Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO
Cena posamezni številki Din 1*25.
rJ^ci jB]ca
jJubljana Znl
T
TRGOVSKI
Časopis zet trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in uprovništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. JJ 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VL
LJUBLJANA, dne 26. maja 1923.
ŠTEV. 60.
IVAN MOHORIČ :
Pomen in namen Savičeve knjige.
K prvemu delu Savičeve študije o naši industriji in obrtih nisem kot prevajalec namenoma naprej napravil uvoda, niti nisem komentiral njegovih izvajanj tekom prevajanja. Sedaj pa je zaključen prevod prvega dela te osnovne študije, ki nam nudi bogato zbirko podatkov in informacij o industrijskem in obrinern podjetništvu v naši državi, smatram za nujno potrebno izpregovoriti k temu nekoliko besed.
Namen, katerega sem hotel doseči s prevodom je bil dvojen. — Predvsem sem hotel informirati vse naše gospodarske kroge pa tudi širšo javnost s slovenskim prevodom o tern, kakšne vrste industrije so razvite in zastopane v naši uje-dinjeni kraljevini, da se na ta način poglobi in izpopolni tudi gospodarska stran našega domovinoznanstva in pravilno usmeri naša gospodarska orijentacija. Na drugi strani pa sem imel interes, da opozorim vso lavnost, posebno pa prizadete kroge na kritični in programatični del Savičeve knjige in prav posebno na one točke v katerih presoja, bodočnost razvoja in napredka posameznih vrst industrije, obrtpv v naši ožji domovini, Sloveniji.
Savič je kot šef industrijskega oddelka v trgovinskem ministrstvu tekom prvih dveh gospodarsko najbolj nestalnih let po prevratu, v najbolj kaotičnih gospodarskih razmerah izvršil velezaslužno delo, da je prvi zbral podatke o stanju posameznih panog naše produkcije, o kapaciteti sedanjih naprav, njih razvojni možnosti, o nalogah, ki so pri padle nekaterim strokam vsled iz-premenjenega gospodarsko - poli-tičnega položaja, o tehniki, organizaciji in smereh naše trgovine s temi produkti in na podlagi teh podatkov orisal v glavnih črtah položaj nase industrije in njene perspektive v najbližji dobi. Iz njega lahko črpamo celo bogastvo nasvetov, podnetov in inicijafivnih predlogov, ki so razmotrivanja vredni.
Kakor omenja pisatelj sam v uvodu k svoji knjigi, so bili podatki, ki jih je prejel od uradov, organizacij, gospodarskih korporacij in tvrdk samih v mnogem oziru nepopolni, mnogokrat netočni, na čemur je vse delo nekoliko trpelo. Tudi se je vsled hitrega menjavanja gospodarskih razmer, do danes, ko čitamo knjigo v slovenskem prevodu, marsikaj iz-Premenilo. Toda v tej prvi dobi ni uj ® 'pogoče drugače delati in se je zadovoljiti tudi s takimi
pregled vdrokJ!° Č'm h'trCie d°bil'
bo v.prihodnjih'p, leb£ zgradila obsežna temeljita in izčrpna monografična gospodarska literatura, ki nam bo podala končno sliko o gospodarskih razmerah in položaju posameznih panog naše poljedelske, obrtne in industrijske produkcije, ker se bodo medtem razmere več ali manj ustalile. —■ Posebno zanimivo je za nas opis Podjetij v Sloveniji, ki ga pred Savičem v taki obliki sploh nismo nikoli imeli. Podatki, ki jih je imel Savič o Sloveniji na razpolago, so bili brav posebno pomanjkljivi, česar ba so kriva v mnogem oziru tudi
podjetja sama, ker odgovarjajo na vprašanja nejasno, ako sploh odgovorijo.
Polemika radi nepopolnosti statističnih podatkov s Savičem bi bila torej skrajno neumestna. V interesu stvari bi bilo le, da bi za Slovenijo vsaj naši strokovnjaki vsako panogo Savičeve študije posebej dopolnili in poslali tozadevne ekspozeje potom trgovske zbornice industrijskemu oddelku trgovinskega ministrstva. )az sam sem lani skušal pridobiti za tako dopolnitev naše strokovnjake in vodilne ljudi posameznih trgovskih in industrijskih strok, kor pa se mi ni niti deloma posrečilo. Pobijati sem hotel s tem, da na slovenskem jeziku nudim našim ljudem priliko čitanja Savičeve knjige, ono našo usodepolno hibo, namreč našo domišlijo, da je samo Slovenija industrijsko razvita in da ostale pokrajine nimajo ničesar, kar se pri nas še vedno pogosto sliši in celo iz. ust ljudij, od katerih bi človek lahko upravičeno pričakoval in zahteval, da resneje presojajo razmere. Ta domišlija nam je že dosedaj mnogo škodovala in nam grozi pri naši nepobolšljivosti povzročiti še velike škode.
Še mnogo -važnejši kot informativni pa je kritinči moment v Savičevi knjigi. In boš na ta moment, namreč na njegova izvajanja glede nalog in zahtev noše bodoče industrijske politike, kjer so Savičeve sodbe in nazori za Slovenijo usode-polni in katastrofalni, sem hotel še prav posebno opozoriti naše kroge. Že takoj, ko je izšel prvi del, se jc pričela po naših in hrvaških časopisih in strokovnih revijah velika polemika radi njegovih izvajanj o železarski in kemični industriji v Sloveniji in ko smo sedaj pretekli mesec priobčili v našem listu prevode tozadevnih člankov so postali tudi naši širši obrtniški krogi pozorni na njegove nazore. Pozornost zasluži stvar prav posebno rodi tega, ker je napisal ta izvajanja Savič ne kot privatnik, marveč v svojstvu šefa industrijskega oddelka trgovinskega ministrstva, katerega firmo nosijo njegova dela, in kot eden vodilnih in pri odločitvah v naši industrijski politiki eden najbolj merodajnih faktorjev.
