Posamezna Številka 8 difli
Leto IV.
IZDSJA	ZVEZA SLOVENIJE
Štev. 4
MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZDAJA VSAK PONEDELJEK
NAJNOVEJŠI DOOODKI:
Rokoborba:
Maribor : Zagreb 12:4 Košarka:
Crvena zvezda v Madžarski
Nogomet:
Metalac : Lokomotiva 4:2 (3:1)
J
Olampijslci zmagovalci
Tek na 50 km
CHAMONIK 1924 :
1. Haug- (Norveška), 2. Strom-stad (Norveška), 3. Grdtturasbraa-ten (Norveška).
ST. MORITZ 1928 :
1. Hegdund (švedska), 2. Johnson (Švedska), 3. Andersson (švedska).
LAKE PLACID 1932 :
1. Saarinen (Finska), 2. Lukka-nen (Finska), 3. Rustadsstuen (Norveška).
GA-PA 1936':
1. Viklund (švedska), 2. Wik-stroem (švedska), 3. Englund (švedska).
Tek na. 18 km
CHAMONIX 1924 :
1. Ilaug' (Norveška), 2. Grdttums-braten (Norveška), 3. Niku (Finska).
ST. MORITZ 1928 :
1. Grottumsbraaten (Norveška), 2. Hegge (Norveška), 3. oedegaard (Norveška).
LAKE PLACID 1932 :
1. Utterstrora (švedska), 2. Wick-strbm (švedska), 3. Saarinen (Finska).
GA-PA 1936:
1. Larsson (švedska), 2. Hagen (Norveška), 3. Niemi (Finska).
Norveška kombinacija
CHAMONIX 1924 :
1. Haug (Norveška), 2. Strbm-stad (Norveška), 3. Grbtumsbraa-ten (Norveška).
ST. MORIT 1928:
1. Grottumsbraaten (NorvesKa), 2. Minjarengen (Norveška), 3. Swersrud (Norveška).
LAKE PLACID 1932 :
1. Grottumsbraaten (Norveška), 2. Stenen (Norveška), 3. Vinjarengen (Norveška).
GA-PA 1936:
1. Haagen (Norveška), 2. Hoffs-baken (Norveška), 3. Brodahl (Norveška). ’
Skoki
CHAMONIK 1924 :
1. Thamps (Norvška), 2. Bonna (Norveška), 3. Haug (Norveška).
ST. MORITZ 1928:
1. Anderssen (Norveška), 2. Ruud (Norveška), 3. Burkert (Češkoslovaška) .
LAKE PLACID 1932 ;
1. B. Ruud (Norveška), 2. Beck (Norveška), 3. Wahlberg (Norveška).
GA-PA 1936 :
1. B. Ruud (Norveška), 2. Eriks-_ son (Švedska), 3. Andersson (Norveška).
Štafeta 4 X 10 km
GA-PA 1936 :
1. Finska, 2. Norveška, 3. Švedska.
Smuk
GA-PA 193o
Moški:
1. B. Ruud (Norveška), 2. Pfniir (Nemčija), 3. Lantschner (Nemčija).
Ženske :
1. Schlou-Nielsen (Norveška), 2. Hesch (Nemčija), 3. Grasseger (Nemčija).
Slalom
GA-PA 1936
Moški:
1. Pfniir (Nemčija), 2. Lantechner (Nemčja), 3. Allais (Francija), ženske:
Cranfz (Nemčija), 2. Grasseger (Nemčija), 3. Steurl (Švica).
Ljubljana, 25. jan. V noči od sobote na nedeljo je odpotovala iz Ljubljane druga skupina naših reprezentantov na V. zimske olimpijske igre v St. Moritz. Samo teden pozneje, to je v soboto 31. t. m., pa bo svečana otvoritev letošnjih iger. Pomen olimpijskih iger ni samo v tekmovanju najboljših med najboljšimi, ampak je njih izreden pomen tudi v zbližan ju narodov vsega sveta, v stremljenju, da bi se dosegel čim trajnejši mir. Naši tekmovalci se bodo torej sestali v Si. Moritzu z izbranimi športniki 26 držav, ki so se mesece in mesece vestno pripravljali na to srečanje, kajti za vsakega športnika pomeni največjo čast, po-
stati olimpijski zmagovalec. Tudi naši ifzkulturniki so se letos na to .tekmovanje marljivo pripravljali. Napačno pa bi bilo, če bi v tej močni konkurenci računali, da bodo naši tekmovalci osvajali prva mesta, kajti zavedati se moramo, da naši tekmovalci ne bodo mogli nastopiti pod tistimi pogoji kot tekmovalci mnogih držav, ki jih niso prizadele vojne grozote tako, kot so mladino Jugoslavije. Poleg tega imajo v vodečih zimskošportnih državah tekmovalci na razpolago za vadbo razna sredstva, ki jim omogočajo, da lahko hitro napredujejo, kar pri nas dosedaj še nismo imeli in smo take naprave šele pričeli graditi. S tem pa še ni rečeno, da nastop naših olim-
pijcev v St. Moritzu nima nikakršnega pomena. Zavedati se moramo, da se moramo še marsičesa naučiti in to je ravno najlažje, če vidimo znanje najboljših ter tako ugotavljamo napake. Na drugi strani pa moramo štett za uspeh, če se bodo naši tekmovalci uvrstili vsaj med dvajseterico najboljših, in to od nekaterih naših tekmovalcev popolnoma upravičeno pričakujemo, saj so vložili v trimesečni trening mnogo truda. Samo še nekaj dni torej — in čitali bomo zopet o ilimpijskih zmagovalcih, pa tudi o poraženih, ki jim bo poraz največja vzpodbuda, da se za prihodnje olimpijske igre še bolje pripravijo!
Alpska kombinacija
GA-PA 1936
Moški:
1. Pfniir (Nemčija), 2. Lantschner (Nemčija), 3. Allais (Francija). Ženske:
1. Cranz (Nemčija), 2. Grasseger (Nemčija), 3. Schou-Nielsen (Norveška).
Opomba: tekmovanje v norveški kombinaciji In v štafeti 4X10 km jo bilo izvedeno prvič šele na IV. zimskih olimpijskih igrah leta 193G.
Tekme vojaških patrol
CHAMONlX 1924 :
1. Švica, 2. Finska, 3. Francija, 4. Češkoslovaška.
ST. MORITZ 1928 :
1. Norveška, 2. Finska. 3. Švica-GA-PA 1936:
1. Italija, 2. Finska, 3. Švedska.
Hokej
CHAMONIK 1924 :
1. Kanada. 2. Amerika, 3. Anglija.
ST. MORITZ 1928 :
1. Kanada, 2. švedska, 3. Švica.
LAKE PLACID 1932 :
1. Kanada. 2. Amerika, 3. Nemčija.
GA-PA 1936 :
1. Anglija. 2. Kanada, 3. Amerika, 4. Ceškosk vaška.
Umetno drsanje
CHAMONIK 1924 :
Moški:
1. GrafstrCm (švedska), 2. BSckl (Avstrija), 3. Gautschi (Švica), 4. Silva (Češkoslovaška).
ST. MORITZ 1928 :
1. Grafstrdm (Švedska, 2. Bdckl (Avstrija), 3. Van Zeebroeck (Bel-Eija).
LAKE PLACID 1932 :
1. Scbatfer (Avstrija), 2. Graf-Btrom (Švedska), 2. Montgomerv (Kanada).
GA-PA 1936 :
1. Schafer (Avstrija). 2. Baler (Nemčija), 3. Kaspar (Avstrija).
Zenske:
CHAMONIX 1924 :
1. Szabo (Avstrija), 2. Loughratn (ZDA). 3. Muckelt (Anglija).
ST. MORITZ 1928 :
1. Henie (Norveška), 2. Burgero-va (Avstrija), 3. Lougbram (Zt>A).-LAKE PLACID 1932 :
1. Henie (Norveška), 2. Burgoro-va (Avstirija), 3. Vinson (ZDA).
GA-PA 1936 :
1. Henie (Norveška), 2. Colledge (Angija), 3. Hultenova (Švedska).
Hitrostno drsanje
GA-PA 1936 :
500 m :
1. Ballagrund (Norveška, 2. Krog (Norveška), 3. Frelsiger (ZDA).
1500 m:
1. Matthiesen (Norveška), 2. Bal-langrund (Norveška), 3. Vaseniua (Finslca).
6000 m:
1. Ballagrund (Norveška), 2. Va^ Benina (Finska). 3. Ojala (Finska).
10.000 m:
■ 1 Ballangrund (Norveška), 2. Va-senius (Finska), 3. Stiepel (Avstr.l
Na feafkarslaall fesds letos s-odelovaB športsilk! i dfžav
Kakor smo že poročali, bosta letos po leg dosedanjih udeleženk balkanskih iger Albanije, Bolgarije, Madžarske, Romunije, Svobodnega ozemlja Trsta in Jugoslavije, sodelovali tudi Poljska in Češkoslovaška. Športniki osmih držav bodo v plemeniti medsebojni borbi merili svoje moči.
Te dni je bil v Pragi sekretar Komiteja balkanskih iger in generalni sekretar centralnega odbora FISAJ-a Miroslav Kreačiii. Na sestanku v predsedstvu če škoslovaške telovadno zveze, na katerem so bili predstavniki vseh športnih federacij Češkoslovaške, jo bilo govora o so-deJo vanju češkoslovaških fizkulturnikov pri tekmovanjih v okviru balkanskih iger. Sestanku je predsedoval dr. ilfebika.
Načelno jo bilo sklenjeno, da bodo češkoslovaški fizkulturniki v letu 1948 sodelovali pri tekmovanjih v okviru balkanskih iger.
Na prihodnjih balkanskih igrah bodo češkoslovaški fizkulturniki sodelovali v košarki, odbojki in boksanju. Po že prejšnjem dogovoru pa v Zagrebu v šahu.
V kolesarstvu, vajah na orodju, rokoborbi in streljanju bodo češkoslovaški fiz-kuRumiki verjetno sodelovali že v letu 19-18, o čemer bo sprejet sklep pred konferenco, ki bo sredi marca v Beogradu in na kateri bo sodelovala tudi Češkoslovaška telovadna zveza.
Predstavniki plavalnih zvez so se sporazumeli, da bodo češkoslovaški plavalci že letos sodelovali na plavalnem turnirju v Albaniji.
Moška in ženska ekipa za namizni tenis bosta sodelovali na turnirju v Jugoslaviji.
Smučarji bodo sodelovali šele leta 1949 pri smučarskem prvenstvu v Jugoslaviji.
V nogometu Češka prav tako kakor Poljska no bo sodelovala v letu 19-18, ampak bodo to vprašanje vzporedno s sistemom tekmovanja reševali na prihodnjem plenarnem zasedanju komiteja balkanskih iger.
Pred zaključkom sestanka s predstavniki češkoslovaških športnih organizacij je izrazil sekretar komiteja balkanskih iger Miroslav Kreačič svoje zadovoljstvo zaradi sodelovanja bratskih fizkulturnikov Češkoslovaške na balkanskii igrah, pri katerih še sodelujejo fizkulturniki Albanije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Trsta, Poljske in Jugoslavije.
Miroslav Kreačič je iz Prage odpotoval v Saint Moritz, kjer bo vodil smučarsko reprezentanco, ki bo sodelovala pri V. zimskih olimpijskih igrah.
Kazni disciplinskega odbora FZS v zvezi z incidenti
na tekmi v Trbovljah
SLUŽBENA OBJAVA
Po temeljiti preiskavi in na podlagi dokaznega gradiva o incidentih ob priliki nogometno tekme med ED Rudarjem in P'D Poletom — Maribor v Trbovljah dne 16. 11. 1947 izreka disciplinski odbor FZS sledeče kazni:
1,	V smislu člena 22. disciplinskega pravilnika se izreč« zapora nad igriSčem FD Rudarja v Trbovljah za nogometne prireditve za dobo 3 mesecev šteto od dneva neredov, poleg tega pa mora v tem času FD Rudar ograditi nogometni prostor na lastne stroške,, da se prepreči v bodoč« dostop publike. Dokler se ne postavi ograja, se na tem igrišču ne bodo mogle igrati nogometne tekme.
UTEMELJITEV:
Ponovni izgredi na tem igrišču, ki so dosegli svoj višek v tem primeru in ki močno škodujejo ugledu fizkul-turc, kažejo, da nogometna publika v Trbovljah docela napačno pojmuje nalog« današnje fizkulturc. ki stremi predvsem za tem, da vzgoji discipliniran« športnike in disciplinirano publiko.
Nasprotno pa je publika pri tej tekmi s tem. da je 'med tekmo z nešportnim vzklikanjem in nato s tem, da je vdrla na igrišče, ter se dejansko lotila igralcev gostujočega moštva, zlasti pa sodnika dokazala, da ne pozna discipline, kar je vse graje vredno in nezdružljivo z napori in uspehi, ki jih dosegajo naši rudarji y izvedbi plana v letu 1947.
Izrečeni suspenz naj bo opozorilo vsem pravim Ilzkultumikom in delovnemu aktivu v Trbovljah, da je treba prevzgojiti tamkajšnjo publiko v takem fizkulturnem duhu, kj bo dostojen slovesu, kj ga uživa na polju produkcije.	•
2.	Na osnovi člena 6. sodniškega Ipravllmka in člena 16., točka 5 v zvezi s členom 21., točka 8 disciplinskega pravilnika sc kaznuje Gol; Jakob v smislu člena 24. disciplinskega pravilnika s prepovedjo sojenja nogometnih tekem za dobo 2 mesecev od dneva prekrška.
UTEMELJITEV:
Po proučitvi vsega dokaznega gradiva je disciplinski odbor ugotovil, 'da je prišlo do incidentov v veliki meri radi sodnikovega slabega sojenja, zlasti, da ni prekinil igre odnosno j« opustil intervencijo.v smislu nogometnih pravil ob priliki grobo igre vratarja Marguča Ernesta, ki je z grobim načinom obrambe povzro. čil težke poškodbe igralcu Sovretu, članu FD Rudarja. Prav tako ni uporabil nogometnih pravil, da bi preki-mi tekmo, ho je prečkal igrišče strio poškodovanega Sovreta, s čemer i« zanemaril svoj« dolžnost ter je vsled tega disciplinski odbor mnenja, da t
celoti odgovarja za malomarnost opustitve pravilnega sojenja. Publika, pa tudj igralci so te nepravilnosti opazili, ter je zlasti publika s svojim nemirom, čeprav združeno z nešportnim vzklikanjem prav gotovo dala povod za pravilno in pravočasno intervencijo sodnika*
Na osnovi tega se smatra njegova krivda za dokazano ter izrek o krivdi in kazni utemeljen.
3.	Vratar Marguč Ernest, član FD Poleta — Maribor je storil prekršek v smislu člena 16., točka 3. disciplinskega pravilnika ter so ga kaznuj« po členu 24. tega pravilnika s prepovedjo nastopanja na nogometnih prireditvah za dobo 4 mesecev od dneva prekrška.
UTEMELJITEV:
Na podlagi poročil, zaslišanih prič hi vsega ostalega dokaznega gradiva je dokazana krivda vratarja FD Poleta Marguča Ernesta, ker je s svojim grobim naletom povzročil težko telesno poškodbo igralcu FD Rudar Sovretu ter s tem dal posredno povod za razburjanje publike in nato sled«, če incidente, ki so sc razvili po predčasni prekinitvi tekme. Izgovor, da gre za nesrečen slučaj in da je bila njegova obramba v dovoljenih mejah spričo težine poškodbe ne more> držati ter bi moral že sodnik prekiniti igro in postopati proti Marguču v smislu pravil. Igranje nogometa je lahko borbeno, ne sme pa biti živ-Ijensko nevarno, kakor je bilo v tem primeru.'
Izrek o krivdi in-kazni je zato utemeljen.
4.	Jordan Vinko se kaznuje na osnov) člena 24 e v zvezi s členom
Odbor za vaje na orodju pri FZS razpisuje za 28- februarja 1948 ob 9. uri v Ljubljani, Narodni dom, izbirno tekmo posameznikov v vajah na orodju za mladince in mladinke za sestavo vrste za dvoboj Srbija—Slovenija, ki sc bo vršil v marcu.
Mladinci tekmujejo v naslednjih panogah:
1.	l)nog, obvezna vaja.
2.	Bradlja, poljubna vaj--.
3.	Krogi na mestu, poljubna vaja.
4.	Konj na šj*, obvezna vaja.
5.	Preskok čez konja vzdolž, obvezen skok.
10., točka 4. in S. disciplinskega pra-vilnika na doživljensko prepoved opravljanja kakršne koli funkcije v fizkulturi.
UTEMELJITEV:
Bivšemu predsedniku FD Rudarja — Trbovlje Jordanu Vinku se izreka gornja kazen radi zanemarjanja dolžnosti funkcionarja, ker ni podvzel mer, ki so bile nujne potrebne, da so razburjenje publike poleže, nasprotno je s svojim nešportnim vedenjem in vzklikanjem podpihoval že itak razdraženo množico ter končno prvi vdrl na igrišče. To njegovo vedenje je v grobem nasprotju v dolžnostmi funkcionarja, v katerem gledajo igralci, kakor tud; športna publika človeka, ki naj bi bil s svojim zadržanjem vzgled ostalim, zlasti, ker je nastopal kot predsednik FD Rudar.
Na osnovi tega se smatra njegova krivda za dokazano ter izrek o krivdi in kazni utemeljen.
Sekretariat FZS.
SE ENA KAZEN NOGOMETAŠA
Drcnšek Ivan, član FD Triglava, Ljubljana, je storil prekršek po členu 16., točka 2. disciplinskega pravilnika s tem, da je na nogometni tekmi med F D Železničarjem — Maribor in PR Triglav — Ljubljana dno 16. 11. 1947 v kazenskem prostoru namerno udaril nasprotnega igralca v obraz, radi česar se kaznuje po členu 24. disciplinskega pravilnika s prepovedjo nastopanja na nogometnih prireditvah za dobo 6 mesecev, šteto cd dne prekrška.
6.	Prosla vaja, poljubna vaja.
Mladinke tekmujejo v naslednjih panogah:
1.	Prosta vaja, obvezna valja za tekmo članic in mladink v I. razredu za leto 1948.
2.	Krogi v ffug«. obvezna vaja za tekmo članic in mladink v I. razredu za leto 1948.
3.	Bradlja dvovišinsho, poljubna vaja.
4.	Gred visoka (šis. 10 cm, viš. 120 cm), poljubna vaja.
8k. Preskok čez konja na šjj brez
Sekretariat FZS.
Razpis mladinskih izbirnih tekem v vajah na orodju
ročajev (viš. 110 cm, cdrivna deska 10 cm), poljuben preskok.
