/ J Naša naloga:

M$|J Probuja in napredek naroda!

Naš namen :

V edinosti in slogi do cilja!

NARODNI VESTNIK

NATIONAL HERALD.

^ Največji slovenski dvotednik
v Zedinjenih državah g J

a 7' k

^ The Largest Semi-Weekl; x j J

•f* the United States of Ame ■* »§ g

•«2333

LABmČ^NOL>

RADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOUC BEN’T SOCIETY ST. B ARBARA, FOREST CITY

lo. 9. — Št. 9.

MONGRES GLASUJE ZA

DULUTH, MINN., THURSDAT, JANUARY 29, 1914. — ČETRTEK, 29. JANUARJA 1914.

Volume IV.—Letnik IV.

PREISKAVO STAVK.

f.  F. OF M. PRIPOROČA VNIČENJE OBTOŽB. HOČE PRE¬
MESTITI SODBO. V COLORADI VLADA VOJAŠKA

8AN k ‘ OBLAST. GUVERNER AMMONS ANARHIST. MATI “JO-

'f|». . H\  ..«nn r» i fTn A A *T  HOI MINUTI/""!

Itn

ki

“«Cl NES” ZASTRAŽENA V BOLNIŠNICI.

se

Kov Hem

'Hib, 1  Pro,
PO

Houghton, Mich., 27. januarja.
Odvetniki W. F. of M. so predlo-
li sodišču pritožbo glede velike

>EZ|

slik«

,3,-^  in  navajajo, da je bila
~ teelika porota zoperzakonito zbra-

ia iD sklicana, da ni bilo nje po-
etovanje tajno kakor zahteva
stava, in da je imenovanje po¬
letnega pravdnika George E.
kichlos neveljavno, zato ker se ni
menoval posebni pravdnik zaradi
ega, ker bi se moglo dokazati,
a. je pravilno izvoljen pravdnik
ezmožen. Pri posvetovanju po -
otnikov so bili navzoči tudi gu -
erner Ferris, generalni pravdnik
'ellovvs, kompanijam naklonjen
iravdnik Nichlos in trije steno -
jrafi, katerih noben ni bil postav-
1 ,lol| ate»lo opravičen biti prisoten.
t „7 ab W Če ne bo pritožba sprejeta bo-
ii MikeiTo  unijski odvetniki vložili pro -
njo, da se vrši obravnava pri ka-
erem drugem sodišču.

■ i"K1 1 >r zaloga E  Charles H. Mover in Charles
fanner se bosta predstavila sodi-
Iču še ta teden, da se bosta za¬
to zakon" ^ovarjala pred poroto.

" 1  ''" na 50c ' J TVashington, 27. januarja. —
'oitumal CeDiiPoslanska zbornica je glasovala s
. j 151 proti 15 glasovi, da preišče

kongres povod in stanje stavk na
j 0rlf:l l akrenem okrožju v a Michigan in
\  ] remogarskih poljih v ju <n t Co-
R Jeradi. Predlogo je predloži', po-
Igeivood, NlM ;mec  Keating iz Colorade.

[ Zaslišavanje bodo vodil' podod-
i>cri, kateri bodo odpotovali kakor

ntov,

hitro bode vse potrebno priprav¬
imo. V resoluciji je dana zasli-
ševaleem moč poklicati in pod pri-
st go zaslišati priče iu zahto\ati,
da se pokažejo odboru vsi zapisni¬
ki. Preiskovalo se bo v Las Aui-
inas, Huerfano, Fremout, Grand
Koutt, Boulder in IVel! county v
C.mrado in v IToughton, Keivee-
naw in Ontonagon c on n tv na Mi¬
chigan.

Denver, Colo.. 26. januarja. —
“Mati” Jones, katero je anarhi¬
stični guverner Ammons ukazal
iztirati iz Trinidada pred nekimi
dnevi, je držana pod tujim imenom
v San Rafael bolnišnici v Trini-
dad. Ko se je stara ženica vrnila
med stavkarje zgrabili so jo voja¬
ki ter jo šiloma odtirali v bolni¬
šnico, kjer je pod vojaškim var¬
stvom.

V Trinidad je vstanovljeno vo¬
jaško sodišče, ki vlada z despoti-
čno roko. V Colorado vlada pod
guvernerjem Ammons skrajna a-
narhija, ki se ne ozira na zvezne
zakone. Vojaško sodišče se niti ne
dotakne istih, 'ki so umorili stav¬
karje, ampak obleklo jih je v mi -
liske suknje. Nasprotno pa ni no¬
benega varstva za one, katere zgra
bi milica in jih tira pred sedišče.
Vojaško sodišče vlada tiransko in
meče v ječo vse one, kateri so
potrebni stavkariem za vodstvo
in nasvet. V Coloradi se malo ozi¬
ra na 'zvezno ustavo in skrajno
potrebna je vladna preiskava.

REDSEDNIK IMENUJE
GEORGE GOETHALSA
GUVERNERJEM.

V/ashington, 27. januarja. —
Predsednik Wilson je podpisal
danes odlok s katerim je vstano-
vil za panamsko ozemlje s 1. apri -
^lom trajno vlado in imenoval je
George W. Goethals-a prvim ei -
vilnim guvernerjem.

Col. Goethals še ni bil o ime¬
novanju uradno obveščen, a to se
bo zgodilo kakor hitro potrdi se¬
nat imenovanje.

K

*

divje grozodejstvo

MEKSIKANSKIH USTAŠEV.

Mesto Meksiko, 25. januarja. —
Stotnik Ramirez, ki je ubežal s
par možmi zvezne vojske in je du¬
pel semk.ij, je naznanil o divjem
klanju s katerim so ustaši poseka¬
li blizu San Louis Potosi sto žensk
|n otrok in sto petdeset zveznih,
(vojakov.

! Ustaši so gnali vojake ženske in
otroke na neko farmo, kjer so vse
poklali.

JAPONEC POŠLJE BRYANU
DVE TEŽKI REDKVI.

Mobile, Ala., 27. januarja. —
S- Imura, tukajšnji japonski vrt-
nar > je poslal William Jenninges
Uryan-ri, zveznemu tajniku vnan¬
jih zadev dve redkvi, kojih ena
je tehtala 28 funtov in druga 30
funtov.

VELIKE POVODNJI

NA ZAPADU.

,Los  Angeles, Cah, 26. januarja.
y velikanske povodnji vsled nepre -
stanega^deževja delajo v. južnem
delu države Kalifornija ogromno
škodo. Reke trgajo mostove, od¬
našajo hiše in podirajo železnice.
V:° st pri  Uillmore, ki je stal
$40,000. — j e  zrušen. Sedem oseb
Je zgubilo dosihmal življenje.

ITALIJANSKA BANKIRJA
USTRELJENA.

Chicago, 25. januarja. — Dva
Siciljanca, katera sta bila vodje
Mafije, sta bila ustreljena v itali¬
janskem delu mesta.

Eden njiju, Antony Pnccio, je
lastnik več salunov in je bil prej
zakotni bankir. Ustreljen je bil
ko je stal na ulici in je, govoril
z nekim rojakom. Policija je hi¬
tela na lice mesta. V istem tre¬
nutku sta se začula zopet dva stre¬
la in Rasana Despensa, italijanski
bankir, se je zgrudil mrtev na tla.
Zaprli so 25 Italijanov, a nihče
neče ničesar vedeti o umorstvu.

NEGER LINČAN

V DRŽAVI OKLAHOMA.

Muskogee, Okla., 27. januarja,.
Neger Benjamin Dickerson, kate¬
ri je bil obdolžen umora trgov -
skega potnika Chaffin, je bil vzet
rano zjutraj od tolpe mož iz ječe,
ki ga je vlekla devet milj daleč in
slednjič so ga obesili na drevo.
Ko je Neger že visel so v truplo
streljali.

Linčarji so se vozili v avtomo -
bilih, ki so došli iz Oklahoma City.
Polovica mož se je razšlo po mestu
kot čuvaji, druga polovica je pa
šla k ječarju in so zahtevali Zamor¬
ca. Ječar ga jim je izročil brez
ugovora.

OLJE PRI KURJAVI

ZAKRIVI PET SMRTI.

Quebec, Can., 27. januarja. —
Trinajstletni Wilfrid Robin je
skušal zakuriti v peči s pomočjo
petroleja. Petrolej se je vnel in ž
njim fantova obleka. Goreč deček
je bežal med sorodnike za pomoč
in devet se jih je od njega vnelo.
Pet jih je umrlo in eden je na
pragu smrti radi opeklin.

NAČRT RAZTRGATI

AVSTRIJO ODKRIT.

Pariz, 26. januarja. — Časnik
La Petite Republique poroča, da
je bila razkrita tajna zarota sklen¬
jena med Srbijo in Romunijo dne
10. januarja 1913, da bi napadli
Srbija in Rumunija Avstroogrsko,
ee bi se ta vmešavala v zadnji bal¬
kanski vojski s posredovanjem v
prid Bulgarije. Časnik trdi, da ste
sedeli o tem sklepu Nemčija iu Ru
sija, in ti dve državi bi dobili pri
raztrganju del Avstroogrske. Po¬
godba določuje, da bi dobila Nem¬
čija Češko in vse nemške dele Av¬
strije, Rusija bi dobila Galicijo
in Bukovino, Srbija bi dobila Bos¬
no, Hercegovino in Dalmacijo in
celo Ogrsko, vzhodno od reke Ti¬
se. Slovenci in Hrvati bi prišli po
tem načrtu pod Nemčijo, in Avstro
ogrska bi zginila z zemljevida.
Nemčija bi dosegla most do
Adrije.

DEČEK IZNENADI

SODIŠČE Z IZPOVEDJO.

New York., 27. januarja. —
Alfred Lehman slabotni mlade -
nič komaj dvajset let star, je
iznenadil sodišče s svojo izpove -
djo, da je sodeloval pri metanju
šestnajstih bomb, da ve o osemde¬
setih bombardiranjih, da ve skriv¬
nosti ‘dveh umorov, in da je bil
v zvezi z večjimi tatvinami in po¬
žigi.

Lehman je bil poklican kot pri¬
ča k obravnavi Angelo Sylvester,
ki je obdolžen, da je vrgel bombo.
Lehman pravi, da je dobil po $50.
plače, če je vrgel eno bombo.

TRIJE USMRČENI

V PLAZU V UTAH.

Stores, Uta'h., 27. januarja. —
Plaz, ki je potegnil iz gore tukaj
je usmrtil "tri osebe, tri so pa tež¬
ko ranjene. Plaz je razdejal štiri
hiše. Plaz ledu in zemlje je izru¬
val vsako drevo.

Trupla Ane Pakovič in dveh
rudarjev, ki sta bila po narodnosti
Grka so kmalu dobili iz plaza.
Ljudje so bili vjeti v hišah in so
zmečkani da jih ni spoznati. Plaz
se je vtrgal poldrugo miljo visoko
v gorah in se je vstavil pri hišah
majnarske kempe.

DETE JE VZETO

IZ MOŽKEGA TELESA.

Tokio, Japonska, 27. januarja.
Japonski znanstveniki se zanimajo
za operacijo v Kyoto bolnišnici,
ker so vzeli iz moškega bolnika
dete. Bolnik je bil rojen z malo
bulo na levi strani želodca, kate¬
ra je vedno rastla dokler ni bila
tako velika kot dve moški glavi.
Operacija se je zvršila z velikimi
težkočami. V buli so našli nepra¬
vilno razvito dete. Profesor Osa-
ki se je izrazil, da je bil povod
tega slučaja napravljen že pred
rojstvom bolnika, ker bi imela bi¬
ti bolnik in odvzeto mrtvo dete
dvoj čeka. *

ŠVEDI SE BOJIJO RUSOV.

Stockholm, švedsko, 27. januar¬
ja. — Po vsej Švediji kroži strah,
da bodo vdrli letos Rusi v severne
pokrajine kraljevine Švedske, in
da jim ne bo mogoče zoprovati,
ker ne vzdržuje Švedska tam ni-
kakih večjih vojaških sil, in jih
tudi ne more tja postaviti, ker ni
železnic niti vojašnic.

Ljudstvo je srdito na Rnse, po¬
sebno odkar so oblasti našle, da je
Rusija zvedela po ogleduhih vse
vojaške načrte Švedije. Tudi ruski
poslanik v Švediji zlorablja svojo
uradno moč.

DUCAT JAJC STANE

V PARIZU $1.44.

Pariz, 28. januarja. — Sveža
jajca se pro<jajejo tukaj po dva -
najst centov eno. Skladiščna jajca
od enega do deset let stara, stane¬
jo šestdeset centov ducat.

VLADNA TVORNICA
ZA ŽELEZNE PLOŠČE

PRIPOROČENA.

■VVasliington, 27. januarja. —
Admiral Strauss je priporočal, da
zgradi zvezna vlada svojo tvornico
za tvorenje jeklenih plošč, ki se
rabijo 'za zgradbo bojnih ladij.

Admiral Strauss je preračunal,
da bi stala tona plošč $27C. —, se¬
daj pa plačuje vlada nad $400. —
za tono takih plošč privatnim tvrd
kam. Tvornica, ki bi izdelala dvaj¬
set tisoč ton plošč na leto, bi sta -
la enajst milijonov dolarjev,
in tvornica za šest tisoč ton plošč
bi stala šest milijonov dolarjev.

Kongresni odbor za mornarico
je povabil admirala George Dewey
da izreče svoje mnenje glede pro¬
računa za momarnco, ker se kon¬
gres ne strinja s povišanjem pro¬
računa.

Glavni odbor, je priporočal, da
se zgradi štiri nove bojne ladje,
šestnajst rušilcev in osem torpe¬
do čolnov. -

GROZNA ŽALOIGRA

V C AN ADI.

Hillsburg, Ont.. 28. januarja —
Edgar Simpson, 27 let star sin
farmerja, je vstrelil očeta in ma -
ter, in potem, ko se je držal v svo¬
ji hiši vtaborjen nekaj časa pred
oblegajočimi sosedi, je vstreli še
sebe.

POLICIJAV BORBI
Z IZGREDNIKI V CHICAGI.

Chicago, 28. januarja — Toplo
vreme je vzelo tisočem krojačem
in šiviljam delo in kruh, in obu -
pano delavstvo se zbira okoli huj¬
skačev zloglasne . chicaške I. W.
W., kateri spodbujajo brezdelne k
izgredom.

Policija je imela težkoče razgna
ti izgrednike, in klici “linčajte
policijo” so se čuli iz mnogih ust.
Pet govornikov bilo je vječenib
Med brezdelnim krojaštvom vla¬
da skrajna beda.

FARMERSKA DRUŽINA

ZGORI S HIŠO.

Parker, S. D., 25. januarja. —
Viljem J. McCoy, njegeva žena
in štiriletni sin so zgoreli v hiši
na njih farmi blizu tukaj.

PET IN SEDEMDESET
VSMRČENIH V PANIKI.

Batavia, Azija, 26. januarja,. —
Osem in petdeset otrok, šestnajst
žensk in možki so bili vsmrčeni
v paniki vsled ognja v gledališču
s premikalnimi slikami na planta -
ži Surahaya. Žrtve so bile pohoje¬
ne do smrti.

ŽUPAN PRELOMI ZAKON
ARETIRAN.

Portland, Ore., 26. januarja. —
Župan mesta Portland, H. G. Al-
bee, je bil’ na ovadbo državnega
delavskega komisarja aretiran,
ker se ni držal državne postave,
ki določa da smejo mestni delav¬
ci delati le osem ur.

ŠTIRI OSBE MRTVE
V ŽELEZNIŠKI NESREČI.

Jockson, Mich., 26. januarja. —
Tri milje severno od tukaj sta tr¬
čila skup osohni in tovorni vlak
na Michigan Central železnici.
Štiri osebe so bile vsmrčene in o-
koli ducat je ranjenih, nekaj ja¬
ko nevarno.

PREMOG STANE

MNOGO ŽIVLJENJ.

Washington, 26. januarja. —
Vsakih sto milijonov ton premoga,
ki se je skopal v Združenih dr -
žavah v letu 1913, stane 429 živ -
ljenj. Tako javjja poročilo iz zvez¬
nega urada za majnarstvo.

DELAVSKI VODITELJI

DEPORTIRANI.

Cape To\vn, Južna Afrika, 28.
januarja — Oblasti so deportirale
zadnjo noč deset delavskih vod¬
jev, ki so vodili stavko železničar¬
jev. Močne straže odpeljale so jih
v Durban tako tiho, da ni o de¬
portaciji nihče vedel. O polunoči^
so jih vkrcali na parnik Omgeni,
khteri je odpeljal v Anglijo.

Petoria, Južna. Afrika, 29. ja¬
nuarja —- Sodnik John W. "Wes-
sels pred kojim je obtožen mini -
ster justice, obrambe in notranjih
zadev glede deportacije vodjev,
se je izrazil, da bi deportacijo
sodnijsko prepovedal, ee bi mu
bila znana dejstva.

London, 29. januarja — Skriv¬
nostna deportacija delavskih vod¬
jev iz Južne Afrike v London
brez vsake so dni j sk e obravnave
je vzbudila v Londonu splošno
nezadovoljnost. Časniki so mne¬
nja, da kažejo ti skrajni koraki
Botha-jeve vlade, da ni bil v Ju-
žniAfriki le štrajk železničarjev,
ampak, da se je skušalo dvigniti
spiošno vstajo.

Glasgoiv, Škotsko, 29. januar -
ja -— Pri letnem škotskem delav¬
skem zborovanju, ki je tukaj v
zasedanju, se je sklenilo, da se od¬
pokliče guverner Južne Afrike ra
di deportacije vodje stavkarjev.

PET OSEB ZGORI

S STANOVANJEM.

Fargo, N. D, 26. januarja. —
Dvanajst milj od mesta Fargo je
zgorela drpžina George Bolzer-ja
s hišo vred. Mož, žena in trije o-
troci so vpepeljeni. Sosedje so o-
pazili požar rano zjutraj, a rešiti
niso mogli ničesar, ker se je ogenj
že preveč razširil.

$40,000,000 BO IZDANIH

ZA RAZVOJ ALASKE.

SENAT SPREJME PREDLOGO, KATERA DAJE PREDSED¬
NIKU NALOG ZGRADITI 1000 MILJ ŽELEZNIC V SE¬
VERNEM OZEMLJU. DENAR IZ PRODAJE ZVEZNIH
ZEMLJIŠČ SE BO PORABIL ZA PROJEKT. STROJI NA
PANAMI NAJ SE VPORABIJO.

Washington, 25. januarja —
Senat je sprejel včeraj s 46 proti
16 glasi predlogo za zgradbo že -
leznice v Alaski, in je dal predsed
niku Združenih držav nalog, da
poskrbi za zgradbo 1000 milj žele¬
znice, ki naj bi ne stala nad štiri¬
deset milj ono v dolarjev.

S predlogo se daje predsedni -
‘ku moč, da izbere črte za zgradbo
železnic od morja v notrino ozem¬
lja, da zbere oprembo, sploh so se
dale predsedniku vse moči za
izpeljavo tega načrta.

'Predloga določuje, da naj gre
75 odstotkov denarja iz prodaje
zemljišč v Alaski v sklad iz 'kate¬

rega naj bi se pokrivali stroški za
zgradbo te železnice. Za zgradbo
alaške železnice so dani na razpo¬
lago stroji, ki so se rabili na Pa -
nami za zgradbo panamskega
prekopa.

Senat si je pridržal pravico na¬
stavljen j a istih inženirjev, ki bo¬
do imeli nad $3000.— plače na le¬
to, in dal je tudi morebitnim po¬
škodovanim vslužbencem pravico
tožiti zvezno vlado za odškodnino
po postavi iz leta 1882.

Predloga mora hiti sprejeta še
v poslanski zbornici in podpisati
jo mora tudi predsednik predno
postane zakon.

POLJAKI HOČEJO

ZBUDITI SOČUSTVO.

Chicago, 27. januarja. — Polja¬
ki po Ameriki hitro širijo organi¬
zacijo “Poljski narodni zbor,” ka¬
terega namen je objaviti svetu
dejstva, kako tlačijo Nemčija, Ru
sija in Avstrija prebivalstvo raztr
ganega poljskega kraljestva.

Organizacija je vstanovila čas¬
nikarske urade, v Chicagi, Londo¬
nu, Parizu, Rimu, Bernu, Lember¬
gu in Krakovu, od koder se poši -
ljajo v svet poročila tlačenja Po -
ljakov. Organizacija hoče s ča¬
som doseči soeustvo vsega civili -
ziranega sveta, in obrniti se hoče
za pomoč za rešitev krvaveče
Poljske.

ANGLEŽKI PREMOGARJI
SE VRAČAJO NA DELO.

London 27, januarja. — Stavka
nakladačev premoga, ki se je zače¬
la v Londonu 21. januarja, se bli¬
ža koncu. Unijski delavci so gla¬
sovali, da se povrnejo na delo, ker
so jim družbe zvišale plačo za 2
centa od tone. Deset tisoč mož je
stavkalo.

HUDI IZGREDI

V OGRSKI ZBORNICI.

Budapest, Ogrsko, 26. januarja.
Med debato glede reforme časni¬
karskih postav se je vnel v poslan
ski zbornici tako hud izgred, da
je bilo treba poklicati redarje.
Vsled ostrega nastopa proti pred¬
sedniku zbornice je bilo vrženih
iz dvorane kakih ducat poslancev
med njimi grof Julij Andrassy,
prešnji ministerski predsednik, in
grof Aladar Zichv. Poslanec Desy
je pozval ministerskega predsed -
nika Tisza-ja na dvoboj.

Časnikarska postava se je v to¬
liko predrugačila, da bo varovala
vlado pred napadi od strani čas¬
nikov. S tem je potlačena svoboda
Ogrske.

DEVET DELAVCEV
RANJENIH V PADCU
200 ČEVLJEV.

Terre Hante, Ind., 27. januarja.
Devet mož je bilo poškodovanih,
nekateri težko, ker je padel “ca-
ge” v Sanford premogovniku št,
1 dvesto čevljev globoko. Inženir
ni mogel “cage” vstaviti.

PET RUDARJEV

VSMRČENIH V UTAH.

Bingliam, Utah, 27. januarja. —
Ogenj v Boston bakrenem rudni¬
ku, ki spada Utah Copper kompa-
niji, je bil pogašen sinoči po te¬
denskem požaru. Pet oseb, med
njimi trije Avstrijci (najbrže Slo¬
venci) je zgubilo življenje.

SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬
NIH PRILIKAH SLOVENSKE
GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI.

VSA NEMČIJA SLAVI
CESARJEV ROJSTNI DAN.

Berolin, 27. januarja. — Danes
je obhalaj cesar Viljem II. svoj pet
in pedeseti rojstni dan.

Po celi Nemčiji se je slišalo nav¬
dušeno slavlje. V Berolinu so i -
grale zvečer vse vojaške godbe.
V paradi so bili vsi inozemski za¬
stopniki v slikovitih opravah. Za¬
stopnik Združenih držav, James
W.  Gerard, se je vozil v avtomobi¬
lu. Bd je odpravljen v civilni opra¬
vi.Pri arsenalu je bilo zbranoTvše
častništvo Berolina. Vdeležil se je
tudi cesar Viljem s svojim šestimi
sinovi in s svojim sprestvom.

OTROCI JEDO STRUP

TRI MRTVI.

Halevile, Ala., 27. januarja. —
Tri majhni otroei družine P. Row-
land so mrtvi, ker so jedli strup
za podgane, ko so bili stariši od¬
sotni.

DRAGOCENA ŽIVINA

ZGORI.

Carlton, Minn., 27. januarja. —
Tukajšnji semenjski hlevi so zgo¬
reli in ž njimi šest in dvajset ple¬
menitih konj, en plemenit bik in
400 kurjadi. Vzrok ogenja je ne¬
znan. Škode je $25,000. —

USTA JA V HAITI SE ŠIRI.

Cape Haiti, 27. januarja. — Re¬
voluciji v Haiti se širi po vsem
severu republike. V nekatirih kra¬
jih se je vse prebivalstvo dvignilo
zoper vlado.

Oba prejšnja bojna ministra, ki
sta živela v prognanstvu, sta se
vrnila v ape Haiti ki je v rokah
ustašev. -

ŠTIRI VSMRČENI

NA MAURETANIJI.

Liverpol, Anglija. 27. januarja.
Štiri delavci so bili usmrčeni in
več je bilo ranjenih na parniku
Mauretania, ker je eksplodirala
steklenica v kateri je bjl konden¬
ziran plin za obnovljenje mede -
nine.

MORILEC ŽENSKE LINČAN.

Raleigb, N. C., 28. januarja —
Tolpa mož je linčala Negra Jim
Včilson, kateri je oskrunil in vmo-
rifMrs Vi 7 M/Lynch blizu meste¬
ca Wedell. Guverner je poslal mi¬
lico, a prišla je deset minut pre¬
pozno, da bi zabranila linčanje.

FARMERJI V ILLINOIS

ORJEJO.

Decatur, 111., 28. januarja —
Vreme je postalo tako toplo, da
orje stotine farmerjev po osred¬
njem Illinois. ,

VELIKANSKA VREDNOST
DOMAČIH ŽIVALI.

'VVashington, 29. januarja —
Vrednost domačih živali v Zdru¬
ženih državah v letu 1913 je bila
po poročilu oddelka za kmetijstvo
$5,891,220,000.