Mi se s temi izvajanji ne moremo in tudi ne smemo strinjati. Ne morda radi lokalnega patriotizma, še manj pa iz kakega političnega nerazpo-loženja. Zadnje je popolnoma izključeno in uverjen sem, da je tudi na Savičevi strani pnako. Načelnik Savič je pisal svoja dela z idealizmom in z vročo željo, da pripomore in vnese v našo podjelriost več usmerjenosti, smofrenosti, da opozori naše denarne zavode in kapitalistične kroge na speče naravne zaklade in na one stroke, ki imajo v posameznih pokrajinah mnogo razvojne možnosti, na obrate, ki so potrebni modernizacije, tehnične preureditve, da dosežejo poln razmah. Vendar preveva še vsa njegova dela odsev tragike, ki jo je preživljal v svojem položaju v balkanski in svetovni vojni, ko je videl, kaj je trpela njegova domovina in koliko dragih ljudskih žrtev je zahtevalo pomanjkanje industrij za narodno obrambo. Zato se ta skrb in strah, da nas ne bi bodoča eventualna vojna našla nepripravljene, vleče kot rdeča nit skozi vsa poglavja in razmotrivanja njegove knjige. Vedno pri vsaki priliki po-vdarjo in podčrtuje moment narod-
ne obrambe in državne varnosti.
Industrija v Sloveniji nam je preblizu meje. Radi členovitosti in težavnosti naše meje naj bi se v Sloveniji po njegovem mnenju ne imele snovati več industrije, ki pridejo v slučaju vojne za obrambne svrhe vpoštev in že obstoječe naj bi sc bodisi koncentrirale v sredino države ali pa naj bi se jih prisililo, da delajo samo za izvoz.
Razumemo, da so njegove želje in nazori, da naj se industrijska podjetja kranjske industrijske družbe na Jesenicah in jeklarne v Ravnali prenesejo v Bosno, da je treba sruod-nišnico v Kamniku premestiti v Srbijo itd. morda le izrazi duševnili muk komaj prestalih grozot svetovne vojne. Radi tega mu teh izvajanj ne štejemo v zlo. Prepričan sem, da nam on ni hotel s tem škodovati, marveč, da mu je dotične vrstice diktirala samo skrb za našo skupno bodočnost. Kljub temu teh nazorov, ki so bili izrečeni s tako oficijelnega mesta, kakor je pozicija Saviča v naši gospodarski politiki, ne smemo lahkomiselno omalovaževati, marveč moramo računati z njimi, da se začnejo v praksi uveljavljati in izvajati.
Savič izhaja iz napačne premise, da je industrija v Sloveniji za slučaj vojne preveč eksponirana, da bi se moglo z njenim obratovanjem računati in da jo je radi tega treba koncentrirati v naši državi v Bosni in Šumadiji. To naziranje je popolnoma napačno, ker vsak lajik ve, da je pri modernem načinu bojevanja z uporabo zrakoplovov prilično vseeno, ali je kaka tovarna, ko jo nameravam razstreliti 40 ali 400 kilometrov oddaljena od meje odnosno od fronte.. V dobi, ko plovejo aero-plani po 4.000 km v ravni črti in ko vstrajajo nad 24 ur brez prestanka v zraku, je obrambena industrija v Ravnah ravno tako eksponirana, kakor v Ljubiji in v Užicah. Obdani smo od samih visoko industrializiranih sosedov, ki razpolagajo za slučaj vojne z vsemi sredstvi mo-
derne avijatiške tehnike, da lahko uničijo prve dni vse važne obram-bene industrije v najglobljem srcu naše države.
Sicer pa tu ni mesto za polemiko s Savičevimi nazori. Niti m to moja naloga kot prevajalca, da bi v ta namen porabil priliko, ko pišem epilog k prevodu. Po mojem mnenju je treba, da se o teli obsežnih vprašanjih, ki jih je narezal Savič v svojih delili, temeljito razpravlja, da se pojmi in nazori «na podlagi mnenj strokovnjakov iz industrijskih, znun-stvenotehničniti in vojaških krogov razbistrijo in da posebna anketa odloči glede programa in smeri naše bodoče industrijske politike.
Stvar je za nas prevažna, da bi se mogli zadovoljiti in izživeli le v polemičnih razpravah z nazori zastopanimi v Savičevem delu, ker
stoji danes velik del čitateijev pod vtisom Savičevih izvajanj, ne morda roliko iz oportunističnih razlogov, marveč iz prepričanja o pravilnosti te ideologije. Med njimi so celo znanstveniki, od katerih tega nc bi bili pričakovali.
Nočem se zamisliti v usodna vprašanja, ki se pojavijo, ako bi se imela proti nam uveljaviti taka smer industrijske politike. Želim le, da moj prevod ne zgreši cilja, in da najde prav odmev v vseh naših gospodarskih krogih.
Moja želja je bila še ta, da bi izšel Savič ponatisnjen iz. Trgovskega lista kot knjiga, ker je za šole in tudi za samouke trgovce in obrtnike zelo važen. Ker pa jim je pri čitanju posameznih partij v Trgovskem listu morda odšel marsikak važen članek ali predlog, bi se tvarina zbrana v knjigi bolje uveljavila in bi ostal prevod trajnejše vrednosti. Zanimanje za Savičevo knjigo v Sloveniji raste; posebno razveseljivo je, da jo obrtniški krogi pridno čitajo. Upajmo, da bo to čtivo rodilo obilne sadove in da bodo čitatelji sprejeli drugi del prevoda še z večjim interesom.
L Mohorič.
Stanje trgovskega strokovnega in nadaljevalnega
šolstva v Sloveniji.	(Nadaljevanje.)
1L DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V MARIBORU.
Mariborska šola je bila ustanovljena leta 1919 in sicer izprva kot zasebna dvorazredna trgovska šola s posebnim kuratorijem na čelu. Pravico javnosti je dobila z odlokom
bivšega poverjeništva za uk in Bogočastje v Ljubljani z dne I. junija 1920. V državno upravo je bila prevzeta s 1. septembrom 1920.
