PREDLOG PREDLAGATELJA Začasni kolegijski poslovodni organ Študentski center Ljubljana predlaga delegatom zborov SOb, da Poročllo Začasnega kolegijskega poslovodnega organa Študent-ski center Lj. obravnavajo in sprejmejo. ZK PO Študentski center LJubljana POROČILO začasnega kolegijskega poslovodnega organa Študentskega centra v Lubljani I. UVOD V POROČILO Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je dne 10. 7. 1985 uvedla začasni ukrep družbenega varstva delovne organizacije Študentski center v Ljubljani z utemeljitvijo, da so bili oškodovani družbeni interesi in podane hujše motnje v samoupravnih odno-sih po Zakonu o združenem delu. Z imenpvanjem začasnega kolegijskega poslovodnega organa so bile temu organu dane v pristojnost in v dolžnost, da v okviru družbenega varstva opravi naslednje zadeve: - zagotoviti zaščito posebnega družbenega interesa - zagotoviti odpravo vzrokov motenj v delovanju samoupravnih organov v Študentskem centru, - zagotoviti izdelavo in sprejem dopolnitev samoupravnih splošnih aktov Študentskega centra, predvsem statuta, - zagotoviti finančno sanacijo in nadaljnje nemoteno poslova-nje Študentskega centra, - zagotoviti usmeritve predlaganih ukrepov danih s strani »komisije za proučitev delovanja Študentskega centra v Ljubljani « - izdelati dolgoročni razvojni program DO, - zagotoviti ustrezno samoupravno informiranost. Začasni kolegijski poslovodni organ je skupaj s soustanovitelji Univerzo Edvarda Kardelja in UK ZSMS in z delavci Študentskega centra razreševal naloge, ki naj spremenijo in uredijo odnose ter vzpostavijo normalno stanje delovanja Študentskega centra po delih in nalogah, ki jih določa sklep občine. II. Zagotavljanje zaščite posebnega družbenega interesa Študentski center je delovna organizacija posebnega družbe-nega pomena z ozirom na njeno dejavnost. ZKPO se je skupaj z soustanovitelji in ostalimi dejavniki po uvedbi ukrepa prizadeval, da zagotovi celotno zaščito celotnega družbenega interesa z namenom, da delovna organizacija deluje v nadaljnjem obdobju po vseh delih in nalogah, ki jih določa ustanovitveni akt. V ta namen je na skupnih sestankih kjer so zastopani vsi interesi obravnaval kompleksno in občasno problematiko na 27. skupnih sestankih in sprejel za zaščito posebnega družbenega interesa preko 200 sklepov. Izvedeni pa so bili tudi ukrepi za zaščito objektov v smislu vamosti in vzdrževanja javnega reda in mira. Uresničevali smo tudi vse ukrepe glede rednega vzdrževanja objektov, da je na tej osnovi bila očuvana materialna osnova in funkcionalnost objektov za normalno bivanje in nudenje ostalih storitev stanovalcem, ki živijo v tem Centru. III. Zagotavljanje odprave vzrokov motenj v delovanju samoupravnih organov in priprava statuta Z začasnim ukrepom družbenega varstva so bile omejene z dobo enega leta posamezne samoupravne pravice v svetu Štu-dentskega centra. Ker pa delujejo še nekateri organi, saj se je omejitev nanašala samo na svet centra, (ki je sestavljen tripartitno), smo krepili delovanje ostalih organov. V tem času aktivno dleujemo na pripravi statuta in na prouče-vanju sprememb ostalih samoupravnih aktov Centra, z name-nom, da vspostavimo Center v stanje, da bo ponovno začel delovati po zakonskih in ostalih samoupravnih predpisih z vsemi samoupravnimi pravicami, na ekonomskih osnovah poslovanja. Priprave na referendum za sprejem statuta Študentskega cen-tra močno kasnijo glede na prvotno začrtani terminski plan, po katerem naj bi referendum izvedli do konca lanskega leta. Dne 4. ¦11.1985jebilaodprtajavnarazpravanaosnutekstatuta, ki najbi potekala med delavci in študenti centra do 22. .11. ko naj bi na podlagi pripomb oblikovali besedilo predloga, ki bi ga sprejemali na referendumu okoli 20. decembra. V tem obdobju je bila izve-dena javna razprava med delavci Centra, osnutek statuta pa je obravnavala tudi komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov pri Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik, medtem ko ga je statutama komisija Univerze Edvarda Kardelja umaknila z dnevnega reda svoje 9. seje dne 19. 11. 