Konjev se je naštelo 20,962,000
s povprečno vrednostjo $109.32.
Mul se je naštelo 4,449,000 s pov¬
prečno vrednostjo $123.95. Krav
mlekaric 20,737,000 s povprečno
vrednostjo $53.94. Druge goveje
živine 35,855,000 s povprečno v-
rednostjo $31.13. Ovc 49,719,000
s povprečno vrednostjo $4.04.
Svinj se je naštelo 58,933,000 s
povprečno vrednostjo $10.40

OZDRAVILO GA JE.

Gosp. Mat. Pavlich iz Isett, Pa.
pisal nam je sledeči list: Vaš ce¬
nik sem prejel, vendar sem kupil
Trinerjevo ameriško zdravilno
grenko vino pri enem naših lekar¬
narjev. Porabil sem samo štiri ste
klenice in sem bil popolnoma
zdrav od svoje dolgotrajne želod¬
čne bolezni. Ta list sem lastnoroč¬
no podpisal ter vam dovoljujem
ga objaviti po časnikih”. “Zahva¬
ljujem se gosp. Pavlichu ter ga
zagotavljam da ne bi bil mogel
dobiti boljega zdravila, kakor je
Trinerjevo ameriško zdravilno
grenko vino zelo dobro sredstvo
pri boleznih želodca jeter in čre-
ves. Izčisti sestav ter ga ojača.
Odpravi zabasanost. V lekarnah.

■ Jos. Triner, uvaževalec in izvr¬
ševalec, 1333—1339 So. Ashland
Ave. Chicago 111.

Revmatične neuralgiene bole -
čine hitro prežene Trinerjev lini-
ment, ki je izvrstno sredstvo za
izvinjenja, otekline, hrbtobol in
bolečine v prsih. Advr.

NARODNI VESTNIK

SLOVENSKO KATOLIŠKO

1

PODP. DRUŠTVO

SVETE BARBARE

— Umrl je tukaj eden zadnji
teden rojenih dvojčekov rodbine
Bolka. Bil je fantek.

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.

I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.

II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
"Wyoming.

Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.

II. Tajnik: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa.

Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.

Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa.

II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa
III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: MARTIN OBERžAN, Box 72, East Mineral, Kansas.

I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, R, R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box liy 2 , Bridgeport, O.

T- • 1 A -\TntAM TM?T\/T«AD 1 'Rvnn (rb + nn Pa

I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa.
II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707,
Forest City, Pelina.

Društveno glasilo: 11  NARODNI "VESTNIKV

— Nekaj elanov društva “Slož -
ni Bratje,” Samostojno Slov. Hrv.
Pod. Društvo, so se spomnili pri
svoji redni seji dne 18. tega meseca
na štrajfcarje v Michiganu, zato -
raj vam odpošljem da od daste na
pravo mesto $8. — Darovali so
sledeči: po $2. — Jernej Intihar;
po $1. — John Intihar in Joe In -
tihar; po 50c.. Peter Peterlin, Matt
Hrovat, Joe Francel in Maks
Marc; po 25c. Mihael Zatkovič,
Joe Božič, Tomaž Bučar, Frank
Clatnar Joe Korelec, Frank Peter¬
lin, Andrej Kucler, John Intihar.
Otto Mayerle se je zadnjič po po¬
moti izpustil. Daroval je za stav -
karje na Michigan 50c.

— Tukaj je zgorela Mrs. Mary
West, katera je bivala s svojo hčer
jo Hattie West, katera je bolniška
strežkinja v More bolnišnici. Eks¬
plodirala je peč -za petrolej okoli
3. ure popoldne dne 24. januarja
in vžgala se je njena obleka. Ne¬
srečnica bila je sama v hiši, in ko
so gasilci dospeli, je sedela Mrs.
West mrtva na stolu, <zgorema, da
se jo ni moglo spoznati. Ogenj je
ni hitro pogašen in je napravil
le malo škode. Nesrečnica je bila
stara čez 84 let.

IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA SLOV. KAT. DRUŠTVA
SV. BARBARE V FOREST CITY, PA.

Vsem cenjenim uradnikom, članom in članicam združenih dru¬
štev sv. Barbare se uljudno naznanja, da glavni tajniški urad še ni
prejel listin in knjig za novo plačilno lestvico, četudi je bilo določeno
na redni konvenciji v Pittslburg, Pa., da bodo izdelane in poslane glav¬
nemu tajništvu že začetkom meseca januarja. Ker se je ta obljuba
prelomila, otežkočeno je delo vsem, zatorej prosim, potrpite. Obračam
se do bratov postajnih tajnikov s prošnjo, da uredijo stvar kolikor je
v njih moči brez listin in knjig, tako da bo potem, ko bodo razposlane'
knjige in listine, vsak lahko nagloma in brez zadržkov listine in knjige
r:redil. Konvenčnih sklepov se hočemo in moramo pri društvu sv.
Barbare točno držati, vendar ker nimamo potrebnih tiskovin, in ker
zavlačuje tiskarna izdelam, si ne moremo pomagati ne jaz in ne po¬
družnični tajniki.

Isti, ki imajo prejeti podporo se vljudno prosijo, da potrpijo ne¬
kaj dni. Nakopičilo se je mnogo dela v uradu, katerega ni mogoče
takoj rešiti. Krivda temu je, ker se začne 25. januarja glavna seja;
nekoliko je pa tudi krivo, ker je bil gla/vni blagajnik odsoten pri glav¬
nem zborovanju K. S. K| J. Vse kar je zaostalo, rešeno bo v najkraj¬
šem času.

Prosim tudi vse brate tajnike, da mi one knjižice, katere sem jim
poslal, prej ko mogoče vrnejo, da se vsaj ena stvar uredi. K sklepu
polagam vsem cenjefinhrbratoftr in sestvain na srce, da delujejo-za na¬
predek in procvit naše dične organizaije in za blagor vseh članov in
članic. — Z bratskim pozdravom

John Telban, glavni tajnik.

— Delavske razmere so tukaj ja¬
ko slabe že delj časa. Prvega fe¬
bruarja bode pa še-prenehal z de¬
lom rudnik Corsica. Čez sto mož
bo zgubilo delo.

— Okoli trideset vslužbeneev
Picfcands-Mather kompanije na
Elba loeation so se vpisali k godbi
katera se je vstanovila tukaj. Go¬
dala so že kupljena in učitelj god¬
be bo J. R. Lavalle iiz Eveletha.

DULUTH.

— Komisar Wm. A. Hicken je
zopet eno uganil. Sedaj zahteva,
da se vipelje občinska naredba, da
bo moral vsak bartender vzeti li¬
cenco. če bo ibartender kaj zakri¬
vil, odvzela se onu bo licenca, in
s tem zgubil bo tudi službo.

— Mesto je sklenilo, da bo za¬
čelo z zgradbo dveh odvodnih ka¬
na/lov (sewer) da se vposli brez -
delne. V Duluth so vsako jaki brez
delni — med njimi tudi rokodelci
trgovski pomočniki, pisarji, itd.
Radovedni smo, če bo brezdelno
vprašanje s tem rešeno.

— Mike Grlovič, Frank Liman
in Joe Vasek so bili obsojeni za¬
radi cestnega ropa. Oropali so
Joe Sparski-ja ob $25. — Obsoje¬
ni so bili v državno ječo za dobo
odi 5 do 40 let.

— Občinski obor namerava zgra
diti občinsko elektrarno za razsvet
ljavo vasi Aurora. O tem vpra -
šanju se bo posvetovalo pri pri -
hodnji seji.

mokre ulice, da je človeštvo gre¬
de domu z dela zvečer hodilo bolj
po glavah _kot po nogah.

AURORA.

HIBBING.

— To vrni vlak je sunil v voz
pocestne železnice v katerem je
bilo okoli 70 oseb na križišču na
Rarfield Avenue. Nikdo ni bil tež¬
ko poškodovan. Nesrečo je zakri¬
vil premikač na železnici, ker se je
zmotil v premikanju tirov.

— V našem uradu so se zglasili:
John Agnich, salunar, Eveleth,
John Malevich, Eveleth, Minn.
Jožef Francelj, salunar, Eveleth,
Minn. Frank Arko, salunar, Buhi,
je spremil rojaka Frank Oražma
v Duluth. Oražem je prišel iz Au -
rore na Buhi k rojaku Arko, in ker
je umobolen, ga je Arko spremil
v državno bolnišnico. ^

Uradniki J. S. K. J. grede iz
Ely, Minn, domov, glavni predsed¬
nik John Germ in nadzornika
John Kržišnik in John Ausee.

— Duluthsko vreme skuša vsem
ugoditi. Danes je snežilo, deževa¬
lo, padala je babja sol, sijalo je
solnce in zopet je šel sneg in dež.
Vreme je bilo toplo, spomladan¬
sko, in moskiti niso šli vsi v zave¬
tje prej, da jih je zvečer mraz
spravil v kraj, in pogladil je prej

‘Preiskave za železno rudo so
pokazale novo rudarsko polje bli¬
zu vasi Aitkim. Tu so našli boga¬
to žilo železne rude šest milj se -
vemo od vasi. Vrta se za rudo s
svedri Olsen & Berg Development
kompanije pod vodstvom rudar -
skega inženirja M. P. Botsforda
na sekciji 23, township 48, Ran¬
ge 27, na zemljišču, katerega la¬
sti S. Carson iz Iowa City, Iowa.
V prvi luknji so našli bogato ži¬
lo magneza rude. Sedaj vrtajo če¬
trto luknjo, in v treh luknjah so
našli magnezno rudo, in vzorci
kažejo, da je nad 31 odstotkov
magnezije. Ta ruda je najdena le
eno miljo zapadno od 1800 akrov
zemljišča, katero lasti Hibuna
Land & Iron Company. Ta najdba
je dvignila vrednost tega zemlji¬
šča in gotovo je, da lasti Hibuna
Land and Iron Company, Hib -
bing, Minn. bogato rudarske zem¬
ljišče. (Adv.)

EVELETH.

TOWER.

— Žena John Malenšeka je zgi¬
nila na božični večer. Mož se je
obrnil na državo, da mn jo po -
maga najti. Žena je odšla na obidk
v Duluth, kakor pravi Malenšek
vendar v Duluth ni prišla, kakor
je pozvedel.

— V odgovor na več vprašanj
od rojakov iz Soudan in Tower,
glede uPganja denarja, tem po¬
tom naznanjamo, da istega lahko
'pošiljajo po pošti na naše stroške
če sami nemorejo ali ne vtegnejo
sem. Banka plača obresti po 3 od
stotke od prvega dneva uloge in
denar se lahko vsak čas dvigne.
Pojasnila glede posojil; in druge
važneje stvari se dajejo pismeno
na zahtevo. Priporočamo se vsem
cenjenim rojakom in jamčimo za
popolna tajnost vseh nam zaupa¬
nih zadev, kakor tudi za hitro in
pošteno delo.

First State Bank of Ely, Minn.

VIRGINIA.

— Ker se je pred nekimi tedni
pokazala bolezen koze pri večih
otrocih bile so tukaj vsem šolskim
otrokom cepljene koze. Stavljenje
koz pri Dr. Michelson, šolskemu
zdravniku, ne stane nič. Koze so
bile stavljene okoli 1200 otrokom.

— Svedri, katere je nastavil
George A. St. Clair vzhodno od
Spring rudnika na Old Mesaba o-
kraju, so prinesli na dan zaklad
rude. Ruda ni posebno bogata na
železju, vendar jo je toliko, da se
jo bo splačalo kopati.

NOVICE MED SLOVENCI V
AMERIKI.

žnarieh, žena salunarja Antona
Mežnarich, v starosti 44 let. Zapu¬
šča žalujočega moža in štiri od -
rasle otroke.

Ustrelil je v Crockettville , 111.,
Tomaž Žnidaršič rojaka Alojzija
Uhana v stanovanju. Rojaka sta
se sprla. Žnidaršič je v zaporu,
Uhan pa v grobu. Žnidaršič je 56
let star rodom iz Hinj na Dolenj¬
skem. Uhan je bil 24 let star, ro¬
dom iz Šmihela na Dolenjskem.

Umrl je v Steelton, Pa., rojak
Anton Pajk, star 31 let ro -
dom iz Gaberja na Dolenjskem
Bil je član K. S. K. J. Zapušča ža¬
lujočo ženo in tri otročičke.

Umrl je za opeklinami rojak
Gregor Klemen v Duryea, Pa.,
star 50 let, rodom iz Prevelja na
Koroškem. Ponesrečil se je v ro¬
vu, ker se je vnel plin. Bil je član
društva sv. Barbare. Zapušča že¬
no in tri otročiče.

Umrl je v Chicagi, 111., rojak
Martin Kvartun, rodom od Sv.
Križa na Dolenjskem. Bil je član
sv. Štefana št. 1, K. S. K. J. Zapu¬
šča ženo in odraslo hčer.

Poročila sta se v Chicagi, lil., ro
jak Fran Sečen, rodom iz Mosteca
pri Brežicah in gospodična Mari¬
ja Opravš, rodom iz Sromelj pri
Brežicah. Podala sta se na farmo
v državo Nevv York.

Umrl je za zastrupi jen jem krvi
vsled ponesrečbe v rovu rojak Ja¬
kob Kuplen v PittsbuHg, Kans.
Zapušča ženo, tri otroke in več
bratov.

ZAPISNIK

skupnih konferenc, slovenskih
podpornih organizacij v Ameriki.

Brat Verderbar poroča o pismih
došlih na konferenco. Po daljši de
bati se sklene da se vsa pisma na¬
slovljena na konferenco prečrtajo.

O dopisu dr. Francisco Ferrer
št. 131 S. N. P. J. se konferenci
toplo priporoča združjtev. Združe¬
na organizacija naj obdrži načel -
no izjavo S. N. P. J.

V dopisu dr. Živila Ilirija št.
114 S. N. P. J. se priporoča zdru -
žen ju in pozdravlja zborovalce. O
dopisu dr. Aurora št. 43 S. N. P. J.
se priporoča naj bi se ne ozirala
na večjo ali manjšo blagajno po¬
sameznih organizacij.

Br. Verderber priporoča, da se
prihodnji združeni organizaciji da
ista načelna izjava, kot jo ima da¬
nes S. N. P. J. — Br. Verderber
ali misli, da se priklopijo vse S. N.
P. J. ali se združimo v novo orga¬
nizacijo. Br. Verderbar pojasni.
Nato se sprejme predlog br. Za-
vertnika, da mora biti prihodnja
načelna izjava združene organi -
zacije istega smisla, kot je danes
načelna izjava S. N. P. J.

Br. Mladič želi, da se sestavi iz
mnogih sedanjih ena popolnoma
nova organizacija. K stvari govo -
rita br. Stefančič, in br. Miklav -

cic.

ELY.

— Poročili so se rojak John Fu-
gina in gospodična Nežika Ambro¬
žič ter John Presen in gospodična
Marija Žagar.

— Na Ely napredujemo. Zad -
njič sem poročal da je prinesla
štorklja rodbini Bolka dvoj čeke,
in danes moram poročati, da so
se rodili zopet dvojčeki, in sicer
je dobila družina Jožef Palčerja
deklico in fantka.

Umrl je v Houston, Pa., rojak
John Verhovee, star 38 let, rodom
iz Horjula pri Vrhniki. Zapušča
soprogo in sedem otrok. Bil je
član treh društev.

Umrla sta v Cleveland, O., sta-
rišem Gorjanec dveletni sinček
za davico, in starišem Rotar novo¬
rojenček.

Poročilo so se v Joliet, 111., ro¬
jak John Zaletel z gospodično
Ano Bregar, rojak Frank Nema -
nič z gospodično Heleno Strutzel,
John Shauer z gospodično Alojzi¬
jo Muhič.

Gledališko predstavo ‘‘Divji lo¬
vec” priredi dne 15. februarja
Slov. izobraževalno in podporno
društvo Triglav v Sternovi dvora¬
ni v Joliet.

Zgubil se je iz La Salle, 111., že
koncem meseca junija 501etni
rojak Martin Borkelc, rodom iz
Št. Pavla na Štajerskem.

Poročila sta se v La Salle, 111.,
rojak Anton Meznarič z gospodi¬
čno Brodarieh, rodom od Brežic.

Umrla je v Peru, 111., Neža Me-

spričeval. Tudi S. N. P. J. splačuje
precej odpravnino, ko prejme za¬
dostne dodadke.

DRUGA REDNA SEJA.

Predsednik, brat Železnikar o -
tvori sejo ob 2 uri popoldne. Cita
se imenik zborovalcev. Navzoči so
vsi razun brata Verderbarja, ki
pride nekoliko pozneje, in zamudo
opraviči. Nato se zapisnik prve
seje prečita ter se z nekoliko po¬
pravki sprejme.

Vnamene se debata, kdaj se da
v tisk zapisnik in koliko odtisov
se naroči.

Na predlog brata Sitterja se skle
ne, da se naroči 100 odtisov. Brat
Miklavčič predlaga, naj se to de¬
lo odda tiskarni ‘‘Glas Svobode.
Co.” Sprejeto.

Brat Zabrič priporoča, da se naj
pošlje resolucijo na kongres v za¬
devi michiganskih in coloradskih
štrajkarjev. Na predlog brata Ver
derbarja se sklene, da se poobla¬
sti br. Pogorelca ki naj tozadevno
resolucijo sestavi in odpošlje na
pristojno mesto.

Besedo dobi Dr. Kern, ki izjav -
Ija, da ni prišel kot reprezentant
kake stranke, ampak le ker se za
stvar zanima.

Glede zdravniških preiskav po¬
jasnjuje, da to ne tvori nobenega
posebnega zadržka za združitev in
tudi stroški ne bodo preveliki.

Brat Verderber pojasnjuje, da
vsak novopristopli čnan mora biti
zdravniško preiskan, seveda mora
biti stvar v teni oziru le bolj for¬
malna.

Brat Sitter meni, da *bi v slučaju
združenja ne bilo treba takozvane-
ga novega pristopa, ampak bilo bi
le nekoliko ‘‘transferiranje” kar
postava dovoljuje in zato ni treba
nobene nove zdravniške preiskave.

Govori še brat Verderbar nakar
se na predlog brata Sittarja deba¬
ta zaključi.

Brat Pogorele prosi, naj bi se
mu dovolilo oditi, da sestavi reso¬
lucijo na kongres, kar se mu do¬
voli.

Brat Štefančič predlaga, da bi
se vse tu zastopane slov. podp.
org. pridružile S. N. P. J. Br. Sit¬
ter povdarja, da on kot član tudi
S. N. P. J. je za svojo osebo zato,
da se pridružijo vse organizacije
S. N. P. J. Sicer pa želi, da bi se
osnovalo popolnoma nova organi¬
zacija in naj se zbere čisto novo

ime.

Br. Verderbar je mnenja, da se
najprej pride do združenja, če se
organizacije ne razpuste, ampak
da se priklopijo eni obstoječi, kot
novi člani, po formalni zdravniški
preiskavi. Iz glavne blagajne vsa¬
ke organizacije naj bi se izplačala
zdravniška preiskava in pristop,
ostanek blagajne pa naj bi prišel
v blagajno, bodoče skupne organi¬
zacije. Neozdravljivim naj bi se iz¬
plačala odpravnina.

Br. Goršek je mnenja, da ni no-
benaga povoda, zakaj bi se ne sme-
lLpriklopiti S. N. P. J.

Br. Miklavčič govori, da je od¬
ločno za združitev, v interesu član¬
stva vseh organizacij.

Br. Zavertnik je proti temu, da
bi se sedaj obstoječe podp. org.
razpustile in potem združile v eno,
ker bi na ta način nastala najve¬
čja zmešnjava, pa bi nam tega ni¬
ti države ne dopustile. Je zato od
kot bi se šibkejše organizacije pri¬
družile najmočnejši. Priporoča,' da
bi se osvojil načrt br. Verderbar¬
ja. — Prosi zborovalce, da bi se ga
oprostilo za dopoldne, ker ima de¬
lo z listom, čemur se ugodi.

Br. Konda poroča, da priporo¬
čilo konvencije S. S. P. Z. je, naj
bi se ne priklopilo nobeni obsto¬
ječi organizaciji.

Polemizira s predgovorniki, po¬
sebno je proti temu da bi bilo tre¬
ba novih zdravniških preiskav, ker
bi to mnogo stalo. S. S. P. Z. vedno
takoj izplačuje odpravnino neo¬
zdravljivih članov.

Br. Zavertnik povdarja, da bo¬
do potrebna le formalna zdavniška
spričevala in ako se člani drugih
organizacij pridružijo S. N. P. J.
bo odpadlo 11 tisoč zdravniških

M. J. MURPHY, predsednik.

THE

FIRST STATE BANK

PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN.

na v^ir^tran^sveta^ei^fiekovid^ron^t^^Hranilne Hoge^obrestuje^p^J

ool aiI  etn

3°| 0  od sto

od dneva vloge. . . ,

Naša banka ie prva državna banka v mestu in je pod strogi m a  ,

v.i. v,o«. „„ ■»»».,

absolutno varne.

DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan i„ naše
vedno nizke! Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti *,J*
istotako izvršujemo vsa notarska dela. ^ , ..

v nam zamenjati Vase cel

istotako izvršnjemo^vsa^ notarska^ <^ e 0 b plačilnih dnevih. -
posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delnic

l čarji.

aaui


Ob a
ra. 0 ed

ja

U e


?

kor

se

HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiSfjiflijji

£ Svoji k svojim!

del*

iu  edi»°
Go re

Hi

Hi

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim!
Jfi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lep 0  ^ jj

i> a  * kate rC
ef ’ tj o »>
lj>. v0  ra vF

Sel

l|i jeno in bogato založeno

* grocerljsko trgovino.!

V zalogi ima občeznano ‘‘Cremo” moko; dalje p ro . k
daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo J
Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja, ll
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! j

Za mnoflobrojen poset In naklonjenost se uljudno priporočat

M A T H. V I D A S,

slovenska trgovina

Ej BIVVABIK, MINN. Telefon 63 ,

HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiifiaai^

U . 2 ust 1

^  - a rom

#. P g e  k

i« tlS  ter

?&£•

i b  p°p

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

in


lj«

ilje*

nesr e

■enega

A. M. MURNIK

I

Crant Avenue

Eveleth, Minn.

Največja zaloga

MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH
IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV LN VSEH DRU.
GIH DOMAŽIH POTREBsuIN.

«s° r

iti« 1 "!'

kateri se F
le živi v ter
„ Bila st.

32 ld ni  V N)
jek z večn

Broda- Ta

vedala in P
ne prostovol

_ “Kritin
ur i popoldi

spevši vsai

A . Posebno pozornost posvečamo Slovenkam!

PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE-
PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.

Brat Železnikar povdarja, da bo
v imenu združenje org. odločeva -
lo članstvo potom splošnega gla -
sovanja. -

Brat Miklavčič želi, da bi se ne
prepirali radi imena, ko imamo
drugih važnih stvari dovolj.

Brat Mladič povdarja, da se je
ves čas govorilo in debatiralo, da
se združimo, ne pa da bi se razne
organizacije priklopile S. N. P. J.
Sicer pa želi, da 'bi se osnovalo
popolnoma novo organizacijo in
naj se zbere čisto novo ime.

Brat Verderbar meni, da prvo
je združitev potem šele pride do¬
ločitev imena. S. N. P. J. nikakor
ne stoji na stališu da bi morala
ostati njene ime.

Brat Mladič želi zvedeti, ali naj
se združimo ali priklopimo S. N.
P. J.

Brat Konda govori o vzrokih za
vstanovitev novih podp. organiza¬
cij. Priporoča, da pride do, hoji
se pa da bi priklopitev rodila slab
sad.

Brat Šarc meni, da S. N. P. J.
je v vseh ozirih na toko dobrem
stališču, da se nobenemu društvu
ali zvezi ni treba bati, ako se njej
priklopijo.

Brat Verderbar želi, da bi se da¬
lo besedo vsakemu rojaku, ki pri¬
sostvuje zborovanju ako besede
želi.

Brat Potokar želi, da bi se
združitev zvršila po načrtu kot ga
je razvijal brat Sitter.

Brat Konda predlaga naj bi se
dala beseda g. Troštu članu S. N.
P. J. in S. S. P. Z., g. Trošt govo¬
ri, da bi bila priklopitev velika
nesmisel, ampak gre se in mora se
iti samo za združenje.

Brat Sitter govori, da naj se re¬
organizira nova organizacija in
vse obstoječe organizacije naj se
priklopijo tej, ko bo enkrat inkor-
porirana.

Brat Konda se strinja s predgo¬
vornikom ter pripominja, da bi se
moral izbrati na tej konferenci ne¬
kak pripravljalni odbor, ki bi vse
potrebno preskrbel glede združitve
na kar bi se  naj sklicala skupna
Konvencija.

Brat Verderbar meni, da glasom
_ngaceRot na konvenciji.


BimVINoCoMPAM

Fitger Brevving Co.

Duluth - Minn.

Vrtina slovenskih gostilničarjev loči Filger pivo, v sodčkih in stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovij.