Tekmuje se po olimpijskem tekmovalnem pravilniku.
Prijave pošljite FZS, odbor za vaje na orodju. Ljubljana, Tabor do 20. februarja 1948.
Potne stroške plača društvo, ostalo oskrbo FZS.
Opozarjamo fizkulturna društva, da smo razposlali vaje na orodju za vse razrede članov, članic, mladincev in mladink sprejete za leto 1948. V kolikor jih katero društvo ni prejelo naj to javj FZS, odboru Za vaje na orodju.
FZS, odbor za vaje na orodju.
* * *
Za izbirno tekmovanie mladincev veljajo naslednja navodila:
Obvezna vaja na drogu: prva vaja za tekmo članov in mladincev v I. razredu za leto 1948.
Obvezna vaja na konju na Sir z ročaji: Z oprijemom za ročaje: naskokoma premah naprej z desno — premah nazaj z desno — premah naprej z levo — premah naprej z desno — kolo z a nožno z desno — premah z levo — premah nazaj z desno do sloje na tleh in spojeno ddhočka v levo čez konja — počep, od roči ti — stoja speino, priročiti.
Obvezen preskok čez konja vzdolž (višina 120 cm, odrivna deeka viš, 10 cm v poljubni oddaljenosti od konja, konj je razdeljen na tri enaka polja), skrčka z oprijemom na vral, to je na tretje polje, všteto od odrivne deske.
Poljubna prosta vaja. Dolžina vaje naj znaša 16 taktov in mora vsebovali skoke, akrobatiko (premete naprej, kolesa), drže, srazovke itd. Vse te prvine morajo biti smiselno in lepo povezane z enostavnejšimi gibi.
Poljubna vaja na krogih ne sme vsebovati teznih giliov, lemveč le ko-leb in prebode jz vese v oporo in obratno. Vaja lahko vsebuje drže n, pr. stojo v skleci (ramensko).
Msvi SBogmacetel sniltiAki
Na predlog ZNS pri MFO Ljubljana, v zvezi e sod niškim pravilnikom, člen 22, ter na osnovi začasnega pravilnika nog. sodnikov FISAJ-a člen 121, se registrirajo z dnem 1. januarja 1948 za prvorazredne nogometne sodnike naslednji tovariši:
Fajon Viktor, Kolarič Ervin, Logar Viklor, Pucihar Anton, Zore Ivan, vsi iz Ljubljane in Flis Josip iz Domžal.
Na predlog ZNS pri MFO Maribor, Muraus Viki or, Nežmah Ivan jz Maribora in Kukanja Vladimir iz Mursko Sobote. *
Na predlog ZNS pri OFO Celje, Brunšek Viktor, Flis Alfred in Haj-singer Stanko, vsi jz Celja.
Na predlog ZNS pri OFO Kranj, Čadež Frane, Gantar Pavel, Nežmah Rudolf in Šegula Milan iz Kranja, Ber-tisK Slovan iz Slov. Javornika, Goličič Franc in Grošelj Leopold jz Škofjo Loke.
Na predlog sekrelarialla OFO Gorica v Šempetru, Škerl Miloš iz Ajdovščine.
Ponovno se pozivajo vsi člani ZNS, da takoj predložijo GO ZNS pri FZS že zaprošene podatke mi 2 sliki 4+6 centimetrov v izogih posledic.
ZNS pri FZS.
Za mladinsko prvenstvo v Celju podaljšujemo termin za prijavo na 2. februarja t. 1. Do lega dno morajo biti oddano vso prijave, ker se na poznejše ne bomo ozirali.
FZS Smučarski odbor.
ST. MORITZ Prizorišče II. in V. zimskih
oSistapiJskm agen*
St. Moritz je še vedno vas, toda Švicarji so bili v Campferju, Norve- ca Sigmunda Ruuda in da ne bo od-kraj je povezan z manjšimi naselji v Žani v bližini skakalnico, le Sonja looila dosežena daljava, temveč slog okolici in so tako razteza v dolini Henie, tedaj šestnajstletnioa s privi- in da ima skakalnica kritično točko med M alojo in Pontiešino pod ledeni- hanim noskom, je stanovala v Grand nokako pri CG m. Norvežan; so ska-k; Pia Monteratcha in Piz Julierja, ILotelu in je imela za trening na raz- kalnico pač temeljito preizkusili, več kilometrov dolgo raztreseno nase- polaga posebej oddeljen prostor ho- 2e nekaj dni je bila skakalnica za-Ije svetov, letovišča, ki ga prepre- ielskega drsališča, liila je svetovna prta, ker je bila povsem poledenela, gajo proge za bob jn skeleton, hotel- atrakcija in uprava hotela jo je na- cela vojska delavcev se je trudila, da ska drsališča, stadioni in igrišča. Vse stanila v razkošnem apartmanu, da hi z železnimi grabljami zrahljala kot ie naprave je ustvarilo dobičkarstvo je privabljala goste k večernim žaba- beton trdo površino. Tekma v skokih hotelske industrije, ki se je neizmer- vam na ledu. Tudi ta svetovna prva- je morala biti in St. Moritz je premeno razmahnila v tem kraju jn ima kinja v drsanju je bila pritegnjena v gel takrat samo še eno skakalnico za viden spomenik v ogromnem Grand kupčijski načrt koncema hotelske in- 50 m. Moralo se je tekmovati na Hotelu, ki je leglo dolarskih in funt- dustrije. — Fine; jn Švedi so stano- olimpijski. N; bilo presenečenj, toda skih plutokratov, ki razmetavajo de- vali skoraj pol ure daleč, Jugoslovani težko poškodovana sta obležala moj-nar v marmornati igralnici in plaču- so imeli za sosede Švicarje, CehosJo- ster iz Chamonisa, Norvežan Thams jejo na desetine frankov zaokrožene vaki Poljake, Japonci so imeli na raz- in nada Poljakov Borislav Czeh, Svi-vsote računov za aperitive, s katerimi polago vilo svojega poslanika v Pari- car Trojimi pa je pristal na skromnih se krepčajo, ko igrajo curling — kegljanje na ledu, ali pa občudujejo akrobata, k; na drsalkah preskakuje vrsto zapored postavljenih sodov, ijšport v St. Moritzu je curling, vožnja s san-^ mi, konjske dirke na zamrznjenem je-j zeru z nejzogibnirp tSfiSizalorjem' 'irf večerne zabavo v hotelskih dvoranah? pa morda še popoldanski obisk Hans-selmannove edoščičarne. Za povprečnega človekdaje bil St Moritz že od nekdaj predrag, ifcgdi v drugovrstnih hotelih in pensionus je bilo troha prid zvečer k mizi v Fraku in plačevan krepko zaokrožene Tene.
Prednost St. Moritza pred enako znanima letoviščema Davosom in Aroso je v podnebju; nebo nad njim je skoraj vedno jasno. Tedne in tedne, poleti in pozimi neprenehoma sije sonce. Gostje se sončijo v kopalnih oblekah, korak vstran v senci, pa je več stopinj pod ničlo. St Moritz se ;e povzpel v dobj, ko so bogataši iz vsega sveta lelo za letom trosili milijone v svojo zabavo. Dandanes utegne biti nekoliko prevelik in preraz-košen. Švicarji sami se ne utegnejo in ne zmorejo zabavati v Grand Hotelu, peščica Američanov ;n Angležev pa ne more odtehtati nekdanjega navala,
kj ic fa5WkjnL”°n°iSilS'S; “• i«o?k>v»nskS poslanik prt Švicar- 50 m- ZmM j« mladi Sifirnnnd
SSaSiS	ie	** » 5» km so ie vreme spre
liiio mcsoea icimiaria lOlČoE pričet- M »!»sk«l Športno zastopnike «vo|e menilo in sicer za zaoclek s krepko
" •*-» •»«»*»>	d1S.J vifcvSKK Me	£SlX5»(S3S®>I
H. Zf.MSKE OLIMPIJSKE IGRE že mesec dni pred pričetkom iger v presenečenja, k| jih je bila ta tekma
Petero krogov pred ozadiem eorov St Moritzu, da so sc prilagodile pod- polna. Problem je bil mazanje smuči, ja, proga za bob. pročelje hotela! .nič- nc£iu ■> signale s terenom.	_ kajli proga je bda pretežno vzponska
na vila, po cesii drveče sani in avto- . carska tekmovanja so se pri- in ]e dosegla vršmo 2h»0 m. bus na smučeh, tako se je pokazal čela * tekom na 18 km Kakor nalašč Na vseh tekih so doslej zmagovali St. Mori z iz električnega vlaka. Dve le «*> Pričetku iger vladalo v St Mo- Norvežani. 1 oda to pot so prva tri uri vazi vlak iz prodom v predor ritza docela nenavadno vreme. Močna mesta zaseuK Švedi. Norvezaru so se

Konjske dirke na zamrznjenem jezeru v St. Moritzu
niso
zve-
po ovinkasti progi fz Chura navzgor	J® dan pred tekmo spreme-	namreč zamazali. Svodi	se pa
v gorovje. St. Moritz leži 1GOO m nad	,nila visoko plast pršica v plundro,	ubijali z mazanjem in kakor se je
morjem.	ki je cez noe spot zmrznila,_ da_ je delo šele dosti pozneje, so_ zaradi tež-
V Chanionixu še ni
bi moralo biti. Tekme so	_
z zamudami, Švicarji pa so "mojstrski go,"u "gm je bila kar najbolj pri
organizatorji. Četudi ne vselej jz pre- mema, torej predvsem alpska z dol- prvi Jugoslovan Joško JanSa (na zs. pričanja, ampak iz potrebe. Ldino St.	gjm; smuki v velikih strminah, z ne-	mestu).
Moritz more sprejeti nekaj tisoč go-	nadnimii ovinki vstran	in v drugo	Tako	se	je po tedanjih	časniškili
stov, vsa druga letovišča so premaj-	smer. Nastopilo je nad	osemdeset tek-	poročilih	uveljavila	jugoslovanska
nna. Bazen tekmovalcev in njihovih	movalcev, ker je tek	veljal tudi za	vrsta pred	dvajsetimi	leti. Vmes do
spremljevalcev, ki jih je v ostalem le	oceno v klasični kombinaciji. Zmagal	današnjih dni so bili še	številni	na-
nekaj sto, je treba na takih priredi-	jo Norvežan Grotumsgbraaten, prvi	stopi na mednarodnih	smučarskih
tvnh spravit: poti streho še množico	srednjeevropejec je bil	Švicar, prvi	tekmah	na	Češkem,	Poljskem, v Av-
najraznovrstnejsjh zaželenih in ne-	Jugoslovan Joško Janša	na 25. mestu,	striji, Švici, Nemčiji	in na	Balkanu,
zazeljenih udeležencev, kj prihajajo	V celem pa je bilo na	progi za dober	Tedanji zastopniki so	se že umaknili
z bančnimi nakazili pa tudi brez cen-	Voz polomljenih smuči	in palic jn vsi	iz aktivnih	vrst in po	dvajsetih letih
rima v žepu; cele vrste glumačev in zdravniki v St. Moritzu so bili zapo- bo prišla na V. zimske olimpijsko hitro prstni kov, hotelskih podgan in’	-	•	•	-	‘	_
niodnarodmoh sleparjev. Švica je tc-
sleni z obvezovanjem odrtim in prask, igre v St. Moritz spet vrsta nove Ju-. .	,	r -	— Alpske discipline tedaj še niso bile goslavijo, ki bo tekmovala v tekih,
•naj, v (lobi najveeje konjunkture, na sporedu olimpijskih iger. Opraviti skokih in alpskih disciplinah in bo
vnrav nlavali v vlalu tri I« rlr-OMml.rt r. l.7r.	. l. *t *, ... . m J. •_ .. __________i____i _____________.__1- -i_____
je bilo treba še teli na 50 km in v mednarodno areno prinesla sloves skoke.	in prve uspehe našega fizkulturnega
Prav za te olimpijsko igre zgraje- gibanja-
na skakalnica je bila preračunana na 70 m. Malo pred igrami je Švicar v Pontresini
vprav plavala v zlatu, ki je dotekalo z vsega sveta v njene tresorje. Po ti zlati siesti so vohali najrazličnejši priskledniki, borzni agentje, prekupčevalci z zemljišči in prodajalci delnic
kolonialnih podjetij- Vso to množico Trojan,: "na“skakaVničT . ___________
ojimprjiske igro niso zanimale in ob dosegel daljavo 70 m, česar doslej še otvoritvi iger je bilo na stadionu le nj njhče dosegel. V Zakopanih na no- aj sto ^lodal^ev. Sploh vseh teh Poljskem je Branislav Czeh obstal na tsocev gostov skoraj n-i bilo videti, 08 m... V vseh krogih se je tedaj /V VCil* sc-^1^ z^>ra a na ^onj?!cl 1 mrzlično razpravljalo ali so sploh !. .Tj- .i n,-šo bile na sporedu olim- jrnr/no in smotrne takšne daljave. Vse
P) 11	vse n0^1< *co 80 sl- je l>ilo prav tako kakor nekaj let po.
Jala nesle Vilna okna v j-rosojno terrfo, znejc 1;o je prvi skaka1ec v i>]aniej
eta ruleta tn ples družila ljudj m po!e!cl ^ t(X)nl Sv,jcarii ^ s,aviH n, njec je tekel v potoicih.	^ svojega^Tpojanija, Poljak} na Cze-
..aiena tekmovalna vrsta ni bila ha, Norvežani pa so samo omenjali, nastanjena v središču letovišča, — da imajo za seboj mladega nadarjen-
Jugoslavija v mdstv&s Elirnislrfli oSigaspiii&klh Igsr
V vodstvu zimskih olimpijskih iger bo letos prvič zastopana tudi Jugoslavija, ki jo bila med 28 državami, ki sodelujejo, pooblaščena s to funkcijo. Vsega so v vodstvu zastopniki 11 držav. Jugoslavijo bo zastopal Jo-80 Gorce, kj jo član direktorija FIS-o in jo že odpotoval v Švico. Kakor znano, smo tudi med onimi devetimi državami, ki so postavile sodnike za olimpijske igre; (udi v tem je Jugoslavija prvič na olimpijskih igrah; kot sodnik za skoke bo nastopal Ante Gnidovec.
Republiško prvenstvo v klasični kombinaciji, ki bi moralo biti dne 24. in 25. t. m., je preloženo na poznejši čas.
Športna 2!©g*mska
Iz spodnjih zlogov: a-a-an-ar-boj-cu-če-dls-Uo-dre-sro-hor-l-l-i-in-ja-je-ka-lta-
ka-ka-ko-Ko-ko-ko-Ko-laz-lo-H-U-lja-lon -mar-ml-mo-nal-nar-no-ncn-ncs-nl-nie-nov-nov-o-od-pa-po-pek-pro-ra-ra-rald-rod-sa-so-sen-sl-stl-ta-ter-ter-tifi-to-to-tor-tro-va-va-vlč-vo-za-za-ziu. sestavi naslednjo besedo:
1. češki tekač na delne proge — 2. krstno ime madžarske plavalne rekorderke -r- 3. angleško nogometno moštvo — i. sovjetski težlcoatlet — 5. središče smučarskega športa v 1’oljskt
—	G. jugoslovanski metalec diska — 7.
namiznoteniški reprezentant	—
8. telovadna naprava — 9. romunski šahovski predstavnik, ki bo sodeloval v Beogradu — 10. češki namiznoteniški reprezentant — XI. slovenski strelec
—	12. Igra z žogo — 13. sovjetska prvakinja v hitrostnem drsanju — It. jugoslovanski plavalni reprezentant —■ 15. italijansko nogometno društvo — IG. jugoslovansko flzklilturno društvo
—	17. češkoslovaški lahkoatlot — 18. sovjetski hitrostni drsalec — 19. norveški trener v Planici — 20. namizno-: teniški predstavnik Indijo —- 21. sovjetski šahovski mojster — 22. Zmagova-' lec v slalomu v Wengenu v Švici — 23. Igralec zagrebškega nogometnega moštva Dinamo.
Iz zlogov našteto besede uvrsti drugo pod drugo tako. da tl bodo začetne črko vseh besed dalo veliko zimskošportno prireditev v letošnjem letu 1
Komentar ni potreben . • ;
CRTANICA
V besedah: vdor - liga - Amura « prha - Ibar - Vana - goli - ozon - nivo - gred - plin - Peca, prečrtaj po dre črki. Zaporedne črke, ki ostanejo T vsaki besedi, ti bodo povedale imena treh jugoslovanskih športnikov, ki 30 te dni nastopali v inozemstvu. (N. pr4 ve/ra/-/ku/ža — veža)
Rešitev križasike št. 1
VODORAVNO: drsaliSča — F71 —-aren — DP r— atlet — K A — Aracl —• poraz — maža — oljo — GN — obroči — KG — AR — gos.
NAVPIČNO: Dinamo: Slalom — čelada — alp — re — etapa — Kara — Rožič — zanos — slog mora — ail ob — IG.
OPOMBA: Pri križanki St. 1. se jo vrinila neljuba pomota in sicer : tretje črno poljo od levo v sedmi vrsti bi moralo pravilno biti eno vrsto niže za. ono mesto proti lovi!
REŠITEV ČUKOV NICI-;
Zdrava duša — zdravo telo!
BORBA
za sekunde
»Vprašujete me. kaj sem si najbolj želel v 1. 1947?« je začudeno vprašal Nikolaj K rij uk ov. »Hotel sem, da bi bid hitrejši le za nekaj desetink, tako dragocenih desetink sekunde. Bil sem dolžan, da v letu 1947 postavim nov državni rekord, rekord, za katerega sem se pripravljal toliko let! Plaval sem na 100 m hrbtno 1 minuto in 9.4 sekunde. V tablici rekordov pa že 7 let stoji rezultat 1:09,2. Kakor vidite, ni bilo potrebno mnogo — komaj 3 desetinke sekunde.«
Ko se ljudje ozirajo na svoje življenje, ga običajno merijo z leti. vča slh z meseci, zelo redko pa e tedni ali dnevi. A mlmute? Kaj pomeni človeku minuta! V letu jih imamo več kot pol milijona!
Toda športnik djjbro ve, kaj pomeni minuta. V njej je 60 dragocenih sekund.
Krljukov je že davno spoznal dragocenost sekunde. Štiri leta je minulo od tega, ko je kot majnen deček plaval v Minsku na tekmi pionirjev, da je postal prvak mesta. In še 6 dolgih let je poteklo, da je izboljšal svoj rezultat vsega le za 3 sekunde.