1985 z obrazložitvijo, da bo o njem razpravljala šele, ko bo v fazi pred-loga. v začetku decembra je Univerza kljub temu posredovala svoje pripombe na osnutek. Problemi pa so nastali v javni razpravi med študenti. Na samem začetku javne razprave smo na delegatski konferenci pojasnili njen pomen, ter nujnost upoštvanja določenih rokov, da bi refe-rendum lahko izvedli do konca leta. Dosežen je bil dogovor, da se javna razprava izvede po zborih stanovalcev posameznih domov, pripombe, ki bi se tako tu oblikovale, pa bo strnila delegatska konferenca kot enotno stališče študentov. Ugodili smo zahtevi delegatske konference po zagotovitvi dodatnih izvodov osnutka, tao, da je prišel en izvod na 30 stano-valcev. Organizirali smo tri razgovore s člani svetov domov in sicer v Rožni dolini, na Gerbičevi in v domu FSPN za Bežigradom, kjer smo udeležencem pojasnjevali posamezna določila osnutka in jih uposabljali kot nosilce javne razprave med stanovalci domov. Ker do izteka roka za javno razpravo ni bilo študentskih stališč, smo jo podaljšali prvič do 28. 11. 1985 in drugič na prve dni decembra. Kljub vsem tem ukrepom, pa stališč študentov do danes nismo dobili, čeprav je bilo s predsednikom delegatske konference dogovorjeno, da jih bo dostavil do izteka zadnjega roka. Od enomesečne javne razprave, je tako ostalo le osem študentskih predlogov, sprejetih na šesti seji delegatske konfe-rence. V tej situaciji smo ocenili, da bi bilo nerealno razpisati referen-dum še pred zimskimi počitnicami, ob spoštovanju zakonitih rokov pa tudi tehnično neizvedljivo. Upoštevati je namreč potrebno okoliščino, da je precej študentov zapustilo Center že za novoletne praznike, počitnice pa se na večini fakultet prično 15. januarja in trajajo do 15. februarja, kar nam ne zagotavlja pogojev, potrebnih za vodenje javne razprave na predlog statuta, še manj pa uspešno izvedbo referenduma. Na podlagi spejetih pripomb je določen predlog statuta, ki bo prav tako takoj po koncu počitnic posredovan delavcem, študen-tom in ustanoviteljem Centra v javno razprvo, sprejeti predlogi in mnenja, ter predhodna obravnava nam bo služila, da bomo obli-kovali predlog za odločanje, ter razpisali in izvedli referendum predvidoma konec meseca. Istočasno potekajo tudi aktivnosti na pripravi sprememb in dopolnitev drugih samoupravnih splošnih aktov Centra, potrebno pa je upoštevati, da je to delo močno odvisno od nekaterih rešitev v statuta Centra, zaradi zahteve, da ti akti ne smejo biti v nasprotju s statutom. Kar zadeva aktivnosti ZKPO pri odpravi vzrokov motenj v delo-vanju samoupravnih organov Centra, pa je potrebno poudariti, da je svet Centra vseskozi vključen v dogajanje v Centru v posveto-valni funkciji. Zaradi tripartitne sestave sveta Centra se motnje v samoupravnih odnosih manifestirajo prav v tem organu, medtem ko pri delovanju ostaiih samoupravnih organov tega v večji meri ni zaslediti. Z namenom, da bi svet Centra postal operativnejši pri svojem delu, predlagamo v predlogu statuta zmanjšanje števila njegovih članov iz 21 na 15, kar naj skupaj z smotrnejšo kadrov-sko politiko predvsem pri delegiranju delegatov družbena skup-nost odpravi problematiko slabe udeležbe na sejah sveta in s tem blokiranje njegovega delovanja. V nadaljnjem delu tega organa bo potrebno s strani vseh treh delegacij zagotoviti čim večjo mero strpnosti in pripravljenosti sprejemanja argumentov vseh strani, da bi omogočili normalno delo sveta in se izognili pojavom, ko ta ali ona delegacija eno-stavno zapusti sejo sveta in s tem seveda onemogoči njegovo delovanje. IV. ZAGOTOVITI FINANČNO SANACIJOIN NADALJNJE NEMOTENO POSLOVANJE ŠTUDENTSKEGA CENTRA Zastavljene naloge za sanacijo finančnega stanja v centru iz predhodnega tromesečja smo opravili, kljub nekaterim težavam. Predvidena izguba bo ob koncu le ta znašala 23.596.373,98 din, kar se nanaša na izpad celotnega prihodka stanarin za obdobje I. IX/85. Zaprosili smo Izobraževalno skupnost Slovenije, da nam ta izpad pokrije, saj je bilo zaradi znanega političnega oz. socialno ekonomskega položaja študentov nemogoče še izpad celotnega prihodka prvih devetih mesecev pokriti v breme stanarin. Dokančnega odgovora o kritju tega izpada še nismo prejeli. V primeru, da nam predvidene izgube Izobraževalna skupnost ne bo pokrila, bodo zaradi tega prikrajšani