.4. 4. Go-
leS (C) 17:07,0, 5. Krajcer (C) 17:16,0, 6. Hlebce (Pr) 17:33,8.
Tek na 800 m: 1. Goršek (Pr) 1:55,9, 2. Na» bernik (Pr) 1:59,8, 3. Gaberšek (Pr) 1:59,8, 4. Srakar (C) 2:023, 5. Junek (C) 2:11,2. 6. Vidic (C) 2:17,0.
Troskok: 1. Jurkovič (C) 12.46, 2. Bergman (C) 12.44, 3. Požar (Pr) 12.36, 4. Polšak (Pr) 12.32, 5. Korče (Pr) 12.12, 6. Egri (C) 11.84.
Tek na 100 m: 1. Polak (Pr) 11.5, 2. Skušek (Pr) 11.5, 3. Dremil (C) 11.6, 4. Hegol (C) 12.0, 5. Kločk (C) 12.0, 6. Jurca (Pr) 12.6.
Slafela 4 krat 400 m: 1. Primorje 3:43.6, 2. Concordia 3:49.00.
Met kladiva: 1. Manojlovič (C) 37.21 m, 2. Korče (Pr) 33.82, 8. J(ovačevič (C) 32.10, 4. Kosec (Pr) 30.65, 5. inž. Marek (Pr) 27.45, 6. Ivekovič (C) 23.16.
Rezultati so se ocenjevali po novi finski tabeli za deseteroboj. Danes je torej dobilo Primorje, ki vodi, 16.023 točk, Concordia pa 15.089 točk. Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo
popoldne ob 16.
gob, zdravilnih zelišč in končno velika razstava Kmetijskih strojev in orodja.
Za razstavo se delajo velike priprave ob sodelovanju vsega kmetijskega oddelka banske uprave in obeta pokazati letošnji velesejem najlepši pregled naše kmetijske proizvodnje, ki bo zanimal tako kmeta kot meščana. Prinašamo dve sliki z razstave, ki ee bo začela dne 2. septembra.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 22. avgust kaže naslednjo sliko (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. avgust):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.912.6 (+1.1), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.923.4 (+1.1), devize izven podlage 506.3 (+2.6), kovani denar 343.8 ( + 159.3), posojila: menična 1.782.2 (+37.0), lombardna 47.6 (—6.0), skupna posojila 1.834.8 (+30.0), razna aktiva 2.272.5 (—90.8).
Pasiva: bankovci v obtok 7.346.1 (—53.6), drž. terjatve 82.2 (+58.7), žirovni računi 822 7 (—17.3), razni računi 780.5 (+8.0), skupne obveznosti po vidu 1.685.3 (+49.3), razna pasiva 326.7 (+99.8).
Obtok bankovcev ln obveznosti po vidu 9.031.4 (+2.9), skupna podlaga s premijo 2.471.5 (+1.4), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2.457.7 (+1.5), skupno kritje 27.36 (v prejšnjem Izkazu 27.35%, od tega samo z zlatom v blazai-nah 27.21 (27.20)%.
Izkaz kaže. da je v znatni meri naraslla postavka raznih pasiv. Med aktivi pa se opaža skoro enako zmanjšanje raznih pasiv. Nadalje sta v zvezi postavki: kovani denar in terjatve države, ker je država dala Narodni banki za spravljanje v obtok neznatne količine novega denarja.
Krediti se Izkoriščajo nekoliko boli, toda lombardna posojila banke so celo padla. Kreditna kapaciteta naše Narodne banke je zelo velika in še velikanske vsote neizkoriščanih kreditov.
Žirovni računi so se zmanjšali, v znatni meri pa se je zitjpnjšal tudi obtok bankovcev.
Izkoriščanje železnega kršca v Sloveniji
Iz Belgrada poročajo, da jc osnovana nova delniška družba v Ljubljani pod imenom Pirlt, d. d., katere glavni delničar je tvrdka Weslen, d. d. iz Celja. Ta družba namerava izkoriščati ležišča pi-rita v bližini Litije. K tej vesti pripominja Jugoslovanski kurir, da naj bi bil to prvi rudnik oirita v Sloveniji, tretji pa v državi.
Znano pa J«, da sta doelej delala dva rudnika pirita (železnega kršca) v vsej državi: Majdan Pek in Fojnica (Bakoviči). So pa v veljavi ke koncesije za rudnike pirita v Mrzli Vodici (Gorski kotar), v Sloveniji pa Železno-Pireiica, kjer ae je že pred 10 leti kopala ielerna ruda ter Zgornja Potekava. Pirešica je last tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, kjer ima večino delnic tvrdka Westen.
Leta 1938 je znašala produkcija pirita v vsej državi 150.402 toni (1937 133 985 ton), od tega je bilo nakopanih na področju rudarskega glavarstva Belgrad 45.900 (46.900) ton, na področju sarajevskega rudarskega glavarstva 5 (832) ton in na področju skopljanskega rudarskega glavarstva 104.497 (86.253) ton. Vrednost proizvodnje js lani znašala 20.02 (17,4) milij., zaposlenih pa je bilo pri njej 654 (523) delavcev. Sk oro vsa proizvodnja je bila prodana v inozemstvo, kajti doma je bilo lani prodanih le 20.229 (18.459) ton za 2.9 (2.66) milij. din,
Pripravo za razstavo slovenska obrti
Razstava slovenske obrti hoče biti prikaz dela slovenskega obrtništva in dokaz kvalitete slovenskih obrtniških izdelkov ob priliki 20letnice Jugoslavija ki 10 letnice ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad razstavo je sprejel N|. Vis. knez-namestnik Pavle. Razstava bo v prostorih ljubljanskega Velesejma v dneh od 7. do 16. oktobra t. L v Ljubljani.
Jubilejne razstave slovenskega obrtništva sc more udeležiti vsak obrtnik iz Slovenije e predmeti lastne obrtniške proizvodnje, ki jih bo posebna ocenjevalna komisija pripustila na razstavo. Zaradi tega so vsem rzstavljalcem, ki se za razstavo prijavijo, na razpolago strokovnjaki • tehničnimi nasveti glede izdelave posameznih razstavnih predmetov.
Razstava slovenske obrti bo pokazala obrtniške izdelke po sledečih blagovnih skupinah: 1) gradbena obrt; 2) oblačilna stroka in tapetništvo; 3) lesne in sorodne obrti, glasbila; 4) kovinska obrt, elektrotehnika, poljedelski »troji; 5) umetna obrt — aranžerstvo; 6) keramik«; 7) služnostne obrti; 8) galanterija; 9) ži-vileka obrt; 10) grafična obrt, fotografija. Prikazu teh obrtniških izdelkov bodo priključene razstave Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI, obrtnega šolstva in obrtne literatur«. Posebni prireditvi bosta! modna revija in kulinarična razstava.
Vsi razstavljalcl in obiskovalci razstave bodo deležni polovične vožnje po železnici in po parnikih. Za vse razstavno blago, ki se po razstavi vme razstav-Ijalcem, je dovoljena polovična vožnja.
V kratkem bo potekel zadnji rok za prijave. Zato je potrebno, da se dotični obrtniki, ki so do zdaj s rijavo še odlašali, čimprej javijo Razstavnemu od-oru zaradi razporeditve njih izdelkov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni. Vse podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova
ulica 10, pritličje, levo, telefon 30-88.
*
Nabavljalna zadruga industrijcev kr. Jugoslavije. Za 10. september 1939 je sklicana redna glavna skupščina Nabavljalne zadruge industrijcev kr; Jugoslavije, kjer bodo sprejeli nova pravila. Iz računskega zaključka zadruge za 2. avgust je razvidno, da j« imela zadruga na začetku dela 51 članov, do tega dne pa se je število zadružnikov povečalo na 119. Število deležev je od začetka do 2. avgusta naraslo od 567 na 803, veak delež je po 300 din. Tako je zadruga zbrala na deležih že 0.24 milij. din, na vpisnini pa 0.04 milij. din, kar je naloženo v blagajni in v občinski hranilnici mesta Belgrada.
Kookurs ie razglašen o imovini tvrdke Ljubljanski oblačilni bazar, družba z omejeno zaveza v Ljubljani, prvi zbor upnikov 1. septembra, oglasiti ee j do 10. septembra, ugotovitveni narok 20. septembra. — Nadalje je razglašen o imovini tvrdke Tenmotehnični zavodi d. d. v Račjem pri Mariboru, ki eo že dalj časa v likvidaciji. Prvi zbor upnikov 12. septembra, oglasiti ee je do 30. septembra, ugotovitveni narok 9. oktobra 1939.
Belgrajald kreditni zavod. Za člane uprave so izvoljeni: Jovan T. Markovič, dr. Ninko Perič, Pavle Mih. Vasič, dr. Milan Miloijevič, Dušan Mijovič in Tatomir Mariičanin. Ravnatelj je g. Pavle S. Nikolič.
P1 bi
Borze
Dne 26. avgusta
Denar
Zfirich, 26. avgusta.. Pariz 11.20, London 19.62, New York 446, Bruselj 75.25, Milan 23.50, Amsterdam 238, Berlin 177, Stockholm 101, Oslo 98.50, Kopenhagen 87.50, Praga 15.20.
Devizni trg
Angleški funt je ostal neizpremenjen na 258.
Tudi tečaj nemških čekov je oetal nespremenjen, notirali so 14.30.
Precejšnje spremembe pa so bile ta teden pri tečaju grških bonov. V pričetku tedna so bili grški boni zelo čvrsti, zaključeni so bili celo po tečaju 35.50, koncem tedna pa je prišlo do nenadnega preobrata ter je tečaj padel na 32.25.
Bolgarski čeki so bili zaključeni po tečaju 90 in je ta tečaj držal tudi cel teden, vendar v bolgarskih čekih ni znatnejšega prometa.
Na zagrebški borzi je promet znašal okrog 19 milij. din, na belgrajeki pa okrog 27 milij. din, ter ne kaže napram prejšnjim tednom posebnih sprememb. Več kot dve tretjini prometa na zagrebški borzi odpadeta na nemške čeke, oetalo pa na funte in malenkoet na drahme. Na belgrajski borzi pa je promet v nemških čekih znašal približno polovico vsega prometa.
V nemških markah je skoraj v celoti kupčija le v promptnem blagu, zaključkov za terminske marke Je bilo le malo ter za nizke zneske.
Pomanjkanje prostih deviz je bilo tudi ta teden občutno, na ljubljanski borzi je prišlo do kritja dnevno le 10%, enkrat samkrat pa 20% dnevnega povpraševanja. Privatna ponudba v funtih je na naših borzah eorazmeroma mala ter daje blago po večini Narodna banka.
Vsled mednarodne politične napetosti je tečaj funta v zadnjih dnevih na svetovnih borzah popustil. v primeri a funtom je prav posebno skočil tečaj dolarja. Ker so tečaji svobodnih deviz na naših borzah vezani na stalni tečaj funta, bodo tečajne spremembe zadnjih dni tudi v naših tečajnicah morale priti do Izraza. Kako se bodo ti tečaji razvijali, seveda ni mogoče predvidevati, odvisno pa bo od rszvoja mednarodnega političnega položaja.
Hmelj
Hmeljska kupčija polagoma pričenja fn se sa-enkrat ie kupuje tudi v nekoliko večjem obsegu, predvsem za ameriški račun. Dočim se je prvotno plačevalo 35 din, *o s« potem cene dvignile in se plačuje eedaj tudi že 40 din za kg; kupuje se zaenkrat predvsem ie boljše in najboljše blago. Prodanih Iz prv« roke ie že nekaj stotov.
Lanski pridelek, ki je bil kaj hitro razprodan, je znašal skupno le 13.650 etotov. Uradno oznam-kovanih ie bilo 6.592 tovorkov v skupni teži 12.909 •totov, to je 89« celokupnega lanskega pridelka.
Škof Ceng v Slovenski Krajini
Prej^iio soboto je Murska Sobota prisrčno sprejela in pozdravila v svoji sredi kitajskega škofa msgr. Čenga, ki se je pripeljal tja od Sv. Juna ob Stavnici z avtomobilom g poslanca Bajleca. Pri sprejemu je bila navzočna velika množica ljudi, med njimi močna četa slovenskih fantov in deklet v krojih. Na pragu župne cerkve je pozdravil kitajskega Škofa mursko-soboški župnik Voinovič, za njim v imenu dekanije dekan Krantz, v imenu dijaštva pa sedmošolec Ošlaj. Pevci so zapeli pesem, nakar se je škof Čeng ginjen v latinščini zahvalil za prisrčni sprejem. Po sprejemu je bil v cerkvi blagoslov, ki ga je podelil vernikom škof sam. V nedeljo ie imel msgr. Čeng slovejno sveto mašo, med katero je tudi obhajal vemike. Popoldne so bile v Martiniiču litanije, nakar je bila tudi tam odprta kitajska razstava, ki io je ljudstvo obiskalo v velikem številu. Popoldne je škof obiskal v Krogu pri Soboti starše brata Meolica, ki kot 6alezijanec deluje v njegovem kitajskem misijonu.
V ponedeljek 6e je škof Čeng s s'ojim spremstvom odpeljal v Beltince, k|er je v župni cerkvi bral sv. mašo. Po maši je obiskal v Melincih starše šolske sestre Maršič, ki tudi deluje v njegovem misijonu.
Obed je pripravila škofu in njegovemu «pt beltinska grofica Zichy. Po kosilu je škof Ceng obiskal soboškega okrajnega načelnika dr. Bratino in se mu toplo zahvalil za vso pozornost, ki mu je jo izkazoval kot zastopnik politične oblasti Nato je visoki gost obiskal šefa Borze dela g. Franca Kereca, ki je brat kitajskega misijonarja Jožefa Kereca. Gosp. Kerec je izrekel msgr. Čengu prisrčno dobrodošlico. Msgr. Čeng je nato v daljšem latinskem govoru poudaril, da mu je misijonar Jožef Kerec prijatelj in kakor brat, da mu je d«*ia roka in da sta si neraz-družljiva brata v Kristusu. Ko se vme v domovino, bo svojim rojakom povedal, kako prisrčno ga je sprejemal slovenski narod, predvsem pa verno ljudstvo Slovenske Krajine.
V torek, dne 22. t. m., se je msgr. Čeng odpeljal k Sebeščanu, v rojstno faro misijonarja Kereca, kjer je služil sv. mašo. Nato je obiskal roistni dom Kerečev v Prosečki vasi. Popoldne se je msgr. Čeng odpeljal še na obisk g. ministra Snoja v Gornjo Radgono. S tem je bil program.obiska msgr. Čenga v Slovenski krajini končan.
Velik napredek Rogaške Slatine
Glavna 6ezona se nagiba h koncu. Število poetov se dnevno krči. Nekoliko je k temu pripomogel sicer zelo zaželjeni, za goste pa vendarle neprijeten dež, razjp tega pa je evropsko politično obzorje premalo prijazno, da bi moglo ino-zemce zadržati pri nas.
Nimamo še sicer , zaključenih številk, po dosedanjem poteku sezone sodeč pa lahko rečemo, da je bila letošnja sezona zopet izredno dobra in
e Župnik Janez štrukelj
sedemdesetletnik
a To nedeljo proslavi polhovgrajska župnija slovesno 70 letnico svojega župnika Janeza Štruklja, godovnjaka sv. Janeza obgl., tihega delavca na cerkvenem in prosvetnem polju, duhovnika, ki je šel — zadostujoč sam sebi — zmiraj vedrega lica skozi življenje, ljub Bogu, ki mu je vestno služil, in ljub ljudem, ki jim je bil po-" vsod prijatelj in neutruden služabnik, kjer mu je božja previdnost odkazala dom. Kaj njegovih prijateljev se bo ta dan z veseljem spomnilo te dobre, skromne duše, ki svojih uspehov nikdar ni razglašala svetu, njegove odkritosti, domačnosti in šegavosti; našel se bo celo kdo. ki bi brez pomoči Janeza Štruklja nikdar ne bil to, kar je.
Pri Andrejaču v Vižmarjih je jubilantu dne 14. septembra 1869 stekla zibelka. Po skrbi ka-plana-pisatelja Marešiča je prišel" v ljubljanske šole. Od 8. gimnazijskega razreda je bit grmeti«! Alojzijevišča in vsa leta odličnjak. V bogoslovju je prijel za pero in priobčeval ljubke črtice iz otroškega življenja v Pomladnih glasih, Angelčku in Vrtcu (»Zaznamovani dnevi« in dr.). Dr. France Lampe je postal pozoren na Štrukljev pisateljski dar in ga je pridobil za Dom in svet. V njem je priobčeval Štrukelj leta 1892 črtico »Kako je bil Kolenarjev Aleš za fanta potrjen«, povest »Zmota in prevrat«, leta 1894 »Spletke«, leta 1896 »Prve hiše«, leta 1897 »Američan«, leta 1899 »Vrt, vrti« ,V Zbirki ljudskih iger je objavil »Sanje«, »Doktor Vseznal in njegov sluga Š,tipko Tiček«, »Čevljar«, »Za letovišče« — burke, ki so šle svoj čas neštetokrat preko podeželskih odrov.
Prvo službeno mesto mu je bilo na Krki (1894 ido 1899), kjer si je pridobil srce celo strogega župnika Zorca; potem v Šmartnem pri Litiji (1899 do 1903), kjer je bil kot kaplan in beneficiat ob zidauju nove cerkve desna roka dekanu Ivanu Lavrenčiču. Ta ga je ob preselitvi v Kamnik kar pogrešal: podelil mu je župnijo Zgornji Tuhinj (1903—1927). Tu je župnik štrukelj šele samostojno prav razvil svoje dušnopastirske zmožnosti. Njegova skrb in delavnost za cerkev in vernike je bila vsak dan nova. Poleg neštetih nevidnih prič so najvidnejše priče njegove delavnosti v Zg. Tuhinju: slikana župna cerkev, krasni kame-niti veliki oltar s prav takim tabernakljem, lepa kamenita obhajilna miza, po požaru leta 1925 popolnoma- prenovljena podružnica sv. Vida, novi zvonovi pri farni in podružni cerkvi, preurejeno pokopališče poleg župne cerkve, preureditve v župnišču in kaj vemo, kaj še vse. Veliko se je trudil, da so dobili Tuhinjci vodovod, neizrečeno modro in marljivo je vodil vseh 24 let — brez vsakršne nagrade — posojilnico in jo spravil na zavidljivo višino. Pri vsem tem delu pa je bil vedno vsakomur uslužen in vedno vesel. Duhovniki kamniške dekanije, ki iz tiste dobe še žive, se bodo spominjali veselih ur na konferencah, ki sta jih poživljala neizčrpna humorista: večni zapisnikar župnik Štrukelj in vranjepeški pesnik France Krek s svojimi duhovitimi verzi, še danes gotovo ohranjenimi v beležnici župnika štruklja. Leta 1927 se je preselil g. župnik Štrukelj iz samotnega Zg. Tuhinja v nič manj odležni Polhov gradeč. Tudi tu ga je sama skrb za blagor vernikov in čast župnije. Posebno ljubezen posveča starim ljudem in ubogim bolnikom v hribih. Vsako leto vse sam obišče, spove in obhaja. Zelo sta mu pri srcu tudi obe mladinski organizaciji: mla-deniška in dekliška Marijina družba, tretji red pa med starejšim rodom vneto širi. V prostih urah mu je zgodovinsko raziskavanje najljubši posel. Prebrskal je že vse pristopne arhive, da bi se do podrobnosti sftznanil z zgodovino pograjske fare. Lansko leto nas je opozoril na stoletnico rojstva slovitega škofa Jakoba Trobca; po njegovi zaslugi se mu je ob lepem slavju vzidala spominska plošča. V središču fare pa je kupil najlepše stav-bišče, kjer se je ob isti priliki blagoslovil temeljni kamen za Trobčev dom: tu naj bi dobile številne vzgojne, strokovne in kulturne organizacije, ki so se ustanovile s pomočjo g. jubilanta, svoj skromen dom. Spomnil je javnost tudi na stoletnico odkritja kraljeve rože Daphne Blagayane, o kateri se je prvotno splošno mislilo, da raste samo v polhovgrajskih dolomitih.
Pridružimo se pograjskim župljanom ob njih slovesnosti tudi jubilantovi številni prijatelji in mu želimo, da se spolni nad njim v obilni meri božja obljuba: Longitudine dierum replebo eum et ostendam illi salutare meum.
vsi znaki pričajo, da bo Rogaška Slatina vedno večja in silnejša privlačna točka. S tein liodo morali računati vsi merodajni činitelji, najbolj pa uprava zdravilišča sama.
Ko smo lani dobili nov krasen hotel s 86 udobnimi sobami, smo se razveselili v prepričanju, da bo s tem konec stanovanjske krize. Izkazalo pa se je, da bi v letošnji sezoni še dva taka hotela bila nujno potrebna. Upravi zdravilišča- naj bo to v zadoščenje za storjeno veliko delo, Obenem pa tudi v pobudo za nove investicije.
Velik napredek zdravilišča v zadnjih štirih letih se ne more in ne sme zaustaviti pri dosedanjih nedvomljivo impozantnih uspehih, temveč mora v skladu z vedno večjimi zahtevami publike iti svojo tako velikopotezno začrtano pot naprej. Prepričani smo, da bomo prihodnjo pomlad zaključili »petletko« sedanje uprave zopet s kakim velikim delom in da bo leta 1940 uprava zdravilišča začela drugo, ravno tako uspešno »petletko« razvoja Rogaške Slatine — kljub vsem in vsemu.
V primeri s pestrostjo dogodkov, obiskov odličnih osebnosti, različnosti zabav itd., sino se mnogo premalo javljali v časopisju. Radio poslušalci so bili toliko na boljšem, da so večkrat lahko poslušali res prvovrstne koncerte zdraviliškega orkestra. Eno je gotovo: Rogaška Slatina si osvaja vedno več oboževalcev v državi in izven nje.
Da, zlasti izven nje! V madžarskem listu »Du-mantiil«, ki izhaja v Pecsu. objavlja koncertna pevka ga. Kailiwoda Olga daljši članek o Rogaški Slatini, iz katerega podajam nekoliko odlomkov:
»..... Ze pri prihodu v zdravilišče je človeku
prijetno pri srcu. Krasen park, zelenje, estetski
Le urar zna narediti uro
kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosfo belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo, te malo truda - In perilo je snežno belo, prijetno poduhleva lo oslane dolgo trdnoj
občutki itd. Ni treba, da prebivalcem Petuja opisujem Rogaško Slatino, ker jo poznajo, ali potrebno je, da naglasim višino kulture, snago in higienske naprave, ki so na absolutni višini. Vse to jo zasluga ambicioznega upravnika Gračnarja... prvovrstna je glasba ljubljanske opere pod vodstvom dirigenta Neffati... V slikoviti kapelici sv. Ane je vsako nedeljo služba božja. Tukaj lahko slišiš izvanredno dober kor, ki ga vodi gospa soproga ravnatelja Gračnarja sama. Posebno lep je bil cerkveni koncert na praznik sv. Ane, ko je cerkveni zbor ob spremljevanju zdraviliškega orkestra dovršeno zapel nekaj krasnih pesmi. K temu izredno, uspelemu koncertu prav posebno čestitam gospej Gračnerjevi.« Tako piše gospa Kalliwoda.
V pojasnilo pa dostavljam, da vodi ga. Grač-narjeva cerkveni pevski zbor pri 6v. Ani in zdraviliški moški pevski zbor. Slednji je pri pevskem festivalu dne 6. avgusta 1939 žel vsestransko priznanje. Z neobičajno ljubeznijo in vztrajnostjo posveča gospa ravnateljeva svoj prosti čas kulturnemu delu v Rogaški Slatini. Laskavo priznanje v inozemskem listu o sadovih njenega nesebičnega dela je posebno razveseljivo, in več ko umestno je, da se to priznanje pove tudi doma.
Rekel sem, da si Rogaška Slatina osvaja vedno več otioževalcev. Vzroki so prav različni. Eden najvidnejših pa je gotovo Noordenova dijetetska kuhinja v hotelu Jugoslovanski kralj. Priznanja, ki jih dobiva voditeljica te kuhinje ga. Miklau, prekašajo vsa pričakovanja. Uspehi stroge dijete v tej kuhinji so tako velik: in vsestranski, da bi navedba istih zavzemala cele kolono. Naj zadostuje. izjava Angleža 0'Biiena. ki se približno glasi: »Prehodil sem vso Evropo in slavna zdravilišča, toda nekaj tako popolnega in dobrega, kakor je Va-ša dijetetična kuhinja* nisem nikjer našel. To je edinstveno!«
Ali naj še kaj dodam? Da ne manjka tudi kritikastrov?! No seveda jih je. toda silno majhni so v senci priznanj in pohval, ki. jih dobiva uprava zdravilišča.
Drugič zopet kaj*	—ič.
V petek smo objavili poročilo o 50 letnici mature VIII. b razreda ljubljanske gimnazije iz 1. 18X9. Danes prinašamo sliko jubilantov. Spredaj sede od leve na desno: kanonik Stroj, prof. dr. Pečjak, župnik Korjančič, vladni svetnik dr. Požar (njih tedanji profesor), notar dr. Maurer. — Stoje pa: dekan Rihar, svetnik Meršolj, predsednik okrožnega sodišča r p. dr. Polenšek, ravnatelj Pretnar,
župnik Juvan.
Gradnja Slomškovega doma v Petrovčah
Tak bo Slomškov dom v Petrovčah pri Celju. Mnogi zmajejo z glavo, drugi očitajo »savinjsko baharijo« in podobno. Mi papravimo: »Bo, ker mora biti.« Čut odgovornosti pred zgodovino slovenskega naroda narekuje vsem zavednim in krščansko usmerjenim Slovencem, da po svojih močeh sodelujejo pri takih in podobnih akcijah. Ne moremo in smemo dalje dopuščati, da nam mladina pada pod vpliv raznih neslovenskih in ne-krščanskih krivih prerokov, ki prihajajo med nas iz mesta in raznih industrijskih središč. Da hi Petrovčani čimprej dobili nov Slomškov dom, so
•stanovili zadrugo, ki bo zbirala prispevke s prireditvami, da bi tako prišlo čimprej do uresničitve — gradnje novega Slomškovega doma v Petrovčah. Načrt novega Slomškovega doma v Pe-
irovčah je izdelal inž. arh. Josip Savšek. V korist 'radnje Slomškovega doma v Petrovčah je ministrstvo dovolilo efektno loterijo, na kateri bo okrog 300 dobitkov v vrednosti 120.000 din. Igralni načrt loterije predvideva med številnimi drugimi dobitki 3 motorna kolesa, par volov, radio-aparat,. dva šivalna stroja, elektromotor itd. — Savinjčani eo za nov dom zelo navdušeni.
Ljubljanski župan slovenskim lovcem
Naša Zveza lovskih društev priredi dne 2. in 3. septembra t. 1. velike lovske strelske tekme, da zbudi večje zanimanje za strelski šport, ki ni važen samo za lovce, temveč ima poseben pomen za obrambo države. Našim vrlim strelcem za vzpodbudo so - razni odličnik: darovali prav dragoccna in lepa darila za nagrade in med temi nagradami bo gotovo vzbujalo posebno zadovoljnost strelcev darilo ljubljanskega župana dr. Jura Adleš:ča. Lovsko društvo v Ljubljani, ki organizira vso veliko prireditev, je že prevzelo plemenito oblikovano srebrno kupo ter bilo prav prijetno presenečeno, ker je ta kupa tudi v resnici lovska.
Mestni inž. arh. Boris K o b e , k: je napravi) osnutek za županovo darilo, je prav srečno poudaril, da je kupa namenjena lovcem. Sama kupa je namreč vsa srebrna in deloma polirana, deloma pa motna, edino njena notranjost je pozlačena, iz svetle noge pa raste kapitalno srnjakovo rogovje in podpira tulipanasto oblikovano čašo z močnim pokrovom, ki se odkriva z visokim tankim primežem. Okrog čaše 'eče vgravira-ni napis: »DR. JURO ADLESIČ, ŽUPAN MESTA LJUBLJNE, MCMXXXIX«, ki objema ljubljanski grb Posebno pa sta srebrna kupa in temno rogovje poživ-ljena z vdelanimi rubini, ki kakor kaplje krvi krase podstavek in rogovje samo.
Županova lovska kupa je namenjena za prehodno darilo in bo gotovo razveselila nagrajenega strelca, saj predstavlja spet prav odličen izdelek naše umetnostne obrti in dokaz velike sposobnosti projektanta in pa-»arske tvrdke Brata Zitfiic na Tyfševi cesti 23.
- P
Zapadna stena Velike Tfcarfce preplezana
Doslej 5o ne preplezano zapadno steno Velike Tičarice, ki se dviga navpično iznad obširnih melišč tihe Zajezerske doline v bližini koče pri Triglavskih jezerih, sta dne 20. avgusta t. 1. v deveturnem izredno težavnem plezanju, kljub vremenskim neprilikam, premagala Bohinjca Cek-lin in Stare.
40 letnica vzornega krščanskega zakona
Ptuj, 25. avgusta.
V ponedeljek, 21. avgusta, sta obhajala v krogu svojih številnih otrok 40 letnico, odkar sta stopila pred oltar in si obljubila večno zvestobo, zakonca Terezija in Janez Rupar iz Ptuja. V ta namen je bila ob 9. slovesna sv. maša v mestni proštijski cerkvi, ki jo je daroval sin obeh slav-ljencev g: Jožef Rupar, kaplan v bivši Avstriji, ob asistenci svojih bratov, g. Maksa, misijonarja v Belgradu, in g. p. Metoda, minorita v Pančevu. Po službi božji je bila najprej zahvalna pesem, nato pa darovanje za sina Alojzija, ki misijonari na Kitajskem. Šv. maši je prisostvovalo mnogo občinstva.
K tej nad vse prisrčni slovesnosti je prihitelo 8 slavljenčevih otrok, 4 pa so bili odsotni. V tej vzorni in številni družini so štirje sinovi duhovniki, eden je brat, ena hčerka pa usmiljenka v Ljubljani. To so: Jožef, Alojzij, Maks, p. Metod, fr, Herman in s. Glosinda. Fr. Herman je lazarist v Carigradu. Najstarejši sin Ivan je zdravnik v Nemčiji, kjer je večinoma tudi hčerka Marija. Rezika je poročena z dr. Vlad. Breznikom v Ptuju. Ana in Štefka sta v službi pri grofu Auerspergu na Turjaku, hčerka Iledvika pa je doma pri starših. Kakor vidimo, so skoraj vsi številni otrori preskrbljeni. Blaga zakonca sta imela v življenju gotovo mnogo skrbi, toda vso moč sta črpala tam, kjer je vsa moč. v cerkvi — pri Bosni. Saj vidimo oba vsak dan. kako prihajata v hišo božjo in k mizi Gospodovi. Rog jima je pa tudi poplačal njuno zvestobo in zaupanje v Njega s tem, da je dal srečni družini štiri duhovnike, dva brata (sin Florijan, kapucinski brat. je umrl) in eno usmi-ljenko. To je za to družino gotovo odlika, ki je nima nobena v Sloveniji.
Slavljencema prav iskreno čestitamo!
32. zagrebški velesetem
Mednarodni splo&nl, veliki vzorčni setem in
Televlzltska razstava
2«. VIII.-4. IX. 1939
Na železnicah brezplačen povratek. na ja dranskih parnikih višji razred za cenonižiega,
na letalih IO*/* od 21. VIII. do a. IX
ve novice
Koledar
Nedelja, 27. avgusta: 13 pobinkošlna nedelja. Jožef Kal, spoznavale«. Arttuza, mučenica.
Ponedeljek, 28. avgusta: Avguštin: cerkveni uč. in Hermes, mučenec.
Terek, avgasta: Obglavljen je Janeza Krrt-nika. Sabina, diip ob 28.06. HcrscbeJ napoveduje lepo vreme.
Osebaa novice
— Poročila iU mm Viču g. Ton« Mibevc
z gdčno Albinco S v e 11 i č e v o. Ljubljana-Vič. — Čestitamo!
RUFF čokolada
je polna vitaminov
—	Fantovski odsek b Mtti krotek v Begunjah pri Cerknici imata danes svojo letno prireditev. Na sporedu je telovadba, prost« vaj« in prosta zabava. Sodeluj« gasilska Sodb« iz C«rknic«. Nastopijo samo domači člani in članic«. Zač«tek popoldne ob pol treh. Vsi prijatelji naše mladine vljudno vabljeni!
—	Loterija ta popravilo cerkve na Ptujski gori. Te dni je prispel is tovarne krasen nov avto znamke Opel-Ksdet, ki bo prvi dobitek na loteriji. Avto vzbuja silno pozornost med ljudstvom, vsak si ga hoče dobro ogledati in vsak si ga tudi želi. Že za 5 dinarjev ste lahko deležni toga velikega dobitka aH Se drugih lepih dobitkov, kakor so: novo motorno kolo, par lepih volov. Šivalni stroj, mlad konj. krasna spalnica, klavirska harmonika, celotna kuhinjska oprema, servis za šest oseb, skupine namizne posode, deset moških in ženskih koles, hektoliter dobrega halo-žana, vreča moke Ogg, ter še nad 800 drugih krasnih dobitkov, žrebanje bo v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. na Ptujski gori. Segajte pridno po srečkah in naročajte jih pri župnijskem uradu na Ptujski gori.
—	Vihar svetovne vojne nI prlzaneeel niti v gozdu »kriti ljubki cerkvici ev. Sebastijana v Mestni loži pri Črnomlju. Vzel ji je edini zvon, ki je vabil vernike k češčenju mogočnih priprošnikov sv. Sebastijana in sv. Roka. Kakor onemela je molče poslušala šepetanje brez okoli nje in petje ptičk na vrhovih dreves, da niti dobrodošlice niti pozdrav« ni mogla izreči trumam pobožnih vernikov, ki so prihajali, da bi v njej opravili svojo pohožnost. Ljudje so 60 navadili na ta njen molk, in nihče se ni zmislil na to, da bi se za njo nabavil zvon, dokler ni prišel iz Amerike črnomaljski rojak gospod Suštaršič Jožef, kateri je sam kupil za njo nov »von, ki j« bil pretečeno nedeljo vpričo velike množice vernikov slovesno blagoslovljen. Za njegov velikodušni dar mu izrekamo v imenu cerkvice sv. Sebastijana prisrčno zahvalo in želimo njemu in njegovi družini srečno po* v Ameriko, kamor se bodo čez nekaj dni vrnili.
PotuloSe občinstvo v Belgrad opozarjamo, da se
je v Belgradu nanovo odprl
GRAND HOTEL - BEOGRAD
Hotel je nanovo opremljen, razpolaga s tekočo toplo in mrzlo vodo, dvigalom, centralno kurjavo in kopalnicami. Cene sobam ln Jestvinam v restavraciji so za 20 56 nilje od prejšnlib cen.
Občinstvu se priporoča hotelir FILIP MAJIC
—	Jugoslovanski zdravniki, organizirani v iogoslovanskem zdravniškem društvu, se zberejo one 8. in 9. oktobra t. 1. na rednem letnem občnem zooru. Kongres bo obravnaval poleg stanovskih vprašanj tudi znanstvene predmete. Predvsem bo posvečen vprašanju vitaminov. Natančni program bodo dobili zdravniki v kratkem. V Ljubljani se je v okrilju Slovenskega zdravniškega društva osnoval poseben pripravljalni odbor, ki bo vse potrebno pripravil za sprejem gostov, za kongresna zborovanja in za poučne izlete. Slovenski zdravniki naj se z vprašanji in prijavami obračajo na odbor Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani (splošna dri. bolnišnica).
OREHE

>n
PARIŠ
Krema zdravja in lepote.
— Javen naletaj. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani razpisuje javen natečaj za izdelavo osnutkov za njen propagandni stenski koledar. Zamisel ter oblika je prepuščena udeležencem natečaja. Osnutki morajo biti izdelani v naravni velikosti in sposobni za reprodukcijo v offsettisku (ev. v bakrotisku) v največ 5 barvah. Na njih mora biti predvideno besedilo z običajnimi kole dankimi podatki ter naslov zavoda. Udeleženci natečaja, katerih osnutki bodo nagrajeni odnosno
JCaj fbavitet
Izscljeniški delavec piše svojemu bratu: ■ Dragi brati Ne tameri mi, da (• toliko časj nisem pisal. Dokler sem bil na prejšnjem mestu, sa mi ni tljubilo pitali, ker mi ie šlo prehudo. Tega ne bi ielel niti svojemu najhujšemu »ovratniku, kar sem jaz tukaj pretrpel. Ce bi ostal tam še en teden, bi moral umreti. Delali so z vami kot t živino. Stalne delovne ure sploh nismo imeli, hrano pa slabo, večinoma krompir. Bili smo ie tako oslabljeni, da tmo skoraj omedlevali. Ce bi si kupoval pri tej majhni plači meso, potem mi tploh ničesar ne bi ostalo. To je bilo i« Bogu preveč in nas je nardahnil z mislijo na stavko. In ret tmo stavkali dva dni. Nato smo pospravili svoje ttvari ih ili na borzo dela, kjer smo prosili ta drugo mesto. In res so nam ga rajši dali, kakor pa da bi nai pustili domov v Jugoslavijo, ker tukaj zelo primanjkuje delavcev. Z norim mestom sem tado-voljen, ker j* plača boljša in tudi ljudje.
Kaj pravite vi. gospod urednik, na to pismo? Ali ni tgovoren dokaz, da ni vit dobro, kar se »veti, kot nekateri to trde?
odkupljeni, so dolžni naknadno v teku enega tedna izvršiti varianto za arbsko-hrvatsko besedilo v latinici in cirilici. — Natečaja se lahko udeležijo slikarji, grafiki, risarji, arhitekti ter profesorji in učitelji risanja, ki so jugoslovanski državljani. — Osnutke je treba predložiti Vzajemni zavarovalnici najkasneje do 21. septembra 1939 opoldne.
—	Razpisane so 8 nagrade po 3000, 2000 in 1000 dinarjev. O nagradah bo odloČilo ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice. Nagrada je obenem odkupnina. Vzajemna zavarovalnica rI pridržuj« predodkupno pravico tudi za nenagrajene osnutke
—	Za podrobne Informacije naj se interesenti obračajo na Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, uradne ure vsak delavnik med 8. in 13. uro.
— Kamnik je dobil meščansko šolo. Kamni-čani so se dolgo potegovali za deško meščansko šolo, ker imajo dekleta podobno šolo ie vsa povojna leta v Mekinjah. Po ponovnem posredovanju poslanca g. Ivana Strcina in Župana g. Nan-deta Novaka je bil Kamniku dovoljen toliko za-željeni učni zavod. Že pri poskusnem vpisovanju, ki je bik) v juniju, se Je javilo zadostno itevilo učencev. Prvi razred meščanske šole bo začasno nastanjen v poslopju osnovne šole. Vpisovanje v prvi razred bo od 1. do 3. septembra v pisarni osnovne šole v Kamniku.
točno izpolnjeno prijavo. Učenke, ki se vpišejo na novo, naj prilole tudi krstni list. Otvoritvena služba božja bo 11. septembra ob 8. Takoj nato so začno i>ouk. Gojenke morajo biti v zavodu 10. seplemnra do 17 ure.
—	Dodatek k poročilom o gasilskem kongresu. K našemu poročilu o tekmah gasilskih rojev dne 18. t. m. v Ljubljani ob priliki gasilskega kongresa poročamo še. da so se poleg 18 rojev, katerih imena smo že navedli, udeležili teh tekem izven konkurence tudi trije roji gasilske čete KID Jesenice. Dosegli so: najboljši 900.5 točk. drugi 823.5 točk In tretji 822 točk. Ker ie nalboljši roj v konkurenci dosegel 872 točk. Je potemtakem uspeh prvega roja gasilske čete KID Jesenice boljši ter ie tudi ocena ostalih dveh zelo dobra. Pripominjamo, da so ro|l gasilske čete KID v smislu tekmovalnega reda morali tekmovati izven konkurence, ker navedena četa nI prostovoljna, temveč industrijska.
—	Da boste stalno zdravi, j« potrebno, da redno pijat« Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, «rca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in siično. Radeneka vam obrani zdravje in mladostno «veio«t.
—	Pojdite aa tri dni v Italijo, • avtom po Vipavski dolini, ob svetogorskeni romanju 8. do 10. septembra (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze). Potovanje si izberete po svoji želji: do Gorice—Trsta 150 dinarjev, če pa hočete romati še dalje, na grob svetega Antona v Padovo z izletom v zanimive Benetk«, 280 din. Ker morate vsem obveznostim zadostiti do 31. avgusta, zahtavajt« takoj brezplačna navodila pri upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip ŠL 17. Tam dobite tudi navodila za priljubljeno romanje k Mariji Lurški v Rajhtnburg z izletom v Zagreb v dneh 23. in 24. septembra.
Šolskb naznanilo.
TRGOVSKI UČNI ZAVOD
V LJUBLJANI, KONGRESNI TRO 2
vpisuje
-v svof enoletni trgovski tečaj m pravico Javnosti
redno vsak delavnik od 9 do 12 In od 8 do pol 7 popoldne. Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola In nudi svojim učencem vse ugodnosti kot jih imajo učenci državnih trgovskih šol. Zavod se nahaja na Kongresnem trgu v bivših prostorih Državne dvorazredne trgovske šole v centru mesta in ima prostorno najmodernejše uČIlniče. Šolnina Je zmerna in dostopna vsakomur. Zavod 6i je zaradi svoje solidnosti in svojih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves in je po svojih pedagoških metodah in prvovrstnih učnih močeh najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. Vsa podrobna pojasnila daje vodstvo zavoda ustno ali pismeno.
Telefon Dopisne trgovske šole 29-86.
