The Oldest
and Most Popular Slovene Newspaper in Untied States of America.
ŠTEV. (NO.) 216.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Y GHICAGI?
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organisations.)
NajstarejH in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 7, 1935
LETNIK (VOL.) XLIV
L določitvijo poznega datuma za pričetek izvajanja sankcij je Liga hotela dati Franciji in Angliji časa, da lahko potolažite Mussolinija. — Liga šteje le toliko, kolikor štejete Francija in Anglija.
Ženeva, Švica. — Po zunanjosti in na površen pogled bi se sodilo, da je Liga narodov napravila mogočno in od' 'očno kretnjo, ko je preteklo soboto pozitivno določila datum, kdaj naj svet s sankcijami in bojkotom udari po Itali-■u in jo kaznuje za njeno kršitev Liginih pravil; ta da--"um je, kako*že poročano, 13. November. Ako pa se zadevo ^alo natančnejše in globočje Pogleda, se pa dobi vtis, da se le s tem odlokom pokazala Liga v vsej svoji slabosti.
Predvsem se vsiljuje vprašuje,. zakaj je datum, ko se lr>iajo pričeti izvajati kazni Proti Italiji, postavljen razme-i'oma tako daleč v bodočnost? Zakaj bi tega ne pričeli izvajati takoj, ko je vendar povse jasno, da je Italija proti pra-vilom Lige pričela vojno in ni o tem potrebna nobena preiskava več? In dalje vidi Liga, da jo Mussolini naravnost; zi}: H^ehuje, ko je odredil drugo ,Ve'ik0 ofenzivo v Abesiniji počasno, ko je Liga snovala korake proti njemu, da ustavi "•legovo početje. Zakaj torej Liga tako odlaša kaznimi?
KRALJ JURIJ NA POVRATKU
S posebnim proglasom objavil novoupostavljeni kralj Jurij, da se namerava vrniti do-
mov.
—o-
s svojimi
Eden izgovor, ki ga navajajo za to, je ta, da se hoče dati eas drugim državam, da prej Uredijo svoje finančne in gospodarske razmere z ozirorn fca izpremenjene odnošaje • z kalijo. To je očividno le izgo-v°r, kajti že par mesecev prej '8o se vršili pogovori glede nakopa proti Italiji, ko bo ta kršila mir. Vsem državam bi Lilo moralo biti jasno, da bo koralo priti do bojkota, ako Se bo Liga hotela ravnati po svojih pravilih in nastopiti Proti kršiteljici; vsaka država Jo torej imela dovolj časa, da ''i bila lahko preuredila svoje finančne odnošaje z Italijo. Ako pa v par mesecih tega države niso mogle napraviti, •je zelo dvomljivo, da bi bil ('as teh tednov dovolj dolg.
V tem obotavljanju in od-'a§anju Lige je drug vzrok, 'larnreč ta. da Liga. oziroma velike države v njej, deloma jočejo, deloma si ne upajo, da
Atene, Grčija. — S plebiscitom preteklo nedeljo je tukajšnje prebivalstvo pokazalo, da se ne čuti še dovolj odrastlim, da bi se moglo samo vladati, ko je z ogromno večino glasov, namreč skoraj poldrugi milijon proti 32,000, odglasovalo. da se mora povrniti njih prejšnji kralj Jurij iz pregnanstva in zopet zasesti prestol, s katerega je bil vržen pred 1?,. leti. Kralj se >očividno zaveda, kako važnim ga smatra njegovo ljudstvo, kajti povabila, naj se vrne, ni brez pomišljanja pograbil, marveč je prej stavil svoje pogoje. Med temi je bila v prvi vrsti zahteva, da mora postat] Grčija "ustavna monarhija," v kateri bi po mrti kralja avtomatično prevzel njegovo mesto njegov dedič. Odklonil je kralj takozva no "republikansko monarhijo," v kateri bi po kraljevi smrti ljudstvo volilo novega kralja. .
Kraljevi zahtevi se 'vidno ugodilo, kajti je poslal preglas, v katerem je objevil, da se bo vrnil v svojo deželo in je 'obenem izrazil svojo ljubezen vsem ter povdaril, da se ne huduje nad nikomer zaradi tega, ker je moral svoječasno bežati.
-o-
ZASTRUPLJENA JED UMORILA TRI OSEBE
Scottsbluff, Neb. — Družini Mr. in Mrs. Reisenstein so umrli pretekli ponedeljek trije otroci v starosti il, 7 in 3 leta, ko so jedli konservirano hrano, ki se ije pokvarila in postala strupena. Z aeropla-nom so pripeljali semkaj iz jDenverja posebni serum; da rešijo življenje ostalim članom družine.


Cerkev nad Baragovim grobom do tal pogorela. - Škofovi ostanki nepoškodovani
Ob Zaključku lista smo prejeli sledeče naznanilo:
Tajnik Baragove Zveze, P. Odilo Hajnšek O. F. M., je dobil danes zjutraj na ir.isijon v Milwaukee sledeči brzojav od administratorja marquettske škofije Rt. Rev. Msgr. H. A. Buchholtz:
Fire destroyed our Cathedral entirely. Bishops bodies are unharmed. Cancel Pilgrimage to Marquette until Cathedral is Rebuilt, No possibility of holding services now. Letter following. _ (V prevodu: Ogenj je uničil našo katedralo. Škofovi ostanki nepoškodovani. Ustavite romanje v Marquette, dokler ne bo katedrala zopet pozidana. Ni mogoče opravljati zdaj službe božje v cerkvi. Pismo sledi.)
Iz Jugoslav!!*,
Nevarna bolezen griža, ki letos razsaja v gornji Krški dolini, napravlja prebivalstvu veliko škodo na zdravju in gospodarstvu; vzrok pomankanje zdrave pitne vode. — Smrtna kosa, vesti, novice, nesreče.
\\
-K
MONSIGNOR H. A. BUCHHOLTZ.
Nameravano romanje na Baragov grob torej odpade na Zahvalni dan. Prevzvišeni g. nadškof bo šel isti dan privatno pogledat pogorišče in se poklonit ostankom Baragovim. Program za Calumet in Eagle Harbor, Mich, ostane, kot je bilo določeno. Podrobnosti o požaru sledijo.
DELO ITALIJANSKIH BOMB
Razbili abesinsko karavno pobili spremljevalce.
in
-o-
Rim, Italija. — Kakor govo-je oči- jri neko poročilo iz Francoske v torek I Somalije, so italijanski aero plani popolnoma uničili veliko abesinsko karavano, ki je pre vazala iz Britanske Somalije v Abesinijo municijo in orožje. Karavana je obstojala iz števila tovornih avtomobilov in več sto kamel. Spremljevalcev, vojaških in civilnih, je .štela karavana okrog 600. Četa italijanskih aeroplanov je najprej z bombami razbila tovor; ko pa so spremljevalci pričeli streljati na nje, je otvorila še na nje ogenj iz strojnic Pobitih je bilo pri tem do 500 Abesincev.
LIGA SAMA SEBE UDARILA
Ženeva, Švica. — Bojkot, ki ga je proglasila Liga narodov proti blagu iz Italije, je povzročil neprijetnost Ligi sami. S 15. novembrom bi se imela Liga preseliti v svoje novo poslopje; tega pa ne bo mogla storiti, ker se delo v notranjščini poslopja ne more dokončati. Za to delo se potrebuje namreč marmor iz Italije in Liga ga zdaj ne more od tamkaj naročiti, ker bi s tem sama svoje določbe kršila.
bi
odločno nastopile proti Ita-
*ji> in zdaj še vedno upajo, da bo do 18. novembra izumila *aka tajna formula, ki bi jim omogočila, da bi lahko Musso-'fiiju prijateljsko stisnile roke ^ttiesto, da bi ga morale uda-^ti po glavi. Liga kot taka "°bro ve, da med njo direktno ln med Italijo ne bo prišlo do ^ave, ker se sploh nobena P°£ajanja ne vodijo. Zatisni-v Pa je Liga oči in dala zda i dvema velikima državama, 'anciji in Angliji, naj one 71'te z Italijo nadaljnja po-^ailja, da bo prišlo do take-sporazu'ma, ki bo ugajal ^'ssoliniju. Da se pri tem na erese Abesinije ne bo ozi-je sigurna stvar. Ka narodov je s tem prida ona kot taka sploh
POTRES SE ŠE VEDNO PONAVLJA
Helena, Mont. — Pod novimi občutnimi potresnimi sunki je trpelo to mesto pretekli ponedeljek, ki so pognali nove množice prestrašenega prebivalstva iz nesrečnega mesta v druge kraje. Na stotine in stotine oseb se je že izselilo in se ne nameravajo povrniti, dokler se ne umiri zemlja. Le malo je še poslopij v mestu, ki bi ne bila vsaj deloma pokvarjena od sunkov. Med bolnišnicami je samo ena, namreč sv. Petra, o kateri se trdi, da je varna. Vse druge so izpraznili, bodisi, ker so poškodovane, bodisi, da ne nudijo dosti varnosti.
glija ste ji hrbtenica in duša; vse druge države so nekako
šteje. Francija in An-'le privesek teh dveh.
NOVI ČAS ZA CHICAGO ODOBREN
Chicago, ill. — Pretekli ponedeljek se je vršilo važno glasovanje v tukajšnjem mestnem svetu. Šlo je namreč za ;o, da se odobri uvedba tako-zvanega poletnega časa tekom celega leta, in aldermani sc se izrazili za predlog z večino 44 proti trem glasovom. V veljavo bo stopil ta novi čas s 1. marcem 1936 in tako bo imela Chicago stalno, skozi celo leto, isti čas kakor Nev* York, namreč vzhodni standard čas. Očividno je morala biti za tem gibanjem za iž-premembo časa neka močna sila in so aldermani glasovali pod nje pritiskom. Delavska federacija se je izrazila proti premembi. Aldermani so tudi zavrnili predlog, da se naj da prebivalstvu prilika, da se t glasovanjem izreče glede te zadeve. Ravnali so torej popolnoma samovoljno, ne da bi prej ugotovili, kaka je ljudska želja.