predvsem delavci, saj je v predvideni izgubi 16.612.418,50 din skladov in sicer: din sklad skupne porabe stanovanjski del sklad skupne porabe splošni del rezervni sklad 5.722.821,50 7.674.412,00 3.215.185,00 Skupaj: 16.612.418,50 Nove cene stroškov bivanja smo uveljavili s 1.11.1985. Štu-dentje do realizacije sestanka na Izvršnem svetu pri tov. Šinigoju niso plačevali novih cen oz. so kratko ponovno bojkotirali plače-vanje. Terjatve za stanarino so tako ob koncu novembra znašale ponovno 21.654.020 din. Zaključki sestanka pri tov. Šinigoju so bili jasni. Študentje morajo plačati nove cene, ker sredstev za dodatno sofinanciranje ni. Porast štipendij pa je v tem obdobju bil višji od porasta stanarin. Študente smo preko ogiasnih desk v domovih pozvali k plače-vanju, obenem pa opozorili njihove poroke o neplačani stanarini. Do konca decembra so se terjatve zmanjšale na cca 7.554.489. Do 15. januarja smo uspeli izterjati še 4.061.330 din, tako da znašajo neplačane stanarine v zaključnem računu 1985 3.493.159 din. Na osnovi enajstmesečnega poslovanja smo v decembru ponovno ocenili rezultat poslovanja do konca leta 1985. Z oprav-Ijeno oceno je bilo potrjeno naše predvidevanje in devetmeseč-nega obračuna, le da je rezultat nekoliko ugodnejši, predvsem zaradi: - manjše porabe plina v adaptirani kotlarni študentskega naselja od predvidene po projektu (delno tudi zaradi ugodnih zunanjih temperatur), - dosežene najnižje tarife za 1 m3 (92,43 din namesto 138,12 din za 1 m3) v kotlarni študentskega naselja in tudi v domovih v Gerbičevi, - kasnejših podražitev ogrevanja, vode in tople vode (veljav-nost podražitev od objave v uradnem listu, ne od 1. oktobfa). - manjše brutto mase za osebne dohodke, zaradi nezasedeno-sti delovnih mest in fluktacije. V toku sestavljanja poročila smo prejeli pisne odgovore Izobra-ževalne skupnosti, da nam izpada celotnega prihodka za obdobje januar-september ne morejo pokriti. Sofinanciranje domov za leto 1985 se je povečalo le za valoriza-cijo dohodka v višini 8.330.792,00 din, kar nam predvideno izgubo zmanjšuje. Ko smo v oktobru predlagali nove cene bivanja smo ocenili, da zaradi politične situacije ne moremo vkalkulirati izpada celotnega prihodka prvih devetih mesecev v zadnje trome-sečje leta 1985. Leto 1985 je Študentski center zaključil pozitivno. Skupaj je ustvaril 912.062.634 din celotnega prihodka, ki ga je razporedil 81,6% za pokritje porabljenih sredstev, 3,5% za obveznosti iz dohodka, 14,9% za brutto osebne dohodke, ter 0,005 za sklade. Oblikoval je le rezervni sklad v višini 48.485 din, za oblikovanje drugih skladov (sklad skupne porabe, stanovanjski sklad itd.) nam ni ostalo sredstev. Ustvarjeni celotni prihodek v letu 1985 je za 6 indeksnih točk nižji od doseženega v letu 1984, kar je posledica izločitve štu-dentskega servisa v prvi polovici 1985 leta. V primerjavi z letom 1984 ugotavljamo pozitivne premike pri oblikovanju čistega dohodka in mase brutto osebnih dohodkov, katerih delež je v celotnem prihodku porastel, izrazito neugodne pa na področju oblikovanja skladov študentski servis je namreč v letu 1984 obli-koval sklade v višini 8.060.144 din. Nesistemsko urejeno finančno ali socialno stanje študentov, ki je povzročilo izpad zvišanja cen storitev, bo ob koncu leta vpli-valo pri zaključnem računu na neoblikovanje sklada rezerv, sta-novanjskega sklada in sklada skupne porabe - za vsa ta sredstva bo prikrajšan kolektiv študentskega centra, za razreševanje sta-novanjskih vprašanj, ter ostalih potrebnih prejemkov iz naslova skladov. Zato bomo zaradi popolne finančne sanacije: - sprejeli cene za pokrivanje stroškov bivanja po finančnem ničrtu za leto 1986 in v primeru bistvenih odstopanj v toku leta opravili ustrezne korekcije - sprotno spremljamo poslovanje restavracije in kontroliramo celotni prihodek te delovne enote napram porabljenemu osnov-nemu materialu (živilom) - obštudijske dejavnosti izvajamo v okviru prejetih sredstev od Izobraževalne skupnosti. V. DELOVANJE NA PODROČJU INVESTICIJ IN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA A) NOVE INVESTICIJE a) Gradnja novih študentskih domov V skladu s sklepom Odbora podpisnikov družbenega dogovora o gradnji domov za učence in študente in Skupščine Izobraže-valne skupnosti Slovenije ter samoupravnega sporazuma o teme-Ijih plana Zveze stanovanjskih skupnosti za obdobje 1981-1985 je bil do 30. 