—	Rezervni oficirji pevci, ki s« udeleže potovanja v Belgrad, na Oplenac in Avalo, so naprošenl, da pridejo v ponedeljek, 28. t. m, ob 20 v Lajovčsvo dvorano Glasbene matice, vhod iz Gosposke ulic«, III. n. Kdor ima pesmarico Glasbena matica, naj jo prinese s seboj. — Do torka, 29. avgusta, se še sprejemajo prijavljenci za brezplačno potovanje v Belgrad. Predpogoj pa je uniforma. — Tudi za prijave za petdnevne vežbe od 24 sept. j« zaključni rok 29. avgust. Urada« ure v ponedeljek, 28. avg., od 18 do 19, in v torek od 18 do pol 20. — Pododbor Ljubljana.
—	Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, ie na prazen ielodec en kozarec naravne »Frant-Joset« grenHce.
—	V Službenem Ustu kraljevske banske uprav« dravske banovin* od 26. t tt. j« obl)»vfjen »Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi«, dalj« »Projektiran« zgradb, potrebnih državnemu gospodarstvu« in »Mednarodna konvencija o pobijanju ponarejevanja denarja, ratifikacija Romunije«.
—	Pevovodj« ljubljanskih zborov, ki so ob KKK sodelovali pri maši na Stadionu, dob« vse not« (mašo, gradual, Ti si P«t«r) v Jugoslovanski knjigarni pri voditelju glasbenega oddelka g. Lavriču,
ZUNDAPP O.zuzek
KVALITETNI	LJUBLJANA
MOTO CIKLI TAVČARJEVA 11
_Vsak model dobite takoj!_
—	Frane Pramrii Himna Kristusu Kralju. Našim mešanim zborom bo ta preprosta skladba kar všet in poslušalcem tudi. P«vc«m, ker jo bodo peli brez strahu, da jih kakšni modemi harmonični poskusi vržejo — dati je okret v 7. in 8. taktu glasb«no bolj skok v negotovost («alto mortal«) kakor prepričljiva roodulacija — poslušalci, ker jim bo glasba — če ie besedilo morda ne vselej — jasna, da se bo dala poslušati in razumeti. — Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Velja samo 1 din.
—	Izšel |« Dijaški kongregacijskf koledarček za šolsko leto 1939-40. Velja 8 din, s svinčnikom 8.50 din, in se naroča v upravi »Naša Zvezda«, Streliška uL 12, n. nadstr., Ljubljana. Dobi pa se tudi v knjigarnah in trgovinah s šolskimi potrebščinami.
—	Skup ni romarski iilot na St. Goro pri Gorici z zeleznico dne 9. in 10. septembra t. 1. Vsak udeleženec tega romanja naj odda tri 6like z osebnimi podatki ter izroči 70 din za vožnjo in skupni potni list iupnemu uradu na Breznici čimprej ali vsaj pred 2. septembrom.
—	Velik tabor pri rede dne 3. septembra t. I na Brezjah bojevnik: in vabijo nanj slehernega rodoljuba. Pridite, da skupno počastimo spomin na padi« slovenske vojak«. Ob 10 bo »v. maša, nato molitve za padle, potem pa tabor na prostem. Godba in petj« bosta napravila prijetno družbo Posebej pa bo preskrbljeno za obilno pijačo in j«dačo. Pridite torej vsi! Polovična vožnja dovoljena.
—	Drl mcKanska iola v Ormoža. Završni popravni izpit: bodo dna 30. avgusta, razredni pa dn« 31. avgusta. Vpisovanj« v vst razred« bol. in 2. «ep-tembra od 8 do IZ V prvi razred >« lahko vpiiejo učenci, ki eo dovriili 4. razred ljudsk« šole in so rojeni po 1. jan. 1925, Novinci morij j pri vpisu predložiti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list, domovnicef in kolkovano davčno potrdilo. Vil ostali pa izpričevalo' in davčno potrdilo. Šolnina s« plača, ako znaša neposredni davek nad 800 din. Poleg iolnin« se plača I« kolkovana prijava, zdravstveni fond, tiskovine in prispevek za dijaiko knjižnico v skupnem znesku 55 din. — Vse ostale podroboosti so razvidne z oglasne de-•ke na zavodu.
—	Potluiite se Putnikovega posebnega vlaka v Belgrad. Odhod 2. septembra zvečer. Povralek 5. septembra zjutraj. Cena 145 dinarjev. Prijave v vseh biljetarnah Putnika Slovenije.
—	Kongres jugosl. geografov v Skoplju bo od 8. do 12. septembra 1939. Ze odobrena četrtinska vožnja |e bila preklicana in imaio vsi udeleženci kongresa le polovično vožnjo.
—	Na uršullnskl meščanski šoli v Mekinjah so popravni izpiti 90. in 31. avgusta ob 9. Vpisovanje Je 1., 2. in 9. septembra od 8 do 12 in od 14 do 12. K vpisovanju naj prinesejo učenko zadnje šolsko Izpričevalo In s 5 din kolkovano.
—	Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo letos v nedeljo, dne 8. septembra na Plešivcu pri Slovenjem Gradcu. V soboto, na predvečer, bodo zagoreli kresovi na Pleiivcu, na Kopi in na Peci. V nedel jo ob 10 bo manifesta-cijsko zborovanje planincev pred cerkvijo Svete Uršule na Plešivcu. V soboto, dne 2. septembra t. 1. pelje iz Ljubljane poseben avtobus ob 14.30 izpred evangeljske cerkve, in to preko Slovenje-ga Gradca do vznožja Plešivca do Suhadola, kamor prispe ob 18. Povratek od Suhadola v nedeljo ob 19. Planinci, udeleilte se v čim večjem številu planinskega tabora ter st pravočasno pre-skrbite prostor v avtobusu. Prllave sprejema' pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1.
Ali ste Že nirožlll IttoSnje Mohorjtvt knjige?
—	Na dri. melčanskl ioli v Krškem bo vpisovanje v vse itiri razrede dne 1., 2. in 3. sept., vsakikrat od 8. do 12 ter od 15 do 18 v ravna-teljevl pisarni. Otvoritvena sluiba boija Je v soboto, dne 9. septembra ob 9, t rednim poukom se bo pa pričelo v ponedeljek, dne 11. sept. ob 8 zjutraj. Poleg predpisanih taks, ki eo navedene v Letnem poročilu, bo treba letos plačati zaradi ministrskega odloka ie 10 din kot doprinos za iolarsko khjižnico. Popravni izpiti bodo'v četrtek, dne 81. avgusta od 8 dalje.
—	Druiba >v. Mohorja itda ▼ prvih dneh septembra prvi del Mttdemdorferjeve Slovenske »ačetnice.
KRUPP
KVALITETNI TOVORNI AVTO
GL ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA
TAVČAR J F VA 11
—	Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti, Maribor. Vpisovanje dnevno od 10—12, tudi ob nededjah, v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek 9. septembra.
—	Dalmacija, sončna Dalmacija, zanimiva dežela ob morju, s kamenjem obdarovana, pa prelepa v svojih otokih in obmorskih mestih, bogata na zgodovinskih znamenitostih in čudovita v svoji raznolikosti, vas
vabi na prijetno jesensko romarsko-izletno potovanje g avtom oa 25. do 30. septembra, ko poneha silna vročina in je Dalmacija najlepša ob zorečem grozdju
in oljkah. Prelepo potovanj« preko Karlovca na Pli-tvička jezera, romsnje k čudodelni Gospej Sinjski, v Split, Trogir, Sibenik, Skradin, pr«ko ponosnega Vele-bita v Senj, Crikvenico, Sušak. Z ladjo na prekrasni otok Hvar; vesela trgatev grozdja; ogled vseh zanimivosti. Prevozimo okoli 1500 km. C«na 500 din. Tehnična izv«dbi Tujskoprometne zvez«. Brezplačna navodila pošilja uprava »Po božjem «v«tu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. (Na željo gg. duhovnikov traja izlet od ponedeljka do sobot«, Ta n« zamudijo nedelje);_
Zdravilno dilovonle Rogottt mineralne vode:
Pri katarju mehurja je treba piti požirek za po-iirkom vodo iz vrelca Temnel ali Styria tri do itirikrat na dan po 100 - 200 g temperirane \ode.
—	Državno pritnane Trgovsko učil Išče Robida i pravico javnosti. Ljubljana, Trnovska ulica 15, vpisuje v enoletni trgovski tečaj vsak dan. Dijaki tavoda imajo ugodnosti rodbinskih doklad, ielez. voznih kart itd. kakor dijaki državnih šol.
—	Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »Mol dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. Prospekti brezplačno.
—	Šolske in damske torbice, aktovke, kovčke. Erjavec, trgovina usnja, Stari trg 18, Ljubljana.
f Privatna dvorazredna trgovska iola
(s pravico javnosti) Zborntee TOI Ljubljana, Trgovski dom, Gregorčičeva 27 (poleg banske palače)
Zavod J« pod nadiomtvom Ministrstva za trgovino in Industrijo ter kraljevske banske uprave — to
pod pokroviteljstvom ualvUJa gospodarske kor-poraelje dravske banovine: Zbornice za trgovino, obrt tn industrijo
Vpisovanje v I. razred vs&k dan od
10.—12. ure.
—	Dri. tehnična srednja Iola v LJubljani. Prijave za sprejem v L letnike tehniške srednje šole (arhitektoneko-gradbeni, strojni in eletrotehnlški odsek) se bodo sprejemale v torek, dne 29. avgusta t. |. od 8—11. Prijave za sprejem- v I. letnike delovodske šole (gradbeni oddelek), moške obrtne Sole (kiparski keramiškl in graverski oddelek), ženske obrtne šole (oddelek za obleke, oddelek za perilo in oddelek za umetna dela) ter banovinske Sole za glasbila se bodo pa sprejemale v petek, dne 1. eepitembra t. 1. od 8—11. Na strojnem, elektroinstalaterskem in mizarskem oddelku delovodske šolo za tekoče šolsko leto 1939-40 ne bo vpisovanje za prve letnike. Podrobnejša navodila glede vpisovanja 60 objavljena na razglasni deski v šolskem veetibulu.
—	Bolne noge so pričetek hiranja telesa. Neguj noge s SAN0PED0M, da jih ohraniš zdrave. Glavna laloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Ogenj v Palovičah. Tz Kamnika poročajo: V Spodnjih Palovičah Je ogenj popolnoma uničil gospodarsko poslopje posestnika Franca Novaka. GoreU Je pričelo zjutraj ob 7. Ko so opazili ogenj, je bilo v plamenih ie vse ostrešje ki je bilo založeno e 6enom in otavo. S težavo so rešili Živino iz hleva, iz podu pa slamoreznloo in vitel, medtem ko je še čisto nova mlatilnlca zgorela. Reševalci so imeli k sreči v bližini hiie dovolj vode, da so obvarovali pred ognjem stanovanjsko hišo, ki Je komaj 2 metra daleč od gospodarske zgradbe. Kako je nastal ogenj v tako nenavadni jutranji uri, ie niso mogli ugoitovitl. Posestnik Novak Ima blizu 30.000 din škode, zavarovan pa Je le za 10.000 din,
Slovenjegor. kmečki tabor
prt Sv. Lenarta v Slovenskih goricah
t v nedeljo, dne 3. septembra 1989.
Od 8—HO: Zbiranje udeleienoev v parku ob Cmu reški cesti.
Ob X9: Sprevod skozi trg na taborno mesto pri »Narodnem domu<.
Ob 9: Cerkveni govor. Govori č. g. dekan Fran Sal. Gomilšek.
Ob K10: Sv. maša i ljudskim petjem.
Ob 10: Blagoslovitev prapora MKZ Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Ob H11: Ljudsko zborovanje. Govorijo: zastopnik vlade, zastopniki KZ in drugih organizacij.
Ob 14: Ljudska igra: »Slovenskega kmeta poveste na prostem s petjem in godbo.
Iz učiteljske službe
PREMEŠČENI SO PO PROŠNJI SLEDEČI UClTELJl(ICE)i
Majerhold Rozalija iz Rečice (Gor. grad) v Mo-
zlrje;	%
Demšar Helena iz Sv. Lenarta (Škofja Loka) v Malenski vrh (Škof. L.);
Eržen Pavlina iz Skocjana (Krško) v Reteče (Škofja Loka);
Tavčar Angela iz Kranjske gor« v Jesenice;
Meterc Marta iz Raven (Slov. gradeč) v Blanco (Brežice);
Nepuilan Henrika iz Sv, Duha (Ptuj) v Bl»n;o (Brežice);
Taroke Ivana ia Pii«c (Brežice) v Globoko (Brežice) ;
Lokovšek Ivan is Frama (Maribor detni breg) v Podsredo (Brežic«);
Kastelic Ivan ia Senovega (Brelict) k Sv. Antonu (Brežice);
Kastelic Ljudmila iz Senovega (Brežice) k Svetem Antonu (Br«ii:e);
Lomiek Gabrijela iz Prevorja (Šmarja) v Griže (Celj*):
Kmet Silvestra k Kala (Krško) v Krtino (Kamn.):
Viršek Stanislav iz Galicija (Celj«) v Gozd (Kamnik);
Keber Cecilija iz Vel. Ko«trevnice (Litija) v Litijo;
Torkar Marija iz Tiiins (M. S.) v Preserje (Lj. ok.);
Ritonja Emilija iz Fikšincev (M. S.) v Tišino (M. S),
Andoljiek Nada is Dobrne (Celje) v Mimo ptč (Novo mesto);
Sotlar Hermina iz Sv. Ruperta (Laško) v Gor. Suiic« (Novo mesto);
Lilija Bogomil k Rovt (Logatec) v Doli (Novo mesto);
Novak T«r«zija iz Globodala (Novo mesto) v Mimo (Novo mesto):
Koprive Valerija ii Raven (Slovenj Gradec) k Sv. Marku (Ptuj);
Šinkovec Emanuel iz Lok« pri Žusmu v Ravn« (Slov. gradeč);
Šinkovec Ana iz Vidoncav (Mur. Sob.) v Ravn« (Slov. gradeč);
Kaltn Marija it Zapotoka (Lj. okol.) v Bukovico (Šk Loka);
Kavar Janet iz Sv. Antona (Brežice) v Poljane (Škofja Loka);
Kavar Albina is Sv. Antona (Brežice) v Poljane (Škofja Loka);
R«gi
(Šmarje);
Vrečko Marta i« Sv. Petra (Šmarje) v Pilittnj (Šmarje);
Bark Nikolaj iz št. J«rneja v Mokronog;
Lampii Ivan ia Martinjvrha (Skolis Loka) v Križ« (Kranj);
Lampič Antonija iz Martinjvrha (Škofja Loka) v Križ« (Kranj);
šepec Kristina iz Sv. Tomaža (Ptuj) k Sv. Lovrencu (Ptuj);
Šuč Eleonora iz Rake [Laško) v Trbovlj«;
Graianovič Marija it Nskla (Kranj) v Tmj« (Lendava);
Šuštar Marija iz Hrastnika v Sv. Lovrenc (Ptuj);
Nov »okld nadzornik, Kopač Leopold, iolski upra-vileli v Slovenj Gradcu * postavljen za iokkega nadzornika v okraj Maribor levi breg L
leg vab Janko it Sv. Patra (Šmarje) v Pilita^
I1UBI1AMA
Narodno gledališče
v Ljubljani
Razpis abonmaja za sezono 1939-40
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonma za novo sezono in vabi vse sloje, da se prijavijo za stalne in redne obiskovalce našega gledališča.
Predstave v sezoni so razdeljene na abonmaje; premierski abonma, stalni abonma Sreda, stalni abnoma Četrtek, abonma red A in red B.
Abonmaja A in B imata predstave v vseh dneh razen nedelj in praznikov, premierski abonma dobi vse premiere, abonmaja Sreda in Četrtek pa imata predstave stalno ob sredah odnosno četrtkih.
Abonma je veljaven za 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih.
Prijave za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča od ponedeljka 4. do sobote 16. septembra dnevno od 10—12 in od 15—17.
Abonentom lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do sobote 9. septembra opoldne. Od ponedeljka 11. septembra se ne bodo rezervirali lanskim abonentom nobeni sedeži več in bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom.
Cene stalnih abonmajev Sreda in Četrtek ter Premierskega abonmaja so za 10% višje od abonmajev A in B, vendar so zelo nizke, saj uživa abonent v razmerju z dnevnimi cenami velik popust.
Abonmi se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu.
t Cene abonmaja:
Loža v parterju: 10 obrokov po 280 din, za državne in samoupravne uradnike 230 din. Loža v I. redu št 1—3 280 din, uradniška 230 din. Loža I. reda št. 6—9 320 din, uradniška 260 din. Parterni sedež: I. vrsta 85 din, uradniška 70 din; II,—III. vrsta 80 din, uradniška 66 din; IV,—VI. vrsta 74 din, uradniška 60 din; VII.—IX. vrsta 66 din, uradniška 54 din; X,—XI. vrsta 56 din, uradniška 48 din; XII,—XIII. vrsta 50 din, uradniška 44 din.Balkonski sedež, sredina: I. vrsta 58 din, uradniška 48 din; II. vrsta 50 din, uradniška 40 din; III. vrsta 42 din, uradniška 32 din. Balkon, stranski: I. vrsta 50 din, uradniška 44 din, 11. vrsta 35 din. uradniška 30 din. Galerijski sedeži: I. vrsta 32 din, uradniška 25 din; II.—III. vrsta 28 din, uradniška 22 din, IV.—V. vrsta 23 din, uradniška 18 din.
Drama bo uprizorila tekom sezone dela lz tegale repertoarnega načrta: slovenska dela: Medved: Kacijanar, Cankar: Pohujšanje v dolini šent-florjanski, Finžgar: Naša kri. Poleg teh eventualno nova dela, ki jih bodo avtorji do začetka sezone ali v teku 6ezone predložili, ako bodo odgovarjala *epertoarnim zahtevam Narodnega gledališča. — Srbohrvatska dela: Plaovič: Voda s planine, Murat-Begovič: Na božjem potu. Iz drugih slovanskih literatur: Tolstoj: Moč teme, Gogolj: Revizor, Čehov: Tri sestre, Dostojevski: Idiot, Langer: Številka 72. Klasiki: Sopbokles: Antigona, Shakespeare: Kakor vam drago in Koriolan, Lope de Vega: Pametna norica, Goethe: Edmont, Scribe: Kozarec vode. Iz literatur drugih narodnosti: Mau-riac: Asmodee, Shaw: Hudičev učenec, Anderson: Elizabeta, Alverson: Abrahamova daritev. Poleg tega bo repertoar upošteval tudi moderne igre veselega in resnega značaja, kakor so n. pr. Ber-gamann: Markurell, Borgova: Na prisojni strani, Herceg: Severna lisica, Cassella: Smrt na dopustu, Gehri: Šesto nadstropje.
Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed nasledjih slovanskih del: Bravničar: Hlapec Jernej, Mirk: Rajamaj, Konjovič: Koštana, Krička: Strah na gradu, Novak: Signorina Juventu in Nikotina (baleta), Čajkovski: Jolanta in ščelkunščik (balet). Dalje so na repertoarju: Mozart: Figarova svatba, Bizet: Carmen, Iber: Le roi d'Yvetot, Maesenet: Le jongleur de Notre Dame, Cilea: Adriana Lecouvreur, D'Albert: Nižava, Goldmark: Cvrček za pečjo, Sabska kraljica, Wagner: Lohen-grin, Tannhauser. Opereta bo izvajala: Frimel: Rose Marie, Lehar: Friderika, Škrjančkov gaj? Lunipacij vagabund.
ŠE JE ČAS. . .
Žrebanje sreik rejcev malih ilvall se vril koninoveljavno 10. IX. 1939
1 Gg. kateheti ljubljanskih meščanskih in ljudskih šol imajo v petek, 1. septembra v alojzijski kapeli ob 8. 6V. mašo, ki jo opravi prevzv. gospod škof. Po sv. maši »Pridi sv. Duh!«
1 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov sporoča žalostno vest, da smo izgubili svojega dobrega tovariša in prezaslužnega bivšega podstarosto g. Milana Puca. Vabimo vse člane in prijatelje dru-
štva, da se udeleže pogreba danes popoldne ob petih. Pogreb pojde iz mrtvaške veze Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Prosimo, da pri-
dejo vsi gg. pevci in zapojo nepozabnemu pokoj' nemu tovarišu žalostinke. Prezaslužnega člana našega društva priporočamo v molitev in v blag spomin.
Zahvala. Za vse čestitke k najinemu jubileju, ki sva jih prejela od mnogoštevilnih prijateljev in znancev, se prav iskreno zahvaljujeva. Bog naj vsem povrne! Alfonz in Roza Škof.
1 Na drugem mestu priobčujemo razpis abonmaja Narodnega gledališča v Ljubljani za sezono 1939-40, katerega nam je poslala gledališka uprava. K razpisu pripominjamo, da 6e Uprava pogaja z bivšim članom ljubljanske drame g. Zvonimirom Rogozom za enomesečno gostovanje v naši drami in sicer meseca novembra. G. Rogoz Zvonimir bi nastopil v Dostojevskega drami »Idiot« in še v enem delu. Tudi operno vodstvo se pogaja z raz-
Očesni specialist dr. R. BASSIN
Ljubljana, Gledališka ulica 4 zopet redno ordinira.
Docent dr. Cholewa Josip
zopel redno ordinira
Dr. EGON BASSIN — zobozdravnik
zopet redno ordinira Ljubljana, Gledališka ulica 4. — Telefon 28-98.
Dr. Franc Brandstetter
od 29. avg. do 3. sept. ne ordinira
nimi odličnimi našimi pevci, ki delujejo izven Ljubljane, za stalna gostovanja. Abonma se bo začel »prejemati v ponedeljek, 4. septembra. Cene iste kakor v minuli eezoni, prav tako tudi število abonma predstav in redi abonmanov.
I Nočni častilci presv. Zakramenta imajo v stolnici celodnevno češčenje v noči od 31. avgusta na 1. september Vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj'se bodo opravljale molitve 3. in 11. ure. Možje in mladeniči vljudno vabljeni! Posebno priporočamo udeležbo pri nočnih urah od 11 do 3.
I I« banovinskega Mladinskega dnina v Kaštel Stafiliču se vrnejo deklice v Ljubljano z dolenjskim vlakom (preko Karlovca in Novega mesta) dne 1. septembra ob 8.45 zjutraj. Prosimo svojce otrok, da jih pričakujejo na gl. kolodvoru.
1 Poldnevni izlet na Dobrovo priredi križan-ska moška kongregacija prihodnjo nedeljo, dne 3. sepjembra. Odhod izpred Igrišča na Rimski vesti ob pol ene popoldne.
Poleti v vsako gospodinjstvo
Slamiteve mesne in sadne konzerve
I Statisti, ki so pripravljeni sodelovati v novi sezoni v našem gledališču, predvsem v drami, naj se javijo v nedeljo, dne 27. t. m. med 10. in 11. uro v dramskem gledališču.
1 Zobozdravnik dr. Rodoscliegg zopet ordinira.
1 Vpisovanje na »Slogini« glasbeni šoli bo od 1. septembra dalje vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure v šolski pisarni Pražakova ulica št. 19 (Ljubljanski dvor). Sola poučuje: solopetje, klavir, gosli, violo, čelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, trompeto, rog, pozavno, kitaro — po potrebi tudi druga glasbila — in teoretične predmete. Goji tudi komorno glasbo, orkestralno igro in mladinsko zborno petje.
1 Pevsko društvo »Slavec« obvešča vse svoje člane (-ice), da se pričnejo redne pevske vaje v petek, dne 1. septembra v društvenem lokalu, Hotel Metropol (Miklič). Isitotam 6e sprejemajo tudi novi pevci in pevke. Odbor.
1 Promenadni konrert. Turistični odbor za mesto Ljubljana priredi v ponedeljek, dne 28. av-5 gusta od 19—20 promenadni koncert v »Zvezdic, i Koncert bo izvajala godba Narodnega žel. glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Herberta Svetela. Koncert 6e vrši ob lepem vremenu.	, ,
Državno priznano trgovsko učllišče
CHRISTOFOV UČNI ZAVOD
Ljubljana, Domobranska cesta 15
S PRAVICO JAVNOSTI
Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola. Izpričevalo o zaključnem izpitu velja kot dokaz sposobnosti za pisarniške poklice v raznih gospodarskih podjetjih in tudi kot dokaz dovršene učne dobe ter pomočniške prakse v trgovski obrti. Zavod je potrjen od ministrstva in ima pravico javnosti (rodbinske doklade, železniške ugodnosti). NAJVEČJI IN NAJMODERNEJŠI ZAVOD TE VRSTE V DRŽAVI. NOVO ŠOLSKO POSLOPJE1 Edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Specialno učilnice za praktične pisarniške in knjigovodske vaje. — Šolnina zmerna. — Šolska izvestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago.
VPISOVANJE se vrši vsak dan dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah.
! Vrnitev mestnih počitniških kolonij. Kolonija se vrne iz Gaberka v Poljanski dolini v torek 29. avgusta ob 15 pred Mestni dom, kolonija iz Metlike se pa pripelje v sredo 30. avgusta ob 20.30 na glavni kolodvor. Opozarjamo starše, naj gotovo pridejo po svoje otroke na določen kraj o pravem času.
1 Ameriški rojaki so odpotovali nazaj čez lužo. Letošnje poletje nas je zaradi napetih razmer v Evropi obiskala le bolj majhna skupina rojakov, ki so se izselili v Združene ameriške države. Prebili so počitnice pri nas in 6e pred nedavnim zopet vrnili nazaj. Le nekaj poedincev je ostalo še pri nas, vendar se bodo tudi ti v kratkem vrnili v Ameriko.
Vedeli smo!	peč
Rupena-Lutz, Ljubljana VII. Telefon 32-52.
1 Gasilska četa Spod. Šiška priredi danes (v primeru slabega vremena 3 septembra), na Kos-lerjevem vrtu nasproti pivovarne Union veliko zabavo združeno s tradicionalnim sečenjem prvovrstnega po receptu rejenega kotrarja. ki bo v slasit vsakemu gostu. Preskrbljena je dobra kapljica. Igra vojaška godba 40 pešpolka Triglavskega. Začetek ob 15 popoldne. Ne zamudite prilike.
1 Na državni I. deški meščanski šoli v Ljub-Ijani-Prule bodo popravni izpiti v torek, 29. avgusta; prično-se ob 8 Vpisovanje za prihodnje šolsko leto bo v dneh 1., 2. in 3. septembra, vea-kikrat od 8—12. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa v veži šolskega poslopja in iz navodila v »Izvestjuc te šole za šolsko leto 1938-39.
1 Uprava kina Uniona sporoča, da bodo od današnje nedelje naprei redne popoldanske predstave tudi ob 15. o tem je uveden zopet stari red nedelj-skh predstav, in to ob 15, 17, 19 in 21. Isti vrstni red predstav velja tudi za praznike.
1 Sadjarji in vTtnarji! Za avtobusni poučni izlet iz Ljubljane na Grm in v Pletene, ki ga priredi Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubl|ana-Bežigrad, je še nekaj mest praznih. Izlet bo v nedeljo, 3. septembra. Več se poizve do srede, 30. L m. pri drušvenem tajniku Lukežu Rudolfu, Tyrševa cesta 99. Izleta se lahko udeleži vsak sadjar in ljubitelj lepega vrta z rodbinskimi člani, četudi ni član kake podružnice. Vožnja tja in nazaj 40 din.
1 Dri učiteljska šola v Ljubljani. 1 Vpisovanje v otroški vrtec bo dne 5. septembra od 9 do 12 v pritličju na ženski strani šolskega poslopja. Starši vpišejo lahko 4 leta stare dečke in deklice. Druga navodila dobijo starši pri vpisovanju od razredne učiteljice. — 2. Vpisovanje v 1.—t. razred deške in dekliške vadnice bo dne 5. septembra v vadniških učilnicah. Zglasiti se morajo tudi oni učenci(ke). ki eo bili v juniju sprejeti v 1. razred. V svojih razredih bodo dobili učenci in učenke navodila za novo šolsko leto. .— 3. Vpisovanje v I,—V. letnik učiteljske šole bo tudi v torek, 5. septembra od 9—12. Pri vpisu ;e treba predložiti zadnje letno izpričevalo in davčna potrdila za odmero šolnine. Davčno potrdilo mora predložiti vsak učenec(-ka), tudi če ne plača šolnine. Enako se morajo vpisati v I. razred oni učenci(-ke), ki bodo po zdravniškem pregledu in izpitih sprejeti v I. razred, kdor je sprejet, s tem še ni vpiasn. Učenke naj se vpišejo v 1. e. razred, učencem pa bo 5. sept. pred 9 razglašeno, v kateri oddelek naj vpišejo. Pri vpisu mora vsak
3. soptembra
od 13. do 18. ure vsi ▼
POSTOJNSKO JHmO
Velika podzemska veselica
Prijave se sprejemajo pri PUTNIKU v Ljubljani, Tyrševa cesta 11. — Telefon št. 24-72. — Pojasnila: BNIT, Tera-zije 16, Beograd, in vse potovalne pisarne.
plačati v gotovini običajne šolske takse, 20 din za zdravstveni fond itd., na novo pa mora še vsak na temelju § 42. finančnega zakona za 1939-40 plačati 10 din v fond dijaških knjižic. Druga navodila so objavljena na zavodovi oglasni deski.
1 Samo še teden dni nas loči od tombole Prosvetnega društva Ljubljana-Moste, ki bo v nedeljo 3. septembra ob 15 poleg cerkve sv. Družine v Mostah. Zato pohitite z nakupom tombolskih tablic. Za 3 din spalnica, šivalni stroj, 9 koles, voz drv, vreča moke, moška obleka itd. Oglejte si razstavo glavnih dobitkov v Ljudskem domu v Mostah. Tablice dobite v trafiki g. Resnika na Zaloški cesti,, ga. Fojske, Ciglarjeva ul. in ge. Kobal, Ob Zeleni jami.
fflodislka
*
gusti Šinkovec roj. Goplak
se priporota cen/. damam za vsa športna ln elegantna dela
LJUBLJANA, CIGALET0VA 3 — pritličje v advokatski zbornici - poleg sodnije
1 Vpisovanje v iolo Glasbene Matice. Starši, ki žele, da bi bili njihovi otroci v bližnji bodočnosti sprejeti v državno Glasbeno srednjo šolo, se opozarjajo, da je po uredbi o umetniških šolah z dne 9. avgusta 1939 nižja šola bivšega drž. konser-vatorija za novovstopivše gojence ukinjena. Vstop v državno glasbeno srednjo šolo, ki ima veljavo popolne srednje šole, pa je mogoč le na podlagi uspešno opravljenega sprejemnega izpita. Vso za sprejemni izpit predpisano teoretično in praktično glasbeno predizobrazbo pa si morejo gojenci najlažje in zanesljivo pridobiti v šoli Glasbene Matice. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 4. septembra v šolski pisarni Gosposka ulica 8-1.
peč!
Šiška, Bel jaška 4.
0! seveda	_
Tov. Lutz, Ljubljana
1 Vpisovanje v državno glasbeno srednjo šolo (konservatorij) bo od 1. do 15. septembra za gojence, ki eo posečali državni konservatorij v šolskem letu 1938-39. Od 1. do 5. septembra za novovstopivše, ki morajo opraviti do 10. septembra sprejemni izpit. Vpisovanje odnosno sprejem bo le v izjemnih slučajih dovoljen do 1 .oktobra. Sprejemali 6e bodo ie redni gojenci.
1 Prizadetim železničarjem! Znana je usoda bivših članov provizijskih fondov južne in državnih železnic, ki so bili nastavljeni po 1. septembru leta 1923., pa jim tega članstva ne računajo za napredovanje in pokojnino. Zaradi tega se zbero v torek, 29. avgusta ob 10 dopoldne v kurilniški delavnici v Šiški vsi "prizadeti železničarji, da ališijo poročilo o posredovanjih v Belgradu in drugod. Zaradi svojega težkega položaja bodo poslali v kratkem posebno deputacijo v Belgrad, da se zavzame za končno rešitev tega važnega vprašanja, ki »je velikanskega pomena za prizadete železničarje.
1 Veronika Mekinda roj. Lnžnik s sino.n Ardi-jem se išče. Kdor zve za njeno bivališče, naj javi: Mekinda, Ljubljana-Moste proti nagradi. Bivališče policijsko ni prijavljeno.
H Kino Ko del iev o tet. 41-64 wm
Danes ob V.3., '/t 6., '/.9. ter jutri ob '/.9. uri
Čarobni zvoki
Marta Egerth, P. Hartman, Georg Aleksander
Fantom Trubadur
Alice Fay, Edi Cantor
f Notar Ivo Bakovnik
V petek, 25. avgusta, je ob 2 zjutraj umrl v Kranju notar g. Ivo Bakovnik. Novica o nenadni smrti je iznenadila vsakogar, ki je poznal priljubljenega g. notarja. Še v četrtek so ga videli na sprehodu po mestu.
Pokojni notar se je rodil 10. decembra 1874 v Hotemožah v šenčurski fari, v Kaj>ovi hiši, ki je bila daleč na okoli znana kot trdna kmetija.
V	Kranju je končal nižjo gimnazijo, nato so ga pa poslali v Ljubljano, kjer je maturiral. Bil ie skozi vsa leta odličnjak. Nato je šel na Dunaj in študiral pravo, ki ga je dovršil z odličnim uspehom 1. 1906. Nato je bil nastavljen kot notarski praktikant v Senožečah, kjer je služboval eno ieto, nakar je bil imenovan za javneea notarja v Metliki, kjer je služboval polnih 21 let. S svojo korektnostjo si je pridobil mnogo prijateljev, ljudje so ga izredno spoštovali in ljubili, kar se je posebno pokazalo ob njegovem odhodu iz Metlike. Lela 1929. je bil postavljen za notarja v Kranj. Toda 1. 1932, pod diktatorskim režimom, je bil prestavljen kot zaveden katolik in Slovenec v Marenberg. Toda v Marenberg je poslal le namestnika, na njegovo mesto v Kranj pa je prišel dr. Tavzes, ki pa je kmalu umrl in Bakovnik je bil zopet postavljen nazaj za notarja v Kranju.
V	Kranju si je postavil lasten dom. kjer je preživljal svoja leta v krogu svoje družine.
Pokojni notar je bil vsestransko vesten uradnik in odličen jurist. Bil je zelo šegav in prijazen, vsi so ga zelo spoštovali.
Pogreb pokojnika bo danes. 27. avgusta ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Komenski ulici za poslopjem nove ljudske šole. na novo pokopališče".
Naj v miru počiva! 2alujoči družini naše globoko sožalje.
Ljubljana, 27. avgusta
Radio Ljubljana
1 Vrednost zemljišč stalno raste, posebno ob času pred in po vojni. To smo opazovali 1. 1914. in 1918. in vidimo že tudi danes, ko še ni vojne in smo le boli v strahu pred njo. Vrednost zemljišč je prav za prav zlata vrednost. Zato je parcela 644 m* v Spodnji Šiški, ki jo je določil Rdeči križ kot glavni dobitek svoje tombole (dne 10. septembra v Ljubljani) res zlat dobitek in srečen tisti, ki dobi zemljišče, ležeče na najlepšem kraju ljubljanskega polja. Zanimanje za tombolo je velikansko med liudstvom. V katerokoli gostilno greš, ne samo v Šiški, kjer leži parcela, tudi v Mostah, na Viču, na Ježici, v Št. Vidu itd., slišiš, da hoče vsakdo zadeti glavni dobitek.
Saj res!	peč
Rupena-Lntz, Ljubljana VII. Telefon 32-52.
V nedeljo, dne 3. septembra 1939
vsi na celodnevni
tabor v Dravljah
Spored: Ob 8.30 sprevod, ob 9.30 sv. maša in govor, po maši zborovanje. Govori g. inž. Sodja. Popoldne ob 1 skušnja za nastop, ki bo ob 3.
Po nastopu prosta zabava.
Nedelja, 27. avgusta: 8 Melody-jazz — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve: Jobet: Slovenska maša — 9.45 Verski govor (prior Valerian Učak) — 10 Naše veselje (plošče) — 10.30 Koncert. Poje g. Antonn Sladovljev, pri klavirju g. M. Lipovšek; vmes Radijski orkester — 12 Akademski pevski kvintet — 13 Napovedi — 13.20 Šramel »škrjanček« — 14 V sodobnem ritmu (plošče) — 17 Kmet. ura: Blagovno zadružništvo (g. Ludvik Puš) — 17.30 Slovenske narodne, ob spromljovaiiju Radijskega orkestra. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč. Stritar Bogdana, git .Anton,Jarc ia. Tone 1'etrovčič — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Sloevnski tisk (Ruda Jurčec) Ljubljana — 20 Cimermanov kvartet — 20.45 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vsakemu nekaj (plošče).
Drugi
programi
Nedelja, 27. avgusta. Belgrad: 20 Ork. konc.
—	21 Zab. konc. — 21.20 Bolgarske pesmi — Zagreb: 20 Smetanova opera »Prodana nevesta«
—	Praga: 20 Zab. konc. — Bratislava: 20 Izseljenska oddaja — Sofija: 20 Vokalni konc. — 20.50 Operetna glasba — Varšava: 21.35 Lahka gl. — Budimpešta: 19.25 Opereta — 22 Plošče — 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17 Simf. konc. — 21.40 Operetna gl. — Rim-Bari: 21 Opera »Miranda« — Dunaj: 20.15 Pl. večer — Hamburg: 20.15 Bachove in Beethovnove skladbe — Vratislava: 19 Operetna in pl. gl. — Koln: 21 VVagnerjeva opera »Tannhauser« — Stuttgart: 20.15 Serenade — Monakovo: 19.05 Mozartova opera »Don Juan« — Bukarešta: 20.45 Straussov koncert.
Rokodelski oder
Rokodelski oder sporoča, da je za danes napovedana predstava igre »Navaden človek« zaradi smrti bivšega podstaroste Kat društva rokodelskih pomočnikov g. Milana Puca preložena na prihodnjo nedeljo, 3 septembra. Obenem vabi Rokodelski oder vse svoje člane in slavno občinstvo, da se udeleži pogreba prezaslužnega svojega režiserja g. Milana Puca. Pogreb bo danes ob petih popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča siv. Jožefa na Vidovdanski cesti.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr.
Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Tržaška cesta: v ponedeljek: dr. Pircoli, Tyrševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Pri črnuškem mostu je bila izgubljena aktovka z več predmeti. Pošteni najditelj se prosi, da jo vrne na orožniško postajo na Ježici.
Vila je mala papiga, ki sliši na ime »Pašat. Najditelj se naproša, naj jo vrne proti nagradi Ribniška ulica 11. — Moste.
I
KINO UNION tel. 22-21
S. O. S. Sahara
Krasen roman, roman, ki se odigrava v samoti prostrane pustinje...
Jean Pierre flumont, Charlet Vanel in lepa labarr
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri
I
[
KINA MjiTir A K,r n,ol>imi) ,l,in p0"atl n8zal 1 ZaflreB ~ ""I"" ®8ll,,,m 1Bnln"nlu — f>lm
t J.™.*	TARZAN — JUNAK
ob 15.. 17., 19. in 21. uri ■amo ie dene«._Jutri francoski film ..IVONA"
I
KINO SLOGA. tel. 27-30
Krik ulice
Viviane Romance, Pierre Kremay, Jean Luis Barrault.	Režija: Jeff Musso
Predstave danes ob 15., 17., 19. fn 21. uri
Manuskript: LIAM 0'FLAHERTY Močna socijatna drama polna ljubezni zavisti, lju-
bosumnja in mržnje. Najboljši letošnji francoski film!
Rudarčki pod Golico
Sv. Krti nad Jesenicami, 25. avg.
»Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne
amchlja«, to pesem večkrat zapojemo viaoko v planinah, kjer smo na okrevanju.
Ali se še spominjate naa in natega doma pod Golico? Saj veste kakšni smo: zagoreli, drobni, vedno veseli. Doma smo pa od vsepovsod: ic Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Štor, Laikcga, Prevalj in Jesenic, toda dobro se razumemo, 6aj smo vsi mali rudarski otroci, potrebni svežega zraka. Odkar se je nehal Šolski pouk, prihajamo veseli in odhajamo žalostni odtod, saj toliko lepega in dobrega ni v naši črni dolini.
Glavna bratovska skladnica, pri kateri so včlanjeni naii očetje, nam je zgradila lep dom pod Giolico. Mi smo jim hvaležni in veseli, da imamo zavetje v tako lepem kraiu.
Zjutraj, ko vstanemo, hitimo gledat na našo lepe gore. Ali ima naš očak Triglav kapo? Če je nima, smo veseli, saj vemo, da bo ie dolgo sijalo sonce na naše prostrano igrišče. Dobro moramo izrabiti čaa. Po jutranji molitvi, pozdravu zastavi in zajtrku se zapodimo na igriiče, iantje bijemo žogo, deklice ra<fe nabirajo razne gozdne dobrote: borovnice, jagode, maline, ki ao nalašč za nas tu bolj pozna. Po južini pa na sprehod. Vsepovsod
•mo ž* bili, znan nam ja veak kotiček tega dela Gorenjska, saj je povsod tako lepo. Naokrog •• iirijo meiani gozdovi, a najlepii so mecesni v njih. Kako radi bi včasih zlezli na drevo, a ne smemo, saj veste... Zato pa raijii zapojemo, da 6e ori naokrog. Naj nas čujejo ljudje, saj smo radi veseli. Spotoma si mislimo: »Kaj bo pa danes dobrega za naše želodčke?« Nikoli se ne uitejemo. Vedno smo zadovoljni, saj dobimo dobro in dosti. Po koeilu pa počivamo, da želodček dobro prebavi.
Kmalu (e zopet malica, nato najljubša točka našega dnevnega reda: pevska vaja. Naš zbor se zbere pred domom in mogočno doni cerkvena pesem v prosto naravo. Dobro se moramo pripraviti za nedeljo, kar bomo peli pri sv. maši. Sledijo ie nate lepe narodne pesmi in seveda tudi rcvirake.
