ROG PRAZNUJE 35 LET USPEŠNEGA DELA
Prodor v sam evropski vrh
Okrog 1200 delavcev In delavk delovne organlzaclje ROG pražnufe te dnl 35 let obsto/a tega prolzvodnega kolekt/va, kl Ima svoje delovne enote v Tržlču, v LJublJanl pa na Trubarjevl cestl in v Mostah. Leto, v katerem praznujejo to obletnlco, bo zaplsano v njlhovo kronlko kot obdobje nekaterlh Izrednlh, kakovostnlh premlkov v organlzlranostl In poslovnl uspešnostl.
Direktoija delovne organizacije Vla-da Smrekaija smo našli na sestanku s predsedniki družbeno političnih orga-nizacy in samoupravnih organov. Na njem so luščili uspehe in naloge, ki jih morajo še izpeljati pri uvajanju.zavest-ne discipline, izboftševanju kakovostr dela in izdelkov in tudi izboljševanju osebnega dohodka. Pogovor ni zajemal le notranjih, tovarniških družbenih in gospodarskih gibanj, ampak je bil ne-posredni informativni stik s svetovnim in domačim gospodarskim položajem in opozorilo na pot, pb kateri mora stopati kolektiv, da bo zmogel prema-gati najrazličnejše ovire.
V zadnjem času, tako je ugotovil so-govomik, se je izbo^šala disciplina. Pa še všeeno še ni pri vseh prodria zahte-va, da prihajajo iii odhajajo tbčno z dela in predvsem, da skušajo popolnoma iz-koristiti vseh 450 delovnih minut. Prav toliko, kot si jih obračunajo kot prisot-nost na delu in kot jih hočejo imeti plačane.
~ Vse, ki naredijo napako pri svojem delu, pozivajo, naj sami odpravijo tako napako in naj je ne prepuščajo nasled-njemu delavcu.
Za bcJlj polno plačilno kuverto pa se borijo tudi s še kakovostnejšim delom ter makšimalnim izkoriščanjem suro-vin. Da so tu še ogromne rezerve, se je pokazalo pri organizaciji dela v lakirni-ci in v cevarni v Tržiču. Podobne rezul-tate pričakujejo tudi" v okvirnici.
Neradi priznajo, a je bilo res, da so beležili \r Tržiču kar 30 odstotkov izme-ta. Potem ko so tamkajšnje cevaije usposobili še za konfekcionaije, je ta izmet že padel na poprečen odstotek. S tem so seveda dosegfi šele stvamo izho-dišče za nadaJjnji boj za kakovost iz-delkov.
Tudi y lakirnici so z dopolnitvijo te-hnologije močno zmanjšali porabo bar-ve. Pa ne, da bi jo bilo manj na njihovih izdelkih, le okrog ryih je ni več toliko kot nekdaj.
S prenosom dela proizvodnih nalog s Trubarjeve v Tržič (konfekcioniranje) so povečali produktivnost dela v tej enoti in s tem znatno bojjše osebne do-hodke.
Specialna kolesa s Trubarjeve
Že zunanja podoba Rogove zgradbe na Trabaijevi cesti kaže, da je zavel v njej veter napredka. V iyenih delavni-cah izdelvijejo sedaj kolesa za kros in dirkalna kolesa po številkah ter počit-niško (cevno) opremo. Tudi orodjarno imajo tu. Izboljšali.so delovne razmere
za, okrog 70 odstotkov delavcev. Take razmere pa bi radi ustvarili tudi delav-cem v oddelku s stiskalnicami, v okvir-nici in galvaniki.
Na Trubaijevi naj bi potekal v pri-hodryih letih tudi glavni del investira-nja v sodobnejšo opremo v orodjami, v avtomatizacijo prodajnih iriest in v pro-izvodiyo nekaterih sestavin koles, ki jih še uvažamo, pa bi jih lahko izdelovali doma. Veliko odgovornost bo imela pri vsem prav orodjarna, saj bo mogoče posodobiti celotno izdelavo le z najbolj-šimi. stroji, npr. takimi, kot je Rogov kovalni stroj, ki je znatno boljši od uvo-ženega iz Italije.
Večjo zmogljivost pa naj bi s postavi-tvijo nove zgradbe omogočili tudl enoti za izdelavo počitniške opreme.
KUub svoji velikosti Oetno izdelajo okrog 480 do 500 tisoč enot za kolesa) se ne zapirajo na lastna tovarniška dvo-rišča. Pridobiti si prizadevajo vse zmog]jiyosti slovenskih obrtnikov in industrije. S tem bi posodobili proiz-vodnjo, povečali domači delež sestavin in predvsem dosegli tako raven, da bi lahlco še krepkeje stopali na tuja tr-žišča. Zreški Unior že osvaja posamez-ne odkovke za dirkalna kolesa, obrtniki so s svojimznanjem daliRogovim kole-som uglednejši prtljažnik, lepši zvonec, okusno oblikovano in izdelano držalo krmila. Pri vsem tem pa jim z denaijem znatno pomaga tudi trgovina.
Do leta 1990 bi radi stopili v Rogu v sam vrh evropskih izdelovalcev koles. Po številu, kakovosti in izgledu. Še ve-čja izbira ter predvsem priznana po-slovnost dela naj bi jim poleg zaho-dnoevropskih tržišč in Irana odprla na široko vrata v ZDA, Grčijo in druge de-žele. Izvoz naj bi bil, kjjub negotovosti oskrbe z domačimi surovinami (hladni va]jani trakovi, guma) uvodni stih nji-hove proizvodne in poslovne himne.
A pesem, delovna in izvožna, ne bo tako glasna in kremenita, kot si jo želi-jo, če se bodo poslabšali finančni pogo-ji poslovanja. Ne zaradi cen, ampak za-radi tega, ker naš družbeni denar, po njihovem mnenju, ni v obtoku na pra-vem mestu. Menyo, da ne morejo biti uve^javljene enake obresti za tiste, ki imajo stalno proizvodryo in za one, ki imajo sezonsko proizvodnjo. Predvsem pa bi moralo biti najmanj 85 odstotkov denaija v gospodarstvu in le del na bančnih računih. Saj je nedopustno, da banke sredstva gospodarstva posojajo gospodarstvu po znanih obrestih in s tem še krnijo njihovo produkcjjsko udamost.                                                                     K.  J.