Josip Geržin

zastopnik za ELY, Minnesoti.

najino štev
navadno di
s?a slišala
Čanje in v
sva bila že
sva obe obi
la sva vise
in bežala z
likor nama
raščajoea i
prostor, da

se je nami
sva drug f
den on naj
riti. Zrla s’
so te dovo
npanja, od
rala. Kaj j
gib brez p
so nama za
biki. Začel
tila sva še
mraz, ker :
čena. P 0 i z ;
Senj. Pa k
Starih sva
a s o bila v
P a  je kor
da so začel
a  P a  »gen
se v  takem

* azši rjati,
sak a ura

! za četku
36 b d 0 Sn
Vodo  m p<

V založbi Narodnega Vestnika je dobiti

,, A , s esa

1 de ’ k *te
Ustila 2  „

DELAVSKI

dn lDleIa
j,! Pa Sv

ODŠKODNINSKI ZAKON


ZA DRŽAVO MINNESOTA

(Minnesota Workmen’s Compensation Act)

Cena 30 Centov

daš» Va

H

Pa

akfa t p]

»e

Je v „

v  rov

v« e

Pob


Navodila kako

W j s eL



postati državi^

Cena 15 Ce

ntov


Ju

Ul

' k a
Pr e

H nNl

■•ta

š Va

®e

Patu,


s e m. ^ 0

S! ri a:

' V *6

SO

b

Se

Iz stare domovine.

•>

>b,Ne „

8 t U;iA

r

W«

1  fes

S* S

“ib

as «,..
Prot; *i

O

aeinT: 2,.

1{ 91

, ***!


KRANJSKO.

nesreča v vremskem

BRITOFU.

Pripovedovanje rešenih

pone-

51  ^irečencev. Dne 8. decembra leta
1913, se je zgodila, kakor znano, v
Vremskem Britofu grozna nesre¬
ča. Ob 3. uri popoldne se je raz -
'ti nesla med prebivalstvom strašna
novica, da je v tamošiijem premo-
gokopu zalila voda 16 ljudi. Ka -
kor se je po poznejših poizvedbah
ngnalo, je 'bilo tedaj v jami sa-
juT 13 delavcev, od katerih se je
K rešil edino 17 letni Maks Magaj¬
na iz Gorenjih Vrem. Rešilna ak¬
cija, katero je vodil z največjo mar
‘ ‘ n ,»lov eil , Ijivostjo in nadčloveško vstrajno-
" V °jo h* V st j O ravnatelj premogokopa g.

Avgust Schmidt, se je vršila s pol¬
nim parom, da se izprazne tisoče
in tisoče kubičnih metrov vode iz
'i rovov ter se tako omogoči rešiti
pi še eventualno žive delavce. Kdo
1  naj bi popisal jok nesrečnih žena
in ubogih sirot katere so noč in

I dan pričakovale, da se vrne njih
jubljeni oče, kdo naj bi tolažil
nesrečnega očeta, kateri je z naj¬
večjo nestrpnostjo in strahom

* i n

* ele th, Min,

a

wE . ŽENSKI!
r  VSEH DEJ
IN.

lovenkam

:enah,

liHtVVINO

)v ino

“*»: ta
; mr v<. i

1  & 86  dosi

JT E Roj!

"»“'■Por«,,

1  S, 1 .

pričakoval snidenja s svojim ljub
Telefo,,,] jencern. S solznimi očmi si videl
stati mlaclen ’ 6a ob vll °du v jamo,
— kateri se je tolažil, da njegov brat

^ g e  živi v temi in pričakuje rešitve..

— Bila sta neločljiva prijatelja:

■ a |. 32 letni Nikolavs Dik, dobrovolj-

1Čok  z večnim smehljajem, in tihi
mirni Nikolavs Paska iz Valia
Broda. Ta dva sta mi osebno izpo¬
vedala in popisala ves čas njihove
neprostovoljne podzemeljske ječe.

“Kritičnega dne sva šla ob 2.
uri popoldne na delo v jamo. Do
spevši vsak s svojo acitilenko na
najino številko, sva začela najino
navadno delo. Dobro uro pozneje
sva slišala naenkrat strašno bn -
GO TER PRt Čanje in v naslednjem terenutku
sva bila že do pasu v vodi. Hkratu
sva obe obupno vzkliknila, dvigni¬
la sva visoko nad glavo svetilke
in bežala z največjem naporom, ko
rlikor nama je dopuščala vedno na¬
raščajoča voda, na neki vzvišeni
prostor, da si rešiva življenje, kar
se je nama tudi posrečilo. Sedla
sva drug poleg drugega in nobe-
[ den on naju si ni upal izpregovo -
riti. Zrla sva si v oči. .. ., pa vsaj
so te dovolj jasno govorile. Brez
upanja, od gladu bova počasi umi¬
rala. Kaj je bilo torej treba dru¬
gih brez potrebnih besed. Počasi
so nama začele pojemati tudi sve¬
tilki. Začel se je oglašati glad, ču¬
tila sva še hujšega sovražnika —
mraz, ker sva bila do kože premo¬
čena, Poizkušala sva zakuriti o -
genj. Pa kako naj bi gorela drva,
katerih sva imela sicer na izobilje,
a so bila vsa mokra. Ko se nama
pa je končno vendar posrečilo,
da so začele drva tleti, sva mora -
la pa ogenj takoj pogasiti, ker bi
se v takem dimu, kakor se je začel
razširjati, morala gotovo zadušiti.
Vsaka ura nama je bila cela več -
nost. In gotovo ne bi učakala re :
šitve, če ne bi nama dajal pogum
y začetku velik kotel, katerega
je bilo čuti neprestano padati v
vodo in pozneje streljanje, ropo -
tanje sesalk in rapidno padanje
vode, katero sva skoraj vsak hip
merila z neko leseno palico. Luči
sva imela za 24 ur; vse nadaljne
dni pa sva bila v popolni temi.
Poiskušala sva na vse mogoče na¬
čine, kako bi se rešila. Kopala sva
z rolkami in z nekim kosom železa,
luknjo, katero sva izvrtala tri do
"štiri metre seveda vse brez uspe -
ha. Zopet sva sedla, pa ne za dolgo
časa. Postalo nama je mraz in mo¬
rala sva se zopet gibati, da sva si
ngrela premrle ude. Da celo plesa¬
la sva “valček,” posebno pa “čar¬
daš,” seveda brez 'harmonike.
Pask močan dečko, je poiskusil
dvakrat plavati pod vodo k izhodu
Pa obakrat se je moral vrniti, ker
s e je v rovih na vrhu vode nabralo
v ®e polno lesa. Po nujnem mnenju
msva skozi tri dni zaužila nobene
stvari, šele potem je zajel Diku s
klobukom vodo ter sva pila. Čuti¬
ta sva, kako je voda gosta in me¬
šana s premogom. Vendar, ker na¬
ju ni pustil ječar ven, ko sva ho¬
tela iti k Jankotu piti pivo (bila
sta namreč moja stalna gosta,)
sva se zadovoljila z vodo. Zdelo
se nama je, da sva gotovo že ka -
ke štiri dni v zaporu, ko je naen¬
krat vse utihnilo (to je bilo takrat
'ko so sesalko od Stabilimento

liklk li'

n

0

Actl


vi'


Techniko iz Trsta spuščali nižje.)
Ničesar več ni bilo slišati, ne 'kot -
la, ne sesalk. Tedaj sva se objela
in tako čakala smrti. Gotovo sva
čakala tako kakih osem ur, ko so
začele zopet sesalke delati, oziro¬
ma izsesavati vodo. Bila sva kot
prerojena. Sipala nisva ves čas nič,
vendar sva imela vedno vsakovr -
stne vizije. Tako sva na primer
videla: Najino gospodinjo, pri 'ka¬
teri sva stanovala, nama je posta¬
vila na mizo jed in nekaj vina.
Oba sva h kratu stegnila roke po
jedi, pa zagrabila sva le mrzlo
blato. — Bilo je 17. decembra ob
4. uri zjutraj, ko se je posrečilo
rešilni akciji izsesati vso vodo.
Vstopili so v jamo g. ravnatelj in
več drugih gospodov, kateri so 'bi¬
li pri komisiji navzoči, da preišče¬
jo jamo in rešijo še eventualno ži¬
veče. Neki delavec, z imenoril Jo¬
han, je šel prvi ter zaklical: “Ha-
lo-halo! ’ ’, nakar sta se mu živo
pokopana Romuna odzvala. Ko je
dospel do nju, sta objeta, vsak s
svojo svetilko v rokah enakočasno
vzkliknila: “Johan, Johan!” in
mu iskreno stiskala roko. Hotela
sta sicer iti sama včn, vendar so ju
morali podpirati, ker sta bila pre¬
slaba. Prvo pomoč so jima nudili
trije navzoči zdravniki, nakar so
ju ob %7.  zjutraj odpeljali s sa¬
nitetnim avtomobilom v tržaško
bolnico. — Romuna sta se vrnila
sedaj zopet nazaj zdrava, zopet
lepo okrogla, v lice rdeča, in z ve¬
seljem opisujeta vsakemu življe¬
nje v ječah premogokopa. „

Nasilen aretovanec. 8. januarja
ponoči je na Prulah nek ponoč -
njak tako razgrajal, da je vpitje
privabilo policijskega stražnika,
ki je razgrajača posvaril, kar pa
ni nič pomagalo. Ker le ni hotel
mirovati, mu je stražnik napove¬
dal aretacijo, kateri se je pa po¬
nočnjak z vso silo uprl in se mu zo
perstavil. Stražnik videč, da mu
ni kos, je potegnil sabljo ter ga
z njo udaril po glavi in ranil na to
pa šele izvršil aretacijo. Na polici¬
ji so ga za silo obvezali potem pa,
ko so ga spoznali, da je nekoliko
omejeni Ikan^Žagar iz Iga, oddali
na opazovalni oddelek.

Nesreča. Ko je šla 9. t. m. 10 let¬
na Marija Švajgar iz Rožne doli¬
ne na Vič v šolo, je na hodniku
padla in si zlomila levo nogo. Pre¬
peljali so jo v deželno bolnišnico.

Vosek kradal. 7. januarja sta
prinesla k nekemu ljubljanskemu
trgovcu dva mlada fanta prodajat
dve kepi voska, vrednega 68 K.
Ker se je stvar zdela prodajalki
sumljiva, ju je opomnila, je-li iz -
vira vosek iz poštene provenijence,
česar sta se prestrašila in odšla.
Kmalu nato je o tatvini obveščena
policija dognala, da sta navedenca
brata Maks in Gustav Bernik z
Gline, izmed katerih je bil eden
zaposlen v Seemannovi tovarni na
Glincah, kjer je vosek kradel.
Enega je policija aretirala v Ljub
ljani, za drugega je pa obvestila
policijsko postajo na Viču, ki je
istotako odredila, da je bil zvečer
aretiran.

Agenti za svete podobe. Z Do¬
lenjskega se nam piše: Ogrski a -
gentje so že mnogo ljudi ogolju¬
fali s svetimi podobami, a naših
kmetov menda nič ne izuči. Tako
se je pred kratkim zopet klatil
tak agent po novomeški okolici.
Ponujal je kmetom svete podobe
po 12 K. si dal naplačati po 2 K.
drugih 10 kron pa dejal, da jih
bo plačati, kadar pridejo podobe.
No, podobe so prišle po poštnem
povzetju, a zahtevalo se je od na¬
ročnikov po 14 in 16 kron. Kmetje
so hodili po odvetniških pisarnah
vpraševat “za svet” kaj naj sto¬
re....  Pa so naši ljudje res čudni.
Saj ddbe lahko pri domačih trgov¬
cih vse, kar žele, pa se le dajo ve¬
dno ujeti na limanice kakega tu¬
jega agenta.

ŠTAJERSKO.

‘Sveta baba.’ (Dop. iz Prlekije.)

Širji svet bo morda zanimalo
izevedeti, da vodiška “svetnica
Johanca” ni prva, ki je na Sloven¬
skem goljufala ljudi s svojim
“Kristusovim trplenjem.” Pred
nekalko 30. leti se je pojavila v
župniji Sv. Bolfenka pri Središču
na Spodnjem Štajerskem ženska,
ki se je priselila s “Prekmurske¬
ga,” to so ogrsko - slovenske va¬
si onkraj Mure. Naselila se je v ko
či blizu cerkve in je imela pri se¬

bi deklo in fanta, baje deklmega
sina. Začele so se predstave po
Joliančinem načinu, samo, da se ta
goljufi ca ni polivala s krvjo -a m -
pak se je kar na suhem potila.
Vsak petek in tudi druge dni je
ležala v postelji, zvijala se, kakor
bi jo lomili krči, stokala in gleda¬
la debelo v zrak. To je bilo “Kri¬
stusovo trpljenje.” Prihajale so
trume ljudi gledat “sveto babo.”
kakor so jo vobče negalantno na -
živali; posebno “Prekmurci,” ki
so zelo lahkoverni in omejeni, so
hodili v celili procesijah. Prinašali
so ji v svojih belih nahrbtnikih
mesa in vsega, kar srce poželi, raz-
ven tega so dajali veliko denarja
za maše. Domačini niso verjeli sle¬
parijam “svete babe,” smejali so
se ji in hodili tja iz radovednosti
in v zabavo, kakor gredo radi k
hišam, kjer leži mrlič. Babnica se
je valjala po postelji, fantje in
dekleta pa so se zraven nje v so¬
bi kvartali, peli in uganjali burke
pozno v noč. Dekla in fant sta
sprejemala bogate darove. “Prek¬
murcev” in pripovedovala ljudem
o “Kristusovih mukah” njune
gospodinje. Daši je na ta način
sleparila dolgo časa in kradla lju¬
dem denar in blago iz žepov, se ni
brigala za to počenjanje ne posvet¬
na, ne duhovska oblast. Ko se je
zanimanje za “teater” v tem kra¬
ju poleglo, je sleparka prestavila
svoj delokrog nekam drugam in
izginila s površja. Po mojem mne¬
nju zadene pri takih sleparijah
največja krivda posvetno oblast, ki
pošilja svoje orožnike povsod dru¬
god, samo tja ne, kjer bi bilo naj¬
bolj potrebno. Kmečki ljudje ima
jo še dovolj rešpekta pred svitom
orožniškega bajoneta in če bi se
isti o pravem času zasvetil med
zbrano družbo, bi takim babnicam
kmalu ponehali krči. Da bi orož¬
niki o tem kar ve ves okraj, nič ne
zvedeli, ni verjetno, ker se danda¬
nes vse še prehitro zve. Kjer se
ljudje na sleparski način gmotno
oškoduje, tam ima posvetna oblast
pravico in dolžnost pravočasno
vmes poseči in ne šele potem, kaj¬
ti, ko je volk že sit, koza ne bo
več cela. — No, pa v Vodicah so
orožniki in tudi kamniški zdrav -
nik izpolnili svojo dolžnost, a o -
krajno glavarstvo vzlic temu ni
ničesar ukrenilo 1

Velik požar v Zidanem mostu.
— Tovarna za olje pogorela. Iz
Zidanega mosta s.e poroča: 8 ja¬
nuarja ob pol 4. popoldne je za¬
čelo goreti v tovarni za olje tvrd¬
ke Jožef Wortheimer. V kratekm
času je bila vsa tovarna v ognju.
Med požarom se je zgodilo tudi
več eksplozij. Ni še znano, če se
je tudi kdo ponesrečil. Takoj so
alarmirali gasilna društva cele o-
kolice, ki pa niso mogla pogasiti
ognja. Ko se je ob pol 7. zvečer
pripeljalo celjsko gasilno društvo
s hitrim tovornim vlakom, niso
mogli ničesar več rešiti, ker se je
ogenj tako hitro razširil, da je v
tem času že vsa tovarna zgorela.
Škoda je velika, vendar pa je bila
tovarna dobro zavarovana. Mnogo
delavcev je brez kruha.

Iz Podsrede. 47 letni Jakob
Drenski iz železnega je šel v Pre¬
grado na Hrvaško k neki vedeže-
valki po zdravila za svojo bolehno
ženo. 4. t. m. ponoči se je vračal in
v bližini Podsrede klical pri ne¬
ki na. samoti stoječi hiši, naj mu
odprejo. Žena z otroci je bila sa¬
ma doma in se mu ni upala odpre¬
ti. Zjutraj so Dreskega našli mrt¬
vega. pri hlevu poleg gnojišča.
Da bi se mož upijanil in potem zmr
znil, ni verjetno, ker je bil trezen
in varčen.

KOROŠKO.

Mrtvega so našli v svojem sta¬
novanju v Celocu stotnika računo¬
vodjo 17. pešpolka Aleksandra
Gmeinerja. Ležal je z obrazom na
tleh. Bil je krvav na obrazu, poleg
njega pa je ležal razbit krožnik.
Komisija je dognala, da je zadela
stotnika srčna kap. Na obrazu se
je poškodoval pri padcu.

Policija v Beljaku je prijela deč
ka Alfreda Grasse iz Gorice in E.
Tonesa iz Krmina. Dečka sta po¬
begnila iz vzgojevalnega zavoda
“Eline” in sta bila namenjena do¬
mov.

Povodom železniške nesreče, ki

se je pripetila pri Špitalu, se je
poškodovala tudi neka snažilka
voz. Šla je k železnižkemu zdrav¬
niku v Špitalu, dr. Krasnigu.
Zdravnik pa je ženo napodil, češ
da hoče prigoljufati zavarovalni¬
no. Žena je šla nato k zdravniku v
Jesenice. Zdravnik je konštatiral
poškodbo, dal ji je začasni dopust
in jo je poslal domov.

NARODNI VESTNIK

Po celi Koroški je zapadel nov
sneg. Cel promet, posebno želez¬
niški, je silno oviran. Po nekate¬
rih manjših progah so morali sploh
ves promet ustaviti, ua glavnih
progah pa je izostalo več rednih
vlakov. Skoro vsi vlaki prihajajo
in odhajajo z večjimi in manjšimi
zamudami.

V Celovcu in v Beljaku in oko¬
lici obeh mest kroži zopet pona¬
rejeni denar in sicer bankovci po
10 in po 20 kron in krone in pet-
kronsko tolarji. Razpečevalcem
ponarejenega denarja je policija
že na sledu. Denar je slabo pona¬
rejen in je prišel bržkotne iz Ita¬
lije.

PRIMORSKO.

Za 30 kron. V tržaškem tehnič¬
nem zavodu so odpustili te dni de¬
lavca, ki je delal v ti tovarni že
nad 43 let. Delavec je dobil za svo¬
je pridno in zvesto službovanje
častno kolajno za 30 letno službo¬
vanje in pa 30 kron mesečne pen-
zije. To je sramotno za naše raz¬
mere. Kako naj živi sedaj mož,
ki je pustil v 43 letni službi vse
moči pri zavodu, star in nezmo¬
žen za delo, v Trstu s 30 kronami
na mesec. Zadnji čas je že, da bi
se napravilo tem škandaloznim raiz
meram konec in se uvedlo soci¬
alno zavarovanje za delavstvo.

Laška naročila. Laška vlada je
naročila pri cementni tvornici v
Splitu 20.000 ton cementa za Tri¬
polis.

V pomorskem lazaretu pri Sv.

Andreju je bilo 200 turš. vojakov,
ki so bili določeni v Valono. Turki
so zastraženi in se ne smejo nika¬
mor oddaljiti.

Skozi okno prvega nadstropja
v ulici Beccherie v Trstu je sko¬
čila neka G. Bellonda. Poškodova¬
la se je zelo nevarno na nogi.
Vzrok poškušenega samomora je
nesrečna ljubezen.

Ustrelil se je 21 letni uradnik
L. C. Zadel se je v glavo. Rana je
smrtna.

Na goriškem kolodvoru se je po¬
nesrečil železničar Silvester Ga-
brielčič. Odpeljali so ga v bolnico.

Zaradi vohunstva so aretirali v
Trstu 30 letnega Dalmatinca Ev¬
gena Valčiča. Pri hišni preiskavi
na njegovem stanovanju so zaple¬
nili več pisem. Če je Valčič res vo¬
hun, še ni dokazano.

Velika tatvina. Gospa Emilija
Motta v Trstu je vsprejela v služ¬
bo hišno Marijo Bussi iz Rezzata
v Italiji. Vsprejela je dekle brez
priporočila in brez pravih spriče¬
val, ter je tudi ni naznanila na
zglaševalnem uradu. Zvečer je šla
gospa v gledališče in je pustila no
vo hišno samo doma. Ko se je vrni¬
la okrog 11. ure iz gledališča, je
našla v stanovanju vsa vrata od¬
prta. Stanovanje je bilo prazno,
hišina je pobegnila. $ seboj pa je
odnesla za 35.000 kron raznega na-
kitja in za 5000 kron denarja in
vrednostnih papirjev. O prekanje¬
ni tatici nimajo še nobene sledi.
Sumijo pač, da je pobegnila tati¬
ca v Italijo in da je imela tova¬
riše ali tovarišice, ki so bili v zve¬
zi z njo in ki so ji pomagali pri
begu.

Vodiška Johanca pred reškim
sodiščem. Iz Reke poročajo, da so
začele iskati tamošnje oblasti vse
one, ki so bili oškodovani in o -
sleparjeni od kapucinov s pomočjo
Johaničnega trpljenja. Kadar bo
nabranega dovolj gradiva, pridejo
Johanični čudeži pred reško sodi¬
šče, ki bo imelo nalogo, da dožene
če so patri kapucini na Reki, o-
ziroma pobožne in svete Benedik¬
tinske res aranžerji te brezvestne
sleparije.

Reka in Madžari. Znana stvar
je, da si Madžari prizadevajo na
vse možne načine, da' bi zasedli
tudi en del Jadranske obali. Vrgli
so se pred vsem na Reko in njeno
okolico, katero so že proglasili za
madžarsko posest, za madžarsko
provinco ob Jadranu. Avstrija gle¬
da s tem Madžarska njeno posest
in lastnino. Pred vsem pa so nape
rili Madžari ost proti Hrvaški, h
kateri spada po vseh pravicah Re¬
ka. Po zakonu za sestavo hrvaške¬
ga sabora voli mesto Reka dva
zastopnika v hrvaški sabor. Mad -
žarsko-laška mestna vlada na Re¬
ki tega že več let ni storila/Tudi
povodom zadnjih volitev v hrvaški
sabor je bilo pozvano mesto, da iz¬
voli dva zastopnika v sabor. Med
tem je prevzel vse vodstvo mestne
ga zastopstva guverner Wicken -
burg, eksponent ogrske vlade na
Reki. Mislili so, da bo vsaj sedaj
zadoščeno zakonu in pravici, ko
stoji na čelu občine kraljevski u -
radnik kot kraljevski komisar.

Toda varali smo se Zakonolomstvo
ki je prešlo v navado pri prešnjem
mestnem zastopu, je ostalo tudi se¬
daj. Guverner Wickenburg ni raz¬
pisal volitev dveh zastopnikov me¬
sta Reke v hrvaški sabor, dasi je
bila po zakonu to njegova dolžnost
in bil je grof ‘Wickenburg kot kra
Ijevski komisar, ki je prevzel celo
vodstvo mestnega zastopa, tudi za
to kompetenten. Dozdaj so se skri¬
vali guverner in zastopniki ogrske
vlade za mestno zastopstvo. Sedaj
so prevzeli tudi to sami in kljub
temu niso izvršili, kar bi morali.
Za neizvršitev zakona glede izvo¬
litve dveh zastopnikov mesta Reke
v hrvaški sabor je odgovorna se -
daj ogrska vlada, odnosno njen
eksponent na Reki grof Wicken -
burg. Grof Wickenburg je pisal
tozadevno bann baronu Skerleczu
sledeče madžarsko pismo: Vaš po¬
ziv glede razpisa volitve dveh za¬
stopnikov v hrvaško sabor ne mo -
rem izvesti, ker je mestni zastop
razpuščen. Tudi v svojem izjem -
nem stonju kot zastopnik občine
nisem mogel tega storiti, ker se
vsled dosedanje prakse mestnega
zastopa ne smatram za to poobla -
ščenega. Reški “Novi List’ piše to¬
zadevno med drugim sledeče: Vpra
sanje volitve dveh zastopnikov me
sta Reke v hrvaški sabor pa s
tem še ni prišlo z dnevnega reda.
Z velikim narodnim pravom, ki do¬
kumentira pripadnost Reke Hr¬
vaški se igra s tem frivolna igra,
ki jo razigravajo Tisza, Wicken-
burg, ban Skerleez in njegovi mo
dri svetovalci v Zagrebu, ki so
oportunisti in povsod na drugem
mestu kot bi morali biti.

Duluth Brewing &  Mailing Co.

DULUTH »MINNESOTA.

Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah poh imenom “R E X”, kakor
tudi pivo v sodčkih.

> ^ ^ •

Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range. Virginia Minn.

SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI.

Novoletna tragedija bede. V

Brevnovu pri Pragi se je v novo¬
letni noči odigrala grozna rodbin¬
ska drama. 351etna delavčeva vdo
va Frančiška Relkova je z britvijo
-umorila svoja dva dečka v staie-
sti sedmih in osmih lat. Nato se je
obesila. Stanovanje je bilo v
gr'./.nem stanju. Bilo je popolno¬
ma prazno, lo v kotu je bil kup
slame, na kateri so ležala trupla.
Motiv drame je beda. 'lati  je več
dni pt mestu iskala dela in kru¬
ha, toda zastonj. Ko je vse proda¬
la in kr sta dečka od'lakoto umi¬
rala, je izvršila grozni čil


Ti l IT II ,1,1



DULUTH


UNIVERSALj

FATIHT,

%

5«^

TH;


PURE SPRING WHEAT F10IIR

S  ouiuTH um i


%>Gad


ml tudi meljemo pšenico skupaj
najltoljša moka na trgu

Duluth Universal Milling Co.