Zdaj pa ie malo na travnik, večer bo kmalu in z njim mir, ki je v začetku tako težak, jezički nočejo prenehati migati. Po večerji ee umijemo, zmolimo večerno molitev in kmalu skočimo pod topla odeja.
Danes ia mislimo, kako bo v nedeljo. Za slovo bomo žgali velik kres, ker čez nekaj dni bomo odšli. Ali bo kaj solz? Hudo bo potem nekaj čaaa, lahko ai mislite, saj doma je vse drugače. Vedno se bomo • hvaležnostjo in veseljem spominjali teh lepih dni, ki so vse prehitro minili.	M. P.
MARIBOR
S
Mariborski pevčki
Na željo nekaterih ljubiteljev lepe pesmi smo se odločili, da osnujemo v Mariboru mladinski deški pevski zbor po vzoru slavnih Dunajskih pevčkov. Pridobili smo za vodjo tega zbora g. >rof. Zafošnika, ki je absolviral glasbene Sole na )unaju in je znan pevsko-glasbeni vzgojitelj.
V zboru Mariborskih pevčkov bomo imeli samo dečke, in sicer od začetka devetega do izpolnjenega 13. leta. Vadili se bodo v teoriji in praksi, nastopali bodo po temeljiti Soli seveda tudi pri pevskih koncertih. Vaje bodo v opoldanskih urah dvakrat na teden.
Starše in vse prijatelje lepe pesmi, ki nam želijo pri tem delu pomagati, prosimo, da v torek, 29. avg. in v sredo, 30. avg. dopoldne od 10—12 prijavijo take dečke v pevski sobi na Slomškovem trgu 20 (stolno stopn.). Ce bi se kateri ne mogel v teh dneh osebno prijaviti, lahko tudi piše na naš naslov. Dečke, ki so dobri pevci, bomo radevolje sprejeli v ta pouk brezplačno, da starši ne bodo imeli nikakih stroškov glede tega.
Mariborski pevčki, zberite sel
Mariborčani, ustvarimo si ta zbor, da bo glasnik naše narodne kulture!
Začasen naslov: Mariborski pevčki, Maribor, Koroška cesta 5.	_'
BETKA LESNIK. MARIBOR. Glavni trg 17«
priporoča lastno izdelavo dežnikov in sprehajalnih palic. Popravila točno in solidno po nizkih cenah.
m Kn. ik. dijaško semenišče v Mariboru. Ravnateljstvo poziva svoje dijake, da pošljejo najkasneje do 1. septembra izpričevala, davčne izkaza tn potrebni denar za vpis na gimnaziji, ki ga bo oskrbelo, kakor prejšnja leta. tudi leto« vodstvo zavoda. Dijaki sami se vrnejo v zavod dne 10. septembra. Naslednji dan j« začetna sv. maša na gin-naziji. Prosimo gg. duAie pastirje, da po možnosti opozore aemeniščane na to.
m Učiteljišče šolskih sester. 1. Vse prosilke za sprejemni izpit za vpis v I. letnik učiteljišča naj se dne 28. t. m. ob desetih zberejo v I. letniku zavoda, da dobe potrebna navodila. — 2. Vpis višjih letnikov je dne 5. septembra od osmih do dva-iajatih v ravnateljski pisarni. — 3. Obvezna začetna maša )e za učitcljiičnice in vadniške učenke dne 10. septembra ob osmih. — 4. Vpi6 v vrtec je dne 1 septembra od 8 do 12 ter od 14 do 18. _
m Mariborska sekcija »Združenja gledaliških igralcev« si je nadela nalogo, da ob 20 letnici slovenskega gledališča v Mariboru postavi dostojen spomenik pokojni prvakinji mariborske drame Ber-ti Bukšek-Bergantovi. Umrla je pred desetimi leti, njen grob na mariborskem mestnem pokopališču pa ie danes naznačuje le skromna ploiča, katero hočejo sedaj njeni tovariši nadomestiti s primernim spomenikom. Mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev le' obrača na vsa mednarodna in kulturna društva, na vse rodoljube in pijateljc naše Talije, da jo pri tem podpro.
m Na L dekl mešč. šoli A. M. Slomška v Mariboru bo vpisovanje 1, 2. in 4. septembra od 8 do 12. V prvi razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred brez slabe ocene ali ki so dovršile kak višji razred, toda njihova starost ne presega 14 let. Vsaka učenka mora predložiti davčno potrdilo in zadnje šolsko izpričevalo, učenke, ki se vpišejo v I. razred pa tudi krstni list. Vpis se vrši potom prijave. Učenke iz izvenmariborskih občin morajo predložiti tudi nekol-kovano potrdilo svojega občinskega urada, iz katerega je razvidno, v kateri občmi stanujejo. — Popravni izpiti završnega izpita bodo 31. avgusta ob 8, popravni izpiti ostalih razredov pa 5. septembra od 8 dalje.
m Dr. Marinič Franc, Koroičeva 26, zopet redno ordinira.
m Ljudski oder ima v ponedeljek 28. t. m. ob 8 zvečer izredni sestanek na odru. Pridite vsi in točno.
m Izprememba v zdravniški dežurni službi. Ekspozitura OUZD nam javlja, da vrši danes zdravniško dežurno službo namesto zadržanega dr. Wankmullerja, dr. Stanko Pogrujc, Tyrševa ulica 14-1,
— Po pogosti nosečnosti morejo žene t dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
m Na svojem kolesu zasačil tatu. V petek zjutraj je bilo ukradeno v bolnišnici kolo, last Franca Kmetiča. Ko pa je potem šel okrog 18 zvečer Kmctič čez most, je opazil mladega fanta na avojem pogrešanem kolesu. Naglo ga je prijel ter izročil stražniku na koncu mesta. Bil )e to 18 letni Josip Ivič iz ljubljanske okolica, ki ja na policiji povedal, da je prišel pred nekaj dnevi peš iz Ljubljane v Maribor, da bi dobil tu kakšno delo. Spal ja v kolodvorski čakalnici. Ker ni dobil dela, je ukradel kolo, da bi se z njim ipet odpeljal nazaj v Ljubljano.
m Na trgu je naiel svoje piščance. Posestnik Alojz Zelenko iz Ciglence je prišel včeraj na mariborski trg, pa si je ogledal ie stojnica • perut-
nino. Bil je zelo začuden, ko je apoznal med pi-ičanci, katere ao ženske prodajala, tudi dva tvoja piščanca, ki sta mu bila nedavno ukradena iz njegovega kumika skupaj s tremi kurami. Prodajalka je morala na policijo, kjer pa se je izgovarjala, da ji je dala ta piščanca njena soseda a prošnjo, naj jih proda na trgu.
m Nevaren vlomilec v rokah pravic«. Zadnje čase •o se dogajali okrog Dupleka drzni vlomi in številne tatvine, katerih orožniki niso mogli pojasniti. Potem se je dogodila tudi večja tatvina volne v tekstilni tovarni Doctor in drug v Mariboru. Te tatvin« so osumili 31 letnega delavca Ivana Poštraka iz Pobreija, ki je bil v tovarni zaposlen. Poštraka to poklicali v tovarniško pisarno, kjer ga je čakal detektiv, da bi ga zaslišal. Ko pa je Poštrak pri vstopu zagledal datel
tiva, se je bliskovito obrnil ter pobegnil. Ni ga bilo več v tovarno na delo, pa tudi doma ga orožniki niso našli. Ugotovilo pa se je, da io ljudje Poštraka večkrat videli v Dupleku, pa so ga tako orožniki spravili v zvezo s tamošnjimi tatvinami in vlomi. V noči od četrtka na petek so zasačili tezenski orožniki Poštraka doma v njegovi hiši na Pobrežju. Ko pa je začutil nevarnost, se ja »pustil po vrvi deset metrov globoko s podstrešja na dvorišče ter pobegnil v stražunski gozd. Včeraj pa se ja Poitrak 6am javil orožnikom v Dirt>-leku, ter je priznal svoje grehe. Ukradel ja v Dupleku štiri kolasa, 42 kokoii, razno mizarsko orodje, panj čebel, 2 para zajcev, 60 glav solate, 160 glav čebule in ia razne druga stvari. Precej ukradenega blaga to našli pri preiskavi v njegovem stanovanju. Nevarnega ptiča so orožniki izročili sodišču.
m Na tajni seji mestnega sveta v petek zvečer je bilo sprejetih 11 oseb v domovinsko zvezv, pet osab pa je dobilo zagotovilo za sprejem. Odobrena ao bila napredovanja magistratnih uslužbencev ter so napredovali po pragmatiki: teh. uradnik Janko Jakše, rač. asistent Maka Žula, mest. urad. Franjo Valenčič, mest. urad. Zorka Rakovnik, vodovod, mojster Josip Czcrny, ioL sluga Franc Rožkar, , ' * *
Celje
e fflavnostno akademijo priredi celjski fantovski odsek na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v torek 5. septembra ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Pri akademiji bo sodelovala ielezničarska godba iz Celja. Preskrblte si vstopnice v predprodaji v prosvetnem tajništvu v Cankarjevi ulici.
c Romanje na Sv. Gore ob Sotli c avtobusi bo v torek 5. septembra. Kdor se ga želi udeležiti, naj se čimprej prijavi v župnijski pisarni, pri upravi »Slovenca« aH v prosvetnem tajništvu. Odhod iz Celja ob 5 izpred kolodvora, povratek ie isti dan proti večeru. Voznina zmerna.
c I)r. Antona 8chwaba turnir priredi šahovski klub Gaberie s pričetkom 28. avgusta v klubovem lokalu pri Permoeerju. Razen gaberskib Članov so vabljeni tudi člani celjskega šahovskega kluba. — Za zmagovalce jo pripravljenih več knjižnih nagrad.
c Polstabilni most bo gradila celjska mestna občina preko Koprivnice v Komenskega ulico, c Osrajni odbor Društva Rdečega križa v Cer
lju zbira te dni Članarino za tekoče leto. Apeliramo na javnost, da v polni meri podpre društvo in ne odkloni svojih prispevkov,
c Vodstvo Zvezne tiskarne v Celju je objavilo v svoji »Novi dobi« z dne 25. avgusta notico, *v kateri navaja, da nisem bil in nisem upravičen nabirati naročil za Zvezno tiskarno. Za časa mo-
jega službenega razmerja v omenjenem podjetju me je tehnični vodja in knjigoveški mojster celo pošiljal, da sem nabiral, v kolikor pa sem nabral
izvi
izven delovnega časa, pa mi je g. ravn. Kralj izplačal provizijo 5%. Da po izstopu iz podjetja dne 21. marca 1939 nisem upravičen več delati za to podjetje, Je samo ob cebi razumljivo. To pisanje pa Ima namen le škodovati moji bodoči eksistenci. Podajam to javnosti na znanje in v presojo, kako 6e dela s človekom, ki je dolal vestno, marljivo in pošteno 20 let v narodnem podjetju. — Leopold Višner.
c Državna dekliška meščanska šola v Celju. Popravni izpiti bodo dne 31. avgusta ob 8, vpiso-vanjo v vse razrede pa bo 1. in 2. septembra od 8 do 12. V I. razred se bodo vpisovale učenke, ki 6o dovršile IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ali kak višji razred in niso stare preko 14 let. S seboj morajo prinesti izpričevalo in krstni list. Sprejemale se bodo le učenke iz domačega šolskega okoliša, Učenke iz tujih šolskih okolišev, ki bi iz kateregakoli razloga hotele obiskovati tukajšnjo šolo, morajo prositi kralj, bansko upravo za spregled šolskega okoliša: prošnji je priložiti izjavo občine stalnega bivališča staršev, da bo prispevala določeni znesek za vzdrževanje Sole. Natančnejša pojasnila ee bodo dajala pri vpisu. Vsa ostala pojasnila glede šolskih knjig in pričet-ka šolskega leta so na razglasni deski.
c Na Državni realni gimnaziji bo vpisovanje za I. razred 1. septembra, za 2.-8. razred 2. septembra, in za učence iz drugih zavodov dne 4., vsakikrat od 8—11. Otvoritvena služba božja bo v četrtek 14. septembra ob 8 v Marijini cerkvi.
c Roganov pajdaš Jaihinšek v Celju. Včeraj so pripeljali v Celje studenški orožniki Jazbinika Ivana in izvršili z njim več soočenj. Orožniki so dokazali, da se je Rogan pogosto zatekal v Celje in se oglasil v Novi vasi pri Amaliji Radejevi. Ukradene predmete je Amalija prodajala naprej. Orožništvo ji je zaplenilo 1700 din gotovine, njo samo pa izročilo celjski policiji, ki bo Se naprej
Ereiskovala. Pravijo, da sta izvršila vlome pri elaju in Klanjšku Rogan in PeSo. Jazbinšek, ki se<*~' — —'------ -----
na:
daj vse priznava, zatrjuje, da kapa, ki so jo lili za pobeglim moškim v Celju, ni Koganova.
Po slovenski domovini
Kranj
Kakor smo le objavili, smo v Kranju odprli
podružnico Jugoslovanske tiskarne in knjigarne, in podružnico »Slovenca« itd. v hiši gosp. Majdiča • (v isti hiši, kjer je Okrajno sodišče).
Vljudno sporočamo, da morete v naši podružnici v Kranju kupiti vse pisarniške potrebščine: nalivna peresa, tinte, tuše, risalne priprave, pisetfiski papir, različen pisarniški papir.-, itd. Če bi kdo rabil kaj posebnega, kar ni običajen predmet, ki ga pisarne rabijo, naročite vse-, eno v naši podružnici, kajti v dveh dneh Vam bo preskrbela zaprošeno.
Bliža se začetek šole. Ako hočete svojim otrokom kupiti poceni Šolske potrebščine, pojdite v našo podružnico. Šolskih knjig ni treba več naročati v Ljubljani; prihranili si boste pota ln stroške naročila, kajti v naši podružnici v Kranju dobite knjige za vso razrede ljudskih, meščanskih, srednjih ter raznih strokovnih šol. Tudi informirali Vas bomo v naši podružnici, kakšne^ knjige rabite za ta in ta razred te in te Sole.
Prav tako lahko dobite v naši podružnici vsa, leposlovne (romane, povesti), znanstvene in drug& knjige domačih in tujih založb. Prav tako razne knjige v tujih jezikih.
Revije, modne časopise Itd. domače ln tuje dobite ali pa jih lahko naročite v naši podružnici.
Ako rabite rožne vence, mašne knjige, kipe, svete podobe itd., obrnite se v našo podružnico v Kranju raznih devocinalij boste dobili na izbiro.
Časopise: »Slovenec«, »Slov. dom«. »Domoljub« in »Bogoljub« lahko naročite v naši podružnici, prav tako pa v podružnici lahko naročite vse oglase, male oglase in osmrtnice.
Kadar imate kako zanimivo vest za časopise, sporočite to pismeno, osebno ali pa če morete telefoničiio naši podružnici v Kranju.
Podružnica »Slovenca« in Jugoslovanska knjigarna in tiskarna v Kranju.
Na Glasbeni Soli bo vpisovanje gojencev v dneh od 1. do 4. sept. dnevno od 9 do 12 In od 15 do 17. Na šoli se bo poučevalo: klavir, violina^ solopetje, orkestralni instrumenti in teoretični predmeti.
Požigalee-berač Likoiar umrl. Ze v petek smo poročali, da ee je hotel požigalec poseetva g. Umnika iz Šenčurja obesiti v orožniškem zaporu. V petek le bil prepeljan v sodnljake zapore v Kranju. V zaporu pa te mu je stanje poslabšalo, zadela ga je kap in je umrl.
Groiupljo
župan Drobnlč pri Abrahamu. Pred 50 leti se
je rodil na dan 28. avg. 1889 v Veliki stari vati
Kot sin premožnega in uglednega posestnika ter lesnega trgovca nal župan Franc Drobnič. Po svojem očetu je prevzel pred leti poesttvo, na kate» rem vodi vzorno gospodarstvo. Kar pa našega Franceta in njegovo hišo šc posebno odlikuje, ni la vzorno gospodarstvo, ampak tudi velika dobrotrč-noet. Za reveže so vrata njegove hiše vedno odprta in nobedtn n« odid« brez daru. Vsled tvojih
sposobnosti in dobrosrčnosti je splošno Znan po velikem delu Dolenjske, občanom pa je najbolj« župan, zato je tudi tplošno priljubljen. Svojo številno družino j« vzgojil v krščanskem in sloven-sksm duhu. Najstarejša hčerka je poročena z ljubljanskim živinozdravnikom Zupančičem, njegov brat pa je šef-zdravnik OUZD v Ljubljani. Ko čestitamo našemu dragemu Francetu k njegovi 50 letnici, mu želimo, da bi ga Bog ohranil čilega in zdravega do skrajnih mej človeškega življenja. Bog ga živil
Dobrova pri Ljubljani
V romarski cerkvi na Dobrovi pri Ljubljani je danes slovesna sv. maša, ki jo opravi stolni dekan g. dr. Kimovec. Po tej sv. maši bo še tiha »v. maša. Popoldne ob pol 4 ima pridigo g. p. Odilo, frančiškan iz Ljubljane, Avto vozi po potrebi z Borštnikovega trga.
Mokronog
MokronoHd študentje to se pod okriljem Gasilnega društva v Mokronogu predstavili javnosti z Nu-iičevo komedijo »Narodni poslanec«, Izvajali to komedijo 12. in 13. avgusta v Mokronogu ter 14, avgusta v Krmalju. Vsi Igralci so odigrali odlično svoje vloge in je prireditev prinesla v moralnem in gmot-nm oziru popoln uspeli. Ob tej priliki se študentje vsem p. n. društvom, ki io nam dajala pomoč pri oranju ledine, najlepio zahvaljujemo, obenem pa tudi izražamo javno obsodbo viem onim poedinim osebam, ki io a ivojim skrajnim nerazumevanjem ovirali naše započeto delo, čeprav smo od njih, kot naiih prad-hodnikov, pričakovali vsaj razumavanja, če že pomoči os. Mi bomo svoje dalo, ki smo si ga naložili, kljub vsemu z veseljem nadaljevali.
Dolga borba za napravo vodovoda v Mokrongu in toiednjih vaseh sc ja končno po zaslugi gospoda bana končala uspešno. Gradnja se bo pričela takoj, čim bodo izvrieni novi načrti. Tako je končno le reien najbolj pereči problem trga Mokronoga v higienskem m tujikoprometnem oziru,
Sv.Petor pod Sv. gorami
Ob 70 letnici Drofenikove mamic«. V Sv. Petru pod Sv. gorami j« čas dohitel daleč naokoli poznano gospo Antonijo Drofenikovo, vulgo Logarjeva mama — in ji naložil tedem križev življenja Naša jubilantka t« j« rodila 28. avgusta 1869 v St. Petru pod Sv. gorami kot hči veleposestnika in živinozdrav-nika Koreninija. Poročila se je 22. februarja 1893 z uglednim posestniškim sinom Ivanom Drofenikom, kateremu j« povila osem otrok. Vse so ji bili otroci in js tudi v»e nadvse vzorno vzfojila v kremenite katoličane, jih izšolala, tako da danes zavzemajo ugledna mesta.
Tiho ln skromno, kakor je sploh, praznuje v krogu svoje družine ta jubilej. Sicer bi (i nikdo te starosti ne prisodil, ker je šc čila, krepka in mladostno razpoložena. Le sivi lasje izdajajo Ista. Poštena slovenska mati, kt rada potrebne podpira, j« pred 17. lati vdovela. Bil je to krut udarec, a Logarjeva mamica ni klonila, ampak ic jc z neumorno samozavestjo posvetila posestvu in obrti in tako ohranila lepo domačijo. Mi vsi čestitamo k njeni sedemdesetletnici. Želimo ji, da bi ji bilo zdravje še dolgo
Spociallsf-glMkolog
DR. MILAN 1 ČERVINKA
primorif banovinske ienske bolnišnice
v Novem mostu
se je preselil in ordinira od 1. septembra 1939 v Novem mestu, Ljubljanska cesta 15, I. nadstr. (v hiii pekarije Kastelic, nasproti adv. Bučarju)
od 8—12 dopoldne i« od 2—5 popoldne. 0BSBVANJE — ELEKTROTERA PIJB
ŠPORT
Majhen poraz naiih boksarjev
V dvoboju z olimpijsko č«to Madžarske, ki •• j« vriil 19. t. m. v Budimpešti, so Madžari zmagali v ostri in napeti borbi z rszultatom U : 5. Muijo kat: Ncmček (J) : Padany (M) nai js izgubil K. O. v 2 rundi. Bantan kat. Badal (J) s Bogaica (M). Po burni borbi .so proglasili Madžara za zmagoval« ca. Pcrdolahka kat. Fanqus (J) : Nemett (M). Po izenačeni borbi j« bil Madžar proglaien za zmagovalca. Fanko kat Devčič (J) : Nematt (M). Po kratki borbi je zmagal zasluženo Devčič. W«lt«r kat. Polak IJ) : Beneo (M). Polak j« za razred boljil a sodniki proglasijo neodločeno. Srednja kat. Krlaža (J) t Szigsti (M). Stari olimpijski in svstovni prvak i« pokazal «xhibicijo boksa na Kr* leži. Poltežka kat. Hladny (J) : Jaszai (M). Hlad-ny zasluženo zmaga po točkah. Tetka kat. Baloh (J) : Nagy (M). Po hudi in razburljivi borbi v kateri je bil Baloh gospodar ringa so vsi pričakovali zmago Baloha, a sodniki so prisodili zmago Madžaru. Polak (Zagreb) in Baloh (Ljubljana) sta bila upoitevana za reprezentanta Evrope. Sam predsednik F I . B. je poklonil Balohu krasno srebrno plaketo kot zmagovalcu.
Reka t Mars
Ob 17. na igrišču Reke ob Tržaiki cesti.
Plavalne tekme v Mariboru
SSK Maraton prireja v nedeljo, dne 27. t. m. v kopališču na Mariborskem otoku velike propa« gandne plavalne tekme v sledečih disciplinah: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m hrbtno, 100 m, ter štafeti 8X50 m mešano in 4X50 prosto. Po plavalnih tekmah se vrše waterpolo-tekme. K propagandnemu plavalnemu tekmovanju smo pova« bili Plavalni klub iz Kamnika, SK Planino iz Ljubljane, dočim se tekmovanja ne udeležita Ma-r i bo rek i plavalni klub ter SK Mura iz razloga, ker prireja SK Mura isti dan v Murski Soboti plavalni dvoboj. Vendar bode predvidoma postavil Mariborski plavalni klub k tekmovanju svoje drugo moštvo, to je one plavače, ki ne odidejo v Mursko Soboto. Nadalje smo prejeli sporočilo, da se udeleži propagandnega plavalnega tekmovanja tudi Kamnican Cerer, drž. prvak za prsno plavanje, ki bo startal kot goet za Kamniški plavalni klub. Skušal bo rušiti ravnokar postavljene rekorde Kohna in Dvoržaka na 800, 400 in 500 m prsno. Pričetek tekmovanja bode točno ob 15. Po plavalnem tekmovanju se izvedejo vvaterpolo-tekme med kompletnim moštvom Kamnika, Planino
ter plavalno sekcijo SSK Maratona.
•
SK Reka. Seja upravnega odbora bo v lorelč 29. t. m. ob 20 v gostilni Lovšin, Gradiiče 13. Z ozirom na važnost dnevnega reda udeležba obvezna.
ZFO
Nastop F0 in DK pri Sv. Heleni
Fantovski odsek in dekliški krožek Sv. Helena priredita v nedeljo 3. septembra na svojem letnem telovadifiču (nasproti gostilne Zupančič, Dolsko) III. telovadni nastop, ki se prične po li-tanijab, ki bodo ob 13.45. Spored obsega 13 iz« branih telovadnih točk, pri katerih sodelujejo člani, članice, mladci, mladenke, naraSčaJ in go-jenke. Člani nastopijo tudi na orodju in sicer na, konju z ročaji, krogih, bradlji in drogu. Odsek nastopi samo s svojimi močmi in bo pri teh točkah, zlasti pa na orodju, pokazal nekaj lepih stvari, saj ima v svoji sredi enega naših najboljših mednarodnih tekmovalcev. Pri celi prireditvi sodeluje godba lz Device Marije v Polju.
F0 in DK v Mirni peči
priredita dne 27. avgusta 1939 javen nastop, zdru-zen s prosto zabavo (godba, šaljiva pošta itd.). Začne se popoldne. Litanije bodo ob 2. Po litanijah nastop. Pri nastopu bo govoril urednik g. Terse-glav. S tem vas prav vljudno vabimo na ta veseli praznik mladine v Mirni peči in vam v nadi, da se 27. vidimo v Mirni peči, kličemo iskreni:
ZdravIliKe Radio-Therma Laiko
Učinkovita moč radioaktivne termalne vode 37"C za bolezni: kronični revmatizmi vseh vrst, kronična obolenja črevesja in ožilja, ischias, ženske bolezni, arterioskleroza. — Zdravljenje je pod stalnim nadzorstvom zdravnika. — Diatermija, elektroterapija, obsevanje.
Z N I Z A N E CENE.
Od 1. seplembra dalje pavšalne cene: za 20-dnevno zdravljenje 1100 din, 10-dnevno 600 din (hrana, stanovanje, dnevno 1 kopel, zdravniški pregled in občinska taksa). — Zahtevajte prospektel
ohranjeno in da bi sa mogla veseliti srečnega življenja v krogu svojih otrok ao skrajno možnih mej življenja.
Mladinski dan v Zrečah
V nedeljo, 8. septembra, na praznik našega farnega zaščitnika sv. Egidija. ima zreška katoliška mladina svoj dan, združen s popoldanskim javnim telovadnim nastopom ■ sodelovanjem okoliških FO in DK. Dopoldne: 1. Ob 8. sprejem gostov na žel. postaji Zreče. 2. Od 8. do pol 9. zbiranje pred Gospodarsko zadrugo in domom. 8. Ob 9. sprevod z godho in zastavami po Zrečah. Ob pol 10. procesija t Najsvetejšim, nato sv. maša na prostem. Po «v. maii zborovanje. — Popoldne ob 15. slovesne večernlce, po večemicah javni telovadni nastop na letnem telovadiiču pred cerkvijo.
.Vljudno vabimo bližnje in daljne okoličanel
Pozavne iz Jerihe
Krog dveh popoldne je malajski kuharski pomočnik Badur odšel iz prostora za moštvo, da bi nakrmil Sahiba. Sahib je bil tiger, doma iz bambusovih džungel v Bengaliji. Bil je neizmerno močan in divji, da ti je sapo jemalo, in je bil na poti v Amsterdam za ondotni živalski vrt. Njegovo kletko so morali obdati še s posebno plahto, ker je tiger vselej kar pobesnel, če se je kak potnik kletki le bližal.
Badur je bosih nog in lenobnih korakov, s pet kilogramov težkim kosom govedine na rami, brezbrižno podrsaval po praznem hodniku sredi ladje. Povzpel se je kvišku po železnih stopnicah. malomarno in raztreseno se je ozrl na temno-modro, lesketajoče se morje, in je nato z že vajeno kretnjo odgrnil težko plahto, ki je pod njo stala Sahibova kletka.
Tedajci pa se je z grgrajočim krikom groze opotekel: vrata kletke so bila odprta, kletka je bila prazna! Bliskovito in z rezko jasnostjo se je spomnil, da je bil dopoldne pozabil poriniti zapah čez kletkina vrata. Sahib pa je imel za seboj vprav svoj vsakotedenski postni dan — bil je lačen in zato še enkrat bolj nevaren!
Pit, bledi plavolašček,' ki je bil rojen na ja-vanskem nasadu kavovca, in ki so -ga bili starši vkrcali, da se sam in brez spremstva odpelje k svoji stari materi v Rotterdam, je bil tudi na tej ladji. Pit je bil ljubljenček vseh potnikov, in kar samo od sebe je prišlo, da si je zlasti ženski del potnikov štel naravnost v svojo Častno dolžnost, da vzame malčka v svoje materinsko varstvo.
Medtem ko se je Pit pod skrbnimi pogledi svojih varuhinj igral z vso vnemo svojih petih let, so štiri gospe, same častitljive in spoštovanja vredne soproge višjih, holandskih kolonijskih uradnikov, mirno kramljajoč slonele na ograji ladijskega krova.
Tedajci se je zgodilo, da je gospa van de Berghova obtičala sredi stavka, medtem ko je konica njenega nosu postala bela ko zid, in je šinil v njene oči čuden, trd in steklen izraz. Hkrati se je začel njen koščeni goltanec sunkovito gibati navzgor in navzdol, ko da se boji, da se bo zdaj zdaj zadušila. Ostale tri gospe so jo osuplo pogledale. Dokler ni slednjič gospa van de Berghova kakor z neskončnim strahom odprla usta in je z velikim naporom izdavila eno samo besedico:
»Bog!« je zašepetala brez glasu.
Takrat so se one tri vznemirjene okremle z glavo in se ozrle v naznačeno smer. In mahoma so tudi njim ostrmele oči in se razširile, kakor da bi v leseketajočem se svitu tropskega sonca zagledale pošastno prikazen ...
Komaj za deset metrov proč, z malce sklonjeno glavo, z jantarsko rumenimi, v najjasnejši smaragdni zelenini svetlikajočimi se očmi, upr-
»Mama, jaz imam pa nekaj v žepu, ki ne pade ven, čeprav ga narobe obrnem.« »Kaj pa?c »Luknjo!«
tirni naravnost v te tri — je stal — Sahib t Stal
je povsem nepremično, kakor otrpel v tisti slučajni stoji, le rumena konica njegovega repa jo tiho jezljala, in po njegovi svilenomehki dlaki se je poigraval morski veterc kakor laskajoča se, božajoča roka.
Nenadoma je postalo čisto tiho na sprednjem koncu ladje, tako tiho ko v grobu. Ni bilo slišati drugega ko šumljanje valovanja vode in pritajeno, enakomerno brnenje tisoč konjskih sil močnih strojev, ki so ladjo mogočno in z neomajno enak0mern08tj0 poganjali naprej.
Tako je minilo kakih pet sekund, od katerih je bila sleherna neskončna ko večnost. Potem pa se je iz nepremične skupine izvil zamolkel, pridržan stok.
Veliki, kraljevski tiger se je hipoma zganil in se začel pregibati. Neslišno in mrko, oči strašno uprte naravnost, je stopal bliže. Vsak gibljaj njegovega mogočnega, z mišicami prepletenega zverskega telesa je bil prešinjen s tisto resnično, kraljevsko-ponosno in hkrati brezbrižno samozavestjo, ki je bila njegova prirojena dediščina.
Zakaj zdaj je bil zagledal Pital
Pit pa se je igral; nič hudega sluteč ln ves v igri je polagal kocko vrh kocke. Ena od njegovih novih tetš mu je bila prej ta dan pripovedovala zgodbo, ki mu ni šla več iz glave. Zdaj pa je Pit zidal iz te zgodbe obzidje mesta Jerihe, tisto zgodovinsko obzidje, ki mu je bilo zaradi njegove pomanjkljive trdnosti prisojeno, da je prišlo v svetopisemske zgodbe.
Tiger se je prihulil — počasi so lezla njegova morilska krempljasta bodala iz svojih nožnic, medtem ko so se hkrati začele zenice njegovih oči ožiti, dokler niso bile videti ko dve ozki, črni črti. Plosko prituljen k tlom se je porival colo za colo naprej, počasi in previdno, po kačje se plazeč...
Zdaj se je tiger pririnil le še za majhen skok do svoje žrtve. Njegovo razpotegnjeno truplo je kakor ohromelo, da je bilo popolnoma negibno, vendar so začele kite njegovih zadnjih nog v divji nestrpnosti krčevito drgetati...
Tedajci je Pit dokončal delo — poslednji zidak je bil položen, obzidje mesta Jerihe je bilo tu, vse nazobčano in s stolpci povišano. Mali je ves vzhičen motril svoje dobro uspelo stavbo in ozki, otroški obrazek mu je kar žarel od veselja in ponosa. Dovršeno je bilo — zdaj se more po načrtu začeti drugi del njegove igre! In Pit je posegel v škatlo za igrače in je vzel iz nje otroško trobento iz svetle, blesteče se medi. Nastavil jo je na usta in je napihnjenih lic za-piskal:
»Te-te-reteteeeeet« je zahreščalo v pločevinastem • zmagoslavju skozi tišino. In potem še enkrat z zateglim zvokom, ki je žagal živce in je vreščeče zamrl: »... te ... eeee!«
To so bile Pitove pozavne iz mertta Jerihe.
V istem hipu pa se je zgodilo nekaj nepojmljivega.
Kakor bi ga zadel udarec z bičem, je planil tiger na noge. Njegova gosta dlaka na tilniku se
V
Na Žalostno goro in v Preserje
Nisi še bil na Žalostni gori in v Preserju? Odloči se, pridi in poglej tudi ta lepi košček slovenske zemlje. V Ljubljani se usedeš na vlak, ki pelje proti Rakeku in po kratki, 15 km dolgi vožnji izstopiš na postaji Preserje. Prav nad postajo Preserje te pozdravi Žalostna gora z božjepotnim svetiščem Matere božje. Četudi nisi dober turist, boš vendar prav lahko dosegel vrh Žalostne gore, saj ni niti pol ure hoda. Tvoj mali trud ti bo bogato poplačan, ker boš z Žalostne gore imel razgled, da ti zanj ne bo žal. Ob lepem vremenu 1x4 prav lepo videl sivi Triglav in njegove sosede, Karavanke s Storžičem in vse Kamniške planine. Še bliže so ti Polhovgrajski dolomiti z Grmado in Sv. Katarino. Tudi cerkev na Šmarno gori boš razločil z dobrimi očmi. Da se od tu vidi bela Ljubljana, ni treba omenjati, saj lahko s prstom pokažeš Rožnik, nebotičnik in Grad. Z Žalostne gore imaš na dlani skoraj ves obseg preserske župnije, s Podpečjo vred Podpeč vsakdo pozna po dobrem kamnu, ki ga tam lomijo v več kamnolomih. Preko barjanskih senožeti ter vasi zagledaš po Ljubljanici navzgor Vrhniko s Sv. Trojico, pod obsežnimi gozdovi Ljubljanskega Vrha pa Bistro, nekdanji kartuzijanski samostan, pod čigar oblast je epadal večji del današnje preserske župnije.
Star nemški rokopis iz leta 1740. popisuje začetek božje poti na Žalostni gori. Med drugim pravi, da je bila cerkev dovršena leta 1727., posvečena pa nekaj let pozneje v čast Mariji sedem žalosti, hrib pa, na katerem cerkev stoji, da je bil imenovan Žalostna gora.
Stopi sedaj v cerkev, da ei ogledaš božjepotno svetišče. V velikem oltarju kraljuje v tronu Marija, prebodena s sedmerimi meči v ercu. Poleg velikega oltarja so v cerkvi še trije oltarji, in sicer sv Bruna in Jakoba ter sv. Janeza Nepomuka. Oltarne slike teh dveh oltarjev je izdelal Valentin Metzinger. Na oltarju sv. Križa pa se hranijo v stekleni krsti ostanki sv. mučenca Jukunda, ki so ga kartuzijanci leta 1738. dobili iz Rima in izročili cerkvi na Žalostni gori. Prezbiterij cerkve je krasno poslikan s freskami Marijinega oznanjenja, obiskovanja, smrti in vnebovzetja. Delo je izvršil v letu 1871. znani slikar Janez Šubic. Vsa notranjost cerkve napravlja nate vtis, da moreš na Gori res zbrano počastiti nebeško Kraljico. Tisoč in tisoč romarjev je že tu našlo uteho.
Glavni romarski shodi so pri tej božji poti ob petkih v postu, posebno cvetni petek, to je na praznik Marije sedem žalosti in o Binkoštih. Služba božja je tu tudi na kreeno in Jakobovo nedeljo, na Veliki in Mali šmaren, na nedelk) po Malem šmarnu in na roženvensko nedeljo. Ce le moreš, pridi ob teh pritikah na Goro.
Ko si opravil božjo pot, boš prav rad prišel še v Preserje, saj je pot kratka in prijetna. Sredi med Goro in Preserjem leži vas Kamnik, največja vas v fari e podružnico sv. Florjana, ki se
omenja že leta 1526. Po desetih minutah sd v Preserju, ki ga v ozadju varuje mogočno Krimsko pogorje. Svet je tu že popolnoma kraški. Pod vasjo je ponikalni potok, imenovan Ponikve, ki priteče z Rakitne pod zemljo in se v času deževja razlije v pravo jezero Po kratkem teku 6e voda spet
Preserje
zgubi In priteče že na Barju kot močan potok pod hribom «v. Jožefa ter se pri P od peči izliva v Ljubljanico.
Preserje je spadalo sprva k cerkniški fari, a že vsaj leta 1371. je bil postavljen poseben vikar za to okolico. Kot cerkniški vikar je bil podložen bistriškemu samostanu. Samostoina župnija je tu od leta 1758. in je še danes pod patronstvom bistriške graščine. Podružnira sv. Ane, sv. I.avren-c.ija na Jezeru in sv. Tomaža na Planinic.i so spadale do leta 1792. pod ižko faro. Od njih je cerkev sv. Tomaža na Planinic.i najstarejša, saj se v kroniki prvič omenja že leta 1368. kot lovska kapela.
Zupua cerkev sv. Vida je bila zgrajena lela 1711, v letu 1864. pa ji je bila prizidana še kapela
BANKA BARUCH
U. Rus Anber, Pari« (»•)
•dpremtja denar t Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneja. Poštni nradl v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune. Belgija: št. 8064-64, Bru*elles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: Storilka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg številka 5967, Luzembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
sv. Helene. Cerkev sestoji Iz dveh kupol, ki jih je leta 1871. lepo poslikal Janez Šubic. Zlasti v prezbiteriju eo freske lepo ohranjene. Vsi oltarji so iz lepega črnega marmorja; skupino sv. Vida v glavnem oltarju je prav tako izdelal Janez Šubic. V kapeli sv. Helene si oglej tudi lepo sliko zadnje večerje, ki služi kot nebo baldahina v procesijah.
Če ti čas dopušča, pohiti še k pol ure oddaljeni Sv. Ani, od koder se boš ponovno razgledoval po naši zemlji, ali pa to, zanimivo pot opraviš kot poseben izlet. Zlasti si vabljen letos na angelsko nedeljo, dne 3. septembra, ko bosta Fantovski odsek in Dekliški krožek priredila svoj prvi javni nastop. S prijetnim izletom bqš združil tudi obisk naše prireditve, si ogledal naš novi Prosvetni dom ter na ta način podprl delo naše mladine. Na svidenje I
Duhovite sanje
(Glasbeniki, pesniki in iznajditelji črpajo iz sanj.)
»Svojim dS Gospod v spanju!« Te besede iz sv. Pisma imajo velik pomen. Mnogo velikih mož je vprav med spanjem prejelo najboljše zamisli in pobude za 6voja svetovna dela.
Tako se je. na primer, Mozartu, mnogo njp-govih del sanjalo, in ker je imel tak izvrsten spomin, je glasbo, ki mu je prišla v spanju na mar, zjutraj takoj napisal. — Tartini. slavni violinski virtuoz, je imel sanje, da je bil vrag njegov suženj. Za šalo se je hotel okoristiti s tem sužnjem in mu je dal v roke sanjsko violino, <eš naj vrag kaj zaigra nanjo. Vrag je začel gosti, »in kako sem se začudil,« pripoveduje Tartini, »ko sem ga slišal igrati sonato, ki je njena Izbrana lepota prekašala na,l>oij drzen polet moje fantazije!« Veliki italijanski mojster je zjutraj napisal skladbo, ki jo je bil v sanjah zaigral vrag, in nastala je Tartinijeva »Vražja sonata«:, ena najlepših njegovih skladb — darilo iz sanji
Angleški pesnik Coleridge je v sanjah doživel svojo pesnitev »Kuble Kan« in je bil v sanjah kos težkočam vrstne mere, ki je v bu<lnem stanju nikoli nikakor ni mogel obvladati. — Robert Louls Stevenson, slavni avtor čudne »Zgodbe dr. Jekylla in mr Hyda«. je to zgodbo iznašel v sanjah. »Vse dobro pride od zgoraj, od Očeta luči,« je rečeno v sv. Pismu. Ko je Havdn slišal nekoč svoje »Slvarjenje«. se je pri točki »Bodi luč!« zazrl v nebo in je ves prevzet vzkliknil: »Ne od tukaj, vse je od tam!«
Kemik Keknll je zaspal v londonskem omni-husu. Ko je sprevodnik zaklical postajo, se je zbudil, in začudeno dognal, da je med spanjem v omnihusu odkril prvo fazo parafinov neke ben-colske vrste. — Hipergeometrijo tako zranih Furhsovih funkcij je francoski matematik Henri Poincar^ v sanjah razrešit
• ! . i •	S pošto r
>» I n-V -	• -..... ;■- '
■ t	'	,1i k' H '"V . • I- ••
je v sunku dvignila, da je nastal ohlapen, zgu-ban ovratnik, uhlja sta mu podrhtevala, v očeh mu je plahutala groza, divja, ustrahujoča ga groza. Ž bliskovitim okretom je šinil okoli, in liki rumen, švigajoč blisk je planil z mogočnim skokom preko ležalnih stolov, zdivjal je po praznem krovu navzad — in že je izginil s pozorišča... ... Ko ga je bilo moštvo čez pol ure nato
*to v šolo	'H t- i ■ • , •
. 1 •	u/lnH) ftff «<»f.rr
z vodo iz cevi segnalo spet v njegovo kletko, je bil tiger Sahib še ves zmešan. Kazalo je, da sta mu ponos in divjost odpadla ko varljiva krinka. Betežno je čepel v kotu kletke, bil je ponižan in premagan in si je s širokim, rožnatim jezikom lizal šape. Zakaj —, kar je preveč — je preveč —, in tiger — čeprav tiger — ima ti^di živcel	(H. F. Sidlovskij.)