KR!ZEM_SYETA
—	Pariz, Francija. -— Pred natlačeno polno dvorano se je v ponedeljek pričela obravnava proti 20 osebam, obdolže-tlim, da so sodelovale pri zna nih Staviskijevih sleparijah. Med zatoženci je tudi Staviski jeva vdova, ki je presedela skoraj dve leti v ječi.
—	London, Anglija. — Sedanjemu min. predsednik^ Baldwinu je zasigurno že pred volitvami, ki se bodo vršile 14 novembra, da bo izvoljen v parlament. V svojem distriktu nima namreč nobenega protikandidata.
—	Varšava, Poljska. — Ob-
NUNE
IZGINILE
Sodišče objavilo, da so obtožene nune "v Ameriki."
Berlin, Nemčija. — Pretekli ponedeljek bi se bila imela vršiti pred sodiščem obravna va proti peterim sestram reda Krščanskega milosrčja, češ, da so tihotapile denar preko meje iz Nemčije. Obravnava pa se je ukinila z motivacijo, da so sestre "odsotne v Ameriki." — Skrb vlada zdaj glede tega, kaj so napravili naziji s temi nunami, kajti po zanesljivih virih se ugotavlja, da nobena od njih ni odšla v Ame_ •iko. Ve se le toliko, da ste dve od njih v ječi v Nemčiji.
USMILJENQST VEČKRAT ŠKODLJIVA
Chicago, 111. — Pri neki zdravniški konferenci, ki se j<=. (vršila tukaj pretekli ponedeljek £lede izboljšanja ambu-lančne službe, so zdravniki povdarjali, da pri avtomobilskih nesrečah povzroče usmiljeni ljudje, kljub dobremu namenir, večkrat vec slabega kakor dobrega. Mimo vozeč}
mejne oblasti so v ponedeljek iavtomobilisti namreč poberejo prijele nekega italijanskega nesrečne žrtve v svoje kare in častnika, ki je dezertiral iZ|jih odpeljejo v bolnico. Pri Italije, da se izogne vojni, fo. tem pa ne pazijo na pc^kodbe je peš prehodil skozi Jugosla-} žrtev in tako se zgodi, da se vijo, Avstrijo in Cehoslovaško. kaka zlomljena kost položi v
da pride k sestri, ki živi tukaj.
— Berlin, Nemčija. — Do-čim ima Nemčija že zdaj dvanajst podmornic v svoji vojni mornarici, in sicer 250 tonskih, jih gradi še nadaljnjih 16. Od teh jih bo osem 250 tonskih, ostalih osem pa'600 tonskih. •	--o-
NAZIJI ODPRAVLJAJO MOLITEV
Berlin, Nemčija. ~ Iz nekaterih krajev v Nemčiji, tako ____________________________
na pf. iz Pomeranske, prihaja Ijejo nazijske ideale.
napačno pozicijo, kar utegne imeti zle posledice. Pri nesre čah je najbolje, pravijo zdravniki, da se ponesrečenca pusti ležati v najbolj udobni pozi-ziji, dokler ne pride zdravnik in ambulančni voz.
poročilo, da so naziji odpravili v šolah običajno jutranjo molitev pred poukom in jo nadomestili s posebnimi ceremonijami, v katerih poveliču-
Hudo prizadeto prebivalstvo
Žužemberk, 16. okt. — Nekatere pokrajine Dolenjske so letos hudo prizadete z nevarno grižo, ki zlasti razsaja v gornji Krški dolini. Najbolj je prizadeta župnija Šmihel, kjer se je bolezen raznesla že v začetku septembra. Zanesel jo je neki fantiček iz odda ljenih krajev. Oče in mati, ki sta zbolela na griži, sta poslala fantiča k stari materi v Valično vas. Otrok je tam zbolel in v par dneh umrl. Po stari navadi so prišli ljudje k rm-ličku vasovat in tako se je bolezen raznesla na vse strani. Pastirji so se je nalezli na paši, mladina prj igri in v kratkem je bilo na stotine primerov nevarne bolezni, ki pa je ljudje niso vzeli za nevarno. Zbali so se le tedaj, ko je že nekajkrat zapel navček. Kar na vozeh so sprva vozili bolnike v novomeško bolnišni-, co. Tak'o se je bolezen razši-' rila tudi po krajih ob cesti proti Novemu! mestu.
Ljudstvu so z nasveti priskočili na pomoč žirpnik g. Zupane in šmihelsko učitelj stvo. Na njih pobudo je poslal Higijanski zavod tja zdravnika dr. Kox*barja, ki je uredil svojo ambulanco v župnišču. V Šmihel sta dospela tudi dva sanitetna avtomobila, ki vozite bolnike v ljubljansko in novomeško bolnišnico.
Ta bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo. Ljudje ne morejo opravljati svojega dela. Zaradi izgube delovnih moči je prizadet ves okraj. Tudi stroški so veliki, saj veljajo že zdravilne kapljice okrog 20.-000 Din, a prevozom v bol nišnico pa znašajo stroški nad 100.000 Din. Doslej je umrlo v šmihelski fari 10 ljudi. Med žrtvami nevarne bolezni so tudi trije gospodarji. V vsej Krški dolini je okrog 30 smrtnih žrtev.
V šmihelski fari bolezen v zadnjih dneh ni več takb huda, širi pa se proti Žužemberku, Budgajni vasi, Gradenci in Lip ju. V Št. Lovrencu je bilo v enem dnevu 18 obolenj. Sami vaščani so spoznali, da se je bolezen tako < razširila, ni kriva samo nevednost ljudstva pri podcenjevanju nevarne bo lezni, ampak tudi dejstvo, da je ves okoliš zelo slabo oskrbljen z zdravo pitno vodo.
-o-
Potres
Številni potresni sunki, ki se zadnje čase zelo številno ponavljajo v Banjiluki in okolici, zelb vznemirjajo prebival stvo. Ljudstva se je polotila velika panika, ko se je začela razširjati vest, da se bliža katastrofa. Ljudje so namreč govorili, da bo izbruhnil vulkan, ki bo uničil mesto. Prebivalci so vso noč prebili na prostem. -o-
Smrtna kosa
V Hrastniku je umrl Alojzij Loger, veleposestnik, hotelir in mesar star 54 let. — Ns Blokah je umrl Janez Krže, pt> domače Gornik, dober gospodar in zelo priljubljen daleč na okoli. — V celjski bolnici je umrl Jakob Tovornik, cinkarni delavec v pokoju z Dobrove star 64 let. — Na Dobravi pri Celju je umrl Blaž Čat«r, posestnik star 73 let.
Nesrečen padec
Usodna nesreča se je pripetila 9. okt. 65 letnemu posestniku Simonu Kumpanii v Spodnjem Javorju. Zjutraj se je podal obirati jabolka, toda že dopoldne je prišel k njemu na obisk neki sosed. Žena je šla klicat moža, a ker se ji na klice ni oglasil, je stopila bližje V svojo grozo je zagledala pod drevesom ležati moža v globoki nezavesti. Sosedje so ga prenasli v hišo, poklican je bil tudi zdravnik, pa bolnik se ni več zavedel in je umrl pred-no jo zdravnik sploh prišel. Kumpanu se je na drevesu zlomila veja, da je padel 5 metrov globoko, kjer je udaril z glavo ob kamen in si prebil lobanjo.
Dve nesreči
Antonija Gumzej, 49 letna vdova po žel. uradniku iz Sv. Jurija ob juž. žel. je pri trganju grozdja tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. — Martin Svetel, 76 letni posestnik iz Arcelina pri Vojnikir je gnal dva vola k mesarju. Med potjo se je eden volov splašil in Svetela močno poškodoval. — Oba poškodovanca sta morala v bolnico v Celje.
VELIKA
BWZNIKOVA PRATIKA
ZA LETO 1936.
JE TUKAJ!
Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred
25 centov
Naroča se od: KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
17591336
Strun s
AmerikanŠki Slovenec
"AMERIKANSKI SLOVEMEC*
Četrtek, 7. novembra 1935
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lota 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
The first and tlie Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
........$5.001 For one year ______________________
2.50 j For half a year
..$5.00
Naročnina:
Za celo leto __________________
Za pol leta ................................... 2.50 i For half a year __________________________ 2.50
Za četrt lota ____________________________....... 1.50 1 For three months _________________________ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: j Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto _____________________________$6.00 For one year _______________________________$6.00
Za pol leta ...................
Za četrt leta _______________
Posamezna številka ......
3.00 1.75
3c
For half a year ___________________________ 3.00
For three months _____________________ 1.75
Single copy .................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Odkod korajža?
Svet je morda strmel ali pa se je smejal, ko je Mussolini naznanil prav vsemu svetu, da se nikogar ne boji, in bodo vsako morebitno vojsko odbili njegovi Lahi enako z vojsko. Svet je mogel reči pri takih ustih: eno kolo preveč, ali premalo. Ne vem, kaj je rekel. Mussolini je moral biti prepričan o tem, o čemur je govoril, in morda so bili enako resni v taki veri tudi njegovi privrženci. Res razsodnih Italijanov bo vrlo malo, ko se prikaže neka prava maniia; to je nalezljivo. Splošno Lahi niso ravno na glavo padli, in Mussolini ie moral vedeti, kako je tudi pri drugih. Kje nai bi bil kak nekoliko vsaj pameten razlog za tako izzivanje vsega sveta, ki je za ta svet prav blazno.