V maju 1. 1946 je Krljukov pjnovi! Svoj rekordna rezultat. Kazali je, dn bo v kratkem lahko eital svoje ime na listi državnih rekorderjev. Toda tc ni bilo tako enostavno. 26 krat je etartal v upanju, da bo izboljšal rekord. Toda vsi poizkusi so bil’ zaman. Enkrat je zakasnil na startu, drugič je zopet prepočasi zače! v prvih metrih, zamudil je na obratu, prehitro delal z rokami, nepravilno razdelil moči, previsoko dvigal roke v finišu itd. In vsakokrat ga je ena teh malenkosti stala te nesrečne tri desetinke sekunde.
Nastopilo je leto 1947. Krljukov je s trenerjem natančno analiziral vseh 26 neuspelih startov. Zaključila sta, da bo dalje časa treniral crawl in s tem pridobil moč. vzdržljivost in hitrost
Čez nekaj mesecev je Krljukov prišel zopet v formo in dosegel v craw-lu odlične rezultate. Sedaj je trener znova dovolil da se pripravlja na rekord v hrbtnem slogu.
Krljukov se je zopet pojavil na startu. Starter je zamahnil z zastavico. Močno, napeto telo prvaka se je pognalo v vodo in zopet se je pričela ista, že tolikrat ponovljena borba za tri desetinke sekunde.
Za vse prisotne je tekel čas popolnoma enostavno — 25, 30, 40 sekund. — Toda za plavalca je tekel čas z neverjetno hitrostjo.
Finiš. Težko dihajoč se je Krljukov ozrl po sodnikih. Na njihovih obrazih liji opazil veselja. Po njihovem molku je takoj spoznal, da zopet ni uspel. Rezultat je bil zopet 1:09,4.
Toda Krljukov ni omagal. Delal je še in še. V aprilu, maju in juniju je dvanajstkrat nastopil in vsakokrat dosegel gornji rezultat. Nastopilo je poletje. Njegovi tovariši so pričeli trenirati v letnih bazenih, Krljukov pa je še vedno nadaljeval s treningom v zimskem bazenu, še vedno v Tipanju, da bo postavil državni rekord.
16. julija. Najboljši športniki države so se pripravljali za rekordne po-ctvige na Vsezvezni dan fizkultumi-kov. Krljukov je stal že trinajstič na Startu. Danes je točno priučil taktiko in natančno razdelil hitrost na odsekih proge. Najmanjši detajli so mu bili danes do potankosti znani, saj je bilo to rezultat trdega in vztrajnega treninga in 47 neuspel iti poizkusov. Ko je danes končal svojo progo, je zaslišal okoli bazena vesele vzklike, videl je vesele obraze svojih tovarišev gledalcev in sodnikov. Spoznal je, da je končno premagal te tri nesrečne desetinke sekunde.
»Novi rekord Nikolaja Krkljukova v plavanju na 100 m hrbtno 1:08,9, 1:08,9!« »e je zaslišal glas napovedo-»alea.
(5 hmučatbfcifi te&mafo na o&voffojenem c$em£ju
Mrzio je bilo v zimi 1944—45. Obsežni predeli Primorske so bili osvobojeni. Okupator se ni upal vdirati na osvobojeno ozemlje, če pa je poizkušal se je vsakokrat vrnil s kravavo glavo v svojo postojanko. Vasi so živele v miru, v njih so našli partizani oddih po težkih borbah in napornih pohodih, v marsikateri hiši je okreval ranjeni borec ob skrbni negi dobrih ljudi. Skozi Čepovan. Trebušo in Cerkno so vozili kamioni, na cesti Trebuša—Cerkno je bil redni potniški avtobusni promet. Človek je imel v teh krajih občutek, kot da je vojna nekje daleč in da se teh krajev sploh dotakniti ne more.
Tu si lahko videl dolge kolone borcev, ki so prihajati iz borb ali odhajali v borbe. Ni jim bilo mar niti mraza, niti globokega snega, vsakdo je čutil, da se bliža konec vojne z naglimi koraki. Tako so govorila razna poročila in časopisi, tako so govorile čimdalje večje zmage naših vojaških vojnih edinic, tako je govorila morala naših borcev, ki je rasla iz dneva v dan, kakor tudi morala okupatorjev in izdajalcev, ki je vsak dan bolj kopnela.
Tiste dni si lahko slišal pogovor borcev — smučarjev, ki so obujali svoje spomine o smučanju, smuških izletih, o tekmah in zmagah. V pohodu so strokovnjaško ocenjevali sneg in terene: »Krasen pršič, to bi se pršilo. Tu bi bilo kakor nalašč za slalom. Tam bi se dalo urediti odlično progo za smuk, samo grmovje bi bilo treba posekati. Ta teren je kakor nalašč za skoke!« itd. Tako so potekali razgovori v koloni, ki se je vila po klancih, strmina!), pobočjih. Smučarjem - borcem ni šlo v račun, da so peš merili dolgo pot preko lepih smučarskih poljan in gazili pršič, Id jim je bil kakor v posmeh.
Nič kaj preveč pa sc niso navduševali nad snegom in idealnimi smuškimi tereni, skratka nad zimsko dobo tovariši iz Krasa in krajev, ki ne poznajo snega. Niso bili zimskih krasot vajeni, tuj jim je bil užitek na smučeh, tuja jim je bila poezija zimske krajine. Njim je bilo ljubše kraško sonce, cvetoča goriška brda, morje. Čudili so se tem pogovorom, ki so jim odkrivali nove načine življenja in običaje ljudi iz drugih krajev.
Da more smučanje mnogo koristiti vojski, so naši štabi prav dobro razumeli. Skoro v vseh četah, bataljonih in brigadah IX. korpusa so osnovali patrole na smučeh, ki so izvršile mnogo uspešnih vojaških nalog, vzdrževale stalne stike med štabi, hitro opravljale izvidniške potrebe pa tudi druge važne vojaške naloge.
Kako koristne so bile smuči pozimi, so najbolje vedeli kurirji, saj so jim v veliki meri olajšale dolge, naporne poti in jim prihranile mnogo časa. Uporabljali so jih že v prejšnjih zimah skoraj povsod na Dolenjskem, Gorenjskem, Notranjskem in štajerskem.
Tudi okupator se je dobro zavedal kako veliko vlogo morejo odigrati smuči v vojski, kako važne so posebno za partizane. Zato so že v prvi zimi okupacije, v letu 1941 prepovedali smučanje, potem pa so smuči odvzemali ter jih zahtevali z odloki In grožnjami. Le malokdo jih je skril, marsikdo jih je raje uničil, kakor da bi jih oddal sovražniku, čeprav so mn bile drage.
PRVA PARTIZANSKA DELAVNICA SMUČI V CERKNEM
Uporaba smuči je bila med partizani vedno bolj cenjena. Potrebam tako številne vojske pa se ni dalo ustreči, kajti okupator je imel v svojih rokah tovarne in stroje. Kljub vsem mogočim težkočam je štab vojne oblasti IX. korpusa pokre-nil vse, da se je v jeseni 1944 v Cerknem ustanovila prva delavnica za smuči, ki pa zaradi objektivnih težkoč ni mogla kriti niti najnujnejših potreb vojske. Zaradi tega so si mnogi smučarji - borci in oficirji morali sami na kakršen koli način priskrbeti smuči, celo priborili so sl jih.
Toda partizani niso misliH samo na akcije, njihovo delo ni bilo samo v večnih pripravah za borbe. Kamor koli so prišli, so prinesli s seboj novo življenje, osvobojeni kraji so vsestransko zaživeli. Ljudje so radi prisostvovali mitingom, raznim kulturno - prosvetnim prireditviin, igram, recitacijam, govorom, pevskim zborom itd. in se v njih razživeli. Spoznali so novo življenje, ki ga jim je prinašal osvobodilni pokret.
Tako je prinesla naša vojska v te predele osvobojenega ozemlja Primorske med drugimi tudi fizkulturno razgibanost.
Sredi januarja 1945 so v Cerknem organizirali smučarske tekme v vseh disciplinah: v smuku, slalomu, patrolnem teku in smuških skokih. Za to tekmovanje je vladalo veliko zanimanje v vseh vojaških edinicah. Nanj so se pripravljali borci in oficirji zelo resno. Tiste dni je bil cerkljanski vrh živ smučarjev, ki so marljivo trenirali. Vsak je hotel doseči čim boljši rezultat in tako dvigniti ugled svoje edinice.
Na tekmovanje sta poslali Prešernova in Gradnikova brigada po eno, bataljon za zvezo 31. divizije, jurišne čete in vojna oblast prav tako po eno, Vojkova brigada pa celo dve patroli. Vojkova brigada je dala tudi največ tekmovalcev. Vsaka patrola je štela po tri tekmovalce.
V soboto popoldne so se tekme pričele. Tedaj so se pomerile patrole v patrolnem teku s streljanjem. Proga je merila 15 km s startom in ciljem pod cerkljanskim
hribom. Po trdi borbi je zmagala Prešernova brigada, največ točk v streljanju med tekom pa so dosegli borci patrole vojne oblasti IX. korpusa. Ti so zdrobili največ steklenic, ki so, nasajene na palice, služile kot tarče. Biie so tudi naj-zanesljtvejša tarča, ki so onemogočSe prerekanje tekmovalcev, kakor tudi pomote nadzornikov in sodnikov. Te tarče so s obnesle prav dobro, tako da bodo tudi sedaj uvedene v prakso.
Drugi dan, v nedeljo dopoldne, so bile tekme v slalomu in smuku. V vsaki od teh disciplin je sodelovalo okrog 15 tekmovalcev. Doseženi so bili prav lepi rezultati, posebno v veleslalomu, kjer so tekmovalci pokazaR precej izurjenosti, kljub prekratki dobi treninga. Proga za smuk ni povsem odgovarjala, niti glede strmine, niti glede dolžine. V teh dveh disciplinah so bile precejšne borbe za prvo mesto, ki ga je dosegel v smuku tovariš Mast eri Marjan iz škofje Loku.
TEKME V SMUŠKIH SKOKIH
Popoldne so bile tekme v skokih. Ska-) kalnica je dopuščala skoke do 30 m. Tekmovalcev je bilo osem in so vsi dosegli kar dobre rezultate kljub temu, da ni niti teren, niti skakalnica v vsem odgovarjala. Skakalnico so bili zgradili in uredili borci sami. V tej disciplini je pokazal svoj talent za smuške skoke tovariš Finžgar Rudi, ki ni bil vesel samo svojih uspehov v skokih in rezultata, ki ga je dosegel, marveč je bil posebno ponosen na stotere smuči, katere so prav dobro prestale svojo prizkušnjo in s tem dvignile sloves partizanske smučarske delavnice, ki jo je vodil.
Potek tekem je z velikim zanimanjem spremljalo okrog 500 partizanov in civilnega prebivalstva, ki so prišli iz bližnjih, pa tudi iz daljnih krajev. To je bil redek dogodek posebno za tiste, ki že dolga leta ali pa še nikdar niso videli takih prireditev. Med gledalci ni manjkalo »navijačev«, ki so vztrajno zasledovali potek tekmovanja in vztrajali kljub hudemu mrazu, ki je prav tiste dni pritiskal in kljub slabi obleki in obutvi. Nenehno so si drgnili roke, ušesa, nosove in stopicali na mestu, vztrajno bodrili tekmovalce.
predstavmae svojih vojaških edinic, med katerimi je potekala ostra tovariška borba za čim boljša mesta. Vsak je hotel priboriti svojemu bataljonu ali brigadi čast zmagovalca.
Posebno veliko zanimanje je bilo za tekme v smuških skokih. Radovednost je prignala staro in mlado k skakalnici, da bi videi! mojstre pogumnega krmarjenja po zraku.
Konec tekmovanja v smuških skokih so zmotili zavezniški avioni, ki so prinesli material in opremo naši vojski. Nad po4 rušenim Cerknom so se odprla raznobarvna padala in marsikateri borec je na tihem upal, da se bo toplo oblekel in obul, čeprav je prebil že polovico zime.
Spominjam se, da so mnogim prav ta padala in pošiljke zagrenile užitek lepo uspelih, vzorno organiziranih smučarskih tekem. Mnoga padala se namreč niso od-) pria. Precejšen del pošiljk municije in orožja je bil uničen. Zaboj municije z zavezanim padalom je celo razbil streho pravkar obnovljene hiše, razrušil kuhinjo in obtičal v kleti.
Te smučarske tekme so nedvomno zgodovinski dogodek za vso našo fizkulturo. Njihov pomen ni v športnih rezultatih, ki so bili spričo pogojev v kateri je naša vojska živela vsekakor zadovoljivi, marveč so te smučarske tekme pomembne zaradi tega, ker so se vršile v takem času in takih okoliščinah.
Te tekme je karakterizirala nova vsebina, nov duh, ki je bil svojstven tako našim borcem, kot celokupnemu našemu osvobodilnemu gibanju. Ta novi duh usmerja danes vsako naše delo, je prav tako zapisan v programu naše fizkulture, ki je po njem usmerja in ji daje svojo neizbrisno živo parolo:
Fizkulturo delovnemu ljudstva, za njot gove koristi.
Knol Vinko g
FD SSovenJgradec je fndagal obračun
Dne 16. decembra je bij III. redni Občni zbor FD Slovenjgradcc, katerega so se poleg članstva udeležili zastopniki vseh masovnih organizacij. Občnj zbor je otvoril lov, Cajnko Vinko kot predsednik domačega društva, Iz poročil predsednika in sekretarja tov. Bradača Draga je razvidno, da se je društvo borilo z velikimi finančnimi težkočami in da ni doseglo zaželjenega cilja. Predvsem se je društvena tiprava borila za postavitev lastnega športnega stadiona. iVsa prizadevanja, da bi na naši severni meji bil postavljen športni stadion, čeravno nam je direkcija državnih železnic brezplačno dostavila okoli 40 vagonov ugaska. niso uspela. Še večje težave je imelo društvo s telovadnico, ki je bila neštetokrat zasedena od strani masovnih organizacij, tako da se telovadba ni mogla vršiti redno, kar je tudi vzrok, da nismo mogli poslati naših telovadcev na orodju na državno prvenstvo. — Mladina tud; ni redno posečala telovadbe. Zgubili smo tudi vaditeljski zbor in tako je delo trpelo. Mladinska vrsta v lahki, atletiki si je priborila 5. mesto na drž. prvenstvo.
Na j večji uspeh je udeležba na Gregorčičevem krosu, kjer je nastopilo 30 tekmovalcev in smo imeli kot goste CDJA »Partizan« iz Beograda na čelu z državnim prvakom Djordjem Stefanovičem. Smučarski odbor si je zadal za nalogo ureditev smuške proge s Kremžarjevega vrha (1126 m), kjer bo 28. febr, državno smučarsko prvenstvo v alpski kombinaciji. Društvo šteje danes 107 aktivnih članov in 110 prijateljev f.zkulture. Sindikalisti se niso niti 30% vključili v našo organizacijo, napreduje Qihno dobro aktiv tovarne meril. Trebauo skrbeti, da se sleherni sindikat vključi v naše vrste. Po razrešnici nadzornega odbora je bil izvoljen v pretežni večini stari odbor na čelu s starim predsednikom tov. Cajnkom Vinkom, podpredsednikoma Mirom Prušem in »kerbinjak Jano in sekretarjem Bradačem Dragom.
Uspešua skupščiita ©F© Mozirje
V nedeljo, 11. t. m., dopoldne se je vršila v mali dvorani fizkulturnega doma v Mozirjah skupščina okrajnega fizkulturnega odbora Mozirje, katere se je udeležilo okoli 50 zastopnikov vseh fizkulturnih društev in aktivov mozirskega okraja.
Nekaj po deveti uri je predsednik okrajnega odbora tov. Kranjčič Lavo-slav otvoril skupščino in po uvodnih formalnostih takoj prešel na dnevni red. Iz obširnih in podrobnih poročil, tako predsednika kakor strokovnega sekretarja in sekretarja za lizkuliturm enak je bilo razvidno, da sicer okrajni odbor v preteklem letu ni dosegel vsega, kar si je zastavil in bo treba mnogo storiti še v pogledu masovnosti splošne telesne vzgoje, vendar pa lahko ocenimo delo odbora v skupnem kot uspešno. Posebno sta se odlikovali v vsem okraju dve društvi in to FD Šoštanj in FD Mozirje. Največjo zasluga za razmah fizkultu-re v teh dveh društvih in sploh v celem mozirskem okraju imajo tovariši Kranjčič, Vouk, Dovšak in še mnogi drugi fizkuiturni delavci, ki so kljub preobremenjenosti vršili svoje delo s skrajno požrtvovalnostjo in nesebično kot organizacijski, strokovni, tehnični in terenski delavci obenem. Posebno omembe je vredno dejstvo, da je sedanji okrajni odbor začel delati in Ustvarjali tako rekoč iz nič ter je zaradi velike delavnosti in samoiniciativnosti omenjenih tovarišev uspel dvigniti mozirski okraj med najboljšo okraje v Sloveniji, čeprav je delal Pod težkimi okoliščinami.
Po valitvah novega odbora je skupščina sprejela za letošnje leto mnogo obveznosti, med drugimi, da bodo dosegli v splošni telesni vzgoji število B00 fizik ul tu mikov, krosov in Tito-Ve štafete se jih bo udeležilo 60°/», okrajnega zleta OOVo, republiškega “Ota v Ljubljani pa 120.	!

Med novimi smučarskimi učitelji
na Črnem vrhu	...
„ ,	, , it*o* •	*v	,	*	. zapiskih o tem športu, o prvih tok- •
Tako nekako okoh 8. januarja sem vanšem v drugi grupi Skoraj bi mah _ pa vcs razvoj gp današnje-se napotil na Vršič. Koca je redno rekel, da so v tem na slabšem. Ljubo ga modernega smučanja	,
je smuk t vrha, ob strani pa vidim manjšo grupo, ki se vežba v — plugu. Drug drugemu razlagajo in se trudijo, da bi se udomačili s krivinami, konce smučk z repi, »vorla-got s prežo, >vcnde« s kačami itd.