Iz zgodovine kopališča in zdravilišča Rimskih Toplic
T>a ]e to sedaj tako znano ln priljubljeno kopališče že obstajalo v starorimski dobi. ko sta cveteli mesti Claudia Celeia ob Savinji in Peto-vio ob Dravi, še ne sledi iz njegovega sedanjega imena samega, kajti priimek, ki spominja na Rim in Rimljane, so te toplice prejelo ln ga tudi obdržalo šele pred nekoliko več kot sto leti. Imenovale so se prei kratko Toplice pri Laškem (Toplitz nftchst Ttiffer ali TUfferer Bad Toplitz). Da bi jih pa ne zameniavall z dragimi toplicami, ki so, tedaj še nezajete in neizrabljene, izvirale blizu Laškega na mestu sedanjega radiotermal-nega kopališča, so jim dali značilni priimek, prvi menda balneolog dr. Macher 1. 1826. Od tedaj jih tudi drugi pisatelji navajajo Pod tem imenom, ki se je s časom udomačilo. Od Save, kjer je v rim>ki dobi vodil most tik pri sedanjem Zidanem mostu Čez reko, je v onih časih peljala rimska cesta visoko nad sedanjo od Širia\l» pod Stražnikom (654 m) skozi kopališče do sedanjega Laškega, od tu pa na levem bregu Savinje v Celje, nekaj Časa glavno mesto Norika. Rimski kamni z napisi, vzidani v rotundi sedanjega kopališkega poslopja v Rimskih toplicah, pričajo o starorimskem kopališču na tem mestu. Kopališkim boginjam, »nimfam«, se na teh kamnih zahvaljujejo imenoma navedeni Rimljani, gostje tedanjih term, za zdravje, ki ga jim Je kopališče vrnilo. vTemelji sedanjega kopalnega bazena (140 kvad. met.), izliv tako imenovanega »rimskega« vrelca in deloma tudi temelji sedanjega kopališkega poslopja izvirajo naravnost iz starorimske dobe. Po dru-
gih izkopaninah — med njimi tudi del mozaika
— smemo soditi, da je bilo staro rimsko kopališče udobno urejeno, »lično drugim enakim rimskim termam in da se je pod njim nahajala naselbina kakor dandanes. Najdeni starorimski novci nosijo imena rimskih cesarjev kakor so: Augustus, Claudius, Commodus, Traianus i. dr.
Iz opustoSenja in uničenja vseh kulturnih vrednot, ki zaključuje rimsko dobo v naši deželi, in iz nepredirno sive megle, ki leži mnogo stoletij srednjega veka nad njo, se istočasno z inestom Celjem šele zelo i>ozno začno dvigati tudi naše Rimske toplice, in sicer potem, ko so bili v 12. stoletju Madžari pognani čez Dravo in čez Muro. Pri posestnih razmerah, ki so tedaj vladale, je izven dvoma, da so bile naše toplice in njih ozemlje del kake sosedne gospoščine. V poštev prihajata samo gospoščina Laško in jurklo-štrska kartuzija. K tej kartuziji je spadalo ozemlje med Gračnioo in Lahomščico na levem bregu Savinje. Cesta ob Gračnici v Jurklošter je bila zgrajena šele leta 1879. Prvi. leseni most čez Savinjo v Rimskih toplicah so napravili šele 6redi prejšnjega stoletja. Ta dejstva že sama po sebi govore za to, da so Rimske toplice spadale pod gospoščino Laško; to se da tudi listinsko dokazati že za 13. stoletje, in sicer iz urbarja gosnoščine
v Laškem iz leta 1265. Podmena, da so toplice bile nekoč last tudi kartuzijancev v Jurkloštru, sloni na napačni razlagi neke listine iz 1. 1534. Tu navedena »Badestube zu Uffer am Oarten«, ki so jo dali kartuziianci tega leta v najem, se ne nanaša na naše Rimske toplice, temveč, kakor izraz sam pravi, na »paštubo« v Laškem.
Gospoščina kopališča seveda ni upravljala v lastni režiji, temveč ga Je dajala v najem, oziroma ga je oddajala kot zajem. Tako ga je prejel kot dosmrtni zaiem leta 1460. Fric Zwyern, pred njim H. Zerer, 1. 1606. pa dvorni strežaj G. Gold-schmeditsch; druga znana zajemnika sta G. Vort-schacher, prednik Goldschmeditscha, in K. Wei-xelburger, meščan iz Laškega. Pri potresu, ki je leta 1201. v deželi uničil mnogo cerkva in gradov, med njimi tudi Vitaniskega, so verjetno tudi Rimske toplice trpele. 2e v 15. stoletju kopališče ni slovelo samo kot zdravilišče, temveč je bilo dobro
obiskano tudi že kot letovišče. Verjetno Je tudi, da Je že tedaj imelo svojo lastno kapelico. Oboje smemo sklepati iz neke listine iz leta 1480. S to listino so dobili duhovniki pražupnije v Laškem za tri leta pravico, da pri onih cerkvah, kojih oilarne mize so neverniki (Turki) oskrunili ali razbili, berejo sv. mašo in posebno tudi v Rimskih toplicah (balneum naturale ln Toplica); tu sinejo ob nedeljah in praznikih brati sv. mašo za plemiške in vsakovrstne bolne goste, ki se zatekajo v kopališče z namenom, da si zdravje ■nova pridobe ali pa ohranijo. Kmalu potem so Turki leta 1529. Rimska toplice napadli in iz-ropali. Obstoj kapelice sv. Antona je za drugo polovico 17. stoletja listinsko dokazan. Krasno skupino »Mater Dolorosac je dal na njen oltar postaviti kardinal In celovški nadškof knez Salni leta 1817. Kakor drugI deli gospoščine v Laškem, so tudi Rimske toplice s svojim zemljiščem s časom prešle v zasebne roke. Grofi VVildensteip so v 18. stoletju dali pozidati nekaj stavb: sledil |im le kot lastnik kopališča najprej cellskl poštar A. Gurnlk (1. 1812.) in temu 1. 1819. J. Vorliček.
Nova doba pričenja za Rimske toplice okoli srede prejšnjega stoletja, ko so prešle v last tržaške trgovske hiše Uhlich, koje nasledniki so še danes lastniki kopališča in zdravilišča v Rimskih toplicah. O. Uhlich in njegova soproga Amalija (»Amalijin« vrelec) sta v času, ko so gradili železniško progo Celje-LJubljana, z velikopoteznim delom položila temelj novemu kopališču in zdravilišču. Dala sta napraviti krasne, obsežne nasade in drevorede z mnogimi tujimi drevesi ter sta zgradila novo kopališko poelople, nove kopalne kabine iz kararskega marmorja t rotundo in kopalni bazen, tako imenovani Hrvatski stan (desno nad sedanjim obokanim vhodom), čital-nlško in salonsko poslopje, sijajni Zofijln dvorec (nad kapelico sv. Antona), švlcarilo. ftarlotino razgledišče ln drugo. Monumentalni železobetonski most čez Savinjo Je zgradil leta 1911. oče sedanjega lastnika. Kaj vse je sedanli lastnik Rimskih topile dr. G. Uhlich že storil načrtno tn velikopotezno od leta do leta. da izpopolni In Izgradi modernim potrebam primerno kopališče in zdravilišče na znotraj in na zunaj — sem spada v prvi vrsti tudi pokrajinsko edinstveni veliki plavalni bazen s termalno vodo na prostem — o tem so se hvaležni obiskovalci renomiranega zdravilišča mogli zadnja leta prepričati na lastne oči.
Prečudne številke
v anekdotah in zvezdoslovja
Sieoa miš: »To ie pa očka!<
Kako so se začudili na okrožnem sodišču nekega me6ta, ko so zasliševali nekega 91 letnega sta real
Na sodnikovo vprašanje, ali ima Se kakega brata ali sestro, je odgovoril:
»Samo enega brata, ki Je pa že od leta 1797 mrtev.«
»Hoteli ste reči od 1897, ne?«
»Ne, ne: od 17971«
»To je pa vendar nemogoče! Saj ni bilo potemtakem že minilo 142 let!«
»Tako je! Moj oče se je oženil" leta 1796, ko mu je bilo 18 let. Cez leto nato je bil rojen moj brat, ki je pa že čez 6 mescev umrl. To Je bilo leta 1707. Po smrt! svoje žene se je moj oče vnovič poročil 1. 1847. In leta 1H4S sem jaz prišel na svet Takrat je bil moj brat že 51 let mrtev. In zdaj imamo leto 1939 — torej, ali ni tega že 142 lft?«
Priča je pravilno povedal In tako »e je zgodil čudoviti primer, da sta on in njegov brat živela v treh stoletjih I
a
Preden so bili v Nemčiji Postavili prvo lokomotivo. so morali dobiti odobrenje najvišjega zdravstvenega kolegija. Ta je dognal, da Je lokomotiva življenju nevarna, in sicer zato, ker človek ne more prenesti »divje« brzine 5 milj, to je 37 H kilometrov ali 50.000 korakov na uro, ne da bi pri tem ne omedlel. »In pa,« so zdravniki dalje utemeljevali »mora biti vsa proga od obeh strani obdana z de«skami, ker bi se pešcem, že samo če bi pogledali to hitro vožnjo vlaka, zvrtelo v glavi!« Železnico so pa navzlic temu zgradili in ko je kmalu zatem sopihal vlak po progi, je neki vladajoči knez vzkliknil: »Takle vlak moram imeti pa tudi jaz, pa magari če me stane 1000 tolarjev 1«
V dobi Inflacije, v letih koj po svetovni vojni, so se ljudje sicer kmalu navadili na visoka števila, in je bilo takrat nič koliko bilijonarjev, vendaT tako prav do dna še ne verno, koliko je en bilijon. Tega že zato ne moremo pojmorati, ker na vsem svetu sploh ni toliko denarja! Treba
se Je le zamisliti v to, 'da sestoji 1 bilijon lz 1000 milijard in ena milijarda iz 1000 milijonov, pa koj vemo, da je celo po tisočakih nemogoče prešteti ene same milijarde denarja. Za to bi potrebovali več ko 24 dni pri delu po 12 ur na dan. Če bi na ta način hoteli sešteti en bilijon denarja, bi Šteli 70 let! Se laže pa to razliko predočl čas: 1 milijon sekund preteče približno v 12 dneh; 1 bilijon sekund pa traja delj kot 121.000 let!
Od časov, ko je živel pisatelj Jules Verne, smo slišali že toliko o potovanju na luno, da ee mora človek dandanes, v dobi takšnega razvoja tehnike, že res čuditi, da se to še m posrečilo doseči. Sicer so v New Yorku že ustanovili Družbo za raziskavanje lune, ki je njen predsednik ie dal 20.000 dolarjev za svoj lastni pogreb na luni. a če bo kdaj ta pot uspela, pa vendar še nič ne vemo. Dasi ee nam 384.000 kilometrov dolga razdalja od zemlje do lune ne zdi nič prevelika, pa bi vendar vlak s hitrostjo 100 km na uro vozil 6 mesecev neprestano dan in noč, da bi prevozil to pot! Če bi se z ieto brzino hoteli peljati na zvezdo Venero, ki je od nas oddaljena 40,000.000 km, bi se pa vozili 52 let!
K zvezdam stalnicam bi pa sploh težko izračunali čas vožnje, saj so najbližje oddaljene več
ko 27 bilijonov kilometrov.
•
Najbolj Čudovito Število je pa odkril profesor Zervos z univerze v Atenah. To število je 142.837. Če to čudno število množiš do 6 krat. dobiš spet in spet vsote, ki v nji zmeraj vidiš prvotno število, čeprav drugače razvrščeno:
142857	X 2 =	235714
142857	X 3	428571
142857	X 4 =	571428
142857	X 5 =	714285
142857	X 6 =	857142
Nato pa to s vojsko število nenadoma skoči e tira, ko ga pomnožiš s 7, kar je:
142857 X 7 = 999009!
še o prekopavanja
Pri rigolanju ne rahljamo samo zemflje, marveč premešamo tej tudi gnojila. Vsako gnojilo najbolj učinkuje tedaj, ako je takoj zakopano v zemljo. Pri prekopavanju vržemo prvo plast zem-
, /j r*kcp m* v« jsij "i

lje, ki jo dvigne lopata, v jarek, druga bolj spodn ja pa pride nn vrh. Tako neizrabljena zemlja pride na j>ovršino, kjer se razpusti. Gnojila ali apno raztrosimo na poševno ležečo zemljo, kolikor mogoče na drobno (glej sliko!). Pri težkih zemljah pa podkopljemo mivko, pepel, preperelo listje, drač-je, žaganje I. dr. Posebno primerno sredf»tVo za gnojenje in rahljanje zemlje je šota. ki je bila prejo uporabljena v hlevih kot štetja. Mivka in pepel presejemo. odločimo debelejše kose in io na drobno potresemo. Pri rigolanju pa 6e mivka in pesek zmešala z zemljo.
Prekopavanje pričnemo le ob mihem in lepem vremenu; takoj, ko se prične zeinlia lepiti n'a lopate, moramo z delom prenehati, kajti zemlja bi se spet sprijela in delo bi bilo zaman.
Prav tako se nam no izplača rigolati ležke zemlje, če jI ne primešamo dovolj lahkega materiala, kajti v kratkem času se zemlja zopet strdi.
Lahki svet
Rahla ln lahka zemlja «e*toji navadno iz drobnega peska in črne ali rjave prsti Tak svet pa se zelo hitro suši, zato Je potr^1"1«. da mu primešamo težje in ilovnate zemlje, ki zadrži več vode dalje časa. Take zemljo pe pokopavamo, ker
Kurenčkuva Neška
ma tud beseda
Dona gvišen prča-kujete, de vam botn spet kej nouga puve-dala ud tiste 6luven-ske matere, ko še zmeri čepi gor na tistmu kamne tam bliz muzeunia in gleda preke pulci, če-prou nima več nusa. Pa Jest kar pu pravic puvem, de sem teh špasu ie du grla sita. Kua pa čem? Kene, en gvi^en Boris, ke je nek dol u Zagrebe, že clu puhval tiste pobe. ke sa ji nua udbil. Kar cola pesem Je zlo-žu najne. Tu pa menda sam zatu, ke b rad, de b tista sJuvenska mama uzel dol s tistga kamna in }e spraul kam pud streha, gor na kamen pa pustaul raj nenvi ket pesonku kašen spumenlk. Sej jest b na mela prou nč prot temu. Če sa že pustaul spumenlk Prešerne in pa Vodnike, zakua b pa še Borise, ke je glih tku pesenk, enga na prvušil? Buh mu ga požegni. Sej ga je krvau zasluŽu.
Koker eem rekla, jest se pa u ta relS na bom več utikala. Če Je mama zdej brez nusa, pa nej bo. Sej sluvenske žene zdej tku nusa več tku neubhoden na potrebuJe|a. ke več na šnofaja. Dondone sluvenske ženske raj cigarete kadeja, koker sluvensk dedci Zdej jo šnofajne pršlu sploh iz mode. *
Puglejte! Te dni en dupoudne sem tla Jest pu dougem čas spet enkat naš stanvajne mal puštlma*. H tak reč se člouk tešku prprau, ke ma zmeri druzga deia več, ket zadost. Glih Čas sem pa tud mela. Brez dela pa jest tku na morem žlut, ke sem že ud mladeh nog navajena garat. Ta peru sem use pajčune umedla, ke sa visel« dol ud stropa, koker kaine fane. Pol sem še prah lepu ubrisala, ke ga Je blu tud že skor za en prst na debel na ajnrihteng. Ke sem bla s tem fertik, eem se spraula pa še poden ribat, ke še nimama parketa, koker ga maja pr bulšeh ldeh. No, pa kua vam boni tu prpoudvala. ke sami veste, kasne reuce sina ženske, če nimama nu-benga čluveka, de b nain šou mal na roka. Kene, dedoi prideja dam sam Jest, in pa spat, al pa sitnast stresat, če na greja krokat.
Glih, ke sem poden ribala, sem pa zaslišala, da me eden dol pud voknam na cest kliče: »Neška! Neška! Al s Že ustala?« Veste, de more tu Čluveka Jezit, če ga eden ub deseteh dupoudne praša, če je že ustou. Ke sem skučila k vokne, de b vidla. kdu je tku nasramen, de me pr tku važnem del še mot, pa zagledam dol na cest tista moja prjatelca Julianca, ke 6em že večkat ud ne prpoudvala, koku sva s s>kp umelenške razstave ugledvale, ke jih prirejaja umetenki u Jakupičuvem paviljone gor pud Tibuli.
»Kau te je pa prnesel zdejla, ke mam ta narveč dela, tlela pud moj voken?« sem ja na-hrulila. ke me Je res jezil. »Al nimaš prou nu-benga dela duma? Sej zdejla bo že treba bmal za kueiu zakuri.«
»Z možam sva prSla prec zjutri pr fruštke nokl naskriž. VeS, jest sem mu dala namesit cu-kra u kuje kar en pulubček, koker s nam ti zaderič predlagala. Ta mercina nie je pa s fina u nafa dregnu Tu me je pa tku ujezel, de eem mu kar u ksiht puvedala, de mu na bom dons za štrafenga nč kustla 6kuhala. Nej gre ta gruh-Jan kost, kamer če. Pa mu tud na bom dala pred za |est, de me bo za udpužajne prosu. Jest mu »bom že pukazala, pu čem je žmah. Veš kaj, Neška, kar hiter se uhleč, pa bova šle mal pud Tibuli na lft. Sej videš, kuku Je lep dan.«
»Veš, luba moja, jest rea zdeila nimam časa. Glih ribala sem, pa s me zmutila,« sem ji jest še precej prjazen udguvarila, če prou sem bla tku jezna, de sem se kar tresla.
»Neška. al nie mal prsmujena, de bož zdela puden ribala in puspravliala? Kar naprau se, pa z mana pejd,« me je Juhanca preguvarjala in m ni dala pred ginaha, de 6em 6e res ublekla in šla z no.
Ke sva pršle du Zvejzde, sem pa rekla Ju-hanc: »Veš kaj, Juhanca, kar tlela u Zvejzd eo na kašna klop usedve, pa se bova kej pumenile. Mojmu možu. ke pride šele ub dveh dam, morem kusiu našliniat, de na bo zjou nad mana, koker je negava navada. Midva nisva skregana, če prou sem mu dala pulubček namest cukra u kufe.« Ke Juhanca ni mela nč prot mojmu predloge, sva pa začele pu Zvejzd iskat kasna prazna klop. Pa miselte, de sva dubile kašna prazna? Prou u«e klupi sa ble zasedene. Tu glih na morem rečt, de sa ble zasedene, ke na usak klop je sam pu eden sedou. Če b ble glih kasne nalezlive hu-lezen u Iblan, b že nč na rekla. Tekat je prou, de se Ide merkaja. Zde), ke ni pr nas nubene nalezlive bulezen, se m pa tu useglih mal čuden zdi. Ke sem bla »oje čase enkat na Duni, sem vidla tam u enmu parke, ke je na enniu stol sedela kar ^ena cela familja. Ta peru je sedou na stol mož, nemu haroči je 6edela mende negava žena, pol sa sedel pa še trije utroc eden drugmu naroči. Tu se m Je sevede mal čuden zdel že zatu, ke je blu ukulinukul še pouhen prazneh stulou. Jest sem štederala in štederala, zakua je tu dober, nazadne sem pa le prašala enga gespuda, ke Je šou glih mem, zakua jih tulk sedi na enmu stol, ke je vender še tulk prazneh stulov tle na razpolagajne. Gespud m je pa kar na kratk reku, de zatu, ke je treba ud usacga stola plačat, Če ee najn usede.
Tula m Je na mdsu pršlu, ke sem vidla, kašna putrata je pr nas s klupml. Al b na blu pameten, če b se mogel tud pr nas neki plačat ud usacga sedeža za klop. Če že več ne, pa saj ena neška. Pol b blu pa dost klupi za sedet. Nubeden b se na niogu prtužvat, de se nima u našeh parkeh kam usest.
Ke nisva dubile u Zvejzd nubene prazna klupi, de b se lohka kej med saba pumenile, sva jo pa ubrale preke Tibuli. Tam sva pa glih tku naletele. Ke je glih sonce tist dan tku prpeku, sa ble use klupi na sonc prazne, na klupeh, ke sa ble u senc, je pa sedela kašna babenca, zraven sebe je pulužila torba, marela. pa še pouhen drugeh reči, de je tku ven videl, kokor na vele-sejme. Ke se kar na marela, al pa na torba člouk vender na more usest. sem se pa Jest usedla ba-benc naroči, Juhanca pa men, koker tista familja na Duni, in se začele puguvarjat Ke mende babenca ni bla še nekol na Duni, de h vidla, kuku s znaja Ide pu velikeh mesteh pumagat, se je pa hiter izkubacala izpud mene, pubrala s klupi soia hrklarija, pa je šla. No, pol sva se pa z Juhanca lepu usedle in tulk ?a«a tam se->Alo, zdaj bomo park zaprli I«	dele, de je mogu bit tist dan tud moj mož brez
»Prav — nemara potem ne bo tako pihalo!«kueila. Čeorou nisva bla skregana. K. N.
se na vrhu nabrani gnoj kmalu vsrka globoko v zemljo. Za primes je posebno primeren tudi kompost, dalje listje, vrtna zemlja, glina, jezersko blato in šotna prst. Teh snovi pa moramo vzeti posebno dosti, ker lahka zemlja ne vsebuje dovolj hranilnih snovi. To je približno vse, kar moramo vedeti o Izboljšanju zemlje za domači vrt.
»Imenitna misel!« >Kaj pa?«
»Posodi mi deset dinarjev, pa ml Jih daj samo pet. Potem sem ti jaz dolžan le pet dinarjev, ti pa meni pet — pa eva botl«
"<Her. 195.
>SLOVENEC<, dne 27. av«m#tal939.
Stran ||
Cm druge kofinj«
r^ TEHNIKA
Torpedni čolni
Torpedni čolni »o majhne ladje, ponavadi komaj pel do dvajsert ton težke, kar je zelo malo, če primerjamo z rušilci, ki imajo ponavadi kakih 20 tisoč ton teže, ali z najmodernejšimi bojnimi ladjami — velikankami, ki jih sedaj gradi angleška in ameriSka mornarica, od katerih bodo največje dosegle 45 do 48 tisoč ton teže. Pri tor-pednem čolnu seveda ne moremo pričakovati, da bo Bog ve kako oborožen. Njegovo glavno oroijo sta dve torpedni cevi, ki sta pa lahko zelo nevarni tudi zelo velikim bojnim enotam, kadar zade-neta cilj. Če odštejemo torpedo, ki jih lahko izstreli čoln samo iz dovolj velike bližine in proti-avijonske topove in strojnice, je torpedni čoln brez obrambe. Namesto topov itd. pa ima stroje, s pomočjo katerih lahko razvija do 100 km hitrosti v eni uri. Čoln, ki je zelo majhen, je pa tudi ravno zaradi majhnih dimenzij in velike hitrosti zelo neprimeren cilj. Kakor 60 pokazale izkušnje v svetovni vojni, ko so se torpedni čolni prvič pojavili in manevri, so torpedni čolni zelo nevarno iu učinkovito orožje, pripravni posebno za obrambo obale pred napadi iz morja.
Pred svetovno vojno majhnih enot (ladij) na morju z vojaškega stališča niso preveč cenili. Šele bojevanje v Rokavskem prelivu in ob obali Flandrije je pokazalo, da je tukaj bojna vrednost večjih ladij zelo dvomljiva. Tedaj so začeli uporabljati kolikor mogoče majhne motorne ladje, ki so jih primerno oborožili. Z njimi so lahko prepluli polja, kjer so bile posejane mine, ali pa so pluli čez plitve morske predele in presenetili sovražnika tam, kjer se je najmanj nadejal. Ko so opravili svojo nalogo, so se lahke okretne ladjice hitro umaknile. Tako so napadali take ladje posamezne bojne enote, ki so blokirale obalo, napadale mirno vozeče trgovske ladje, napadale podmornice, vršile obveščevalno službo, pomagale pri zastiranju morja z umetno meglo in poleg vseh teh za vojskovanje na morju zelo
važnih nalog so bile vedno pripravljene za napad z enim najnevarnejših orožij — torpedom in z vodnimi bombami, kakor se. Imenujejo posebne mine za boj s podmornicami, ki jih ladja spusti v vodo in ki se tako regulirajo, da eksplodirajo šele v določeni globini. Vse te prednosti pa postanejo še bolj pomembne, če pomislimo, da je cena takih majhnih ladij dosti manjša, in tudi izguba ene take ladje ne pomeni veliko v primeri z izgubo velike bojne ladje. Jasno je, da so posamezne države kmalu spoznale prednosti novega orožja, zlasti ko se je z razvojem pogonskih strojev po vojni še znatno izboljšala učinkovitost toipednih čolnov, in so mu začele posvečati vedno več pozornosti. Zanje so se začele zanimati zlasti majhne države, katerih obala ni ustvarjena tako, da bi bilo mogoče računati na mogočno oblast na morju, ampak so se v svoji oborožitvi omejile predvsem na obrambno orožje.
Od velikih pomorskih sil je v desetletjih po vojni posvetila torpednim čolnom največ pozor nosti Italija, ki je že v svetovni vojni zgradila številno brodovje torpednih čolnov, ki so bili v vojni znani pod kraticami: M. A. S. (Motoeoafi Anti-Sommergibili — motorni čolni za boj proti podmornicam). Italijanski torpedni čolni so v juniju 1918. leta prvič uničili bojno ladjo. Bila je to avstro-ojjrska bojna ladja »Szent Istvan«. Po svetovni vojni pa je Italija zgradila veliko število bojnih enot MAS-ov, ki pa so dobili kot orožje poleg torpednih cevi tudi primerno protiletalsko topništvo.
Ce upoštevamo napredek v letalstvu, industriji lahkih motorjev, nove načine oklopne zaščite velikih ladij, moramo reči, da se bojna učinkovitost tega za sedaj še novega orožja še ne da točno preceniti, kakor je težko točno ceniti pomen in učinkovitost letal v bodoči vojni na morju. Vendar pa bodo pomorski strokovnjaki v bodoči vojni resno računali tudi z majhnim in okretnim torpednim čolnom.
Dva tisočaka
Visoke palače, široke eeste — tuji ljudje,
vse tuje neznano, tako pusto, pusto.
Po ogromnih stopnicah se je vzpenjala Marija. Mala deklica je hitela pred njo, zopet se je ustavila — čakala jo je. Marija je bila zamišljena. Že ves dan se ji je zdelo, da jo nekaj duši, pritiska k tlom — kakor težko breme.
Domovina, kje si? Cvetoči travniki, pisane livade, kje si, domača zemlja? A Marija je daleč od rodne zemlje, je v velikem tujem mestu vzgojiteljica male Vande. Vanda, živahna petletna deklica, hčerka bogatih staršev. Mariji je bilo lepo pri njih, samo Vando je vzgajala in drugega nič. Z njo je hodila na sprehode — na počitnice. Vendar Marija ni bila srečna. Domača polja, travniki, puhteča rodna zemlja, vse to ji ni dalo pokoja. Zamišljena Je izvrševala svoje delo — nikoli se ni smejala.
Vandina mati, žena bančnega ravnatelja, je obupala. Kaj je z Marijo? Zadnje dni ni jedla, bledela je, vsa je bila obupana.
»Kaj Je z vami, Marija?«
Ni odgovorila, kakor v omotici je zapustila sobo.
»Marija Je bolna,« so ugibali.
»Ne, zaljubljena je,« so je norčeval ravnatelj.
Da, Marija je zaljubljena, se je končno potolažila njegova žena. Naglih korakov je odšla v
njeno sobo. Tako lepo v redu je imela vse. Nikjer nič razmetanega. Skoraj se je bala odpreti predal. A radovednost jo je mučila; kdo je oni, ki jo je zmedel? Vendar tu ni bilo ničesar. Odprla je drug predal. Da, tu I Gospa se je nasmehnila. Odprto pismo je ležalo prav na vrhu. Kakor bi trenil, in že ga Je imela — a razumela ni ničesar. Pismo je bilo napisano v tujem jeziku. Položila je zato pismo na prejšnje mesto in sklenila, da bo z Marijo govorila takoj, ko se vrne.
A počakala je do večera. Ko je Vanda že spala, jo je poklicala.
»Marija, danes sem sklenila, da bom z vami govorila. Tako čudno zamišljena ste, da vas ne razumem. Vaša služba zahteva od vas veliko živahnost — vedrega duha, Vanda vendar ne sme čutiti žalost, z njo je treba mnogo govoriti; vi pa samo molčite in molčite. Mogoče vas je življenje razočaralo? Lahko mi razkrijeta, tolažilna beseda vam gotovo ne bo odveč.«
Marija je - stala kakor kip, ves čas se nj zganila. Saj je ves čas živela v omotici, sama ni vedela, kaj je z njo. Vsi so opazili in lahko Ji odpovedo službo. In potem? Zagledala Je bledi materni obraz, udrta lica... .i »Ne,« je šepnila. Omahnila Je na divan, ničesar več ni videla, le temni kolobarji so se vrtinčili okrog nje, v nji — povsod.
Gospa ni vedela, kaj se dogaja v njeni duši; mirno je čakala, da se bo vzgojiteljica zbrala. Smililo se ji Je ubopo dekle široko odprtih oči in spomnila se je svoje mladosti.
Polagoma je Marija spoznala resni položaj. Misel na svoje bedne domače jo je okrepila.
»Gospa,« je dejala s trepetajočim glasom, »skušala bom vse popraviti, kar sem te dni za krivila; samo obdržite me — ne odslovite mek
»Čemu, tega nisem nikoli dejala, in tudi Vanda vas ima zelo rada. Toda zakaj mi prikrivate, zakaj mi ne razkrijete, kaj vas tako tare?«
Dve debeli solzi 6ta spolzeli dekletu po licu. Ustnice so ji drhtele, komaj je zadrževala ihtenje.
»Razumem vas, mladi ste, tudi jaz sem bila nekoč zaljubljena.«
A Marija je po teh besedah ostrmala. Mlada
že, a da bi bila zaljubljena?
»Ne; ne, ljubezen Je daleč od mene. Misel na izmučeno — bolno mater, petero sester in dvi brata mi jemlje voljo do smeha. Jaz sem najsta rejša, a drugi mladi, majhni — bre« kruha.« »In vi jih podpirate z bornim zaslužkom?« »Da, a bolezen mnogo požre ln petnajstletn brat hodi v šolo. On je edino upanje. Bori st skozi življenje in mi vsi upamo.«
»Življenje Je težko. Prav imatel Boriti se ie treba in upati. Gotovo vam bo nekoč vse po plačano!«
»Ah, za mene ml nI prav nič, le mati, mati ki bo umrla, ki je ne bom nikoli več videla.«
Gospa je videla ubogega otroka, a kaj j< mogla ona pomagati? Ko bi bila samo ona in mati, a Je še sedem drugih I
»Potolažite se, Marija, mati gotovo ne bo umrla.«
Nato Je vstaja in zapustila vzgojiteljico. Dobro je vedela Marija, da bo gospa tak«, storila in drugega niti pričakovala ni. Kako pridi ona do tega? čeprav Je bogata, a ima otroka in moža. Odšla je iz sobo in se ihteč vrgla na po steljo. Solze so ji vrele po licu. Vse gorje je ho tela izliti v te solze. A gorje nI hotelo miniti kajti Marija je dobro vedela, kaj so bo v kratken zgodilo, vedela je, kaj čaka njeno bedno mater brate in sestre. Kje naj še zasluži, da bo podpiral,. domače? Sestra prosi, brat mora plačevati sta novanje, vsak ima kako prošnjo, le mati molči ker ne more več prositi. Sestra ji je pisala, da zdravnik noče več priti, ker nimajo denarja. In Marija tu ječi; kakor v jekleni temni kletki sc zdi v tej tujini. Tako daleč proč od domal Ven dar ji je lepo, ne sme se pritoževati, ona trpi le zaradi njih, ki nimajo, ki stradajo in vendar jim ona ne more zadostno pomagati. »Marija!« jo je zdramila gospa. Marija je planila kvišku. Gotovo se je premislila, odpovedala ji bo službo, saj ona ni za vzgojiteljico.
»Marija, pojdite domov. Gotovo vas zelo po trebujejo.«
Dekle se je streslo po vsem životu. »Gospa, doma nimajo sami kaj jesti in ja? ne bom nikoli več ...«
»Kaj govorite, Marija, saj boste potem prišli nazaj. Tu imate za prvo silo, za bolno mater.« Gospa Je položila na mizo dva tisočaka. »Kako sem vam hvaležna, kdaj vam bon: lahko povrnila?«
Razjokala se je.
»No, Marija, to je samo mimogrede, a nc mislite na vračilo.«
Pogladila jo je po laseh in zapustila sobo. Naslednji dan se je Marija odpeljala v svoji domovino. V rokah je imela dva tisočaka, in srce polno sreče.	_(—n.)
Križanka
za prirodo, 38. ogljarska priprava, 40. vrsta gozdnih ptičev, 42. preprosta kmečka jed, 44. stopljena in strjena ruda iz ognjenikov, 51. tuje žensko krstno ime, 53. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 54. tuji lastnini nevaren človek, 55. osebnost iz velike francoske revolucije, 56. vrsta morskih živali, 57. druga beseda za jezdeca, 58. del prsta, 60. vrsta nočnih ptic, 61. polotok v severnem delu Evrope, 63. indijanska lovilna priprava, 64. sodobni slovenski pesnik, 66. intrigant proti Levstiku in Stritarju, 68. naslov Prešernove pesmi, 70. druga beseda za tek, 72. nekdanji be-nečanski poglavar.
Rešitev križanke
z dne 27. avgusta 1939
Vodoravno: 1. Zogu, 2. žaromet, 12. azur, 16. opera, 17. tesar, 18. Otoče, 19. Nora, 20. loža, 21. kan, 22. oris. 23. Arad, 24. emir, 26. era, 27. Sela, 28. Baba. 31. Helikon, 35. obod, 38. Olib, 40. okolica, 41. Kepa; 43. noč, 44. ozon, 46. opeka, 47. Sin, 48. oko, 50. kanon, 52. apaš, 54. Uri, 55. meča, 56. nobeden, 58. otec, 59. obed, 61. Amerika, 62. Paka, 64. Tara, 67. Eol. 69. Onek, 72. slop, 75. I run, 76. trk, 79. ralo, 79. miza, 80. Sedan, 81. A nima, 82. žepar, 83. Adam, 84. anemona, 85. raka.
Navpično: 1. zona, 2. opora, 3. Gera,
4.	urad, 5. Zale, 6. atom, 7. rezilo, 8. osa. 9. mak, 10. erar, 11. tona. 12. Atos, 13. Zore, 14. učilo, 15. resa, 25. Rilo, 26. ekipa, 28. Bonomo, 29. bič, 30. Abo, 31. hozana, 32. ekonom, 33. ocepek, 34. nakana, 45. oka, 36. bes, 37. danica, 39. Loke, 42. pire. 45. Nobel, 49. oče. 50. kad. 51. Nero, 53. šop, 54. -tita, 57. dinamo. 60. bared, 63. kozak. »J. Tisa, 65. ruda. 66. Anam, 67. Etna, 68. Oran, 70. elan, 71. koža, 72. smer, 73. lipa, 74. para, 77. Kne, 78. Rim.
Rešitev zlogovnlce
1. Dobrna, 2. Brežice, 8. oslica, 4. Eskulap,
5.	amalgam, 6. Ohio, 7. valuta, 8. limona. — Dobro ee samo hvali.
Slevilnlea
»Trikrat sem že zastonj čakal, če je še jutr: ne bo, bo pa obsedela.«
Preveč pridni zet
»Ne kapljice ne pokuslm,« pravi snubec. »0!« odvrne oče njegove izvoljenke. »Tudi ne kadim!«
»Hm.«
»Ne kvartarni« »Lej, lej!«
»Solidno živim in zvečer ne grem nikaniu »Tudi to!«
»Ali ml daate hčer za Žen«?< »fte kaj I« »Zakaj ne?«
»Zato, ker nočem, da bi ml moja iena zme dajala vas za zgledi«
Vestno
Katehet v šoli: »Vaša dolžnost je, da vsak ti
den vsaj enega človeka osrečite! No, Tonček, a. si to storil?«
Tonček — ponosno: »Sem, gospod katehet!« Katehet: »Lepo! Kaj si pa storil?« Tonček: »Pri teti sem bil, in Je bila vsa srečna, ko sem M epet <tamov «
7. 17. 14. 1«. 17. 6. 11. - 4. 7. 5. 16. 11. 6.
—	15. 17. 4. 17. 3. 8. 6. — 8. — 3. 14. 2. 13. 17.
—	10. 2. 3. 11. — 12. 14. 17. 6. 11. 4. 9. 11. — 18. 17. - 15. 5. 3. 11. - 10. 2. 16. 17. 13. 8. — 9. 8. 1. 17. 18. —8.-4. 7. 5. 16. 17. — 11. 6. 17. 16. — 7. — 1. 11. 4. 9. 11.
Ključ:
1. 2. 3. — nrav 4. 5. 6. — morska žival 7. 8. 9. — del vodnega premikanja 10. 11. 12. - Čut 13. 14. 15. — plemiško znamenlo 16. 17. 18. — Japonski denar Če mesto zgornllh številk vstaviš prave črke, dobiš Levstikov izrek.
Leposlovna besednica
Freytag, Andersen, Cervantes, Aprilov, Meš-ko. Berdjajev, Engels, Novali«, Vančuta. Epikur, psalmist, Aristotele«, Jamea.
Iz vsakega od zgornjih imen vzemi po določenem redu po dve zaporedni črki. Če si izbral pravilne, ti dajo ime in priimek slovenskega pesnika in naslov njegove pesnitve.
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede M začnejo pri številkah, nehalo pri debelejših črticah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. umrli nemški pisatelj zgodovinskih romanov, 6. vrsta poljskih pridelkov, 12. skrajšano moško krstno ime, 16. reka na Madžarskem, 17. vrsta močvirnih rastlin, 18. vrsta poldragega kamenja, 19. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Finske, 20. tu|a beseda za tovariša, 21. industrijski kraj ob Savi v Sloveniji, 22. del ljubljanskega pokopališča, 23. meso doma zaklane živali, 25. domač rokodelec, 27. tuja beseda za izbrance, 29. druga beseda za tqrbo, 31. vrsta listnatega drevja, 33. izraz za ničvredno Ionsko, 36, državica v Južnem delu Evrope, 39. naziv za pravoslavnega duhovnika, 41. tuja beseda za pripovedno pesništvo. 43. priprava za risanje, 45. turški sodnik. 46. desni pritok potoka like, 47. otok Južno od Grčije. 48. tuja beseda za pokrit hodnik ob vlakih, 49. skrajšano žensko krstno ime, 50. tuja beseda za besedno uganko. 52. informativna listina, 54. vrsta obvodnih živali, 55. reka v Srbiji, 57. vrsta zdravilnih rastlin, 59. del morskega premikanj«, 62 posehne Trste posušena klobasa, 65. druga beseda za
širite katoliško časopisje
trgovsko blago, 67. neprijetno opravilo, 69. hrib na Štajerskem, 71 Gregorčičeva pesniška beseda za hojo, 73. jugoslovanska časnikarska agencija, 74. reševalna priprava, 75. kraj pri Rimskih toplicah na Štajerskem, 76. zgodovinsko pomembna rečica v Bosni, 77. sodobni indijski lirik in filozof, 78. zdraviliški kraj ob Mirni na Dolenjskem.
Navpično: 1. tuja beseda za časovno razdobje, 2. vrh v Karavankah, 3. ženska oseba iz Schillerjeve drame: Don Carlos, 4. vrsta svetlobnih teles, 5. vrsta močvirskih ptičev, 6. preprosto prometno sredstvo, 7. poglavar družine, 8. hrib v Švici nad Vierwaldstlltskim jezerom. 9. druga beseda za prevaro, 10. zaničljiva beseda za zarod, 11. bokrajina v nekdanji srednji Grčiji, 12. tuja *beseda za vodilo, 13. uporni indijski fakir, 14. tuja beseda za preprosto ljudstvo, 15. gorenjski izraz za del njive, 22. kemični element, 24. tuja beseda za razmejnico. 26. otočje severno od Sicilije, 28. grobarjeva potrebščina. 29. pristaniško mesto na vzhodnem obrežju Italije, 30. druga beseda za mejašico, 31. kraj pri Zagorju oh Savi, 32. krai na Koroškem. 34. del jedilnega orodia, 35. otroško papirnato pokrivalo, 37. druga beseda
»Včeraj ml je Tone podaril svoje srce.« »Pazi nanj — zadnjič mi je rekel, da sem mu gs jaz strlal«
MLADI SLOVENEC
Mirko Kunčič:
Pravljica o velikanu
Zivčl na Gorenjskem je mož velikan ki gdre je • naše premikal kot pisane kamenčke deček drobšn in smreke za trak si zatikal.
Po rusasti bradi je gamse lovil in česal jih s prsti na dlan je, medvede, volkove je z nohtom pobil, Če trčil v goščavi je nanje.
Postlal si mehk<5 je kar postelje tri, kar postelje tri — tri doline: Kot, Krmo in Vrata. Vse dolge noči si klatil je zvezde z višine.
S kazatcem širokim je dregnil nekoč ' pod vznožje zelene Planine: PeriČnik privrel je na dan in deroč pognal se je s sive pečine.
In včasih se sklonil je v Trento, pobral je s tal Zlator6ga, ko dete v naročju ga zibal je in milovdl; žarkžene so bile mu svete.
Ko prvi pastir si zavetje izbral je v senci Možaklje široke, skrbn6 in ljub<5 velikan varoval je čredo mu, dom in otroke.
Izklesal Triglavu vrhove je tri: dva prsta k prisegi pradedni: naš rod ne bo klonil do konca dni I Pnč k soncu kot križ se vrh srednji.