Na nekaj sem trčil. Znani Marconi ni ravno od muh. Ako imaš v sobi radio, pritisneš na gumb, pa imaš, kar je na programu. To je Marconijeva iznajdba, še pred nekaj leti skoroda neverjetna roba. Seve se je tudi ta Marconi postavil za svojo Italijo, kar je v redu, ako bi šlo za pravično Zadevo. Ko so časniki poročali, da je Marconi z dušo in telesom za italijanske aspiracije, so omenili tudi, da je baje iznašel neke žarke, kateri so baje naravnost čudovito učinkoviti. Vsak motor zamorejo baje ti žarki ustaviti na dolgo daljavo. O takih žarkih je bilo dosti govorjenja in pisanja tudi pri nas v Ameriki, v Nemčiji, Franciji in na Angleškem. Tam je roba nekako zaspala. Morda ie res ta Marconi iznašel nekaj, kar bi bila te vrste iznajdba. Recimo, da je taka iznajdba, in so morda ravno radi tega Lahi z Mussolinijem na čelu tako korajžni. Motorje vseh vrst bi toraj Lahi zaštapali, ako bi se približali Italiji v slučaju kake vojske.
Vprašam pa, ali so motorji vse v kaki vojski ? Veliko bi pomenili, ampak ne vsega. Recimo zopet, da bi se sa-lnole Anglija zapletla v konflikt z Italijo. Italija bi ustavila angleške motorje s temi žarki. Kaj pa, če Angleška in morda še kaka druga država zaprejo sueški kanal, in Lahi ne morejo ne dol ne nazaj ? ?
-o-
Ljubezen do dela je ljubezen do življenja.
NEKAJ Z WILLARDA
Willard, Wis.
V soboto 9. t. ni. pride v našo naselbino prevzvišen! nadškof ljubljanski dr. Grego-rij Rožman. V nedeljo ob 8:30 bo imel pontifikalno sv. mašo Vsa društva, cerkvena in podporna, naj se korporativno udeleže te sv. maše. Zbirali se bomo v Društvenem domu, odkoder z društvenimi zastavami odkoi-akamo v cerkev. Vsi društveniki in društvenice na j imajo svoje znake (regalije.) .— Ce bo lepo vreme, naj se te sv. maše udeleži tudi mladinski oddelek dr. sv. Družine in dr. Marije Pomagaj KSKJ, — Vse bolj natanko boste vsi izvedeli pravočasno. — V so boto ob 7:30 zvečer ste vsi povabljeni k večerni pobožno-sti v cerkev in po pobožnosti v dvorano, kjer bomo imeli časi pozdraviti prevzvišenega nadškofa.
Bolezen je položila na bolniško posteljo Mišs Francem Gosar in se nahaja v Marsh-fieldu v bolnici. Obiščite jo lahko v sobi št. 221. Dal Bog da kmalu ozdravi. — Nevarn; operaciji se je morala podvreči Mrs. Peter Belaj in se nahaja v Rochester bolnici v Minnesoti. Operacija se je posrečila. in je upati, da Mrs.' Bel?.j zopet okreva.
Ludvik Perushek, zast.
skupni nastop v verskem in narodnem oziru jim je povsod prinašal uspehe. Raztezali so se na vse strani. Danes imajo Nemci v Milwaukee najm&nj 20 svojih cerkva in šol. Kamor so se pričeli naseljevati tam so poskrbeli tudi za svoj hram božji in šolo. To jih ni upro-pastilo, nasprotno, so si v toliko pomagali, da so se mnogi pričeli izseljevati v boljše dele mesta Milwaukee. Tako so se Nemci okoli cerkve Sv. Trojice začeli redčiti, na njih mesta pa so se pričeli naselje? vati Slovenci.
Danes je v obližju cerkve Sv. Trojice največ Slovencev
sel, že morda izgubljeni duševni mir in zadovoljstvo v notranjosti. Spravimo se s svojo vestjo in Bogom.
Za časa tega sv. misijona bo nas tudi doletela ta čast, da bomo videli in slišali našega prevzv. slovenskega nad. kofa Gregorij Rozmana, o katerem zdaj toliko čitamo ko potuje od naselbine do naselbine in proučuje naše versko življenj}? v Ameriki.
Poročevalec.
-o-
ZA ZAŠČIT6 SLOVANOV POD ITALIJO
New York, N. Y. ODOR ZA ZAŠČITO SLOVANOV V ITALIJI, je na svoji zadnji seji sprejel Redečo resolucijo:
Ker na teritoriju zasedenem od Italije po svetovni vojni, živi kompaktna masa 700.•■ 000 južnih Slovanov, ki v dobi svoje trinajst-stoletne zgodovine do italijanskega pod
PA SE G DOMOVINI
P. Aleksander
Naše pokrajine in naša gorovja ga najbolj pihnejo. Ko je Bog ustvarjal svet, je najbrže posvetil nekaj "overtime" naši deželi, da jo je tako mično in lično izdelal. Panorama ni sicer panorama Švice, toda očesu je ljuba, da je ne more pozabiti. Lepih
ca first" ti ne bodo vedeli drugega povedati, kakor kako bo ušli policaju te in te vasi, koliko jim je bil "average", ki so ga z avtomobilom napravili in koliko je bilo avtomobilov te in te firme na cesti.
Zato s takimi ne moreš deba-
V šoli te fare je danes že nad jarmljenja so dosegli visoke
pokrajin imaš tudi v Ameriki j tirati o lepoti. Sicer pa taki tu-nebroj, tudi planin in gorovja ne jdi ne bero teh stavkov in spis-manjka, toda te pokrajine so^ov. Kaj se utikuješ v primer-razsejane po nedogledni planoti janje in debatiranje. Saj res. in da vidiš veličastno hribovje'Našim pišem, zato da jim nekaj Colorade in soseščine, te vzame spominov obudim, -spominov na tisoče milj. V Sloveniji ni trebaj rodno grudo. Vse to o Ameriki deset dni in več, da vse to vidiš, sem omenil mimogrede, ker jih pa še avtomobila, ki ti ves uzi-j'j bilo toliko naših mlajših, ki tek naravne lepote' pokvari. V j so me prišli pomilovalno gledat, nekaj dneh jo premeriš, v nekaj j češ« kaj je neki tako lepega vi-dneh se lahko uveriš: res si je del tam onkraj luže? Počemu ti
—o-
Kdor je res močan, nikdar ne tarna; ljudje tožijo neprestano le nad svojo nemočjo, ko obupujejo nad življenjem.
Radost se imenuje radost, ker je kratka. Pa če* bi bila dolga? Ali bi ne utegnilo biti tako, da je bolest preveč podaljšano ugodje in ugodje kratka krčevita bolečina? — Papini.
Ljubezni je treba vse odpustiti, ker je slepa.
Humorist mora poznati človeštvo, satirik le samega
sebe.
tričetrt slovenskih otrok.
Zaradi teh razmer je nastala naravna prilika za Slovence, da stopajo po stopinjah vzglednih Nemcev naprej. Slovencev v Milwaukee pa se drži navadno taka smola, da smo v vseh stvareh po polževo počasni in zaspani in so nam na poti vedno vsakovrstni predsodki in domneve. Zato se tudi v tem oziru nismo znali zavzeti za to ugodno priliko Prišel je na pomoč sam prevzv. nadškof milWauški s tem, da je nastanil v tej cerkvi duhovnike, ki opravljajo slovenske obrede in slovenske č. sestre, reda Notre Dame. In kakor se do zdaj vidi, ti duhovni in te sestre v resnici z vso domačo ljubeznijo in požrtvovalnostjo razširjajo nauk katoliški in vzgajajo mladino v tem duhu. Otroke tudi poučujejo vsak dan v slovenščini, naše govorice, petja itd.
V nedeljo, 3. novembra, ob 9. uri dopoldne se je pričel v cerkvi Sv. Trojice tudi prvi slovenski misijon, katerega vodi eden najboljših sloven-sko-ameriških misijonarjev P. O. Hajnšek, OFM. Sv. misijon bo trajal cel teden. Pohitimo
poslu-
5VETI MISIJON IN PRIHOD NADŠKOFA ROŽMANA V MILWAUKEE, K SV. TROJICI
Milwaukee, Wis.
Na So. 4th in W. Bruce St. v Milwaukee, stoji mogočna ir-lepa stavba, cerkev Sv. Trojice, katero so pred več kot 40 leti sezidali tukajšnji Nemci. Oni so vedeli, da človek v življenju, če hoče biti resnično srečen in zadovoljen, mora skrbeti za katoliško podlago
Poleg te 'cerkve stoji tudi lepa 'zato vsi, brez razlike in trdna osemrazredna katoli- £at besedo božjo, pridige misi-ška šola. Okoli teh dveh stavb jonarja, da se poživimo dušev-
se je zbiral nemški narod, ki je prebival v južnem delu mesta Milwaukee. Razvijali so se versko in narodno in so le Po napredovali. Otroci prve generacije teh Nemcev, so danes spoštovani možje in žene. Med njimi pa je bilo že takoj
no m vero.
navdušimo za živejšo
Česa pa se naj sramujemo? Saj se nam ob tolilcah prilikah izkaže, da smo v srcu še vedno vsi katoličani. Samo okoliščine so napravile iz marsikoga mlačneža, da pozabi biti
od začetka pomešanih tudi ne-!pravi praktični katoličan. Poglejmo malo okoli sebe. Drug za drugim padamo v grob in pred zadnjim počitkom je prinesen, z le redko izjemo, vsak v cerkev, da duhovnik opravi nad njim katoliške obrede.
Pojdimo torej zdaj v cerkev, dokler smo živi, _ dokler moremo in se pripravimo za mirnejšo smrti kateri prav riih. če ne bo ušel. Posebno zdaj,
kaj Slovencev, prvih naseljen cev, ki so pohajali v to cerkev in pošiljali svoje otroke v to šolo. In v kolikor je znano, so ti stariši zadovoljni in so upravičeno lahko ponosni na svoje otroke. Dobili so dobro vzgojo, ki jim je vcepila spoštovanje in ubogljivost svojim starišem, jim pomagala da niso padli ter gredo uspešno na prej skozi življenje.