Ob mraku so vsi doma. Po južinl se zopet razdele po grupah in teoretično »premlevajo« snov, nakar sledi strokovno predavanje. Slišal sem zanimivo predavanje prof. Ulage o zgodovini smučanja. O prvih začetkih smučanja sploh pred pribl. 3000 leti, o bloškem smučanju, o prvih
oskrbovana, obiskovalcev med ted- se poli, Milan po tihem obsoja na no m ni preveč, snega bo zame še smrt tistega, ki si je izmislil plužno
Izpitno komisijo sestavljajo tov.
dovolj — tako sem si dejal in jo tehniko. — »Dobro' je, Marjan.« In irorže iti-«- en, mahnil na pot — V vsem sem za- Marjan se globoko oddahne, saj je PrLtični iznKi so Tznadli nonr ča del le v tem, da obiskovalcev ni pre- zadosti dolgo poizkušal, preden se kopano dobi-o pa tudi z odgovori več. sem se presneto zmolil.	mu je posrečilo. — V drugi grupi Dri teoretičnih’ iznilib sn Kili nčiuH
Zavil sem okoli zadnjega ovinka sla tudi dva tovariša iz Trsta. Slo- zadovolini O iz^tih samih ^ DnHni'
tot '>ra'-im° -	£'K„tKojr8"- ^ ni"fc “	=$>■	»
pluuuug, pluuug pravim da, dobro! Naslednji!« Uje, nekdo
podobnem pa bi se dalo šc marsikaj
l“n3€“K£ ?«T'i! && ;su'"-?žEf,So'S£ M«
dregnil v	*•'	i,1 — je jasen dokaz. Na čelu akroba-»kakor jim na tem polju njihovega
£e lezli na vrJ smučišč™in^oho! ^ £*? ‘X/5 >*. Trlmvdj in Mira udejstvovanja želimo mnogo uspeha! — drug za drugim ali v brzem smu- f, S'0:lnJl.,f C?an nll,TI Sio 'om v ^ra' ku ali v lepih tekočih kristjanjah so , 0 Iiar;,'n0s na f?lav0* smučarji pristajali ob vznožju — , Dopoldanski pouk je končan. Ko-skralka, nekoliko d rugače, kot bi K	polna smeha in lačnih
dejal o začetnikih. Brž povprašam, zc‘pdeev. Se tu jp smuk na vrsti. Se-kdo so to, in dobim odgovor, da je VO(Ja teoretično. - Po kosilu jc od-
Hsfšaiti ttiodersi® telovadnico!
to tečaj Za smučarske učitelje. Po- rnor' Nekaj se jih zbere okoli peči kraj.
Pmše so turistični in industrijski
stojim in gledam. Odmor še traja. ’*} razpravlja o dopoldanskem po-Za 5 minut je pozabljen plug in 0 lcorij> praksi ^ in
o vsem
Lepa in prikupna je dravska dolina pri Rušah, obkoljena proti jugu
ga Pohorja, proti severu z razgibanim in pestrim Kozjakom je proti Popoldanski pouk obstoja v glav- vzhodu odprta. Do sem, do Ruš, sega
najzapadnejši zaliv panonske ravni. V rušah se srečujeta jianonska in
preža, mojstri se izpopolnjujejo med mogočem, nekaj jih najdeš najbrže jn zapadu s temnimi gozdovi zclene-
seboj v tekoči tehniki. — »Kje pa v sob' P»d odejami, nekaj pa jih je —	--------------:l-
puščaš ramena!« popravlja Milan zvabu sng.
Bojana. »Vidiš, takole, ck, ek, fc, fc! Popoklar
Kolena, kolena!« poveljuje Ljubo nem iz ponavljanja učno snovi do-Miri. gele sedaj vidim, da je v tej poldneva. Vse lepši so liki, vse bolj živahni druščigj tudi dekle. »Je že nazorni in tako rekoč šolski. Opa- alpska klima in folklora. Po daje Ru-bolje, no vidiš, zdaj pa poizkusi vo- zujem posamezne kandidate. Ni jim šam značaj klimatičnega kraja, žiti vrata in kače!« Pozneje zvem, zadosti samo lik, Id ga napravijo Vkoreninjena narodna zavest, poda so »kače« in vrata L j ubotOva po- pred učiteljem, ko pridejo na vrsto, plemenitena z Leninovim-Stalinovlm sebna ljubezen. Nikjer ne zamudi še zadaj za vrsto poskušajo in po- učenjem o novem socialističnem raz-prilike ter povsod postavlja slalom, vprašujejo drug drugega:	»Glej,	voju družbe in ureditvi države, te
ki obstoja v glavnem iz »kač«. Pa je zdaj bo prav?« In tovariševa krili- med narodnoosvobodilno borbo rodila tudi mojster!	ka je dostikrat strožja od učiteljeve, junaški odpor tega ljudstva proti
Pet minut odmora je minilo. »Gru- Smuk po različnih terenih, pra- okupatorju. Za vas kot so Ruše, so pe, zbor!« In ponovno plug, plužni vilna drža, prožnost v kolenih, žrtve hitlerizma velike: 103 Rušani loki, plužni zavoji. Malo trda so ko- skladni gibi ramen..	— Nihče ni s0 da|i svoje življenje za svobodo,
lena, včasih pozabijo, da imajo tudi naveličan, dobre volje je vedno do- n:,d 400 i« bilo izgnanih, razseljenih ramena, pa vidi se, da so z voljo na volj. Ob pol 6. popoldne se pouk ‘n interniranih. Velik del teh žrtev delu, z vnera9 pri učenju. V prvi konča. Mislite, da sc takoj zberejo i« izSel iz ruških fizkulturnih vrst. grupi so mojstri, pa kmalu vidim, v koči? O ne, zdaj se začne znova. Častno so Bill zastopani Rušani lu. da jim plug ne gre nič bolje, kot to- Nekaj jih gre na »divjo jago« — lo dl v Pohorskem bataljonu, ki je s pomočjo domačih izdajalcev padel dne '5 7. januarja 1043 leta na Črnem vrhu JM	;	v past petdesetkrat močnejšemu oku-
“■	‘	““**■**	pa tor ju. Niso se udali. Padli so do
poslednjega vsi za svobodo nove Jugoslavije.
Po osvoboditvi je bilo v Rušah malo mladine, predveefri mladincev. Fiz-kulturno društvo je začelo zbirati mladince in mladinke, pionirje in starejše članstvo. Delo je razmeroma počasi napredovalo. Smisel za redno telovadbo se' je le počasi ponovno prebuja! v ruški mladini. Agilno in vestno delo sekretariata FD Ruše je pripomoglo k temu, da lahko danes trdimo, da je fizJkulturno društvo v Rušah srečno prebrodilo krizo io ima vse pogoje za uspešno delovanje. —• Nad vse pridni in požrtvovalni^ so pionirji, kj so pri telovadb: in prireditvah najtočnejši. Jih je pa toliko, da jim ie telovadnica premajhna. — Redno telovadbo je oviralo in še danes ovira pomanjkanje prave telo-vadnice.
V Rušah obstoja samo ena dvorana, ki služi za vse in vsem: masovnim organizacijam, (za sestanke in zbore), KLOju za zbore volivcev; sindikatom in strokovnim organizacijam tor zadrugi za zborovanje; v isti dvorani je kino; od časa do časa sc vršijo gledališke predstave, zabave In plesi — vse v isti dvorani. No, in končno naj siuži ta dvorana še za redno telovadbo, tako številnega društva, kot je ruško.
Nadaljevanje na 6. strani
Visoka zinega mariborskih rokoborcev nad Zagrebčani
Maribor, 25. jan. Nocoj ob 19.30 je bil v dvorani Poleta dvoboj v rokoborbi med domačim ŽeleznA-erajem in Milicionerjem iz Zagreba, ki se je končal z nepriča-tavano vtisOko zmago Mariborčanov 12:4. Ta zmaga je tem zna-čiinejša, ker je Milicdoner eden najmočnejšiih zagrebških moštev v rokoborbi, saj nastopajo zanj trije prvaki Hrvatske. V moštvu Železničarja je nastopala vrsta znanih rokoborbcev kot so Fišer, Firher, Verbošt, Blatnik, Semko, Jančič in Jezernik, ki so se že dolgo časa resno pripravljali pod vodstvom tov. Fišerja. Rezultati posameznih borb so bili naslednji:
V	peresni kategoriji je Kožuh (Milicioner) premagal Jezernika (Železničar) s tušem.
V	lahki kategoriji je Tašler (Železničar) premagal Šnajderja (Milicioner) s tušem. V drugi borbi v lahki kategoriji je Pongrac (Milicioner) premagal Jančiča (Železničar) s tušem.
V	prvi borbi v welter kategoriji je Semko (Železničar) premagal Vargo (Milicioner) s tušem. V dragi borbi v welter kategoriji je Verbošt (Železničar) premagal Poloteva (Milicioner) s tušem.
V	srednji kategoriji je Blatnik (Železničar) premagal Alkoviča (Milicioner) s tušem.
V	poltežki kategoriji je Fišer
(Železničar) premagal Palatinu-ša (Milicioner) s tušem.
• V težki kategoriji je Pirher (Železničar) premagal Raduloviča (Milicioner) s tušem.
Poleg teh borb sta bili še dve ekshibicijski, in sicer se je končala borba med Tušnikom (Milicioner) in Šenkom II (Železničar) neodločeno, prav tako pa se je končala neodločeno tudi ekshibicijska borba v prosti rokoborbi (catch as catch as can) med Mo-guljakom (Milicioner) ter Jezernikom (Železničar).
Zmaga Železničarja je povsem zaslužena, 'ker so domači roko-
borbci pokazali več znanja in boljšo tehniko borbe. Med gledalci je bilo za ta dvoboj izredno zanimanje, saj je napolnilo dvorano Poleta prav do zadnjega kotička 1600 gledalcev.
Dvoboj je potekel brezhibno pod vodstvom tov. Grošlja in vrhovnega sodnika Šapca, pa tudi sodnika Moguljak, Jazbinšek in Uršič so opravili svojo nalogo zadovoljivo. Gledalci so bili zelo objektivni in so enako odobravali lepe poteze domačih borcev kot gostov, Id so v splošnem zapustili zelo dober vtis.
Gostovanje košarkarjev Crvene zvezde na Madžarskem
Budimpešta, 25. . januarja. Košarkaši Crvene zvezde, ki gostujejo po Madžarski, so danes odigrali v Budimpešti svoje prve tekme. Moška in ženska vrsta Crvene zvezde je igrala proti prvaku Madžarske Po-stasu v veliki športni palači v Budimpešti pred 3000 gledalci.
Ženske:
Postas; Crvena zvezda 38:31 (14:9)
Ženska ekipa Postasa je igrala v najboljši postavi s tremi reprezentativnimi košarkašicami iz drugih klubov, tako da je bilo njihovo moštvo z nekaj izjemami reprezentanca Madžarske. Tekma je bila izredno živa in zanimiva, posebno v drugem polčasu, ko je Crvena zvezda zaigrala bolj živahno.
Ekipa Postasa je zmagala zaradi trtrujenosti igralk Crvene zvezde, ki bo igrale brez vsakega treninga. Največ košev za Crveno zvezdo so dosegle: Petrovičeva 10, Mladenovičeva 6 in Gavrilovieeva 6.
Moški:
Postas: Crvena zvezda 45:39 (21:17)
V drugi tekmi sta se srečali moški moštvi Postas je prvak Madžarske. Pet igralcev Postasa igra v državni reprezentanci. Madžarska moška košarka je izredno močna in spada med najmočnejše v Evropi.
Tudi ta igra je bila izredno živahna, polna presenečenj in tehnično na Veliki višini, tako da je bila ena najboljših tekem, ki so bile v zadnjem času odigrane v Budimpešti. Gledalci so do zadnjega prostora napolnili veliko dvorano športne palače v Budimpešti in toplo pozdravljali izredno uspele poteze obeh moštev. Koši, ki jih je dosegel Postas, da je
zmagal, so bili doseženi iz kazenskih metov.
V začetku igre je bil Poslas nad-močen in je vodil s 19:9. čimbolj pa
se je igra razvijala, tem bolj je moštvo Crvene zvezde igralo boljše in zmanjševalo razliko.
V drugem polčasu je Crvena zvezda povečala tempo in prevzela igro popolnoma v svoje roke, tako da je štiri minute pred koncem igre še vodila, Vendar je bilo opaziti, da so bili igralci utrujeni od potovanja, tako da niso imeli več moči, da bi obdržali oster tempo igre do konca. Vsi igralci Crvene zvezde so pokazali izredno lepo igro, tako da v ekipi ni bilo slabega mesta. Najbolj se je izkazal Stankovič, ki je dal sam 19 košev. Po tekmi so gledalci prisrčno pozdravili Crveno zvezdo.
Naslednjo tekmo bo Crvena zvezda igrala v Budimpešti proti izbranemu moštvu Budimpešte v torek 27. t. m. V glavni tekmi pa bosta nastopili reprezentanci Madžarske in Poljske. To tekmo bo sodil jugoslovanski sodnik Jovanovič.
Nogomefne tekme
Dve prijateljski tekmi	Jedinstvo: Sloga 4:1 (2:1)
v Zagrebu
Zagreb, 25. jan. Danes sta bili odigrani dve prijateljski tekmi med domačimi moštvi. Dopoldne sta se na igrišču ED Zagreba pomerila Zagreb in Jedinstvo. Zmagalo je moštvo FD Zagreba 2:0 (1:0). V predtekmi so mladinvi FD Zagreba premagali mladince Jedinstva 2:0 (0:0).
Popoldne je bila odigrana tekma med Metalcem in Lokomotivo. Presenetil je Metalne, ki je po dobri igri zmagal z rezultatom 4:2 (3:1). Gole so dali Gruškovnjak 2, Duh I. in Bu-šič po enega za Metalca, oba gola za Lokomotivo pa ata bila avtogola. Tekmi je prisostvovalo okrog 3000 gledalcev. Sodil je I leg er iz Zagreba.
Novi Sad, 25. jan. Pred 1500 gledalci je v prijateljski nogometni tekmi premagalo Jedinstvo domačo Slogo z rezultatom 4:1 (2:1). Ta rezultat je veliko presenečenje, ker je Sloga član II. zvezne lige.
Ponziana: Kvaraer 1:1
Reka, 25. jan. Danes je gostovala na reki tržaška Ponziana, ki je odigrala prijateljsko tekmo z domačim Kvarnerjem. Tekma sc je končala neodločeno 1:1	(1:1). Za Kvarner
je dal gol Kinkcla, avtogol v korist Ponziane pa Ljubačev. Tekmi je prisostvovalo 4000 gledalcev. Sodil je Drnjevič.
Sindška no smučarsko prvenstvo v alps i KombšnacH
GuStantj, 25. jan. Sindikalno fifl-kulturno društvo Fužinar iz Gušta-n.ja je v nedeljo 25. t. m. priredilo sindikalno smučarsko prvenstvi) v alpski kombinaciji pod Uršljo goro. Borba za prehodni pokal, ki ga je doslej hranilo FSD Jože Gregorčič z Jesenic, je bila zelo ostra. Spet so se zanj borila gorenjska moštva, zmagali pa so člani SFD Tržič.
Tekmovali so na 3 km dolgi progi z višinsko razliko 30 m- Tekmovalo je 86 tekmovalcev. Rezultati so naslednji:
Smuk — člani: 1. Krmelj Jože (Tržič) 3:20,2 2. Stare Marjan (Gregorčič) 3:24,2, 3. Stele Janez (Tržič) 3:25,3, 4. Cesar Pavel (Slovengradec) 3:37,0, 5. Huter Zvonko (Gregorčič) 3:43,2, 6. Mrak Marjan (Gregorčič) 3:45,3.
Slalom — člani: 1. Stare Marjan 1:45,3, 2. Krmelj Janko (Tržič) 1:50,0, 3. Štele Janez 1:56,3, 4. Krmelj Jože 1: 59,4, 5. Huter Zvonko 2:00,1, 6. Mrak Marjan 2:01,2.
Kombinacija — člani: 1. Stare Mar. jan 372, točk, 2. Krmelj Jože 384,1,
3.	Stele Janez 386,5, 4. Krmelj Janko 410,4, 5. Huter Zvonko 412 in 6.
Mrak Marjan 416,5 točk.
Vrstni red moštev: 1. SFD Tržič, 2. Jože Gregorčič, 3. SFD Fužinar,
4.	SFD Slovenjgradec, 5. SFD Žer-jav.
Smuk — mladinci: 1. Ktmdič Jože (Gregirčič) 4:14,1, 2. Gustinčič Oto (Gregorčič), 3. Bravnikar M. (Mežica), 4. Babič Albin (Tržič), 5. Kotnik Beno (Fužinar).
Slalom — mladinci: 1. Kundič 2:09,4, 2. Gustinčič, 3. Babič, 4. Kotnik Beno, 5. Kotnik Stanko.
Kombinacija — mladinci: 1. Kunčič, 2. Gustinčič, 3. Babič, 4. Kolnik Beno, 5. Medved Vinko.
Smuk — članice: Mrak Tilka (Gre. gorčic) 5:52,0, 2. Nabernik Marija (Slovenjgradec) 3. Brence Adela (Slovenjgradec), 4. Kumer Ema (Fužinar).
Nadaljevanje s 5. strani
Ce bi ruška mladina imela svojo telovadnico, bj lahko ruško FD postalo eno najmočnejših :n najagil-nejših društev okrožja. Mladina, predvsem pa pionirji, so nestrpni, ker se jim ne more nuditi takšna prilika za telovadbo, kot si jo želijo.
Pod gornjim) okolnostmi je nemogoče v dvorani, k j je tako zasedena in jo je še poleg tega treba, če naj služi za redno telovadbo, primemo čistiti, in jo držat: v takšnih higienskih pogojih, kot so predpisani za telovadnico. Pripomniti moramo še to, da telovadnice nima niti osnovna šo. la, niti gimnazija niti industrijska šola. Ruška mladina si želi moderno in higienske telovadnice. Smatramo, da je to zaslužila. Zgraditev moderne telovadnice v Rušah hi lahko obenem služila tudi kot spomin onim lizkul-turnikom, kj so padli za našo svobodo.
Ruški fizkulturniki si želijo zgraditi telovadnico z udarniškim dejom, ker se zavedajo, da delo združuje, plemeniti in vzgaja. Trpljenja polno toda slavno preteklost, dokaz sigurnega uspeha v bodočnosti, delo v in vztrajnost, poštenje in idealizem, želijo ruški lizkulturndki povezati v zaobljubo . ..! »Čuvati in dograditi, kar so nam priborili borej narodno osvobodilne borbe pod vodstvom maršala Tita. Graditi boljšo bodočnost z aktivnim sodelovanjem pri izvrševanju našega petletnega gospodarskega plana. V telovadnici pa se krepiti dn vzgajati!«
Sekretariat FD Ruše je podvzei vse potrebne korake, da bi se omogočilo zgraditi moderno telovadnico v Rušah že v tem letu.
Ing. T,
II. teiJsra letna §ik%ijsš£isia MFO Ljubljana
Ma p^dfušlii MFO Lptiljaiia m §804 aktivni! Si^kultumik!
Ljubljana. 25. jan. V stekleni dvorani na Taboru je bila danes II. redna lena skupščina Mestnega fizkulturnega odbora Ljubljane, na kateri je bilo pregledano delo v pretekli sezoni na tem področju in so bile podane smerniec za delo v prihodnji sezoni. Za skupščino je vladalo izredno veliko zanimanje, saj se je je udeležilo blizu 2D0 delegatov društev in drugih tizkulturnikov.