V kraljestvu Triglava zdaj spi, sladko spi in pravljice zlate z njim spijo. A kadar bo sila, se spet prebudi — tako nam gozdovi bučijo..,
Materine solze
Iz velikega zverinjaka je pobegnil velik lev in začel divjati po mestnih ulicah. Ljudje so prestrašeno bežali pred njim in sc zapirali v hiše. Kmalu 60 bile prazne vse ulice.
Prav ta čas je neki deček pobegnil od doma. Ves zmeden je blodil po ulici in ni vedel kod in kam.
Ko je mati opazila, da sinka ni doma in ko je slišala, da po mestnih ulicah divja lev, jo je obšel grozen strah. Ni pomišljala niti za trenutek. Odhitela je v mesto. Prihitela je tja prav do tedaj, ko je lev pridrvel do njenega sinka in ga zgrabil s šapami.
Mati je pritekla do leva, vrgla se je predenj na kolena in ga jokajoč prosila:
»Dobri lev, vrni mi otrokal Če si lačen, pojej mene, ker bi itak umrla, če bi mi otroka raztrgal.«
Lev je videl materine solze in je nekaj časa neodločno stal pred njo. Potem pa se je obrnil in zdirjal dalje.
Tako, glejte, prijatelji mladi, morejo materine solze ganiti celo leve.
i M * A '	i»» :»• a
Drobne zanimivosti
Kokoš znese v svojem življenju približno 600
jajc.
Hitrost svetlobe se vsako leto zmanjša ra 4
kilometre.
Toksofori so drobne dlačice na telesu gosenic iz vročih kraijev. Če «e človek teh dlačic dotakne, dobi precej hude opekline.
Kitajec ne pije mleka.
3% telesne teže zavzema živčevje, mozeg in
hrbtenica.
Prvi botanični vrt je bil ustanovljen v Padovi (Italija) in sicer leta 1533.
Premer planetoida (majhnih vsemirskih teles) znaša povprečno do 50 km.
čaj so v Evropi spoznali šele leta 1635.
Ko je Francck odhajal k stricu na počitnice, mu je mati naročila, naj ima vedno odprte oči češ, da bo tako mnogo pridobil. Posledica tega nauka ie bila ta, da je, ka se je vrnil domov, povedal takole: »Stric ima na stojalu za svetim pismom steklenico žganja, teta nosi kito na glavi, ki ni njena, domači sin pa se splazi skozi okno in gre v gostilno, ko drugi že spijo.«
Pastirček Gregec in zmaj
(Pripovedka za mlajše.)
(Nadaljevanje.)
»Kje neki?!« je zagodrnjal stric R6dar. »Tam, kjer je bil. V Močilniku pod Borovi jami spi. Kadar se prebudi in s svojim repom zamahne, =e bodo gore kar stresle kot ob najhujšem potresu. Zemlja se bo udrla in pokopala pod seboj Mojstrano in Dovje.«
»Kdaj pa bo to?« je hotel vedeti Gregec in kar nekam tesno mu je postalo pri srcu.
»Eh, takrat bodo najine kosti ie zdavnaj na dovskem pokopališču trohnele!« ga je potolažil ftari vsevedež.
Gregec je malo pomolčal in se zamislil. Kar z obraza bi mu bil lahko bral, da se mu nekaj ne zdi v redu. Vprašujoče se je zazrl v ovčarja in počasi izmencal:
»Ampak stric R6dar, kdo ima potlej prav? Vi pravite, da je zmaj v Močilniku pod Borovljami, puščavnik Sabljica pa pravi, da je v Blaščevi iami.«
Stričkov
Dragi Kotičkov stričekl — Mnogokrat sem prijela v roko peresnik in papir, da bi Ti pisala. A vselej mi je upadel pogum, ko sem ce spomnila Tvojega koša, ki ni nikdar sit drobnih pisem ko-tičkarjev. Zdaj sem pa zbrala ves svoj pogum in Ti pišem te kratke vrstice od daleč — iz Italije. I
Kako to, da ne prideš pogledat prekrasne Postojnske jame? Na binkoštno nedeljo sem gledala pri vratih, kdaj se boš od kod prikazal, a Tebe od nikoder ni bilo. Vsa žalostna sem morala oditi.
Pa če boš vprašal, kako naj bi Te spoznala, ko Te še nikoli nisem videla, Ti odgovorim: Spoznala bi Te po velikanski bradavici, ki jo imaš na nosu, če je to res.
Če vržeš to moje pisemce v koš, vse noči ne bom mogla spati in še hudo se mi boš zameril.
Še nekaj Ti moram povedati prav na uho, da nihče ne bo slišal: Napake v mojem pismu popravi, ker se jaz v šoli učim samo italijansko!
Mnogo pozdravov Ti pošilja zvesta prijateljica »Mladega Slovenca« — Pavlina Vodopivec, Italija.
Dri ji Pavlina! — Tvojega pisma pa moj koš že ne bo hrustal, tisto pa ne. Pa če bi me na kolenih prosil, naj mu ga dam. bi mu raje figo po-kazal. Predobro vem, kako hudo je, kako težko je napisati takole pismo otroku, ki v šoli nikoli ne sliši slovenske besede. Se otroci, ki imajo v svobodni domovini slovenskih šol na pretek, včasih po cele ure grizejo peresnik, preden kaj pametnega iz njega stisnejo. Ti se pa nisi učila Me slovenske slovnice ne slovenskega pravopisa — ali je potem kaj čudnega, če vzamem takole pismo s prav posebnim spoštovanjem v roko? Pa naj mi kotičkarji širom Slovenije zamerijo ali ne, povedali moram odkrito, da mi je eno samo pismo slovenskega otroka izza meje stokrat ljubše in dražje kot deset njihovih pisem.
Prav žal mi je, da si me na binkoštno nedeljo pred Postojnsko jamo čakala zastonj. Če bi vedel, da me boš čakala, bi prebrskal vso skrinjo, ki sem jo podedoval po svoji pra-prababici. Nemara bi med staro šaro iztaknil vendarle še kakšnega ples-nivega »kovača« (novec za 10 dinarjev), da bi si
»Da bi te zlomek!« 6e je razjezil stric R6dar. »Zmerom imaš tega lažnjivega Kljukca, tega pu-ščavnika Sabljico na jeziku. Če ti rečem, da je zmaj v Močilniku, potlej je pač v Močilniku in konec besedi!«
Gregec je bil razočaran, hudd razočaran. Oh, le čemu je potlej sabljiro v zapuščeni lisičji jami vrh Granšfce skril, le čemu ga je puščavnik Sabljica učil, kako jo mora sukati — če pa zmaja v jami sploh ni?! Poparjeno je povesil glavo. Vsi njegovi lepi upi in načrti, da bo zakleto deklico rešil, so splavali po vodi...
Bistre oči starega Radarja so koj opazile, kako čudno potrt je deček kar na lepem postal. Robato se je obregnil vanj:
»Lej ga, zakaj se pa tako kislo držiš? Ali si se Češminja naiedel?«
Gregec je hotel svojo skrivnost pridržati čisto zase. A zdaj res ni imelo nobenega pomena več. Kar utrgalo se je iz njega, žalostno in bridko:
»Veste, sem mielil... sem hotel zmaju odsekati glavo in zakleto deklico rešiti — pa kaj bi, ko pravite, da ga ni!«
»Aba. torej takšna je ta reč,« se je gromko zasmejal stari ovčar. Pred očmi so. se mu nare-
kotiček
z njim kupil vozni listek za vlak ali aeroplan. če bi pa po skrinji brskal zaman, bi jo mahnil t ljubljansko zastavljalnico s svojim edinim premoženjem! preljubo mi pipico. Stara je že res in vsa ožgana in izglodana, a prepričan sem, da bi mi ljudomili gospod, ki v zastavljalnici take reči ocenjuje, zanjo odštel le kakšno prebito paro. Saj ima vrli gospod za siromake srce zmerom na levi strani, če bi preljube mi pipice čez leto ino dan v zastavljalnici ne mogel več »dvigniti« bi se Ljubljančani na dražbi gotovo kar stepli. Ta pipica je namreč kaj znamenita. Ne zato, ker jo med brezzobimi čeljusti žulim jaz — Bog varuj, tako domišljav nisem) — ampak zato, ker je nekoč zdavnaj bila last samega veleblagorodnega gospoda barona Potegona. Do baronov, grofov in drugih takih »Potegonov« pa imajo Ljubljančani še dandanašnji dan velikansko spoštovanje.
Nekaj drobnih napak v pismu sem popravil, kakor si želela. Povedati pa moram nekaterim ko-tičkarjem v brke, da se Tvoje pismo kar lahko kosa z marsikaterim izmed njih. Se ni dolgo od tega, ko sem dobil od nekega slovenskega dijačka iz samega ^elega grada tako pismo, da sem se kar za glavo prijel. Dolgo sem ugibal, v kakšnem jeziku mi vrli fant piše. Srbski jezik to ni bil, hrvatski tudi ne, slovenski še manj. Nazadnje pa sem vendarle dognal, da se ta »jezik« imenuje — kolobo-cija ali zmešnjava. Nekaj je bilo vmes turških, nekaj ciganskih, nekaj srbskih, nekaj hrvatskih in nekaj tudi slovenskih besed ... Naj se ta slovenski dijaček iz Belega grada pride kar k Tebi slovenščine učiti
če me bo pot kdaj zanesla v tamkajšnje kraje, Te pridem obiskat. Namesto sladkorčkov prinesem s seboj zvrhan cekar prelepih slovenskih pravljic in pripovedk. Posebno tista o Martinu Krpanu, Petru Klepcu in kralju Matjažu, ki pod goro Peco dremlje in čaka, da pride njegov čas, Ti bo gotovo na vso moč všeč.
Torej na veselo svidenje! Prav prisrčno Te pozdravlja Tvoj stari prijatelj — Kotičkov striček.
dile dobrovoljne gube. Nekaj časa se je v zadregi čohal za ušesi, potlej pa je hitro ubral druge strune. »Ljuba duša, ali sem mar trdil, da ga ni? V Močilniku je, to drži kot amen v očenašu, a tudi v Blaščevi jami utegne biti. Mar misliš, da je na svetu en sam zmaj? Kot listja in trave jih je, ti rečem. Zmaj, ki v Blaščevi jami zakleto deklico srtraži, je gotovo sin strašanskega zmaja pod Borovljami. Stara mrcina v Močilniku inia pač pretesen domek, da bi še mladi zmajček lahko v njem lenaril in smrčal. Zato ga je pa v Blaščevo jamo napodil, da si tam sam služi 6voj kruh — kot čuvaj zaklete grajske deklice. Tako je in nič drugače!«
Gregčev obraz se je zjasnil. Najraje bi ga bil kar objel, dobrega strica Rčdarja, tako mu je bil hvaležen za prelepe besede. Pa se je premagal in mu privoščil samo hud6. hudč prijazen pogled. Potlej se je še nečesa domislil. Že je imel zaupno vprašanje na jeziku, že so mu prve besede zdrknile iz ust:
»Stric Rddar, slišite...«
A stari ovčar ga ni več slišal. Pognal se je spet za svojim tropom in zmerjal neubogljive ovce kar povprek:
»Ohd! Ohal Le 6topite, le, saj nimate polža za vodnika!«
6.
Tako sta počasi prilezla na ravnico vrh Gran-šlce, ki so ji rekali Zrnov rovt. Pašnik je bil skrbno ograjen od vseh strani. Ovčar je oflprl leso in nagnal ovce skoznjo.
»Zdaj ee pa le nabezljajte, kolikor vam dft srce!« je zadovoljno revsknil in narahlo oplazil ovco, ki se je ob lesi še nekaj obotavljala, z okovano gorjačo po hrbtu. Potlej je še enkrat za-
MLAPA NJIVA
Mladina
Ej, mladina, zdrami se, zdaj je resen čas: dnevi dela in skrbi so prišli nad nas!
Za pravico hi poštenje bili bomo boj, prenovljeno veo kulturo hočemo takoj.
Kar storili so pred nami, to ni vse za nas: zboljšati «i hočemo vsaj bodoči čas.
Nič omahovanja in strahu nič več: v roke treba vzeti ho — uma svetli meči
v Jože Mihelič, Dobrava pri Kropi.
Pravljica o krutem graiščahu, ki je zaklet v kačo
Z mamico sta šli na izlet v njen rojstni kraj, na Vrhniko Sli sva čez ev. Trojico v vasico Stara Vrhnika in še naprej do gozda za vasjo. Tam sta sedli na skalo in mamica je začela pripovedovati pravljico, ki jo je kot otrok slišala od nekega pastirja, ko je šla nabirat črne jagode.
Takole ji je pripovedoval pastir:
Tukajle, kjer je zdaj bajer, je v starih časih stal mogočen grad. V gradu je živel graščak, ki je bil neusmiljenega srca. Niso se mu smilili ne ljudje ne živali. Če ga je kakšen revež prilel prosit za milodar, ga je dal pretepsti, ali pa ga je vrgel v ječo.
Nekega dne je prišel v grad star berač. Ni vedel, kako hudoben je graščak. Namesto da bi ga obdaroval, je graščak pograbil bič, ga z vso močjo udaril po plečih in zakričal:
»Seme beraško, poberi se, ali pa pokličem biriče, da te vržejo v ječo!«
S skelečo bolečino na hrbtu je berač odšel. Na pragu pa 6e je obrnil in s povzdignjenim glasom rekel:
»Proklet bodi ti in tvoj grad! Preden bo sonce za goro zašlo, bo tvoj grad pogreznjen v zemljo in zemlja zalila se bo z vodo, v kačo spremenjeno bo tvoje telo. Kdor te bo videl, bo bežal pred tabo.«
To rekoč, je berač odšel. Graščak pa se ni dosti menil za njegove besede. Porogljivo se je smejal.
A ni minila ura, že ee je nebo grozno stemnilo. Začelo se je bliskati in treskalo je kot na sodni dan. In glej: grad se je začel pogrezati v zemljo.
Kruti graščak 6e je na vso moč prestrašil. Obžaloval je, da je tako brezsrčno nagnal 6tarega berača. Začel je klicati:
»Berač, kje si? Pridi, dal ti bom miloščino, ti pa vzemi svojo kletev nazaj!«
_ A bilo je prepozno. Berač je bil že daleč. Grad se je globoko pogreznil. Zalila ga je voda, iz katere vsakih sto let prileze ostudna kača, v katero se je spremenil graščak. Kdor jo zagleda, se prestraši in zbeži.
Nekoč je šel mimo pogreznjenega gradu neki lovec. Zagledal je kačo in nameril je puško, da bi jo ustrelil. Kača je izpregovorila:
»Pusti me! Poišči pastirja in mu reci, naj ure-že tri enoletne vrbove šibe. Z vsako šibo naj me enkrat udari — in rešen bom.«
Prišel je pastir, imel je tri vrbove šibe. Ko je kačo udaril prvič, je postala še bolj ostudna. Ko jo je udaril drugič, se mu je zdela še bolj grda in grozna. Sikala je vanj, kakor da bi ga hotela pičiti. Deček se je prestrašil in zbežal domov, kjer je od prestanega strahu kmalu umrl.
Tako zakleti graščak še zmerom čaka, da pride pogumen pastir, ki ga bo rešil.
Tinka Rejc, učenka n. razr. mešč. uršulinske iole v Ljubljani.
Sest let je gnal čredo divjih jelenov. Leta
1929 je kanadska vlada kupila na Alaski 3000 severnih jelenov za Eskime, ki žive borno življenje ob obrežju reke Makenzie. Čredo je prevzel Laponec Andi Bar in se podal s še nekaterimi na dolgo pot. Potovanje z velikim številom živali je šlo počasi. Pozimi so nagajali nadalje zameti, poleti pa komarji in moskiti, marsikak jelen je postal tudi plen lačnih volkov. Tako je vsled premnogih ne-prilik poginilo pol črede. Toda vsako leto je čreda dobila tudi dovolj novega pomladka, da ob prihodu k Eskimovcem njeno število ni bilo nič manjše kot ob pričetku potovanja. Eskimovci so se lepega daru 6eve iskreno razveselili, saj pa ao nanj čakali tudi dolgih šest let.
vihtel klobuk in zaukal, neugnano in mladostno, da je prisluhnil ves planinski svet :»Juhuhuhuu!«
Tam globoko nekje spodaj, na dnu tihe doline, so se k vznožju Možaklje kot piščeta h koklji stiskale mojstranške hiše. Tam daleč nekje v ozadju pa je ponosno in mogočno stal Triglav, kralj Julijskih Alp, še zmerom odet v snežno bel plašč. Kopal se je v prvih sončnih žarkih, ki jih je nevidna roka sipala izza črničjega vrha.
Gregcu je bilo pri srcu praznično in lepo, kakor da je priromal v čisto nov svet. Kar spozabil se je in je še sam dal duška svoji veliki radosti z vriskom: »Juhuhuhuuu!«
Pa mu je bilo koj žal, da je to storil. Stari ovčar ga je hudomušno ošinil z očmi in ga začel oponašati:
»Kikirikiii, petelinček, kikirikiii!« Sredi širokega pašnika je tesno ob staji za ovce stala še skoraj čisto nova pastirska koča, zgrajena iz debelih smrekovih hlodov. Ovčar je stopil k njej, odprl duri in svečano rekel:
»Gregec, poglej, to bo najin grad poslej I Jaz bom vladal, ti mi boš pa pomagal.«
Gregec je pokimal s široko nasmejanim obrazom in obljubil: »Bom!«
Notranjščina pastirske koče je bila kaj prostorna in prijazna. Na sredi je stalo ognjišče z velikim kotlom, obkroženo od dveh ležišč — pograda —, stena v ozadju pa je bi'a kar prepredena s širokimi policami. Na njih so stale dolge vrste loncev, skled, latvic za kislo mleko, pokrovk, {"»•rakih potrebščin in druge ropotije.
(Dalje prih. nedeljo.)
Igračkanje s številkami
ntei^Ol t 9h

Zemlja se vrti z nezaslišano naglico
Kakor vam je znano, se zemlja vrti okoli sonca, čeprav je videti, kakor da bi sonce potovalo okoli nje. Neki astronom (zvezdoznanec) je izračunal, da je hitrost, s katero se zemlja vrti, naravnost čudovita. Nič več in nič manj kot 940 milijonov kilometrov prepotujemo z zemljo v enem samem letu, ali 2 in pol milijona km na dan in 29.8 km na sekundo.
Dve milijardi Hudi na enem prostoru
Neki drugi učenjak je izračunal, kako velik bi moral biti prostor, na katerem bi se zbrali vsi ljudje naše zemlje. Za vsakega posameznika je določil četrt kvadratnega metra. Prostor, na katerem bi se zbralo vse človeštvo, bi potemtakem obsegal komaj dobrih 500 kvadratnih metrov. Zadostoval bi torej kakšen manjši otok.
Človeštvo v zaboju
Neki Američan je izračunal, kako velik bi moral biti zaboj, v katerega bi naložili vse ljudi naše
zemlje, t. j. okoli 2 milijardi ljudi. Prostornina, ki jo je v tem zaboju določil za vsakega posameznika, znaša 60 cm v višino, 90 cm v širino in 1 m 80 cm v dolžino. Prostornina, r katerega bi spravili vse človeštvo, bi torej znašala skorajda 1 kubično miljo. Vsekakor velik »kovčeg«!
Ubogljivo kazalo
Iz navadnega poltrdega papirja izrežemo kazalo, ki ima takšno obliko, kot jo vidite na sliki št. 1. Preganemo ga v dolžini (glej s pikami označeno mesto na sliki št. II) in spet razgrnemo. Nato
vzamemo iglo (n. pr. del igle za pletenje) in jo s konico navpično zasadimo v zamašek iz plutovine, na topi konec igle pa položimo papirnato kazalo. Ko dobimo ravnotežje, poveznemo čez zamašek s kazalom nekoliko večji kozarec (glej sliko št. 2!), ki ga prej dobro posušimo in nekoliko ogrejemo.
Če potem s svileno rutico podrgnemo kozarec na zunanji strani v bližini kazala, vidimo, da se kazalo s priostrenim koncem ubogljivo vrti v določeni smeri. Tako ga vrtimo po mili volji.
Razlaga te »čarovnije« je kaj enostavna: z drgnenjem nastane elektriciteta. Mesto, ki ga drgnemo, postane torej električno in vleče nase predmete, ki niso električni. Priostreni konec kazala je steklu najbližji, zato se zmerom pomika v smer, ki jo drgnemo.
Poskusite, pa boste videli!	»i *
Mirko Kiinflč:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Zahtevajmo ^Družinski zakonik4'!
Lukscmburiki list »Luksemburška beseda« objavlja v tvoji zadnji prilogi »Luksemburška Jena« aladefii članek, ki ga tudi mi za avoje kraja z obema rokama podpišemo:
Najvažnejši dogodki poslednjih dni
tiko bili neskončni razgovori o Gdansku; tudi ne brezuspešno, akoraj dolgočasno ugibanje ali bo voj» na ali ne; še man) vojaški velemanevri v raznih evropskih državah ali eelo ne različni propagandni govori »vodilnih« politikov.
Nikakorl Najvažnejši dogodek v evropski zgodovini poslednjih lat je bil obsežen zakonik, ki ga ia Daladlerjeva vlada r Parizu objavila v 170 členih v francoskem uradnem listu in ki je že stopil t veljavo.
Ta obaežni, novi zakonik je položil temelj rasnlčnl obnovitvi Francije po družini. Brez dvoma ja to neizmerna naloga. Če do uspela, bodo rodile te postava francoska družine brezmejne, blagodejne posledice tudi za mnoge druga države v Evropi Nemara ae bodo te dobre posledice občutile tudi pri nas. Saj trpimo pri naa pod isto družinsko krizo kakor v Franciji. Saj nas ograža teta nevar-
Londonskl otroci na vaji za čas vojna, ko bi jih
odpravili v posebna taborišča na deželi.
noat kakor francosko ljudstvo. Zatorej bi iilo na mestu, da tudi pri naš toaadčvn« oblasti temeljito proučijo la francoski državni zakonik. Kar ja v njem uporabnega za našo razmere, naj se tudi pri nas uzakoni.
Občudujemo pogum pariške Daladierjeve vlade, ki ee na boji velikih obveznosti, ki jih je e tem zakonikom za družine naložila francoskemu ljudstvu. Mi pa bi ee morali sramovati, če ne bi spričo tega vzvišenega zgleda imeli naši državniki toliko poguma, da ne bi tudi v naši državi ustanovili slično družinsko politiko!
Kaj vsebuje novi francoski ,.Družinski zakonih" 7
Dvojno!
I. razsežne
denarna podpore zdravih, otrok željnih družin
• strani država in tozadevnih blagajn.
1.	Za prvega otroka ja določana premi|a 2000 do 3000 frankov, če ja otrok rojen v prvih dveh latih zakona. Premija je plačljiva v dveh obrokih; prvi obrok je izplačan koj ob rojstvu, drugi pa čez iest mesecev kasneje.
2.	Vsakdo, kf dela fbodl kmet aH uradnik aH rokodelec ali industrijecj, bo prejemal od 2. otroka dalje drullnsko doklado, kt znaša pri 2. otroku 10 odstotkov, pri 3. otroku 20 odstotkov, pri 4. otroku 40 odstotkov, pri 5. otroku 60 odstotkov, pri 6. otroku 80 odstotkov (itd.) povprečnega zaslužka v
dotičnem delu države. Ta zakonita podpora ja torej precej izdatna in pomeni prav hudo obremenitev javnosti.
3.	Da družinska mati lahko ostane doma in ji ni treba hoditi na delo izven doma, da bi mogla shajati, prejema družina z več otroki posebno materinsko doklado (do 10 odstotkov povprečnega zaslužka), če ja v hiši samo ena oseba ki kaj zasluži, in če mati opravlja zgolj gospodinjska dela.
4.	Manjši delavci, kmetje in rokodelci na deželi prejemajo družinske doklade iz lastnih blagajn, v katere država prispeva dve tretjini denarja.
5.	Da se ljudje ne bodo selili iz dežele, bodo mladi zakonci, ki bodo ostali zveeti kmečkemu stanu, dobili zakonako posojilo (od 5000—20.000
frankov), da ai bodo mogli nakupiti pohištvo, orodje, živino, stroje itd. To posojilo bo treba vračati v 20 polletnih obrokih (začenši v 2. letu zakona). Z vsakim otrokom, ki se bo rodil v družini tekom 10 let, bo plačilni obrok manjši. Ko bo 5. otrok te družine na svetu, pa bo ve« ostali dolg zbrisani
6. Kmečkim otrokom, ki pomagajo v kmečkih hišah staršem brezplačno, bo od 18. leta dalje zagotovljen zaslužek, katerega bodo po amrti gospodarja ti otroci prejeli v denarju.
Varnostne odredbe glede na moralo
Strožje bodo kaznovani tisti zakonci, U se branl|o otrok (ali e splavi odpravljajo plod).
Tudi propaganda za splave ali protiplodna sredstva bo odslej hujše kaznovana.
Porodnišnica bodo bolj atrogo nadzorovane, da aa zavaruj* življenj* I* nerojenih bitij.
Za bodoče mater«, ki jim preti kaka nevarnost, bodo zgradili posebne Matariaake hiš«. V te bodo brezplačno sprejemali revna ali kakor že ogrožene ženske tudi za vač mesecev; ondi bodo mogla roditi in bodo z vsem preskrbljene.
Z vsemi sredatvi sa bo nadaljeval boj zopar umrljivost otrok.
Adoptiranj« revnih otrok, ki ja zdaj jako otež-kočeno, bo odslej olajšano.
Javno nemoralo, ki je ena od poglavitnih vzrokov, da ni otrok v družinah, bodo čim najstrožja pobijali. V to poglavja pridejo tudi nemoralna kn»g«.
Zlorabljanje alkohola bo omejeno. Izdanih bo manj gostilniških dovoljenj. Inozemcl ne bodo mogli dobiti takega dovoljenja.
V šolah In l|udakih univerzah bodo propagirali skrb za družino in za zdrav rod.
To je v glavnih potezah vsebina francoskega »Družinskega zakonika«, „
Katoliško ženetvo vaah dežela bi si moralo vzeti za program bodočih dni, da temeljito prouči te (ako zanimiv« reformne ia varnostne postav«.
Vendar bi pri tem pripomnili, da ta odlični francoski zakonik obravnava la državno ia bolj zunanjo socialno plat družinakega vprašanja.
8e mnogo bolj važna pa je obnovitev v«atl In Ifudskega nazlranja ▼ luči naravna in krščanske zakonske moral«.
Najhujše zlo je nastalo, ker ao vprav oblasti dušo naroda razbrzdale. To »e zdaj v Franciji hudo maščuje. Zatorej je treba delovati tudi in predvsem za versko in moralno obnovo ljudstva, aicer ne bo moči rešiti družine!
Razporoha — hip hratja Nabuhodonozorja
Moderni reformatorji Kristusovega nauka ao kakor kiparji, ki izdelujejo svoje umetnine po ti-at«m kipu, ki ga jc videl pred kakimi 2500 leti asirski kralj Nabuhodonozor — tako smo s« učili v »Zgodbah sv. piama«: kip visok, velikanski, strašen na pogled, glava ia najfinejšega zlata, prai in rok« iz srebra, ostalo telo iz brona, stegna iz železa, spodnji del nog pa deloma iz železa, deloma iz ilovice. Pa ti pribobni iz vrha visok« gore kamen in zadene kip z vso močjo ob te žalezo-prsten« nog«. Kip se ves sesuje, pa tako telo na drobne koece, da jih močan veter popolnoma raz-piha in raznese na vs« strani.
T emir kipu jc podobna teorija o razporoki. Saj smo ti jo ogledali že precef od vseh atttfti, poglejmo ii danes še pod noge. In o t »h nogah, na katarih ta teorija stoji, trdimo, da a o zanič,
Najprej sloni ta teorija na čisto napačni misli, da ni zakon med kristjani nič drugega kot prostovoljna madsebojna pogodba med poročencama, ki se di kakor kaka druga kupno-prodajna pogodba ic važnih razlogov zopet razdreti. Ali dejatvo, ki ga za nič in za nič ni mogoče spraviti s »veta, je: zakon ja «voj«v(»tna pogodba, taka, da je pri »klepanju t« pogodbe ie tretji aopogodbenik — če smemo tako reči, — vačni Bog. In U pogodba je pričo Boga tako narejena, da jo mor« strgati samo smrt enega obeh zakon«kih sodrugov. Tega dejstva ne vidi ali noč« videti nevedni ali brezvcTski Človek. AH na nebu sija sonce kljub temu, da ga alepac ne vidi, Naj utemeljule kdorkoli razporoko še tako duhovito — neizbrisna ostane za vedno beseda in postava učlovačene večn« Modrosti: »Kar je Bog združil, tega naj človek na loči,« In če naduta človeška modrost sili ta sili v to božjo naradbo, bo opravila ravno toliko, kakor če bi človek ne vem s kakšnimi aparati silil med luno in zemljo, da ju vrže narazen.
Potem pa eloni misel o razporoki na človekoljubni želji, pripomoči nesrečnim zakoncem do srečnega življenja. — Ta »nesreča« izvira pogosto odtod, ker aa hoče eden aH drugi zakoncev (ali pa oba) vdajati nebrzdant slndostrastnosti. In take moralne pohabljenca naj država še podpira pri
V	Zagrebu ata bila zadnji ponedeljek končana turnirja A in B skupine. Borba je bila do zadnjega izredno zagrizena. V tem pogledu zaostajajo celo mojstrski turnirji, kar j« na amaterskih turnirjih ramia partija braz vsebine redkost.
Ob zaključku teh turnirjev sta pred razdelitvijo nagrad spregovorila za Jugoslovansko šahovsko zvezo njen tajnik g. Mirko Magdič in za Amaterski šahovski klub mednarodni mojster prof. dr. Astaloš. Oba sta poudarjala, da je ta amaterski turnir tudi kvalitetno najmočnejši od dosedanjih in izrazila veselje, da so se v jugoslovanskem šahu pojavili zopet novi mladi talenti.
V	A skupini je prepričevalno zmagal šestnajstletni Svetozar Gligorič iz Belgrada z 12 točkami, kar j« 80% dosegljivih točk. Od njaga pričakuje jugoslovanski šah še velika dela. Drugi z 11 točkami je Jože Šiška, član Centralnega šahovskega kluba v Ljubljani. Sledita Jerman Ivo in Rajkovifi Milutin z 10 točkami, ki ata si obenem s prvima dvema priborila vstop v finala. Nagrado »o še dobili Brana Pavlovič 9 in pol, inž. Fenu 9. Drašič, Licul, Majstorovič 7 in pol točke, dočim so Got-tlieb 7, inž. Ivkov 6, Srdžan Pavlovič 5 in pol, Me-dan 5, Atijaa Mlinar (LSK) 4 in pol, Muha 3 in pol, oatall brez nagrade.
V	B skupini sta zasedla prvo in drugo mesto Ludvik Gabrovšek (LSK) in Sorli Jože (Centralni š. k. z 12 točkami. Za finale sta se kvalificirala še Braalav Rabar 11 Mladeo Subarič 10 ln pol. Sledi zopet velik mlad talent iz Belgrads, Džordže Bcrner z 10 točkami, ki ja le po nesreči izpadel
" i Savič 9 in P< pa so ostal
Vlado (LSK) 7 In pol, inž. Wejsa 7, Stakič 6 in
it finala. Nagrajena sta ie Rsša Savle 9 Carev 8 točk. b
»eter
brez nagrade pa eo ostali Slokan
pol, Kon 6. Muždeka 5 in pol, Filipič in Lončarič
4 m pol, Cindrič 4 in Kurjački 2. Oba turnirja tta bila končana v redu, predvsem zaradi dobre organizacije, pa tudi zaradi discipliniranosti igralcev. V finalu igrajo trije igralci z Ljubljana, trije Zagrebčani in dva iz Belgrada. Finala s« ja pričel v torek.
Iz 13. kola turnirja B skupin« je partija, katero prinašamo danes.
Sorli — Cindrič
I. «2—e4, e7—e6 2. d2—d4, d7-d5 3. Sbl— d2 (t. j. Tarascheva varijanta francoske igre, ki je v zadnjih letih prišla zelo v modo.) c7—c5 (praktično j« mogoče še najboljše Sg8—f6) 4. e4X d5, Dd8Xd5 5. Sgl—f3 (le navidezna žrtev kmeta, ker ga mor« bali vedno z boljšim razvojem osvojiti nazaj.) Sg8—16 6. Lfl—c4, Dd5—d8 7. 0—0, Lf8—e7 (boljše bi bilo vzeti na d4.) 8. d4%c5, L«7Xc5 9. Ddl— «2, 0—0 10. Sd2—«3, Lc5—e7 11. Lcl—f4, Sb8—c6 12 Tal—dl (b«H j« dosegel toliko prednost v razvoju, da črni že sedaj nima mnogo upanja, da bi še mogel partijo rešiti.) Db8
—b6 13. Sf3—e5l (preprečen j« razvoj črnega dam-Ukoj a7—a6 ali Icfr—b4.) 14. c2 —c3l, a7—»6 15.
skega lovca in postavlja črnega pred težke probleme.) Kg8—h8 (poteza v zadregi. Boljše bi bilo
Tdl—d3 (bali j« pripravil zaaadbo g linije a trdnjavo, kar postavi črnega takoj prod grožnja,) Sc6 X«5 16. Sf4Xa5, Db6—c6 17. Td3-g3, b7—b5 18. Lc4—d3 (grozi n« samo žrtev lovca na h7, ampak tudi LfX6 in Ld3—«4) Tf&-d8 ponudi kvalit.to, kar pa beli odkloni, ker je pazicija zrela ia matni napad.) 19. Sb3—d4, Dc6—b6 (na druga poteze z damo odloči LX(6l) 20 D«2—e3l (groti D«3— g5) h7—h6 21. Tg8Xg7l, Kh8Xg7 21. Sd4-f5+, e6 + f5 22 D«3Xb6, Td8Xd3 23. Db6—c6 in črni se je vdal, ker izgubi figuro.
stremljenju za njih zgolj čutno »irečo«, takim naj daje Še potuho s posebnimi zakoni? — Strast ne pozna nobenih meji. Razporoči tega ali onega, ne bo dolgo — tako tožiio razporočni sodniki po Ameriki — pa bo prišel drugič, tretjič in ne vem še kolikokrat, da ga zopet razporočiš in na novo poročiš. — Dalje: ča je zakon iz teh ali drugih vzrokov res nesrečen, saj je iz tehtnih razlogov dovoljena ločitev od zakonske skupnosti in zakonskega sožitja. Seveda velja tu zopet' paragraf Kristusovega zakonika: »Kdorkoli se od svoje žene loči... in se oženi z drugo, prešuštvuje; in kdor se z ločeno oženi, preiottvuje.« Jasno j«, da prešuštvuje tudi^otja, ki živi 9 takšnim prešuštnikom.
—	Naposled 'p*? Recimo, djl Si drflfva res dovolila razporoko — ali si naši globokomiselni reformatorji zakona res utvarjajo, da so z odpravo neraz-družljivosti zadelali kalni studenec nesrečnih zakonov? Pravite, da mislite moderno — pa š« veliko premalo! Ne, vi ste nazadnjaški, starokopit-nežl, mamuti iz predpotopne dobe. AH nie ne ali-šite najmodernejših reformatorjev zakona? AH mislite, da se bodo ti ljudje ustavili pri razporoki? Saj že zdaj zahtevajo glasno, ne samo razporoko
—	to jim je veliko premalo! — ampak »tovariške zakone« (Kameradschaftsehen) in »zakon« na po-skušnjo« (Probeehen). Kaj razporoka! — tole, »zakon na poskušnjo« morate uvesti, pa vam bodo še takole okoli 1. 4000 po Kr. pozni vnuki postavljali spomenike, da ste pomagali, človeštvo spreminjati, kakor nekoč Hooierjeva čarovnica Kirka, — v svinje,
»Pa saj ae nam bo vse smejalo, č« ostanemo pri starokopitni nsrazdružljivosti. Po vseh naprsd-nih državah uvajajo razporoko, mi naj pa obtičimo nepremično v miselnosti nazadnjaškega srednjega veka!« Tale dokaz bi bil pa ravno toliko pameten in vreden kot tale: »Povsod imajo že eifilitično bolezen, samo pri nas smo tako zarukani, da ie nimamo te moderne dobrota. Storimo vse, da osrečimo z njo tudi naš narod!« Pika.
In ie eno trhlo podlago ima teorija o razporoki, misel, da je zakon v prvi vrsti aamo ljubezensko razmerje med možem in ženo, ki naj z božjim odobrenjem osrečuje oba. N«, ta ljubezen — ki pa mora biti prava, nesebična in požrtvovalna, na samopašna — je samo sredstvo za dosego zadnjega cilja, za dosego potomstva. Zdravi razum, vera, okrožnice sv. očetov — vse sc atrjnja v tem, da ja Bog postavil zakon končno zato, da tc rod« otroci na svet. Ali kakšna bo bodočnost modernih otrok, ki jih bo razporoka metala iz zakona ter jih izročala raznim nemoralnim očimom in mačeham? Misel na to je tako strašna, da a« mora ob njej zgroziti vsak pošten človek.
Kjerkoli imajo uvedeno razporoko, ne, to ni napredek, to j« velik koTak nasaj v barbarstvo. Saj razporoke n« zahteva jaana misel, ampak br«a-miselna strast. Le malo še počakajte, pa boet« videli, da bo razporoka zaradi ctrupenih aadov, ki zori na njej, tudi po deželah, kjer jc zdaj uvedena, odpravljena.
Kdo zahteva torej razporoko? N« misel, ampak strast; ne izobraženost, ampak površnost in nevednost; ne zdrave, ampak degenerirane duia; ne iakatelji resnic«, ampak brezobzirni samogolt-neži; ne plemenita, ampak nizkotna arca; ne državna modrost, ampak kratkovidnost in zaslepljenost. Paplni je nekoč o svoji domovini Italiji takole zapisal: »Kaj je Italija? — Bog, varuj jo Italijanov!« Recimo tudi mi: »Takih Jugoslovanov, ki zahtevajo razporoko, varuj Jugoslavijo, o Gospodi«
laanl 8ALVAT CAJ proti »olft-nlm kamenčkom In boUfllnam tolčnega mehurja ■« dohtva pri glavnem snstopnlkn: Apoteka Sv. Ivaaa, Zagreb, Kaptcl IT. -Prospekt« o sdrsvUeoJc poM-ljamo lastonl,
O. r. B- kv. smo-im	MOT.
Zdravje iz sadja
Glede na tdravj« spadajo v prvo vesto jabolka. Jabolka vs&bujejo mnogo kalijevega karbonata in jabolčne kisline; Jabolka čistijo kri in pospešujejo prebavo. Mimo tega ugodno vplivajo na možgane in živce, na jetra in delovanje vranice, raztopijo želodčno kislino, desinficirajo ustno du-
Jlino in tako aabranijo maraikako bolezen v vratu abolčna čeiana je blažilo za bolnike z vročino.
Slive, če jih uživamo surove, jako dobro vplivajo na prebavo in eo zdravilne »oper žolino bolezni. Cežana it sliv in čeipljeva mezga sta lahko prebavni in zato priporočljivi tudi za bohiike.
Besgove jagode moremo vkuhavati kot mezgo 2enejo k potenju in na vodo in so korietne pri raznih katarjih in revmatičnih bolečinah. Bezgovo cvetje uživamo kot čaj tlaati, če imamo otekle bezgavke v vratu, če smo hripavi ali če nas grlo boli.
Pomen tdravljenja i groidjem je splošno priznan. Grozdje tlaati Čisti kri, žene k potenju in
je priporočljivo proH zaprtja. 81adkor v grozdju blazilno vpliva na delovanje jeter, zaradi kalijevega karbonata in vode, ki je v grozdju, pa Je zdravo tudi za ledvic«.
Kutinove peške polijemo t mralo vodo. Pena, ki se tvori nato, je zdravilna za oči. Vkuhane kutine eo pa zoper grižo.
Cltronov sok vsebuje mnogo zdravilnih enori. Starejši ljudje bi morali vsak dan zaužiti eok ene limone zoper poapnenje. Citronov eok e soljo in vodo Je Izvrstna tekočina za grgranje, če imamo bolezni v vratu. Tudi sam citronov sok ;e najboljše zdravilo za prehlad v vratu, in kdor ima angino, naj uživa Čim več dtron. Nekaj kapljic eitronovega soka v čašici močne črne kave prežene v najj krajšem času bolečine v glavi in želodcu.
Sok is brusnic je tndi zdravilo. Razredčen z vodo je okusna in oeveiljiva pijača za bolnike z vročina
Najmoderneiče obleke ta prehodno dob«.
Otroški voziček s podložki
Otroški voziček • podložki je zato pripraven, ker ga more« tzlahka spraviti po stopnicah nizdol in navzgor. Podložita si moreš napraviti doma, pa Je to seveda — moško delo — Delo ženske pa je, da izvrši in eešije v*a ta oblačila, ki eo primerna dojenčku. (Glej elikol)

3. D. SI. J.: Vašo 25 letno hčer ie dolgo peče in boli v želodcu. Teka nima in vidno hujša. Sem in tja bolečine ponehajo, pojavijo pa se še v hujši obliki, čišča se )i je na polovico ustavila. Mislite, da zaradi tega, ker 6e je po vsem životu umivala s toplo vodo. Vprašujete, če bodo boječi ne same ponehale, ali naj se obrne na zdravnika.
Malo verjetno je. da bi bolečine same ponehale. Pišete, da pije zdravilne čaje, ki ji ne pomagajo veliko. Potrebno je dognati vzrok, od kod bolečine. To pa more le preiskava. Neprestane bolečine, vidno hujšanje, slabosti, pomanjkanje teka. vse to govori zato, da je nadloga težje vrste. Zmanjšanje čišče ni v zvezi z umivanjem. Vzrok bo v notranjih činiteljih, ki vodijo in uravnavajo čiščo. Poišče naj si čimprej zdravni ka I
Na počitnicah: Pred tedni so se vam pojavile bolečine v trebuhu, in sicer na levi strani želodca pod rebri. Cez nekaj časa so prenehale, pojavile pa so se na desni strani pod rebri in v veliko hujši meri. Bili 6te prepričani, da imate vnetje slepiča. Preiskava je pa dognala, da vam težave povzroča žolčnik. Vprašujete, če je bolezen nevarna?