Razmere so se za Nemce pozneje predrugačile. Njih
stopnje kulturnega in ekonomskega razvoja;
j Ker je fašistična vlada v 'svoji brezobzirni denacionalizaciji oropala te Slovane vseh najbolj elementarnih človeških pravic, zaprla njihove šole, prepovedala njih časopisje, uničila njihovo književnost, zaprečila vsako kulturno sodelovanje z brati v Jugoslaviji, prepovedala -uporabo materinskega jezika v šblah, cer kvah, v javnosti in celo pod lastnini krovom v rodbinah nasilno poitalijančila njihova imena in to celo na nagrobnih kamenih; razpustila in prepovedala cvetoče kulturne organizacije, brutalno si prisvojila premoženje teh močnih organizacij, nabrano v dolgih letih v potu in trudu; gospodarsko uničila nekdaj premožne občine in jih dovedla do skrajnega obupa, uničila njihove Narodne dome, katere so skoraj brez izjeme zažgali fašistični banditi; prepustila naš narod na milost in nemilost tem ban-ditom ter izpostavila naše bivate najbolj krutemu in sadističnemu poniževanju in nečloveškemu preganjanju, ako so pokazali najskromnejši izraz narodne zavednosti; vlačila njihove voditelje po ječah ali jih pa zaprla na otoke okuže ne z malarijo ter jih ubijala in mučila v izvršitev obsodb posebnih sodišč organiziranih v posmeh pravici; v splošnem, posfopek napram narodni manjšini, kakršnega nepomni svetovna zgodovina;
Ker fašistična! vlada kljub temu, da nam je odvzela vse pravice se ni najmanj obotavljala, da pokliče neprimerno veliko število naših bratov pod orožje, pripravljena, da jih žrtvuje za "večjo slavo krvavega Rima;"
Zato, danes v kritični uri naših bratov, ko fašistična steklina -ogroža svetovni mir, pozivamo vse civilizirane narode sveta, da ne pozabijo tragične
moral Stvarnik vzeti časa, da je postavil vso to lepoto v to majhno kotlinico sveta.
Tudi ostala Jugoslavija ima mnogo naravnih krasot. Od Sla-
ljudje sploh hodijo tja preko? Jaz bi pa s tem denarjem vso Ameriko prebredel in bi videl več in užival več. Kako si more človek živce popraviti v "starem
vonije do morja, od Bosne do kraju", kjer je vse tako staro in Južne Srbije. Ce bi si hotel vse omledno, je pa sploh čudež.
ogledati, si vzemi dopusta za pol leta.
Govorim Amerikancu, ki mi pravi: "See America first. Kadar bom imel denarja toliko, da si bom lahko tako dobroto privoščil, bom sedel na avto in jo potegnil v vse dele svoje dežele."
"Toda rad bi te videl, ko se boš vrnil po svoji ekspediciji. Rad bi te videl, kako boš raztresene ude pobiral in pretezaval, ude od avtomobilske vožnje zbi-te. Da boš ameri«ke planine proslavljal, na katere se vije tako imenitna cesta, po kateri je tvoj avtomobil prav lahko šel, znamenje, da je kara dobre robe . . to že naprej vem. Še vsak, ki je šel na ameriške planine, ni drugega posebnega videl, ali videti ni drugega hotel, kakor tisto lepo vijugasto stezo do vrha gora.
O tudi Amerika ima svojo lepoto, toda iz avtomobila je ne boš videl. Vsi gorečniki tiste imenitne prislovice "see Ameri-
Dam ti dober nasvet: če si hočeš živce popravit, le lepo pojdi v stari kraj, kjer je samota in lepota, lepota, ki jo je dal Bog, ne moderna mašina in iznajdi-telj. Koliko jih je šlo na tako ckspedicijo, kakor bi ti rad šel. Tudi jaz sem že šel. 14 dni sem se vozil na avtu in 13 držav prebredel. Ko sem prišel domov, bi bil šel najraje v "špital". Edini spomin, ki mi je še danes v duši, je ta in ta je strašen, da sem dvakrat pri kolesu trenotno zaspal, ko mi je avto hitel 40 milj skozi temno noč. Hvala lepa za take užitke.
Da ne bom zopet zašel v "besedičenje", ti že danes napovem, da ti bom jutri odgovoril na drugi ugovor, ki ga mnogokdaj slišiš: vse bi bilo, če bi le teh "presnetih" Srbov ne bilo in druge svojafi, ki so nas potlačili v balkansko kulturo, to se pravi, nas potisnili za dvesto let nazaj.
njihovi "Golgoti' kakor tudi Tirolskim Nemcem, Dodekane-škim Grkom in protifašistom;
Pozdravljamo vsak korak, ki se podvzamc in pripravlja za dezertacije v masah ter upamo, da ta preizkušnja bo skoraj dovedla do poloma nečloveške fašistične vlade.
Pozivamo vse rojake v Jugoslaviji, da legalno preprečijo vsak korak, ki bi mogel pomeniti moralno, politično ah ekonomsko pomoč fašistični vladi v tej krizi;
Pozivamo vse Jugoslovane v
City. Kaj naj rečem k temu dopisu Nič drugega kot to, da je žena prav napisala. Prav imate draga rojakinja, ko pišete, da se le preveč sliši jam-ranja od ljudi. Težko je vsem ustreči. — Še preteklo zimo sem brala dopis v Amerikan-skem Slovencu od neke žene, ki je tudi zapisala, da ljudje vse preveč brez potrebe jam-rajo in tožijo. Rada bi bila že tedaj odgovorila v listu, pa nisem mogla radi preobilnega dela. Če premislimo na svo.i rojstni kraj, kako smo morali
Ameriki, da se nam pridružijo tam delati od sončnega vzho-ter v tem kritičnem momentu da in včasih še poprej, pa v vsaki posamezni naselbini dokler se ni naredila zvečer organizirajo svoj protest v po- tema in potem ko je bila že
moč naišim trpečim bratom. Za odbor:
I. Bratina, t. č. preds.
Rude Trošt ■-o--
ko se nam nudi prilika sv. mi- usode naših bratov pod Italijo; sijema. Ni dvoma, da bo mar- [ Mi vsi izražamo tople sim-sikomu ali marsikateri prine-- patije našim bratom v Italiji v
noč je delo čakalo doma. okoli živali in drugo, je bilo delo res težko. Za to pa nisme imeli nič kaj posebno izbrane hrane, komaj če je bilo kaj iz moke narejeno, mesa še enkrat na teden ni bilo in po
DOBRO JE POVEDALA
Mom-ce, Mich.
Brala sem v Amerikanskem malih kmetijah tudi kruha n« Slovenca dopis, ki ga je napi Vselej. Večerja je bila pozno sala slovenska žena iz Oregon (Dalje,na 3. strani.)
ZLATO MESTO IN TARZAN
(Metropolitan Newspaper Service)
Naptenl:
Rice Burroughs
V '■• x, " W/w . v
■i o ;
A i. f
LM i
t
Gemnon je potiho rekel Tarzanu: "Ti si pred vsem zasmehoval kraljico pred tisoči ljudstva s tem, ko si odrekel izpolniti njena povelja, ki ti jih je izrecno izpovedala. Niti tistih deset milijonov drahem, ki jih je kraljica dobila s tvojo zmago, ti ne more pomagati. Ona ima gotovo druge načrte s teboj."
"Z gotovostjo lahko trdim, da je že davno sklenila tvojo smrt, katera jo bo povsem zadovoljila. Kakšno smrt, ne rnorem vedeti. Nemo-ne poznaVh dobro m nikakor ne moreni verjeti, da te bo pustila živega. Ona bi prenehala biti Nemone, če bi pozabila tako veliko razžaljenie njžnega kraljevskega veličanstva."
Tarzan je pri tem zmignil z ramami in vprar sal Gemnona: "Si mar ti veliko izgubil pri stavi na Phobšga?" "Kaj izgubil, dobil sem," se je smejal Gemnon. "Veš, j&z sem vidno poveličeval tvojo moč in razumnost, nasproti Phobe£ovi moči in nadutosti, pred vsemi. Ne morem razumeti Nemone, da ti je darovala življenje."
Tedaj se oglasi Tarzan in reije: "Se nocoj jo bom videi kot si mi že povedal in skort> dvomim, da bo šlo vse po sreči." — "Ne pozabi, kako se boš pred njo obnašal," je prijateljsko svaril Cemnone Tarzana. "Morda ena sama neprijetnost, pa te spravi ob glavo. Če bi jaz bil ti, bi past!!, da ie ne razžalim."
je poleg vašega imena in naslova - 3 z n a č b a '11-35' je to znamenje, da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne Čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova.
Četrtek,
7. novembra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Stran B
NADŠKOF DR. G. ROŽMAN
V MILWAUKEE
V nedeljo 10. nov. bodo Slovenci v Milwaukee, Wis 'meli veliko srečo in čast po zdraviti v svoji sredi prevzvi-senega g. nadškofa ljubljanskega Dr. G. Rozmana. Pripelje se v spremstvu Rev. J.
Omana iz Wiltard, Wis. Prevzvišeni obišče v Milwau kee najprej faro sv. Trojice in bo imel sklepno pridigi sv. ^isijona v nedeljo zvečer ob 7:30 ter bo vodil sklepno prosijo s presv. Rešnjim Telesom.
Za enkrat še ne moremo na ganiti ure, kedaj se Prevzvi serii pripelje. Upamo pa, da želode v soboto ali skoraj gotovo v nedeljo v zgodnjih l!rah, tako da bo najbrž imel v nedeljo zjutraj ob 9. uri pon-tifikalno sv. mašo v cerkvi Presv. Trojice.