Med

živimi

žicami

Srčni fantje, kateri so
vslužbeni v napeljeva¬
nju žic za žični promet,
ljubijo tobak, ki ima bo¬
gati, naravni okus-to-
bak, ki povzroči občut¬
ke, kateri napravijo
moža zivnhnega. In to je

PEERLESS

Long Cut Tobacco

Mi smo porabili petdeset let in miljone dolarjev, da smo
dosegli razne vrste tobaka. In mi vemo, da povzroči za¬
dovoljenje vnetega kadilca ali čikarja le ka kovost tobaka, le ocena tobaka.

Mi rabimo za izdelovanje Peerless le pristni tobak iz
južnega dela države Kentucky. Mi mladimo tobak tri do
pet let, da dosežemo popolno bogastvo tega tobaka. S
procesom se ne da prenagliti. Zategadel ne more biti
noben tobak tak kot je Peerless—in Peerless je vedno
enak.

Nič ne de kakošen tobak rabite sedaj, poskusite Peer¬
less le en teden, in videli boste, da vam bo dal Peerless
boljše zadovoljstvo, dan na dan, če delate ali če počivate’
če čikate ali kadite, zunaj in v hiši, kot vsak drugi tobak.

Koncem tedna se ne bost„e mogli ločiti od Peerless. Pro¬
daja se povsod v zavojih po 5c.

Druge velikosti po lOc, 20c in 40c v
zavojih in 45c v kositarskih zaklopnicah

THE AMERICAN TOBACCO COMPANV

“Narodni Vestnik

99

National Herald.

Slovenic Sami-Weekly.

Owned and published by the

Slovenlan Printing &  PublisMng Compaay

a Corporation.

Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street._

National Herald

Issued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00

The best Advertlsing medluit among Slovenians In the Northwest
Rates on appllcation

tnterel as second-class matter May >1.1911 at the post Office
Ouluth, Minn., under the Act March 3,1879.“ _

»NARODNI VESTNIK"

izdata

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn.

zha|a vsak ponedeljek in četrtek zvečer na 8. straneh

Naročnina stane:

Za Ameriko in Canado za celo leto
za pol leta

Za Evropo za celo leto ■ ■

$ 2.00

$ 1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemalo.

Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,
Duluth, Minn.

Telephone, Melrose 1113.

podjarmljena od posvetne in duliovske gospo¬
ske; ti jo drže v sponah, zato da uživajo in da
držijo stvarnike k tlom. Zato, narod moj, vi
delavci in delavke slovenske tu v tujini, vi si¬
novi in hčere matere Slovenije, zato bodi tu¬
di naše načelo: Svoboda! 'Svoboda življenja,
neodvisnega in čistega, svoboda mišljenja,
prostega kakor ptič nad gorami, je temelj pro
svete, je blagostanje, je napredek naroda in
vsakega posebej. Zato boj tistim, ki hočejo
slepiti vaše oči z bajkami, s predsodki, z na¬
siljem, 'boj tistim, ki vas hočejo s tem le izko¬
riščati v. svoje namene. Svoboda je zlata ča¬
ša polna rajnega vina, in kdor jo okusi bo ži¬
vel — narod večno, pojedini udobno ; kdor jo
polni — blagoslavlja človeštvo, narod in sebe.
Pokusite vsi vi posamezniki ta sok, in strgali
boste spone in verige, ki vas drže v revščini.
V spoštovanju svobode bo našel posameznik,
bo našel narod, bo'našlo človeštvo —: življe¬
nje.

OSEBNA SVOBODA.

Cejnenim čitateljem in čitateljicam.

Mr. Louis N. Hammerling, priobčuje v

‘American Leader ” razne članke, ki se tiče¬
jo inozemcev v Ameriki. Te članke je Mr.

SPOŠTOVANJE DO SVOBODE.

(Konec).

Opomnili smo že, da je s svobodo združena
tudi narodna zavest. Kolike važnosti je svo¬
boda v tem oziru, spoznamo, ako pomislimo,
da je ona ključ, ki odpira vrata ljudskim zah¬
tevam, da je ona čarna palica, ki spremeni
vse, česar se le dotakne. Ko so se Slovenci za-

Hammerling dal prestaviti v vse one inozem¬
ske jezike, kateri so v zvezi inozemskih časni¬
kov (Foreign Nevvspaper Assoeiation). Ker je
tudi 'Narodni Vestnik v tej zvezi, zato je od
izveze doposlan tudi nam vsak tak prestavljen
članek o “Osebni svobodi”, in mi bomo iste
teh razprav priobčevali, ki se nam bodo zdele
pripravne za naš narod. (Uredništvo.

celi zavedati, da so Slovenci, so hitro dosegli
višje narodne pravice. In za, km 1  se sedaj bo¬
rimo, za povzdigo prosvete in gospodarstva,
za združenje naših zavarovalnih organizacij,
temu je podlaga največ le narodni čut. Na -
rodna zavednost .pa se zgubi le tedaj, če je
človek prost v mišljenju; kajti potem se mu
poleg drugega oglasi uprašanje: Drugi so

Nemci, Italjani, Angleži, Finci, Hrvati -— kaj
sem pa jaz? Naravnim potom dvignil se bo to-
]'ko zavednemu, ki si stavi to uprašanje,
prs ponos, da bo rekel: Jaz sem*pa Slovenec!

S to izpovedjo se je osvobodil vseh tujenarod -
j lih vplivov — prijatelj je dragim narodom
kot človek, a ponosen je le na svojo narod¬
nost, katero goji pri vsaki priliki — s to izpo¬
vedjo je priznal svoboden narod, z imenom
je priznal vse to kar zahteva vsako ljudstvo
za se, in naravnim potom bo podpiral vsako
narodno gibanje. Tu v tujini je naš narodni
razvoj sicer otežkoeeu s tem, ker nimamo svo¬
jih šol; vendar vseh odraslih sveta dolžnost
je, da vzbujajo v srcih naraščaja ljubezen do
naroda svojega, in naše zavarovalne organiza¬
cije naj 'bi ne imele otroškega oddelka le za
zavarovalnino, ampak podrejena društva in
tudi jednota ali zveza naj bi storili tudi nekaj
da se obdrži naraščaj v našem narodnem ta¬
boru. Tu m tam naj bi se priredila trezna vese¬
lica ali predstava za mladino, in vsaka jedno¬
ta naj bi imela za svoje mladoletne člane vsaj
eno knjigo na leto, katera bi zvezala mlado
srce z zgodovino svojega naroda in Sloven¬
stva sploh. Kolike vrednosti ’bi bila tu moč
združenja ni potreba povdarjati.

Narodna zavest je za napredek vsakega na
roda velikanske veljave — v tujini, posebno
pa še, na lastnih tleh. Nemci so narodno zaved
ni kjerkoli so, in zategadel napredujejo tako
čudovito ne le v rajhu ampak povsod. Povsod
držijo skup nemški bogataši in nemški reveži
nemški socijalisti in nemški imperij alisti.
nemški katoličani, nemški protestanti in nem
ški neverci, in ta splošna narodna zavest daje
nemštvu ono moč, ki je respektirana v Evro
pi, Aziji, Afriki, Ameriki ih Avstraliji.

Iz zgodovine spoznamo ravno tako, da je
ravno zavest vzbudila mnoge narode ter jih
dvignila politično in socijalno. Tudi Nemci se
dolgo niso izrečno zavedali, da so tudi narod
razvijali so se pod vplivi tujih ljudstev. Ko
pa je šinil nemški narodni čut — svoboda od
Rheina po vsej Nemčiji — so se jeli dvigati in
vstvarjaci svojo omiko, katera je prepojila
Nemce vseh delov sveta, in le narodna zavest
je bila povod, da so danes eden najbolj vpo
števanih narodov na tej naši zemlji. Leto 1848
je zbudilo tudi Slovence; narodna zavest je
vstala izpod Triglava in še danes kliče vsem
vam, ki ne veste kaj ste, ki ne veste česa nima
te, ki ne veste česa hočete, zbudite se in deluj
te za združenje naroda, ker le združen narod
zamore stopiti naprej in navzgor v izobrazbo
.n z izobrabo v svobodo in v blagor. Svobodna
ustava, svobodna postane, svobodne misli in
nazori so dvignili industrijo in bogastvo v na
predni Franciji, Angliji. Nemčiji, v Združenih
državah. V klenjena svoboda Turčije, Rusije,
Španije Meksike pa ovira ves napredek in dr¬
ži vedno priprosto ljudstvo za vrat.

Tudi svoboda je, kakor napredek, naraven
zakon. Večno se razvija. V stari dobi je bila
svoboda mišljenja in življenja nizka, kar ra -
zumemo iz dejstev, da so bili tedaj še sužnji;
in niizka je še sedaj, ker še sedaj so predpra¬
vice, predsodki, nadvlade, in v temnih krajih
pa še slepa vera v vraževerstvo in celo v^razne
slabe in dobre bogove. Tudi vdušiti se slobodo
ne da. Dolgo je trepetal narod francoski, dok¬
ler ni izbruhala revolucija za revolucijo na
dan, ki je nosila na proporu ime Liberte! —
Svoboda! Tudi v Avstriji je danes draga svo¬
boda kot je bila pred letom 1848, ko se je
dvignil jug in sever in je zahteval svobodo.
Vendar svoboda, prava svoboda je še vedno

narodni

V popisu gotove šole, nahajajoče se v di-
■striktu, v katerem biva povečini prebivalstvo
inozemskega izvora, je navajala chicaška
‘Tribune”, da se je nahajala v šolski sobi s
47 otroci le ena “Amerikanka”, po imenu
Frieda Beck, ter da je bila ta predmet zavisti
in tekmovanja od drage strani dragih učen¬
cev.

To ni tipično ameriško ime vsaj anglo-
ameriško ne. A ta dogodek kaže, kako spošto-
anje imajo državljani tujega izvora do svo¬
je druge domovine, kajti otroci so odmev svo¬
jih starišev.

Biti Amerikanec ne vsebuje niti plemen¬
skega niti verskega momenta. Pomeni živo
vero v ameriške ideje in principe v zvezi z
ameriškim državljanstvom.

Ameriške ideje obsegajo mnogo in ne naj¬
manj važna med njimi je ideja prostosti posa¬
meznika. Angleški puritanci so prišli semkaj
la najdejo prostor kjer bi lahko molili Boga
po svojem lastnem prepričanju. Prišli so 'an¬
gleški katoliki ter ustanovili Maryland z istim
namenom. Došli so nemški revolucijonarji, da
najdejo tu državljansko prostost, za katero so
se borili zastonj v starem kraju. Prišli so Ir¬
ci, da uidejo fevdalizmu “zelenega otoka”.
Prišli so Italijani, 'da najdejo prostosti, ki pri¬
de dd tega, da so napori posameznika boljše
plačani,-Prišli so Čehi, da najdejo več prosto¬
ra za njihovo energijo. Prišli so Poljaki, Rusi,
Slovenci, Litvini, in Finci, da se izognejo, des¬
potizmu in nasilju. Bili so rojeni Amerikanci,
ali jih je pa ustvarila take okolica, še predno
so prišli semkaj vsaj kolikor se tiče idej. Ko
so dobili ameriško državljanstvo, so postali
polnovredni Amerikanci.

Večina tega naroda je bila vajena več dru¬
žabnosti kot pa Amerikanci angleškega izvo¬
ra, Anglež, došel s samotne farme, je bil na¬
vajen živeti "s svojo družino zase in Amerikan-
ei angleškega izvora so prinesli isti sistem v to
deželo. Kontinentalni Evropejec pa je bil na¬
vajen živeti v mestih in vaseh, dočim so krog
istih ležala polja. Družabnost, ne slučajna, am
pak pogosta, če me stalna, je bila zanj po-
potreba.

Te svoje navade in nagibe je prinesel -s se¬
boj v Ameriko. Izvršuje jih še sedaj v tej de¬
želi. Bistveno za njegovo razpoloženje je, da
se razvedri po naporih dneva, da gre s svojo
-družino v sosedni vrt tekom tedna, da gre v
nedeljo v cerkev, popoldne pa na izpreliod,
ako dopušča vreme. Zvečer pa obišče rad kak
koncert ali zabavo. Vse te stvari se ne vrše
vselej in vedno, a vendar dostikrat. Vsled te¬
ga je bilo tudi ustanovljenih toliko društev,
prav kot obstajajo slična -društva v rojstni de¬
želi dotičnih.

cev

1 ‘ tvorijo velik del življenja Ta tendenca se
je v preteklem času skrivala za napadon. na
en sam moment v socijalnem življenju. Ta je
uživanje alkoholičnih pijač. Poizkus, da se u-
vede prohibicijo, pa je le simptom vsesplošne¬
ga -boja za uničenje vsega socijalnega življe¬
nja, izvzemši ono, katerega izvršujejo potom¬
ci angleških puritancev. VAVashingt-o-nu je bi¬
lo Ari-on pevskemu društvu prepovedano ser¬
virati v nedeljo popoldne gostom pivo. V raz¬
ličnih dragih krajih je dražbam, kjer se ple¬
še, prepovedano uživanje alkoholičnih pijač,
ali se jih pa sploh prepove.

Dasiravno ni prepoved piva ali vina na ta¬
kih prireditvah smatrati kot posebno važno
stvar, je vendar vsem, ki poznajo razmere,
jasno, da bi prireditve izgubile 'brez teh pripo¬
močkov veliko njih žovijalnega značaja ter bi
tudi ne bilo opaziti blagodejnih posledic ta¬
kih razvedril. Zares uničilo bi se glavni pred¬
met na tisoče družabnih prireditev.

To je le eden izmed mnogih načinov, kako
bi prohibicija posegala v osebno svobodo po¬
sameznika, Smatra se jo le kot prvi korak. Re¬
snica je, da izvira prohibicijsko gibanje ter
najde največ opore v nestrpnem elementu na
šega prebivalstva, ki se nazivlje samega sebe
tipično ameriškim, ki pa je de faeto, po ide¬
jah in principih, povsem neameriško.

Prohibicijsko gibanje je le predhodnik gi¬
banja proti vsem takozvanim “foreigne.s” in
proti vsemu, kar ni protestantske vere in an¬
gleškega izvora.

Seveda zagovorniki prohibicije skušajo
-skriti svoje kremplje ter kažejo le svilnato -
mehko tačico. Ob gotovem ča'su pa se izpoza-
bijo in takrat se pokaže pravo jedro tega gi¬
banja. Le en slučaj. Vzet je iz enega številnih
buletinov, katere razpošilja po celi deželi Tem
perance Society .metodistične episkopalne cer¬
kve. Naslov temu članku je: “Alkohol v to-
pilnem loncu.” (Topilni lonec —”Melting
Pot” potaeni Ameriko, kjer se stopijo različni
narodi v enolično maso “Amerikan
. (Opomba ured.)

Nobenega dvoma ni, da je bila emigraci¬
ja -zadnjega stoletja velik blagoslov. Možje in
ideali severo-zapadne Evrope so se stopili v
svetovnem top-ilnem loncu in produkt je ame¬
riški državljan -današnjih dni, — najbolj kra
Ijevski mož, kar sta jih kedaj ustvarila Bog
in pa zgodovinska evolucija.

Današnje naselniško vprašanje pa je zelo
različno od o-ne-ga v zadnjem -stoletju.

Naše prvotno naseljevanje je -bilo anglo -
saško in keltsko, najboljše pleme, kar jih je
dosedaj porodila zemlja. Sedanja emigracija
pa je povečini latinska in slovanska — zelo
različen izvor, da povemo najmilejše.

Stari e-migran-d je prihajal iz severozapad-
ne Evrope in tamo-šnje strogo podnebje se je
izražalo v njegovem značaju Novi priseljenec
pa prihaja iz mehkih klimatov južno-iztočne
Evrope in to je opaziti tudi na njegovem zna
čaju. Njegov razburljiv temperament ga dela
skrajno, vsprejemljivega za arnahistične upli-
ve. Stari priseljenec je bil navadno protestant
ter pripraven, da se ga izobrazi; novi pa je
vedno katolik — rimski ali grški — in pri
njem je neizobraženost postava. Prav nič ne
ye, kako rabiti demokratizem. Ima malo dru¬
žabnih idealov; njegovi pojmi o spolnih in
družinskih odnošajih so večkrat naravnost be
stialni.

Ako torej mislimo na številne, vedno na -
raščajo-če tolpe teh ljudi, ako upoštevamo njih
sorazmerno večjo rodovitnost in njih manj
vrednost, kar jim dela pripravno polje za or¬
ganiziran greh, potem vidimo, kako potrebno
je vzeti iz njihovih življenj vsako silo, ki jih po
nižuje ter jih dela nezmožne, da bi postali pa
triotični in dobri ameriški državljani.

To je torej ozadje prohibieijonističnega
gibanja, duh takozvanega Knownothing, ple
menskega predsodka, verske nestrpnosti Pro
Mbicija je le uvodna stopinja. Ako se jim pu
sti, -da nadvladajo, bodo sledile vse ostale
zgoraj omenjene stvari.

Raditega se je treba boriti že takoj pri
prvi bojni vrsti, ki se tiče prohibicije Ako bo
do državljani inozemskega izvora pobiti na
tej črti bo zmaga na dragi tem težje pridobiti.

To je velika zadeva, ki je involvirana v
vprašanju prohibicije.

Louis N. Hammerling.

“Amercan Leader”

Junakinja iz Vodic. Pod naslo¬
vom. “Jeanne de Vodice” priob¬
čuje zagrebški “Obzor” o Ivanki
Jerovškovi duhovit listek, po ka¬
terem posnemamo to Te:

Ivanka Jerovškova je slovensko
dete, vzgojeno v vasi Repnjah,
kjer je med visokimi hribi in sto¬
letnimi smereka-mi župnik edini
zastopnik nebes in zemlje, edini re
prezentant vsega onega, kar prese¬
ga obzorje navadnega kmeta, ki
koleba med mukotrpnim življen¬
jem vsakdanjega dela in med cer¬
kvijo, ki mu preti z večnim pro -
kletstvom in peklenskim ognjem
Župnik je vedno isti, ki ga bo
bog na sodnji dan poklical na svo¬
jo desno stran, a njegova čreda je
neprestano v dvomih, da-li ji n e
bo bog me veliki poljani kjer bo
delil pravico za človeške grehe, za
klical:

“Ej, vi lam iz kranjske vasi Vo¬
dic, na levo!”

In namestnik božji z visoke leče
opisuje, kako bo pretresalo o-

ze

V vsem tem ni ničesar kar bi se lahko ime
novalo ne-amerikansko. Ravno nasprotno.
Mož, katerega smatra kot enega najbolj tipič¬
nih Amerikancev, Theodore Roosevelt, je iz¬
javil potom svoje “Country Life Commissh
-on” “da je nezmernost v veliki meri posledi¬
ca omejenosti življenja na farmah posebno ra¬
di velike množice najetih možkih”. In nada¬
lje “mirna zadovoljivost v gotovih farmskih
okrajih je najboljši dokaz socijalne nezmož¬
nosti ali pa propada”. In gibanje, započeto od
njega, da se odpre poljedelstvu vroče pokra¬
jine izapada, ima v očeh naseljevanje v vaseh
in ne na posameznih farmah in to z izrecnim
namenom, da se goji družabnost.

V nagovora dne 20. avgusta 1907 ob prili¬
ki polaganja temeljnega kamena Cape Cod
Pilgrim Memorial spomineka v Provincetown,
Mass., je rekel takratni predsednik Združenih
držav, Mr. Roosevelt: “Pridobili smo nekaj
-stvari, katerih puritanci niso, — mi te genera¬
cije, mi dvajsetega stoletja, tu v -tej veliki re
publiki. .. . Pridobili smo veselje d-o življenja
katerega nismo imeli poprej in ki je zelo dobro
za vsaki narod, da ga ima in razvije,.

Sedaj pa se razvija močna tendenca, da se
preneha z vsemi temi neškodljivimi stvarmi,

Kak revež je, kdor stoji na visokem me¬
stu! Njega gleda in vidi vse Naj poskusi en¬
krat ustreči svojim -željam in ne le vedno zah¬
tevam -zavistnih gle-dalcev, konec je njegove
slave. Kar je storil dobrega, to se pozabi; sla¬
bosti se mu ne odpuste nikdar. Sluga je gledal
cem in poslušalcem kakor glumač, ki igra za
-denar. Kaj bodo rekli, to ga skrbi vedno. A
miru mu ne daje njih hvala, priganja ga le k
večjemu trudu, graja pa ga peče tem bolj,
čim menj jo je zaslužil. Tako se drvi brez po¬
koja za senco slave, ki beži vedno pred njim,
dokler ne omaga. Potlej ga slave; živel je za¬
nje, zase ne.

zračje grmenje, silnejše. od onega,
ki pretresa ubogo vas ob času naj-
ljutejše .burje in nevihte, kako bo
po plamenečih bliskih zate-mnelo
nebo in kako se bo prelomila zem¬
lja ob smradu žveplenih plame¬
nov in v toči gostega kamenja in
kako bodo pogubljeni župljani, ki
niso poslušali njegovih besed, ki
jih govori on na svoja usta po na¬
logu vsevi-šnjega.

In župljani se trkajo na svoja
grešna prša, mlade žene in dekleta
prebirajo molke in obžalujejo s sol
zami v očeh sladki greh ljubezni
ter zro skrivaj s prosečim pogle¬
dom na vsegamogočnega zastopni
ka one nezmotljive večne pravice,
da-li bi ne našle v onem resnem,
obritem, od same svetosti odebele-
lem licu vsaj trohico usmiljenja
dobrote in razumevanje njihovih
slabosti.

“Ali milostljiv je bog, a neusmi¬
ljeni so ljudje!” Od one večne
milosti, ki je mam ohranila tradi¬
cija Nazarenca, sina božjega, sko¬
raj v vsakem kotičku po en veli¬
častni -spomenik, pa ni sedaj sledu
pri njegovih nasledkih v talarju
in štoli, ki sedaj ponavljajo Kri -
stove nauke. Ljudje govore samo
o večni pravici, o kazni, o mukah
ki bodo zadele one, ki so mnogo
grešili, ki so ljubili življenje, de¬
kleta, lepoto, prirodo.

Ivanka Jerovškova je zadrhtela.
Siromašno dekle je pač grešilo,
kakor se pač greši v dobi mladosti
ko prvič za-drhte prsi, ko se prvič
človeku stemni pred očmi vsled
milja in strasti, ko je svod nebe¬
sni teman kakor visoke gore rodne
vasi, ko so smreke tako tihe in
ko se zvezde zde kot mali kosmiči
temne svile, izza katerih zvedavo
zro drobkane očiee blaženih an -
gel j e v.

Ne, ne, to ni nič drugega kakor
satan, ki se laska mlademu telesu,
ki ubija dušo in njeno nado v ve¬
čno blaženstvo.

Ne, stokrat ne, to srečno razpo¬
loženje, to razkošno drhtenje tele¬
sa, ti vzdihi sreče in koprnjenja, to
so samo vaba večnega prokletstva,
ki se vedno zavija v krinko lepote
dočim je resnica in blaženstvo, ki
večno čaka na človeške duše, kru¬
to, trdo, mukotrpno, krvavo in
bolno.

A vsi ti lahkotni tremotki so
mimjivi, oni odškodujejo človeško
srce za težko breme življenja, -za
vsakdanjo skrb za kruh, -za borbo
za obstanek, a vrag, sam pretvar -
ja kruh, ki ga moraš vzeti v usta
in ki ga služiš s krvavimi žulji, v
hrano, da živiš in da živeč grešiš
in umreš v prokletstvu.

In Ivanka že euje trombo večne
pravice, ki se ori iznad -silnih pe -
čin. silnejše, grozneje, kakor ne¬
koč, ko ja vaški čuvaj sredi noči
zatrobil v svoj rog, dajoč znak, da
gori sosedna vas. Kako bo drhtela
duša prokletega v grobu kraj ma-
ver k vice na sodnji dan?

— ‘^T

DR. RICHTeJ^

Pain Expen

Prežene bolečine revmati? '
kostnice, mišični revmatizem ^
gijo ali trganje po čeljustih. o’l
bolečine in trdosti v členih ^ ‘HVi
Izvrstno zdravilo, če se kak I® t

za hromost ter odr

ozdravi prehlajenje,
in nahod.

gnenja.

„ , . S n P0, boleli,

Zabram vnetje

ščanje v prsih.

Ozdravi glavobol in zobobol
4—5 kapljic v kozarcu

vo-de

le i,

vrstno sredstvo‘za grgranje v ,
vnetja grla. S V

*Ce se užije (4 kaplje v koz ar .
de) je izvrstno zoper krč v žeV?
neprebaVljisti. ‘° dc '

Pristni expeller pride v 2av  ..
kakor ga kaže slika. 0j ^i

PAZITE NA NIČVREDNI?
PONAREDBE.

25 in 50 centov steklenica v l e k a]


F. Ad. Richter & ^

74-80 WASHINGTON STRFt
NEW YORK.

Pozor! Pozor!

Z malim denarjem veliko zabave!

p'

, 0 l Oi

vn-Si -1
ft
v 1 s

•* V. od

Najboljši in najnovejši

GRAMOFON samo

* 1.50

Št-

4.