Bolezen v tem stanju, kolikor morem sklepati iz vašega opisa, ni nevarna. Če pa jo zanemarite, ima lahko prav hude posledice. Iz akutnega stanja preide bolezen kaj rada v kronično stanje z vsemi znanimi težavami. Vsehina žolčnika se lahko okuži in zagnoji, če tak žolčnik poči, kar 6e prav lahko zgodi, se vsebina razlije
trebušni votlini Nastopi gnojno vnetje trebušne mrene, ki resno ogroža bolnika. V vnetem žolčniku se tvorijo žolčni kamni z vsemi neprijetnimi posledicami. Vnamejo se lahko tudi žolč-na izvodila v jetrih. Napravijo ee ognojki (ab-scesi), iz katerih se lahko razlezejo klice po vsem telesu. Pojavi se sepsa, kar pomeni dostikrat smrt za bolnrka.
Kadar imate bolečine, si devajte tople oh-kladke na trebuh. Redno pijte na tešče karlo-vareko eol. V hrani pa se izogibajte svinjske masti, svinjskega mesa, svežih in prekajenih klobas, ovčjega mesa. V splošnem ee morate izogibati mesa. Dnevno ga 6mete zaužiti največ do 30 dkg. Ogibati se morate ocvrtih jedi, majonez, šadoja, mehkega rumenjaka, toplega kruha, toplih kvašenih močoatih jedi, mrzlih pijač, sladoleda in alkohola.
škofja Loka: Že eno leto ee vam pojavljajo na srednjih treh prstih desne roke gnojna vnetja. Prsti vam okrog nohta zatečejo, postanejo rdeči. Čez nekaj dni priteče malo gnoja, nadloga za nekaj časa preide. Cez 14 dni pa se spet pojavi. Loti se zdaj enega, zdaj drugega prsta. Roke si prav 6krbno manikirate, včasih nohte tudi pobarvate. Gospodinja ste. Vaše roke pridejo z različnimi umazanijami v dotiko.
Vzrok vaši nadlogi, menim, da bo prav v tem, ker si kožico tako v živo porežete. Potem pa se okužite. Prav pri gospodinjah srečujemo to nadlogo pogosto. Postane kar kronična. Ne režite si nohtov in kožice tako v živo! Če pa ee ranite, si vsa ranjena mesta skrbno namažite z jodom. Izogibajte ee po možnositi vseh umazanij. Pomagajte si z gumijastimi rokavicami pri snaženju in umivanju. Po vsakem opravilu si roke skrbno umijte z milom v topli vodi, osušite in razkužite v alkoholu (Lephirolu) itd. Prste pa si namažite s kakšnim mazilom, n. pr. e treptazolnim mazilom.
I. Z. D. p. Z.: Nadloga, ki vas tare, je lahko organskega izvora, čeprav so na videz orgaovi zdravi. Lahke pa je v sveti tudi s drugimi boleznimi, zlasti pri sladkorni bolezni jo pogosto srečujemo. Prav tako tudi pri boleznih možgan ali hrbtnega mozga. Včasih pa je izvor v dušev-nosti. Izluščiti pravo more le preiskava.
Ker menim, da je pri vas napaka v organih samih, zato je potrebno, da se poveča in pospeši delovanje žlez. Priporočam vam vzdržnost skozi
1 daljšo dobo. Poskrbite, da se poSteno odpočijete. Zdrave točne hranne vam ne manjka. Poskusite z d i jat orini jo, e pregrevanjem io višinskim son ceni. Tudi zdravila imamo na razpolago, od katerih nekatere prav s pridom porabljamo, čez nekaj časa bost« spet junak, kakor ste -j iti!
P. K. LJ.: Na tilniku se vam ie dalj časa iz-puščajo majhne rdeče gnojne pike, podobne tvorom. Ne razvijajo pa se nikoli do pravih tvorov. Nekatere se vam ognojijo in jih iztisnete, druge pa ne. Za nekaj časa ee nadloga včasih čisto zgubi. Ce pa so prehladite, »e pa takoj *pet pojavi. Med ljudstvom je razširjeno mnenje, da ee z različnimi izpuščaji kri čisti. Slišali ste pa, da so take in podobne nadloge posledica krajevne okužbe. Radi bi. da vam razložim, kaj j« na tem.
Vzrok nadlogi, ki jo opisujete, je navadna krajevna okužba. Povzročajo jo posebne ktiee, taJio zvani stafilokoki. Zelo pripravno mesto, ker se najraje pojavljajo, je prav vrat, kjer se nabere dosti nesnage, in ga ovratnik često odrgne. Skozi ranjeno kožo pa se naselijo klice, ki povzročajo to bolezen Da se vam prav takrat pojavijo,- kadar ste prehlajeni, bi si mogli razlagati na ta način, da je prav v teh časih telo manj odporno in bolj dovzetno. Skrbite zato, da boste imeli vrat vedno čist, lepo umit. Umivajte si. ga z milnim cvetom. S pridom uporabljamo žveplervo pva-zilo v različnih sestavah.
A. 2. ftt V. Lj.: Pred meseci ste rodili. 14 dni po porodu pa so se vam vnela prsa. Morali ste v bolnišnico, kjer 60 vas operirali. Zdravili ste se tri mesece. Rana se je zacelila, čutite pa še vedno bolečine od čas do časa. V globini, kjer je bida rana, čutite zatrdlino čišče še vedno niste dobili. Po prejšnjih porodih, ko ste dojili, se je vedno pojavila v 5. mesecu. Zdaj pa niste dojili. Vprašujete, če je spočetje možno, ne da bi se prej pojavila čišča? Prej niste nikoli spošeli. dokler se ni vrnila čišča.
Često opažamo, da se pojavljajo boleSne še dolgo ob različnih prilikah na mestih, kjer so bMe rane. Naj vas to ne vznemirja. Zatrdlina, ki jo tipljete na mestu, kjer je bila rana, je novo nasto tkivo, ki je trše kakor okolica. Večina žensk, ki dojijo, ne dobi čišče ak pa zeio neredno. Pri vas pa moramo v tem primeru, iskati vzroka drugje. Spočetje pa je možno, če tudi še ni nastopila čišča.
8. V. Z.: Dokler vas nadloga ne slabi, naj vas ne vznemirja! V letih ste, ko so telesne sile na višku. Seveda pa ni potrebno, da to še sami stopnjujete. Ne iščite dražit, katerih, sami veste!
A. P. Z.: Dvakrat se vam je pojavila po Sišči za oreh velika bula v pazduhi, ki je po dobrem tednu izginila. Stari ste 30 let, neporočeni '
Mislim, da je bula, ki se je pojavila v pazdtrbi, bila povečana žleza, ki so v pazduhi posebno šite-vilne. Od kod to povečanje žlez, brez preiskave ne morem dognali. Imamo posamezne skupine žilez, ki čuvajo nad določenimi deli telesa. Bolezenske spremembe v teh delih, zlasti vnetja, odmevajo takoj tudi v teh žlezah, ki zatečejo in eo boleče. Pa tudi različne bule v določenih organih ali dolih telesa povzročajo sprememb«) v posameznih skupinah žlez. V letih ste, ki so nevarna, zato morate biti še bolj čuječil Stopite k zdravniku. Morda v prsih na ti6ti strani, kjer opažate žleze, ni vt»e v redu.
A, B. C.: 40 let ste stari, dobro rejenl. V vaši družini st« sploh vm jJjebeii,, P9 životij imaje raztresenih ve? bul, od katerih so nekatere kakor kurje j« je«. Boleči a vam m prt z*a«va jo nobenih, samo motijo vas. Nekaj ste si jih že dali izrezati, pa so se vam ponovile. Kako bi jih odpravili?
Menim, da imate maščobne bule (Uporne). Uspešnega zdravila, žal, danes še ne poznanjo. Tiste, ki eo posebno velike in nadležne, izre-žemo.
to+vni
Odpravnina rentnika. J. K. T. - Rentnik OUZD sme zahtevati, da se mu namesto rente dži odpravnina, toda le tedaj, če renta ne presega 20% popolne odškodnine. Take prošnje za izplačilo odpravnine sme ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev upoštevati na podsitavi prejšnjega zdravniškega pregleda o verjetnem trajanju poškodovančevega življenja, in sicer samo, ako občina, ki ji pripada poškodovanec, pristane na izplačilo odpravnine. Če bi se stanje poškodovanca po izplačilu odpravnine zaradi iste poškodbe poslabšalo, ne more zato naknadno zahtevati niti povišanje odpravnine, niti nove rente. -Osrednji urad za zavarovanje delavcev tedaj sme tako prošnjo upoštevati, ni pa primoran, da jo upošteva. Proti odklonitvenemu sklepu ni dopustna pritožba na sodišče delavskega zavarovanja-
Obrekovanje pred sodiščem. A A. C. - Oseba, ki je prišla zaradi ovadbe hudobneža v preiskovalni zapor in je bila tudi obtožena, pri razpravi nato pa oproščena, ne more od države zahtevati odškodnine za preiskovalni zapor in tudi ne povračila stroškov, ki jih je imela za svojega branilca. Od ovaditelja pa bi mogla zahtevati povračilo vse pretrpele škode, v kolikor bi dokazala, da je ovaditelj lažno, zoper svoje prepričanje vložil ovadbo samo zato, da bi se začelo kazensko postopanje. Tako dejanje ovaditelja je kaznivo. Svetujemo vam, če imate dokaze, da ovadite zaradi tega ovaditelja državnemu tožilcu ter se kazenskemu postopanju pridružite kot zasebni udeležennec. Ce bo ovaditelj obsojen, bo že kazensko sodišče lahko določilo višino odškodnina ln si prihranite stroške posebne civilne tožbe. — Če nagrada branilca ni bila v naprej dogovorjena, lahko zahtevate, da določi višino zastopniških stroškov sodišče.
Ograja. L. Č. L. - Vsak posestnik je dolžan, da desno od vhoda v hišo postavi tako ograjo, ki zapira njegov prostor ter ga loči od sosedovega. Kot sosed ste pač prizadet, če ograje vaš mejaš ne postavi. Zato ga lahko prisilite s tožbo, da bo postavil dolžno ograjo.
Zgradarina od kmetske hiše. J. A. K. Samo eno sobo ste oddali sorodniku v najem za malenkostno najemnino. Davčna uprava vam je pa obdavčila celo hišo, čeprav ste kmetovalec. Vprašate, ali je tako postopanje davčne uprave po-
MfMmMmnMMMmininamtnHi ODREŽITE ............................
,,iM7ii«i? STirmisr
| odgovarja samo na vprašanja, ka-1 terim je priložen tale odrezek.
| ,.Slovenec" 27. avgusta 1939
stavno. — Samo tiste kmetske hiše so oproščene zgradarine, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje. Čim ste oddali eno sobo v najem nekmetovalcem, hiša ne uživa več davčne prostosti. Davek je v tem primeru treba plačati od cele hiše in ne samo od sobe, ki je oiddana v najem.
Pridržanje državljanstva ob priliki omožitve. L. P. • K. Omožrti se nameravate z italijanskim državljanom in bi radi zadržali naše državljanstvo. Vprašate, kam je treba vložiti prošnjo, da ostanete tudi po poroki naša državljanka. — Ako se naša državljanka omoži s tujim državljanom, si lahko pridrži naše državljanstvo s ženitno pogodbo ali, eč take pogodbe ni, s posebno izjavo. Izjavo je treba podati v overovljeni obliki tako, da se da osebno na zapisnik pred občeupravnfen oblastvftm, pred matičarjem ali pred notarjem, odnosno pred poslaništvom ali konzulatom kratje-vinae v inozemstvu. Če poda izjavo maloletna ženska oseba ob možitvi, se mora pripomniti v izjavi tudi predložena odobritev zakonitega zastopnika, odnosno varstvenega oblastva. Izvirnik zapisnika se vroči prizadeti oeebi, prepis. p» se shrani pri oblastvu (notarju), ki Je sestavilo zapisnik. Glede kolkovanja izjave vprašajte pri oblastvu, pri katerem boste podali tako izjavo.
Prošnja za policijskega stražnika. D. F. Že ponovno smo napisali pogoje, ki se zahtevajo za sprejem v policijsko službo. Oglejte si zakon o policijskih uslužbencih. Prošnjo je treba vložiti pri kr. banski upravi.
Službeni prejemki ob času orožnih vaj. J. K. V novembru lanskega leta ste nastopili tehnično službo v tovarni. S 1. julijem t. 1. ste morali na dvomesečne orožne vaje. Vprašate, ali vam pripadajo službeni prejemki za čas orožnih vaj. — Samo tedaj, če je trajalo službeno razmerje nepretrgoma leto dni, ostane službojemniku, ki je poklican na orožne vaje, pravica do njegovih denarnih prejemkov za čas štirih tednov, ako za It čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ker niste bili do vpoklica k orožnim vajam eno leto v službi, vam pravica do službenih prejemkov torej ne pripada.
Plačnik zgradarine. M. F. Hišni lastnik ia i. 1924 oddal hišo v najem pod pogojem, da ho najemnik plačeval zemljiški davek in osebno dohodnino. Ker dohodnine ni več, vprašate ali more hišni lastnik zahtevati, da najemnik plačuje zgra-darino. — Če se je najemnik zavezal, da bo plačeval osebno dohodnino, se ta obveznost ni sama po sebi prenesla na zgradarino. ko je bila osebna dohodnina odpravljena. Ce se torej najemnik ni izrecno zavezal, da bo plačeval zgradarino, tega ni dolžan storiti.
Testament. - V. Z. Bratje in sestre niso nujni dediči, kakor so to otroci in ako teh ni roditelji. Zato bratje in sestre ne bodo mogli uspešno izpodbijati veljavnost testamenta, v katerem sta
se mož in žena vzajemno postavila za dediča. Ako je testament napravljen v predpisani obliki, bo pravilen. •
Tkalec. 2. I. Obrnite se na domače obrtno oblastvo, ki je obeč upravno oblastvo I. stopnje. Priporočamo vam. da opravite pomočniški in mojstrski izpit. Če Iz tehtnih razlogov ne morete predložiti učnega4 potrdila, vas sme ban po zaslišanju pristojne prisilne združbe izjemoma oprostiti predložitve potrdila ali poslovne knjižice, ako se more z drugimi nedvomnimi dokazi ugotoviti, da ste se predpisani čas učili ali 6te bili zaposleniv tkalski stroki.
Pomočniški izpiti tkalca. M. K. Za opravljanje pomočniškega izpita je pristojna združba (zadruga), na katere področju ste dovršili učni čas. Vse ostale informacije boste dobili pri dotični združbi.
Edini hranilec drniine. O I. D. Za edinega hranilca družine bi smatrali potrjenega mladeniča tedaj, če ni pri hiši nobenega družinskega člana sposobnega za delo in če družina ne plačuje nad 120 dinarjev neposrednega davka na leto. Prošnjo bi bilo vložiti na poveljstvo vojnega okrožja in jo opremiti e potrebnimi dokazili. Vprašanje o skrajšanem roku bi mogli rešiti le, če bi nam bili sporočili rojstne podatke vseh moških rodbinskih članov in podatke o njihovi vojaški službi.
Vajeniška doba, sprememba bivališča. A. K. S. Starši obrtnega vajenca so se preselili v drug oddaljen kraj in želijo obdržati sina pri sebi. Ali more vajenec prekiniti učenje pri dosedanjem mojstru in ga nadaljevati pri drugem? Kdo izda za to potrebno dovoljenje? — Tudi vajenca veže učna pogodba, sklenjena z mojstrom. V pogodbi je naveden tudi čas učenja. Učenec ali njegov zakoniti zastopnik sme predčasno odpovedati pogodbo le iz tehtnih razlogov. Preselitev učenčevih staršev v drug kraj pa ne bo tak tehten razlog, ki bi opravičeval predčasno odpoved učne dobe. Zato naj se učenec ali njegov zakoniti zastopnik sporazume z mojstrom, da ga odpusti. Po predpisih obrtnega zakona se učencu, ki prekine brez svoje krivde delo pri enem mojstru preden izteče pogojeni čas, šteje čas, ki ca je prebil na delu. če nadaljuje delo pri drugem mojstru iste ali sorodne stroke.
Davčni nasveti
Socialni prispevki. V letošnji pridobninski /vrT'/r\ 9te 12 odmerne osnove izločili prispevke za OUZD in za banovinski bednostni fond, in sicer v onih zneskih, kot ste jih lani dejansko plačali. Davčna uprava oziroma davčni odbor je pa te prispevke pri odmeri letošnje pridobnine vpošteval znesku. Sedaj nameravate zaradi tega vložiti pritožbo na reklamacijski odbor.
Odgovor. Mi vam svetujemo, da se predvsem obrnete na davčno upravo s prošnjo za pojasnilo, zakaj da se niso vaši socialni prisT>evki v celoti ypoštevali. Dobili boste po vsej priliki pojasnilo, da so se črtali le oni deli teh prispevkov, ki ste jih plačali preko svoje zakonske dolžnosti. Z drugimi besedami, obdavčili so še oni deli teh prispevkov, ki ste jih plačali namesto svojih nameščencev. Ker je plačila teh prispevkov davčno-pravno smatrati kot darila, naklonjena nameščencem, in ker so darila obdavčljiva, je bilo postopanje davčnega odbora pravilno. Ako je naša domneva pravilna, nima smisla, da bi vlagali pritožbo.
Reatnina. Vaš dolžnik vam je lani plačal ves svoj dolg in to z obrestmi vred. Vzlic temu ee morali lani plačati dvojno rentnino. Ali je to v redu?
Odgovor. Z ozirom na določbe člena 65. zakona « neposrednih davkih je bilo ptotopanj« davčne uprave pravilno. Po pravilniku k temu členu je namreč dohodek, zavezan k plačilu rentnine, v onem letu, ko prestane, dvakrat obdavčiti. Pravilnik pravi namreč: Če dohodek med letom prestane, je upoštevati one dohodke, ki 6o obstajali vzdržema prej t j. v minulem letu, do takrat, ko so prestali v tekočem letu. Ker so ostali ti dohodki v prvem letu svojega nastanka neobdavčeni, jih podreja zakon v zadnjem letu obdavčiti dvakrat, pivič--po dohodku, dejanski doseženem
v letu. ki je minilo pred letom presitanka, in drugič — po dohodku v tem poslednjem letu.c
Ta dvakratna odmera rentnine je nujna posledica nščina odmere rentnine za prvoletne obresti. N. pr.: Nekomu posodim letos 10.000 din po 6% obrestni meri izza 1. decembra t. 1. Plačal bom po členu 65. zakona o nevrednih davkih sledečo rentnino, in sicer:
a)	letos--- — 0,
b)	v letu 1940 rentnino od obresti za mesec december 1939, in
c)	v letu 1941. in v sledečih letih vlakoletno od obresti pnega leta.
Da ne pride finančna uprava ob enoletno rentnino, mora torej davkoplačevalec plačati rentnino za zadnje leto dvakrat, in sicer:
a)	prvič od obresti enega leta, in
b)	drugič od obresti, ki jih prejme v zadnjem letu do konca dneva odplačila dolga.
Zadeva Je torej povsem v redu.
M. R. v C. Vas moti zelo okolnost, da se promet, ki je služil za odmero davka na poslovni promet, ne sklada s prometom, od katerega se vam je letos odmerila pridobnina. Zato prosite za pojasnilo.
Odgovor: Pri gostilnah je splošnemu davku na poslovni promet zavezan samo promet z vinom, žganjem, z domačimi kmečkimi pridelki (kot n. pr.: z mlekom, salalo, sirom, 6adjem in slično) in z gorkimi jedili in pijačami. Ostali promet je prost od plačila prometnega davka, dočim se odmeri pridobninna od celokupnega prometa.
Vinotoči poti vejo so prosti od plačevanja davka na poslovni promet, ker se v vinotočih pod vejo toči le vino lastnega izdelka.
Davčna izvršba. Zoper pravilno priobčen konkreten nalog, zoper obvestilo izvršilnega oblastva in zoper rešitev ugovorov se sme vložiti pritožba na finančno direkcijo, ki odloča dokončno. Rok za vložitev take pritožbe znaša samo osem dni, in se računa izza dne, ko se je pravilno priobčil stranki konkretnj nalog, vročilo obvestilo ali ee je izvedlo konkretno izvršilno opravilo, ali od dne, ko se je stranki priobčila rešitev njenega ugovora.
Pritožba se vloži ali pisemno, ali pa ustno na zapisnik, pri oblastvu. ki je izdalo dotični nalog, odnosno čegar organ je izvedel izvršilno opravilo.
T. 8. v 1. Oddali ste v najem (pravilneje rečeno v zakup) del v*ojih zemljišč in gOzdov s stanovanjsko hišo in z gospodarskim poslopjem vred. Vložili ste zato lani prijavo za odmero zgradarine. V tej prijavi ste prijavili najemnino tako za stanovanjsko hišo kakor tudi za gospodarsko po-
Preživite prijetno jesen v
RADENSKEM KOPALIŠČU
ki ZdrOfl Z USpehOm bolezni srca,
ledvic, živcev, želodca in notranjih žlez.

Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Krii-Ljubljana telefon 49-09
September - ohtooer pavSai 10 dni iS« din.
Vračunano VSC: stanovanje (vsaka prosta soba po lastni izbiri), brana, 1 zdravniški pregled ter po njem predpisane naravne ogljikove ali mineralne kopeli, zdraviliška, godbena in občinska taksa, velika analiza seči, sobna postrežba ter zdravljenje s pitjem naše zdravilne vode. — Godba, dancing in tonkino izmenoma vsak dan. — Obširne prospekte dobite na zahtevo od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
slopje. Ali je bilo to v redu? Davčna uprava je zgradarino odmerila točno po vaši prijavi.
Odgovor. Gospodarske zgradbe kmetovalcev so proste od plačila zgradarine. Če 6e pa gospodarske zgradbe dajo v najem, 6e jim odmeri zgra-darina. Izjemo od tega pravila dela primer, da se oddajo take ekonomske zgradbe v najem skupno s poljsko-gozdnim gospodarstvom in da najemnik te zgradbe uporablja izključno v pravkar označene svrhe. Glej praeilnik k členu 32. zakona o neposrednih davkih.
Po teh pojasnilih vam bo sedaj lahko presoditi, da 6te svoje, v najem dane gospodarske zgradbe pravilno prijavili v obdavčbo ali ne.
Naš živinozdravnik
Rjavkaste lise v dlaki psa. Bihač. Javljate, da ste ravnali po danem nasvetu Na ta način ste dosegli zadovoljiv uspeh pri enem p6U, pri drugem pa je nastopilo sicer poboljšanje, ali 60 še 06taie rjavkaste lise v dlaki na glavi, hrbtu in repu, Ist* znake opaža tudi vaš sosed na svojem psu; radi bi vedeli ali so te spremembe iste narave kakor pri vaših psih. Svojim psom 6te dajali Kamalo in ribje olje. Obžalujete, da niste dobili navodila, koliko Kamale naj bi dali poedinemu p6u. Pse hranite Z žganci zabeljenimi z oljem in odpadki iz menze. — Diiiranje zdravil v posvetovaln-lci ni mogoče, ker se količina (doza) zdravil ravna po posameznem individuu, ki ga je treba videti in na podlagi pregleda določiti količino zdravil. Ker je Kamala med lastniki psov že skoraj domače zdravilo, vam lahko povem, da je najvišja dovoljena doza za sicer zdravega, močnega, odraslega p6a, 15 gr, kar se naj da na dvakrat. Da niste dosegli istega uspeha tudi pri drugem psu je lahko vzrok, da mu niste dali dovoljne količine Kamale in ga zaradi tega niste rešili vseh zajedalcev, ali pa da ima pes še kake druge črevesne parazite, na katere Kamala ne deluje. Zato poskusite najprej dati psu večjo dozo Kamale, kasneje mu pa lahko začnete dajati kapljice arsenove raztopine. Kapljice boste dobili v apoteki na veterinarjev recept. Psu dajajte olje in kvas kolikor ga dobite v trgovini za 50 par. Kot hrana koruzna moka ni najbolj priporočljiva, dasi jo vsi gojitelji psov dajejo 6vojim živalim. — Znaki na koži sosedovega psa so najbrž Ute narave, kakor pri Vaših, toda na daljavo ni mogoče tega s sigurnostjo potrditi.
Beli tok krave. K. V. T. Vaša krava je pred štirimi meseci imela telička in od tistega časa se ni ganila. Opažate, da hujša in ko leži, izpade od časa do časa iz sramnice gnojna masa. Kako bi kravo zredili ter izzvali pri njej gonjenje? — Na podlagi Vaše izjave, da se iz krave cedi gnoj, sklepam, da ima Vaša krava najbrž gnojno vnetie maternice, ki je nastalo verjetno vsled tega, ker je po porodu ostal kak košček posteljice v maternici. Posteljica je odlično gojilišče za bakterije, ki »o se razvile na zaostalem koščku v ogromni množini ter povzročile vnetje maternice. Najboljše 6torite, da čimprej pokličete veterinarja, ki bo zdravil gnojno vnetje maternice. Ko bo ta zadeva urejena, se bo krava zopet zredila ter verjetno tudi gonila, vsi drugi poskusi zdravljenja pa so več ali manj obsojeni na neuspeh.
Voluhar ali bramor na vrtu. I. I. C. g. Svoj vrt ste pet let gnojili z govejim gnojem, letos pa z žagovino in bukovim pepelom. Sedaj pa vam ničesar ne uspeva, ker je polno lukenj in rovov, zemlja privzdignjena in sadike ob koreninah ob-griznjene. Krta ni opaziti, ker ni kupčkov zemlje. Sosedje vam pravijo, da je škodljivec, ki to dela, voluhar. Radi bi vedeli, kako se ga ubraniti. — Škodljivec je lahko voluhar, bolj verjetno pa bramor. Sedaj je borba proti tem škodljivcem težavna. Voluharja boste morda vlovili s pastjo, ki jo dobite v trgovinah z železnino. Bramor se je pa sedaj razmnožil in ca bo težko vloviti. Pre-ženete ga s tem. da zemljo pogosto prelopatite in ga uničite, kjer ga zalotite. Septembra meseca pa mu nastavite vabe — prezimovališča s hlevskim gnojem. Na vrtu v razdalji kakih 5 metrov izkopajte do 80 cm globoke jame, v katere naložite svežega hlevskega gnoja, najboljši je konjski! Tega stlačite in pokrijte z zemljo. Bramoiji iz okolice se bodo vanj zarili, da bi tam v toplem prezimili. Nekako decembra ali januarja meseca, ko bo močno zmrzovalo. izkopljite enoj iz teh jam in pomorite v njem prezimujoče bramorje. Letos pač ne bo zelenjave, zato pa boste prihodnje leto imeli mir pred tem škodljivcem.
Belo vino počrni. S. Š. Z. I. — Belo vino vam je lansko leto ciknilo, kljub temu ima še dober okus. Toda če ga držite v steklenicah šest ur, tedaj postane črno ali sivo. V sodu je pa čisto. Kako ca je zdraviti? — To so pa dve vinski bolezni. Če vino cikne, to je: se skisa, tedai je temu vzrok, ker sod ni poln: vanj prihaja zrak, ki omogoča ocetnim bakterijam razkrajanje alkohola v vodo in ocetno kislino. Proti temu postopamo tako. da držimo sode vedno polne, to je, da jih vsakih 14 dni zalijemo. Ce pa Iz njih točimo ter jih ne moremo dopolniti, tedai zažvep-lamo prazen prostor. — Če pa vino na zraku Počrni, je navadno vzrok železo, s katerim je prišlo vino v dotiko. ter se je raztopilo v vinski kislini. Če pride tako vino na zrak. se železov okis spoji s Čreslovino in da železov tanat-črnilo. Tako vino zdravimo na ta način, da ca najprej pretoči mo tako, da pride Čimbolj v dotiko z zrakom. ot je da počrni. Čez kakih 8 do 10 dni čistimo tako vino z želatino, 12 do 15 gr na hektoliter. Če se vino po prvem čiščenju ne izboljša, treba to zdravljenje ponoviti.
Obrezovanje žive meje. K. S. Sk. L. — Imate epo gabrovo živo mejo ter želite vedeti, kolikokrat na leto in ob katerem Času jo je najbolje obrezovati. - Žive meje obrezujemo navadno dvakrat na leto. Prvič v zgodnji spomladi, pred-no začne rastlinstvo odganjati in tedaj jo tudi primerno oblikujemo, očistimo vseh suhih vej ter po potrebi tudi nekoliko razredčimo, da gosteje požene. Drugič pa nekako avcusta meseca, ko to enakomerno obrežemo in lahko tudi oblikujemo, če je meja še mlada Sedaj bi bil zadnji čas za poletno obrezovanje.

Za nedeljski „raigled po domovini11
■■■■■^■^■■■■^■■■■^■■■■HaiiHH
Zemlja in ljudje na našem Dunaju
Pogled v skrilo slovensko vasico v škofjeloških hribih
Pogled «a Bukovščico, farno središče. Ob stranf: »vodovod« na Dnnaju.
Naši predniki so rekli: Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. Bogve, ali so pri tem mislili tisti Dunaj, kot ga mi tu mislimo, aH pa so mislili tistega, ki za kmečke noge in denarnico ni bil prav zidan in je bilo treba pred njim jermen zožiti za nekaj lukenj. Na ta Dunaj, ki ga imamo mi v mislih, greš lahko tudi s trebuhom, poleg dobre volje je treba le še nekaj sape, da ti jo breg ne vzame. Sicer pa ni nobena posebna umetnost, priti na Dunaj in se nagledati njegovih vrtov, skromnih njiv in širokih gozdov in obiskati vse tri raztresene domačije, ki pod Dunaj spadajo.
Zelo se je že razvila fotografija, toda Dunaja še nihče ni ujel na sliko in ga še zlepa ne bo. Mogel bi ga dobiti na eno sliko kvečjemu z letala, sicer je pa nemogoče. Tri domačije — to je ves Dunaj in te stoje tako vsaka na svojem bregu, da moraš na vsak;* posebej vreči oči. Ni znano niti to, ali je veliki Dunaj vzel ime po tej vasiei ali narobe. V Bukovščici, kainor tudi Dunaj spada, imajo sicer farno kroniko, kjer je' do vseh podrobnosti popisan ves sestav' fate, o izvoru imen pa ne govori. Tudi Dunajčani si ne belijo glave z imenom svoje vasi, žive v teh bregovih kot je živelo že toliko rodov, poleti v son-ru, pozimi v vetrovih, za dežjem vselej sonce pride in tako življenje Dunaja varno teče v narodno občestvo kot curek studenca v čeber. Tudi tu je doma vse, kar človeka spremlja: veselje in žalost, trpljenje in mir, sreča in »vge narobe«. Dunaj ni nobena tujskoprometna senzacija, redkokdaj zaide sem kaka noga, ki ni iz bukovške fare doma, ker leži že toliko od »velike ceste«, da gredo nedeljski sprehodniki pod njim na avtobus, ki vzdiguje prah od Železnikov pa do akofje Loke. Vasica sama pa ne vpije in ne vabi. mirno čepi v svojih bregovih, kakor so jo posadili neznani predniki. Zato je neznana, zlasti odkar je oblast tudi vaščanom Dunaja naročila, da si ne smejo hišnih številk sami pisati nad vrata, ampak morajo imeti — menda zaradi tujskega prometa — pločevinaste tablice, na katerih pa ni več »Dunaj«, ampak »Bukovščica«. Ljudska govorica pa še ve za ta Dunaj in bo še dolgo vedela in v preteklosti živi in zemljiška knjiga ga pozna in poštar Peter, ki je še najzanesljivejši obiskovalec teh krajev. Tudi na spomeniku v vojni padlim, ki stoji pred farno cerkvijo, je v kamen vklesano slavno ime in bo tako ohranjeno poznim rodovom. Dunajčanov samih pa je malo in doma 6e drže, zato tudi po teh ime njihove vasi ni moglo daleč v svet. Na semenj hodijo ob ponedeljkih v Kranj, ob sobotah v Škofjo Loko in v torek po veliki noči v Železnike — to so vsa pota za potrebo, dalj so prišli samo »pondeljkarji«, ki pa so preminuli. Ob nedeljah izvabi Dunajčane in Dunaj-čanke zvon sv. Klemena, ki poje v dolini in vabi poljance in gorjance z vsega venca bregov — ta-
krat se spuste mimo njiv po stezi skozi gozd in so v pičli pol uri pri farnem središču. Med tednom se po isti poti spuščajo otroci, ki jim na hrbtu odskakujejo torbe s knjigami — to so dunajski šolarji, ki imajo tudi svoje z zakonom priznane počitnice. Te počitnice se toliko ločijo od šole, da je takrat bolj treba prijeti za delo doma, okrog živine in po polju — na Dunaju morajo vsi prijeti za delo, sicer ni kruha.
Dunajčani žive največ od lesa in živine. Polja so skromna in le v dobrih letinah dajo toliko žita, da ga ni treba kupovati. Kadar pa je zastoj v lesu, pa usahne najmočnejši vir dohodkov in takrat se je treba potov v trgovino kar nekoliko odvaditi. Takrat si mora pač vsaka domačija pomagati sama, da preživi ves rod. tudi tiste najmlajše, ki na Dunaju dobro poganjajo in nič ne vprašujejo, kje se kruh dobi — imeti ga hočejo. Ti so največji križ in največje veselje Dunaja. S svojim vriščem poživljajo bregove, sproti pobirajo sadje pod drevjem, kar odpade zrelega — kadar ga jim že pred njimi ne obere pomladanska slana ali vetrovi ne otresejo cvetia. Pa se tudi to na tem slemenu rado zgodi in takrat ni sadja še za pod zob ne, kaj šele za kuho ali sušenje. Toda rod 6e tudi takim stiskam krepko upre in počaka boljših letin. Takrat se pa vse popravi.
Naj bo ime vasice še bolj slavno, platnena srajca je na Dunaju eš vedno v čislih. Čeprav zemlje še za žito primanjkuje, vendar še sejejo lan, ker je ceneje srajco doma pridelati kot pa kupiti jo. Tudi kupljena za to delo tu gori ni dovoli trpežna, tu se platno še najbolj obnese. Pri Špilarju še stoje statve in Peter vse zime presedi za njimi. Od blizu in daleč — prav do Prtovča in Dražgoš — nosijo vreče klopčičev, da ima zadnji tkalec v tem okolišu vso zimo dovolj snovati. Njega dni je bilo to vse drugače. Statve eo bile v vsaki hiši, v močnejših celo po več. Vsi moški so znali tkati in so med seboj tekmovali, kdo ume natkati lepše platno. Pred cerkvijo so ti domači izdelki prišli kot na razstavo, tu se je vse ocenilo in po vsej fari je šel glas o
Poštar Peter s svojim »Tarzanom«.
mojstru, ki je najbolj znal skriti vozle in je dal izpod statev najbolj gosto platno. Tako noben moški ni imel časa časa iti v tovarno, nobenemu ni' bilo treba iti po svetu, vedno je bilo dovolj dela doma — poleti na polju, pozimi za statvami. In ženske so predle cele noči. V vsaki hiši so ob pesmi in pripovedovanju resničnih in neresničnih zgodb brneli kolovrati, da je bila vsa hiša polna mehkih kosmičev, ki so se predicam izpod prstov dvigali pod strop. Danes tega življenja tudi na Dunaju ni več v takem obsegu. Mineva, ker je od nekod prišel nad deželo drug čas z drugimi potrebami. Le za silo se je še obdržalo platno — do konca tega rodu. Potem pa ne bo več ljudi, ki bi znali obleko pridelati iz zemlje — ako ne pride vmes kaj hujšega, kar bi lan priklicalo iz preteklosti nazaj na naše njive. Tistega »kaj hujšega« nas pa Bog obvaruj, pa čeprav bi lan vrnilo nazaj.
Pa bi se motil, kdor bi mislil, da je Dunaj bogve kje daleč za božjim hrbtom ali da vlada na Dunaju samosvoje življenje brez zveze z ostalim svetom. O, tudi na Dunaju vse vedo. kaj se po svetu godi. Ni ga dogodka, ki ga ne bi pre-mlevali v pogovorih in povedali o njem svojo sodbo. In s teh bregov je miren razgled, tu človek ni v taki gneči in misli ne butajo z vseh strani vanj, zato je tu čas za premislek in pamet.
Del spomenika v vojni padlim v Bukovščicl. Med vasmi, ki so dale svoje žrtve, je vklesan tudi Dunaj (drugi o<l zgoraj navzdol).
In Dunajčani vedo, da je danes v svetu tako. da vsak napeljuje vodo na svoj mlin — »če bi vode ne bilo, hi pa mlini ne šli«, to je zaključek vsega ■premišljevanja o našem času. In če ti š? to povedo, da je »sedaj precej zavezano«, moraš iineti dosti, točnejšega govorjenja pa še v 'dolini ni.
Najbolj še pozna te kraje poštar Peter iz 9elc, ki jih obišče po trikrat na teden in prinese vedno kaj novega. Ze 15 let hodi po vseh teh vaseh kot poštar, prej pa je hodil kot občinski sluga. Prvič je šel na pot 1. oktobra 1895. letos bo torej minulo že 44 let, kar je na tej poti. On je prav za prav največ na cesti. Ves teden ima lepo. razdeljen, da je vsaka vas pogodbene pošte v Selcih deležna njegovega obiska. S sinom sta si razdelila ves okoliš in se vrstita dan za dnem. Ko je eden na eni strani Selščice, drugi obira vasi po drugi strani. Naslednji dan pot zamenjata — "^ako gre teden za tednom, poleti v vročeni aolncu, jeseni v deževjih in v snegu pozimi. Trd je ta kruh, toda kruh je. Oba skupaj prineseta domov konec meseca 750 din, da družina, kolikor jo je Petru še ostalo doma, živi. Peter te že v letih, 65 jih nosi s seboj po teh potih s poštno torbo čez ramena in njegov »Tarzan« hodi z njim. Tako se vzdržuje krogotok življenja, dokler nam je dano. Tisto leto, ko je on šel prvič na pot kot občinski sluga, je Ljubljano potres skoraj podrl. Tudi v Selcih se je močno streslo, pa je Peter hitro pomiril vso sosesko, ko je žel dan zvonit, da eo vsi vedeli, da se zvonik še ni podrl in da konec sveta. Z leti pa je tudi ta strah minul in*1Jgdjp so se spet navadili trdo stati na svoji "žemfit
Zgodovino Dunaja pa še najbolj ve 81 letna Gdrtner Helena, ki je danes najstarejša Dunaj-čanka. Veliko je že mati skusila, dobrega in hudega — vse se v enem življenju zvrsti nad človekom. Mladost ji je tekla v Pozi mu, potem je kupila na Dunaju sedanji dom, ki je najbliže dolini.
lini. Vse življenje se ni oddaljila od tega mirnega kota škofjeloških hribov, zato pa tudi pozna vse vasi in za vsako hišo ve vso vrsto rodov. Kljub visokim letom je mati še trdna in se tudi hoje v breg ne ustraši. Vse nadloge pomni, kar jih je kdaj prišlo nad naše ljudstvo in so zašle tudi v ta kot. Bile so bolezni in lakote in suše, bila so leta, ko je zemlja ožgana zijala in čakala kaplje dežja, jeseni pa ni bilo kaj vzeti z nje. Takrat so bile zime trde, vsako skorjo kruha je bilo treba dvakrat obrniti, preden jo je človek použil. Pa tudi to mine in se obrne na bolje. Človek veliko prenese, veliko zmore. Sedanji rod prav za prav zelo malo ve, kako so ljudje nekdaj živeli. Tudi na Dunaju se je veliko spremenilo, le zimski sneg, ki globoko zamede vsa pota, ie še ostal stari znanec, ki leto za letom oblastno pokrije bregove in obtežuje pot. Vmes se vrstijo smrti in rojstva, žalosti je veliko, nekaj pa tudi smeha, da človek ne omaga, v tem pa rod odraste in po življenju obdelan obdeluje zemljo.
Tak je ta Dunaj. Skromna vasica, ki spada pod Bukovščico. Svet je ves gorjanski, čeprav do doline ni taka daljava. Ravno je samo v hiši, toliko, da se otroci hoditi nauče, zunaj je na vse strani strmina. Ljudje pa pravijo, da »ni hujšega klanca kot je breg«. Kdor se hoče tu pre-
človek zgorel pred množico gledalcev
V Šanghaju se je pred nekaj dnevi pripetila nesreča, pri kateri je ponesrečeni zgorel pred veliko množico gledalcev, ne da bi mu kdo mogel kaj pomagati. V tem velikem kitajskem mestu je tudi zakotno predmestje, kamor si ne upa nobena policija, red vzdržujejo prebivalci sami, precej po načelih močnejše pesti in bistroumnejše zvijače. V tem delu se je naselil cirkus »Bi Ba Bo«, ki pa nikakor ni mogel k svojim predstavam privabili kaj prida gledalcev. Da bi poživil obisk, si je najel tri ruske emigrante, ki so se zbrali iz raznovrstnih poklicev in so kot »ruski trio« hodili po svetu, da so se preživljali z raznimi cirkuškimi umetnijami. Najprej eo se razkazovali le kot telovadci, na Kitajskem pa so se naučili nekaj najbolj drznih vaj v gugalnici. Ko je pri predstavi prišla na vrsto njihova točka, se jc eden izmed njih povzpel v gu-galnico, drugi, ki je bil nekdaj elektromonter, pa je sklopil tok za razsvetljavo in pogon gugalnice. Po nekaj smelih vajah pa se je akrobat v gugalnici zapletel v žice električne napeljave, ki niso bile zadostno izolirane Zadel ga je električni tok, ki ga je takoj omamil. Pa ni padel iz gugalnice, ampak se je čimdalje bolj zapletal med žice. Preden so sc gledalci zavedli, kaj se dogaja, se je akrobatu že vnela obleka. Zgorel je vpričo polnega prostora. — V tem delu Sanghaja ni oblasti in nihče nesreče ne preiskuje. Naslednji večer 6o isto točko ponavljali kot »ruski duet«.