Širši slovenski javnosti še toorda ni znano da se lahko ^'Hvauški Slovenci gremo ko-z vsako starejšo slovensko naselbino v Ameriki. Po posebni dobroti in naklonjenosti ^ihvauškega nadškofa smo dobili prekrasno cerkev sv. ^rojice, ki ima vse pogoje do-
bro urejene in organizirane amerikanske fare. Cerkev jc lepa in zelo prostorna. Poleg cerkve primerno žtlpnišče. In kar je najbolj važno: fara ima svojo matico — katoliško šolo! Kolikokrat se je že povdarja lo po ameriških katoliških li-stih: tam kjer imajo samo cerkev brez šole imajo samo polovico fare ali še polovico ne Pri šv. Trojici imamo celo faro z dobro urejeno zidano katoliško šole. In ravno zdaj med sv. misijonom katoliški Slovenci slovesno prisegamo, dr nočemo biti več polovičarji. temveč ,celi katoličani in celi katoličani smo lahko le tam, ■jer nam nudijo celotno katoliško vzgojo, naše sestre v katoliški šoli. Slovenci! Še-le v večnosti bomo razumeli, kaj pomeni to "katoliška šola.'' Ne dajmo se varati od niko gar. Z nestrpnostjo pričakujemo prevzvišenega g. nadškofa, da s svojim nadpastirskim blagoslovom okrepi naše mi sijonske sklepe, da bo priča naši krstni. obljubi in slovesni prisegi: do groba hočemo biti zvesti katoličani!	F ar an
r>o(-.r irn NT A BO JIŠČE
Gornja slika je bila vzeta z nskega bojnega aeroplana in kaže planjavo v okolici abesin-skega mesta Adua, ko se je tamkaj vršil boj med abesinskimi in italijanskimi četami.
.i ga Je imel v poslanski zbornici v W'ashingtonu, D. C. feierle nievmlmh "real-estate" bondov, pri katerih so ljudje zgubili težke milijone.
' (Dalje.)
V Detroitu so Zastavali za 15 milijonov dolarjev takih zadolž-nic za malo posojilo §135,000. To posojilo se je izvršilo že pred 4 leti in še danes ni vrnjeno. Ker je zaščitni odbor menda zvezan z bankirji bo težko ko-daj vrnjen in bo popolna zguba za lastnike zadolŽnic.
Odkrili in našli smo tudi ta-kozvane "verižne zaščitne odbore" kateri so upravljali in reše-"
win L. Garvin, newydrški odvetniki, zahtevajo $150,000; Beekman, Bogue & Clarke, $75,000.
Je pa še mnogo slučajev, v katerih se zahteva po $50,000 za legalne troške, itd., ampak nimam čar,a, da bi jih vam vse naštel.
Xongre:-nik Beam, iz 4. kongresnega distrikta pripomni \ mes:
Mene zelo interesira, kar ome-vali nič manj, kakor okrog 400 mja gospod poslanec, zlasti ono,
\l SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
v noč in pastirji so P°spali brez večerje je največ po
dostikrat In takih je največ po Ameriki, ^eščanov je jako malo. Kako ^Udno bi se nam zdelo tukaj, CG bi imeli kosilo brez mesa, le kaj iz moke napravljeno. Kaj kmalu bi otroci rekli "old fashion." — Poleg vseh teh dobrot se pa sliši j&mra Uje, denarja za šou pa malo-kje manjka, zlasti po mestih MTtikaj ima skoro vsakdo iz-nas malo ne vsaki dan syeŽ kruh, v starem kraju ga 1)1 bilo. Kvečjemu so ga trdni Imetje spekli enkrat na teden 111 še ti ne vsi. — Prva leta, sem prišla v A.meriko, sem tucli jaz delala v tlbvarni, pa fem mislila, da je to delo 'Srača, nasproti delu, ki sera £a morala opravljati v sta-l'etn kraju, kjer sem bila ra-
Stojanovič, Dr. Ante Pavelič konzul iz New Yorka, g. Nikolaj Perazič konzul v Mon-trealu, in gospod Kosta Unko-vič, počastni konzul v Pitts-bui-ghu in g. Slavoj TroŠt, izseljenski komisar v New Yor-ku. Pored njih zbrala .se je velika masa našega naroda iz New Yorka na čelu predstavniki društva ".Jadranska Straža" s g. Donkom Curačem, M Stipičem in gospo Mary Vido-sič., a dobrovoljske organizacije s predsednikom Gavrom Miličem, Kolo Srbskih Sestara, Jugoslovenski klub, itd. Go-spej Poslanika Fotiča poklo-njen je bil velik šopek cvetlic. Predsednik njujorške občine župan La Guardia stavil je na razpoloženje Poslaniku za celo vreme njegovega bivanja tukaj dva avtomobila in po-častno stražo v spremljevanje.
Za časa trodnevnega bivanja gospod Fotič si je s družino ogledal New York, ki mu
ztn nedelj in praznikov vsaki se je neobično jako dopadel.
'-lan preobložena z delom po celih 14 ur na dan ali pa tu-di več in poletu delati na vro-c°tn soncu. Tukaj sem delala v začetku po 75c na dan, naj-več sem dobila po dolarju loški so pa rekli, da bi za ta tfenar ne šli niti tovarne po-
Obiskal je ralzne zanimivosti mesta od javnega zanimanja. Živo se .je zraniteresiral za ameriški način življenja. Prijatelji lin poznanci tekmovali so da bivanje Poslaniku Foti-ču napravijo najprijetnejŠe
izreklo o novem poslaniku. "New York Times" prinesel je sliko gospe in gospoda Fotiča s lepim člankom.
SLIKE BI RADI VIDELI
Elkhart, Ind.
Kam jo bova pa danes odrinila z mojim dopisom, cenjeni bralec, na fronto v Abesini-jo, ali kam? , Če bo slaba predla Abesincem, se obrneva tja in potisneva Italijane nazaj, da ne bodo jedli našega kruha. Najbolje bo pa, če ostanemo še dbma in se pripravimo na premikajoče filmske slike iz domovine. Sicer, nisem še do konca prepričana da jih bomo videli tukaj v našem malem mestu, toda ko sem brala da je Mr. Grdina, ki ima slike v posesti, dal v list, da bo zopet šel s slikami okoli in da ima veliko jako lepih slik iz stare domovine, sem mu pisala, da bi prišel tudi k nam z njimi. Kakor sodim ima g. Grdina na letošnjih slikah vso Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko in menda še celo Primorsko. Tudi v našem mestu smo ljudje iz vseh krajev, zato bo prav gotovo vsem ustreženo 1 Slikami. Sicer pa, kakor sem rekla v začetku, še ne vem prav, če bom dobila od g Grdinata povoljen odgovor in Če se mu bo mogoče ustaviti pri nas in nam pokazati te pre-zanimive slike. O tem še kasneje, če bo le kaj iz tega.
O vremenu se pa ne splača pisati, ker ga vešči napovedovalci z vsakim dnem sproti napovedo. — Zdravje- je med nami tako bolj jesensko. Kaš-iljaš, jamraš in zopet je bolje. Kaj pa veselic in vinskih
tudi obvestila, da je naglom.n preminula moja prijateljica Mrs. Josephine Cernivec, ka tere pogreb je bil 9..oktobra iz cerkve sv. Štefana v Chicagi. Skušala sem se udeležiti pogreba, a mi ni bilo mogoče, kar mi je bilo "še hujše. Njo sem spoznala kmalu, ko je prišla v Ameriko. Bila je vesela in izobražena, dobra žena
vencem v Sheboyganu na raz polago. V tej zbirki so s svoji mi deli zastopani znani sloven ski pisatelji, kot: Bevk, Brez- ki «o bili v direktni zvezi z last
takih slučajev vse skozi po deželi od obale do obale, kateri so predstavljali vrednost v zadolž-nicah nad 300 milijonov dolarjev.
Mi smo našli zaščitne odbore,
nik, Cankar, Erjavec, Finžgar, Gruden, Jalen, Meško, Milčin-;-:ki, Pregelj, Stritar, Trunk in drugi. Poleg teh so na razpo-
niki posestev, in so prodajali za-dolžnice, katere so lastniki istih dali zaščitnim odborom le v ishranjenje, za samo 50 centov
kar so nanaša in tiče mesta Chi-Kakor jaz razumem to, Chicago Title and Trust Co. ima monopol praktično na vse pristojbine. Ti računajo kon-kurzne pristojbine za poverie-ništvo, odvetniške pristojbine in upravne stroške in jaz bi rad ve iel, kaj je- gospod poslanec in njegova komisija storila v tem pogledu nanašajoč se ha to družbo, da bi se prineslo te fakte'na
možu in dobra skrbna mati 'sinu. Kal bolezni jo je mučil 'stoj itd. — Knjižičarka, Miss že leta in dostikrat se je mo- iBertha Marks, prav prijazno gla, dasi vesele naravi, od- jvabi Slovence v Sheboyganu in trgati družbi. Enkrat leta 1931 okolici, da se te zbirke posluje bila pri meni, vsa razigra- žijo. Upam, da se bodo naši na v drtižbi z možem in sinom, iljudje v prav obilnem številu
lago slovenski prevodi slede-j™ dolar' To so prodajali lasi
čih tujih pisateljev: Chester- |nikom posestev ali njihovim a- j svetlo, tako, da bomo imeli vse ton, Doyle ,Lyttbn, Melville, Shakespeare, Sienkiewicz, Tol-,
jo profitirali pri taki kupčiji, J and Trust Co. plačevali take zaščitne odbore] Kongreanik Sabath odgovar-
'gentom. Lastniki posestev pa [informacije te situacije v po-so na to z ostalo polovico, ki so'gledu tikajoč se Chicago Title
pa mi je na samem potožila: Mary, oh, ko bi jaz imela tvoje zdravje, vse moje premoženje bi dala. Pa ji nisem verjela, ker je izgledala tako zdra va, pač pa je ona čutila. — Kolikokrat sem se na potu
odzvali, ker če bo veliko za nimanje za slovenske knjige, bomo lahko od časa časa zahtevali, da knjižnica še nabavi nove knjige; v nasprotnem Slučaju, da bi ne bilo dovolj zanimanja, si pa ne bom j
za njih opravila in službovanje in druge stroške.