Potek skupščine je bil izredno ži- dih in novih tekmovalcev, ki bi za-vahen, kar je dokaz, da obstoja med menjali že nekatere starejše tekmo-ljubljanskimi fizkulturnikj dobra vo- valce, kar je deloma zvezano z na-Ija, da krene končno naša fizkultu- bavo rekvizitov in dvigom kadra, ra v Ljubljani po tisti poti, ki bo Strokovni odbori pri MFO so ob-' privedla v množičnost in k še večjim stojali prav za pravde na papirju in uspehom v športu. Skupščino je otvo- niso usmer jali dela na svojem pod roč, ril predsednik MFO tovariš Srečko ju z dajanjem pobude društvom, če-Pleško, ki se je v svojem govoru do. mur so deloma vzrok tudi objektivne taknil predvsem pomanjkljivosti dela težave. V splošnem se je začelo sta-v preteklem letu in nakazal napake, nje na področju MFO Ljubljane iz-kj jih moramo v bodočnosti odpraviti, boljzevati po reorganizaciji fizkultu-Ce hočemo, da bomo dosegli zaželje- re, k čemer je mnogo doprinesla tudi ne uspehe.	_	poglobitev odnosov s sindikati. V tek-
Llavni sekretar tov. Boris Osole je 'movanju za fizkulturni znak je tre-v svojem poročilu v prvi vrsti ugo- ba ugotoviti porazno dejstvo, da je tovil, da niso bili doseženi zadovo- od 4232 prijavljencev osvojila znak le Ijivi uspehi predvsem v pogledu 1390 fizkultumikov. Dočim je v šte-ninozjcnosti, za kar moramo iskati v vilčnem pogledu spomladanski kros, prvi vrsti vzrok v slabi povezavi z na katerem je sodelovalo 2519 tek-mnozicnimi organizacijami. Dočim je movalcev. še kolikor toliko uspel, je bila sindikalna organizacija priprav- bil propagandni efekt zelo slab. Za-l.iena pomagati, a njene moči niso zna- nimiva je pri tem ugotovitev, da je h azkoristiti, moramo ugotoviti, da je bilo 82 odstotka udeležencev na krosu nudila na jv ecm pomoč mladinska or- dijakov, 11 odstotkov nameščencev in ganizaeiia toda zal le kampanjsko. sam<) 7 odstotkov iz vrst delavske Med napakami, kj so bile storjene, je mladine. Nekoliko boljša je bila iz-posebno pmrfanl, da je bilo premalo vedba jesenskega krosa, ki je bil vest-
mltTn/dJfT	delaVxSk!	neie pripravljen In katerega se je
mladim, dalje da je obstojal napačen udeležilo okolj 3400 tekmovalcev. Šol-orlnos do kadrov ker se m znalo PH- ski nast<>p 1. jlmija na stadionu je ®Fbsobnili ^ fizkultumikov, do- pokazal slabost fizkulturne organiza-cim se je na drugi strani zopet poka- ci}e ker je nastoplIa na niem'ie šol.
zala .premajhna pazljivost v tem ko- ska miadina. dočim so manjkali pred. mu se pirejiusca vzgoja naše mladine, vsem sindikalni aktivi. Dneva plava-Smo ST>1<)h popo,noma n ja se je udeležilo 1500 fizkultumikov od tega 700 plavalcev Jugoslovanske armade. Lahka atletika, ki je bila pred vojno na izredni višini, se še nj izkopala iz krize in imamo v Lju-
zanemarilj.
Birokratično poslovanje je oviralo delo
Kar se tiče načina dela posameznih	uekai dobrih tekmovalcev,
forumov, jo bilo povsod opariti biro- . ecl1 S01 uspehi v plavanju, kjer kratičen način operiranja z okrožni- JPv zens^u ekipa Enotnosti osvojila čarni in raznim, vprašalnimi polami državno prvenstvo, pa tudi plavalci in premalo stvarnega dela. Delo je 80 beležili lepe uspehe. V smučanju ovirana tudi nepovezanost med sekre- s<? a * precejšnji uspehi, zlasti v po-tariali posameznih društev in njiho- Rledlj množičnosti, docim v nogome-vim; člani, večjj razmah fizkulture v *u tako v kvalitetnem kot v kvantitet-Lj.ubljani pa je zavirala tudi slaba nem Pogledu tega ni bilo in je bilo propaganda, ki se je omejila le na j13. Področju MFO Ljubljana v pre-razne okrožnice, lepake in podobno,	sezoni odigranih 158 nogometnih
Iz nadalnjega poročila je bilo raz- tekem.
Nagrajeni in pohvaljeni
Ob zaključku svojega referata je
vidno, da je danes na področju MFO Ljubljana 9 društev, kjer je včlanjenih 6458 članov, od tega 5804 aktivnih. V strokovnem pogledu je bilo glavni sekretar prečita! še imena na-zapaziti zlasti majhen ali celo nikak grajenih in pohvaljenih društev ozi-napredek v splošni telesni vzgoji, ki roma fizkultumikov, ki so naslednja: je v nekaterih društvih popolnoma Nagrajeni so bili: FD Triglav (Zg. zamrla. V kakovostnem pogledu pa Šiška), FD Enotnost, FA Srednja stoji kot pereče vprašanje dvig mla-tehnična šola, FA Ljudska pravica, * v
F A Elektra, FD Partizan, F A Zavod za zdravstvene ustanove in med fiz. kuiiurniki:	Kajžnik Ivo, Brozovič
Dušan jn Vitek Gvido; pohvaljeni pa so bili: Rojina Mirko, Šrame! Bogo, Groznik Franc, Stanejčič Branko. Ča-mernik Marjan, Gregorin Dušan, Podgoršek Helena, Perovič Jože in Sega Leopold.
Sledilo je gospodarsko poročilo, v katerem je tov. Jože Perov*^ predvsem podčrtal premajhno skrb fiz-kulturnih društev, da bj se vzdrževala kolikor mogoče jz lastnih moči in posvetila večjo skrb pobiranju članarine.
Po referatih se je razvila zanimiva in konstruktivna diskusija, v kateri je bilo med ostalim predlagamo, da hi izdal MFO direktive za izpolnjevanje finančnega pravilnika, predlog za enotno članarino za vsa društva na področju MFO. predlog za izdelavo plana za prostovoljno udarniško delo pri obnovitvi alj postavitvi fiz-kuitumih objektov, dalje predlog, da bj se manjši fizkultumj aktivi, ki ne morejo samostojno delovati, vključili v fizkulturna društva, kar je bilo od vseh prisotnih sprejeto s pioskanjem, posebno pozornost pa je vzbudil tu-dj predlog, da se v bodoče posveti več pažnje higienskim razmeram naših telovadnic jn telovadišč.
Po poročilu nadzornega odbora so sledile volitve novega odbora in je bil soglasno sprejet odbor s tovarišem Srečkom Pleškom na čelu, za prvega podpredsednika je bil izvoljen Rode Vitja, za drugega podpredsednika Borko Franc, za glavnega sekretarja Osole Boris, za organizacijskega sekretarja Pečan Brane, za strokovnega sekretarja Smerdu Milan. za gospodarja Perovič Jože. za propagandista Hasl Darin.
Obveznosti za prihodnje leto
Za prihodnjo sezono si je MFO zadal naslednje obveznosti:
Zgraditev nogometnega stadiona, modernega strelišča, začetek gradnje umetnega drsališča, preskrba ovir za tekmovanje za fiz-kulturni znak za vsa društva, da-Ijc obveznost, da se bo do konca leta pritegnilo v splošno telesno vzgojo 3140 fizkultumikov. da bo tekmovalo za znak 3500 fizkultur-nikov. na zletu nastopilo (no upoštevajoč pionirje) 4800 fizknltur-nikov iz Ljubljane, da bo prirejenih 35 ljudskih mnogobojev, da se bo udeležilo spomladanskega krosa 4500 in jesenskega 5000 dobro pripravljenih tekmovalcev, smučarskega dneva 1500, dneva
vodnih športov pa 2000 tekmovalcev itd.
Za zaključek je spregovoril še zastopnik Komiteja za fizkulturo pri vlade LRS, tov. Edi Srpan, kj je predvsem poudaril, naj se društva ne zanašajo več izključno na pomoč oblasti, ampak naj se naslonijo predvsem na lastne sile. Ljubljana naj v bodoče daje kot središče naše republike zgled vsem ostalim krajem ne samo v naši republiki, ampak tudi v ostalih republikah. S skupščine so bile poslane pozdravne resolucije predsedniku vlade LRS. tov. Mihj Marinku, Fizkulturni zvezi Slovenije in FISAJ-u.
Iz vsega navedenega razvidimo, da je skupščina v polnj meri uspela, saj je bila vseskozi konstruktivna, ker je bila na njej iznešena vrsta aktualnih problemov, ki nam bodo v marsičem pokazali pot za uspešnejše delo v bodočnosti, tako v pogledu množičnosti kakor tudi kakovosti našega fizkulturnega gibanja.
Mladinska nogometna tekma
Split. 25. jan. Mladinci zagrebške Lokomotive so danes odigrali teknlo z mladinci Hajduka. Zmagal je Hajduk z rezultatom 2:0 (2:0).
Bcksači Beograda v Budimpešti
Budimjrešta, 25. jan. Danes so se v Budimpešti pomeriilj najboljši boksarji Budimpešte in Beograda. Zmagala je reprezentanca Budimpešte z rezultatom 11:5. Jutrj ho reprezentanca Beograda nastopila proti MTK iz Budimpešte.
SABLJASKO TEKMOVANJE V ZAGREBU
Benzan premagal Mažuranlči
Zagreb, 25. jan. Danes je bilo tukaj zanimivo sabljaško tekmovanje med reškim Kvairnerjem :n zagrebško Mladostjo. Zmagala je Mladost z rezultatom 2:1. Tekmovali so v vseh treh vrstah orožja. V floretu je zmagala Mladost 6:3, v sablji 7:2, dočim je bil rezultat v mečevanju 5 in pol :
3 in pol za Kvarner. Senzacijo je izzval Rečan Benzan, ki je v floretu premagal državnega prvaka FLRJ Mažuranjča. Tekmi je prisostvovalo okrog 500 gledalcev.
Meseca marca bo v Zagrebu medmestno tekmovanje v sabljanju med reprezentancama Prage in Zagreba.
Ali si že poravnal^ naročnino »
IGOR 8.1
Poveš
smučari;
»Dobro so markirali! Koliko za. šalko, kj jo je z orokavičeno desnico Slavic so le porabili za tehle petdeset pritiskal na desno uho.
kilometrov?... Aha!... Smo že v gozdu...«
Proga je tekla nekaj časa ravno in zdrknil se nato med smrekami zopet začenja- globel, la vzpenjati.
Vse te malenkosti je France videl v trenutku, ko je prismučal mimo in med nizkim grmovjem v
»Prva kontrola bo! Zdaj so najbrž France je. tekel... Sššk, ššššk... javili na cilj, da sem mimo. Rad bi so drsele smuči po snegu. Lahke pa- vedel, kaj si tam mislijo! Tu se bom lice so s kovinskim zvokom udarjale pa malce spočil — saj... med smu-
v trdo podlago. Ritem in tempo teka kom imaš čas za počitek — pravijo sta Franceta popolnoma prevzela. .. stari dolgoprogaši. No, pa počivajmo!«
Že na planjavi se je ogrel, sedaj, v France je vtaknil palice pod paz-gozdu mu je postajalo vedno topleje, duh o, se ves sprostil in precej hitro Minute so minevale — Francetu so drčal po progi, ki je prečkala str-se mehanično, vendar gnane od sile mino. Toda samo nekaj sekund... volje premikale noge v hitrem polže- Prod seboj je naenkrat zagledal dolg cem koraku...	rdeč trak — proga je zavila navzdol
Fred seboj je zagledal čistino in na desno v strmino... na tej tri moške v smučarski opravi. Sneg se je prašil za njim, leva pa-. ^en fe nekaj zapisoval, potem ko lica je udarjala ob naprei štrleče vele napeto gledal proti robu gozda, je nizkega grmovja, smuči so šume
drugi je stal z rokami v žepu ob majhni mizici jn tretji je čepel v sne-
gu in hitro govoril v telefonsko slu-padel?«
drsele po snega . •.
»Ho! Ka, pa je to? Pog el ga! Si
Franc je nehole vzkliknil, ko je šinil v polni vožnji mimo Morena, ki se je gomjaje pobiral iz grmovja.
Proga je namah prešla iz strmine v ravnico, obrnila v levo, nekaj časa tekla po dnu globeli in se takoj nato začela vzpenjati v stitnino na drugi strani.
»Enega sem že! Ko h, vedel, kje je drugi — -in — kako gre našim. Sen-tič se bo gotovo dobro odrezal...«
France je hitro dihal po strmem vzponu. Občutil je rahlo utrujenost, ki se mn je polagoma razlezla po vseh udih ...
»Tekmo dobjš pri vzponu!« To je pravilo • dolgo- in srednjeprogašev. France se je spomnil tega In svojih močj ni štedil. Srce mu je burno tolklo — nekam v grlo, v ustih je imel čuden okus in težko je požiral slino. Tik pod vrhom je prehitel tekača s številko 45.
»Dva sem že — ah kaj?« Kje so še drugi«. Zdaj smo tu ... Zadnji čas ...! Prokleta strmina!
Tekel je ob zmrzlem Jezercu in se mahoma počutil mnogo bolje- Proga je prešla na ravnico in rahlo visela Po položni planjavi k majhni vasici.
Pred vasjo je stala druga kontrola.
France je mimogrede pogledal na
tablico, ki je bila pribita na majhen, v sneg zataknjen količek. Km 40. j.e bilo z rdečimi številkami napisano na bel karton... Torej še 40 km od druge kontrole do cilja...
Smučine so vodile — zdaj gosteje zaznamovane z zastavicami — med vaškimi hišami. Oh njih se je zbiralo vse črno ljudi •.. Glasno so bodrili Franceta dn kazali z rokami nekam naprei Po progi.
Klicalj so mu tedaj, česar pa ni razumel.
Hip nato pa, ko je zavil okrog ograjenega vrta na levo, mu je bilo jasno, kaj so hoteli.
Pred sabo je zagledal številko 47 na hrbtu Poljaka Senkiewicza.
»Nemogoče! Prehitro tečem!« si je dejal. »Pa vendar — ne! Saj bom zdržal! — Smuk! Zdaj bi lahko..., ko bi le dobil tega Finca Mathinea. Prilepil bi se mu na pete in ga mogoče celo prehitel.« . •.
France je smuknil mimo težko dihajočega Poljaka, ki se mu je umaknil v sneg ob strani in nato tekel tik za njim.
France je pospešil tek, da bi se ga otresel in Senkiiewicz je počasi zaostajal za njim ter ga v gozdu, tik z* vasjo izgubil izpred oči
ZGRADILI SMO JO!
mostu. Obraz Ima nasmejan in dela Se urneje kot navadno: Vsa] enkrat kolikor toliko množično! — Iz zemlje se luščijo
___________________________________________________________________________ prve oblike skakalnice.
. ....	, .	a- , x ».m	„„ Tovarišica si obriše oznojeno čelo in se
Tovariš organizacijski sekretar je stal	Milan pogleda po cesti in	že	pohiti, sne-	n;iS|oni M iopato. V oči jo slepi sonce,
ob oknu in zrl nekam v daljavo. Roki je	majoe sl klobuk z glave,	k	bližajoči se	_ ljKar prijetno j,i bilo sončiti se«, pol-
tiščal v pest stisnjeni globoko v hlačnih deklici.	glasno vzdihne
žepih in z mrkim pogledom ter nagrbau-	Organizacijskemu	plane	v	presenečeni	reS) j t se 0 ,asl S03eda. Blmam
čenim čelom nekaj premišljeval. Mislil je	obraz val vonja po	kolonski	vodi... če-	(.rejK0 g sei,0] Veš na vse mislim...,«
in mislil,'vendar zaključek... Da, pra- trti...	, se zvito nasmehne tn že se izgubita v
Vega zaključka ni. — —	In tako ter slično peti, šesti in sedmi...
Re je. Izvolili so ga soglasno, pravilno, in ... In ... In ...
Prevzel je funkcijo organizacijskega na Preteče ura In organizacijski se hoče, svoje rame. Lotil se je dela, prav. Se žalosten od neuspeha in razočaranj od sedaj mu zveni po ušesih: »Prva naloga nezavednosti članov društva, vrniti domov — in potem na delo. Sam, zopet sam ...
»Kaj pa ti tako črnogled!« ga vzdramijo smejoče besede.
Saj to je Tone, aktivist, neutrudni de-
Smučarskl ju mimogrede vidi, vendar pomisli: potreba.
»Dovolj!« Milan odločno pogleda okoli sebe in trešči kramp iz rok. — »Dovolj, pa še drugič malo. Ves križ me boli.«
»Ne bodi tako mehak, poprlml še malo«. Referent za znak mu vliva pogum. Toda brezuspešno. Milan si že čisti čevlje.

ram, tovariš organizacijski, da biti ob 10. uri doma«. Izdavi. »Jaz tudi, jat tudi, tudi jaz.
vso zgodbo. H koncu ga pa poprosi: »Vsaj ti me ne odbij. Pridi mi, prosim, pomagat!«
«. — -
žal nimam ob delavnikih nič časa. Do sre- ‘	*
dine popoldneva sem v uradu, nato pa moram na sestanek terena alt odbora, ta že ni tlzkulturna seja ali pa kakšno pre
.!* ji
Organizacijski jim hoče z živo kretnjo
nekaj dopovedati, toda plaz glasov mu polnejša. Zaletišče Je dobilo pravo strml-zapre usta.	no, most predpisano obliko, doletlšče in
i“.“ •*	^	.««. «».<■«.	i.i...
>- ; uvasne dava klone ra ramena.	pridruži četici odhajajočih.	»Samo še ena stvar ji manjka«, je ne-
l,gasne- g|ay< ,0”e ‘•a. , ,	.	»Po kosilu na svidenje! Pridite, da bomo	v	(i„:a! orranizacifeki
------- »Toda veš kaj. prgMuziraj za v nedeljo že dane3 konjali!a zakiiae „ n]Imi Tone> ^ga dne ze v mraku_dc^
grl pesem. Melodija se združi z veselimi glasovi in se iepl dan. Sonce pa se jim prešerno smeje In jih toplo boža. — Skakalnica dobiva obliko
ii1 & s SKB:;: -^
poverjeno vodstvo gradnje, vse v redu. — oni dvigne glavo. Oči zopet zasijejo v Kar jih je ostalo, delajo veselo dalje. Da, vodstvo in organizacija, ne pa celotno toplem upanju. Da... v nedeljo udarni- Oglasi se napev in kmalu zaori iz mladih delo, vsa gradnja od prvega kamenčka in gii0 delo na skakalnici! lopate do zadnjega količka! — Sedaj pa lovi že štirinajst dal člane društva predvsem miadino po mestu, jim razlaga pomen obveze, na vse načine jih skuša pritegniti — pa zaman, k delu ni nikogar!