9. 1985 zgrajen predzadnji dom za študente ŠD-4 ob Cesti v Mestni log 72. Študentski dom ima 456 ležišč oziroma 228 dvoposteljnih sob s pripadajočimi dnevnimi prostori, čajnimi kuhinjami in sanitari-jami ter družabnimi prostori. Zemljišče je bilo brezplačno pridobljeno od Doma srednjih šol Gerbičeva, razen obstoječih nepremičnih starih dijaških domov. Vsa investicijska sredstva je zagotovila Izobraževalna skupnost Slovenije iz združenih sredstev podpisnikov družbenega dogo-vora o gradnji domov za učence in študente. Vrednost investicijskih del je bila 325.709.872,05 din, cena za 1 m2 (gradbeni del) je bila 47.686 din. Z letnim programom gradenj domov za leto 1985 je odbor podpisnikov družbenega dogovora in skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije 6. 3. 1985 sprejela sklep, da se zgradi še zadnji študentski dom v Ljubljani v obdobju 1981-1985. Pri pripravah na gradnjo doma ŠD-XIII je Študentski center naletel na vrsto težav pri pridobivanju ustreznega gradbenega zemljišča. V nobeni od Ijubljanskih občin namreč ni bilo v GUP-u opredeljena gradnja študentskih domov in: bi vsi postopki za pridobitev lokacijskega dovoljenja trajal letp:jn več na vseh loka-cfijah« &S9 bile dane kot možne. !>;{3iqmo>( iBVBmr .. Zato smo se v skupnem dogovoru z LUZ-om in Sob Vič-Rudnik odločili za lokacijo v študentskem naselju, kjer je bila že predvi-dena gradnja večnamenskega objekta v naslednjem obdobju. V zelo kratkem času treh in pol mesecev smo uspeli pridobiti lokacijsko dovoljenje. projektno dokumentacijo, izvesti javni natečaj in izbrali izvajalca. Vsa pripravljalna dela so potekala skladno s terminskim planom, tako da so se prva gradbena dela (sanacija gradbene jame) pričela z 21. 1. 1986. Po terminskem planu bo dom zgrajen do 31. 8.1986. Študentski dom bo imel 192 ležišč oziroma 96 dvoposteljnih sob s čajnimi kuhinjami. sanitarijami in dnevnimi prostori ter klubskimi prostori. Vrednost investicijskih del je naslednja: 1. gradbeno obrtniška dela in oprema (po pogodbi) 300.000.000 2. projekti, nadzor, komunalni prispevki 21.000.000 din 3. komunalna dela 10.290.000 din Skupaj: 331.290.000 din B) AOAPTACUE bJAdaptacije domov V študentskem domu na llirski 2 smo adaptirati bivšo študent-sko ambulanto v študentska stanovanja in pridobili 48 ležišč v apartmajih. Adaptacija je bita končana 1.10.1985. Vrednost investicijskih det je bila 28.102.100 din, vsa sredstva je zagotovila Izobraževalna skupnost Slovenije iz združenih sredstev podpisnikov družbe-nega dogovora o gradnji domov za učence in študente. c) Kotlama - adaptacija Adaptacija kotlarne v študentskem naselju se je po dveletnem odlaganju zaradi pomanjkanja sredstev pričela z 2. 9. 1985 potem, ko so bila po večkratnih tazgovorih od strani IS Slovenije zagotovljena sredstva kot posojilo iz amortizacije v višini 56.242.000 din in lastna sredstva 35.909.034 din. V zelo kratkem času do 22. 10. 1985 je bila kotiarna z novimi kotli usposobljena za poskusno obratovanje, razen parnega kotla za pralnico, ki zaradi dolgega dobavnega roka proizvajalca še ni montirana. Nova kotlama obratuje na zemeljski plin in do sedaj ni bilo nikakršnih zastojev. Oskrba s ptinom je dobra. C) Nabave novih in nadomettanje starih osnovnih sredstev V skladu z letnim planom potreb po novih delovnih sredstvih in zamenjavo starih smo v tem obdobju nabavili razne naprave, stroje opremo za posamezne delovne enote: DEDOM:računskistroji 172.800 din police za perilo 71.848din kontejnerji 134.488 din prekucna ponev 150.000 din DE RESTAVRACUA: plinski kotli 300 i 1 330.000 din DESERVISNADEJAVNOST:pnevmatskokladivo 390.000 din D) OSTALE INVESTICUE Za normalno obratovanje centralne kuhinje v študentskem naselju zaradi prehoda iz mestpega na zemeljski plin smo izvedli predelave plinskih instalacij do potrošnikov. Vrednost del 197.800,50 din. INVESTICUSKO VZDRŽEVANJE V tem obdobju so bila dokončana vsa nujna dela na investicij-skem vzdrževanju objektov, ki so bila začeta v predhodnem obdobju in novo pričeta dela. Ta dela