Jaz bom vam pokazal, kako so se taki interesi in taka premoženja razsipavali. Prebral vam bom kopijo sodnih pozivov, ki jih je izdal posebni sodni referent in posebni načelnik vladnega distriktnega sodišča, v južnem distriktu New Yorka v zadevi Paramount-Publix kor-
želel ni. Slučajno je piršel do logo. Glejmo toraj, da bodo police v knjižnici, kjer se slovenske knjige nahajajo, ved-
ustavila pri njej in vselej m; upala nadlegovati za novo za- jporacije, je s prijaznostjo postregla in se kazala veselo, četudi je bila b'olna. Že naprej je slutila kaj jo bo zadelo, da bo prišla smrt tako nepričakovano in 'no prazne, lagloma. Zato me je njena j Pozdravljeni! smi-t silno užalostila. Težka jo j poslednja stopinja človeka. S dvakrat težja taka nenadna ) zlasti za moža in sina in pa za' te, ki so jo poznali. — Res
katera korporacija je
Marie Prisland, Direktorica P. L.
--o-
SMRT ZARADI KART
Upper Marlboro, Md. — 48 Iraga, ni mi bilo dano, da bi j letni farmer Melvin Under-te bilo pokromla ko si ležala jwbod je preteklo soboto pono-v krsti, ni mi bilo dano, da bi,či po sporu s svojo 50 letno videla tvojo gomilo. Počivaj j ženo Claro najprej ustrelil že-mirno pod hladno rušo, žalujo- no in nato še samega sebe. 16
letna njuna hči pripoveduje, da se je spor začel, ker je hotela iti mati nekam te, k čemer oče ni privolil
Bil je gost gg. J. D. Princa, trgatev> me bogte Vprasali. Kledat. Ko so prišli malo slab-[prejšnjega poslanika S. D KaJ, na i.ra^0 odgovorim:
časi, so morali z borda, kei
po-, da' Ko sre-
:a.m. na lllici toliko mladih, se ^ Držay Amerike in prejema
r,.v.	. dolžnosti kraljevskega poslani-
"•fcijo po raznih parfumih m ^
Ameriško kot našo izseljensko časopisje se je kaj laakove
sa
^iso zmogli več plačevati 'Sow" ni bil za mene in tista napaka tudi mene "diči," da
11	g trpim drugega na svojem °brazu kot milo ali žajfo, ko Se umivam. Pa mi vseeno ma
kateri verjame, ko mu fem koliko sem stara, če Ogledam mnogo mlajša. 8Vem tako no mestu in ča
^i kar nos. zavihne, tako vse po raznih parfumih in ^akoj mi pride na misel tista
12	mladih let, ko smo Šle v ^Ovo mesto in so kozle gnali ^^ sejem; smo se morale tudi z'd nos držati. Parfjuma in
'(v	,
•;. !'5°wow" je.' res preveč v te.) deželi. -— Slovenska žena, ^rav si napisala.
Monroeška Slovenke
-o-
GOSPOD FOTIČ V NEW YORKU
New York, 24. oktobra 1935. Noa Poimenovani poslanik Ju-»oslavije v Z j edin j enih Drža-vah Ameriških gospod Kon-pantin Fotič dospel je v New ),0rk 21. oktobra t. 1. s ladje ^ormandie." S gospodom
Amerike v Beogradu, Janko- Nič_ _ pray res ni5- Kar no. viča, Peraziča in Paveliča kot benega veselja ni več med na W. M. Chadbourne, poznane- \mi za kako prireditev ne od ga advokata newyorkškega m t6) ne od one strani. VsGi ka velikega prijatelja našega na- kor pravimo> to-ne v zat0n, kot ro(la-	•	Mussolini, ki igra vojno, ki bo_
•V četrtek 24. oktobra, ppoljžanj — usodna. Da bi le rer dne, gospod Fotič s družino bila.
odpotoval je za Washington j Mesec bo skoro tega, kav radi predaje svojih poverilnih j sem brala, in potem , dobila pisem Predsediniku Zjedinje '
čim pa moje sožalje
Mary Oblak
PRIJATELJEM SLOVENSKE
KNJIŽEVNOST!
Sheboygan, Wis.
Vsem, ki se za slovensko književnost zanimajo, je s ten: naznanjeno, • da je tukajšna mestna knjižnica in čitalnica dobila novo zalogo slovenskih knjig, 32 po številu. Med njimi se poleg drugih nahaja tudi več letnikov Mladike, Ljubljanskega Zvona in Dom in Sveta. Skuprio ima knjižnica sedaj nekaj nad 100 sloven-
igrat kar-!
NAŠIM NAROČNIKOM V
JUGOSLAVIJI
Ker ima naš list "Amerika« ski Slovenec" lepo število na reč,niko v v stari domovini is; mnogi plačujejo naročnino od-tam ter imajo sitnosti pri po šiljanju denarja semliai v Ameriko, zato smo poverili zastopništvo za naš list za Jugo slavij«? "JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI" V LJUBLJANI,
fcFzHEroaisss^ssssia!!EP
°tiče.m •^Proga
Nt
je dospela in hčerka. ■
njegova

a pristanišču pričakali so
!,lyoda Fotiča generalni kon-•ul. v New Yorku gospod Ra-Jankovič, svetnik poslan-ya y Washingtonu g. Boža
Bil je zelo suh in ni iraei nobenega apetita; nič več nisem 'vedela kaj mi je storiti."
Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe podhranjeno otroke. Njiga vsebina SO najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega . apetita, glavobola, zgube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi z prebaviijmi nerednosti. Prijazno za piti in ilcbvo zanesljivo dr-žinr.ko zdravilo. V vri'h '»kaimah.
TKI^tiK'S t£LE2CBR ©F B1TTEK
Joseph Trincr Compr.i v, Chlcagd
DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA
V JUGOSLAVIJO
Prirejata ju vaša priljubljena zastopnika, ki uživata velik sloves med Jugoslovani, in vi boste z veseljem potovali s svojimi rojaki.
MAJESTIC	6. decembra ■
AQUITANIA 14. decembra
Izvcžban potniški spremljevalec vas bo spremlja) do vašega cilja, preskrbel vam bo dovolj zabave na parniku, skrlx'l bo za vaš potni list, prtljago in druge potrebe na potovanj«, da bp \;:ša vožnja brezskrbna. 1 zborna domača kuhinja. Odločite sc zgodaj in si preskrbite zaželjen prostor.
7t;i podrobnosti vpVašajte pri:
FRANK SAKSER, Jr. LEO ZAKRAJŠEK
Potniški oddelek 'Glas Naroda' General Travel Sh'vice, Inc. 216 W. 18th St.. New York 302 E. 72nd St., New York
Skih knjig poučne, zabavne in j DRAVSKA BANOVINA, in znanstvene vsebine, ki so Slo - ;ona sprejema odzdaj naprej
naročnino za naš list v Juffo 3laviji, to je od onih naročnikov, ki sami list naročajo direktno iz Jugoslavije. Kdaj komu poteče naročnina je zaznamovano poleg imena in naslova na zavitku. Prva številk;* pomeni mesec, druga ps leto N. pr. štev. "11 — 35" pomeni, da naročnina poteče meseca novembra leta 1935. Ako je poleg vašega naslova ta števil ka, tedaj plačajte naročnine JUGOSLOVANSKI KNJIGAR. NI, V LJUBLJANI in sicer v dinarjih naš list stane za celo leto 275 dinarjev in za pol le lta 138 dinarjev. V pismih na Jugoslovansko Knjigarno jasno I omenite, da je poslani znesek Iza naročnino lista Amerikancki Slovenec ter ji podajte tudi svoj natančni naslov, da ne to kake peroote. S tem upamo, da smo ustregli vsem onim našim naročnikom v Jugoslaviji, ki pravijo, da iz Jugoslavije ne morejo pošiljati denarja v inozemstvo.
Uprava "Amer. Slovenca."
iastovala številna gledališča in teatre in je imela na istih nad 10 milijonov dolarjev vknjiže-nih zadolžnic (bondov), vse je bilo na prvi vknjižbi na vseh njenih posestvah. Do tu so zna šali stroški odbora za reorgani-ziranje in drugi stroški, ter tro-Ški, ki so nastali za izročitev zadolžnic zaščitnemu odboru, razni odvetniški in pravni troški. so znašali $458,029.99 kateri so se že izplačali in na isti dan, ko se je vršilo za to zadevo zasliševanje v New Yorku so nam predložili dne 8. julija letos račun za n'adaljne stroške v znesku $2,989,489. 92. i Prečital bom vam na hitro rvote za nekatere take zahteve.
Kljub temu, da je prejel Charles D. Hilles $20,000 kot nepristranski konkurzni upravitelj in $32,433.33 kot poverjenik (trustee) v zadevi in Eugene W. Leake in Charles E. Richardson, je vsak dobil $32,-433.33 kot poverjeniki. Charles Hilles še vedno zahteva $10,000 kot konkurzni upravitelj in $118,000 kot poverjenik; Eugene Leake tudi $118,000; in Charles E. Richardson $87.000. Naj se zna, da Mr. Richardson zahteva odškodnino za svoje šestmesečno delo in prejšna dva, pa za delo enega leta.