Vedno je sam. Vsak dan, sleherno popoldne on, samo on in zopet samo on ,..
Vraga, tako ne bo šlo dalje! Delati bi morali vsi, člani, mladina, prostovoljno, udarniško, množično — ... da, množično! — 'Množičnost... ? Ne, ni je... toda, hudiča, mora biti in bo!-
Misli se mu ustavijo. Odločno odtrga pogled od tiste neznane točke tam nekje tn se urno okrene. še med vrati rine roko v rokav suknjiča In že korači po cesti. Dc-lo... de-lo... tolčejo koraki.
Množičnost, množičnost... mu nabija po glavi. De-lo... množičnost... 1
Tovariša sta se vprašujoče spogledala. Hm... kaj?
»Manjka ji napis. Imenovala se bo ,Skakalnica bratov Paulusov1. Saj pozna-
, . ,	„	ta oba brata. Skakalca In partizana sta
lodila se zdruzi z veselimi ‘ ,	,	. ,.	„	1
s šumenlom vetra oožene v bi!a’ Pa 8ta v borbl Patlla'-
I'	P	Predlog je bil soglasno sprejet.
»Kdaj bodo prve tekme?«
»Kakor hitro bo zapadel sneg«, pogleda
Čaz brzi. Farni zvon je naznanil smučarski proti nebu, ki se jim kot na-poldan. Mladi graditelji prenehajo z delom smeje jasno, brez oblaka. »Prire-

in se odpravijo h kosilu.
»Če bomo dobro zagrabili«, razlaga organizacijski, »bomo do večera gotovi. Pridite.«
»Pridemo, kajne fantje, da pridemo!« Tone vprašujoče pogleda okrog sebe.
Skupina se spogleda, nato pa drog za drugim prikimajo.
diii bomo meddruštvene tekme«.
»Kdo od našib bo pa skakal?«
»Vsi«.
»Vsi?« — Fantje Izmenjajo poglede. »Tako ni prav. Samo kdor dela...« »Ne. popolnoma pravilno. Skakal bo, kdor bo hotel. Oni pa, ki niso delali, se bodo morali Izkazati pri kakem drugem delu. Sicer pa ven z njimi!« je odločil Minil je čas opoldanskega odmora. Že Tone. — »Kdor od organizacije kaj zah-ob enih je bil organizacijski pri skakal- teva, ji mora tudi kaj dati.« nicl. Kmalu za njim je prišel Tone. Ne- »Da. In le kdor skupnosti kaj da/ lahko kaj časa sta počakala, nato pa sta se lo- od nje tudi kaj zahteva!« je pribil orga-tila dela. Razžagovala sta pripravljena nizacijskl.
debla za bruna, ki so potrebna za trdnost Po pobočju je zavel hladen veter, tiho V NEDELJO UDARNIŠKO DELO	mostu' #	zašumel s košatimi	vejami mogočnih dre-
NA SKAKALNICI. OBVEZNO ZA	Sredi dela je prišel	tudi smučarski.	~	ves jn kuštral lase	trem ponosnim mlade-
VSE TEKMOVALCE ZA FIZKUL-	“Referenta za znali ne	bo. Z	domačimi	je	ničem, ki so si ob	novozgrajeni skakalni-
TURNI ZNAK. MLADINA LN	nekan> odšel«, je povedal pa	tudi on pri-	cl stiskali desnice	In si sijočih oči če-
jel za delo. Kopal je v bregu nad njima 6tUali k delovnemu uspehu.
URI PRED popravljal zaletišče.
Minulo je dve, bližala
»Izgleda, da bomo gami«, se oglasi oni V mrak pa je planila uporna delavna z brega	pesem treh mladih grl, pozivajoča na novo
Pa se mu zasmeje Tone v odgovor. — <Jclo> doseg1 ci*jevi k novim še večjim »V to sem bil prepričan že ko smo zmagam.	^
opoldne odhajali. So pač vsi šleve«.	. .	. ,
, Le sekretar je tiho. Boječe pogleda oba S k I e p: (Zgodba je resnična stika dela treskom zapro vežna vrata	trepalnic, češ, vsaj vidva ml ne po- "ekega r«ku turnega društva in naj bo
S kredo z velikimi vidnimi črkami ca črni oglasni deski fizkulturnega društva: VAŽNO!
OSTALO ČLANSTVO VABLJENI ZBIRALIŠČE OB 7. FIZKULTURNIM DOMOM.
SEKRETAR
.	.	Od nekje je priplaval odmev tovarniških
86 'e re *a sirea in se nalahno Izgubil.
»Ti, France, pridi popoldne gradit«.
»Gradit?«
»Da, skakalnico delat«.
»Delat? — Saj delam v uradu in potem sem potreben počitka.« Pa ga že ni več.
Izginil je počivat. — Prvi...
Organizacijski stopa dalje. — »Jože, danes popoldne delamo«.
»Delate?«
»Da, na skakalnici, pri...«
»Prav«. In samo še široki hrbet tovarl- o^anUacijsUi nestrpno čaka. Vsak ga pozdravlja osuplega sekretarja. - Dru- {as bo	pa Sfi nikogar. Ura bije se-
fc1*'*	„ .	.	, K ^	dem. Po ulici prihiti referent za znak:
On pa dvigne glavo In že ustavlja na- ravn0 točen	s, obrl5e p()tno Mo.
slednjega: »Hej ti, daj, pr.di mi pomagat Nek]e ^ g treskom zapro vežna vrata
na skakalnico. Veš ne zmorem vsega	dolgih korak()v pr,de Tone. Sre '/P”".v”'	--------------- vsem^ opozorilo, kako ne sme biti. Onim
**NagOTOrIeiii^se'ustavi’ »Kal	že	delate’	d! ceste 8e 0,Jrne ln p0gleda	na."°"ik:	Trojica je neumorno	delala. Do mraka,	Pa- ki	delajo še vedno na sličen način,
Nagovorjeni se ustavi. »Kaj	že	delate.	paf m,flUt £el 8edem - no,	aktivistična	ko J trudJni od5Ui ^	Se precej naredlu.	graja	tn zadnji opomin, da enkrat za
zamuda.	Pa tlK!i nasiednje dni	so redno prihajali,	vselej	odločno prenehajo s takim delom.)
Pozdravijo se in čakajo. Sekretar ner- gkakaln,ca Je bl!a od dae do dne ^	Branko Berčič
vezno hodi sem ter tja, referent žvižga
Nagovorjeni Vas dela dosti?«
»Sam delam — da, večinoma sam«. »Sam, ah, to je dolgočasno. Veš, če bi
nas bilo več, bi sigurno prišel. Tako 6am zage vko_ ak„v’ist pllha dlra.
pa... samo midva, saj se sploh ne Iz-	__o,.___________,ic
plača začeti. Zdravo!« ... Tretji...
Organizacijski korači dalje. Pa glej, saj g“'u7a^kr7eferent" to je Milan! Ta Ima časa na pretek, sl- sn'uCarskl reItre'n' gumo mi bo pomagali Vzradoščenega srca
Deset čez sedem. Skupina prvih zamudnikov zaspano prihaja. Med njimi je tudi
Par minut pozneje se jih odtrga še par. in s sigurnim upanjem pohiti k fantu v	gruča'ves^zg^
vAm.r>i ctilzrtll v vaari hnti i m rvv- t—s t n i Ir r.m v
temni suknji z zavihanim ovratnikom, v dolgih, široko zarobljenih hlačah, zlikanih čevljih in s širokokrajnim klobukom. — »Milan, zdravo! Milan, daj, pojdi z menoj«.
Dečko počasi seže v žep in sl leno prižge »Sutjesko«.
»Dogradila bova novo skakalnico. V ponos nam bo, nam vsem. Priredili bomo tekme. Boš videl, ljudi bo kot pečka. In denarja «
Milanov obraz je, kot da sploh ne bt bil pričujoč.
»Nato pa veselica. Godba, ples ...«
varjajočib se fantov in deklet-Za njimi kapajo zadnji zamudniki.
Ura bije pol...
»Mislim, da smo po večini vsi,« de referent. »Pojdimo«.
Organizacijski molče prikima In prvi odrine z zbirališča proti terenu.
«
Sonce je prebilo jutranjo meglo In pričelo prijetno sijati * modrega neba. V delu je pretekla ena ura, poteka druga... Lepo razporejeni delajo mladi ljudje po »Tisto že, tisto,« se zdrzne Milan jii pobočju griča, določenega za skakalnico, zadnjih besedah,« toda delati ne utegnem. Eni nosijo kamenje za poživitev strmine. Res ne morem, sem zaseden. Sestanek drugi podirajo drevesa, tretji se trudijo s imam « Z elegantno kretnjo pogleda na krampom, oni z lopatami, sam organiza-zapestno uro. V zvoniku je udarilo pol. cijskl pa s smučarskim dela pri gradbi
lili;
I II
. Jf, M
OtIOCCEJI ILEOHU) = ODDfllfeofip^fliD
oni) (n)i)ij(b®(H&(i(fi)<sijŠD i(p®(?8oT)i) oiirn
V letošnjem poletja bomo začeli graditi novo umetno drsališče v Ljubljani
V 15. stoletju se je pojavila na za-mrzlih kanalih Nizozemske nova ifira. Izmislili so si jo prav za prav iznajdljivi šolarji. Na lesenih nizo-zemskih drsalkah so se podih po ledeni ploskvi in z zakrivljenimi palicami poganjali pred seboj leseno krogljo. Tako je nastala igra, ki se jo imenovali bandy in ki se je kmalu razširila po vsej Sev. Evropi in se pojavila tudi na širnih planjavah Rusije. Na Nizozemskem je postala igra tako udomačena, da so jemali iz nje motive celo slikarji. Posebno znane so slike mojstra Van der Bee-ra iz dobe renesance, prikazujoč zimske pokrajine z igralci bandya.
Bandy je zelo hitra igra in so zanjo potrebne ledene ploskve, velike Vsaj kakor nogometno igrišče. Lesena kr oglja se namreč na ledu zaradi majhnega trenja prav rada izgubi nekje v daljavi. Poleg tega igra naenkrat enajst igralcev kakor pri nogometu.
L. 1860 se je bandy razširil v Kanado, kjer so 20 let pozneje skrčili število nastopajočih na 9. L. 1880 je bil v Kanadi velik turnir, pri katerem je bilo v zagrizeni borbi mnogo igralcev poškodovanih, ker so bili nezadostno zaščiteni, tako da se je večina tekem končala s 5 do 6 igralci Zato so kasneje začeli igralce izmenjavati in jih opremljali z usnjenimi oklepi. Trajanje igre je znašalo takrat cele tri ure.
L. 1826 je bilo v Montrealu veliko tekmovanje v bandyju. Ker pa so nekateri klubi razpolagali le s sedmimi porabnimi igralci, so, da bi tudi njim omogočili udeležbo, skrčili moštvo na 7. Tedaj so nastala tudi prva pravila hokeja na ledu, kakor so začeli imenovati bandy. Bila so mešanica pravil hokeja na travi, nekaterih idej prirediteljev in rugbyja. Zanimivo je, da je bil turnir na drsališču, ki je imelo v sredini velik oder za godbo in so se morali hokejisti pošteno truditi, da so vselej obšli to neprijetno oviro.
L. 1890 se je osnovala v Ontariu piva hokejska liga. Leseno kroglo bandyja je zamenjal hokejski „puck” •— ploščica iz trdega gumija. Število igralcev se je ustalilo na devet, od katerih pa se je igre smelo udeleževati le 6 naenkrat. Igra je trajala 3	15 minut.
Pozneje so se pravila še enkrat hebislveno spremenila, pri čimer so
nastale precejšnje razlike v hokeju v Kanadi in Evropi Stanje se je izenačilo šele lani. Svetovno prvenstvo v Pragi je bilo odigrano po novih pravilih, ki se od pravil v Kanadi v ničemer več ne razlikujejo. Tudi pri nas smo letos uvedli nova pravila.
Igralcev je lahko 12, od katerih pa se sme udeleževati igre naenkrat le 6, računajoč tudi vratarja. Ostalih 6 je določenih za izmenjavo, ki se lahko izvede vselej, kadar je igra, ki trija 3 X 20 minut, zaradi česar koli prekinjena.
Prvotni bandy igrajo le še v ZSSR, kjer je močno razvit. Za naše razmere je bandy neprikladen, ker je ob našem podnebju celo drsališče v velikosti 30 X 60 m, kolikor je potrebno za kanadski hokej, cesto nemogoče vzdrževati. Pa tudi v ZSSR je začel v zadnjih letih mnogo zanimivejši kanadski hokej izpodrivati bandy.
Prvi učitelji hokeja v Evropi so bili seveda kanadski študentje. Z neverjetno brzino se je nova zimska igra udomačila vsepovsod. Od 1 1920 je kanadski hokej uvrščen med borbe na zimskih olimpijskih igrah. Vselej so na njej zmagali Kanadčani — z izjemo 1.1936 — ko so prvenstvo osvojile ZDA.
Kanadski hokej je poosebljenje spretnosti, moči in mačje urnosti. Če si hoče kdo pridobiti prisotnost duha in pogum, če se želi naučiti ne le hitro misliti, temveč postati sposoben tudi hitrih dejanj, če je pripravljen ne le deliti, temveč tudi prejemali trde udarce, naj začne igrati hokej.
Prav tega mnenja so bili mnogi športniki širom vse Evrope. In kmalu Kanadčani niso več mogli izsiliti 30, 15, 10 zgoditkov, ne da bi sami dobili le enega. Njihova nadmočnost se je občutno zmanjšala. Zlasti Švica in Čehoslovaška sta za napredek nove panoge športa mnogo storili. Pa tudi švedska, Francija, Anglija, Avstralija, Italija in Romunija. Madžarska, Poljska in Jugoslavija so imele zanjo odprte oči.
Vprašujemo se, ali imajo drsalni športi v našem podnebju brez umetnega drsališča bodočnost?
Odgovor mora biti negativen!
Vrsta razmeroma ugodnih zim je našemu hokeju pred nastopom vojne omogočila nekatere relativne uspehe, ki pa so vsi bazirali na poedincih in ne na omasovljenju hokeja na
ledu. Omasovljenje športne panoge pa, ki se goji povprečno 25 dni na ledu, včasih pa celo dva dni, je seveda nemogoče. Brez umetnega drsališča so vsi drsalni športi pri nas neizbežno obsojeni le na životarenje.
Medtem ko smo mi imeli letos 5 drsalnih dni in se zdi, da je sezona, ki niti ni vredna tega imena, s tem
Hokejski vratae v takile srednjeveški opremi ne bi bil nič preveč zavarovan pred udarci
končana, so Čehoslovaki prekoračili že stoti dan otvoritve umetnih drsališč v letošnji sezoni. Kakšen ogromen naskok morajo imeli pred nami, ki poleg Bolgarije, Albanije in Grčije, edini v Evropi še ne razpolagamo z umetnimi drsališči!
Več kakor 30 let smo se zastonj borili za zgraditev enega samega. Sedaj pa bodo v prvi petletki zgrajena kar tri, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Povsod, kjer so umetna drsališča, ki pomagajo ho-
keju na ledu k uspešnejšemu razvoju, je ta športna igra priznano najzanimivejša in najborbenejša izmed vseh športnih iger sploh. Prav tako je postalo umetno drsanje, zlasti za žensko mladino, najlepša športna panoga.
Kljub temu, da je drsalna sezona tako brezupno kratka, pa imajo drsalni športi pri nas več prijateljev kakor marsikatera športna panoga. Drsalno revijo obišče vselej nad 4000 gledalcev, lanskoletno državno prvenstvo v hokeju na ledu je v treh dneh _ obiskalo več kot 10.000 ljudi Hokejska sekcija FD Enotnosti ima na primer več elanov kakor nogometna. Te razmere dajo slutiti, da bo ob otvoritvi umetnega drsališča tudi pri nas stopil hokej kot športna igra na prvo mesto za nogometom, ali pa morda celo pred njega, kakor se je to zgodilo na Čehoslovaškem,
Gotovo bo marsikoga zanimalo, zakaj se z gradnjo umetnih drsališč tako odlaša. Gradnja je namreč zve-zana z velikimi materialnimi težavami. Dva velika kompresorja mo-rata gnati hladilno maso skozi cevi ki jih mora biti za drsališče, veliko 30 x 60 m, nič manj kot 27km! Te cevi potekajo druga ob drugi pod tenko betonsko ploščo, ki se potem poliva z vodo. Tako zgrajeno umetno drsališče lahko ohrani led do plus 15° C, kar bi pri nas pomenilo okoli 180 drsalnih dni na leto. Tako bi v vsakem letu imeli najmanj 5 sedanjih sezon. Naprava se bolje izplača. če je zvezana s tovarno za led, ali s hladilnicami, kakršen načrt imamo tudi pri nas.
Načrti za gradnjo v Ljubljani so gotovi, prostor izbran, zemljišče deloma odkupljeno, z deli bodo pričeli letos poleti.
Skupno z drugimi naprednimi državami se danes borimo za široko bazo in za čistost olimpijske, t. j. amaterske ideje v športu, široko bazo tudi v hokeju! Samo od te bo naša mladima imela koristi, samo iz nje bodo zrasti! mojstri, ki bodo lahko zastopali naš narod in državo v svetu! Samo teko bo hokej na ledu našemu ljudstvu ena najpopularnejših fizkulturnih panog.
Naprej torei, v borbo za umetno drsališče!	Betetto Milan.
Opozarjamo vse okrajne I in mestne fizkulturne odbo-| re ter fizkulturna društva in posebno še šolske ter sindikalne aktive, da bo v mesecu februarju izšla prva številka strokovne fizkul-ture revije
»VODNI K«, za katero pošljite naročila na naslov: Uprava »Vodnika«, Ljubljana, Tabor.
SLUŽBENE OBJAVE FZS Vsa društva, ki do danes še niso poslala seznama svojih nogometašev, ponovno opozarjamo, da to store takoj, — ker v nasprotnem primeru ne bodo veriijoiruni in ne bodo imeli pravice nastopa na tekmah.