so obsegala pleskarska dela na celotnih objektih, obnova delov cevovodov za centralno ogrevanje in toplo vodo, obnova streh in žlebov in instalacij. Pleskanje oken na domu A in D: 644.920 din Obnova oken blok VII 41.47Odin Popravilo strehe in žlebov 121.881 din obnova cevovoda v kineti 1.863.565 din obnova plinske instalacije v restavraciji 440.997 din kleparska dela na strehi 395.683 din obnova pralnega stroja v pralnici 145.604 din Za generalno obnovo ravnih streh na stolpnicah, ki že močno zamakajo, ni bilo dovolj sredstev, zato smo pristopili le k najnuj-nejšim popravilom rta ,kritiLnih mestih. Za investicijsko vzdrževa-nje smo v študentek^gf^ru v J$tu 1985porabilt 6.811.666,din. VI. SPREJEMANJEIN VSEUEVAN JE ŠTUDENTOV V DOMOVE Sprejem študentov v Študentski center v šolskem letu 1985/86 je potekal po pogojih in merilih za sprejemanje študentov v študentske domove, ki jih je sprejela Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije 15. 7. 1981. Vloge študentov sta reševali Komisija za sprejem študentov v študentske domove in komisija za pritožbe zoper odločitve komisije za sprejem študentov v domove, ki je sestavljena tripartitno. 1. Komisija za sprejem itudentov v Študentske domov« dat. zased._______žt. proženj §t. sprejetih št odklonjenih 17.7.1985 (samo n.) 2385 1.594 791 25.9.1985 25 23 2 11.10.1985 3903 3.073 830 21. 11. 1985 142 94 48 do 10. 1. 1986___________6455_________4.684_________tTTI^ Na zasedanju 1., 2. in 4. komisije, ki je obravnavala prošnje novincev, je bilo od 2552 negativno rešenih 841 prošenj. Glavni vzroki za odklonitev so bili: - 50% zaradi preseženega cenzusa - 30% zaradi pomanjkljive dokumentacije (zaključno spriče-valo) - v jesenskem roku so študentje imeli popravne izpite, zato niso v razpisnem roku dostavili zahtevanih prilog: in zaradi neraz-vidnih dohodkov staršev) - 20% zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev študentov a drugih republik - ni bito priloženo potrdilo o dokazilu, da se bo izobraževal po programu, ki ga v republiki, iz katere izhaja viso-košolstvo, ne izvaja. Na zasedanju 3. komisije, ki je obravnavala prošnje starih stanovalcev, je bilo od 3903 odklonjenih 830 študentov. Glavni vzroki za negativno rešene prošnje so bili: - 80% zaradi nepopolne dokumentacije (potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o vpisu v naslednji letnik, potrdilo o dohodkih staršev) - 15% zaradi preseženega cenzusa na člana družine - 5% zaradi večkratnega ponavljanja in prepisovanja na drugo fakulteto. 2. Komisija za pritožbe zoper odtočitve komisije za sprajem študentov dat. zased. komisije št. prošenj št. rešenih št. odklonjenih 4.9.1985 412 339 73 11. 11. 1985 794 657 137 20. 12.1985______________45_________ 38_____________7 do 10.1.1986_____________1L251__________1^034___________217 Pritožbena komisija je pri obravnavanju pritožb upoštevala tudi: - prosilčevo socialno stanje v družini (če je več otrok študiralo v družini), - oddaljenost od kraja šolanja - učni uspeh - zdravstveno stanje družine - deficitamost študija Na 1. in 3. seji komisije za pritožbe, ki je obravnavala novince, je bilo 457 vloženih pritožb, negativno rešenih 80 prošenj. Glavni vzroki za negativno rešitev so bili: - 50% zaradi preseženega cenzusa na člana družine, - 30% zaradi študentov iz drugih republik, - 20% zaradi nepopolne dokumentacije. Na 3. seji, ki je obravnavala pritožbe starih stanovalcev je bilo od 794 vloženih pritožb. odklonjenih 137 prošenj. Glavni vzroki so bili: - 80% zaradi manjkajočega potrdila o vpisu (nimajo statusa rednega študenta) - 12% zaradi preseženega cenzusa (socialni položaj družine je bil spremenjen - napredovanje ali zaposlitev člana v družinski skupnosti) - 8% zaradi ponarejenega potrdila o vpisu. Komisija je zaradi situacije pomanjkanja prostora v začetku študijskega leta, ko so stari stanovalci, še izpolnjevali študijske obveznosti in niso še bili znani podatki, koliko jih bo zaradi neizpolnjevanja študijskih obveznosti (podaljšan vpis v oktobru na visokošolskih organizacijah) moralo zapustiti domove, je morala reševati nove prosilce še z večjo odgovornostjo, to je kljub izpolnjevanju razpisnih pogojev reševati tako, da so tisti, s slabšim materialnim stanjem pridobili predpravico vselitve. Pri vseljevanju študentov prihaja tudi do problemov osipa že sprejetih študentov zaradi odstopa od študija in večkrat tudi zaradi ustreznejše rešitve stanovanjskega problema v času reše-vanja prošenj in čakanja na ležišče v študentskem centru. Takih primerov je bilo 15,1% od pozitivno rešenih doiočb ali 316 štu-dentov. 