Izletnikom poravnal račun
Nedeljski izletniki so imeli izredno veselje dražiti nekega kmečkega fantiča, ki je bil take zunanjosti, kot da mu v glavi ni vse v redu. Zlasti lasje, rdečkaste barve, so mu kot gosto trnje štrleli v zrak — Nekoč se je spet postavila predenj razigrana družba izletnikov, ki so na račun njegove zunanjosti zbijali šale. »Veš, Janče,« pravi eden izmed njih, »lase imaš pa take kot kup sena.«
»Tako,« odgovori Janče, »sedaj šele vem, zakaj je vedno toliko oslov okrog mene.«
2ena na mestu
Martin se žgane pijače ni branil. Tudi njegova žena mu skromnih požirkov ni očitala; precej pa si je prizadevala, da bi takih »krepčil« ne bilo preveč.
Nekoč je Martin šel na potovanje, preko Trsta v Rim. Žena mu je dala na pot steklenico dobrega žganja. Ob slovesu pa ga je prosila:
»Obljubi mi, da pred Trstom ne bol pil!«
Martin slovesno obljubi in žena se pomiri in pravi: »Zanesem se nate, Martin!«
Martin se odpelje. Z vlaka še pomaha evoji ženi, ki stoji na peronu in gleda za njim. Nato sc umakne v svoj oddelek Kmalu ga steklenica izvabi in seže po njej. Že jo je začel odvijati, ko mu pade pred noge majhen listič. Pobere ga — pisava njegove žene Prebere: »Martjn. Martin! Kaj si mi obliubil pred petimi minutami? Kje si ti in kje je še Trst!«
živeti, mora delati trdo — pa se Dunajčani preživljajo že od pamtiveka. Kdor ima močno vprež-no živino, že še zmaguje koritasta pota iz gozdov in z njiv, kdor pa te nima. se mora upreti s hrbtom. nGoj na hrbtu doli, snopje na hrbtu gori
—	tako se prenese vse, stelja in drva in vse. česar je pri hiši treba. Ko bi tisti, ki si izmišljujejo razne telesne vaje, vedeli, kako se hrbet utrdi, če dan za dnem jezdi na njem težek koš, hi se gotovo ne držali tako učeno, saj je stvar vendar tako zelo preprosta. V tem delu se telo ohrani zdravo in trpežno, dokler se ne zarije vani želo konca. Takrat zvon sv, Klemena z Bukovščice zadnjikrat povabi utrujene Dunajčane k sebi v konec doline, kjer je na božji njivi ravnega prostora za vse. Tako je nam vsem usojeno in tako gremo. Vse pa oklepa venec gozdov in občestvo vernih, ki sega nazaj po tiste, ki so bili, in za
tistimi naprej, ki prihajajo.
*
Na ta Dunaj prideš peš. Tu ni nohene pomoči, ne visok rod ne poln žep. Na Dunaj se ne pripelješ, prenašajo pa samo mrliče. Vasica leži v tistih škofjeloških hribih, kjer je polno vasi s čudnimi imeni, katerim ne veš izvora: Virmaše, Dorfarje, Forme, Vešter, Knape, Šelje, Poziren
—	same vasi, kjer živi naš rod kot v raznih »Slovenških Bislricah« in »Gradacih«, pa jiin je preteklost dala taka imena. Kdo bi se pritoževal
—	sedaj so naša in bodo taka ostala. Na Dunaj se lahko spustiš od treh strani: iz Kranja preko Sv. Jošta, čez Čepulje in Strmico in si v dobri uri v Bukovščici. Iz Škofje Loke stopiš na cesto proti Železnikom, po dobri uri hoda si v Buko-vici; ob koncu te vasi za vi ješ na desno po mostu čez Selščico in si že na bukovški cesti, ki te skozi Ševlje in Knape spet pripelje v Bukovščico. Knape so po farni kroniki dobili ime še takrat, ko so v Železnikih cvetele železarne. Tu so bili rudniki, rudarji so ustanovili naselbino in ji po svojem delu dali ime. Tako so Knape ostali, ko o rudnikih in rudarjih že zdavnaj ni sledu. Iz Kna-pov ali Bukovščice te zložna gozdna pot pripelje naravnost na Dunaj. Brez vpraševanja pa na slovenski Dunaj tudi ne prideš, vprašaj pa šele v Knapih, ker prej nihče ne ve zanj. Za srečo vsem po(>otnim ljudem so na steno farne cerkve v Bukovščici naslikali velikega sv. Krištofa, ki ga ugledaš že od daleč — po tistem starem pregovoru: »Srečno boš hodil, če boš sv. Krištofa videl.«
Najstarejša Dunajčanka, 81 letna Gartner Helena. Spodaj so pa najmlajši Dunajčani.
Zemljevid šolskega okoliša Bukovščira. Na levo od Bukovščice leži vasica Dunaj. Zgoraj v desnem kotu Sv. Jošt nad Kranjem, spodaj čez levi kot cesta is Skolje Loke v Selra in 2eleinike.
V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; lanltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi t« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja t* računa »nokolonska. 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za plsm«n« odgovor« glad« malih oglatov treba
priložiti znamko.
Gostilna na Sedlu
na fimarnl gori valit vse ljubitelje Šmarne gore na zegnanje 3. septembra. Se priporoča gostilna Gor-janc.
Gostilna Miiller
V SiSkl vabi na Komor-jevo nedeljo evojo cenj. goste na dobro pijačo ln Jedačo in domačo zabavo.
•r.
Trgovski pomočnik
eačetnik lSčo službo za takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 13D87. (a
Vrtnarski pomočnik
Izurjen za samostojno delo. išče premestitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 14.100.
Šiviljo in vajenko
sprejme pletarna Grzina, Celovška testa 44. (b
Pečarski pomočnik
(stavec) dobi takoj služ-bo. Franc Lobe, Slovenj Gradec.	(b
Knjigovodja - bilancista
takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »2aga« St. 14.112. (b)
Služkinjo
pridno |n pošteno, sprej mem na mulo kmetijo. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13.757.	(b
Dva kotlarska pomočnika
takoj sprejmem. Služba stalna, plača 400—500 din tedensko, po sposobnosti. Urbas Franjo, kotlar, Ja-strebarsko pri Zagrebu.
Prodajalko
Zobozdravn. asistentka
zobotehnica iSče mesto. Ponudba pod »Izvežbana asistentka 14165« na upravo »Slovenca«.	(s)
Starejši samec
ertrav, sadjar — sprejme službo hišnika. Ponudbe upravt »Slovenca« pod »Hišnik 1884« 13.SIS. (a
Dekle
s trnovsko izobrazbo (tre brezplačno praktlelrat v pisarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.907. a
Absolventka
meSČ. Sole Išče mesto v pisarni ali trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13.794.	(a
Absolventka obrtne Jote
s triletno prakso, išče me-Jttf v konfekcij ali boljšem modnem salonu. Ponudbe pod »Vestna 14166« na upravo »Slovenca«.
samostojno, prvovrstno moč, za trgovino z meš. blagom, takoj sprejmem. Ponudbo na: Pavla Godec, Teharje.	(b
Fant
vojaščine prost, stanujoč pri starših, pošten — se sprejmo kot sluga. . Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Veren fant« 13.986.
Deklico
14—1R let staro, najrajši siroto, sprejmem v mlekarno, z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13.983.	(b
Organist
dobt takoj dobro službo v lepem kraju v bližini Celja. Imeti mora nekaj gotovine za prevzem postranske službe. Ponudbo «pravl »Slovenca« pod »Oroganlet« 13.815. (b
l$em
Absolvent
Chrlstofovega trgov, učl-liSča z malo maturo lSče službo v pisarni. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13.841.	(a
Absolvent
flrž. dvorazred. trgovsko šole Išče primerno zaposlitve. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pisarna« St. 13.941.	(a
Trgovski pomočnik
vojaščine prost — 1AČO službo v trgovini z me« blagom, v mestu ali na deželi. — Jožo BalaSlč, Linhartova 16, Ljubljana
Šofer
zmožen kavcije, z	dvolet
no prakso, trezen	in pošle«, išče službe.	Nastop takoj. Naslov v	upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1260 — 14185.	(a)
Prodajalka
pridna ln poštena — lSče namestitve v večji trgo vini kjerkoli. Nastopi 1. ali 15. septembra. Cenj. ponudbo upravi »Slov.« pod »Dobra moč« 13.843.
Hotelska kuharica
mlada, pertektna — lSče stalno službo kot pomožna v hotelu ali restavraciji v Ljubljani. - To ntidbe upravi »Slovenca ■ pod 13.839.	(a
16—18 letno, zdravo, pošteno ln pridno kmočko dekle za vsa hISna ln vrtna dela. Vstop takoj. Tavla Poznlč, Ljubljana, Dravska 11 (za Stadionom).	(b
Trg. pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, tzučen v večji trgovini na deželi — se sprejme. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Zmožen« St. 14.079.	(b)
Prodajalko
prvovrstno, z večletno prakso v modni trgovini, zmožno slovenskega ln nemškega Jezika, sprejmem. Fonudbe s sliko ln s spričevali na upravo »Slovenca« pod »Zmožna« »t. 13487.	(b
Tri avtomehanike
popolnoma samostojne, za izdelavo avtokaroserlj, avtohladilnikov, blatnikov ter za vso vrste po pravil sprejmem. Plačam 8—10 din na uro. Služba stalna. Mljo I.ojovlč, Do-želičcva 79, Zagreb. (b
Vrtnarskega pomočnika
mladega, neoženjenega, verzlranoga v cvetličarski ln zelenjadnl stroki in 1 vrtnarja-strokovnjaka za oblikovanje sadnega drevja, lSčo dvorski vrt v Ua-kovlcl. Vsa strokovna izpričevala poslati na naslov : Uprava dvora. Bel grad.	(b
Starejša ženska
Išče službo kot gospodinja pri manjši družini nll samski osebi. Vešča vsega gospodinjstva, po-strežklnja pri bolniku ali kaj sllčnega. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.945.	(a
Trgovski poslovodja
star 26 lot, prost vojaščine, veSS slovenskega, srbohrvat. tn nrmSkcga Jezika, zmožen kavcije -1SČ« službo. Nastopi lahko s 15. oktobrom t. 1. le s strogo In iskreno pogodbo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno mesto« 13.765.	(a
Bančni praktikant
absolvent Trgovske akademije, vojaščine prost, z znanjem vsaj enega tujega jezika, se sprejme za nastop takoj. Fonud-be z navedbo referenc ln prepisi spričeval je poslati upravi »Slovenca« pod »Banka« St. 14.099.
Sposobnega zastopnika
za prodajo nekoliko svilenih artiklov iščemo. V postov prldojo samo oni, ki so dobro uvedeni v manufakturnlh, (rslante-rljsklh In modnih trgovinah po celi Sloveniji. — Ponudbo z referencami v upravo »Slovenca« pod it. 13.896.	(b
Čevljarskega pomočnika
sprejme Bevc Alojz, 2ab-Ijek, p. Laporje. 14202.
Dva mizarska pomočnika
dobra, takoj sprejmem. -Strojno mizarstvo Ven-Kust, Smlednik 38. (b
Mesarskega pomočnika
prekajevalca (selhar) takoj sprojme Fr. Ocvlrk, PovSetova 38, Ljubljana.
Služkinjo
za vsa domača dela sprejme takoj Franc Ocvlrk, PovSetova 38, LJubljana.
Mizarskega pomočnika
sprejme takoj mizarstvo Venturini Ludvik, Uršičev štradon 50, Barje-Ljubljana
Služkinjo
mlado, pridno in pošteno takoj sprejme učiteljska družina — Mavčiče pri Medvodah.	(b
Tekača
14 do 16 let starega >— sprejmo takoj trgovina čevljev. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.108.
Prodajalko
Špecerijsko stroko, dobro moč, takoj sprejmem. — Ponudbo uprav!* »Slovenca« pod »Zdrava ln poštena« St. 14.105. (b)
Služkinjo
pridno In pošteno, vajeno vseh hišnih del ter deloma kuhanja, ae sprejmo v Kočevju. Inž. LI-pužlč, Kočevje. Itudnik.
Dve foto-pomočnici
ln foto-učenko sprejmem takoj. — V Ptuju Iščemo lokale v okolici magistrata ali poste. Ponudbo do 30. avgusta 1939 na: Foto Elza, Ljutomer-Ormož.	(b
Vinski potnik
vpeljan, dobi takojšnjo zaposlitev. — Ponudbe z navedbo dosedan. službovanja tn zahtevkov na naslov: Osrednja vinarska zadruga, Ljubljana, Kongresni trg 2.	(b
Gospodično
s prnksQ pri vedjlh In pa manjših otrocih, z znanjem nemščine, sprejme boljša hiša takoj. Samo inteligentno naj so javijo na upravo »Slov.« pod zn. »Rosna tn natančna«, St. 14018.	(b)
Dekle
poStono, skromno, za vsa gospodinjska dela ln preprosto kuho — sprejme družina na dežoll takoj. Prednost siroto, ki gredo za oskrbo vsaj za dve leti. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Ljubiteljica otrok« Stev. 14.106.
Gospodično
abiturljentko ali fllozof-ko, ki zna francoski in
dobro srbski jezik potrebuje za pripravljanje ln celoletno poučevanje privatne učenke nižjih razredov glmn., strogo solidna slovenska družina v Vojvodini. Ponudbe upravi »Slov.« pod St. 14010.
Elektrovarilci
(elektrošvascrji) I Sekcija za graditev belgraj-skega savskega pristanišča sprejme za dalj časa več prvorazrednih elok-trovarilccv. - Varilci, ki bodo zadostili predpisani skušnji, bodo. dobivali do okoli 100 din dnevnice ln tudi eventuelno nagrado za povečano produkcijo. Prijave pošljite v Beograd, Karadjordjeva ul. St. «/X.	(b
Samostojna gospodinja
ki je v vsakem oziru varčna. čista In poštena, tor sposobna tudi za trafiko, po možnosti veSča nekaj nomsčlno In voljna spati v čisti kuhinji, dobi proti nekaj jamstva stalno mesto pri osamljenem (zaradi vojnih posledic ločenem) povoljno sltulranem trafikantu. Plača do 400 din. Ponudbe upravi »SI «
pod »Samostojna 65« st. 12996.	(b
Kmečko dekle in hlapca
h konjem sprejmem. Poljanska cesta 44. (b)
čevljarske pomočnike
sprejme takoj za stalno O rilo * Komp., čevljar stvo, Novo mesto. (b
čevljarskega pomočnika
sprejmem. Brajer Anton, Praprotnlkova ulica (baraka).	(b
Modistinjo
začetnico sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.125.	(b)
Mlajše dekle
za hISna dela, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 14052. (b
Trgovska pomočnica
verzirana v manufakturi, galanteriji, z daljšo prakso, ki obvlada nemščino, dobi stalno službo. Sattler-Les-jak, Jesenice.	(b)
Dekle
k! zna nekaj kuhati ln
delati vea hišna dela, se ISčo za Novt Sad. Plača 300 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.948. b
2 čevljarska pomočnika
in enega prlkrojevalca za boljše delo, po možnosti neporočene — sprejmem. Dopise na naslov: Rade Despot, Knln, Dalmacija.
Dekle
čedne postave, kt Je vajena gostilne, se sprejmo takoj kot natakarica. Ponudbe poslati upravt »SI.« pod »Vestna« st. 14020.
Služkinja za Švico
od 17 do 30 let stara, za vse — ee išče. Plača dobra. Naslov: Fa. Mlstel-Wurzer, Oerlaflngen — Kanton Solothurn, Bulsse <Schwelz.	^ (b)
Vež prodajalk •"-•»«
In prodajalcev za prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja, sprejmemo. Vprašati na »MoJ dom«, Ljubljana, Dvoržakova S t. 8.	(b)
Natakarico
resno, pošteno, približno 30 let staro, dobro Izvež-bano, r znanjem nemščine, takoj sprejmem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Poštena« St. 14.077. (b)
Hlapec
vajen konja in raznaJale; kruha se takoj »prejme.
Dekle
kmečko, pošteno, za vsa hišna opravila, se sprejme takoj istotam. Vidic, pekarna, Jesen ce	(b)
Vzgojiteljico
z znanjem srbskega ln francoskega Jezika, primerno Šolsko Izobrazbo In dobro hišno vzgojo po-trobujo za celoletno poučevanje ln pripravljanje učenke-privatlstke 3. raz. glmn. strogo solidna slovenska družina v Vojvodini. Fonudbe upravi »S!.« pod St. 13783.	(b)
Zastopnike (-ce)
za obisk strank na deželi takoj sprejmem. Artl-kol brezkonkurenčon. Dokazan dnevni zaslužek do 200 din mogoč. Obširne ponudbe na podritž. »Slovenca« v Celju pod »Zastopstvo 200«. (b
Vzgojiteljico
najraje učiteljico, z znanjem nemščine, resno, zdravo, sprejmem takoj k otrokom v starosti 6 do 9 let. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Colju pod »Vzgojiteljica« Stev. 14.073.	(b)
Pletiljko
ki poseduje obrtnt Ust, stroje St. 8, Šivalni In endlstroj. ne starejšo od 28 let. Iščem za samostojno vodstvo pletlljstva. — Priložiti sliko, katera so na zahtevo vrne. Samo sposobno mo?| naj se javijo na upravo »Slovenca« pod »Zsslgurana bo-1 dočnost« 14070.	(b
Postrežnico
ki lepo pere in lika, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14161.
Krojaškega pomočnika
za boljša damska in moška dela sprejme takoj v stalno službo Dolinšek Karol, Tržič.	(b)
Krojaškega pomočnika
mlajšega, za male kos«, sprejmem takoj. Orožnik Vlado, Slape, D. M. v Polju. 14180	(b)
Mizarski pomočnik
dobro izvežban, 6« takoj sprejme. »Elka«, mizarstvo, Maribor, Frančiškanska 12. 14204	(b)
Mizarskega pomočnika
in vajenca sprejme Mrak Anton, pohištveno mizarstvo, Gunclje 23, Št, Vid nad Ljubljano.	(b)
Služkinjo
pošteno, krepko, z dežele, sprejmem 1. septembra za krmljenje prašičev in kokoši. M. PerkJič, Stožice 180, pri Ljubljani.	(a)
K petletnemu dečku
iščem štirinajstletno deklico s perfektnim znanjem italijanščine. Pogoji najugodnejši. — Miladinovič, Tyrševa 47 B-I.	(b)
Trgovsko pomočnico
s kavcijo, sprejmem za trgovino ln gostilno. Nastop s 1. septembrom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pomočnica« 14031. (b
Pošteno dekle
za vsa hišna dela, zmožno kuhe, takoj sprejmem. — Musar Jože, S». Petra ce-
sta 61, Ljubljana.
(b)
Čevljarskega pomočnika
sposobnega za vsako delo, sprejmem talcoi. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod - »Sposoben
14149«.	(b)
Služkinjo
poiteno, delavno, snažno, za vsa hi?na dela sprei-mem za stalno k mestni družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14137,
Postrežnico
za čez dan, vegčo hišnega dela, po možnosti tu1-di krpanja, ISčem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14048.	(b
Viničarja
s 4 do 5 delovnimi močmi iščemo v bližino Maribora. Naalov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1254. 14201	(b)
Dekle z dežele
15 do 17 let, zanesljivo in delavoljne, sprejmem v pomoč v gospodinjstvu. Eigoer, Maribor, Koroška št. 67. 14205	(b)
Dekle
zdravo, vajeno nekaj kuhe, staro do 30 let, dobi službo pri tvrdki K. Gold-schnig, umetni mlin, Fram pri Mariboru. Plača 200
dinarjev.
(b)
Natakarico
pridno in pošteno in pri-kupljive zunanjosti, prednost imajo začetnice ali da imajo nekaj prakse, sprejmem takoj v Kranju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena 14148«.
Tapetnika
dobro izvežbanega, sprejmemo takoj v stalno službo v večjem obratu. Ponudba z navedbo dosedanje zaposlitve na upravo »Slovenca« pod »Tapctnik št. 14176«.	(b)
Hišnika
vestnega, z dobrimi referencami, poročenega — sprejmemo takoj. Osebno se je predstaviti v ponedeljek. 28. t. m., med 13. ln 14. uro v pisarni Združenja gostiln, podjetij. Aleksandrova c. 2, prvo nadstropje.	(b
čitajte in širite
»Slovenca«
Vrtnar
mlad, dobro izvežban v vrtnarstvu ln sadjarstvu, lSče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pomočnik« 14084. (a
Zaslužek
Dober zaslužek
nudimo vsaki osebi v mestu ln na deželi. Pišite na »Moj dom«, Ljubljana — Dvoržakova ulica St. 8.
rmgm
Sončna parcela
pri tramvaju naprodaj. Wester, Iiradeckega cesta 8.	(p)
II
Vajenci
i
Mizarskega vajenca
sprejmem. — SedeJ, Mala čolnarska 5.	(v
Modistovsko vajenko
sprejmem takoj. Salon Mia Kranj, hči železničarja ima
prednost.
(v)
Deklica
lSče učno mesto k Šivilji. Koder, Predovlčeva st. 12, Moste.	(v
Pekovskega vajenca
sprejme po dogovoru pekarna Gantar, Kranj — Savski breg 8.	(v
Modistinja
takoj sprejme vajenko. Salon Puhek, ftelenbur-gova 6, I. nadstropje, (v)
Učenec
s 3 gimnazijama se teli Izučiti modnega krojastva Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14046.	(v
Učenca
lz LJubljane sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. LJubljana, Vodovodna cesta 28. (v
17 leten fant
kt s« u« -t« wiesai|a -r
Ljubljani, bi spremenil mesto. Gre na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14175.	(v)
14 letna deklica
z 2 razredi mešč. šole, bi se rada izučila trgovine proti oskrbi. Naslov v upe. »Slovenca« Maribor štev. 1248.
Učenko
z S razr. meščan, Sole z odličnim uspehom se želi izučiti v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13.808.	(v
Vajenca
iz dobre krščanske družine, ki ima 3 do 4 meščanske šole, sprejmem takej v trgovino z mešanim blagom. Ljubljana, Tyrševa e. 37 b.	(v)
Fant
15 let star, a malo maturo, se želi Izučiti radlo-tehnlSke stroke ali kaj podobnega. —- Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.120.	(v)
Učenka
se sprejme v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje prosto, učna doba tri leta. Imeti mora nekaj razredov meščanske šole, Ponudbe je poslati na Ivan Klanjšek, trgovec v Gor. Sv. Kungoti pri Mariboru.	(v)
Vajenko
dobro računarlco, poštenih staršev, takoj sprejmem v trgovino z mes. blagom na deželi. Hrana ln stanovanje v hISl, za kar bo morala pomagati pri gospodinjstvu. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Poštena« 13.969. (v
Vajenec za trgovino
z mes. blatom, v večjem trgu bivSe Mariborske oblasti, se takoj sprejme s hrano ln stanovanjem v hlil. Prednost Gorenje s vsaj 2 razr. meščanske Sole ter li kršč. družine. Ponudbe e sliko poslati upravi »Slovenca« pod »Vesten fant« 13.973. (v
Hišo z vrtom
tn dobro vpeljano gostilno, v sredini mesta prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod It 12235.
Rentabilno hišo
v Ljubljani z 56.000 din čistega donosa, poceni
froda realitetna pisarna ribuč, Tržaška 42, tele-fon 2605.	(p)
Kupim kmečko posestvo
Prednost imajo posestva v ljubljanski okolici. Ponudbe upravi »Slovenca«
pod »Hitro« Stev. 14.162.
Srednje posestvo
novo poslopje, z vlnlča-rljo, vinograd, sadonosnik, njive, gozd, prodam. Cena po dogovoru. Josip Eferl, Rošpoh 130, p. Maribor.	(p)
Trgovci in gostilničarji!
Ugodna prilika za nakup
trgovske hiše v Industrijskem kraju. Pojasnila daje: Josip Slmčlfi, Maribor, Aleksandrova cesta 12.	(p)
Gostilna
z lepim gostilniškim vrtom ln prltlkllnaml v Zg. Radvanju pri Mariboru se pod ugodnimi pogoji proda ali odda v najem. Natančnejše Informacije daje Mestna hranilnica v Mariboru.	(p)
Enodružinsko hišo
z vrtom bi kupil v LJubljani aH pa v Mariboru. Plačam takoj 30.000 din, ostalo po dogovoru oziroma prevzap\em hipoteko. Ponudbe upravi »Slo-»Uradniška družina« st. 14.133. (p)
Nova dvostanovanj. hiša
v Ljubljani, hlev za dva konja, garaža, krasen vrt, naprodaj samo resnim kupcem. Primerno za obrtnika. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.174.	(p)
Vnajem
IŠČEJO:
Prostor za garažo
ISčem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Garaža« St. 13.989.	(m
Točilnico
ln majhno gostilno na prometnem kraju, ISčem. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru St. 1239. (m
Šupo
ali podstrešno skladišče, 200—300 m', lahko na periferiji, Iščemo poceni v najem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Lahko blago« 14069,	(u
ODDAJO:
Delavnico
preko 80 m», oddam. Pojasnila : Ljubljana, Hra-nllniska ulica 3-1. (n
Trgovski lokal
tep, velik, nov, v centru mesta oddamo. Informacije: I. Knez, Gosposvetska cesta 1, dvorišče, (n
Odda se lokal
v sredini trga Ribnice za trgovino, primerno tudi za kavarno. — Pojasnila daje Klun, Ribnica 49.
Poslopje
za večjo obrt alt posamezne delavnice oddam v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod It. 14 096.	(n)
Trgovino
mešanega blaga, dobro-Idoče podjetje, v večjem trgu pri farni cerkvi, takoj oddam v najem z Inventarjem ln stanovanjem Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru St. 1209.
Manjši lokal
za trgovca ali obrtnika na Tyrševl cesti 82. Poj Izvedbe: Kralj, Strelišk« It. 6.	(n
Lepo sončno hišo |
z 2 sobnim stanovanjem,, kuhinjo, vsemi prltlkllna^ ml In vrtom sadonosnik kom — oddam v najemj Ladja 1 pri Medvodah, n
itanoi/anjd
IŠČEJO:
Pritlično stanovanje
majhno, mirno, za zmerna ceno, iščeta starejša zaJ konca za takoj ali poznsJ je. Ponudbe v upr. »SloJ venca« pod »Točen plačnik« It. 14038.	(o
ODDAJO:
Stanovanje
z dvema sobama oddamj Rimska cesta 19. (d
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami od? dam. Glince cesta VI-4j
Enosobno stanovanje
lepo, oddam. Predjamsk« St. IS.	(č)|
Dvosobno stanovanje i
oddam z novembrom. Na? slov v upravi »Slovenca« pod St. 13961.	(3
Štirisobno stanovanje
se odda za oktober. —3 Frankopanska 21. Poizva se pri hišniku.	(s);
Dvosobno stanovanje
s kopalnico ln enosobno s kuhinjo, oddam s 1. novembrom. Naslov v upravt »Slovenca« pod št. 14032j
Dvosobno stanovanje
parkBtirano, I. nadstropJ je, suho, mirno, oddam a novembrom. Cesta v Rožno dolino St. 7.	(č
Komfortno stanovanje
Štirisobno, sončno, v sredini mesta, z novembrom oddam. Polzve se v pisarni dr. Luckmanna — Gradišče 4.	(S
Opremljeno stanovanje
2—3 sob, bližina bolnišnice, oddam za več mesecev 2 osebama. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirno, snažno« St. 14040.	(č
2 in 3-sobno stanovanje
z vsem komfortom oddaja s 1. novembrom Pokojninski zavod v Ljubljanij Polzvo se: Gajeva ulica 5-II.	(č)j
Več dvosobnih stanovanj
s kopalnicami, blizu bežigrajske gimnazije, oddam za oktober. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.097.	(č)
Trosobno stanovanje
čisto, zračno, sončno, deset minut od centra, oddam takoj mirni in stalni stranki. Najemnina 750 din. Ogled po 16. uri. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 14035.	<č
Trisobno stanovanje
komfortno, z vsemi prltlkllnaml ln vrtom, se odda v I. nadstropju nove enonadstropne hiše v bližini gorenjskega kolodvora v mirni ulici za 1. oktober. Cena 1000 din mesečno. Odda s« tudt enosobno podpri-tltčno stanovanj« z Jedilno shrambo tn predsobo ter vrtom tsto-tako v novi hiši. Cena 390 din mesečno. Oglrd In Informacije od ponedeljka dalje: Frankopanska 27-1.	(n)'
Po^stva
Stiristanovanjska hiša
V Zeleni jami, naprodaj, fjredlška ulica 1.	(p
Kmečki mlin
tla. (talni vodi Kupim. — Naslov v upravi »Slov.« pod It. IS.905.	(p
Kunaver Ludvik
gradbeno strokovno ni-obraženl posrodovaleo — Cesta 29. oktobra It 6. telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcel, komplekiov, posestev, gozdov, trgovskih ln atano-vanjaklh hli tn vit. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec ca naavote brezplačno na razpolago.
Hišico z vrtom
v Slov. Bistrici, prodam. Vprašati: Pavel Cosnlk, Skofja Loka.	(p
Parcelo
prodam v Sempetrskam predmestju. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14.118.	(P)
60 parcel
od 39 a do 44 a b loto In drevjem na Barju, S km od Ljubljane, proda po ugodnih pogojih Rakuš, Ljubljana, Mahnlčeva 34
Enonadstropno hišo
• velikimi gospodarskimi poslopji ln 2 ha aemlje okrog hiše na Barju, 6 km od Ljubljane, pripravno za- vsako obrtno delavnico alt manjšo tovarno, proda po ugodnih pogojih Rakuš. Ljubljana, Mahnlčeva 34. (p
Prodam
tako] gostilno in trgovl lio, prav dobro vpeljano, B zalogo ln Inventarjem vred, na zelo prometni cesti, ob tramvajski pro Bi v Ljubljani. Posestvo e vrtom za sočivje in eadnlm drevjem le ograjeno z novo ograjo ln Je popolnoma zase. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samo resen rellektant« it. 13.872.	(P
Prostovoljna dražba
posestva vi. št. 76 k. Lancovo pri Radovljici — Zgor. Llpnlca — obstoje čega iz hiše, gospodarske ga poslopja, vrta, njiv, travnikov, pašnika ln grtS dov, bo dne 2. septembra 1939 ob 9 pri okrajnem aodlšču v Radovljici v so bi št. 26. Posestvo se bo lzdražllo po posameznih
Stavbne parcele
bližini kolodvora Sent Vld-Vlimarja, a vodovodom tn elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji tn poljubni velikosti po tO din ln ved kv. meter. Pojaanlla Vtžmarja I*.
Majhno posestvo
prodam. Loče pri Polj-čanah, Zbelovo 23. (p)
Dvostanovanjsko hišo
visokoprltllčno, m vrtom, ugodno prodam, Smar-ska 42, Mosta.	(p)
Enodružinsko vilo
z vrtom oddam s 1. novembrom. — Mariborska ulica 17, »Stadion«. (0)
Nova hiša
enodružinska, z velikim vrtom, v bližini mesta Celja ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 14074.	(P
Valjčni mlin
na močni stalni vodi v dobrem stanju ter posestvo z gospodarskim poslopjem na prometnem kraju tik Slovenj Gradca, prodam za 220.000 din. Vprašati Je: Matko Vostner, Slo venj Gradec.	<P
Krasno posestvo
rentabilno, v najlepšem predelu Gorenjske, naha Joče se v ravnini, kjer ni nikoli poplave, suše ali toče, oddaljeno 10 minut od železniške postaje, dr žavne betonlrane ceste, 65 minut od Kranja, obsto Ječe iz: 5 gospodarskih poslopij, vodovodne ln električne napeljave, ve Ukega sadonosnlka, vsega inventarja (poljedel. stro Ji, pohištvo itd.), 17 glav živine (redi se jih lahko 22), 11 ha njiv, 9 ha trav nlkov, 15 ha poraščenih gozdov z 4000 kubič. m smrekovine, jelkovlne in borovlne, vse v najbolj Sem stanju. Cenjeno na 2,150.000 din se zaradi družinskih razmer proda za 1,200.000 din
Slaučevi vinogradi
na Tolstem vrhu naprodaj. Izve se pri g. Žužku. Gor. Gradišče pri St. Jer-eju.	(P)
Posestvo
blizu Ljubljane, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vzorno« št. 14043
Velika trgovska hiša
dvonadstropna, v aredlni mesta Celja, a trgovskimi lokali ln velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Kapital« štev. 14.078.	(P)
Zemljišče
obsegu 12.000 mi naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14000.
Majhno hišico
novo prodam. 6t. Vid -Vlžmarje 142, pod klan-oem, Završki.	(p
Enonadstropna hiša
stanovanjska, z gostilni šklml prostori, vrt, travnik, sadonosnlk ln gospodarsko poslopje, naprodaj. Hiša je na zelo prometni točki, blizu farne cerkve. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru Rt. 1208.
Stavbna parcela
pri Dolenjski cesti ln v St. Vidu, naprodaj. Informacije pri Roškar, Flor-janska ulica 13.	(P
Vilo
tri- do štlrlstanovanjsko, v LJubljani, takoj kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Točen naslov« št. 14.098, (p)
Donosne
stanovanjske hlle	ali več parcel kupimo. Plačamo
takoj. Ponudbe z	opisom
ln ceno pošljite	upravi
»Slovenca« pod	»Cim
prej« št. 14.092.	(p)
Gostilno
v sredi Zagreba, blizu Je lačičevega trga, z velikim prometom, lepimi lokali, stanovanjem za lastnika, velika bodočnost, proda mo zaradi preselitve last nika v lastno hišo. Infor maclje daje Central, To mlčeva 7, tel. 4607, Za greb.	(1
skupinah ali kot celota. Vabimo Interesente, da sej Ponudbe upravi »Slov.« dražbe udeleže 1	(pjpod »1,000.000« it. 1376».
Stavbne parcele
Najbolj varno naložen denar v današnjih časih je v stavbnh parcelah tudi najbolj plodonosen, ker vrednost stavbnih parcel raste hitreje ka kor obrestovanje hranil nlh vlog. Naprodaj so lepe stavbne parcele pod Rožnikom po zmernih cenah. Naslov se polzve v upravi »Slovenca« pod it. 14.082..	(p)
Dobro naložen denar
Nekaj parcel in rentabilno hišo prodam zaradi odpotovanja. Posredovalci Izključeni. Ponudbe pošljite upravi »Slovenca« pod »Hipoteka« štev. 14.093.	(p)
Hiše, posestva
trgovine, restavracije, gostilne, buffete, mlekarstva Itd., prodajamo zelo povoljno. Obrnite so za informacije na prvo slovensko poslovnlco. Central, Zagreb, Tomlčeva 7, tel. 4607.	(P)
fl
Pohištvo
i
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica it 6 (pri Gradišču).	(1
Spalnico
ta orehove korenine, po Utirano, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 13.986.	(š
.Zelo važnol
Vat, ki ate sprejeli kitaj
zastopstvo za električne varovalke »Emašor« iz Zagreba, prosim pošljite ml svoj naslov, podeljeni delokrog ln opis Izkustev, ki sto Jih doživeli. Jože Burja, zastopnik, Ljubljana, Masarykova 14-11. (r
MODROCE
vrhnje ln spodnje, mreže, posteljne odeje tn
perje puh - najceneje v veliki Izbiri prodaja
SEVER, Marijin trg 2
nasproti (rančiškansk cerkve.
Posestvo
v višinski legi Svetina— Celje, zaokroženo, v Izmeri 16 ha, z novo hišo, pripravno za okrevališče lepo lzletno točko in razgledom, zaradi prezaposlenosti prodam z ali brez Inventarja. Poizve se: Godec, Teharje. (p
n
Živali
i
Mladega psa
foksterjerja ali kakšne druge majhne pasme, kupim. Podllmbarskega 41, Slika.	(j
Zaradi opustitve
kmetijskega obrata prodam dva mlada konja opremo, dobre molzne krave, brejo tellco, vozove, zapravljlvček, poljedelsko orodje Itd. Pojasnila daje Franc Pečar, ^^^ St. Vid 10 nad Ljubljano. I
Lesena zložljiva postelja s tapeciranim madrocem Din 220-—
Speci jalne posteljne mreže
»Patent«, in »primissimo« modroce, otomane, ln vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdka
Rud. Radovan
Mestni trg 13.
Razno
Asfaltirana kegljišča
ln patentirane sestavne dele istih dobavlja ter modernizira po predpisih že obstoječa kegljišča — Drago Ceferln, LJubljana, Tyrševa cesta 15 nad kavarno Evropa, (r
Gumbniie, gumbe, plise
monograme, entel. ažur fino io hitro izvrii
Hatek & Mikeš
LJubljana, Frantiikanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Denar
Vaši prihranki
so varno tn plodonosno naloženi v domačem zavodu »Moj dom«, Ljubljana, Dvoržakova it S.
Modni salon
Rozman
Dvorni trg 3 (poleg unl verze) Izdeluje
damske kroje po meri
Iz najnovejših žurnalov Cena kroju od 14—28 din. Istotam poučujem krojno risanje.
Obrt
Že za 10 din
dobite 3 Icgitimacljske slike na film. Foto Pav-lovčlč, Poljanska 12. (r
Hranilno knjižico
3*/» obveznice
ln druga vrednostne papirja kupuje ln plača
najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Posollla
različna, praakrblm hitro ln brez kakega predplačil«
Rudolf Zoro
LJubljana, Gledališka IS Znamka 3 din
Vložne knjižice
Prve Hrvat, fttedlonlce^ LJublJ. kredit, banke Itd.* kupujemo ln plačamo vi« soko ' ceno takoj v gotovini. Ponudbe na Central Tomlčeva it. 7, Zagreb, telefon 46-07.	(<1
Brezplačno stanovanje
ln hrano dam učenki, ki obiskuje iolo na Jesenicah, za protluslugo posojila 10.000 din za Isti čas. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Diskretno ln varno« št. 13.809.	<d
Mreže
za postelje najceneje pri Andlovlc, zaloga pohištva Komenskega ulica 34. (1
Kupimo
Pendelj žago
(štutzer). dobro ohranjeno, kupim. Naslov v podružnici »Slov.« v Novem mestu.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupole
po najvišjih eenah
CERNE, Juvelir, LJubljana Wolfova ulica it a
Cunjo
krojaške odrezke, atar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kup vsako množino Arbelter, Maribor. Dravaka 16. (k)
Staro zlato, zlato zobovte
In srebrne Krone
kupujem po najvišjih eenab A. KAJFKZ
trgovina x urami In zlatnino
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih or
Ljubljana, Miklošičeva 14
Hranilno knjižico
vrednostna papirje
kupujomo
stalno po najvlijlh cenah ln takojinjemu plačilu.
Rudolf Zor*
Ljubljana. Gledališka 12
Kdo mi posodi
10.000 din proti desetkratni garanciji In visokim obrestlm do konca leta za povečanje obrata Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pošten« 13.963. (a
Posojila
ISČIte samo pri domačem solidnem zavodu. Pišite ali pridite osebno. »Moj dom«, LJubljana, Dvoržakova ulica it 8.
Posojilo
na vknjižbo na hiše v okrj mestih, kakor tudi nai vknjižbo na kmečka po-J sestva, po 6'/• obresti na dolgoročno odplačilo nabavljamo. Informacije a prcdnnkazllom 2 din VI znamkah, daje Central* Zagreb, Bregovlta it T* telefon 46-07.
Pouk
šivilje!
Krojni lečaj
za d a m a k a oblačila se bo vrill od 1.—24. septembra 193( Priglasitve sprejema
Teodor Kune
LJubljana Aleksandrova e. B, II. nj
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil In družbe nikov, dohičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave ln knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka ul.7
Saksofon
so želim naučiti Igrati najraje onega v Es-duru. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Es-sak-safon« it. 13937.	(■
Prav dober dijak
reven šestoiolec bi za zmerno ceno poučeval vsa predmete nižje gimnazije, najraje pa matematiko. francoščino ln nemščino. Učencu, ki je delal vso nižjo iolo privatno, Ja dobro znan najuspešnejši način učenja, zato bi sa pa tudi zavezal za. uspeh učenca koncem leta. Ponudbe poslati upravi »SI « pod zn. »Najboljši način« št 14026.	II

V	NA1NOVE1SIH VZORCIH
V	NA1VEČII'IZBIRI
V	NAJBOLlŠl KAKOVOSTI ..............__
IN PO NA1NIŽJIH CENAH	a,,
NA1VEČ1A DOMAČA TRGOVSKA HlJA V 1U60SLAVIH! VZORCI IN CENIK ZASTONJ
SLEPEC
Dataktlvika povest
62
Tn ko eem nato nekaj časa ogledoval tisto hišo, aem bil prepričan, da je imel prav. Niikakršnega znamenja o življenju nisem mogel razbrati. Nobenega dima ni bilo videti ob dimnikih. Seveda bi bil rad žel naravnost do hiše ter si jo natanko ogledal. Tega pa nisem smel storiti, sicer bi bil, ce bi me bil slučajno kdo zagledal, videti preveč radoveden. Vsekakor pa sem se kmalu prepričal, da dotlej ni bilo še nikogar k hiši. Zato eem ostal, kjer eem bil, skrbno skrit med praprotjo in žoltilino.