Vez

]( , e v »° trl
diet P* Pr i«-
;te» e '

stf“ e  ^čnejse '

i iiiA

Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko naprav-;
prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar.

Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljujev*
drage radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri
poročamo <  Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da
dete z njim jako zadovoljni.

Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenik
po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter?
pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbije;
in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi dragimi izdelki.

Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju eh
dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo jr
plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj.

B

ENKO RUS

11250  INDIANA AVE., CHICAGO

& r

>, ILL.

Kakošno bi bilo ževljenje, da bi ne imel
vsakdo nekaj najljubšega, kar mu daje moč
in tolažbo, četudi mn iztrgajo vsa draga bo¬
gastva? Mnogo jih je, ki se zavedo svojega
najdražjega -zaklada šele v nesreči, kadar
jim ne ostane ničesar drugega več — in sol¬
zne oči se zasvetijo od sreče in ponosa. A dru¬
gi so ga o-dkrili že zgodaj v razkošnem trenut¬
ku in čuvajo ga kakor svoje življenje.

le

NASELNIŠKA DRUŽBA

“ILIRIJA"

Naznanjamo vsem onim, ki se
zanimajo za farme, da smo pre¬
vzeli večji -del sveta v Lincoln
county v bližini in-dustrijelnega
mesta Merrill, kakor tudi po ne-
kafer j h drugih krajih Wisc-onsina
m sicer naravnost od l-astaikov
Za to nam je mogoče isto po izre¬
dno nizkih cenah prodajati, kakor
tudi po-d lahkimi pogoji. Zemlja
je povsod rodovitna in leži blizu

5 TtVh  T e f • Cene  akru  p«

12 do 18 dol. Imamo tudi več ob¬
delanih m na pol obdelanih farm
Pmite po pojasnilo. - Dirja Col-o-
mzation Go., 908 Michi
Slieboygan, Vis.

Jeklarna -- Steel Plani

Opozarjamo rojake Slovence, da je ravno sedaj najboljša prilika za nakup
lot v bližini ogromne jeklarne i  katera bode počela čez leto dni kuriti peči

NE BODITE ZADNJI IN DIŠITE V SLOVENSKEM JEZIKU ZA
PODROBNOSTI.

če hočet kupiti lote ceneno, obrnite se naravnost na nas. — Ptods-
jamo lote v New Duluth, Gary in Špirit Lake, po nizkih cenah in na lahka
mesečna odplačila. — Pojasnila brezplačno.

GONSKA & REBEK

3 So. 5th Ave. blizu Union postaje Duluth Minn-

je le?° teZ1

(reinf

št. 5 * aže

ostavi

dela sai

se -Zc r


T' Plevohon
j ofform for

rit. c

št

se položijo ena r
tere drži sajlo, al
ujo na fečaje. 8
§a sajlo j a  jz
terih vsak je des
Na špirovce se r
la  deske šingel ii
ka 6 - Na taki sa.

^'cementnih 0 pe

Blenta ! m je tal
ga 0 Pisnjemo mi

f Vll “eje napra
? a ’ v ® d a-r *
se sai

361)11  Vdorna

O

>

c/2

Ud

O

>

e /2

SVOJI K SVOJIM !

SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON

Range Hotel Vila Velebit

JOSEPH TALKOVICH, lastnik

627 W. SUPERIOR ST., DULUTH, MINN

(BLIZU SOO LINE KOLODVORA)

TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO
VINO IN RAZNE LIKERJE.

PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM V OBIS*

SVOJI K SVOJIM I

DOBRO. .POpUčNO ČTIVO. NAROčfN^

NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI,.
TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERISP;

- vij; "J e« s

-X J *' -

.Hti

igan Ave.,

0)i

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket

Baltimore and Ohio železnic®

CHICAGO do NEW Y0RKA

Pišite : R. c. HAASE,

Northwestem Passenger Agent, ST. PAU^'

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žel> ce
parnika.

ep >,’ S 1
■«č ’ ih 0

.UK, aei, ei

'h v]. Vi.

1  v  n

V 0  V  ■

t  V Rti,

V.

le


n

Poljedelstvo in gospodinjstvo.

^ jt  jt & j*  ji j* j*

grajenje sajlo.

-J*

a vezanje položiti je na omet
osminke palca debele plošena-
, 9 , železne vezi, in sicer na vsako
v  Ž{)i tl go vrsto opek; dobra je tudi
ta žica št. 3 za to vezanje. Te

kor kaže slika št 7. Tudi streha
nad “chute” je razvidna v št. 7.
V notrini “chute” se je zgradila
lestva (ladder).

'aRE>

"H? st >

jezi tečejo okoli stene sajlota, in

položijo od


ggi veh palcev notri od zunanjega
Bjca stene. Pri vratih je te vezi
»vezati v cementni podboj. Okoli
>;j|rede visočine sajlota se rabi ne¬
koliko močnejše vezi. Slika 4 ka-
lego vezi (reinforeement).
ml  Slika št. 5 kaže kako se gradi
" Sna vrsta enostavnih'vrat za saj-
o. Če se dela sajlo iz cementnih
jpek, naj se zgradi tudi obok
)d vrat iz cementa. Vrata naj se
faprejo z dvopalčnimi deskami, ki

Št. 7. Strešno okno za napolnitev
in zgradba spušealnika ,za sajlec.

UMNO KLETARSTVO.

(Dalje.)

ZAVRELKA.

Ta bolezen napada vino najraje
v neugodnih letinah, kadar je vi¬
no kislo in slabo in leži čez poletje

Po prešanju tropin zberemo pe¬
čke, ter jih počasi na senčnatem
kraju posušimo. Premešati in pre
metati jih je treba vsaki dan, da
ne splesnijo. Shranijo se v zaprti
posodi kakor kava, da se ne raz-
dišijo. Kadar jih potrebujemo, v-
zamemo pol funta pečkov na vsa¬
kih 15 galonov vina, katero se vle¬
če, vlijemo en pajnt vode na pol
funta, in jih 24 ur namakamo. Po¬
tem zmeljemo in zmanemo pečke,
ter denemo vse slkup v emajliran
lonec. Z železom ta tekočina ne
sme priti v dotiko, sicer se sčrni.
Ta lonec postavimo v večji lonec
ali kotel, ki je z vodo napolnjen
in pod katerim se toliko časa ku¬
ri, da tekočina v loncu dve uri po
malem vre. Potem se tekočina pre
cedi. Kadar se potrebuje, zmeša
se dobro s Ikvartom vina ter se vli¬
je v sod, ter se z drogom dobro
vmeša v vino.

GOJENJE TRSJA.

‘anKo napi
il denar.

*• NadkriM
K« najtoplejtf
prepričani,«

kov in godbel
t  nove snovii
io, ae ne ran
i izdelki. |
dav slaeijni
la ae morajfj
ite ponj.

_ coms re c//O/aar far
*//rs/a'<e  ,faove/


j _1 _L, _I

JZ/et/ofion s/torv/nj constrt/oT/oa
I of form far j//o c/oor-
r/e. C.

T*/G. 33.

JET/s vofron of door

F/G. A

-5<scf/cn of form
fot~ -S/ /o c/o or

t— c-oncre Tč

F/G. 3.

-Se c//0/7 of c/oor'

Št. 5. Grajenje in oblika vrat za sajlo.

;EM

dni kuri«

JEZI**®

is e položijo ena na drugo, in ka -
tere drži sajlo, ali naj se pa napra
Ivi j o na tečaje. Streha opisovane¬
ga sajlo je iz osem špirovcev, ka-
Hjw terih vsak je deset čevljev dolg.
'^'fkuri« špirovce se  nabijejo deske in
na deske šingelji, kakor kaže sli¬
ka 6. Na taki sajlo, ki je zgrajen
iz cementnih opek, ali sploh iz ce¬
niš, ^ men t a > in je tako vezan, kakor
1  ' ,! na h inu« 1 ^ ga opisujemo mi. bi bilo boljše in
jpravilneje napraviti streho iz ce¬
menta, vendar se to pri zgradbi
__ ^ ll  j tikajočega se sajlo ni zgodilo, ker
B  t i J e  Dil les doma, in ker se je mora-

lota l»l


Št. 6. Grušt za streho.

lo z denarjem štediti. Sajlo se na¬
polni s sajleč skozi strešno ako, ki
se vidi v sliki št. 7.

“Chute”, grot ali po domače
“trahter,” mogoče spuščalnik za
sajleč — clevelandska fabrika
(besedokovnica) je naprošena, da
skuje primeren izraz, da ga bo ra-
zumil narod ne en sam človek
Je bil pri tem sajlo napravljen šti-
ri  m trideset palcev povprek, in
m pol palca debeli in deset palcev
dolgi vijaki (bolts) so bili polože¬
ni v steno štiri čevlje narazen na
vsaki strani vrat, in okvir “fihu-
ta ” se je pritrdil na te vijake ka-

v topli kleti. Vino se začne kaliti,
droži se vzdignejo, vino zgubi vso
moč in se slednjič spremeni v kal¬
no, smrdljivo tekočino, katera ni
za drugo rabo nego da se na gnoj¬
nico vlije. Tej vinski' bolezni je
kriva nevednost in malomarnost
vinorejcev in vinotržcev, kateri ne
pretočijo vino in ga pustijo na pr¬
vih drožajh. Na ta irnčiii ostanejo
v vinu vse gnjilobne stvari, trosi
kvasnih, vinskih in ocetnih gljiv,
ki najdejo dovolj živeža in sploh
vse pogoje za množenje.

Vinorejec in vino tržeč naj tora j
skrbi, da obvaruje vino z umnim
ravnanjem pred to boleznijo. Pre
taka ga naj decembra in aprila, in
če je vino slabo na alkoholu, naj
mu ga nekoliko doda, da bo moč¬
nejše. Če je vino začelo zavrevati,
naj se hitro pretoči v dobro žve¬
plani ali s špiritom pokajeni sod.
Žveplena sokislina, kakor alkohol
pokončujeta vse glive, potem se
dolije toliko alkohola za koliko je
vino preslabo.

Če vino že začne smrdeti ni zanj
nobene pomoči. Zlije naj se ven
in sod naj se porabi za drva.

VINO SE VLEČE.

Vino začne včasih tiho teči ka¬
kor olje; končno postane gosto ka
kor jajčji beljak. Tudi temu so
krive glivice; popada pa ta bole¬
zen -slaba, mehka, sluznata vina,
katera so revna na čreslovini.
Mošt, ki vre na troponih se navza¬
me čreslovine in zato ni tako vi¬
no toliko podvrženo tej bolezni
kot ono, ki ne vre na tropinah.

Če se ta bolezen začenja naj se
vino pretoči in sicer tako, da bo
škropilo na vse strani kadar teče
iz soda v škaf. S tem se bo vino po
pravilo, če bolezen še ni daleč šla.
Če je pa vino že bolj gosto potem
se mu mora dodati česar mu manj
ka in to je čreslovina. To si lahko
sami pripravimo iz pečkov grozd
ja, katere si vsako leto sliranju
jemo.

(Dalje.)

Kadar je trs rastel dve leti po¬
tem se že sme pustiti, da rodi sad.
Kadar,se obrezuje trs, ki že dona-
ša grozdje, treba je upoštevati
sledeče: Grozd zraste navadno na
mladiki, ki je pognala spomladi
iz mladik prešnjega leta, in zato
je- najbolje, da se pusti rasti le
one mladike, ki poganjajo iz mla¬
dik prešnjega leta, in katere eno¬
letne mladike so pognale iz trsa,
ki je le eno leto starejši, toraj dve
leti star. Trs, kateri naj bi nosil
sad, se mora držati nizko in blizu
korenin kolikor mogoče, zato se
mora vsako leto, obrezovati. Pri¬
poročljivo je tudi, da se pusti ra¬
sti vsako leto dve mladiki blizu
zemlje, vendar naj te mladiki ne
nosijo prvo leto, ampak naj se jih
pusti, da se opomorejo in razvije¬
jo, in po zimi naj se trs tako obre¬
že, da bodo te enoletne mladike
glavni rodilni trs. Pri rezanju se
izbere dve novi močni mladiki, ka
tere ste naj bližje korenin, in od¬
reže se jih tako, da se pusti vsaki
tri najnižje in najlepše popke. Iz
teh dveh mladik pognale bodo
spomladi mladike, ki bodo nosile
grozdje, prihodnje leto. Če se na¬
redi na teh mladikah grozdje že
prvo leto, naj se odščipne. Potem
naj se izbere še dve drugi mladi¬
ki nad tema dvema nizkima, ka¬
tere naj se namenijo, da bodo no¬
sile grozd tekoče leto, in vsako
teh je odrezati, da ne bo čez tri
ali štiri čevlje dolga. Ko je to iz¬
brano in obrezano, odreže naj se
vse ostalo trsje. Glavni trs naj He
vedno drži nizko pri zemlji, da bo
postal močan in debel, in po obre-
zanju ima naj spomladi le štiri ve
je — dve pri tleh za drugoletni
sad, in dve malo višje za prvolet-
ni sad. Trto je rezati po zimi, ka¬
dar spi, vendar ne sme biti ob ča
su rezanja -zmrznena.

(Dalje prihodnjič, )

ZABELEŽENJE MLEKA.

Povprečno se računi, da se dobi
v Združenih državah od povpre -
ene krave 4000 funtov mleka in 150
funtov maslene maščobe na leto.
V istih čredah, kjer se krave zbi¬
ra in se vzgojuje le one telice ko-
jih matere so 'bile najboljše mle¬
karice dosegli so se lepši uspehi;
v onih čredah pa, kjer se ne pola¬
ga nikake skrbi na izbiranje na¬
raščaja je pa pridelek slabši kot
je povprečen. Mnogo čred križem
Združenih držav, kjer se je pola¬
galo onanj ali več važnosti, na iz¬
biranje naraščaja, ima za seboj
rekord od 5000 do 8000 funtov
mleka in od 200 do 350 futov ma¬
slene maščobe za povprečno kra¬
vo na leto. V vsaki čredi, kjer se
je zabeleževalo koliko mleka da
vsaka krava, se je našla velika
razlika v koliščini in kakovosti
mleka krav, četudi se je krave e-
nako krmilo in oskrbovalo, Razli¬
ka ni le pri eni pasmi živine, am¬
pak pri vsaki in pri vseh pasmah,
in tako tudi pri čistokrvni kot pri
nečistokrvni živini,

* Kmetu ali farmerju pa ne sme bi
ti vse eno koliko mleka da ta ali
ona krava, ampak podvizati se
mora, da doseže krave, katerih
vsaka bo dala čim več mogoče
maslene maščobe. Ako bo umen
živinorejec iztrebljal iz črede po -
lagoma vse tiste krave in njih na¬
raščaj, ki dajo malo mleka, dose¬
gel bo kmalu dvajset do trideset
odstotkov več maslene masti, in
to pomeni za farmeja večji dobi¬
ček. Parmer ne more reči kar ta¬
ko tja v en dan katere krave so

(narodni vestnik

najboljše in katere so najslabše.
Še strokovnjak ne more to določi¬
ti povsem določno. Določiti je pa
to potrebno, in sicer določiti koli¬
bo mleka da vsaka krava in kako-
šno je to mleko. Zatoraj priporo¬
ča Narodni Vestnik vsem sloven¬
skim farmerjem, da tehtajo mle¬
ko in da ga preislkusijo glede ma¬
slene maščobe. To je upoštevanja
vredno in vsak, ki je že farmer
ali ki misli postati farmer, če je
že to v Ameriki, v Avstriji ali
kjerkoli že, naj ta predlog upošte¬
va in naj ta navodila skrbno in
premišljeno prečita. Dobiček v
mlekarstvu ni odvisen od števila
krav, ampak od dobrih mlekaric.
Ni dovolj, da imaš krave, ampak
imeti moraš take krave, ki bodo
dale mnogo mastnega mleka. Če
imaš ti slabe krave nimaš druzega
kot delo, in pa nekak živi stroj, da
spreminjaš krmo v blato. Če si ži¬
vinorejec, ‘bodi ekonom, bodi u -
men gospodar in stremi, da bo da
la tvoja čreda mnogo dobička. Po¬
leg tega daj pa tudi krave preis¬
kati^ Dansko je najznamenitejša
mlekarska dežela in na Danskem
je vsaka krava preiskana. Preis¬
kovanje krav ni nekaj novega, am
pak je preskušena stvar, ki se je
lokazala velike veljave. Naselbh
ne kot Greaney in Wil!ard ste po
naravi vstvarjeni za mlekarstvo,
če bi se tam oprijeli rojaki umne
živinoreje, postali bi te dve okoli¬
ci polagoma znameniti živinski
okraji. Treba je pa stvar delati
premišljeno, treba je iskati nasve¬
tov pri veščakih, da se bodo stori¬
li koraki v pravo smer.

Krave se preiščejo glede mleka
in maslene maščobe na dva nači¬
na. En način je za farmerja, da
preiskusi krave sam da teh
ta in zapiše težo mleka vsake kra¬
ve vsaki dan ali vsaj vsaki mesec
enkrat. Potem naj preišče koliko
maslene maščobe ima mleko vsa¬
ke krave in sešteje naj koncem
leta koliko mleka ali maslene ma¬
ščobe je dala skozi leto vsaka kra¬
va. To je en način določitve koli¬
čine in kakovosti mleka vsake
krave za posameznega farmerja.
Drugi način je, da se spravi sku¬
paj več farmerjev, navadno 30 do
40, da sodelujejo m uslužbijo
veščega človeka, da stori to stvar
za farmer j e. On obišče vsako far
mo enkrat na mesec, in tehta ter
preiskusi mleko vsake krave zju¬
traj in zvečer. Po tej količini in
kakovosti mleka zračuni koliko
prilično da krava mleka in masle
ne masti na mesec. Tudi klajo
'stehta, in zabeleži kakošno klajo
dobiva krava, koliko jo dobiva in
koliko je vredna. Ta. način je zve
zan s stroški; in četudi pokaže
koncem konca dobiček, vendar bi
mi priporočali fanmerjem, da to
delo sami oskrbujejo, ker farmer
ima že itak toliko stroškov, da jih
komaj zmaguje.

Mi priporočamo vsem našim
farmerjem, da pričnejo takoj teh¬
tati in preiskušati mleko sami, da
iztrebijo polagoma slabe krave,
da zvišajo dobiček in vrednost
čred. (Dalje prihodnjič.)

Vsekakor je pa v njegovem na -
Črtu, po kojem hoče deliti z delav¬
ci dobiček, nekako potrdilo soci -
jalističnih načel. Socijalistična e-
konomijo namreč uči, da ni potre¬
ba, da bi zvišanje plač zvišalo tu¬
di ceno pridelku ali izdelku, zato
ker cena pridelka ali izdelka ni
odvisna edino od plače, katero do¬
bi isti, ki je to ali ono stvar pri¬
delal ali izdelal. Dobiček igra ve¬
čjo vlogo v določevanju Cene kot
jo igra plača. Dobiček je isto, kar
se naloži na pridelek ali izdelek
več kot je v resnici stal in kot
je v resnici vreden. Če se torej de¬
lavstvu plača zviša, druge stvari
pa ostanejo vse kot so bile prej,,
mora ostati manj dobička. Ford
je djal, kakor piše Netv York Tri¬
bune, da je prodal leta 1913 dve
sto tisoč avtomobilov in je znižal
dobiček za deset milijonov dolar¬
jev s tem, da je prodal avtomobile
petdeset dolarjev ceneje kot leta
1912. Vzlic temu napravil je v le¬
tu 1913 pet in dvajset milijonov
dobička lansko leto. Mi bi lahko
znižali ceno avtomobilom še pet¬
deset dolarjev, pravi Ford, vendar
odličili smo se razdeliti ta dobi -
ček (deset milijonov) med naše de
"avee.

Kaj to kaže? Kdor misli čita vi¬
di iz Fordove izjave, da bo ostalo
Ford kompaniji še petdeset milijo¬
nov dolarjev dobička za leto 1913
vzlic temu, da 'bo razdelil deset
milijonov dobička med delavce. ]
^rofit ni torej nič druzega kot ne¬
izplačani zaslužek istim, ki so de¬
lali. Rojak K. L., mi dvomimo, če
je Ford soeijalist: a njegov načrt
je potrdil en nazor socijalistične
ekonomije, da je zdrav pravičen
in praktičen.

J. P., Fostoria, Tex., -— Syphers
ineubator je eden najboljših. Piši¬
te po cenik na S.vphers Ineubator
Co., Buffalo, N. Y.

White Leghorn kure so najbolj¬
še za nesenje, a majhne so. Barred
Plymouth Rock s tudi precej dobro
nesejo, in so velike. Rhode Island
Reds so tudi dobra vrsta za nese -
nje in za meso. Jajca za valenje
dobite če pišete na Wm Brun -
schmid, c. o Henrv Shulte, Brook-
field, Meeker county, Minn. Piši¬
te po slovensko.

VPRAŠANJA IN ODGOVORI.

K. L. San Francisco, Gal., —
Delavske razmere so tudi tukaj
slabe in slabe so po vsej Ameriki
in isto velja, najbrže za ves svet.
Iz Afrike eitamo o štrajkih; isto
iz Avstralije, Nemčije, Rusije,
Francije, Portugala. V Daily Iron
Trade” z dne 9. januarja stoji
črno na belem, da je en milijon
delavcev železne, jeklene in ko¬
vinarske industrije, in dve sto se¬
demdeset tisoč majnarjev v Zdru¬
ženih 'državah brez dela. Če imate
delo, 'kaJkor poročate, če je tudi
slabo svetoval bi vam, da ne hodi¬
te sem sedaj ker prišli bi le iz¬
pod kapa na dež. Dotični časnik je
povzel slavospev za Forda iz kapi¬
talističnih virov; pozabil je pa
povedati, da je spremljalo nazna¬
nilo Fordovega načrta, da bo raz¬
delil med delavce deset milijonov
dolarjev, nekaj druzega nepriča -
kovanega. Na 12,000 mož, ki so se
trli pred Fordovimi tvornicami v
Detroit-, Mich., so gasilci obrnili
cevi ter so oblili delavstvo z lede¬
no mrzlo vodo v času ko je kazalo
živo srebro v toplomerju nič to -
plote! Mrzel veter je bril iz seve-
rozapada, in kakor hitro je zadel
curek vode človeka se je obleka
strdila v led. V taki kraj ne hodi¬
te za delom sedaj. Detroit, Mich.
je Mčka brezdelnih vsled Fordo -
ve ponudbe.

Vi prašate, če je Ford socojalist.
Mi tega ne vemo — najbrže ni.

Cenjeni gospod Stefančič!

Siporočim vam, da sem sprejel
vino. Dobil sem ga v East Pitts -
burgu. Z vinom sem zadoyoljen
povsem, in bojim se, da ga bomo
prehitro spili, ker je tako dobro.

Tukaj varil pošljem svoto, kate ¬
ro vam dolgujem. Zahvaljujem se
za dobro kapljico.

S pozdravom Mihalel Sadar, 75
Ridge Ave., North Bradek Pa.
hael Sadar, 75 Ridge Ave., North
Brad-dok, Pa.

Gornje pismo pove kakošen je
moj pridelek vina. Rojaki -po Min¬
nesoti in sosednih državah naj se
obrnejo z naročilom na

Anton W. Fox, box 877, Virgi¬
nia, Minn.

On naročuje od mene cele kare
dna in ga pošilja kot ga dobi. Za
pristnost jamči posestnik vinogra¬
da

Frank Stefanich.

R. R. 7, Box 124, Fresno, Cal.


Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo

Složni Bratje

»

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eyeleth, Minn.

Društveni odbor:

Predsednik: John Intihar, Bos 123. Podpredsednik: Pr. Okoren, Bos 716.
I. tajnik: rrank Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič.

Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av.

Bolniški odbor:

Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za inesto.

Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Prank Platnar.

Nadzorniki:

John Tanko. Prank štrukelj, John Kapus.

Društveni zdravnik: Dr. Johnson.

Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Joslp-a
Francelj.

Dragi rojaki Slovenci In Hrvati! Zanimajte se za naše podporno dru¬
štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni.

Hripavost

povzroča občutek srbečice v
grlu. Njen vzrok je dihanje
mrzlega zraka skozi usta ali
pa prehlad. Je tudi lahko
posledica dolgotrajnega jav¬
nega govorjenja na mrzlem
prostoru.

Severov
Balzam
za pljuča

(Severa‘s Balsam of Lungs)

Cena 25 in 50 centov.

poda hitro olajšbo v takih
slučajih posebno, ako se pred
njegovo rabo grgra s toplo
vodo primerno razredčeno.

Severov Antisepsol

Cena 25 centov.

Poskusite te dve zdravili. Na
šli ju boste najboljši zoper
bolno grlo in hripavost.

Zapeka

pri otrocih in odraslih bi se ne
smela zanemarjati. Čreva se
morajo izprazniti vsaj enkrat
na dan. Ako se hitro ne odpra¬
vi, lahko povzroča mnogo dru¬
gih bolj nevarnih bolezni. Od¬
pravite jo takoj na prvi prikaz

SEVEROVE

T AB-L AX

(Sladkorno odvajalo.)

podeli hitro olajšbo. Ker ima
prijeten okus, otroci ga radi
vzamejo. Primesi so čiste in
neškodljive, a dovolj močne
tudi za odrasle.

Cena 10 in 15 centov.

Zahtevajte Severova zdravila od
vašega lekarnarja. Ne vzemite
nadomestitev. Ako jih nima le
karnar v zalogi, naročite jih na
ravnast od nas.