1.	Statistični podatki glede dosedanjega obisku in učnega uspeha so razvidni iz sledeče tabele:
Leto	Š 1 e v i I o			' Dovršilo šolsko ielo Skupaj '■ ugodnim uspehom	
	razredov	učencev	učenk	j učencev	učenk
1919 20	2	28	30	58 20	22
1920 21	4	63	66	129 50	47
1921/22	4	54	75	129 j 44	58
Skupaj . . .		145	171	316 114	127
Sprejeli h v šolskem lelu 1922 23.	5	69	113	182 i	■
Skupaj . . .		214	284	498 |	
L rek venca šole bi se seveda, ako bi dopuščali prostori in ako bi bilo več učiteljskih moči na razpolago, močno povečala. Žalostno dejstvo je, da je bilo lani vsled pomanjkanja prostorov odslovljenih 70 učencev in učenk. Letos pa 60, ki jih vodstvo ni moglo sprejeti. To je tem žalost-neje, ker igra ta šola v narodnopolitičnem oziru v Mariboru posebno
važno ulogo, da vzgaja trgovski naraščaj v slovenskem jeziku.
Prezreti pa ne smemo, da kaže statistika obiska na tem zavodu rastočo frekvenco Nemcev, medtem ko je število slovenskih slušateljev štacijonarno. To je dokaz skrajne malomarnosti naših ljudi, ki ne znajo ceniti nobene domače pridobitve, l eta 1919/20 je bilo na zavodu med
dijaki 56 Slovencev in 1 Nemec. — I.eta 1920/21 ie bilo 117 Slovencev,
4 Srbohrvati in 8 Nemcev, lani je število Slovencev nazadovalo na 108, Srbohrvati so ostali 4, število Nemcev ic naraslo na 16 in letos pa je Nemcev že 27, Srbohrvaiov 11 in Slovencev pa 144. Slabo izpričevalo si bomo dali, ako bodo v par letih Nemci tvorili polovico dijaštva na šoli in s tem dokazali praktično svoje zanimanje in razumevanje za domač zavod.
2.	Učila in zbirke.
Glede učnih sredstev, kakor knjig, zemljepisnih učil, zbirke učil za pouk v blagoznansivu in tehnologiji, pisalnih strojev in celo glede neob-hodno potrebnega šolskega inventarja, je mariborska trgovska šola v zelo neugodnem položaju. Medtem ko sta trgovski šoli v Ljubljani in v Celju imeli učila in inventar vsaj deloma že iz predvojnega časa, ni imel mariborski zavod ob svoji otvoritvi leta 1919 ničesar, ker Maribor do tedaj sploh ni še imel podobnega oz. enakega zavoda. y prvi sili je priskočil šoli na pomoč mestni magistrat s tem, da je dal na razpolago učne sobe, klopi, table in nekaj opreme za šolsko posvetovalnico. Takoj po otvoritvi šole je pričelo šolsko vodstvo z zbiranjem najnujnejših učnih, oz. z nabiranjem denarnih sredstev za nabavo neobhodno potrebnih učnih sredstev, blagovna in zemljepisna zbirka sta v prvih povojih. Zemljevidov ni možno nabaviti nobenih že dve leti, ker ni zato potrebnih sredstev. V svrho izpopolnjevanja zbirke blagovnih vzorcev in sploh učil za pouk v blago-znanstvu se je obračalo ravnateljstvo na posamezna jugoslovanska podjetja s prošnjami za brezplačno naklonitev vzorcev. Dotacija za izpopolnitev imenovane zbirke /. nakupom raznih blagovnih vzorcev, ki bi bili za pouk neobhodno potrebni ni prejela šola še nobene. Tu bi mariborski denarni zavodi, ki so na obstoju šole eminentno interesirani, lahko priskočili s primernimi zneski na pomoč.
3.	Inventar.
Za nakup pisalnih strojev je prejelo ravnateljstvo doslej svoto Din 7.500.- za kar je bilo možno nakupih tri pisalne stroje sistema Adler. Pri sedanjem številu dijaštva, ki se pa v bodoče gotovo ne bo skrčilo, bi potrebovala šola vsaj 13 pisalnih .strojev in 1 za ravnateljsko pisarno. .Šola si pomaga doslej s stroji, ki lih daje na razpolago član učiteljskega zbora g. Maks Kovač proti neznatni odškodnini od strani učenk in učenčev.
brez odloga pn bi moralo ravnateljstvo preskrbeti vsaj 3 do 4 omare za shrambo učil iz blagoznastva, 2 do 3 manjše omarice za deške letnike, kjer bi naj bili razstavljeni predmeti iz. blagoznanstvencga pouka. 1 eksperimentalno mizo, 1 večjo mizo za posvetovalnico, 1 omaro za knjige, 1 steldžo za zvezke in 1
LISTEK.
Gustav Frevtag.
Dati • Imeti.
(Nadaljevanje)
»Na vsak način si vedel za govoričenje in mi nisi o tem nič povedal; zdaj ti povem ,da to ni bilo prav, pozneje ti tega več ne bom očital; sploh naj se o tej stvari med nama ne govori nikoli več.«
»Po mojem mnenju ti je šlo govoričenje preveč do srca.«
»Samo danes me pusti, da ravnam po svojem razumu.«
»Kaj pa hočeš storiti?« vpraša Fink.
»Ne vprašuj me, razločno čutim, kaj mi je storiti. Pojdiva.«
»Torej stori, kar smatraš po svoji razsodnosti za pravo. Ne pozabi pa, da bo tem ljudem vsak prizor, ki ga napraviš pred njimi, le v za-
omuro za shranjevanje zemljevidov.
Velik nedostatek na zavodu je tudi pomanjkanje primernih klopi za pouk v vzornem kontoarju. Šola bi morala imeti vsaj za razrede II. letnika na razpolago primerne mize ali klopi, na katerih bi učenci in učenke 11. letnika vršili kontprna dela lepše in lažje. Takih klopi ima zavod na razpolago samo za prvi razred. Začasno se nahajajo te klopi v dekliškem razredu II. letnika. Ta inventar bi za mariborske lesne trgovce in pohištvene industrije ter mizarsko zadrugo ne pomenil težkih žrtev, ako bi ga poklonili šoli.