Jaz čitam iz sodnih pozivov in obvestil kreditorjem ali delničarjem in lastnikom zadolžnic. Druga zahteva je zahtevana po firmi Root, Clarke, Buckner & Balantiniie, ki zahtevajo $700,-000, da niti omenjam $7,679.08 za stroške in izdatke. Jaz ne | bom tratil časa s tem, to zahtevajo kljub temu, da so že prejeli znesek $250,000. Dalje: Cooke. Nathan & Lehman, newyorški odvetniki, zahtevajo $250,000 in $3,759.19 za stroške; $70,000 se zahteva za tri člane zaščitnega odbora, z dodatnimi računi za računske izvedence, oskrbovalce in hranitelje zadolžnic itd. v znesku $175,865.46; drugi odbor, ki mu načeluje Frank A. Vanderlip, ki zahteva $50,000 za njega samega, z še drugimi stro ški zraven za člane odbora v znesku $175,254.61; Kuhn, Loeb & Co., zahteva $100,000 vred z $14,287.29 za stroške; David, Polk, Wardwell, Gardiner & Reed, odvetniki zahtevajo $150,-000; Malcolm Summer and Ed-
j;'.: Ta družba je bila popolnoma preiskana. Mi smo imeli u-radnike to družbe pred komisijo pri različnih zasliševanjih in jo preiskujemo še vedno naprej. Preiskujemo jo i sedaj. Mi smo bili prfmorarii izdati pozivnice z grožnjo, da ako bi odklonili podati nam vse informacije, da bodo sodno odgovorni za prezir oblasti in zaničevanja do oblasti. V enem slučaju smo imeli osem različnih računskih izvedencev v uradu te družbe same, da so preiskali njih knjige, njihovo aktivnost in jaz zagotavljam mojega kolega, da on bo več kakor zadovoljen s tem delom, ki se je že izvršilo, da prinese na svetlo nekatere manipulacije Chicago Title and Trust Co. Slični slučaji v New Yorku kažejo isto na strani Roosevelto-vega odbora, neodvisni odbor, Poundsev odbor, Prudence, in mnogi drugi odbori izkazujejo isto. Jaz le obžalujem, da nimam več časa, da bi šel bolj podrobno v zadeve Chicago Title and Turst Co., The S., W. Straus, the American Bond Mortgage, in v mnoge druge odbore.
Obračujoč se na New York zopet, mi dovolite dragi kolegi, da navedem, da smo odkrili pre-tresujoče dokaze, pričevanje, in koruptivne slučaje, katere smo že naročili, da se jih izroči zveznim in državnim sodiščem za
'minalno postopanje.
Ko je ta komisija začela z javnim zasliševanjem, so tudi sodišča vzela na znanje, namreč, da mi skušamo zaustaviti pretirane račune in pristojbine in so jih v večih slučajih znižali, toda z obžalovanjem pa moram priznati, da od tedaj naprej razni odbori uporabljajo zopet različne metode, da zvišavajo pristojbine.
Tukaj je. zopet fakt, da lastniki zadolžnic in bondov, ker je imenik lastnikov zadolžnic tajen in ne morejo priti, do njega, zato tudi ne morejo sporazumno do kakega veljavnega zastopstva na sodiščih, da bi ugovarjali skupno proti visokim pristojbinam in računom, ker tožeče stranke delajo v prilog zaščitnih odborov in proti interesom lastnikov zadolžnic in v takih slučajih niti najboljši sodniki ne morejo nasprotovati, da bi zahtevali primerno znižanje pristojbin in troškov. To je prvič v mojih skoro 30 letih službovanje, da sem nastopal v tej preiskovalni komisiji in kljub temu, da mi je to vzelo silno mnogo časa, bom nadaljeval z vsemi napori, da razkrinkam in razpršim obstoječe zarote na tem polju.
(Dalje prih.)
SlRITE AMER. SLOVENCA!
r Btran «
'AMERIKAN5K.1 SLOVENEC"
Četrtek, 7. novembra 1935
I
Deklica z odprtimi očmi'
"Gospodična, to pa zato, ker v Parizu nikoli ne veš, s kom imaš opravka. Tu na Montmartreu sem imel za sosede, tik moje hišice, vlomilce, morda tudi razbojnike ... Če bi jih videli, kako nedolžna in poštena lica so imeli! Kaj pa šele v hotelu!
"O, kako si oddahnem, v Vajini družbi." Iz ulice des Abbesses so krenili na levo v ulico Ravignan, po kateri so šli malo navkreber. Gospod voditelj je stanoval v stari mont-martreški hiši, katero je obdajal ograjen vrtiček.
"Mama!" je zaklical pri vrtnih vratih, "pripeljal sem ti goste!..."
Stara gospa, toda še čvrsta, plemenitega obličja in srebrnih kodrastih las, se je prikazala na pragu ob divji trti, jesensko rdeči.
Sklenila je roke in z dobrotnim materinskim nasmeškom vzkliknila: "Ah!... Že vem, kdo ste..." "Veste, kdo sve ... pa naju še nikoli niste videli!..."
"Pač, videlo vaju je moje srce, ko sta skrbeli za mojega dragega sina ... Ve sta gotovo noirmoutierski gospodični...!"
u p>
"Tetka Cecilija in gospodična Rolanda ..."
"Kako ste mogli ugeniti?" r "To na zares ni težko!... Moj sin mi je toliko pripovedoval o vaju!... Neštetokrat mi je povedal, kako sta bili dobri ž njim... Potem pa sem spoznala tudi ljubko avbico!... Tako sem vesela, da vaju morem sprejeti pod to skromno streho, ki gotovo ne zdrži primere z Vašo, da se vama morem od vsega srca zahvaliti."
Tako je govorila, zelo preprosto; a zelo genljivo ... roke uboge mamice so se tresle,
. r...
Teta Cecilija jo je objela in stisnila k sebi,'šepetajoč:
"Hvala! O, kako mi to dobro de ..." Star i služabnica je prihitela in postavila še dva krožnika na mizo, a čez nekaj hipov ie prinesla veliko skledo z juho, trebušaste oblike in okrašeno s poljskim cvetjem.
Naposled sta prišli ubogi ženici v pravo domačnost.
Polagoma se je teti Ceciliji razvozljal jezik.
Najprej je pohvalila izvrstno juho, toplo, dišečo, blestečo se v zlatih očescih... Dobra francoska kuhinja je storila svojo priznano dolžnost... Ko je ogrela srce, je prižgala vesel plamenček v očeh. In sledili so prijetni spomini na Noirmoutier, sprva drobni, nato zmerom bolj topli in domači.
"Prihodnjič boste morali priti k nam z gospodom voditeljem!..." je dejala teta Cecilija. "V 'Zavetju' je prostora več kot preveč."
"Zares ... prav za prav sem že mislila na to ... zmerom se namreč bojim, da se moj sin ne preutrudi, da mi ne oboli tam doli v koloniji." "O, saj tudi me gledava nanj!..." "Srce stare mamice je polno hvaležnosti do tistih, ki mu pomagajo varovati zdravje otroka, zlasti če je ta otrok duhovnik ... Ali veste, kako strašno življenje ima tukaj? Pouk, pozne maše, vsa
druga cerkvena opravila, bolniki, tečaji za odrasle ... deški zavod ... ah, ta zavod! Kadar so skušnje za kako igro, — to je vsak mesec — vam pride domov ob nemogočih urah, potan, hripav, ves zaprašen, pa ne sme popiti niti kozarca vode radi svete maše, ki jo bere naslednjega dne časih šele ob eni popoldne, če je tistega dne kaka poroka... In čeprav ni videti, je vendar zelo rahlega zdravja ... Kolikokrat ga vidim zjutraj odhajati, ko ga muči glavobol... O, uboge matere!... Ošte-ti ga moram, gospodična! Saj nima razsodnosti ... Kolikokrat ga moram pokarati!"
"Kaj pa reče na to?"
"Objame me in poljubi."
"Toda to ni noben odgovor!"
"Zdi se, da je ... Poglejte ga, poglejte, . prosim, kako se smeje!"
Gospod voditelj se je zares prisrčno smejal in Rolanda takisto. Mati je rekla z očesom na dekletu, potihem tetiCeciliji:
"Kako je zala!..."
Nato še tišje:
"Ali je on še tako odločen, da jo vzame za ženo?"
"Ah!... vi torej vse veste?"
"Moj sin mi je pripovedoval."
"No, potem pa Vam povem, da je po mojem mnenju ta načrt razbit, ovržen, črtan!..."
Mati ie sklenila svoje stare roke, vzdignila oči kvišku in pošepetala:
"Oh, ne morem Vam povedati, kako nepopisno sem vesela!"
A ni samo ona vesela.
Rolandino uho je slišalo. Mahoma je skočila pokonci ter z obema rokama objela teto Cecilijo:
"Naposled!... Odločilna beseda je padla!... In Vi ste jo izgovorili!... Konec je strahu. Nikoli, nikoli ne bom... snaha gospe Maude!... Nikoli Rogerja Mau-deja žena!..."
In kakor v gozdiču le Blanche je poskušala Rolanda nekaj plesnih korakov, prepevajoč noirmoutiersko balado:
i
On do Vas me ie poslal, da ga ne pozabite. Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila...
In kakor v preteklem poletju pod drevesi stare opatije, tako je Rolanda tudi zdaj s povzdignjenim glasom zapela poslednji verz, a z bridkim in neizprosnim poudarkom:
i
Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila ... Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva ...
Mati gospoda voditelja je osupla opazovala ta izbruh radosti in osvobojenja. Sin ji je z nekaj besedami pretolmačil zadevo.
Poslušala je majaje z glavo, kakor malo prej gospod voditelj sam v hotelu. Nato se je obrnila do tete Cecilije:
"Moje mnenje je bilo od vsega početka — in tako misli tudi moj sin — da bi tak zakon bil pač idealen za fanta, a porazen za vaju!"
"Kako to?"
(Dalje)
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Ne bodo uspeli
Tokrat Judje ne bodo uspeli. Svetovno stališče Judov je zdaj, da so gospodarji v sedanji Rusiji, saj je vse drugo le njih privesek. Njih gospodarski in tudi moralični vpliv je močan v novih slovanskih državah, na Poljskem, v Ceho-slovakiji, Jugoslaviji in na Odrskem. ! Rurmmskem. IV Franciji, na Angleškem, v Ameriki so svobodni, ni znatnega odpora zoper njih vpliv. Hudo je za Jude- zdaj v Nemčiji, na Španskem ni izrazitega odpora, pa je le tudi odpor, ker izope|r komunizem, kjer igrajo prvo vlogo. V Italiji so prizadeti po ukinitvi framazonstva, kjer so bili prvi. Z vsakim fašističnim in nacionalističnim pokretom pa se prikaže tudi neki odpor zoper vpliv židovstva, saj je celo Mehika prikazala neko protižidovsko gibanje. Nemški antisemitizem vpliva tudi na
Krista, kakor se je vršila v Jeruzalemu, in tako hočejo svetu pokazati, da niso oni bili tisti, ki rfo Krista spravili na križ, temveč Rimljanje, rimska deželna oblast, ker ta oblast je baje videla v Kristu nevarnega radikalca in pun-tarja.