W. F. Severa Co.

C E DAR RA Pl DS, IOWA

For the
Guest

ROJAKINJE POZOR!
LEPA PRILIKA

za učenke, ki se žele naučiti šiva¬
ti ženske slamnike. Učenke se
sprejemajo po dogovoru vsaki
dan od osmih dopoldan do osmih
zvečer. Naslov Helena Vičič 458
N. Halsted St., Chicago, 111., 2.
nadstropje zadaj.

. JAY W. ANDERSON, Agent, .
352 W. Michigan St., Duluth,
Minn. — Phone: Grand 1800.

ZNAK DOBRE OBLEKE

Clolhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERI0R

Cena za vse enaka. — Obleka za
možke in fante; najboljše blago
po primernih in poštenih cenah.

Naznanilo in priporočilo.

Rojakom iz  Chisholma in okoli¬
ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬
rene Kovachevo

GOSTILNO

Priporočam se Slovencem in
Hrvatom za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

Tiskarna Narodni Vestnik

405 West Michigan Str., Duluth, Minn.

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče
stvari lično, ceno in točno. Tiskovine za
društva v eni ali več barvah naša posebnost.
Pismeni papir in kuverte izdelujemo jako
okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčimo
zadovoljnost.

Unijska tiskarna.

NARODNI ves TNIK

-^“ u<u '.ia

St. Louis, Mo.

Cenjeni vsi!

Na poti sem proti zapadu. Zapu-
s>til sem državo Illinois in tudi
mesto St. Louis, ki leži ob vele¬
toku Mississippi, in je zvezano z
mostom 'z državo Illinois. Vsem
rojakom in njih ženam iskrena
hvala za prijazni sprejem, za veli¬
kodušno naklonjenost in za prija¬
teljsko pogostenje. Bog vas živi še
vse mnogo let in obsuj vas s srečo
in zdravjem, da boste še mnogo let
čitali naipredni in poduči ji vi list
N ar o dni V estnik!

John Sodec,
potovalni zastopnik za N. V.

Milvvaukee, Wis.,

Cenjeni urednik Narodnega
Vestnika: Le malo se  sliši iz naše
naselbine v javnost. Pravimo, da
smo napredni, pa naše delo jei
talko tiho, da slovenski svet malo
ve, da je v Mihvaukee in okolici
okolli 3000 Slovencev, če ne več.

Delavske razmere pri nas so sla¬
be; pa saj se od nikoder nič pri¬
da ne sliši. Ljudi je polno po uli¬
cah; sprehajajo se. ker nimajo
dela. Tukajšni Slovenci smo veči -
notna zaposleni v usnjarnali, in če
tudi se je v naši usnjami nekoli¬
ko na bolje obrnilo, vendar je po¬
ložaj tak, da ne svetujem nikomur
hoditi v Mihvaukee za delom.

Pri Frst Vogel Leder kompani-
ji so vpeljali nabor. Vsak stari
ali novi delavec se mora povsem
Sleči in podvreči se mora strogi
zdravniški preiskavi, če hoče de¬
lati pri tej tvrdki. Nesposobnih
je bilo nekaj vrženih z dela in
v-salk, ki je udan opojnim pijačam
bo zgubil delo. Poznam dva izuče
na usnjarja, dobra delavca, ki sta
zgubila delo, ker sta bila alkoho-
lista po mnenju zdravnika. Kam
bodo šli ti ljudje, če se bo povsod
tako strogo postopalo? Trezna gla
va ima povsod prvenstvo, zato naj
bi opustili naši ljudje preobilo
uživanje opojnih pijač, ker to ško¬
duje žepu, glavi in zdravju, ne
liasne pa nič. Preveč ni dobro no¬
bene stvari, najmanj pa alkohola.

Vreme imamo nestanovitno.
Dne 12. januarja je bilo 10 pod
ničlo na toplomiru, drugi dan je
bilo pa povsem spomladansko
vreme. Spomladi že težko pričaku¬
jemo, ker se nas je nekaj name¬
nilo na farme podati, in sicer
se bomo preselili bližje Narodnega
Vestnika, ki je za rešitev življem
skih vprašanj naboljši časnik.

Naročnik.

živce k delu. Kaj ec bi bili angle -
h  taki norci na jednote in zveze
kot smo Slovenci? Nekaj tisoč nas
je, pa tekmujemo vspešno v vsa¬
kim narodom na polju jednot in
zvez,. Ta bolezen se nas je do ho -
brega prijela in zasejali so jo isti,
ki sol iskali ovekovečenja in dolar¬
jev. Oboje so dosegli, narod so pa
zapeljali v prepad iz katerega ga
more le združenje rešiti. Bolan
ali pohabljen član hoče podpore,
če umre oče pričakujejo ostali po¬
smrtnine ; za te dve stvari se gre
Ali ni toraj neumnost, če kedo
misli, da ga bo vrag vzel, če ni
pri strogo katoliški organizaciji,
oziroma, če misli, da je nazadnjašk
ako ni ateist. Mi Slovenci imamo
celo komtrabanbna društva, ko j ih
pravila so veljavna le do sodnij -
sfcega praga. Žalostno je, da se pu-
ti narod tako za nos vleči. Neka-,
tera društva poslujejo brez “ehar-
ter-ja”, ne upoštevajo nobenih
državnih zakonov, člani pa tudi
kršijo pravila. Tako se je zgodilo
pri nas, da nek član ni dobil radi
nereda podpore. Predpisi se pri
naših jednot ah povsem premalo
vpoštevajo in jaz dam vse spošto¬
vanje rojaku Hočevarju iz Me -
Kinley, Minn., ki se je upal kot
bivši delegat povedati glavnim u -
radnikom resnico v obraz. Škoda
le, da ni mnogo več takih nevstra-
šenih mož. Čemu bomo pa mi delav
ei plačevali drage konvencije, če
se bo oziralo na njih sklepe?

Čital sem, da je svetnica Vodiš¬
ka Johanca v luknji. Radoveden
sem, če bo tudi tam telečjo kri
potila?• Sramota, da duhovni ni¬
so vstavili prvi dan tega slepar -
stva, ampak so ga protežirali. Mo¬
žje, ki hodijo pol življenja v šo¬
lo, se pač niso pustili od take nei¬
zobražene babure za nos vleči, ka¬
li? Načrt je bil ves drug, a je spod¬
letel. Sedaj se pa umivajo; a črni
ostanejo kot Zamorci. Pravijo, da
je bil še presvitli v Ljubljani ta¬
ko srečen, da je eno kiklo dobil.
Jaz mu jo privoščim, posebno ker
je pobarvana. Pa pravijo, da du -
hovni ne marajo rudečkarjev! ?

Vreme imamo jako vgodno —
nobenega mraza. Pozdrav vsem či-
tateljem in -čitateljicam!

J. H. zastopnik lista.

Vkljub .slabih delavskih razmer
pa mladina vseeno sili v zakonski
stan. Poročili so se kar trije pari.
Rojak Lovrenc Peterica se je po -
roči'1 z neko mlado gospodično,
Martin Cerar je vzel lepo Slovenko
cvetko in Martin Mrvic ddbil je v
zakon kras in dobro gospodinjo
Vsem parom obilo srečne v novem
stanu; Pozdrav vsem eitateljem
in čitateljicam našega lista.

M. Jančar.

Ralphton, Pa.

Slavno uredništvo! Ni še dolgo,
kar nas je zapustlo takorekoč ne¬
srečno leto 1913 ter vsakdo si je
zaželel, da bi bilo bodoče boljše.
Pa začetek leta 1914 je že okrva¬
vljeno z dvema žrtvama. Eden na¬
ših rojakov Marko Zvonar iz Ko¬
privnice, je ponesrečil. Padel mn
je kamen na nogo, 'ter mu je kost
pod kolenom popolnoma zlomilo.
Teden pozneje jev ravnoistem pro
štoru našel smrt motorman, rodom
Italijan. Motor in kare so skočile
s tračnic in nesrečneža je pritisni¬
lo v kamenje, da si je zlomil vrat.
Bil je na mestu mrtev. Pogreb tega
je pokazal kako so drugi narodi
edini. Od vseh strani so prihajali
da so prisostovali pogrebu. Lep
vzgled za ene tukajšne Slovence,
ki se radi odtegnejo še celo ako
kaki društven brat umrje.

Dela se slabo, ker so slabi pro¬
stori, in še od teh cene trgajo; a
v štoru in drugod pa nalagajo.
Mislim, da bomo rekli 'kmalu: Z
Bogom Ralphton.

Pozdrav J. S.

Moon Run, Pa.

Ker je vaš cenjeni list Narodni
Cestnik postal s l. januarjem, t. 1.
društveno glasilo slov. kat podp.
društva sv. Barbare, in ker pride
večkrat kakšno poročile iz gl. ura¬
da, zatoraj je posebno potrebno,
da si ga naroče postajni tajniki,
kakor tudi vsak član in članica
omenjenega društva, da lahko iz¬
vedo kar se tiče društvenih stvari
in še mnogo druzih zanimivosti,
ker ta list je zanimiv in podu¬
či.j.iv. S pozdravom

Vid Vodišek tajnik.

Lorain, O.,

Yale, Kans.

Že dolgo ni bilo iz našega kraja
dopisa v naprednem našem listu
Narodni Vestnik.

Kar se tiče dela se ne morem pri¬
tožiti, seve tako ni kakor bi moralo
biti, a za enkrat se pomagati ne
da. Pri naši kompaniji, to je pri
Western in Central Coal Co. se de¬
la vsaki dan; druge kompanije pa
delajo le po tri do štiri dni na te¬
den, tako, da se ni treba bati, da
bi kedo obogatel. Draginja je vi¬
soka, in če bo tako naprej šlo ne
bo v Ameriki nič boljše kot je v
tlačeni stari domovini. Če zasluži
družinski oče po $70. — do $75.
na mesec, mu ne ostane nič; spre¬
daj da kapitalist delaven par cen¬
tov več kot v Evropi, zadaj ga pa
odre. Tak je sistem, katerega ne¬
kateri gospodje branijo.

Na društvenem polju se pridno
gibljemo. Imamo pet društev, ki
spadajo k raznim jednotam in zve
zam. Nekateri dopisniki se silno
pohvalijo in štejejo to v nekak na
predek, da imamo čez ducat pod¬
pornih organizaei. Po mojem mne¬
nju je ta napredek popolnoma na¬
pačen — več društev, več eeplenja.
Či bi imeli Slovenci le dve ali tri
podporne organizacije, cepili bi se
le na dva ali tri dele ali struje, se¬
daj je pa toliko eeplenja, da člo¬
vek ne ve kje stoji. S temi mnogi¬
mi zavarovalnimi organizacijami
se le narod skubi. Delavci, ki jih
vzdržujejo,, služijo po $50. do $75.
na mesec pri najtežjih in najnevar¬
nejših delali, kjer se krvavi pot
poti, mnogi so pa celo brez dela.
Uradniki, ki niso nikaki učenja¬
ki, ampak navadni delavci, pa se¬
dijo pri skledah, kjer se delijo vi¬
soke plače za lahko delo. Narodu
se že dolgo meče pesek v oči, a
menda ho enkrat spregledal, za¬
klical bo stoj, in pognal ho lahko-

Cenjeni uradnik :Prosim priobči
te par vrstic v priljubljeni list Na¬
rodni Vestnik. Moj namen ni ljudi
obrekovati ali sovražtvo delati;
vendar pa mislim, da kritika je
zdrava ako je potrebna. Pred ne¬
kaj časom sem čital dopise v G.,
kjer so bile opisane naše delavske
razmere in sicer, da se dobro de¬
la, češ za božične praznike dobi -
mo par dni prostih, potem zopet
začnemo s polno paro. Dopisniki
gotovo niso mislili na druge kod
sami naše, kajti danes imamo ve¬
liko tacih, ki delajo samo po tri
dni na teden, dosti pa prav brez
poselnih. Seveda so pa tudi kateri,
ki delajo vse dni izvzemši nedelje,
tako da imamodeiavce v vse stroke
spadajoče. Toraj le 'bolj z resnico
na dan. Taki dopisi 'lahko posta¬
nejo večkrat škodljivi, ker je pov¬
sod dosti brezposelnih, 'ki bi zna¬
li priti sem, in bi se varali.

Čudno se mi zdi tudi kaj misli
predsednik J. S. K. Jednote, ker
ne vrši dela kot je bilo sklenjeno
na 'zadnji konvenciji, namreč da
ostane G. N. glasilo še zanaprej le
ako postane unijski list do Novega
leta 1914. Danes imamo že osem -
na jst dni po Novem letu, pa G. N.
ni še unijski list, glasilo ja pa še.
Glavni predsednik kar molči; on se
ne ozira na sklepe konvencije. Kaj
k temu rečejo drugi uradniki dele
gatje, in člani, sem radoveden? —
Pozval je vse stare in nove nad -
zornike in uradnike na sejo v glav¬
ni urad na Ely, Minn. Ne vem za¬
kaj je potreba konvencij, ako se
ne ozira na sklep. Ako pa je stvar
luko kočljiva za rešiti, zadostova¬
lo bi manj uradnikov pozvati na -

sejo, ne pa vseh da hi se ognila

Jednota velikih stroškov
Pozdrav napredno mislečim!

Član J. S. K. J.

Eveleth, Minn.

Dragi urednik: Huda zima je
začela pritiskati posebno na nas
‘‘ štaparje,” ki hodimo od deloda¬
jalca do delodajalca, pa povsod
nas odklanjajo rekoč, če kateri
umre ali če katerega ubije že do-
'biste delo, drugače jih bomo pa še
stran d jali. Tako so naši delodajal¬
ci ponosni. Dela je vsaki dan manj
življenSke potrebščine so pa vsaki
dan dražje, -tako da kmalu ne bo
dr-uzega požirati kot slina.

Ely, Minn.

Cenjeno uredništvo :

Tukaj je bilo zasedanje glavnih
uradnikov J. S. K. J. Vršilo se je
ves teden. Da to stane precej de¬
narja ni treba povdarjati. Veseli
me, da so storili zastopniki raznih
jednot in zvez, 'ki so zborovali ne¬
dolgo tega v Chicagi, vsekakor
odločen korak 'za združenje
To bo znižalo stroške kolikor toli¬
ko, če se vresniči. Vrhu tega dalo
bo pa našim zavarovalnim organi¬
zacijam to večjo moč v vsakem
oziru. Čudno, da J. S. K. J., ni še
ničesar storila v smeri m  združe¬
nje. Ali ‘bi ne bilo pametno, če bi
se združile J. S. K. J., društvo sv.
Barbare, S. H. Z. in Z. S. Z.? Vse
organizacije imajo slična pravila,
in če bi se združile, bila bi to ena
najboljših slovenskih zavaroval¬
nih organizacij v Ameriki in goto¬
vo bi se jim priklopilo še kalkošno
manjše samostojno društvo. Kako
imenitno Glasilo bi lahko izdaja -
la ta društva, če bi se združila!
Pa ne politično, versko ali zoper-
versko glasilo, ampak Glasilo 'za
društvene razmere in za prosveto
naroda. Velikanska nesmiselnost
je, da vzdržujemo toliko jednot in
zvez; najvišja neumnost je pa to,
da ima ena in ista jednota v enem
in istem kraju po več društev.

Najboljši rezultat zasedanja u-
radnikov J. S. K. J., na Ely je bil,
da je resigniral prvi podpredsed¬
nik Mihael Klobučar na pritisk,
protest in zahtevo jednoti podre¬
jenega društva sv. Frančiška štev
110, Mc Kinley, Minn. Mihael
Klobučar je član iste Citizes Alb¬
ance, ki deluje na vse kriplje, da
bi bilo delavstvo poraženo v bor¬
bi s-kapitalom za njih pravice. Da
bi bil v uradništvu delavske jed¬
note tak mož, bilo bi to znak
skrajne nezavednosti, da se ne iz¬
razim drugače. Društvu sv. Fran¬
čiška pa vso čast za opravičen na¬
stop.

Z glasilom smo pravi višnj ©gor¬
ski polži — toliko časa lezemo,
slednjič padlo bomo pa zoper kon-
v en eni sklep nazaj na staro mesto.

Član društ. C. M. J. S. K. J.

RAZNOTEROSTI.

Obsojen vlomilec. Svoječasno se
je poročalo, da je vlomil nekdo
tolbakarno tipografa Schneider-

ja na Reki. Vlomilec je bil 57 letni

‘Stolar Anton Madera, doma iz
Ljubljane. Madera je bil obsojen
na Reki na tri leta težke ječe. Ma¬
dera je jako nevaren vlomilec. Bil
je že 11 krat kaznovan. Najmanjša
kazen je bila sedem mesecev in
najhujša sedem let. Zadnja njego¬
va kazen je bila dve.  leti. Komaj
je prišel mož iz ječe, je že zopet
vlomil in si zaslužil tri leta.

Po švicarskem uzorcu! V j a v*

nosti je slišati vedno več glasov,

zahtevajo temeljito spremembo
naše notranje politike kot edino
jamstvo za nadaljni državni oh
stoj naše monarhije. Seveda ti gla¬
sovi so kakor prva z juga prilete¬
la lasfavica, ki sama še tudi ne
napravi poletja, toda ti glasovi
so vendarle dokaz, da se vedno
bolj širi prepričanje tudi v nem -
škili krogih, -— da je treba v Av -
striji ‘kreniti v politiki na druga
pota, ako se hoče država izogniti
nevarnosti grozečega ji razpada.
V dunajski 'korespondenci “Die
Information” se čita o absolutni
potrebi temeljite spremembe naše
notranje politike ta-le, vsega uva
ževanja vredna izvajanja “Zares
je že čas, da bi že vendar enkrat
uravnali našo notranjo narodno¬
stno politiko 'bolj po švicarskem
vzorcu, zakaj s hakatistično smer¬
jo nacijonalnih zagrizencev tudi
v Avstriji ne bo mogoče delati ta¬
ke, za monarhijo v gospodarskem
oziru ugodne zunanje politike, ki
bi bila za državo, za dinastijo in
za narode enako koristna in dobi -
čkanosna. Interesi monarhije zah¬
tevajo, da se z vsemi narodi posto¬
pa enako blagonaklonjeno in pra¬
vično, zakaj samo potem je priča¬
kovati, da ne bodo posamni naro -
di, ki žive v naši državi, škilili pre¬
ko mejnikov v sosedne države
svojih soplememikov. Samo strogo
enakopravnost, ne samo obljublje¬
na, marveč tudi v resnici izvedena
v dejanskem državnem življenju,
je najboljši in najsigurnejši jez
proti koprnjenju po sorojakih on¬
kraj naših meja. Avstrijska narod¬
nostna politika mora biti v celi
monarhiji taka, ta država oh Do -
navi ne bo odbijala, marveč da bo
tvorila privlačno silo za vse naro¬
de v sosednih državah, katerih so-
plemeniki so našli svoje ognjišče
v Avstriji. Čim preje bodo mero¬
dajni in vodilni krogi izvedli to
politiko tako proti Malorusom in
Romunom, kakor tudi. proti Če -
bom, Slovencem in Srbo-Ilrvatom,
tem primerneje bo lahko Avstrija
zrla v bodočnost, zakaj narodna
ljubezen in naklonjenost je moč -
nejša kakor vse spletke pretkanih
nasprotnikov in naj bodo še tako
spretno spletene.” — Te pametne
besede so seveda sedaj še glas vpi¬
jočega v puščavi, toda pričakova¬
ti je vedarle, da bo ob koncu kon¬
cev spregledali tudi avstrijski dr¬
žavniki in merodajni krogi ter pre
uredili svojo politiko. Želimo sa -
mo, da bi se to zgodilo, predno bi
to bilo prepozno.!

Testament kardinala Rampolle
ukraden. Milanski “Secolo”

poroča iz Rima, da so vatikanski
krogi zelo vznemirjeni, ker je iz -
ginil testament 'kardinala Ra.mpol
le. Najrazličnejše govorice krožijo
o tem. Med papirji, ki so jih na -
šli v kardinalovi hiši, se sicer na¬
haja testament, toda ta je že 26
let star. Takrat pa Raimpolla še ni
bil kardinal. V testamentu je ime¬
noval svojo sestro za univerzalno
dedinjo, papežu Leonu XIII. in
monsignoru Galimbertiju pa je od-
kazal večje legate. Premoženje je
znašalo tedaj 700.000 lir. Splošno
mnenje je, da je zapustil še drug
testament, ki ga je napravil po -
zneje. V njegovi pisalni mizi so
našli namreč ključ, na katerem je
bil pritrjen kos papirja z napi
som: “To je ključ k črni kaseti, v
kateri se moj testament nahaja. Ta
pa se nahaja v okrogli omari.” Te
kasete pa niso našli. Vprašali so
kardinalovega komornika, ki pa
ni ničesar vedel, o tej črni kaseti.
Vse iskanje črne kasete je bilo do
zdaj zaman.

Bele žemlje iz človeških kosti.

Take žemlje bi rad imel, kakor je
izpovedala neka priča pred sodiš¬
čem, katoliški župnik v Sfeinba -
phu na Bavarskem, častiti gospor
Miihelbauetr. Tam so zgradili no -
vo župnišče. Na mestu, kjer
gradili zemeljsko prebivališče žup
nikovo, je pred časom bilo pokopa¬
lišče. Ko so kopali temelj, so iz -
jfcopali mnogo človeških kosti, do¬
bro ohranjenih okostnic in ostan -
ke krst. Teh preostankov pa ni
dal krščanski župnik zakopati na

pokopališču, marveč jih je “prak-
tičnejše” uporabil. Na vozovih so
vozili zemljo, v 'kateri so bile mrt¬
vaške kosti, na župnikovo polje.
Tako leže zadnji preostanki pra -
dedov današnjih Steinbacherjev

še zdaj po dveh letih na pšenic -
nem polju župnikovem. Leta 1913,
ko so začeli graditi poleg župni¬
šča neko drugo poslopje za župni¬
ka, se je isto ponovilo. Zdaj so pa
izkopano zemljo, namešano s člo¬
veškimi kostmi, uporabili, da so
zasuli neki ribnik in pa zravnali
kegljišče. Kakih 50 lobanj pa je
dal pobožni župnik 'vreči v kot
pokopališča, 'kjer se je ograjni zid
podrl. O teh škandaloznih razmer-
jah je poročal “Bayrisches Wo -
chenblatt.” To je povzročilo, da
je župnik Miihlbauer tožil odgovor
nega urednika. K razpravi je pri -
peljal cel štab prič, ki naj bi doka¬
zale, da v celem okraju ni tako
nedolžnega človeka, 'kakor je žup¬
nik. Ena priča pa je prinesla s
seboj človeške kosti, ki jih je po -
bral pred kratkim na župnikovem
polju, ter izpovedala, da se more
v par minutah, 'brez vsakega tru¬
da, nabrati cel jerbas 'kosti. Priče
so pod prisego izpovedale in doka¬
zale, da so faktično leta 1911. iz¬
vozili več vozov zemlje in človeš¬
kih kosti na pšenično polje župni¬
kovo ter jih tam raztrosili. Nada¬
lje so dokazali, da so pri izkopa¬
vanju temelja za novo župnišče le¬
ta 1913. izgrebli cele kopice člo -
veških lobanj, ki so jih uporabili
deloma za napolnitev nekega rib¬
nika, deloma pa so lobanje zmeta¬
li v kot novega popokpališča.
Z nekim 15 letnim dečkom je hotel
župnik dokazati, da je svoj čas
ukazal, naj se poberejo kosti. De¬
ček je to priznal, vendar pa je
pripomnil, 'da je župnik tedaj re¬
kel, ‘da ne bodo kosti prihodnjo
nedeljo tako razmetane ležale.”
Neki učitelj, ki je 'bil prej v Stein-
bachn, je izpovedal, da mu je žup¬
nik rekel, ko ga je vprašal, kam
da vozi kosti: “Ven na polje, to
bodo bele žemlje.” Navzlic temu
pa je sodišče obsodilo urednika na
20 mark globe, kajti ni se dokaza¬
lo, da je župnik dal navoziti kosti
kot gnojilo. Pač značilno za kato¬
liškega župnika.

Sickness Co/tn
Wth Cold F/ool

Mrzla hiša zjutraj.
Otroci skrčeni in mrzli.
Potem—zdravnik
Zakaj vse to?


Cole’s Original
Hot Blast Heate,

vzdržuje enakomerno toploto v
dan in noč. Najboljša

vanju

ii

# t.  tfOSP. p

■i  aej9 v</


o-aU 1

ari

V°


a t8  v,telj■> •
8 J  j{aJ

rVjbo v  -

allP Ack r


V njej -gori mehki, ruj a vi, trdi
in drva.

Ogenj nikdar ne vgasne od j eseai
spomladi v tej znameniti peči ' v
varčuje s kurjavo.

Prihranila ‘bo polovico strošk
kurjavo.

Pridite in oglejte si jo.

0T

Glejte da bo ime Cole na vsakih
vratih peči. Nobena ni pristna brez
tega.

B complete housefurnishers

AYHA & 1 , 0 .