4.	Knjižnica.
Zelo skromne so seveda tudi knjižnice, tako učiteljska kakor dijaška, podporna in zabavna. Učiteljska in dijaška podporna knjižnica sta potrebni izdatne podpore; prva za nakup zlasti znanstvenih strokovnih del, ki jih učiteljstvo spričo neugodnih gmotnih razmer ne more kupiti z lastnimi sredstvi; podporno dijaško knjižnico bi pa bilo treba opremiti z vsemi v zadnjih letih izišlimi učnimi knjigami za trgovske šole. Podporna dijaška knjižnica obsega 30 izvodov Trgovske korespondence (Kleibel-Volc), 40 Irgov-skih računic (Sič) in nekaj izvodov Mclikove Jugoslavije Nabaviti bi bilo treba med drugim zlasti primerno število Čebularja: Knjigovodstvo za trgovske šole, Verbiča: Biago-znanstvo za dvorazredne trgovske šole in novo izdajo Melikove Jugo-slavije, ki je namenjena kot učna knjiga za pouk v domoznanstvu, dalje Slovensko stenografijo, Samo-znaki, Stenografsko čitanko, Čitanke za višje razrede srednjih šol, slovenske slovnice, nemške čitanke in hrvaške oziroma srbske čitanke in slovnice.
(Dalje sledi.)
Kar je res, je res!
Testenine »PEKATETE,« UoUršne se izdelujejo v zadnjem času, so Jako okusne in ločne, da se jili splošno livali. Gospodinje, zahtevajte jih pri trgovcih!
111=111=111=111=111=111=111=
Ureditev avtonomnih financ.
Zakonodaja o avtonomnih financah obstoji pri nas še vedno le iz bivših avstrijskih zakonov in različnih naredb, ki se izza političnega preloma niso v bistvu izpremenile. Ta zakonodaja je bila še za normalne razmere pomanjkljiva, vendar je za takratne razmere za silo še zadostovala. Izza političnega preobrata so vsled devalvacije valute nastopile povsem nove razmere. Potrebe avtonomnih korporacij so se tako izdatno pomnožile, da se ne morejo še naprej pokrivati edino le na dosedaj običajni način. Speci-jclno doklade na direktne davke do-sezajo take izmere, da niso več v pravem razmerju z državnim dav-
bavo, in to tembolj, če se boš pokazal razburjenega.«
»Zaupaj mi,« mu pravi Anton, ostal bom miren.« —
V razsvetljenih prostorih se je nahajala velika družba; navzoče so bile vse mamice, več očetov, povabljeni so bili tudi drugi rodbinski člani; predvajati so se imeli namreč nekateri naučeni plesi. Pri vstopu je Fink s skrbjo pogledal na svojega prijatelja, Antonov obraz je bil potrt, toda stopal je z veliko odločnostjo. Ločil se je od Finka in stopil takoj k Leonori, s katero je že imel dogovorjen prvi ples. Gospodična je bila danes nad vse dražestna, in velike oči so žarele veselja. Prišla je svojemu plesalcu nekoliko korakov nasproti ter mu prijazno očitajoč dejala: »Tako pozno prihajate, ples se takoj prične, in jaz sem si nadejala, da bom mogla poprej še malo kramljati z vami. Papa je tudi tukaj, predstavim mu vas. — Toda kaj vam je? — Tako svečan obraz delate.«
»Milostljiva gospodična,« odvrne
kom. Te doklade presegajo skoro brez izjeme višino državnih davkov, pogosto pa v zvezi z državnimi davki popolnoma izčrpavajo obda-čeni donos ali dohodek.
Obstoječe prilike nujno silijo, da se avtonomne finance uredijo, odnosno da se omeji prekomerno povišanje avtonomnih doklad na direktne davke za oblasti, sreze in občine. Prekomerne doklade niso nič drugega nego prikrita premoženjska oddaja, ki se plačuje iz osnovnega premoženja. S tem se slabijo davčni viri in v doglednem času morajo usahniti, ako se ničesar ne ukrene.
Nevzdržne razmere, nastale vsled prekomernih doklad se nikakor ne moi‘ejo ublažiti edino le z diferenciranjem za posamezne davčne vrste, ampak je treba zlo radikalnejše odpraviti. Diferenciranje bi prepre- ! čilo le preobremenitev nekaterih davčnih vrst, zato bi pa tem bolj obremenilo davčne vrste, na katere bi se moralo prevaliti izpad, ki bi nastal ravno vsled diferenciranja. Diferenciranje mora torej biti le prehodnega pomena, da trenotno ob-laži preobremenitev nekaterih davčnih vrst.
Fnako težke razmere so obstajale tudi v drugih nasledstvenih državah bivše avstro - ogrske monarhije, predvsem na Češkem in v Avstriji, ki so preprečile previsoke doklade s preodkazili iz državnih sredstev.
Na Češkem participirajo po zakonu iz. leta 1921. avtonomni organi na donosu zemljiškega davka, hišnega davka, davka na poslovni promet in žganjarine.
Od zemljiškega davka obdrži država le vojne pribitke, davek sam pa se razdeli med deželo in občine, katerim se je dovolilo pobirati največ 200% doklade. Vrhu tega se pobirajo dovoljene doklade tudi na zemljiški davek.
Donos hišnega davka se razdeli med državo in občine po enakih delili: Predložene občine, to je take, ki smejo pobirati 200% ali višje doklade dobe še nadaljni prispevek, ki pa v zvezi s polovičnim donosom ne sme presegati dve tretjini državnega davka.
Od davka na poslovni promet dobe avtonomne korporacije 40%, država pa obdrži 60%. Prispevek avtonomnih korporacij se razdeli na dežele, okraje in občine.
Od žganjarine dobe dežele celoten pribitek, v celoti približno 14% žganjarine s pribtkom vred.
Zaradi teh preodkazii se doklade na hišni davek ne smejo zviševati, doklade na posebno pridobnino v zvezi z državnim davkom in pribitki pa ne smejo presegati 80% čistega donosa iz poslovnega leta, ki je merodajno za davčno odmero.
Še dalje ie šla Avstrija, ki je z zakonom z dne 3. marca 1922 priznala deželam, okrajem in občinam izdaten delež na dohodnini, rentni-ni, pridobnini, davku na žganje, pivo in vino, dalje na prenosnih pristoj-
Anton s poklonom, »obžalujem, da se moram odreči časti, da bi plesal z vami prihodnji ples.«
»In zakaj?« prestrašeno vpraša mlada dama.