3. Zasedenost domov 10.1.1986 lokacija _______št. ležišč zasedenost______prosto ŠN Rožna dolina 2^479 2^468 27 domovi Gerbičeva 1.081 1081 / akademski kolegij 267 259 8 dom llirska 294 282 12 domovi Bežigrad 980 980 / domVŠZD 219 192 27 dom FSPN__________________280________278__________2 Skupaj;____________________5.600_______5.524_________76 Do 10. januarja 1986 je bilo sprejetih na obeh komisijah 5.718 študentov, od katerih se je do danes vselilo v Študentski center 1.772 novincev ter je podaljšalo svoje bivanje 3.447 starih študen-tov. Od celotne kapacitete študentskega centra 5.600 postelj še prehodno zaseda 305 starih študentov, ki niso izpolnili pogojev za nadaljnje bivanje in pri tem je še nezasedanih 76 mest. Nezasedena mesta so se v tem trenutku pojavila zaradi tega, ker je nekaj absolventov že zapustilo Študentski center. Že pred tem ob predvidevanju, da se bodo pojavila prosta mesta v začetku januarja, smo v mesecu decembru pripravili in objavili na fakultetah ponovni razpis na katerega se je javilo približno 100 študentov s katerimi smo zapolnili prosta mesta. VII. OSKRBOVANJE S TOPLIMI OBROKIIN EFEKT REGRESIRANOSTI PREHRANE Koordinacijski odbor za vprašanja standarda učencev in štu-dentov pri Izobraževalni skupnosti Slovenije je za šolsko leto 1985/86 uvedel regresiranje prehrane in zadolžil Študentski cen-ter, da je organizator in izvajalec subvencionirane prehrane za Ijubljanske študente. Regresirana prehrana je za Študentski center vitalnega pomena saj izredno vpliva na fizični obseg. Pred uvedbo regresa smo uspeli realizirati le do 60% plana, v oktobru smo z 2500 dnevno kuhanimi obroki dosegli planirano dnevno količino obro-kov, novembra je bil plan presežen za 10% in decembra za 13%. Povečano število kuhanih obrokov in ažuriranje cen omogoča racionalnejše poslovanje. Rezultati so vidni, DE družbena pre-hrana v zadnjem tromesečju 1985 ne posluje več z izgubo, ostaja pa še vedno izguba iz prvih devetih mesecev. Z uvedbo regresirane prehrane je Študentski center prevzel tudi obvezo, da nudi prehrano vsem študentom, ki to želijo. S takšno obvezo pa odpade vsaka misel na zmanjševanje štew)a prehranjevalnic in s tem racionalnejše poslovanje. Vendar smo s povečanjem prometa in z ažuriranjem cen dosegli, da so stroški distribucije pokriti in da je izkoriščenost prehranjevalnic večja. Študentski center se od septembra, ko je koordinacijski odbor vspostavil sistem regresiranja prehrane, dosledno drži regresira-nih ceh prehrane. istočasno smo uskladili ekonomske cene z domovi v Mariboru, tako da so sedaj enake. Komisija za kontrolo nad regresirano prehrano se redno mesečno sestane v Študentskem centru kjer pregleda poslovanje preteklega meseca. Komisija je v decembru ugotovila, da ne more učinkovito kon-trolirati kvaiiteto obrokov. Ta problem smo rešili s tem, da smo razširili pogodbo z Zavodom za socialno medicino in higieno v Ljubljani, ki nam analizira tudi kalorično vrednOst obrokov. Na novo smo odprli dve razdelilni mesti. V Univerzitetnem kliničnem centru regresirano prehranjevanje poteka od 1.1.1986 dalje, v Domu srednjih šol pa od 1. 2.1986 dalje. Na predlog Univerzitetnega sveta in Koordinacijskega odbora o čim. hitrejši otvoritvi prehranjevalnice na Filozofski fakulteti moramo povedati, da ima Študentski center vse pripravljeno za takojšno obratovanje. VIII. POLITIKACENINREGRESIRANJE V SANACIJSKEM OBOOBJU V DE Obštudijska dejavnost so se v tem pbdobju dvakrat spremenile kalkulacije za stroške telovadnice. Prvič po rebalansu finančnega načrta za leto 1985, zaradi nekaterih nepredvidenih podražitev, sprememb goriva v kotlarni (prehod na plin), ki ogreva prostore telovadnice in tople vode za njene potrebe in zaradi revalorizacije osebnih dohodkov. S 1.1.1986 pa na pod-lagi finančnega načrta za leto 1986, ki sloni na usmeritvah resolu-cije in oceni poslovanja za leto 1985. V DE restavracija je bilo s 1. 