DULUTH. MINNESOTA

,<{$ 2 4  nojdri
*

vitro J i»'
pe

OH'

* godilo

P» s r„ lS eJ e  % SV
&&&>}*  b ' 10 ’

0

r

r šh®

item

lolcu-

skri

tn? lJ  .^javila

;,kW c ! Li: a v0li

ID

daj®

la

Iti

»iiki « lC1

^ 8ta 80  odi



DENAR

zamorete napraviti, če investirate v lote pri jeklarni v Gary, Mina,
sestra čudovito hitro rastočega mesta, Gary, Ind., kjer gradi United
States Steel korporacija eno najmodernejših jeklarn, koje prvi del st:
$25,000,000. — Poleg tega se gradi tudi cementna tovarna, in začele
bodo graditi žičarna in tovarna za žblje in železne vijake. VPOSLENIH
BO OKOLI 800 MOŽ.

Podrobnosti daje

GARY LAND CO.

GI!N’L OFFICE, 202 FAEI.AEIO BUILDINO, DULUTH, MIH*,

Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave and Ctary St., GARY, Minn.

“Kal z ellta  .

hoda kakor da jo
m  • -  kadar

iščeta

“Ali poznate n
istotatko brez

“Birbantinija ?

to®, srditem blesk
zakaj ga iščete pri n
»Dušan je bdi p
»Ako ji rečem,
priseli, “si pokvar
bi več prepričala. V

Zavarovalnina.

Vsak pameten človek skuša potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pred
nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova
dolžnost je, da podaljša svoje življenje in da si obrani zdravje. To on lahko stori s
tem, da vzdržuje prebavni sistem v vedno dobrem činujočem redu. Ko hitro opazi

SLAB TEK
KOLCANJE

TEŽK0Č0 V ŽELODCU
UMAZAN JEZIK

NAGLO SLABOST

naj takoj rabi

ZAPRTJE

BOLEČINE V ČREVIH
BOLEČINE V KRIŽU
ZAPEKE

TRINERJEVO

■ tlalib je Ibil v«
P®. Vendar je bi
T ST et dobrohotno.
~~ Galih, zelo
" sem i
—Dobro, Gali

" V® razun 1

, A1)u!) ekr najd

ameriško zdravilno grenko vino.

Ta zeliščna priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista izčisti po¬
polnoma ahmentarm kanal ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstra¬
nila iz telesa vso neprebavljeno hrano.

Is ta bo tudi ozdravila bolne kraje v črevih in jih ojačila tako da bodo zopet ti

organi delovali brez vsake postanke pomoči. Ista bo odstanila nagib za zaprtje
in odstranila vse posledice.

Rabite to izvrstno zdravilo ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni simpton
m s tem se bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo.

Naravni apetit
Telesno moč
Čilost duha

Dalo vam bo tudi novo ljubezen do življenja- zdravo polt, stalno zdravje,

kjerkoli mogoče.

V LEKARNAH.

NE SPREJMITE PONAREDKOV

JOS. TRINER

IZDELUJOČI LEKARNAR.

1333-1339 So. Ashland Aveune, -Chicago, IH S -

■““•»i..;«;

run ufA'"- n<-

f S* m  *

; ro klet b.t

'0.

n 3eg a

ne misl

-Ž sejez

4 S n

To  ^ vazi

p r \>0.

Al >ube

■ itaj



SS« 1 *

kV:

C’ 'h



ob:


si f atr °

; kV

6  j*

■ho



'

e io;


Sv.


29. januarja 1914. -

NARODNI VESTN I K

ZA SVOBODO IN LJUBEZEN

ROMAN Z BALKANA.
Spisal Marko Stojan.

'•H,

tr< %


Oary, |
Kradi Tlnitsi

?rvi del st,,:
• ln začele se
VPOSLEE

(Dalje.)

“Ravno sem se vračala domov, da počakam vašega obiska,”
je dejala z afektiranim, nekoliko raskavim altom. “Ko pa krenem
mimo vogala.... planeta name kakor tigra ta 'dva krvoločneža —
in kaj je sledilo, ste videli sami!. .. . Pojdi z mano, dragec,” je do¬
dala z vznesenim vellikodušjem. “Nič mi ne boš plačal — nagradil
si me dovolj, ko si mi rešil življenje!”

“Ti gospodje so moji prijatelji,” je dejal Dušan, na da bi se
'zahvalil Italijanki za milostno ponudbo. “Spremijo naju do vaše
hiše, a ta” — pokazal je Ivan — “pojde z mano prav do vas; in
tudi vaš rešitelj je on, ne jaz. Ne 'bova vas dolgo zamudila.”

“Mio Dio! Kaj hočete pravzaprav od mene?” je vzkliknila Ita¬
lijanka nezaupno.

“ Samo kratek razgovor, nič drugega. ...”

“ Razgovor ?-Dragi moj mali, j i aiz nisem detektivska pisarna!. . ”

“Nič zato! Čas ki nama ga posvetite, vam bo vseeno nagrajen.”

“Dobro; pojdimo!” je rekla po kratkem premišljevanju lepa
Olimpia; ki je očividno pozabila na svojo prešnjo “velikodušnost,”
kakor hitro je izpregovoril Dušan o nagradi.

Še dobrih pet minut so romali po vijugastih, temnečih ulicah -—
Dušan in Ivan z Olimpio naprej, ostali pa za njimi v prešnjem redu;
pri tem se je zgodilo čisto slučajno, da sta vzela Marko in Jovo Pa-
zarac Pygurisa v svojo sredo, kakor da ju je genilo njegovo plašno
trepetanje, ki ga ni mogel več premagati, odkar je videl spopad na
ovinku.

Že dolgo jo bilo, da jih je srečal zadnji človek in se ognil družbi
v širdkem loku, skrivaje potuhnjene oči. Daleč tam nekje se- je od¬
bijala luč in dajala (komaj razločiti mrkla vrata, pred katerimi se
je zdajci ustavila Italijanka. Potegnila je zaročaj, ki je visel v kotu
na tenki žici; zvonček je zapel globoko tam zadaj — prilrsnli so
koraki, vrata so se odprla pred trojico in se zaprla za njo. Tajin-
stveni vratar je odhitel kdovekam, in prijatelja sta ostala sama z
lepo Olimpio v strahotni, zlovešči temi.

Z isto, instiktivno kretnjo sta segla skoraj obadva hkrati po uži-
galice. V luči drobnega plamenčka so se pokazale umazane, smrad-
Ijive stopnjice.

Vrhu stopnjic je bila Olimpijina soba: 'brlog z majhnim oknom,
črvivo, razmetano posteljo, mizico,' dvema stoloma in raztrganim di¬
vanom, ki ga je pokrivala ogljena preproga.

Italijanka je pokazala prijateljema ta sedež, sama pa se je
naslonila na posteljo.

“Kaj želita vedeti od mene? je vprašala brez najmanjšega pre¬
hoda, kakor da jo je popadel sum, ali nista tudi to dva viteza, ki
iščeta plena, kadar se razgrne noč nad Galato.

“Ali poznate nekega Alberta Birbantinija, madam?” je rekel
Dušan istotaJko brez prehoda in pogledal Olimpiji ostro v obraz.

‘ “Birbantinija?” je kriknila ženska, in oči so se ji zasvetile v zlo¬
bnem, srditem blesku. “Kaj vas je napotilo, da se zanimate zanj? In
zakaj ga iščete pri meni?”

“Dušan je bil pravzaprav v zadregi.

“Ako ji rečem, da ga iščem z zlim namenom,” je umoval sam
fpri sebi, “si pokvarim vse — če sta še prijatelja. Nobena sila je ne
[bi več prepričala. Molčala bi kakor grob, ali pa bi naju nalagala —

kar je še hujše. Če pa ji odgovorim, da sva dobra z njim, nama ute¬
gne zaspati; ako sta sprta, se izda po mržnji, ki jo mora popasti
do naju — no, potem jo bo laglje prepričati, da ni tako.

Odgovoril je torej po kratkem premolku, gledaje ji neprestano
v oči:....

“Njegova stara znanca sva, madam. Izvedela sva, da mu preti
velika nevarnost, pa ga hočeva posvariti.”

“Kaj!” je zavreščala Italijanka, in lice, pisano od raztoplje¬
ne šminke,-ji je zardelo kakor pesa.. “Tega lopova hočeta svariti,
in jaz vama naj pomagam!. ... Oh! vidva sta sama falota —- lumpa
kakor on! Prišla sta k meni, da me okradeta!.... Jaz nesrečnica!....
Dva razbojnika sta se vtihotapila v moje stanovanje.... na pom -— .”

Dušan je skočil kvišku in ji kratkomalo pritisnil roko na usta.

“Ne bojte se, lepa Olimpija,” je dejal s prepričevalnim glasom,
“saj ni res!! Moral sem vas preizkusiti.... Birbantinija ne poznam
osebno,_a vem, da ga ni dosti prida. Iščeva ga, ker. .. . ker bi nama
mogel povedati, kod se skriva nekdo drugi, ki je res njegov prijatelj
in morda še večji lopov kakor on.

“To ni mogoče!” je kriknila Olimija srdito in udarila z nogo.
“Hujše zveri in bolj črne duše ni pod vsem božjim colncem. Alive-
ste, da sem ga ljubila leto dni... .* con tutto il mio cuore ?” ■

“To je vredno vsega sočutja, madam Olipija," je dejal Dušan,
majaje z glavo. “Nevrednega ste si izbrali!”

“Mislim, da 1 !.... In on, ki sem ga redila, oblačila! zalagala
z denarjem iz svojega zaslužka, me je zapustil — izginil je čez noč!
Pa ne samo, da se je obrnil podlo od mene, uničil moje upanje in
poteptal mojo ljubezen v prah.... še okradel me je!.,.. Sto fran¬
kov mi je odnesel.... cento franchi!... . In dve zlati zapestnici....
zlato uro.... dva prstana!.... Oh, mio Dio....”

Žalostna nevesta se je vrgla na posteljo in zaplakala v resnič¬
nim gnevom. Nato je planila kvišku.

“Kaj mn hočem storiti?.... Da me počaka na vogalu ali po¬
sije name takšne-le assassini, kakor je sam?.... Da, vem, kje ga
najdete; toda povem vam le, ako mi prisežete, da ga ne pustite ži¬
vega i>z rok! ’ ’

“Madam, popustite nekoliko,” je rekel Dušan s svojim najlas-
kavejšim glasom. “Glejte — če ga ne pustim živega iz rok, tvegam
življenje, in še več: vso nalogo, zaradi katere iščem njegovega pri¬
jatelja. Obljubljam vam pa v imenu svojem in svojega prijatelja, da
ga pretepeva strahovito, in to s posebno mislijo na podlost, ki jo je
zagrešil proti vam. ’ ’

Olimpija je brž uvidela, da je nekaj boljše od ničesar.

“Dobro!” je dejala s svečano kretnjo, “mislim, da ste mož-be-
seda. Birbantini stanuje....”

Zdajci ipa se je začnlo iz ulice dradranje kočije — nekaj ne¬
navadnega v tem kraju in ob tej pozni, nevarni uri.

Vsa trojica je prisluhnila.

Skoraj istočasno so pridrsali po stopnicah mimo vrat koraki, ka¬
kor da nese več ljudi nekaj težkega v vežo....

Hišna vrata so se odprla in zopet zaprla.

Zaslišal se je slaboten, onemogel ženski vik*...

Olimpija je skočila k oknu; tudi Ivan je planil nehote poikoncu,
kakor da ga je preplašila temna slutnja.

Toda že je drdrala kočija zaprta za vogal bližnje ulice, ki je
vodila skoraj naravnost proti Zlatemu rogu....

Vse tri je objela nekakšna tesnoba; zavladal je molk, ki ga je
prekinila šele Olimpia, mahnivša z rokp:

“Tu so, vse hiše polne takšnih brigantov!.... Oh kje si, bella
Italija! Zakaj sem te zapustila!. .. . Torej,” je dejala, kakor da se
je vzdramila iz težkih misli, “Birbantini stanuje v hotelu Des cinq
Nations....”

(Dalje prihodnjič.)

ADRESAR SLOVENSKIH
TRGOVIN.

MINNESOTA

FRANK VERANTH, ■»; “S

se rojakom za naročila trdega In meh-
kega premoga. Naročite pravočasno,
cia boste imeli kadar rabite.

HELO PRIJATELJ!,-"".',"":

tare mačet, oglasi se v gostilni “Pri
mačlni” (Anchor Bar) na 311—3. Ave.
Hibbmg, Minn. John Povsha, lastnik.

JOSIP INTIHAR, *r p e ?f p k ‘ ro 1a a c r :

rojakom \ Eveleth in okolici za razna
stavbna dela, bodisi pri novih gradbai.
an popravah. Dela izvršujem solidno ter
po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206

Monroe St., Eveleth, Minn,

MATH VID A S sl °venska trgovi-

■ ia  v 1UAO na . Cenjenim ro¬
jakom in slovenskim gospodinjam iz
mesta Biwabik in okolice priporočam
lepo urejeno in bogato založeno
GROCERIJSKO TRCfOVINO. V zalogi
imam občeznana “Gremo” moko; dalje
prodajem krmo za živino, kakor: oves,
koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne,
postrežba solidna. Naročila se dostav¬
il*? tudi na dom. Za mnogobrojen
obisk in naklonjenost se vljudno pri¬
poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬
vec, Biwabik, Minn.

JOHN TERAN KROJAČ Ely

Minn. se priporočam vsem Sloven -
cem in Slovanom za izdelovanje mož-
kih oblek in površnikov, čistim in
popravljam tudi možke in ženske ob¬
leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za
delo jamčim vsakemu, da bode za -
dovoljen.

JOHN BARTOL, *5!SS&5£S

PRODAJALNA. Najstarejši slovenski
trgovec v Minnesoti. Prihranim vam
denar na vseh potrebščinah. Prepri -
čajte se!

EI.Y, MINN.,

L  Box 62, se pri¬
poroča rojakcm za obilen obisk GO -
STILNE, kjer ima vedno na razpolago
dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬
čišča. — Priporoča se tudi rojakom za
vsakovrstna stavbinska dela, katera
izvršuje ceno in dobro.

JOSIP SELIŠKAR,

MIKE DANCULOVICH ■KS

529 W. Michigan St., Duluth, Minn.,

priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬
jo dobroznano in z  najboljšimi pija¬
čami in smodkami založeno gostilno,
katero vodi pod imenom

SLA VENSKI SALOON

v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi
gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬
sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬
lutli. Držimo se gesla: Svoji k svojimi

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček-$1,550.000.

V to banko vlaga država svofe
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

KADAR RARIš 2lmsko  ° Wek °. ne

l\M/nI\ i\/li)ij pozabi se zglasiti

v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬
nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa -
kovrstnih oblek po najnižji ceni. ■—
Vsakdo naj se prepriča, predno kupi
kje drugje. Cene nizke.

HARMONIKE

Selam in poprav-
* ljam vsakojake har¬
monike in se priporočam rojakom za
naročila. — Andrej Gale, Boa 19, New
Duluth, Minn.

a.

mo

njegova
ko storis
tro opazi

V SLUŽBI KALIFA.

Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji.
Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic.

mo.

zžistif
n od*

,

a rf' 1

sil

v je,

1 $


mi

(Dalje.)

, Galih je Ibil velik človek s strašnimi brki, ki so mu padali na
prša. Vendar je bilo njegovo lice blago, in njegove oči so gledale
iv svet dobrohotno.

— Galih, zelo strogo opravljaš svojo službo — reče Abubekr.

— Strog sem in gospodar je strog.

— Dobro, Galih. Le tako naprej. Ali so že drugi zbrani?

— Vsi razun tebe. Čakajo te že nestrpno.

Abubekr najde v resnici zbrane v prostrani dvorani vse, one,
za katere je vedel, da pridejo. Brat Hešam ben Soliman ga pokara:

— Kje si tako dolgo? Bali smo se že, da se ti je kaj pripetilo,
zakaj tvoja navada ni, da bi nas pustil tako dolgo čakati. Mora biti
važen vzrok, da te ni bilo prej.

\  Abubekr se pokloni in reče.:

— Bratje, ne srdite se. Važne vesti. Zamudil sem se, ali zato
vam prinašam pismo od samega hadžiba.

— Proklet bodi — vzklikne njegov brat in stisne pest. — Kako
jsi prišel do njega.

•— O, ne mislim talko. Niti prostovoljno mi ga ni dal — odvrne
'Abubekr.

— Kaj se je zgodilo ?

— Nekemu njegovemu vohunu sem to pismo vzel.

— To je važno!

— Da, važno.

— Prečitaj ga.

Abubekr seže v nedra in izvleče zavitek, katerega je vzel Stre¬
hi in jame citati.:

•— Vladka el Ameri, hadžib Kordov«, svetlemu grofu Andalu¬
zijskemu. ... — poklon in pozdrav. Hiti, da v smislu dogovora, ko
j dobil to pismo, pohitiš v Kordo vo. Al Mahadi Billah in jaz imamo
sioer močno vojsko, ali afrikanske čete našega sovražnika Ilešama
pen Solimana so zelo močne in je nevarnost, da nas premagajo,
j Treba je, da obračunamo z njimi, kar najhitreje, zakaj znano mi
jje, da nas nameravajo napasti. Mi jih moramo prehiteti. Takoj, ko
prideš, daj zatrobiti in naskoči berbere. Nato planemo tudi Al Ma-
;Radi Billah in jaz v boj. Da si mi zdrav. Hvala ti in slava.....

Abubekr ni mogel skončati. Trideset glasov ga prekine.

— Lopov_ Smrt VTadhi el Ameri ju.

;, Zaman se je trudil Abubekr, da pomiri tovariše. Dolgo je tra-
;jalo, predno se je razdraženost nekoliko polegla. In tedaj je začel-

| vnovič.

■— Junaki in posebno ti, moj dragi brat, vi vsi izprevidite iz
[tega pisma, da nam preti strašna nevarnost. Danes — in to je po -
;Bebno naglašal — danes smo še močni, danes je naša moč in sila
tnmogo večja od sovražnikove. Danes smo še lahko sigurni, da zma¬
gamo. Za dva, tri dni je lahko že drugače. Našim sovražnikom pri¬
dejo na pomoč proklete krščanske čete in tedaj bodo močnejši. Kaj
pomeni to? To pomeni, ako bomo najmanj odlašali, nismo “več go¬
spodarji svojih glav, zato je potrebno, da gremo takoj v boj.

LJUBO BOGICEVICH, “

Building*, Duluth, Minn., priporoča se
Slovencem in Hrvatom za izvrševanje
pooblastil, kupnih pogodb, vojaških
profienj itd. Posreduje pri družbah v
sluaju poškodb.

LOUIS BAUDEK

Grand Avenue, - - Eveleth, Minn.

Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬
jeno in z najboljšimi pijačami založeno

SLOVENSKO GOSTILNO

V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im-
portirane pijače. Posebno priporočam izborni

TROPINOVEC.

V OBILNI POSET SE PRIPOROČA.

IGNAC HOČEVAR

— Takoj — vzklikne sivi, dolgobradi starec kraj njega.

— Takoj — vzkliknejo tudi drugi.

— Vodi nas, svetli brat moj. Vodi nas v 'boj in zmaga bo naša.

— Vodi nas!— vzkliknejo vsi.

Hešam ben Soliman je mirno poslušal. Le po mrkem njegovem
čelu se je videlo, da se bori sam s seboj.

Ko je nastala tišina reče:

— Junaki in prijatelji moji! Lepo je in dobro, kar govorite.
Moj dragi brat nam je storil veliko uslugo, ker nam je prinesel
to pismo. To pismo nam priča, da naš sovražnik ne spi, nego da se
je odločil navaliti na nas. Znano vam je, da je bila moja nakana
drugačna. Mislil sem počakati, dokler še 'bolj ne povečamo mržnje
naroda v Kordovi do hadžiba in lažikalifa. Ako je vse kordovsko
meščanstvo z nami, je zmaga sigurna. Ali tako je naš posel težji
in dokler se bomo borili proti kalifovim četam, moramo vedno pa¬
ziti, da nas meščanstvo ne obkroži.

— Bodi, kakor hoče, — reče Abubekr — jaz svetujem, da ne
tratimo časa, nego da navalimo na naše sovražnike.

— Ti pozabljaš, da še ni vse pripravljeno — odvrne Hešam ben
Soliman.

— Vse je pripravljeno — odvrne brat. —- Jutri bi lahko bilo
prepozno. Danes, ali kar je še bolje navalimo takoj'na kalifsko
palačo. Sedaj še mislijo, da so varni. Iznenadimo jih. Splašili se bo¬
do, ko začujejo nenadoma trombe pred palačo.

Ne bo šlo tako lahko, kakor misliš — odvrne Hešam.

— Ali rečem ti, da bo šlo vse gladko. Poslušaj me in ne bo
ti žal. Ali hočeš čalkati, da zbere Wadha el Ameri pomožne čete,
ali ti je tako malo za tvojo glavo. Meni ni. Ni nii za to, da bi mi
nataknili glavo na kol. In to nas čaka brez dvombe, ako se bomo
obotavljali. Mar ne vidiš, da kipi kri v žilah naših plemenitih bra¬
tov in da njihove roke komaj čakajo, da se skopljejo v krvi naših
sovragov. Mar ne vidiš, da je napočil čas naše zmage. Ako zamudimo
ta trenutek, zamudimo vse.

— Dobro tedaj — odvrne Hešam ben Soliman. — Vidim, da je
vaša volja za to, da udarimo danes. Vendar želim, da še s svojimi
glasovi potrdite svojo voljo. Oni, ki so zato, da se udari takoj, naj
dvignijo roke.

In v hipu se dvignejo v zrak vse roke.

— Vsi ste zato, da se udari na mah — reče Hešam ben Soliman.
— Vidiš — vzklikne brat.

— Ne preostaje mi tedaj drugega, nego poslušati vašo željo.

Na te besede se vseh navzočih polasti nepopisno navdušenje.

— U boj! U boj!

— Vsi so. poleteli k svojemu poveljniku. Nastalo je vrenje, iz ka¬
terega so se slišali vzkliki.:

— Alah blagoslovi Hešam ben Solimana.

— Smrt Muhamedu, laži-kalifu.

— Vodi nas, slavni vojskovodja!

— Zmagamo..!

— Doli z Wadho el Amerijem.

— Smrt Hrvatom!

Vsi ti vzkliki so bili tako gromki, da' so se slišali celo iz stolpa.
Abubekr jih je začel miriti.

— Nikar, bratje, tako glasno izražati svoje prepričanje in svo¬
jo radost, zakaj lahko nas sovrag sliši prej, nego bi to bilo potrebno
m bi se pripravil.

Takoj nato se je odredilo potrebno da se dvigne vojska.

* # #

(Dalje prihodnjič.)

312 Jackson
St., Anrora,

Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬
vatom v mnogobrojen poset gostilne,
kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja
dobra vine in likerje. Posebno se pa
priporoča potujočim skozi Auroro, da
ga posetijo, ter bodo dobro postreženi.

MARKO MAROLT,

Minn., se priporoča rojakom Sloven -
cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬
jen obisk gostilne, v kateri je vedno
dobiti sveže pivo, dobro vino in razne
likerje. Vsak Slovan dobrodošel.

Slovenci pozor

Stom naznanjam Slovenskemu
ljudstvu, da imam v zalogi vsa
h o vrstne obleke za moške. Sloven
ei ko rabite obleko, obiščite nas.
Pri nas~se govori slovensko.

Max Wine & Co prva vrata od
First Natinonal Banke.

Chisholm Minn.

MICHIGAN

PETER MADRONICH ESSS:

VATSEI POGREBNIK, 416—6th St.,
Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬
jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185.

MAT. D. LIKOVICH SKS-&

Bauge, Mich., se priporoča Slovencem
in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬
dev, spadajočih v notarsko stroko.

JOHN BARICH, S S H  3SE3S

trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬
MAČIM VINOM in TROPINOVCEM.
Prodaja vozne listke za vse prekomor¬
ske črte ter pošilja denar v staro do¬
movino po dnevnem kurzu.

WISCONSIN.

Gleaser

fotogra

PICTURE FRAME C0

grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬
ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬
sproti pošte, dva bloka on slovanske
cerkve. Sheboygan, Wis.

KUPUJTE PRI TRGOVCIH,
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM
LISTU.

Belo prijatelj!

Kadar si žejen, ali če te tare
maček, oglasi se v gostilni

“Prt mačku”

(Anchor Bar)

Kadar prideš s poulično karo,
oglasi se na 311—3rd Ave. za
dobro pokrepčilo ali za vse dru¬
ge posle, kjer boš vedno dobro
postrežen.

na 311—3 Ave.
HIBBING, MINN.

JOHN POUSHA. lastnik.

NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE!

DA JE

Mestna hranilnica ljubljanska

V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko)
naj večja in najvarnejša slovenska hranilnica.

Prometa koncem leta 1911 fi|4.5 trilijonov kron.
Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron.
Rezervni zaklad hranilnice 1.300.000 kron.

obrestuje po 4 1 |2 °|o brez odbitka.

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬
stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬
njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬
jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. ki’, deželna
vlada kranjska.

Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki.
Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le

na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v
kako drugo manj varno “šparkaso”. Nam pr takoj pišite,
po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov nam pi¬
šite razločno in natančno.

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega
denarja.

‘V

V

#

i'4

i'4

V

5*4

v

V

5

6
j>4
¥

»

v*«

s?z

¥

i»4

V

a*4

¥

i'4

¥

J*4

&

a

v

KzazazE

*

*

*

*

*

*

* * *  tfi

JOSIP SCHARABON

BLIZU UNION POSTAJE.