»Poslušajte me, ne morem ostali dalje v tej družbi in danes prihajam le, da se opravičim pri vas in pri domači dami vsled svojega odhoda.«
»Kaj vendar mislite, gospod Wohl-fart!« zakliče Lenora ter sklene roke.
»Veliko več, nego na mneniu drugih, mi je ležeče na vašem dobrem mnenju,« pravi Anton zardel, »in pred vami se hočem najprej opravičiti.«
»Ne smete se opravičevati, — ne razumem vas!«
Anton pa ji je pričel pripovedovati v glavnih potezah, kar je slišal danes od principala, in ji pri tem vneto zagotavljal, da ni o vseh govoricah ničesar vedel. »Rada vam verjamem,« je zaupno dejala Lenora, »papa je tudi rekel, da so vse skupaj le prazne čenče.« Ob-
binah in pristojbinskem namestku. Prepustila jim je slednjič tudi donos realnih davkov.
lasno je, da se tudi pri nas brez izdatne državne pomoči ne bo moglo zadovoljivo urediti avtonomnih financ, posebno čim se aktivira oblastna in srezka samouprava Ta samouprava ima začrtano tako obširno področje, da izdatkov, potrebnih za izpolnitev svoje naloge, ne bo mogla pokrivati brez izdatnih doklad na državni davek. Že sedaj itak težaven položaj se bo z novimi dokladami še bistveno poslabšal. Bilo bi torej le pravično, da bi država s predajo agend, katere vrši sedaj sama, priznala samoupravi poleg 70% državnega pribitka, ki se pobira za nadomestilo bivših deželnih doklad, še nadaljnji delež na državnih davkih, s katerimi se sedaj pokrivajo izdatki, katere naj po zakonu vrši samouprava.
Poirebno je pa tudi, da se tem povodom urede avtonomne finance sploh, jih okrepi s primernimi preodkazili iz državnih sredstev in jim nakaže smernice, v katerih naj se razvijajo, da ne bodo navezane edino le na doklade na državni davek.
Narodna skupščina je imela sicer priliko se baviti z avtonomnimi financami povodom uveljavljenja zakona o oblastni in srezki samoupravi, je pa končno ureditev, če se je zavedala obstoječega nevzdržnega položaja, prihranila za poznejši čas.
Po členu 73. tvorijo namreč redne dohodke oblasti, oziroma srezov državne podpore in dotacije, ki so določene z državnim proračunom in državnimi zakoni. S tem je v načelu priznana pravica oblasti in srezov, da dobivajo za vršitev svoje naloge podpore in dotacije iz državnih sredstev. Vendar pa nikakor ne zadostuje, da se to le v načelu priznava, ampak bi bilo potrebno, da se po tem načelu urede tudi zakoni in izrecno določi, kdaj, pod katerimi pogoji, v kateri izmeri itd. imajo oblasti in srezi pravico do državne podpore ali dotacije. Istočasno bi sc naj preuredil tudi občinski zakon v tem smislu, da bi tudi občine bile deležne preodkaz.il iz državnih davkov.
Predno se avtonomne finance ne urede, odnosno predno se izrecno ne določi izmera državnih podpor in dotacij avtonomnim korporacijam, je popolnoma izključeno, da bi se moglo aktivirati samoupravo v nameravanem obsegu, ker že sedanje doklade dosezajo izmero, ki ni več v skladu s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev.
Istočasno bi se naj preuredil tudi občinski zakon v tem smislu, da bi tudi občine bile deležne preodkaz.il iz državnih davkov.
Avtonomne finance se nikakor ne morejo urediti edino le na ta način, da se dovoli pobirati doklade tudi na dohodnido, ki je bila do sedaj oproščena avtonomnih doklad. Iz-gleda, kakor da bi država hotela
molknila je, kajti v tem irenotku se je spomnila, da je njen oče še dostavil, da je gospod Wohlfart lahko prav dober mož, da pa ne spada v to družbo. »In ker ste izvedeli, kaj se govori o vas, se hočete popolnoma izločiti iz naše družbe?«
»Da, hočem, kajti, če bi še nadalje ostal tukaj, bi se izpostavlja! nevarnosti, da bi me smatrali za vsiljivca ali celo za goljufa.«
Lenora je vzravnala glavico ter užaljeno in nestrpno dejala: »Kar pojdite, gospod moj!«
To je bilo najboljše sredstvo, preprečiti Antonu odhod, obstal je ter proseče pogledal na svojo plesalko.
»Zakaj že ne greste?« je vprašala še nesirpnejše.
Anton je obledel kot stena; z brezkončno bolestjo je pogledal jezni dami v obraz ter ji s tresočim se glasom dejal: »Recite mi vsaj, da ne boste o meni slabo mislili.«
»Sploh ne bom mislila na vas!» je z rezkim glasom odvrnila Lenora ter se obrnila proč.
(Dalje sledi.)
žrtvovati za ureditev avtonomnih financ dohodnino, dasi bi bilo ravno v njenem^ interesu, da ostane dohodnina še naprej oproščena doklad. Po členu 73. zakona o oblastni in srezki samoupravi spada med redne dohodke tudi oblastna do-kleida na državni davek, torej na vse davčne vrste brez izjeme. Potemtakem bi bila samouprava upravičena pobirati doklade tudi na dohodnino, čemur moramo odločno ugovarjati.
Nagibi, ki so bili merodajni za dosedanjo oprostitev dohodnine od avtonomnih doklad, obstoje še naprej, oziroma bodo, čim se proširi pobiranje dohodnine na vse pokrajine naše države, obstojale še v povečani izmeri.
V zakonu ali v uredbi, s katero se ho normirala izmera državnih podpor in dotacij avtonomnim korporacijam, naj se torej stavi za državno podporo in dotacijo pogoj, da oblast in srez, oziroma občina ne pobira doklad na dohodnino in po uveljavljenju novega zakona o neposrednih davkih tudi ne na ev. uvedeni premoženjski davek.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Pefra Irg 8.