9.1985 uvedeno sofinanciranje prehrane študentov v obliki regresa iz štipendijskega sklada in sicer 35% za kosila in 30% za malice. V oktobru 1985 se je zaradi povečanja nabavnih cen osnovnih živil povečala ekonomska cena za kosila in malice. Zaradi povišanja ekonomske cene kosil in malic smo ob upo- števanju regresa v višini 35% oziroma 30% ustrezno povečali ceno, ki jo plačuje študent za te obroke. Od 1.1.1986 veljajo v Študentskem centru sledeče cene prehrane, ki je regresirana: ekonomska cena regrescena, ki jo plača kosilo malica 370 250 130 75 240 175 Stanarine v DE DOM: 'Problematika cen stroškov bivanja je večletna. Že od leta 1982 študentje ne pokrivajo dejanskih stroškov bivanja. Izpade, ki so zaradi tega nastajali je pokrival ostanek čistega dohodka Štu-dentskega servisa in delno Izobraževalna skupnost Slovenije. Pad študentskega standarda in zaostajanja štipendij, je bil glavni razlog zavrnitve predlaganih cen za leto 1985. Ovig cen za leto 1985 je bil predlagan na: 2. seji sveta centra z dne 27. 3.1985 - povprečna stanarina 2.390 s strani študentov zavrnjena 4. seja z dne 25. 9.1985 - odložen dvig -: 2.910 in 3.350 Študentje so z odprtim pismotn javnosti opozorili na svoje probleme in zahtevali dolgoročno rešitev financiranja študent-skega standarda in vskladitev štipendij na ustrezen nivo. Izobraževalna skupnost je v maju 1985 sprejela sklep, da bo poleg amortizacije in investicijskega vzdrževanja pokrivala že element dohodka v strukturi ekonomske cene stroškov bivanja. Študentje tako pokrivajo le materialne stroške bivanja. Tudi po zmanjšanju predlagane cene za element dohodka, povišanja cen študentje niso sprejeli. Študentje so do 1.11.1984 do 31.10.1985 plačevali povprečno 1.912,40 din in sicer: -vdomovihapartmajskegatipa 2.050 din -vostalihdomovih 1.780 din V oktobru 1985 smo predlagali nove cene, ki so pokrivale dejanske stroške bivanja v zadnjem tromesečju in sicer: - v domovih apartmajskega tipa 4.100 din -vostalihdomovih 3.600 din - povprečna cena 3.844,25 din Plansko izračunane cene za leto 1986 terjajo ponovno poviša- nje, ki ga bomo realizirali v mesecu marcu 1986. IX. INFORMIRANOST JAVNOSTIIN ŠTUDENTOV a) Informiranje in sodelovanje s študenti: Informiranje študentov je potekalo v največji meri preko Dele-gatske konference. ZKPO se je v polni ali delni sestavi udeležil vseh sestankov delegatske konference, po potrebi pa so se sestankov udeleževali tudi strokovni delaVči Centra. V septembru \n oktobru je bil večji del razprav delegatske konference posvečen razlaganju nove cene stanarine. Člani dele-gatske konference o pravilnosti izračuna niso dvomili, ampak so ceno zavračali kot previsoko za študentove finančne zmožnosti. Istočasno so študentje uporabljali zavračanje nove cene kot pritisk, ki naj pospeši reševanje položaja študentov v družbi. Kot posledica takšne politike OK, nepopolnega in neobjektivnega prenosa informacij iz DK v domove je bil v novembru ponoven bojkot plačevanja stanarin, ki je bil končan šele po razgovoru IS SRS in opominjanju porokov neplačnikov. Šele po sestanku na IS SRS je bila sprejeta prej že večkrat sprožena pobuda o individu-alni pomoči socialno najbolj ogroženim. Študentje so nato na SEK Študentskega centra naslovili 856 prošenj, ki so bile v januarju poslane socialnim službam v občine, iz katerih prosilci izhajajo. V novembru in decembru je bila glavna tema razprav na dele-gatski konferenci, v katerfh je ZKPO sodeloval, obravnava osnut-kov ter pripomb in dopolnitve osnutka statuta. Informiranje študentov je potekalo tudi na sestankih, ki so bili organizirani kot priprava na javno razpravo o osnutku predloga novega statuta, kjer so člani ZKPO, ki so bili prisotni, odgovarjali na vprašanja o delu in usmeritvah ZKPO. Žai še vedno ugotavljamo, da je informiranost širšega kroga študentov slaba, saj do stanovalcev često prihajajo nepopolne in potvorjene informacije. Glede na to, bomo v naslednjem obdobju uvedli nov način informiranja najširšega kroga stanovalcev ŠC. Najprimernejši način in obliko bomo pripravili skupaj z DK in P UK ZSMS. b) Informiranje javnosti ZKPO je vseskozi