Sezname nogometašev je treba izpolniti tako, kakor je razvidna iz okrožnice štev. 5344 z dne 2. 9. 19l7i Okrajni fizkulturni odbori naj poskrbijo, da bodo imeli vsj nogometa*' ši fizkulturne legitimacije s slikof preko slike pa žig okrajnega lizkuU turnega odbora.
Strokovni odbor za nogomet, pri FZSL
0&erst
999
uspehi
cehosicvaštiih elr&a Hi
Hanimicosti ss ewops&<i$*a.
drscmfi*
Evropsko Spmrtno središče Pra<;a jo dosegla še en veliki uspeh. Po hokejskem prvenstvu sveta, prvenstvu Evrope v rokoborbi, košarki in streljanju z lokom, po vselovaiukem prvenstvu v boksu, velikem Festivalu mladine in sjolini drugih velikih mednarodnih tekmovanj je bilo te dni uspešno končano tudi XII. evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Prvenstvo je bilo odlično organizirano in je v treh dneh gledalo okoli 30.000 gledalcev najbojše drsalce in drsalke sveta. Prvenstvo je imelo trojen značaj: bilo je prvenstvo Evrope, poleg tega neuradno prvenstvo sveta in končno zrcalo za skora jšnje olimpijske igre. Pražani so videli prvake Evrope, ki bodo lahko v najkrajšem času osvojili svoji državi največje odlikovanje: zlato olimpijsko medaljo.
JUGOSLOVANE SO PRIČAKOVALI Z ZANIMANJEM
V tekmovanju parov bi morala nastopiti tudi Jugoslovana Silva Palme-tova in Lajovic. Prireditelj »češka drsalna zveza« se Je stalno zanimal za jugoslovanski par. Bili oo veseli, da ne bedo edini Slovani na prvenstvu. Toda naši tekmovalci niso prišli. Raztolmačil sem jim, d« pri nas sploh nimamo ledu in da je zima drsalnemu športu letos zelo nenaklonjena. — »Drugič,« je rekel simpatični tajnik Ilerold, »naj ne čakajo ledu, ampak naj pridejo k nam na trening«. — Manjkal pa je se en par Svetovni prvak v parih, Belgijca M. Lannoy-P. Baugnet nista nastopila zaradi bolezni Lannoyeve. Vzrok bolezni je pa samo prehlad. Oba sta v St. Moritzu in se pripravljata, da bosta ohranila naslov najboljših drsalcev na svetu in svojo zlato medaljo.
'rva dva dni vreme ni bilo zadovoljivo. Padal je dež in tekmovanje je motil močan veter. Zadnji dan pa se je vreme spremenilo in tudi veter ni več vlekeL Barbara Ann Scott in ostale drsalke so izvedle svojo prosto vožnjo v odličnem vremenu. Tekmovanje je bik) končano v Četrtek, v petek pa je bilo še mednarodno tekmovanje v plesu na ledu.
Zmagovalci so dobili zlate medalje Mednarodue drsalne zveze, ostali pa številne nagrade. Prvenstvo je bilo pod pokroviteljstvom predsednika češkoslovaške vlade Klementa Gott-
1 d 'i
NOVI SVETOVNI PRVAK
Richard Bulton je navdušili Ta šele 18 let stari Američan je prikazal drsanje, kakršnega še nismo videli in ki je vse gledalce zelo navdušilo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da eo v Pragi nastopili že tudi Sonja Henie, Cecilie Coledge, Schaefer, Tajdor, Bale,- itd. V obveznih likih je vodil
branilec naslova Švicar Hans Ger-Rclnviler, toda Button ni samo nadoknadil razliko, ampak je nadmočno, rekli bi suvereno, dokazal, da danes nima resnega nasprotnika. In poleg tega še ni pokazal vsega, kar zna. Tako je odšla zlata medalja preko oceana. Haus GerschwiLler se bo sigurno poskušal revenžirati. toda njegovi izgledi so minimalni.
Pri Buttonu smo opazili novo pojmovanje prostega sloga, ki je modernejše. Vozil je točno na izredno glasbo, izvajal skok za skokom, jih složno vezal in vse je bilo tako skladno izvajano, da je Človeku zastajal dih in je bil izvajalec po končani točki pozdravljen z orkanom navdušenja.
Gcrschwiler je pričel nervozno in jo šele proti koncu pokazal, da zna več nego je predvajal. Zelo dobri, toda daleč za Bul tonom, so bili Rada.
Lattengarver in Kiraly. Češkoslovaški drsalci sploh niso mogli ogrožati vodečih.
BARBARA BO OSVOJILA TUDI OLIMPIJSKO MEDALJO
Simpatična Kanadčanka Barbara Ann Scott je na sigurni poti, da bo Kanadi prinesla zlato olimpijsko medaljo. Zmagala je zelo sigurno. 2e po tekmi v obveznih likih je vodila z veliko razliko. Pri prosti vožnji ni hotela nič riskirati. Pokazala pa je kljub temu, da je gospodar na ledu, poleg tega pa dokazala, da ima smisel za glasbo in eleganco. Vse je izvajala povezano, brez napak in po. kazala, da zmore tudi bolje. Zelo tesno za njo sta v prosti vožnji Avstrijki Paulik in Musil, izvrstne pa so bile tudi vse češkoslovaške predstavnice. zlasti Lerchova, Vrzanova
J;'.. • - r
Scrcliova je navdušila, kljub temu da je zasedla šele šesto mesto.
Tretje mesto na evropskem prvenstva pomeni za VrzanOvo pomemben uspeh
in mlada Nekolova. Barbara ima šele 19 let in ie pred njo odprta še vsa bodočnost.
PARI SO BILI SLABI
Kvalitetno so bili pari najslabši. Med njimi ni bilo lanskega prvaka in je zato naslov prvak« zasluženo dobi! madžarski par Kekessy-Kiraly. Bila sta daleč najboljša med vsemi nastopajočimi. Zelo dobro se je plasiral mladi češkcelovaški par Knitl-Vosat-ka, tesno pred bratom in sestro Ra-fzenhofer (Avstrija). Od ostalih se je izkazal tudi angleški par brat in se-sira Nicka.
Tri dni smo gledali najboljše drsalce in drsalko sveta. Kot nikoli do sedaj se je pred našimi očmi odvijal veliki športni film. Vse mogoči liki v raznih izvedbah. Nivo prvenstva je bil na višini. Nepozabni športni dogodek in umetniški užitek. Prvenstvo je končano. Na drsališču so zopet vrata za hokej. Umetnike na ledu so zamenjali hokejisti. Gledali smo dvoboj Amerika—CSR ... kakšna razi i ka >!'
Slavo Svoboda
Najboljši češkoslovaški drsalci 1'iker, Čap in Dedič
]^<i^ometne neprilike na Zapadu
Malo po tem, ko jo angleška nogometna reprezentanca premagala Francijo s 3 : 0, jo doživela poraz v ZH-lichu tn izgubila s Švico 0 : 1. Ta poraz angleško reprezentanco jo imel zanimive posledice. V angleških časopisih so je mnogo pisalo o odlokih Britansko nogometno zveze:
V Mamowu, nedaleč od Londona, bi morali ustanoviti tečaj za izboljšanje evropskih sodnikov, »ker so za večino angleških porazov na evropskem kontinentu krivi slabi evropski sodniku. Poleg tega jo bilo odločeno, »da se pošlje v Evropo nekoliko iz-vežbanlh britanskih sodnikov, ki bodo naučili evropsko gledalce na angleški način sojenja in jim tako dati priliko videti, kako izgtcda tekma, kadar jo sodi odličen sodniki.
Zmaga nad Anglijo je udarila Švicarjem v glavo ia vsied tega niso mogli preboleti poraza s Francijo v Zurichu (1 : 2). Švicarski časopisi so na vsak način hoteli zmanjšati zmago Francozov. »La Suissei jo med ostalim pisala: »Francozi so nas številčno res premagali, toda ▼ resničnost tega rezultata lahko brez dvoma sumimo. Njihovi goli niso bili doseženi za-
radi njihove dobro igre, temveč samo vslod popuščanja naše obrambe.« Ostali časopisi so pisali, da se morajo Francozi zahvaliti za zmago svojim profesionalnim igralcem, dočim so švicarski reprezcntativci »čisti amaterji«.
Čeprav na evropskih igriščih ne pride do lakih velikih incidentov kot ec to dogaja r Južni Ameriki, lahko tudi tu zabeležimo marsikak eksces. Kot primer navajamo Incident, ki »c jc dogodil r Parizu za časa tekme Francija : Belgija (zmagala je Francija s 4 s 2). »L‘Equipe« je priobčil o tekmi le suho poročilo in se ni spuščal v komentarje, čudno je zadržanje tega
lista, ki jo pred tekmo propagiral; »Nc napadajte sodnikov!« Dobesedno je pisal: »V 85. minuti je stranski sodnik Belgijec Van den Boclict izzval nezadovoljstvo gledalcev, ko je dal znak, da sta dva francoska igralca v »off-sideu«. Na Belgijca jo priletelo nekaj steklenic. Policija je uvedla red...«
Molče bi šli preko zmage Anglije nad. Portugalsko (10 : 0), ker samo dejstvo no zasluži nobeno pozornosti, kot niti portugalski in španski nogometaši. Toda nekatero zanimivosti tega poraza so vrglo jasno luč na pravilen značaj teh nogometašev.
Po (cm porazu so pričeli portugalski reprezcntativci, ki igrajo v italijanskih klubih, štrajkati. Odbili so nadaljnjo sodelovanje v reprezentanci, dokler jim portugalska zveza nc izplača obljubljeno premije za zmago nad Irsko!
Taki dogodki in neobjektivno pisanje časopisov jo karakteristično za vse one države, ki športne zmage in poraze uporabljajo za propagando šovinističnih in nacionalističnih idej
N. Savage.
Otvoritev mednarodnega turnirja v Beogradu
Koltnauer pa je v analizah našel tn- dinsko prvenstvo Slovenije, ki je bil 4i zanjo ovrženje. Vtem je ves loo. o božiču preložen. Turnir se prične retski pomen partije.	1. februarja v Šahovskem domu v
Beograd, 25. .jan. Danes dopoldne i4_ Braslav Babar (llrvatska), 15. Bo. 20. Lel—141, «0—«5.	Ljubljani in bo trajal do 10. tebru-
je bila svečana otvoritev madnarod- ra Kostič (Vršac) 16. Srečko Ne- Sicer igra beii Tel alj Tel in ob- arja. Igralo bo 10 udeležencev, in nega šahovskega turni rja. Zbrane ša- deljkovič (Beograd^, 17- Tibor Flo- napad. Po igrani potezi pa pre- sicer 3 jz Ljubl jane, 3 iz Mariborske-histe je pozdravil sekretar glavnega rjau (Madžiarska), 18. Sava Vukovič ide partija v zanimivo končnico. ga šahovskega okrožja, po 2 pa iz odbora Fizkultume zveze Srbije Mi- (Beograd), 19. Ljufoinko Majsiorovič 21. Sg5:f7+, Kg6:17, 22. Lt4:c5, Celjskega in Gorenjskega okrožja, ioš Veličkovič, kj je poudršl, da je to	(Cačak) in 20. Bora Milič (JA).	Db(5—g(>, 23. Dg3:g6+, Kt7:g6, 24.	O priliki otvoritve turnirja bo dne
prvi mednarodni turnir, v katerem Popoldne ob 16.30 se je pričelo pr- Le5:g7, Kg6:g7, 25. Tfl—el, Kg7—	1. februarja v Ljubljani moštvena
sodeluje tako veliko število mladih	v<) kolo turnirja.	16, 26. Tel—«8, Lc8—b7, 27. Te8:a8,	tekma na 8 deskali med najboljšimi
domačih mojstrov, ki bodo imeli pri-	_	Ll>7:a8. ,	mladinci Ljubljane in Mariborskega
liko pokazati, kaj so se naučili v te- Beograd, 25. januarja. V prvem črnj ima sicer dve figuri za trd- šahovskega okrožja. Tekma bo važ-ku treh let šahovskega razvoja v no- kolu mednarodnega šahovskega tur- njavo in dva kmeta; toda črni kmetje na, saj so Mariborčani nedavno pre-vi Jugoslaviji. Nato je mojster Ozren nirja v Beogradu je bila majzanimi- so slabi, med tem ko je zlasti beli magiali Celjane z visoko razliko 8:2. Nedeljkovič prečital pravilnik pravil- vejša partija med mojstrskim kan- h —kmet zelo nevaren.	x , T,^.,C,7T
niik turnirja, nakar je bil z	žrebom	didatom Rabarjem	in madžarskim	28. 12—43, La8—-d5, 29. b2—b3.	mni avau	Aorrr
določen naslednji vrstni red:	1. Dra-	mosirom FJorianom,	bi je na lan-	Z zadnjima potezama je beli prc-	NA iN I /. J1	14 KZ/\ V m	t. J M IN A /. i J l .
gutin Djaja (Beograd), 2. Bora Pop skem prvenstvu Madžarske osvojil prečil vsak vdor črnih figur.	v oJiMUVUiVL
(Novi Sad), 3. Aloksandoir Bo^ic (JA), druffo nicsto. Pa.rtija so jo •končala 29... •• (14—(13, 30.	—12, KI6—	V nedeljo, cine 17. januarja je
4. BnatKrfjfub Gruber (Beoffrad). 5.	ronus C^stajli rczuliali so )>ili*	c5, 31. Kf2—e3, 15—fd-!-, 32. Ke3—~-d2,	Salio^slci dvoboi med dijaki Šabisii
Jaroslav Šajtar (CSR), 6. Kamen Pis- “	.	A °	! ' ,	Ke5-(14, 33. Tal-el, Sc5-e6.	brežiške in senovske nižje državne
kov (Bolgarija), 7. inž. Munn	Vidamr	. TohMajsirovje 1:0,	Bozic:Vii.kov:č	Kljub močnemu prostemu kmetu	gimnazije
ml. (Ljubljana), 8. Olep Najkirh (Bol-	in jnz Vjdmar:Rabar	remi; partije	f.rn[ ne p^g prav naprej. Mora pa	Dvoboj sc je odigral	na	šestih ša-
ja), 9. Miroslav Radoičič (JA), fJjnjo iMmc, Sajtar:Nedeljkovic,^ Ra- preprečiti vdor bele trdnjave, ki nč hovnicah med šestimi pari igralcev
s tukajšnje gimnazije z rezultatom
garija), 9. Miroslav Radoičič (JA), ujaja:MUC, »ajtarirMedeijKovic, na- prfiprcčiti vd 10. Diagostav Andric (Beograd), 11. doičač : Kozomara, Audnč : Janosevič ],jlr0 odločil.
Dragan Janoševič (Beograd),' 12. so bile prekinjene. Partiji Najkirh: Vlada Kozomara (Bosna in Hercego- Bidev in Kostič:Piskov sta bili odgo-vina), 13. Bavle Bidev (Makedonija), deni do prvega prešlega dne.
PARTIJE
Na vseslovanskem turnirju v Mo- obrambe^ — Kaže, da je boljša po-skvj je dobil prvo lepotno nagrado teza za črnega tu Lb7.
34, Tel—cl, Sc6—c5, 35. h2—b4.	7% : 4‘/2 v korist senovskih šahi-
Prosti kmet pričenja s prodorom, slov.
Orni no more igratj sedaj Lb3:, kor Pripominjamo, da je bil to prvi beli odgovori 36. Tc5:.	naslop mladih senovskih šahistov,
35....Ld6—«6. 36. h4—h5, Le6— ki jim bo dal šc več poleta za goji-
!5, 37. h5—h6, Se5—e6, 38. Tel—c6. tev te plemenilc igre.
Cim je trdnjava prodrla v sovražni	c.,.lTT . ^rrlr . v TZAMMiirrr
tabor, je partija odločena. Crm no	SIMULANTKA V KAMNIKU
velemojster Boleslavski za partijo z 16. L<13:h7+!, Kg8 : h7, 17. SI3— more več braniti vseh svojih slabih Včeraj je priredil okrajni šahovski našim prvakom dr. Frifunovičem. Na g5-f-, Kh7—g6.	„ „ ,	. točk^.	rr -	v Kamniku simulantko, kf sta
diagramu je pozicija iz partije po 27, potezi ornega.
Beli je Boleslavski: Kgl, De2, Tb3, el, Lc3, Sc4, kmetje a4, b2, <13, f2, g2, h2 (12). Črni:	dr. Trifunovič:
Kg8, Dd5, Ta8, c6, Lg7, Sd7, kmetje a5, b6, c5, e5, 15, h7 (12).
Beli na potezi je tu igral:
28. D«2—f31, c5—e4?
Zaradi možnosti Db5 kralj seveda 38	 Kd4—c5, 39. Tc6—b6, Ke5 jo igrala velemojster Pirc in inž. Sine sme na g8.	—16....košek. Sodelovalo je 37 igralcev. Pirc
18.	De2—g4,	f7—15.	Na	Sd4 dobi	takoj 40.	TIT?.	je dosegel v 2 in poi urah rezultat
Zopet edino.	40.	Tb6:b5.	Lf5—h7,	41.	a2—a4,	+19, —1, —1. inž. Sikošek pa je v
19.	Dg4—g3, Tf8—17.	Se6—d4,	42. Tb5—b7, Kf6—gG, 43.	3 urah dobil 15 rartij, remiziral 1, iz-
Vse do tu je partija enaka	z orne-	Kd2:d3,	Sd4—c6, 44. Tb7-b6. Kg6:	gubil pa ni nobene. Dobil Jo partijo
njeno partijo Kottnauer-Kotov. Tu	1)6+, 45. Kd3-c4, Lh7-g8, 46. a4-	Hering (Radomlje), remjzirala pa sta
pa je Kotov igral KfG, nakar je beli	a5, Kli6-g5, 47. a5-a6, Sc6-c7+,	Jevmkar (Kamnik)	m	mladmec	De-
7, 20. Lf4 dosegel odločilno prednost.	48. Kc4—d4, Ij£8—d5, 49.	b3—b4,	kleva (Domžale).