Telefon št. 220.
Izvgz in uvoz.
Takse za uvoz lovskih pušk. Minister vojne in mornarice je zahteval, naj se izda naredba, po kateri naj se plačuje pristojbina za uvoz lovskih pušk in njihovih delov. Pristojbina za vsak del -lovskih pušk bo znašala sto dinarjev.
Izvozna prepoved na Romunskem. — Zbor) znatnega porasta cen za sladkor ie romunska vlada izdala naredbo o prepovedi izvoza sladkorne repe, sladkorja, izdelkov iz sladkorja in čokolade.
Narodno gospodarske zadeva.
Trgovina.
Promet z vinom. Po podatkih objavljenih od vinološkega zavoda je promet z vinom radi pomanjkania izvoza popolnoma prenehal. Transportirajo se majhne količine vina v državi sami za izključno domačo uporabo. V Primorje se uvaža dalmatinsko vino, in lo belo po 6—7 Din, a črno po 5—6 Din liter. Na otoku Krku je še okoli 10.000 hi domačega vina in sc ga sploh lahko nabavi po 4—4.50 Din za črno, a 5.50 Din za belo. V zagorskih vinogradih se prodaja vino po 2.50—3.50 Din za liter. V Medji-nmrju je še okoli 22.000 hi novega vina, ki sc prodaja po 3.75-4.50 Din za liter.’ V daruvarsko-pakračkih vinogradih je j. /:i navadno vino 4—6 Din, a za finejše vino 10 Din in više za liter. V
odsko-gradiških vin°gi'adih se trguje
z navadnim vinompo 5-6 Din, a s finejšim Mnom od V—10 Din za liter. V po-zegovskem okolišu se plača običajno vino po 4 Din, a fino vino po 7.50 do 9 Din za liter. V sremskem okraju (Fru-ška gora) kupujejo trgovci iz Bačke navadno vino po 3.75—4.50 Din, a finejše po 4.50—5,— Din za liter.
Vinski sejem v Beogradu. Poljedelsko ministrstvo je sklenilo, da se bo priredil v Beogradu vinski vzorčni se-,tm ^ celo državo.
V
Industrija.
Petroleiska mdustrija v Rumuniji. -
prvem četrtletju 1923 znaša po »Moni-iorul Petrolu-iu« produkcija petroleja v Rumuniji 383.563 ton proti 321.846 to nam v istem času lanskega leta.
Nova dragocena kovina. V Papuaniji na Britanski Novi Gvinejr so našli pri »skaniu zlata osmiridij, ki je osemkrat dragocenejši nego zlato. Doslej uporabljajo osmiridij le v najmanjših količinah za končnice polnjivih peres in za finejše dele pri strojih. Dva in pol funta te kovine je doseglo zadnjič na Angleškem Cepo 1200 funtov šterlingov. V Papu-?n*ii so odkrili osmiridij pri iskanju zla-Izpiralci zlata so našli neko modro snov, katere pa niso- poznali in so med* n'^vredno metali proč. Eden iz-sev lzPiralcev pa je le vzel kosec s 1 v tabor in ga tam pokazal inže-
nirju. Ta je dragoceno kovino takoj spoznal in vprašal, kje so jo najdli. Povedali so mu, da pri izpiranju zlata, a da so najdene množine zavrgli. Inženir je takoj poslal iskati dragoceno rudo, a v tem so tropični nalivi strugo napolnili in odnesli drobce osmiridija. Našli so le še nekaj koščkov. Sedaj bodo v Papuaniji v prvi vrsti iskali osmiridij.
Carina.
Izvozna carina v Poruhrju. Francoske okupacijske oblasti so uvedle izvozno carino za ves materijal, ki se izvaža iz te pokrajine in sicer 10 odstotne stvarne vrednosti.
flenarstoo.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. maja smo imeli v prometu za 5 tisoč 480,539.355 Din papirnatega denarja.
Promet.
Šifrirane brzojavke dovoljene. Poštno ministrstvo je dovolilo, da smejo denarni zavodi, industrijska in trgovska podjetja in trgovski agenti uporabljati tajnopis za svoje brzojavke v tuzemskem in inozemskem prometu. Denarni zavod, industrijsko ali trgovsko pod-jeljc oziroma trgovski agent, ki želi v svojih brzojavkah uporabljati tajnopis, mora vložiti pismeno prošnjo na pristojno poštno ravnateljstvo ali pa naravnost na poštno ministrstvo. Odločuje pa konečno vselej le poštno ministrstvo, Prošnji je ireba priložili kod m ključ, katerega se hoče stranka poslih ževati za tainopise. Kod in ključ ostaneta v ministrstvu. Letna pristojbina znaša sedaj 500 Din. če se ta pristojbina med letom zviša, bo treba doplačati razliko.
Prometne izpremembe. Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih riakladiti za Sisak loco kakor tudi carinjenje onih pošiljk Dri uvozu in pri izvozu, za katere predpise stranka carinjenje v ,Sisku, ki pa ne spadajo v carinski okoliš postaje Sisak, je pričenši od 26. maja 1. I. do na-daljnega ukinjeno. Do vključno 25. maja 1923 sprejele pošiljke iztečejo.
Promet ekspresnih parobrodov na Donavi. Prvo donavsko parobrodno društvo bo tudi letos sporazumno z Brodarskim snidikatom SHS vzdrževalo s svojemi velikimi eksportnimi paro-brodi prometno službo za potnike in brzovozno blago med Dunajem, Bratislavo, Budimpešto in Beogradom s spremembo, da bodo lelos vozile ekspresne ladje od Ruščuka in Gjurgjeva. Prvo potovanje z Dunaja v Beograd se ima vršiti dne 23. 1. m., iz Beograda v GjurgjeVo 25. t. m. iz Beograda na Dunaj 23. t. m. V kraljevini SHS bodo pristajali ekspresni parobrodi v lukah: Bezdan, Apaiin, Alimas, Vukovar, Novi Sad, Zemun, Beograd, Smederevo m Veliko Gradište; v Rumuniji: v Oršovi in Gjurgjevu a v Bolgariji: v Vidinu, komi, Somovitu, Listovu in Ruščuku. Promet med Dunajem in Beogradom se bo vršil trikrat na teden. Za potnike prvega in drugega razreda so na razpolago dobra kuhinja, spalna mesta in kabine. Kakor se poroča, so cene na teh parnikih, osobito v smeri iz Dunaja v Beograd mnogo nižje od železniških cen.