415 West Michigan St., DULUTH. MINN.

KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETITE
ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO PO-
; : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. : :

Pošiljam denar v staro domovino

PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUTH,

: NACHOD & KUEHNE. : ; :

Prodajam parobrodne in železniške listke. *

m * * *

*

*

*

*

*

* 'fr. . *  a

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

» « e

(Kapital, preostanek ln delniška
odgovornost

$74.000.00

e « »

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.
Posetite nas.

Iz dnevnika malega
poredneža.

Ameriška humoreska.

da

ze

tolažbe,
Še

radi tebe naj

3. Zabavni večer.

Za božjo voljo vendar kako ču¬
dno je na svetu 1 Zdi se mi, da so
mali dečki le za to tukaj, da svoje
domače spravljajo v zadrego, ka -
kor so tiči 'na primer le za to,
letajo po zraku. Cel teden je
minul, odkar sem zadnjič pisal v
svoj dnevnik. Ubogi dnevnik, li
priča mojega pobitega srca, k te¬
bi se zatekam in prosim
tebi naj potožim svojo bolest,
sedaj me boli, ako poskušam
deti na stolu, toda
prenesem.

Vse to izvira iz onega dne, ko
sem vračal fotografije. Kakor sem
že omenil, so sestre doma ravno
nadlegovale mamo, da smejo na -
praviti zabavni večer, in mama jim
je slednjič dovolila; sestre so bile
strašno vesele in so začele precej
naštevati one, katere so hotele po¬
vabiti. Pri tem delu so bile pridne,
kakor čebelice, pa tudi jaz sem bil
priden ter popolnoma mirno sedel
na stolu. Kar naenkrat pa pozvoni,
in kdo stopi v sobo? Kdo bi mi¬
slil; bila je teta Lizh, ki stanuje
v II a p er tonu ter nas navadno vsa¬
ko leto po dvakrat obišče. Sestre
so bile strašno razočarane, ker so
vedele, da teta ostane vsaj en me¬
sec pri nas in bo toraj navzoča tu-
dj pri zabavnem večeru. Lili je na¬
pravila zelo kisel obraz, ko jo je
zagledala.

“Pusta, stara baba,” je rekla,
“pride ravno takrat, 'ko jo naj¬
manj rabimo.”

“Prav gotovo ostane tukaj, ko
o zabavi,” pravi Eliza, “in

izve

zopet bo navlekla nase ono staro
zeleno svilo, rumeno lasulji ter o-
ne lila-rokavice.”

“Strašno nas bo dolgočasila,”
pridene Suzi. “Sicer je teta Liza
po mojem mnenju zelo bogata, to¬
da tako starokopitna, kakor bi pri¬
šla kar naravnost iz Noetove bar -
ke, iz katere so šle vse živali po
parih, razen tete Lize, ki je, stara
devica, odšla sama.”

Ko sem torej slišal, kako zelo se
sestre boje, da bi teta ostala do
zabave pri nas, bal sem se seveda
tudi jaz; ako pa pravzaprav go¬
vorim resnico, naj povem, da sem
imel le zelo slabo vest radi foto -
grafij, ki sem jih iz maščevanja
vrnil. Grozno je, ako človeka pe¬
če vest; prav, kakor bi imel prsi
zalite s svincom. Neskončno sem
si želel, da bi bil fotografije pu¬
stil v miru, toda po toči je prepo¬
zno zvoniti in zato sdm sklenil, ne¬
kaj storiti, da svoje sestre razve¬
selim.

Po čaju sva bila slučajno sama
s teto v predsobi in ob tej priliki
ji pravim: “Tetka, ali bi ne hote¬
la napraviti veselja mojim sestri¬

ne jokal, ako bi se na mestu izpre-
menil v Robinzona. Ako bom kdaj
velik in če bom imel tudi malega
dečka, ne bom tako grdo ravnal
z njim. Nikdar bi ga ne kaznoval
za nekaj, lcar niti storiti ni hotel,
temveč vsak dan bi mu dajal po
trikrat najboljših tort, tudi bi ne
pustil, da bi njegove sestre tako
režale nad njim, kakor' bi bil kaka
pošast.

Ta čas sem bil neprestano v groz
nih skrbeh radi fotografij. Vsak
trenutek mi je zagrenilo prepri -
Čanje, da se bo kmalu izvedelo,
kaj sem napravil. Prešel je dan za
dnevom ter slednjič napočil za¬
bavni večer. Beti me je napravila
v novo obleko, mi pripela najlep -
šo kravato ter izlila cel liter par-
fema na žepni robec; sestre so mi
pol ure zabičavale, kako se moram
vesti, ako hočem, da me ne spode
spat. Cela hiša je bila razsvetlje -
, povsod cvetice in šopki in nav¬
zoč je bil že tudi igralec na gla -
sovirju. Sline so se mi zbirale v
ustih, ko sem pomislil na sladoled
in razne potice, na pomaranče in
grozdje, na ocvrte piščance in ma¬
sleni kruh; vse to je bilo namreč
razstavljeno v jedilnici in miza
se je šibila pod temi dobrotami.
Sestrice so bile grozno lepe: v be¬
lih oblekah, kodraste glavice, ja¬
sne oči ter cvetke v laseh.

Družba se je že precej zbrala;
vse mlade, boljše dame, ki zaha -
jajo k nam, so bile že tu; -— ura
je udarila devet ; — in vedno je
bil izmed vseh povabljenih gospo¬
dov navzoč samo doktor Mor, ki
bo poročil našo Suzano. Sestre so
postajale nemirne in jaz sem se
prav do konca svojih čevljev tre¬
sel strahu kakor šiba na vodi.

Virtuoz je tolkel in tolkel na
glasovir. Par deklic se je objelo
okrog pasu in začele so plesati, to¬
da, kakor sem videl, ni jim poseb¬
no ugajalo, ker so hitro nehale.
Ura je udarila pol desetih!

Oh, kako peklensko me je pekla
vest! Sam pri sebi sem rekel:
“Top je nabasan, zažigalnica pri¬
slonjena, vsak trenotek poči.”

(Dalje prihodnjič.)

ZAPISNIK

skupnih konferenc slov. podpor¬
nih organizacij v Ameriki.

cam

t”

(Nadaljevanje 2. strani.)

“Kaj praviš?” vpraša.

“Prosil bi te, da bi se peljala do¬
mov pred zabavnim večerom; rav¬
no kar sem namreč poslušal, kako
so se pogovarjale, da ne marajo
oni večer zate. Ne pravi jim pa, tet
ka, da sem ti jaz to povedal, tem -
več odpelji se dan pred prihodnjim
četrtkom kar mirno domov in jaz
ti bom svoj živ dan za to hvale -

V } J

zen.

Ni bilo lepo od nje, da se je ta¬
ko razjezila, akoravno sem čisto
mirno in zaupljivo z njo govoril —
prav neolikano je pa bilo, da je
takoj letela v sobo in pričela pri¬
povedovati, akoravno sem jo še
posebej prosil, naj me ne izda, kar
je pa klub temu storila, kakor hi¬
tro je mogla. Prihodnji dan je bi¬
la pa že črez hribe in doline in
pri odhodu je zagrozila, da ne bo
nikdar in nikoli več prestopila pra¬
ga naše hiše.

Pa to še ni vse. Zdi se mi, da si
je papa od nje izposodil nekaj de¬
narja, ker so tako slabi časi, in
sedaj mu je teta očitala, da z iz¬
posojenim denarjem prireja za -
bavne večere. Jeza radi vseh teh
dogodkov je pa padla name ubo -
gega dečka. In še nekaj drugega
je padalo po meni. Nočem ti na -
praviti sramote, ljubi dnevnik, in
zapisati kaj; zadostuje naj, ako
povpm, da niso štedili palice in
čisto pohabili otroka. Samo Beti
sem se smilil in zato mi je napra¬
vila mehak stol iz neke stare bla
zine. Ne upam se pokazati na uli
co, da drugi dečki ne zapazijo, kaj
se je zgodilo, in zato mi čas groz¬
no počasi mineva. Prav nič bi se

Brat Sitter meni, da to ovržejo
lahko člani potom splošnega gla
sovanja s dve tretjinsko večino, to
pa ne bo prememba imena ampak
nekako transferiranje, ker sogla¬
ša z zakoni države Illinois.

Brat Štefančič se strinja z bra¬
tom Konda in Sitterjem, ker seda
nja pravila pridejo ob veljavo pri
združitvi.

Brat Konda pojasnjuje, da 'bo
skoro gotovo potrebna splošna kon
vencija, do tačas pa naj se izvoli
pripravljalni odbor.

Brat Verderbar meni, da bi bilo
umestno debatirati o finančnem
stanju različnih organizacij.

Br. Sitter poroča, da je S. D. P.
Z. voljna vstopiti v združenje pod
pogoji, ki bodo najbolj primerni
za vse organizacije, ki so voljne
se združiti.

Br. predsednik da 10 minut od
mora. P odmoru dobi besedo g. Dr.
Kern.

Poroča, da je član S. N. P. J. in
S. D. P. Z. Meni, da nikdar ne bo
prišlo do zldruženja ako se bo gle
dalo na financijelne in starostne
razlike različnih organizacij. Tudi
ime naj ne igra nobene vloge pri
združitvi, da se izognemo vsaki
ljubosumnosti. Njegova misel je
naj bi se združeni organizaciji da¬
lo popolnoma novo ime. Ne bi bi¬
lo treba nikakih posameznih kon¬
vencij, ako se dve tretjinska veči¬
na vseh članov potom splošnega
glasovanja izreče za novo ime in
novo organizacijo. Povdarja, da
tudi novi člani ne prinesejo nika-
ke blagajne seboj ako pristopijo
k kaki zvezi ali jednoti.

Brat Mladič,stavi predlog, da
se združijo vse podporne organi¬
zacije v novo organizacijo. -

Brat Miklaučič povprašuje ka¬
ko naj se to zgodi.

Brat Sitter poroča, da S. D. P.
Z. je zato, da se sestavi priprav -
Ijalni odbor.

Brat Konda govori v istem smi¬
slu.

Brat Hrast vprašuje, če naj se
vse organizacije poprej razpusti¬
jo, in kam naj se potem pristopi,
ker pripravljeni odbor ni nikaka
jednota ali zveza in ne more biti
inkorporirana.

Brat Konda pojasnuje.

Brat Štefančič vprašuje, kaj je
razloček med priklopitvijo in
“transferiranjem”. Ne veruje, da
bi pripravljalnemu odboru bilo
mogoče urediti stvar brez konven¬
cije.

V debato posežeta brat Sitter in
Miklaučič. Zadnji meni, da gl. od¬
bori sedanjih organizacij morajo
obstati do konvencije.

Brat Konda je mnenja, da bi se
moral pripravljalni odbor na vsak
način izbrati. Ta bi deloval za
združenje toliko časa, da bo z
vsem delom gotov nakar skliče
skupno konvencijo, da vodi vsa
pripravljalna dela toliko časa, da
se dobi inkorporacija nove organi¬
zacije.

Brat Šarc meni, da naj se sesta¬
vi pripravljalni odbor v sporazum
Ijenju z vsemi prizadetimi organi¬
zacijami. Gotovo pa bo konečno
odločala skupna konvencija.

Brat Mladič priporoča načrt,
da naj se združijo vse prizadete
organizacije v eno novo, to je, da
se reorganizirajo sedaj obstoječe
v eno samo.

Brat Verderbar meni, da je
združitev na podlagi teh debat še
daleč. Je zato naj bi pripravljalni
odbor pripravil dva različna na¬
črta ako ne bo eden uspel, da bo
morda drugi.

Brat Verderbar poda načrt, da
bi se vse druge organizacije pri¬
klopile S. N. P. J. Člani drugih
organizacij naj bi pristopili kot
nekaki novi člani k S. N. P. J., na
podlagi formalne zdravniške pre¬
iskave naj bi se plačali iz glavnih
blagajn, preostanek pa naj bi šel
rezervn sklad bodoče skupne or
ganizacije. Ime S.. N. P. J. in in-
corporacija naj bi ostala nespre¬
menjena do skupne konvencije,
kjer se določi novo ime združeni
organizaciji. Ne bilo bi pa potre¬
ba nove inkorporacije. Neozdrav¬
ljivim članom naj se izplača od¬
pravnina.

Na predlog brata Mladiča se
sklene, da se priobčijo imena zbo¬
rovalcev, ki glasujejo za en ali
drugi načrt. V debato posežejo
bratje Sitter, Konda, Zabrič, Že¬
leznikar in Trošt. — Za načrt bra¬
ta Verderbarja (št. 1.) so: Mi¬
klaučič, Šarc, Štefančič, Potokar,
Golob, Goršek, Skubic, Verderbar
Kuhelj, Terbovee.

Za načrt (št 2.) brata Mladača
pa so sledeči: Zabrič, Podvašnik,
Mostar, Gantar, Rebolj, Sitter,
Ivanšek, Mladič, Konda in sestra
Birk.

Brat Potokar predlaga, da naj
astopniki vseh organizacij najpr-
vo povedo svoje mnenje, kako naj
se združimo. Potem pa pridejo na
vrsto zastopniki S. N. P. J.

Brat Mladič meni, da razlika v
financah med S. N. P. J. in S. S.
P. Z. ni tako velika kot se zdi, ker
imajo pri S. S. P. Z. mlajše člane
kot pri S. N. P. J. Brata Konda
in Ivanšek se strinjata ‘Z br. Mla¬
dičem.

Brat 'Sitter povdarja, da S. D.
P. Z. nima nič proti temu ako vse
prizadete organizacije prispevajo
enako v skupno blagajno, po šte¬
vilu članov seveda. S. Birk in bra¬
ta Rebolj in Zabrič se strinjajo s
predgovornikom. Zastopajo samo
svoje osebno in gl. odbora mne¬
nje.

Brat Štefančič kot zastopnik dr.
sv. Barbare meni, da nikakor ne
pridemo do združenja, ako se bo
vpoštevala ralzika v financah raz¬
ličnih organizacij. Želi tudi, da bi
se združenje izvršilo če mogoče
brez zdravniške preiskave. Brat
Podvašnik se strinja s predgovor¬
nikom.

Brat Goršek, zastopnik A. S. P.
I)., meni, da je najkrajša pot do
združitve po načrtu brata Verder-
barja-. V ostalem se pa strinja z
bratom Štefančičem. 'Se vzame na
znanje.

Brat Gantar poroča, da je'veči¬
na članov S. D. P. in P. D. izrekla
potom splošnega glasovanja za
združitev da se pripozna penzijski
razred, in da se sprejmejo v novo
organizacijo tudi člani neslovan¬
ske narodnosti, ki so člani omenje
ne družbe.

Brat Verderbar se strinja z na¬
črtom brata Sitterja, da bi se fi-
nancijelna razlika iznačila, če se
sprejme br. Mladiča načrt. Glede
penzije meni, da je nespremenlji¬
va.

Brat Hrast meni, da je tu jako
težko reševati načrte o katerih bo
odločevalo še 11,000 članov S. N.
P. J.

Brat Šarc se zavzema za načrt
brata Verderbarja Financijelnih
zaprek ne bo, ako se ta načrt

sprejme. Mislim da ne bo nasprot
stva od strani članov.

Brat Sitter meni da 20 tisoč na¬
šega naroda želi, da se združijo
vse organizacije brez ozira na fi¬
nančno stran. S. D. P. Z. pa tudi
ni nasprotna, če se -tu sklene, da
se financijelna razlika med posa¬
meznimi organizacijami izjednači.

Brat Konda je zato, da se nika¬
kor ne bi smeli preveč ozirati na
razliko v blagajnah.

Nato se prečita brzojav: Cleve¬
land, O., jan. 19, 1914:. “V nadi,
da ste se sešli v korist nas bratov
delavcev upava, da vkrenete naj¬
boljše v splošno korist. Na zdar.

Kalan — Meden.

Brat predsednik zaključi sejo
ob 6. uri zvečer.

Martin Železnikar, predsednik.

A. J. Terbovee, zapisnikar

Zofka Birk, zapisnikarca.

Ljudje, ki poznajo dobri tobak,
kadijo Havana cigare.

Poskusite cigaro

S. N. P. J.

ki je najboljša cigara na Range.

Varos in Iby so tudi dobre či¬
re. Vse te izdeluje

LOUIS TILLMAN
Minn.

POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ!

Cenjenim rojakom Šloveneeem
in Hrvatom naznanjam, da imam
v zalogi veliko kalifornijskega
vina. Staro belo po 75c črno 70c,
novo belo po 65e črno 60c galon s
posodo in voznino (freight) vred
po Rangu. Manj kot 28 galonov
se ne more naročiti.

Se toplo priporočam za obila
naročila

Anton Fox, bx 887
Virginia, Minn.

KOLEDAR

“Glas Naroda” za leto 1914

je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in
dobrimi spisi, ter zaeno tiskano polo ob¬
širnejši. Velja s pošto vred 30 centov.
Dobiti je pri:

Slovenic Publishing Company

82 Cortlandt St., New York City

ali v podružnici

Frank Sakser

6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.

NAŠI ZASTOPNIKI.

MINNESOTA:

Jakob Delak, Biwabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn.
John Pogačnik, Eveleth, Minn.

Max Volcanshek, Eveleth, Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn.

John Jerina, New Duluth, Minn.

Ant. Mahne, Prank Kochevar Chis -
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, Minn.
Louis Petelin, Aurora, Minn.

Geo. Brozich, Rauch, Minn.

Anton Prosen, Crosby, Minn.

Frank Hochevar, McKinley, Minn.
John Dragovan, Soudan. Minn.

MICHIGAN:

Frank Plautz, Calumet, Mich.

Ivan Cotič, South Range, Mich.

VVISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Brence, Waukegan, 111.

Frank Itlanchar, Willard, Wis.

John Wodovnik, Milwaukee, Wis.

John Stampfel, Grafton, Wis.

Frank Skok, West Allis, Wis.

ILLINOIS:

Tohn Libernik, Joliet, Illinois.

Simon Jesenšek, La Salle, 111.

Joseph Blish, Chicago, 111.

Joseph Omerza, De Pue, 111.

John Kulavic, Springfield, III.

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind.
Anton Tratnik, Clinton, Ind.

PENNSYLVANIA:

Ign. Magister, Pittsburg, Pa.
Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonsburg, Pa.
John A. Germ, Braddock, Pa.
Anton Klančar, Arona, Pa.

Joseph Yamc, Garret, Pa.

Martin Klinar, Johnstown, Pa.
John Pajk, Conemaugh, Pa.

John Lamuth, Marianna, Pa.
Frank Miklaucich, McDonald, Pa.
Mariin Koroshec, Ralphton, Pa.
T"'t. Malovrh. Broughton, Pa.
John Mlakar, Claridge, Pa.

OHIO:

Frank

Lunka, Cleve ■

Karol Bauzon,
land, Ohio.

Ignac Prel gar, Collintvood, O.

Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton,
Anton Kikel, Youngstown, Ohio.
Frank Guna, Bradley, Ohio.

Frank Guna, Badley, O.

Aurora

VARNOST!

„ katero

Bank or

Skrb,
se vodi

Sliebovgan,

či trdnost in moo

Koristi vlagate¬
ljev in varnost

njih vlog Je pr¬
va skrb naših
ravnateljev in u-
radnikov.

Mi Vas vabi¬
mo, da zberete
našo banko za
Vaše vloge.
Premoženje 3,000,000

BANKof SHEBOYGAN

A ROLL OF HONOR BANK  ^

3% INTEREST PAID ON SAVINCS ,

Old Plione: Douglas 63-M.

Chas. Strand

1206 COMMONWEALTH AVE.,
GARY, (New Duluth), MINN.

SLOVENCEM IN HRVATOM
PRIPOROČAM SVOJO NOVO-
UREJENO GOSTILNO, ZALO¬
ŽENO Z RAZNOVRSTNIMI PI¬
JAČAMI IN SMODKAMI.

OLD

I. W. HARPER

Bank
jcomehT

fian^ometk

za  lUA.I RO V A v A

NASA BANKA NAJ BO VAbA BANK A

Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete'
jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki Se  ob^
nas v takih zadevah.

Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem proiB ,.

sameznih oseb, tvrdk ah družb.

PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3  ODSTOT^

Miners State Bank chishoim. m-.,

Louis Larson, Ely, Minn.
John Gouže, Prank Veranth,

Izšla je knjiga

JOHANCA

ALI

V ‘

<a

v- ,

S.*« 8 " 1


Vorf« 1 *’

3

os

>0  in š* ir11

fa, 3 °'

.»nih, lcer  V jlcni

nor

san' 1
tr


II'

1

wre ’ e “’

VODIŠKI ČUDEŽI

Knjige je jako zanimiva in opremljena z mnogimi slikami.
V knjigi je natančno popisano kake čudeže je delala Johanca na
Reki in B Vodicah, kako je kri ‘ ‘  švicala ’ ’ in kako je denar izvabljala
iz revnega ljudstva ter kdo ji je šel na roko pri teh sleparijah
Knjiga je deloma v prozi, deloma pa v pesmih; tudi MIKE CI¬
GARE ji je posvetil poseben slavospev.

Cena s poštnino vred je le 25 centov.

Obenem naznanjam, da pošljem vsakemu, dokler zaloga M
poide, sledeče tri knjige zar samo $1.00.

Pravo rudečo škofovo brošuro

“Ženinom in Nevestam v pouk za srečen zakon”

spisal Ant. Bonaventura, škof ljubljanski. Znižana cena 50c.

1 Johanca ali Vodiški čudeži Gena,.25 (

1 Nesreča na morju, Katastrofi Titanica in Volturna, Cena 40c

Vse tri knjige skupaj za samo $1.00

Denar pošljite v rekomandiranem pismu, po Money Order ali
pa v znamkah in takoj odpošljem, kar bode kdo naročil.

'i med časom
■n, potopil mea «•

.7 SPUSCRJ i

LUD WIG

2302 Catalpa Avenue,

BENEDIK

-Ridgewood, N. Y.

r

o.

COLORADO:

John Janežič, Leadville, Colo.
Frank škrabec, Deuver, Colo.
Mihael Krivec, Primero, Colo.

KANSAS:

John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kans.

Mihael Breznik, Frontenac, Kans.
Anton žagar, Kansas City, Kans.
Simon Repovš, Columbus, Kans.
Jacob Cukljati, Pittsburg, Kans.

__  WYOMING:

F. S. Tauehar, Rock Spring, Wyo.
Mike Krivec, Sublet, Wyo.

John Globochnik, Diamondviile, Wyo.

John Ruzich, IVardner, Idaho.

Kajetan Erznožnik, Red Lcdge, Mont

Za oglase tujih in nepoznanih
tvrd ne prevzame ne uredništvo
ne upravništvo nobene odgovorno¬
sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬
dar je boljši :drži, nego lovi.

I I

-b

D El B Q Q

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA

«11  in amii  lirrTuiun

VETI

405 W. Michigan St., DULUTH, MINN.

XXX


Izdaja največji slovenski dvotednik

NARODNI VESTNIK”

Naročnina za Ameriko:

za pol leta.^

Za Evropo in Canado:

Za celo leto . . . .
za  pol leta . . .

£3.9 d
1 50

ii’

- »Pb katere so

ieset ° seb ’jShintm'

0 113 parD bitim P rvin1
in drugi 1

iroti

j severa

vsled g

i I r.«'k M r M s

^ oal ' časom

jik  Nantuket spufl

vmorjeinjevrg-ls

n P V w  . , jv

ae  luči po vodni gladi
in  ženske so kričali iz
gosto meglo «a pomo.
Monroe se je tako lnL
da  so potniki imeli le
premisliti kako se rosit
ter se je sunek pripel
bili potniki v trdem spa
jih kabinah. 0 sunku si
i potniki, ki niso 11
rednega' tnlenja p
radi goste megle. Potu
šobili zbujeni radi šunk

komaj časa dovolj, da

STAVKOKAZI
ZAPUŠČAJO CA

Calumet, Mich., 29 j a
f' januarja je zapustil
Mrazov delo pri Q u i
C°. V torek zjutraj j

ne<

l«met_i6 7tavkcwiv 1  i

Rudnika m 30  se c
. Stavkokazi si
pehati; uvideli so

Take 7 ' ljUVati V lf,st '
'ii n ° VIee vrž e pri “

;.!• cm « r a v koš,

mi

—Vrt*. wis*

se

dll0vi /^„1 *v .

,eUa ^ag 0 r C 1,1  m<

Glasniku v

? Sne  ozira n l 3 ° ka ’ 1

h »avskeg a  „ aa  Potuhi

■t^ociialL a  Pvitisl
Ce bo *°\’ d a.sez
**> ee bo a! preis!k ava
f 10  Či

Ije?
■da r

u

eai u se°tn mi ’' illi
er  sl,j re l “GL
Stvar . 8 de lavsl


se

ar  naj

Len l ;T'Pa ister

PleiŠi

lisi

8tl ojni

ico!

F

Sfeio Dei

Me,.

rKOl 'I T<

POrj

Njo^alo m 3 J;-lan.

NmN 0  tremolu,

>, >ljišč g ? vine .

o°s-d+.  katej.^

: V k>tai

H.’ k '

5-

er

■si.

5(1 Po dJ e ,>i


V,

silil

e  ter ’

o

'o, '‘“'iri e
k 12  ^biL . tl°tl
s eh , r aj 0

>, v, to v 0  . tap.


VOv

60

i