Pravilno bi bilo Di‘3:, 29. rJ3:, ce- 'fik pred Čigorinovim turnirjem je Kg5—h4, 50. Tbb—gO, Ld5—a8, 51.	KRF	ŽICE___KRŠKO
prav tudi potem na-pr. po lt>8, 30. Pachman v reviji Ceskoslovcnsky šach Kd4-c5, Kh4—h5, 52. TgG-d6, črni	,J . bil 0(ligrana dvo-
f4	črni	izgubi	kmeta.	—	Seda,	Pa	priporočil Tf7 kot pravilno	potezo,	se vda.	, Dne 18. t m, jc Pila ouigiana u\o-
sledi	zelo	lepa	odločilna	kombina-	priIW,oul	p	krožna moštvena tekma med PD
Cjja.	Razlag (Brežice) m PD lirsko. Zma-
J9. d3:e4!, Dd5:e4, 30. e4:f5M. Ta8	EiUdllalllO PrVefflStVO L]UM!a!ie	gat je Razlag z 10:4,
Ni šlo Db3:, 31. Dc6:, Td8, 32. Dc7. y petek so bilj končani polfinal- DES 45 in pol, DZSZ (I. moštvo) 41	»A
Boli bj dobil obe žrtvovani figuri ni turnirji *v.a II. sindikalno moštveno in pol, Gostinci 38. Narodna banka nazaj in bi še povrh takoj izs.lu prvenstvo Ljubljane. Na turnirjih je 30, Gradbena stroka in 'tovarna liri-	ul
prebod v končnico.	sodelovalo 30 moštev. Končni rezulla- bernik po 25 in pol, Ministrstvo za
31.	D!3—g3, Dc4—17.	, . .	, tj v posameznih skupinah so nasled- notranje zadeve 25, Ministrstvo za
Po tej potezi je črni takoj izgub-	.	dustrijo in rudarstvo 20. — V tej
1 jen.	Boljši	odpor	bj	bil	možen	s	Tf6,	j sk„pinn: I. Radio 65, II. Mini.	skupini je bila borba najbolj	napeta.	. , .____
32.	Lf6:,	Sf6:,	čeprav	pride	tudi	tu	sirstT0 za iim(nce 55 in poi> siede:	Grafika je zmagala z boljšo	razliko	JCSCIlMl 061	nOgOlfiemčOa
beksSS.TbG: v materialno premoč. j\;a,,0<]n0 gledališče 32 in pol, DZSZ točk, medtem ko jc Prosveta dobila n{inat|cfiT^ prlitinvcUp ZSlhlfnČCI!
32.	Dg3:g7 + , D17:g7, 33. Lc3:g7, (I mcSlvoh) 3G in poli Kontrolna ko- vse tekme- Za Prosveto sta v neka- prVeilMVd i IllllOIhhC AtmijUlUl
Kb»—»7.	.	, v	misija 34 in pol, Mala industrija 32 terih tekmah nastopila velemojster VIPAVA : SEŽANA 1:1 (0:0)
he slabse je seveda Kg/., J4. le/‘r jn Ministrstvo za trgovino in pre- Pirc jn mojstrski kandidat Gabrov- ^ P-cter, 25. jan. Danes je bila lu ■) m e m sk r-vV skrbo 31, Pivovarna Union in Mini- šek, za DES pa mojstra in/.. Vidmar	končna tekma za prvenstvo
c i« ri	Jr’	q‘ oA’ strstvo za gozdarstvo 21, Mestna pli- ml. in inž. Tekavčič.	Primorske v nogometu, ki je obenem
ojT ti	f.n'	nama 10 in pol- V tej skupini neka-	V finale sta se plasirali pm dve	lu(j:i	oicii0čila jesenskega prvaka. .
as	m	K-	1	‘o	ter irezultati še niso javljeni In so	moštvi jz vsake skupine. Pri žreba- y	]e|>i in zanimivi borbi sta bili
,, ’ , ' ' r	S*2’	še možne spremembo v razporeditvi	nju v soboto so dobili finalisti na-	oi)0	ni0šivi precej izenačeni, V pr-
’ <'-7.	^4 go, erm se vda.	^ jjj mesta dalje.	slednje številke: 1. Ljudska pravica, vem polčasu je nekoliko prevladovala
Posebno nagrado za najvažnejšo n skupina: I. Pošta 57, II. DOZ 45 2. Radio. 3. Ministrstvo za finance, Vipava, ki pa ni znala izkoristiti svo. teoretsko novost na turnirju je pre- pili_ Slede: Ministrstvo za kmetij- 4. Prosveta, 5. DOZ, 6. Posta, bi- jjjj jg^ip kombinacij. V 7 minuti dru-scnetljivo dobil	Kottnauor	za nasled- 8tv0 42, Geodetska uprava 40 in pol,	nale se bo igral enkrat tedensko, in	gega	ponaša j0 Po lepi kombinaciji
njo partijo-	Gustroj 34 in pol, DAPPS 33 in pol,	sicer ob sredah. I. kolo bo 28 t. m.	ce|e	napadalne vrste dosegla Vipava
,	Navod 31 in pol, ECŽ 27 in poi. Ju- Tekmovanje organizira KSS v Lju- n€Ui)ran]jiv gol. Po lem golu je pre-
Mr.K.coKa	gOpotrol 26 in pol, Ministrstvo za bljani. Predtekme so potekle, kljub vzc]0 iniciativo moštvo Sežane in ize-
Beli: Kottnauor črni: Pachman zdravstvo 22 jn pol.	zaposlenosti igralcev v glavnem v re- n.l0iio v 27. min. z enajstmetrovko.
1 d2—d4, d7—d5, 2. e2—c4, c7—e6, III. skupina: I. Grafika (Ljudska du. Zanimanje sindikalnih šahistov pr: Vipavi je bil najboljši igralec - e6, 4. Sgl—f3, Sg8— pravica) 50, II. Prosveta 53. Slede: za lokme je bilo zelo veliko.	Poniž, pr j Sežani pa Štolfa. Sodil je
Gvardjančič.
r—v _______	..^«-.4-!	Končna lestvica jesenskega dela
Domač© V©Stl	prvenstva je naslednja:
Prvenstva mest	LJUBJJANA	Sežana
v m .-u,,-. it, „	rvr„on Na turnirju za prvenstvo Ljubija- i>0SK>:jna II.
2»«rs: tfo.-hssssr-	Sr
ms-m. ■*. »*. , Ht Viti :	ass«»
i!!: £ p~'
3. Sbl—c3, e,7 16, 5. e2—«3. Sb8—d7, 6. Lil—<13, d5:c4, 7. Ld3:c4, b7—b5, 8. Lc4—d3, «7—»6, 9. »3—©4, c(5—e5, 10. «4—c5, c5:d4, 11. Sc3:l)5, a6:b5.
To je moderna oblika meranske variante. Preje e-o igrali Se5:, 12. Se5:, al)5, nakar Ra je Stahlbcrgovo jev ‘ črnoga.
Peter Rudar
dri, v llil^rsumu1 poskusil 13. ^0). B-ko K t,, Nj	2, GL ^^2	^ ” Anhovo. 9
0—0, kar pa se ni obneslo.	želj pol, 1 l.bersek, Uupar o.	j in p(>i (j) Mrzlikar 1 in pol,
13..... Li8:g7, 14. Ddl—e2, 0—0, V Slovenski Bistrici je bii odigran Rajec ml., Gregorš 1 (1), Vrhovec
15. 0—0, Sd7—c5?	tinrnir s 17 udeleženci. Zmagal je ^1 (2), Požar pol, Cvenklova 0 (3),
Isto napako je napravii proti Kolt- Krute s 15 in pol, drugi je Maček a inž. Petrič 0 (2), prof. Ferjan 0 (1> nauerju Kotov v matchu Moskva— 15. točkami,	ATMivictrzv rujvc-ivcrv/rv
Praga leta 1946. Kottnauer je ovrgel V Murski Soboti je med 11 udele- MLADINSKO PKVPNb 1 VU igno črnega z isto žrtvijo, ki: sledi v ženci zmagal dr. Nemec z 9 točkami.	oMJVr-iMJr,
naši partiji. Paclrman pa je očividno Drugi je Girum s 7. mislil, da je za črnega našel ojačen je ad Prvenstva most
6
6
6
6
5
5
2
2
1
0
26: 3 36 :14 27 :17 37: 7 25 :15 21 :24 17 :29 9 :30 4 :38 4:30
15
14
14
13
13
11
5
4
3
0
NEVELJAVNE LEGITIMACIJE Proglašamo kot neveljavne sledeče lizkullume legitimacije:
Vevcr Mario, št. fiz. leg. 401113 ^ Petek Miroslav, št fiz. leg. 400006 Strugar Jože, št fiz. leg. 400249 Omonieni tovariši so elani Sr D
Šahovski odbor Slovenije je z Omenjeni tovariši so okrožnico razpisal II. turnir za mla- Udarnika iz Kranja.
Hae 31. Januarja ter 1. in 2. februarja 1948
III. redna letna skopita Flzknltnrne zveze Slovenije
Ob zaMfuSku ISsl®
Magsaietiia prvenstva evropskih držav
PARIZ. 25. jan. Današnje XXI. kolo nogometnega prvenstva Francije je bilo bogato številnih presenečenj, saj so tri vodilna moštva tekme izgubila. Metz je premagal Dille s 6 :2, zadnji na lestvici Sete je premagal St. Etienne 3 :2, Marseilles pa je premaga prvega na lestvici Reims 1 :0. Rezultati ostalih tekem so naslednji: Racing : Strasbourg 4:2, Roubaix : Red Star 1 :0,
Po tem kolu so na vrhu lestvice naslednja društva:
Milan	18	13	3	2	42:16	29
Torino	19	12	3	4	55 :13	27
Juventus	18	9	o	4	35:21	23
Tricstina	18	8	7*	3	18 :17	23
Inter	18	10	2	6	44:26	22
LONDON, 25. januarja. Včeraj je bilo odigrano IV. kolo tekem za angleški nogometni pokal. Med 16 tekmami je priredilo
v. 1 . <>-o ir. 1z'.	—
Kancy : Stade Fran^ais 0 :0, Sochaux največje presenečenje neligaško mo-i: Cannes 5:1, Toulouse : Montpelier gtvo Cplchester U. z zmago 3:2 nad
4:2, Aleš : Rennes 1:1.
Po tem kolu je stanje na lestvici naslednje :
Reims
Marseilles
Idile
Raeing
Roubaix
St. Etienne
Stade Franeais 21
drugorazrednim Bradfordom, ki je v prejšnjem . kolu premagal Arsenal. Tako se je prvič po letu 1910. zgodilo,' da se je neligaško moštvo plasiralo v osmino finala tekem za angleški nogometni pokal. Ostali rezultati so bili: Bla,ckpool, : Chesterfield 4 :0, Midles-brough : Brenford i :1, Charlton Athle-tic : Stockport 3:0, DerBy County : Crewe 3 :0, Fulman : Brlstol 6 :2, Lel-cester City : Shefield W. 2 :1, Lutton : Coventry City 3 :2, Manchester City : Chelsea 2:0, Manchester U. : Liver* pool 3 :0. Preston NE : Portsmouth 3 :1,-Q. P. Ranggers : Stoke City 3 :0 (!), Southampton :	Blackbourn Row. 3 :2,
MILAN, 25. januarja. V Sivindon : Noth. County 1:0, Tott. XIX. kolu nogometnega Hottspurs, : West Bromwich 3:1 Wol-prvenstva . Italije sta se verhampton. \Vand. : Everton 1 :i.
21
21
21
21
21
21
14 3 4 45 :14 31 13 4 4 46:29 30 13 4 4 53 :31 30 12 ‘2 7 59 :41 26 10 6 5 38:33 26 9 7 5 43 :38 25 10 4 7 41 :38 24
srečali na stadionu San Slro pred 60.000 gledalci vodilni ligaški moštvi Milan In Torino. Tekma se je po izredno zanimivi in borbeni igri končala z zmago Milana
Dve zmagi Ujpesta v Egiptu
Kairo, 25. januarja. V nadaljeva-
r „	Drsalni in hokejski stadion v St.. Moritzu
Hokej na ledu
Težki porazi Kanadčanov
Švica je premagala Kanado z 8:5
Bern, 25. januarja. Danes sta se (3:2, 2:1, 3:2). Gole so dali za Švico
vini njihovega udejstvovanja v hokejskih tekmah posrečilo premagati Kanadčane z visokim rezultatom 8:5
3 :2 (3 :0). Za zmagovito moštvo je do-	nju svoje turneje po Egiptu je mad-	pred 17.000 gledalci drugič srečali	Bibi Torniani in	Poltera	po	2,	G.	Pol-
segel Purrieelli dva gola in Degano	žarski nogometni prvak Ujspest od-	hokejski reprezentanci Švice in Ka-	tera,	Biebier,	H.	Diird	in	Trepp	po
Ostau’ rezultati0so^ Mentl in * azzc>la- igral med tednom še tri tekme. V to- nade. V prvem srečanju je v petek enega, za Kanado pa Gravvelle in Triestina : Genova 1:0, Atalanta : rek ,j?, premagal reprezentanco Alek- v Zurihu olimpijska reprezentanca Forbes po 2, ter Renauld enega. Livorno 3 :l, Pro Patria : Vicenza 2:0,	sandrije z 1:0, nato je v petek v Kai-	Kanade premagala reprezentanco
Juventus : Bari 6:0, Fiorentina : La-	ru igral 0:0 z mestno reprezentanco,	Švice s 6:5 (2:2, 2:0, 2:1), danes pa
Roma'V LuclKLD40:r2,aBolo^nae? Sa?er°: da1f jf Pomagal kombinirano je bilo povratno tekmovanje, v ka-nitana 4:0, Napoli : Inter 3:0.	moštvo Fort baida in Kaira s 3:2.	'	”
terem se je Švicarjem prvič v zgodo-
Zadnje
.//M"*"
priprave za zimske
'V
m
M
M
Tudi Racing premagal reprezentanco Kanade
Pariz, 25. jan,. Znano hokejsko moštvo, pariški Racing, je doseglo med tednom dva lepa uspeha. V sredo je Racing premaga! reprezentanco Kanade, favorita za osvojitev olimpijskega prvenstva, z rezultatom 5:3, (0:1. 3:2, 2:0), včeraj pa je v dvorani Palais des Spori« igral z olimpijsko reprezentanco ZDA (AHA) neodločno 5:5 (1:2, 2:0, 2:3).
Otvoritev umetnega drsališča v Olomucu
St. Moritz, 25. jan. V St. Moritz bo prišlo 11 delegatov ZSSR kot opažo-valci na olimpijske igre. Ob tej priliki bo-do sovjetski zastopniki prisostvovali tudi zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo 29. januarja. Ni izključeno, da bo ob tej priliki prišlo do zelo važnih odločitev glede sodelovanja ZSSR na olimpijskih igrah v Londonu. Na zasedanju bo tildi definitivno odločeno o nastopu ameriških tekmovalcev na zimskih olimpijskih igrah zaradi spora med ameriškim in švicarskim olimpijskim odborom glede nastopa reprezentance AHA na turnrju v hokeju.
St. Moritz, 25. jan. V sredo je bilo na olimpijski skakalnici prvo tre-ning-tekmovanje v skokih, na katerem je zmagal Šved Hellman pred Predheimom (ZDA) in Klopenstei-nom (Švica). Najdaljši skok je dosegel Fredheim s 70 m. Istega dne je bila trening tekma v hokeju, v kateri j« švedska premagala Švico s 5:4.
St. Moritz, 25. jan. Predvčerajšnjim je bila prvič odprta proga na 18 km za trening. Prvi je presmučal progo Šved Nisse Karlsson, ki je potem izjavil, da je proga v tehničnem pogledu zelo težka.
St, Moritz, 25. jan. Olimpijski odbor Norveške in Nizozemske je vložil oster protest proti švicarskemu olimpijskemu odboru zaradi skakalca Josefa Bradla, ki je bil postavljen v avstrijsko reprezentanco. Oba olimpijska odbora sta izjavila, da je bil Bradi med vojno lObcrsturmfulirer« v hitlerjevskih zločinskih SA-oddel-kih in da zaradi tega ne more sodelovati na olimpijskih igrah, švicarski olimpijski odbor na podlagi tega protesta ni dovolil, da bi Bradlu izdali vstopni vizum in tako je Bradi moral ostati v Avstriji, dočim so drugi avstrijski tekmovalci že prispeli v St Moritz.
Švedski skakalec Erick Siudstrom
St. Moritz, 25. jan. V Pontresini so bila včeraj in danes ob sodelovanju 8 držav številna smučarska tekmovanja. V 'teku na 18 km so zmagali norveški smučarji. Prvi je bil Olaf Hagen v času 1:16:01 pred svojim rojakom Oeckernom 1:18:46 in Dust-tenom 1:18:54. V smuku za moške na 2200 m dolgi progi z višinsko razliko 540 m je zmagal Norvežan Sten Erik-sen v času 1:23,4 pred Sponarjem (CSR) 1:29,0 in M. Eriksonom (Norveška) 1:31,2. V smuku za ženske je na isti progi zmagala Andrea Nead (ZDA) v času 2:08.0. Danes je v slalomu za moške zmagal Olle Dahlman (Švedska) v času 52:4 pred Sollan-derjem (švedska), Brechelom (ČSR) in Mac Leanom (ZDA), vsi v času 53,8. Pri ženskah je zmagala Niski-nova (Norveška) 1:02,4 pred Nekva-pilovo (ČSR) in May Niissonovo (švedska) v času 1:05,4. V skokih je zmagal Šved Hellman pred \Vrenom (ZDA) in Tshannenom (Švica).
St. Moritz, 25. jan. Včeraj je prispel v St. Moritz ostali del ameriške olimpijske reprezentance, med katerimi so tudi člani druge ameriške hokejske reprezentance (AAU). Z moštvom je prispel tudi predsednik ameriškega olimpijskega odbora Avery Brundage.
Olomuc, 25 januarja. Danes popoldne je bilo na svečan način z dvema hokejskema tekmama in nastopom drsalcev otvorjeno novo umetno drsališče v ČSR in tretje, ki je bilo zgrajeno tw vojni.
Tekme za »Ctio Devred«
Lausnnne, 25. januarja. Ob sodelovanju olimpijskih hokejskih reprezentanc Poljske in Anglije ter do-močih moštev Young Spnintcrs in Montchoisi je bilo včeraj in danes tradicionelmo tekmovanje za »Cup Devred«, na katerem je včeraj reprezentanca Anglije premagala Yo-ung Srinters s 6:5, reprezentanca Poljske pa Montchoisi s 5:4. Danes so v borbi za tretje mesto Yoimg Sprin-ters premagali Montchoisi 8:6. v finalni borbi za prvo mesto pa je Anglija premagala Poljsko 11:4, (4:1, 5:2. 4:1).
Prvenstvo Švice v umetnem drsanju
Davos, 25. januarja. Danes je bilo tu končano prvenstvo Švice v umetnem drsanju, ki ga je med ženskami Osvojila Haja Hug s 147.7 točkami, med moškimi Hans Gerschwiler s 184.6 točkami, med pari pa sta zmagala zakonca K aster.
TISK TISKARNE .SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI. - GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR. — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, TABOR. — TELEFON 51-1». OB NEDELJAH POPOLDNE 55-11. — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE «-4445-21