Iz naših organizacij.
Redni letni občni zbor gremija trgovcev mariborske okolice. Dne 13. maja t. 1. se je vršit redni letni občni zbor gremija trgovcev mariborske okolice v gostilni Kramberger v Krčevini. Udeležba je bila pičla (94 članov) proti visokemu stanju članov gremija. Načelnik pozdravi navzoče ter obžaluje, da se trgovci tako malo zanimajo za svoje stanovske zadeve. Nato prečila računski sklep za leto 1922, ki izkazuje gotovine koncem leta 3.525 Din 50 p. Na predlog pregledovalca računov g. I. Kostajnšek se da odboru absolutorij. Proračun za leto 1923 izkazuje vseh potrebščin 4.600 Din, katere je treba pokrili z inkorporacijskimi pristojbina-m'’ 5Pr^iernnim in oprostnim vajencev. Grcmij šteje danes 415 neprotokoliranih tvrdk, protokoliranih pa 5. Pristopilo jih je na novo v minulem letu 36, odjavilo 12. Pomočnikov in drugih nastav-Ijencev je pri gremiju 21, učencev 27. Od teh je bilo na novo vpisanih 8, oproščenih 5. Vršile so se tri odborove seje in 1 redni letni občni zbor. Spre-
menil se je tudi § 24. gremijalnih pravil in sicer se je globa zvišala do 50 Din, namesto dosedanjih do 5 Din. Delegati za zvezo trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo se niso izvolili, ker se je z večino glasov sklenil izstop iz zveze. — Nato so se vršile volitve novega načelstva in sicer je bil izvoljen za načelnika g. Franjo Resnik iz Krčevine, za namestnika g. Ivan Kostajnšek iz sv. Mariina pri Vurbergu. V odbor so bili izvoljeni: gg. Rudolf Polzi, Lajterš-berg, Franc Vaupotič, Zg. sv. Kunigota, Alojz Ploj, Fala, Franc Dobaj, Sv. Juri) ob Pesnici, Josip Peršenonik, Pivola, Andrej Koren, Zg. Hoče. Namestniki: gg. Franc Lampreht, Ruše, Alojz Jager, Sv. Lovrenc na Pohorju in Franc Lebe, Pivola. — K zadnji točki dnevnega reda je načelnik opozoril člane na točno prijavo in odjavo obrtov, vajencev in pomočnikov ter plačevanja doklad, na kar je ob pol 4. uri popoldne zaključil načelnik občni zbor.
Razno.
Ustanovitev peruanskega konzulata v Zagrebu. Zagrebška trgovinska in obrtna zbornica javlja, da jc za častnega konzula peruanske republike v Zagrebu imenovan g. Josip Mikuličič.
Priprave za irgovinsko pogodbo z Ilatijo. Dne 22. in 23. t. m. so se nadaljevale v kabinetu ministra zunanjih del dr. Ninčiča konference kompetentnih faktorjev ministrstva zunanjih del, članov naše paritetne komisije in članov sosve-tovalnega odbora, ki se nahaja v Beogradu. Konferencam je prisostovat dr. Ninčič v kolikor ni bil zaposlen pri sejati ministerskega sveta, njegov pomočnik Panta Gavrilovič in gg. Ljuba Nešič, dr. Rybar, vseučeliščni profesor dr. šilo-vič, dr. Laginja, admiral Priča, g. Be-len in Ranislav Avramovič in dr. Milan Todorovič. Na teh konferencah se jc tudi razpravljalo o nekem do sedaj še neznanem predlogu Italijanov, namreč o sklepanju konvencije glede železniškega prometa med našo držvo in Italijo. Italijanska vlada je predložila naši vladi tudi svoj projekt za to konvencijo o katerem se jc razpravljalo specijelno. Konvencija bi morala biti enaka oni, katero so sklenile zainteresirne države z. društvom južne železnice. Nadalje se je še govorilo o predlogu Italije glede prometa na progi Reka - Bakar. Določilo se je, da odpotujejo člani naše paritetne komisije v Rim dne 25. i. m. Razen teh oficijelnih sej, se je skoro v vseh političnih krogih razpravljalo o nadaljevanju del paritetne komisije in namenih Italije, da izsili čim več v svojo korist. Vsi politični krogi brez ozira na politične stranke so soglasni v tem, da ne sme naša vlada v vprašanju Reke in v vprašanju trgovske pogodbe dovoliti niti najmanjšega popusta.
Nevročljive pošiljke za februar 1923. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je razposlalo na vse pošle v Sloveniji razglas o ncvročljivih pošiljkah za mesec februar 1923, ki je razobešen v prostoru za stranke na vseh poštnih uradih.
Dohodki pristojbin. Dohodki od pristojbin in kolekovine so znašali v aprilu mesecu 47.725,059.015 Din, lansko leto v istem mesecu pa samo 34,891.743.90 Din, t. j. letos v aprilu za 12,923.352.25 Din več kot lani. V prvih desetih mesecih letošnjega budgetnega leta 357 milijonov 253.242.82 Din, lansko leto ob istem času pa samo 253,385.735.90 Din, torej za 103,868.206.92 Din več kot lani v 10 mesecih.
Znižanje reparacijskih plačil za Bolgarijo. Po dolgotrajnih pogajanjih med Slambolijskim in reparacijsko komisijo je prišlo do sporazuma, glasom katerega bo komisija predlagala, da se bolgarske reparacije (vojne odškodnine) v znesku 2500 milijonov zlatih franco-
skih frankov znižajo na 550 milijonov. Bolgarija bi že tekom letošnjega leta pričela plačevati to svoto in sicer skozi 60 let letno po 15 milijonov zlatih frankov. Politični krogi v Sofiji so mnenja, da bo reparcijska komisija v Parizu ta načrt sprejela.