In ko sem ležal ondi na pomladanski ruši ter JEakal in ugibal, odkod bo prišel morilec, ee je namerila neka malejvkost, ki se je v tistem trenutku tako čudno dojmila moje domišljije. Nepričakovano 6ta namreč prišla po travnati stezi med goščavo ovca in njeno jagnje. Oba sla bila videti utrujena in nobeden od njiju me ni opazil. Po mojih mislih sta si pod konec dolgega dne iskala zavetja, kjer bi prenočila. Ko sla tako Btala med menoj in soncem, ki je ta čas tonilo ta oddaljeno obrobje občinskega sveta, eo se jima videli srebrni obrisi runa, ki so jim kakor nekakšna obstret obdajali temni telesi. To je ne-akladna slika, ki se mi pojavlja v duhu izmed strahotnih spominov na noč, ki je ta čas prihajala!
Kmalu nato, ko se je mrak tistega zlatega veSera bolj in bolj zgoščeval, sem začel misliti na dogovorjeni sestanek z Mc.Nabom na križišču v We*tenhangerju. Zdaj je bilo ravno še zadosti avetlo, da sem si mogel ogledati razne položaje na zemljevidu, in v kolikor eem mogel dognati, nisem bil nič manj ko oaem mlij oddaljen od križišča Gospoda Largea aem bil odpravil v krčmo k >P.oii in kroni«, Kjer naj bi bi! Saks! aa moj"
vrnitev. Skušal sem ga utrditi v misli, da sem šel fakat nekega prijatelja v občini. Ko pa se je že bolj zmračilo, sem se moral naglo odločiti, bodisi za sestanek z MoNabom ali pa za nadaljnje etra-ženje tiste hiše. Pametno ali nespametno 6em ee odločil za zadnje. K temu me je sklonilo prepričanje, da bodo, če je McNab imel prav, za zdaj še prazne štiri hišne stene vsak čas imele zločinca v svoji sredi. Kako dobro bi mi storila zavest, da je tu! In najsi bi bil prišel sam ali pa v spremstvu svoje žene ali pa zapeljanega Kinlocha, na noben način mu ne bi bilo mogoče 6topiti v hišo brez moje vednosti. Zdaj sem sprevidel, kaj mi je bilo storiti. Largea moram odpraviti nazaj k McNabu, da ga pripelje sem v Stelling Minnis. Po rokah in kolenih sem se odplazil kakšnih sto vatlov nazaj, nato pa vstal in krenil proti gostilni. Large je kmalu razumel, kar sem hotel, in ko sem videl, da 6e ie rdeča luč v ozadju njegovega avta izgubila v noč, sem sklepal, da bi bilo prav tako dobro, če ne bi žarela preko občine žarometa tistega velikega avta.
V čaau, ko sem se vrnil v svoj brlog med goščavo, se je že znočilo. Pozabil sem bil, kako temno je lahko na deželi, kako temno in tiho. Smrtna tiSina je ležala nad vsem. Enkrat je daleč nekje zalajal pes in njegov glas je tiho, toda jasno, prihajal iz daljave. Pozneje me je začelo zebsti, kajti trava je bila ta ča« vlažna od rose, ki je padla po sončno jasnem dnevu. A moral sem biti oprezen, kajti ob tisti uri bi utegnil kdorkoli že neslišno in nevidno hoditi mimo po travi.
Pol ure je minilo, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Tedaj mi je prišlo na misel, da bi mogel brez nevarnosti natančneje ogledati hišico in njeno okolico. Prav za prav pa eem se tudi moral primakniti bliže k hiši. ker je zdaj že nisem mogel več razločiti. Predvsem aem hotel dognati, ali se je mogoče približati hiši tudi od zadaj, po nolh! za dreviem. To ie bil moj prvi namen, na
kar bi bil rad stopil na kakšno mesto, s katerega bi mi bilo, ker sem mogel tako malo videti, mogoče slišati tudi najlahnejši šum, bodisi tudi odpiranje vrat ali pa stopicanje po stopnicah.
A ko sem se odplazil okoli pročelja tiste hiše, mi je bilo čudno pri srcu, ko sem se spomnil, kako sem se bil skraja na enak način odplazil na tisto usodno noč za hišo v Ealingu. Tedaj sem zadel na umorjenega človeka. Ali je mogoče, sem se vprašal, da bi ee zdaj srečal iz oči v oči z morilcem? No. pozorno, kakor da bi se imelo res tako zgoditi, 6em šel okoli hiše, korak za korakom 6em se plazil naprej in drža! roko na držaju avtomatskega samokresa, ki mi ga je bil dal McNab. Seveda nisem na nikogar zadel in natančnejši pogled na okolje za hišo me je prepričal, da se iz tiste smeri ne bi bil mogel noben voz približati. Lahko hi bilo sicer priti preko navadne kamrvitne ograje pod drevjem, toda v tisti tihi noči ne bi bil po mojih mislih mogel priti noben avto v obližje ene milje, ne da bi bi dal o svojem prihodu zadostno opozorilo. Zato sem se z mirnejšim srcem pomikal naprej, da bi si bil ogledal ozadje hiše.
Tisto, kar sem tam odkril, pa me ni prav n.18 iznenadilo. Saj je bilo na videz tako malenkostno: razbito steklo pri enem oknu. Kakšen paglavec? Tako sem si dejal, dokler nisem opazil, da je bilo steklo razbito slučajno tik okenske kljuke. Zato eem obstal in jel, pridržujoč dih, prisluškovati. A hiša ie bila videti vsa temna in mrtva Paelavec, sem si dejal iznova. To se godi z okni praznih hiš. Nato pa sem so domislil garaže na oddaljenem koncu. Tam bi utegnil dobiti kakšno sled, ali je hiša res tako nenastanjena, kakor je videti. Tjakaj sem se zdaj odpravil in tipal vzdolž jurovo ometane stene, dokler nisem prišel za oglom do vrat. Neznaten poskus mi je dokazal, da so bila vrata v garažo sicer zaprta, toda n6 zaklenjena. Trenutek sem stoje preudar-jal, koliko hrup bi utegnil napraviti, če bi skušal odpreti tista vrata. Ker so se vrata nedvomno
le malo odpirala, so bili tečaji bržkone zelo suhi. Vendarle sem moral, ker sem našel vrata tako nezaklenjena, kratko malo dognati, ali je v garaži kakšen avto. Tvegal sem torej šum. V mojih bojazljivih ušesih mi je tisto škripanje zvenelo kakor grom in odprl eem vrata samo toliko, da sem se mogel zmuzniti skoznje. Nato pa sem Iztegnil roke ter napravil še nekoliko korakov naprej.
Avto je bil res tam. In ko sem si tipajoč utiral pot ob njem, sem Čutil, da je bil radiator še topel, pa nisem bil nič več v dvomu, da hiša le ni tako prazna, kakor je videti.
A po odkritju garaže 6em napravil prvo napako. I)a sem bil pač zadovoljen s tistim, kar sem dosegel I Kajli po tistem odkritju mi ni bilo treba storiti ničesar drugega, kakor odpraviti se nazaj na staro postojanko med grmovjem ter ondi čakati, kdaj bom zagledal bliskanje sprednjih žarometov MoNabovega avta, ko se bo vozil po cesti preko odprtega občinskega eveta. Toda nel Moral sem skušali popraviti, kar eem bil že dobrega storil. Nezadovoljen s tem, da sem našel njegov avto. sem skušal dobiti še zločinca. Kajti ko sem jo zavil še enkrat okoli ogla proti ozadju hiše, da bi si bil iznova ogledal poškodbo pri oknu, sem opazil nekaj, zgolj temni senci podobnega, ki se je pomikalo izpred tiste navadne kamnitne ograje proti meni. Ce so bile bližajoča se oči obrnjene v mojo smer, me je moral prihajajoči opaziti, kajti jaz sem moral bili ob belem ozadju hiše vidnejši, kakor on ob senci tistih dreves. Legel sem na tla in mirno ležal Samo nekoliko čevljev od mene je stopal mimo. Nato sem zaslišal dvakratno trkanje po kuhinjskih durih. Začel sem preklinjati svojo neumnost, ve^el sem namreč. Če se bo pri vratih pokazala luč. da me bo moral videti, ko sem ležal ob hišnem zidu. Nazadnje so vrata zaškripala ter se odprla. Na nesrečo sem bil padel z glavo proti vratom ter nisem mogel ničesar videti. Zato pa aem bržkona bolje ali žal.
Prodamo
Nov Šivalni stroj
>41godno prodam. Paušlč, Podjunska 20.	(1
Več novih štedilnikov
solidno Izdelanih, napro daj. — Vprašati: Gllnce, Cesta t, St. «. Ljubljana
Dobro namizno vino
naravno, letnik 1938 — ugodno proda J. Ktrbtsch Sv. Trojica prt Mariboru
Kolesa
kupite najceneje tudi na obroke v trgovini Triglav, Resljeva c. 1«.	(1
Hrastove deske
SO tn 60 mm ca 20 mi Ima naprodaj France Sušter St«, Svetje-Medvode. (1
Mecesen!
Plohe tn deske 50, 38, 32 IS, 13 cm poceni proda Meščanska korporaclja — Kamnik.	(1
Košnjo otave
na travnikih ob Ižanski cesti proda Janko Predo vlč. LJubljana, Poljanska cesta 73.	(1
Bukovo drobno oglje
primerno za plinske motorje In kovače, prodam. Vprašati: Premrl Ivan -Rogatec.	((1
Višnjev sok
dalmatinski, neosladkan, za Izdelovanje maraskl-nt prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14064.	(1
Slive in hruške
tepke za žganjekuho ter otresena jabolka dobavlja vagonske množine po dnevnih cenah Kolarič Franc, Brežice.	(1
Anker šivalne stroje
prvovrstna znamka, tudi rabljene stroje, krojaške ln čevljarske od 300 din naprej prodaja Triglav. Resljeva 16.	(1
Blagajno
»Adlersflilgel«, notranje mere: višina 90. širina 52. globina 43 cm. prodam za 4000 din. Kmetijsko društvo Dobrntče. (1
Trgovino z meš. blagom
ln gostilno, nujno prodam zaradi odpotovanja lz Zagreba. Za oboje potrebno BO—60.000 din. Ponudbe poslati na: Ivan Gašparo-vlč, Zagreb, Gredice 18.
Bufet
na Jelačtčevem trgu v Zagrebu, z velikim prometom jedil ln pijač, mesečni čisti zaslužek najmanj 6000 din, naprodaj zaradi bolezni lastnika pod ceno. Informacije daje Central, Tomičeva 7, Zagreb, tel. 4607.	(1
I Kolesa
odprodajamo seda) po
znižani cent. Velika Izbira dlnamo-Iučl »Bosch« ln »Rlemann«. — Banja!. Ljubljana, Miklošičeva 20
Dira na peresih
ter konjska vprega, ugodno naprodaj. Kongresni trg št. 14. dvorišče.	(1
I
Aufomofor
Avto »Fiat«
v dobrem stanju prodam za £500 din. Janko Zor-man, mesar, Smlednik, t
Moško kolo
dobro ohranjeno, po:eni prodam. Smrekar, Kladez-na 9.	(1)
Kadi za slive
nove ln rabljene sode, popravila točno ln poceni sodarstvo Sulcer, Vojaš-nlika 7, Maribor.	(1
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri Banjal. Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1)
Prodajni pult
3.60X0.78 m s steklom, krasno Izdelan, poceni naprodaj. »Astra«, Aleksandrova cesta 4.	(1
Izložbene roloje
3 kom. 120 x 270 cm, prodam, s peresi ln valčki, kompletne. Vprašati pri Tlvar, Sv. Petra c. 26. (1
200 litrov mleka
pasteriziranega, oddam dnevno od 1. septembra ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mleko« 13.946.	<1
rima suha bukova drva
dostavljena na dom; žagana 100 din, cepljena 110 din 1 m' nudi Putrlh, Dolenjska cesta, telefon 48-55.	(1)
Slive
za žganjekuho — vsako množino — va^onsko aH avtom, lahko dobavi po najnižji ceni Franc Mast-nak, trgovec v Sv. Juriju ob. Juž. žel.	(1
Avto »Steyer« XXX.
Cabrlolet v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Vprašati telefon 35-54. f
Avto B. M. W.
malt, dvosedežnl, poceni prodam. Pogledati: Zaloška 61, Rakoš. (f)
Avto »Steyer« Cabriolet
v brezhibnem stanju — ugodno naprodaj. Vprašati telefon 35-64. (f
Motorno kolo
dobro ohranjeno, s prikolico prodam za ceno 4000 din. Mlhelčlč, Borštnikov trg.	(f)
BSA 750 ccm
prodam pe zelo nizki cent. Gregorc, mehanična delavnica, Gosposvetska cesta.	(1)
*f»'t tovorni avtomobil) lEMro nosilnosti 7SOdolOClOkg tri in štirikolesni, skromni v uporabi goriva in trpežni, «0 idealno prevozno sredstve ia vsako podjetje. In form«, oije pri zastopstva IEMPO«»tomobllo» „IUSIU-
V. LAZNIK
LJUBLJANA. Gosposvetska t
Majhna limuzina
v najboljšem stanju, malo rabljena, naprodaj. — Cena 7800 din. Mlekarna Stari trg 24.	(f)
Oltar
nov, gotski, krasno Izdelan, pripraven za manjšo cerkev aH kapelo, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 14075.	(1
Gostilničarji, trgovci!
Kdor hoče Imeti letos poceni pravo sllvovko, naj kupi sam bosanske slive od 1000 kg naprej, postavljene na dom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nizka cena« 14056.	(r
Naprodaj
20 A2 panjev, 10 kranjl-čev, nekaj čebelarskega orodja ln nov čebenjak za 30 A2 panjev. Cena 6000 din. Čebele na dobri ajdovi paši ln ostanejo lahko še več let na mestu. Polzve se: Kmetijsko društvo Dobrnlče.
Gradbeni material
Od nekdanje svojine Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, Tyrševa c. 35 se jrodajo posamezne zgradbe za rušenje, tako, da kupci porušijo zgradbe in material odvozijo. — Proda se pa tudi material od že porušenih zgradb, i. s.: zidna opeka velikega formata, traverze, železni stebri profila 10 in 15 cm ter zasipni material. — Za informacije se naj obrnejo reflektanti na: Javna skladišča, družba z o z., Ljub-' ana, Tyrševa c. 33.
Pouk
Dekliški pensionat »NADJA«
bo otvorjen 1. septembra.
Konverzacija v tujih jezikih. Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 14. Gojenke bodo imele v penslonatu stanovanje, hrano, sodobno vzgojo tn konverzacl-jo v angleščini, francoščini in nemščini. Zahtevajte prospekte. - Vsak torek ln četrtek (Izvzemši praznike) se gojenke od 10—11 dopoldne lahko vpišejo ln osebno dobe vse zaželene Informacije.
Čitaite in širite »Slovenca«
Tovorni avto
2'/i—3 tonski, dobro ohranjen, kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 1240.	(f
Avto Opel »Super«
dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov: Martin Fink, fa. Bata - Murska Sobota.	-	(i
Tovorni avto »Fflrd«
do 1000 kg nosilnosti, ln mali »Ford« model B. B., dobro ohranjena — prodam. Jenič, Poljanska 69, LJubljana.	(f)
Štirisedežni avto
v dobrem stanju, porabi 9 litrov bencina, taksa plačana — naprodaj za 4500 din. Ambrož, Rfhar-jeva 6. Kolezlja. (f)
»Sachs« motor 100 ccm
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov se polzve v trafiki Tyrševa cesta 37.	(f)
»Fiat« limuzino
5 sedežno, v najboljšem stanju, nove gume, nov akumulator, taksa za leto 1939 plačana, zaradi bolezni prodam za 13.000 d. Ivane, St. Jernej.	(f
8 »Opel« avtomobilov
starih, po zelo nizki ceni naprodaj. Ogleda se jih na veseličnem prostoru velesejma.	(f
DKW avto
Meisterklasse, 40.000 vo žen. naprodaj za takojšnje plačilo za 17.000 din. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 13.865.	(f
STRDDI
5 H P motor
angleški, z vozom ln clr-kularjem takoj po prav nizki ceni prodam. Sl-močlč et Bučar, Škofljica.
Plinski motor
na drva (Sauggasmotor) 100—120 HP, kupim. Ivan Vlndtš, valjčni mlin, Maribor.	(f
Pletilni stroj
švicarske znamke »Du-bled«, 70 cm, št. 8, .prodam. Le malo rabljen. — Brtonoelj Franc, Selca nad Skofjo Loko.	(1
Diesel motor,
Deutz 5 KS, tri bencinske motorje 6KS z mla-tilnlco prodam. Kupim Diesel 7 KS. — S. Skr-blnšek. Spod. Hajdlna, Ptuj.	(f)
Razprodaja strojev
Ragjrodajamo stružilnice in oMikcvalne stroje od nekdatfje svojine Strojnih
tovarn in livarn po ugodni ceni. Ogled strojev v naših skladiščih. — Javna skladišča, družba z o. z., Ljubljana, Tyrševa c. 33.
Mizarji, kolarji,
lesne industrije! Za takojšnjo dobavo so na razpolago sledeči stroji: Univerzalka 400 mm, s krožno žago, vrtalnim'fn brusilnim strojem: dva polnojarmenika Primy Kay 600 mm, Tonnes 800 mm; kompletna naprava za Izdelovanje parketov; parni stroj 86 PS; patni kotel; kompletna sušilnica; bencinski motor. Pojasnila In ogled vsak čas pri: Slejko in drug, Pra-žakova ul. 15-1II, Ljubljana. Telefon 38-56. (1)
Podpisani
se tem potom zahvaljujem tvrdkl Dovžan Ivan, trgovina strojev, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4, ker ml je v razmeroma kratkem času preskrbela zelo ugodno prvovrsten mizarski stroj. Gosp. Dovžan ml je v vsakem pogledu zelo solidno postregel ln lahko vsakemu pri poročim, naj se z zaupanjem obrne k njemu, kadar bo kupoval stroje. Mizarstvo Skrjanc, Duplje pri Tržiču.	(o
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da nas je zapustil danes ob 3 zjutraj naš predragi sin, brat, stric in svak
MILAN PUC
po dolgi in težki bolezni, vdan v voljo božjo.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v nedeljo, dne 27. avgusta, ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. avgusta 1939.
Žalujoči starsi, bratje ln ostalo sorodstvo
Mizarske stroje
rabljene, ln orodje kupi Jože Llpaj, Jurčičeva 6, Maribor.	,(k
II
Glasba
Brnp/afen pouk v tgronftj
MARIBOR i. IOZ
Priložnostne prodaje
ne Iščite, ker dobite tovar nlško nove plošče v poljubni tzbiri že po Din 30—. Zabte-vajte seznam.
Klavir
dobro ohranjen, znamke Schuler von Bosendorfec. ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.756.	(g
Klavirje. vijoline
saksofone - trompete -harmonike in druga glasbila od šolskih do prvovrstnih instrumentov - strune in vse potrebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri
WARBINEK
Ljubljana, Miklošičeva 4 telefon 35-59
Harmonikarji!'
Nova petvrstna harmonika »Lubas« zaradi odhoda za polovično ceno naprodaj. I. Stbal, Jesenice.
IŠČEJO:
Poštni uslužbenec
Išče preprosto opremljeno sobico s 1. septembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.107
Lepo sobo
prazno ali opremljeno, v sredini mesta takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.050.
Opremljeno sobo
■ strogo posebnim vho-dojn, Iščem v centru mesta za stalno za takoj. -Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 19993.	(s
Prazno sobico
Iščem za takoj Za eno osebo, ves dan odsotno. Najraje v mestu ali bližnji okolici. Oferte upravi »Slovenca« pod »Točna«.	(s)
ODDAJO:
Dve prazni sobi
takoj oddam. Srbska 37, Ljubljana 7.	(s
Elegantno sobo
v centru, separlrana, eou-che postelja, kopalnica — takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« 14037
Sobo
z eno event. dvema posteljama, lahko tudi s hrano, posebnim vhodom takoj oddam. Bohoričeva ulica 9.	(s)
I
Dijaki

Dijaka
sprejmem n^ vso oskrbo. Za Gradom št. 4.	(D
2 nižješolca
sprejmem v vso oskrbo. Medvedova 36.	(D)
Dijake
Sobo brez štedilnika
oddam. Cesta na Loko št. 22.	(s)
Lepo sončno sobo
z 2 posteljama, posebnim vhodom, oddam. Tržaška cesta 26-1., levo.	(s
Opremljeno sobo
lepo, oddam 2 osebama. Pred Škofijo 1-IV. (Hišnica).	(s
Opremljeno sobo
oddam gospodični aH gospodu, takoj. Za Gradom št. 4.	(s
Prazno sobo
s štedilnikom ln posebnim vhodom oddam za oktober. Sv. Petra c. 81.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom	oddam. Cesta v Rožno	dolino 36.	(g)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v podpritličju poceni oddam. Friškovec 6. (s)
Sobo
v centru oddam gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« po4 štev. 14.130.
Sončno sobo
v lepi naravi, z ali brez oskrbe oddam. Hradec-kega cesta 8.	(s)
Oddam sobo
ln prodam pohištvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.138.	(s)
Gospodični ali dijakinji
oddam čisto ln opremljeno sobo. Strubelj, Vodnikov trg 41.	(s)
sprejmem z vso oskrbo. Maribor, Cvetlična ul. 21, I. nadstr., vrata 3. (D)
Dijake
sprejmem na stanovanje ln vso oskrbo. Stritarjeva ulica 37, Maribor. (D
Za drugošolca •'
iščem stanovanje. Našlo? pove uprava »Slovenca« pod št. 14.094.	(D»
Dijakinjo-srednješolko
sprejmem v dobro oskrboj Naslov v upravi »SlovenJ ca« pod št. 14039.	(13
Oddam veliko sobo <
2—3 dijakom. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 126«.	(s)|
Hrano in stanovanje
pri katoliški družini lšč« vlšješolka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vlšješolka« št. 14054. (D
Dve dijakinji
sprejmem, dobra oskrba. Naslov v upravi »Slovenca« pod št: 14140. (D)
V Ptuju
sprejmem v popolno oskrbo dijaka. Vsa pomoč pri učenju. Vošnjak, Maistrova 8.	(D
1-2
nižješolki, sprejme uradniška družina v vso oskrbo. Celje, Glavni trg 8-1., levo.	(D
Dijakinjo nižješolko
sprejmem na stanovanje ln hrano. Cena 400 din. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Cen-trum 1255« 14.186. (D)
Dva srednješolca
ali srednješolski sprejmem v dobro oskrbo. Lepa ln sončna, parketlra-na soba v bližini vseh srednjih šol. Antonija Pall, Maribor, Razlagova 24-11.	CD)
.Dijaku višjega razreda
III. realne gimnazije Uam ■brezplačno stanovanje za pomoč pri učenju sina Iz nižjega razreda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13908.	(D
Sedmošolec
klasične gimnazije bi poučeval nižješolca lz prve aH druge, za nekaj hrane aH stanovanje bratu prvo-šolcu. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Uspešno 1210«. (D
Krščanska družina -
sprejme v popolno oskrs bo dva dijaka, po možJ nostl klasične gimnazije v Ljubljani. Celovška 200 — Dravlje.	(D>|
Visokošolka
Išče lepo sončno, zračno sobo z vso oskrbo pri solldnt družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Maribor« št. 14.129. (s)]
Dijaka
šesto- sedmo- ali osmo-šolca sprejme boljša družina poleg realne gimnaJ zije. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Skrbno 1238«.	(H
/enitbe
Hotelir
poroči gospodično aH vdo3 vo gostinske stroke — a nekaj gotovine. Resne ponudbe s podatki ln sliko poslati upravi »Slovenca« pod »Zenltba« št. 13958.
Obrtnik
z lepim domom, poroči do« bro, čedno šteparico z ne« kaj gotovine. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »25—35 let« 1254. 14187	(t)
Ljubezen
moža al zagotoviš, ako ma postrežeš z dobro, okusno hrano. Zato kuhaj po preizkušenih receptih, zbra« nlh v knjigi poklicne kuharice. Knjigo dobavlja: Mlzerlt DezidertJ, Zidani most. Cena v predplačilu 10 din.
Stanovanje
s popolno oskrbo Iščem za 3 srednješolce, ev. za 2 skupaj In za enega posebej. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Trbovljah pod »Dijaško stanovanje«, št. 13930.	(D
Vdovec
44 let star, brez otrok, veJ like postave, hišni pose-' stnik v centru mesta, poJ ročt gospodično ali vdovo,-tudi z otrokom, staro do 4 4 let, s premoženjem 200.000 din. — Priženitev tudi mogoča. Resne ponudbe z naslovom upravi »Slovenea« pod »Simpatija« št. 13902.	(2
Naš predobri mož, oče, stari oče, brat, stric, "tast in svak,
gospod
Franc Kunovar
kamnoseški mojster in posestnik
nam je umrl danes popoldne ob 4 po dolgi bolezni, večkrat
previden s sv. zakramenti, v starosti 70 let. Ljubega očeta bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, 28. avgusta popoldne ob 3 iz Dolnic št. 1 na farno pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano.
Dolnice-Št. Vid, dne 26. avgusta 1939.
Žalujoči ostali
(BEBBElSI
Najugodnejši nakup
moilclb oblek nudi 1'rMker. 8v. Petra o. 14. Ljubljen«. k	(1
Orehova jedrca
med In vosek dobite najceneje i Medarna, LJubljana, eidovaka ulica t.
Šolske torbice
ln aktovke v veliki Izbiri priporota Kravo*. Maribor, Aleksandrova 13. (1
Kislo zeljo
novo, prvovrstno, v eod-eklh, dobavlja po naroČilu Gustav Brklavec — LJubljana — Kodeljevo. Fovietov« 47, tel. tl-»l.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, po brez-konkurenCnl ceni, vsako mnoSIno dobavlja Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. II, telefon 85-3».	(1
Izdelujem krasne talna in jubilejne
vence ln Šopke
po najnltjlh cenah. — Prepričajte as In gotovo boste sadovoljnl. So najvljudneje priporoča
ADOLP VATOVAC
sploino vrtnarstvo, Vrazov trs. pri ientpetrskem mostu.
Ovsllliarnat Tyrlsva (Dunajska) cesta 9.
Pisalni stroj
novejšega »lst<ma. prvovrstno ohranjen, poceni prodam Naslov v upravi
•Slovenca« pod 12.900. (1
Vinska preh
velika, dobro ohranjena, naprodaj. — Vprašati: KmeAko hranilnico ln posojilnico, foljCene. (I
Sveže bosanske SeSpIje
prave, debele, m vkuha-vanje ln marmelado. k|
po 2.60 din, ko»«re 41 kg, franko prevoz, r«EpoiUJ« G. Drechsler, Tuzla. (1
Šolske predpasnike
otroške ln damske. Iz klota ln svile — nudi v veliki Izbiri tvrdka Ign. Zargl, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11.	<1
Koroške brusnice
(Prelselbeeren) dobro Izbrane, razpošilja po polti ali brzovozno od f kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, LIboliče Koroško.	(1
Slive
svete, za tganje ln hrano kupujete najboljše ■ posredovanjem tt. Josip Simfiie, Nova OradlAk«. k
Trgovina
z mel. blagom In trafik«
na dobri toekl v centru Maribora, naprodaj. Ce-njene ponudbe v upravo »Slovenca« Maribor pod »Dobra eksistenca« 1226.
Usnje znamke »Indus«
po Izredno nizkih tovarniških conah prod«J«nui trgovcem In 6uvlJ«rJem samo v Ljubljani. FUg-nerjev« ulic« > — prej Škof j« ulic«.	(1
Sadje In sočivja
zakuha vajte le v
Weckovih kozarcih
Prodaja jih
Jos. Jagodic, Celje,
OubCeva ul. 2 - Glavni trg Cenike zastonj 1
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim •ladkorietn rkuhao — se dobi na tnalo la veliko * lekarni dr. G. PICCOLI • Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
VINA
Vam nndl
Centralna vinarns v Ljubljani
r svoji posodi najugodneji TELEFON STEV. 25-73
ZAGE
original Domicili Remscheld
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
Va2no za vsakega, ki redi praSIte!
Reja prašičev Ja važna. Skrb, da ne obole, da se zrede in ode-bele. To dosežete, sko dajete vsaj enkrat tedensko redilni prašek
(IMASTELINM zakonito zavarovana znamka. Samo poskusite in prepričali se boste. Pošiljam franko Vašo pošto zavitke po '/» kg Din 14'—, 1 kg Din 24'—. Manjšo zavitke dobite pri trgovcih po Din 8 — in 61—. Naročniki dobite navodila ln poštne položnice pri _MAGDALENO IVAN, Rače pri Mariboru.
MODERNO OKOVJI
sa nove zgradbe
▼ veliki izbiri, po ugodnih cenah v trgovini z železnino
Mervar 1 nodnlhovtc, Zagreb
Petrlnjska 3
Dekoracija! Meatlrsnjs zastorov i
Franc Jager
tapetništvo LJubljana
Sv. Petra cesta 17. Telefon 20-42
Velika zaloga najmodernejših
_____ . vseh vrst loteljev in žimnic.
V zalogi vedno žima. gr*41 za modroce'ter blago
sa prevleko pohištva. Konkurenčne cene!	Solidna izdelava!
Couch-zof, otoman.
Sprejemamo abonenf e na hrano
po dnevni izbiri jedil
v gostilni pri »Lovcu«
LJUBLJANA, Cesta 29- oktobra (Rimska) št. 24, vogal Bleivveisova cesta 2, dobite izborno, dnevno različno, okusno domačo hrano.
ZAJTRK: mleko, kava, čaj 1, 2 In 3 din. - Golaž, vampi, Jetrca, pljučka,
obara itd. 3 do 4 din, — KOSILO: zakuhana juha, dve prikuhi po izbiri, goveje meso 5, 6 in 6.60 din; isto s pečenko G din; isto s pečenko in močnato jedjo 11 din. — VEČERJA: v mnogovrstni izbiri 8 do 8 din. -Brezmesna hrana 3 do 6 din. — Vsak petek kuhani sirovi štrukljt, pristni idrijski žlikrofj in ribe. - Motnata jedila in suho pecivo 1 do 2 din. Zajamčena pristna domača in dalmatinska vina. Pristno žganje: slivovka, brinjevec, troplnovoc. Razni likerji, brezalkoholne pijače. Kdor želi hrano,
fiKSPRES KAVA I
ABONENTI POPUSTI
ni obvezen jemati pijač!
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. z.
t LfnMioni, nihiosttevo cesto 1
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost tn obrestuje nov« vloge po 4% do S % po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslulite se varčevalnega krožka I Zahtevajte prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Zahvala
Vsem, ki so spremili našega preljubega brata, svaka in strica, gospoda
Jakoba Zupančiča
gimn. direktorja v pokoju
na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. - Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so se od rajnkega poslovili ob mrtvaškem odru. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini ter stanovskim tovarišem in predstavnikom društev za številno spremstvo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 29. avgusta 1939 ob pol 7 zjutraj v trnovski cerkvi.
Globoko žalujoči sestri Mina, Vita in brat Anton.

Kolesa Najnovejši otr. vozički
motorji IrkiMli Hvalili MroV
K	-
2. igrafeil vosiekl, sklroji, avtomobilčki, koles. dali
TRIBUNA F.B.I. LJUBLJANA
Podrnlnles: MARIBOR
ETERNA
specialno izdelovanje pogrebnih potrebščin
LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 Izdeluje: mrtvaška pregrinjala, zglavnlke In na-ličja, čipke in okraske sa krste, opremo sa mrtvaške odre, pogrebe itd.
NA.J POPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA
JMHOHHEP
-v « uTriii ivrnrtctm irui rruu
SCHKEIDEB
ZAGREB. NIKOLICEVA IO
T • ZAHTEVAJTE BRESPIAČNI CENIK
DARUVAR
mineralno In blatno kopališča
Radioaktivni termalni vrelci 38— 60° C. Zdravljenje revmatizma, išiasa in ionskih bolezni. Vse leto odprtol Glavna sezona od 15. jun. do 91. avgusta Izven sezone znatni popusti ob pavšalni ceni. Vse Informacije daje	Uprava kovaliila.
H. SUTTNER
Brezobvezen ogledi
KOLESA
kupite dobre In poeeol tudi na obroke pri
Ljubljana
Aleksandrove 6.
V MENZI, Kolodvorska ulica 8
i
dobi vsakdo okusno domačo hrano od 6. do 21. ure.
ZAJTRK: mleko, kava, Čaj, golaž,
vampi, jetrca itd.....
KOSILO: zakuhana juha, dve prikubi po Izbiri, goveje meso ....
isto s pečenko.......
isto s pečenko in močnato Jedjo VEČERJA: v mnogovrstni Izbiri . ■ brezmesna hrana mof.iata jed kom pot
ABONENTI IMAJO NA GORNJE CENE POPUSTI Sprejemajo se abonentit	Palatinke 1.— din.
i • ■ ■ •
t • • « ■ • • •
• • • • •
•	s
1, 2, 3 din
5— do 8.50
7.VI
8.50 do 9.50
8.-	do 5.— 4.— do 5.— 1,- do 2.— 1.50
■■■■■■■■■■■■■a
»SLOVENEC-, podružnica t Miklošičeva cesla it. 5
.VEUMT
otroški vozički ZAGREB,
Ilica št. 55
Najnovejši do sedaj nsvideni modeli za 1830 v spe eijalnl tn največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino in na odplačilo. Prevoz ln omot nera>*nnani. Cenik s slikami brezplačno Izrežit« oglas zaradi naslova.
POSESTVO V NAJEM
Po zelo ugodnih pogojih se zaradi bolezni odda v najem gorsko posestvo, ležeče v bližini velikega
mesta na Hrvatskem. Posestvo je moderno in udobno urejeno, s silosi itd. Oddaja mleka po zelo dobrih cenah zagotovljena. Letovišče za tujce. Živine okrog 40 glav itd. Odkup ali zanesljivo jamstvo živega in mrtvega inventarja ln zadosten obratni kapital pogoj. Event. prodaja ni izključena. Pism. ponudbe samo od reflektantov, brez posredovanja, v hrvaščini ali nemščini pod K-47H7 na Interreklam A. G., Zagreb, Masarykova 23.
POSESTVO
18.000 m*, ob državni cesti, s stanovanjsko hišo s 6 prostori, in novo enonadstropno stavbo, prikladno za manjšo Industrijo (80X10 m) z vodno pravico in blizu električnega voda — naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v upravi »Slov.t pod št. 13.837.
Dražba lesa
Zafasna državna uprava raslailenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/L, bo prodala 19. septembra 1939 na javni dražbi ca. 2150 plm tehničnega bukovega lesa na panju iz svojih gozdov pri Straži. Dražba se bo vršila pri Sumski upravi v Straži pri Novem mestu.
Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri Sumski upravi v Straži.

Umrla je naša. srčno* ljubljena žena in mama, gospa
Adela Vidmar
dne 26. avgusta 1989. po kratki, mučni bolezni. — Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dne 28. avgusta ob pol petib popoldne iz mrtvašnico Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Krilu. LJubljana, 26. avgusta 1939.
Janko Vidmar, str. stavec v p., mož; Roman, Marjan, Majda In Andrejiek, otrori.
■
Obvestilo!
Obvestilo!
Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem prevzel znano
hrofaSko delavnico ANI. PREŽELI
VOSNJAlfOVA ULICA 4
jamčim za prvovrstni krof in izdelavo. — Cene nitke.
/sto tako se priporoča tam se nahajajoče spre/cmaliŠče za barvanje in kemično snaienje oblek za Wagncr, Radovljica pod strokovnim vodstvom gospe Mile Prežel/ — vsa oblačila se vam elegantno zlikajo v krojačmei, na teljo popravijo tako, da imate za malo
ceno novo obleko. —,
loško Počivašek
mod. hrojaitvo.
——, —— ■—-- — *—-Priporočam u in sprejemam
ta A. VVagner
Mila Preželi.
LJUDSKA POSOJILNICA V UUBUftL
rad. s neom. Jam. LJaMjSRa. HiklofKeva tasta e v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak tas IzplatliU^
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 9%]
JožeOražem, ml., Ljubljana-Moste, Ciglarjeva 22a
zastopnik za Slovenijo	.
MODERNE TRGOVINE PISARNISKIH STROJEV
J. GLAD-MERCEDES
ZAGREB
NIKOLICEVA 14/TELEFON 224514
MERCEDES
PRIMA. SUPERBA, SELECTA polni pisalni stroji MERCEDES
EXPRESS ln FAVORIT normalni pisalni stroji MERCEDES
ELEKTRA električni stroji
POLEG TEGA VSE VRSTE RAČUNSKIH STROJEV ZAHTEVAJTE PONUDBE IN BREZOBVEZNI OGLED STROJEV
S prvim septembrom se preselim s svojo
pekarsko delavnico
v svojo novo hišo na SaldlOVO caito. — Svojim odjemalcem se zahvaljujem in še v nadalje toplo priporočam
IVAN VOVK, Novo mesto
Zahvala
Ob bridki Izgubi naše hčerk« • edinke
Mlje
smo prejeli toliko Izrszov sočustvovanja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato se na tem mestu prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob Strani v bridkih urah, vsem,, ki so spremili našo nepozabno Mijo na njeni zadnji poti, položili na njeno krsto vence in šopke ter vsem, ki so nam isrekli gožalje. Bog plačaj vsemi
2alujoča rodbina Rezarjeva
Otroški kotMck
SSON SAMBO
(9) Kako jo bilo krasno sedeti na vrhu! Malce se, je pa le bal, ko se je tako silno-gugalo. Jan je stopal zraven, vendar je »zmeraj težje hodil vštric. Sambif je 'pa to ugajalo, pa je zh661 "hitreje'in hitreje tečL
(10) A lepa ježa ni trajala dolgo. Nenadoma se je Sambo spotaknil in v velikem loku je Filip sfrčal v pesek. Od strahu je za hip kar obležal, a nato je ves besen poskočil.
Pazstavljam na zagreb. velesejmu _paviljon B 110-1_
„H EBON A"
moderne naprave KARTOTEKA KNIGOVODSTVA ročna in strojna
„ELBA" VISEČA REGISTRATUBA
(za odlaganje dopisov)
is vse najmodernejše za Vaš nrad
Brezplačni strokovni nasveti
R. Z E IT L E R - ZAGREB
Boškoviceva 42	Tel. 79-90
GAMA
Gnojnlčne tipalke brzoparilniki Štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podrla j ClrH, Ig «47 prt Ljataljani
Ksilolitnl tlak
je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale,
tovarne itd. — Izdeluje ga
trg. dr. z o. z.
MATERIAL
Ljubljana, Tvrieva l 36 a
Telefon 27-16 - Brzojavi: MATERIAL
Nollcpše darilo!
Barometer zastonj 1
Krasno izdelan, velik 13X16 cm, kaže vreme 24 ur v naprej, patentiran, pošlje proti povračilu stroškov Din 5'— v znamkah Barometer Ljubljana I
poštni predal 18. Nešteto zahvalnih pisem!
Za nego lica In rok
rabite
Benkovo pomado inViolette-kremo! lekarna prt Sv. Trojici
r. pl benko, umu
Od«lHM B Er.883»M8T i 8. Sr.RWlS87
DOLENJSKE TOPLICE
Radio terma 3S° C
Vsi, ki trpite na revmatizmu vseh vrst nevralgijab, išiasu, posledicah zlomljenin, rekonvalescenti i. t d., obiščite že iz starega veka poznano kopališče, katero je povrnilo zgubljeno zdravje ie tisočerim bolnikom Znižane cene. Penzija z vso oskrbo in kopelji od 45'— do 65*— din. Zahtevajte prospekte
Izredna prilika!
Dober dan, stric Urh! Zadnlič ste toiili, da bi radi r po-koi pa stanovanja ne dobite. Kupite srečke gasilske tombole,
kjer lahko zadenete hišo. Kaj praviš, hiša da je glavni dobitek? Da. lična stanovan/ska hiša ob občinski cesti, 1 minuto odfarne cerkve. Poleg hiše je še 9 dragocenih tombol in mnogo drugih lepih dobitkov. Kje pa se bo vršila tombola ? Na Dolu pri Hrastniku 3. sept. 1.1. Na Dolu sem ie bil. Prav prijazen kraj — gotovo so srečke najmam po 10 Din. Kaj še, samo po 3 Din. — Samo po 3 Din — neverjetno.' Potem mi pa odtrgaj 10 srečk, naj bo za gasilce, mogoče me pa čaka sreča. Pa oprostite stric, moram naorei. z Bogom. Z Bogom, Metka! Da. da . . . Dolanci ....
Naročite »Slovenca«!
„Slovenec" je vodilni, najbolj razširjeni, največji in najboljši slovenski dnevnik! Zavaruje svoje naročnike za
10.000 din
za primer smrtne nezgode!
Oglašujte v,Slovencu'!
za Solo
Dobro in poceni želi biti vsak postrežen! Vse io Vam nudiio radovotino naši inserenti!
BREZ PRIHRANKOV -DOBRO GOSPODARIM
G
in najbolje oble čem celo družino, če se obrnem na najugodnejši nakup manufakture na OBROKE z vedno najnovejšimi vzorci in ogromno izbiro
NARODNI MAGACIN, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1
CILJI, Novavas 49 (Mirko Fajs)	MARIBOR, Vetrinjska ul. 18 (Gustav Lipošek)
JESENICE, «or.. ObrtnUka nI. 8 (Anton Cigoj) TRŽI t, Vitim Polakova uL 5 (Jože Bečan)
POVSOD SPREJMEMO PRIDNE ZASTOPNIKE I
V vseh večjih mestih
Dravske banovine iščemo sposobnih, uglednih, agilnih in predvsem poštenih
krajevnih zastopnikov
za prodajo srečk Državne razredne loterije. Prednost imajo trafike, protokolirane firme, vpokojenci itd. Hitre in obširne ponudbe je treba poslati pod
„Zastupnik" 715 na oglasni zavod „Publi-citas" d. d., Zagreb, Ilica 9
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodit
Urednik: Viktor Cenčii