Morda res pride do take dramatizacijo, .saj Judje imajo voljo in sredstva na razpolago. Ali se bodo mogli oprati, naprtiti vse na Rimljanje?
otovo bi fašistična Italija hudo zgrbančila pri tem čelo zoper Jude, saj bi bila krivda potem na Rimljanih in to pred vsem svetom, kar nikakor ni malenkost.
Vse to pa bi bilo bolj zgodovinskega značaja, brez vsakega drugega momenta. Tu pa je point. Drama na Kalvariji ni le zgodovinsko dejstvo, za dramo je verski moment. Judje ali Rimljanje.. ta dva se ■lahko prepirata, kdo je zakri-
Judje, peče vas, obžalujemo m vas pomilujemo, ampak oprali se ne boste nikdar. Klonite glave, pa bo vam bolje, pomagano, drugače nikoli.
NEW CUNARD WHITE STAR SUPERLINER "QUEEN MARY" WILL REACH NEW YORK ON JUNE 1st NEXT ON MAIDEN VOYAGE ACROSS THE ATLANTIC
Ship will stay in New York Five Days on First Visit—To Maintain Year-Round Service, Sailing from Europe and from America on Alternate Wednesdays—Speed and Regularity will enable Liner to make 6 trips in Busy Summer Season.
Mary" as so far scheduled, are: From New York
June S; June 24 July 8; July 29 August 12; August 26 September 9; September 23 October 7th
From Europe May 27; June 17 Julyl; July 22 August S; August 19 September 2; September 16 September 30th
Napačna j e misel
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
naziranje v drugih deželah, to vil obsodbo, ampak verski mo-dobro vejo vrlo prebrisani ment ostane v vsakem sluča-Judje. Vse to je bolj politic- v vsi svoji veljavi in teži. nega značaja. V poštev pa pri- Zgolj zgodovinsko resnico se de pri naziranju sveta o Judih lahko pokrije ali prikrije, nat-še drug vrlo pomemben mo- Vezi temu ali onemu na ro-ment. Obsodba Kristova. To va§> verskega dejstva pa se s čutijo Judje. Sicer noben raz- prav ničemur ne more prikri-soden človek ne bo pogledal ti, in tu Judje ne bodo uspeli, sedanjega Juda čez rame radi in naj bi porabili vsa svoja tega, da so njegovi očetje ne- ogromna sredstva.
koč zakrivili dramo na Kalvariji, ampak Judje sami le čutijo, da jih to teži, in pri kakem manj pametnem antisemitizmu igra to važno vlogo. Že iz tega praktičnega stališča bi se, to se razume, Judje radi pred svetom oprali tega dejstva. Kako naj se ga operejo ?
V New Yorku, kjer Judje dominirajo, so že večkx*at poizkusili. V New Yorku in v Ameriki bi bila tla za tak poizkus najugodnejšega, ker v New Yorku So gospodarji in v Ameriki ni nobenega antisemitizma, vplivni »a so Judje v vseh javnih panogah udejstvo-vanja. Ne vem, kako je z zadevo, očividno pa ni šlo.
Zdaj so vplivni in bogati Judje v Parizu počeli nekaj, da bi svoje rojake oprali pred svetom vsaj sokrivde pri obsodbi Krista in njegovi smrti Baje nameravajo nekako dramatizirati obravnavo zoper
Julijan Odpadnik se je lotil z vso svojo brezmejno močjo tega verskega momenta, da bi ga zatrl in izkoreninil, pa je klaverno podlegel in priznal to sam tik pred svojo smrtjo z znanim vzklikom: "Nenikekas, Galilaie — Ti, Galilejec, si zmagal."
V NAJEM
se odda stanovanje šesterih sob. Vprašajte na 1808 W. 22nd Place, Chicago.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
W jomi ! SKIETMW.
OPTO M VM 'RISI '"01 So Ashl-nnd Avevim Tel Canal 0523 i i.Iliru- ure vfiiV rta" "d ziutrv '.> a jvečer.
ZA BOŽIČ
se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene.
1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
Dinarji:
Za. $ 2.75........................100 Din
Za $ 5.10.—...................200 Din
Za $ 7.20........................300 Din
Za $ 9.60........................400 Din
Za $11.70........................500 Din
Za $23.40......................1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ S.00 pošljite..._.......$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.10
Za $40.00 pošljite............$41.25
Za $50.00 pošljite............$51.50
Lire:
Za $9.20.......................100 lir	Za $44.00....,..................500 lir
Za $87.25........................1000 lir
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvej po zmernih cenah.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
The new Cunard White Star super-liner "Queen Mnrv" will sail on Wednesday, May 27th next year from Southampton on her maiden voyage across the Atlantic. The ship, which will stop en route at Cherbourg, is due to arrive in New York on Monday, June 1st.
On her first visit to New York, the "Queen Mary" will stay in port five days, sailing eastbound on Friday, June 5th. This will represent a stay of two days longer than the big ship will ordinarily make in order to allow a greater amount of time for various functions marking her arrival for the first time and for general inspection by the public.
Following the initial trip, the "Queen Mary" will make regular schedule sailings from New York and from Southampton and Cherbourg on alternate Wednesdays. The liner will maintain a year round service making the complete round trip transatlantic every two weeks including stays in port.
Because of her increased speed and regularity of turn-around the "Queen Mary" during the busy months of June, July and August will be able to make six round trip express sailings.
Applications for accommodations arc already being received for the second and third voyages although the rates for the three classes which the ship will carry have not yet been finally set. The applicants for the maiden voyage in each direction are already in excess of capacity.
The sailing dates for the "Qr.een
— Djibouti, Francoska Somalija. — Italijanski armadi v južni Abesiniji delajo pri njenem prodiranju velike težave neprestani nalivi. Vsled premočenih tal je nemogoče prevažati tanke in težko arti-lerijo.
DENAR
je ime krasni in zanimivi slovenski povesti, ki začne v kratkem izhajati v tem listu. Prepričani smo, da lepše povesti bi ne mogli dobits za naše čitatelje, kakor je bas ta za te zimske večere Vsled tega opozarjamo vse naše oitatelje, naj povest či-tajo od začetka, da jim ne bo pozneje žal zato. Opozarjamo pa tudi tem potom vse one naročnike, ki so zaostali na naročnini, da naj skušajo čimpreje obnoviti svojo naročnino, da se jim ne bo med to povestjo ustavilo lista. Vsi pa priporočajte list tudi svojim prijatelj jem in znancem, da si ga tudi oni naroče in da bodo tudi oni deležni veselja in zabave pri čitanju te zanimive slovenske povesti.
vaše domaČe in druge vaše prijatelje
V STAREM KRAJU S STENSKIM KOLEDARJEM "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" ZA LETO 1936!
Letošnji naši izletniki, ki so se podali na evharistični *| | kongres v Ljubljano in na obisk svojih dragih domačih v j I Sloveniji nam sporočajo, da imajo v starem kraju silno radi j | naš stenski koledar, kakor snega izdaja list "Amerikanski J 1 Slovenec" za svoje naročnike tu v Ameriki. Tamkaj baje ne j | izdajajo slovenskih stenskih koledarjev v taki obliki, kakor j {§ mi tukaj.	_	jj
Lansko leto so nekateri celo iz starega kraja pisali ponj. j S Znamenje torej, da je slovenski stenski koledar, ki ga izdaja § I naš list priljubljen in ga v starem kraju radi imajo.
Ker ga nam skoro vsako leto zmanjka, smo sklenili letos j I oglasiti naročanje koledarja predno bo šel koledar v tisk. In j 1 sicer bomo sprejemali naročanje za stenski koledar za v stari ( j kraj DO 10. NOVEMBRA. Istotako naročanje od strani j J nenaročnikov tu v Ameriki. Po omenjenem datumu ne bo- j jg mo sprejemali naročil za stenski koledar več, ker bo šel ob ( § tem času koledar v tisk in ga bomo izdali le toliko več, koli- f | kor bomo imeli naročil v naprej. To naj blagovolijo vzeti | g na znanje vsi naročniki, ker po omenjenem datumu bo za na- f | ročila prepozno.
Vsled visoke poštnine in drugih stroškov bo koledarju f g letos cena
20 CENTOV KOMAD S POŠTNINO VRED
Kdor ga želi naročiti svojim domačim, naj torej pošlje f jj omenjeno svoto v poštnih znamkah ali v gotovini, ter zraven f | pravilni naslov osebe, kamor naj se koledar pošlje v stari | kraj. Kakor hitro bo koledar izšel bomo koledarje takoj j odposlali na vse naslove, na katere se bo naročilo koledarje.
Torej vsi oni, ki naročajo stenski koledar svojim doma-gj čim, ali svojim prijateljem in znancem V stari kraj, naj to | store gotovo do datuma 10. NOVEMBRA 1935. da bo nam | tako mogoče postreči vsem, ki želijo naročiti za stari kraj | stenski koledar "Amer. Slovenca" za leto 1936.
Za naročilo se poslužite spodnjega kupona:
| - -----kupon------1
1 I UPRAVA
"AMER. SLOVENCA", | 1849 West Cermak Rd., Chicago, II.
| CENJENI:
I I
Priloženo pošilj m znesek $........................... |
........ stenske koledarje za leto 1936, katere |
prosim pošljite takoj, kakor hitro izide koledar na naslednji | naslov:
s I kot naročila za......
IME:
NASLOV:
(Podpis naročnika)
Naslov..
48234853532323005353485323482323532348485323234848535348480001000148532348535302020001020100015353234848005323484823485353535323