Italija zahteva nove koncesije od Turške. Po vesteh, ki prihajajo iz An-gore zahtevajo zastopniki nekaterih italijanskih družb v zmislu navodil, katere dobivajo od italijanske vlade, široke koncesije za eksploatacijo rudokopov v Herakleji. Zahteva temelji na dogovorih sklenjenih s prejšnjo turško vlado.
Konkurz velike berlinske tvrdke. — ‘tvrdka Julius Brun je ustavila plačevanje, ker je utrpela velike izgube v trgovini s koruzo. Primanjkljaj znaša baje poldrugo milijardo kron.
Tržna poročila.
Zagrebški žitni trg (25. t. m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja no-tirajo: pšenica 440—450, koruza žolta 260—265, bela 290—300, defektna 160 do 250, rž 360— 370, ječmen za pivovarne 320—340, za krmo 295—305, oves 290—297.50, fižol pisani 550—600, beli 450—550, pšenična moka »0« 675—705, »2« 650—680, »4« 625—655, za krmo 225—230, ržena 525 — 535, otrobi drobni 160—170, debeli 250. Tendenca mirna, neizpremenjena.
Živinski sejem v Mariboru (22. t. m.) Prignali so: 13 konj, 6 bikov, 118 volov, 313 krav in 10 letet. Cene za kilogram žive teže v kronah: debeli voli 60—65, poldebeli 45—55, plemenski 30 — 44, biki za klanje 39—60, klavne krave debele 48—55, klavne krave poldebele 40—47, suhe krave za klobase 32—38. mlada živina 40—60, mlečne krave 40—50, teleta 62.
Dunajska lesna borza (23. t. m.) Ponudba izredno močna, povpraševanje zelo majhno, Cene ostajajo nespremenljive. Prodaja robni les (Kantholz) 10X 10 in 10X13 za 450.000 Ka en kubični ineier; dva vagona lesa za obdelovanje 20 mm od 16 cm naprej in 40 mm od 28 cm naprej za 450.000 Ka en kubični meter; bukova polena, trda, suha, drva za kurjavo v vagonih po 3 in pol milijona Ka. Ponudbe :	smrekove deske
26 m, 5 in 4 m dolge, 560.000 Ka; oglje, mehko in trdo, po 1100 Ka za 1 kg; ho-sla v butarah 260 Ka za 1 kg z nižjeav-strijske postaje; mecesnov rezan les, bukovi loki. late 1 do 6 m dolge, mece-snovi stebri 50—80 mm 650.000 Ka.
Zaloga pri I. C. Kotar.
■
Originalno, zajamčeno pristno
ERENYI DIANA frantosko žganje
male steklenice, zaboji po 100 steklenic srednje steklenice, zaboji po 50 steklenic velike steklenice, zaboji po 25 steklenic
po originalnih tovarniških cenah, originalni tovarniški popust — je stalno na zalogi pri
FRANC GULDA — MARIBOR.
Illlllllillllllllll
CD I
o: "c 1 -+-• £ d) JO
cn o
CL
to SD
troj Valpti!
nzui&nlil sDsre!. ii|2 slroino in
Imlliin sMIihiIiSi
t
Fi
'	*a;
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
Udeležba
pri dobro vpeljani trgovini, industrijskem podjetju ali slično. Razpoložljiv kapital 1 do 2 milijona kron. — Ponudbe pod »Sigurnost" na uprav. »Trgovskega lista".
;,SPECTRUM#
Tvornica zrcalnih, kovnih i celuloidnih predmeta d. d.
Telefon 21-47. — Brzojavi: „Spectrum“. ZAGREB,
Kuhadeva ulica 13.
OGLEDALA
svih vrsti i veličina.
BRUSIONA STAKLA
PDliBtjB
ulica
Na veliko in malol
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
u ni a v » >
1 namizni kis iz pristnega vili. m
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
o V	9	D	I	M	liV
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
^ VSAKO-
VRSTNI
KBOGUSSNA:
^
SPEC13AUTET£
PALAČA L3»KRHD‘BK*
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. =§■
TelBlOli St. 379.	mestni	tesarski mojster	TUMlM	St.	37	L
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarsko dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla,, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
za pokučtvo i kupaone i t. d.
Moderna umjet. ustakljenja mjedenim prečkama. — Ukrasi i uredjaji izloga, pultova itd. — Staklene pločice za tastere i šaltere. — Zaštitna stakla za automobile. Stakleni štitnici za vrata.
CELULOIDNI PREDMETI ZA TOALETU Metalne kutije za duhan, cigarete itd.
NAPALJAČI ZA BENZIN.
Razni reklamni predmeti. — Džepne tintarice i t. d.
Cjenici i proračuni na zahtjeu badaua. — Uzord pouzečem.
i'£\i
Elektrotehnično podjetje
L1UBL1ANA, Sv. Petre cesta štev. 25
Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetil, žarnic in inštalacijskega materijala. — Popravila elektromotorjev.
Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana.	I
Načrte in proračune na zahtevo.	*
Franc Er|av@
pri „ZLATI LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Kammerschmidt (Miihtcisen) nasproti križanske cerkve.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
E.E
TORINO
r
tac
&
LJUBLJANA
bencin, pnevmatika, olje, mast, vs3* popravila in v ožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih ccnah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Telefon št. 588.
d. d.
CENTRALA:
RIMSKA CESTA 2	HILŠERJEVA	ULICA	5
PODRUŽNICE:
DUNAJSKA CESTA 20	MESTNI	TRG	25
Maribor Zagreb Beograd
TOVARNIŠKA ZALOGA POLNOGUMIJASTIH OBROČEV, pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov ip vsakovrstnega auto-materijala.
Na razpolago
STISKALNICA za montiranje polnogumijastih obročev. VELIKA ZALOGA ELEKTRO - MATERIJALA. Zastopstvo svetovnih tovarn.
Solidna in točna postrežba.	Cene	brez	konkurence.
CIMEE, SITAR
^ LJUBLJANA • ^e5?a ce^
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opre'j mah Gritzner, Kaiser, Adlerzn rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle» olje ter vse posamezne dele 7.a vs<3 sisteme.	Na	veliko	in	malo
Pristopajte kot član k društvu