sodeloval s sredstvi javnega obveščanja. Novinarji so bili nekajkrat prisotni na sestankih ZKPO. V septem-bru je del ZKPO sodeloval v kontaktni oddaji za radio Študent, v decembru pa je celoten ZKPO sodeloval na tiskovni konferenci, ki jo je organizirala RK ZSMS. ZKPO in ŠČ ni in ne bo skrival informacij in jih je tudi vedno pripravljen posredovati tako novi-narjem kot tudi študentom. X. DELOVANJE OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI Obštudijska dejavnost Študentskega centra v Ljubljani obsega za študente, ki bivajo v ŠC naslednje dejavnosti: - športno rekreativno dejavnosti, kulturna dejavnost, - tehnična kultura - in turistična dejavnost Pri organiziranju vseh teh vrst dejavnosti opažamo, da je na področju UEK neizpolnjen prostor teh dejavnosti za študente UEK. V zadnjem času potekajo aktivnosti, da se zapolni tudi ta prostor v smislu povezovanja in organiziranja obštudijskih dejav-nosti tudi za ostale študente UEK. Sredstva so omejena »po obliki glavarine« samo za študente Študentskega centra v okviru programa vsakoletnih dejavnosti in ne zadostujejo za celovito izvajanje dejavnosti, ki se zadnjih nekaj let ne razvija temveč obstaja v enakem obsegu oz. zmanj-šanem. XI SODELOVANJE Z USTANOVITEUIIN OSTALIMI ZKPO je v preteklem obdobju sodeloval z UK ZSMS kot ustano-viteljem in tudi najširšo družbeno politično organizacijo študen-tov v Ljubljani. Poleg pošiljanja poročil so posamezni člani P UK ZSMS sodelovali tudi na nekaterih sestankih ZKPO in se redno udeleževali sej DK in aktiva ZSMS v Študentskem centru. P UK ZSMS je tudi v oktobru in novembru opravila dolgo zahtevano socialno ekonomsko analizo stanovalcev Študent-skega centid, standardu stanovalcev študentskih domov in april-skemu bojkotu pa je bil posvečen del seminarja, ki sta ga v Mariboru organizirali obe univerzitetni konferenci. Vendar pa je bila vloga UK ZSMS med študenti bistveno ovirana, zaradi nasprotovanja delegatske konference, ki je P UK ZSMS očitala neligitimnost in je zato delegatska konferenca ves čas nastopala tudi proti P UK ZSMS, temu pa se je pridružil tudi del slovenskega mladinskega tiska. UK ZKS je vseskozi spremljala delo ZKPO in o tem tudi poro-čala o svojem biltenu Misel in akcija, kjer je tudi celovito predsta-vila prizadevanja celotne Univerze in širše družbene skupnosti pri reševanju socialno ekonomskega položaja študenta. Ravno tako je bila v tem biltenu tudi predstavljena celotna socialno ekonom-ska analiza stanovalcev Študentskega centra, ki jo je pripravilo P UK ZSMS. To je bil tudi prvi resnejši poskus celovitega informira-nja, saj je naklada pokrila vse članstvo ZKS v Studentskem centru. Ravno tako je P UK ZKS tudi ponovno oživilo delo aktiva ZKS v Študentskem centru, katerega delo še sicer ni na dovolj visoki ravni, vendar že kaže prve pozitivne rezultate v smislu urejanja odnosov med študenti. K uspešnemu razreševanju problematike v Študentskem centru je aktivno pripomogla Univerza Edvarda Kardelja saj brez njihove pomoči ne bi mogli uspešno rešiti nasiednjih problemov: - pridobivati sredstva za subvecioniranje dnevne prehrane - zagotoviti sredstva za obnovo kotlarne - pri iskanju lokacije za izgradnjo novega objekta za bivanje študentov, - pri dodelitvi sredstev za izgradnjo novega objekta v ŠC - pri pridobivanju prostorov za razdelilnice, - pri koordinaciji za skupno razreševanje na enotnih izkodiš-čih s ŠD Mariborom, Univerzo v Mariboru, ŠC in UEK - posebno vlogo pri reševanju te problematike pa je imel Univerzitetni svet, ki je povezoval vse dejavnike v mestu, občini In republiki. Brez razumevanja in sodelovanja organov RIS, ZKPO ne bi mogel realizirati nalog finančne sanacije Študentskega centra in izvajanja investicijskega vzdrževanja, začetek novih investicij, kar pa je bistvena podiaga za normalno delo v študentskem centru. XII. KADROVSKA PROBLEMATIKA Otežena kadrovska problematika se nadaljuje tudi v tem obdobju saj beležimo 13% fluktuacijo. V zadnjem času je iz delovne organizacije odšlo 8 delavcev, 13 pa smo jih sprejeli na novo. Od tega smo jih 8 nadomestili za delavce, ki so odšli, ostalih 5 pa je sklenilo delovno razmerje za tista dela in naloge, za katere dalj časa nismo dobili ustreznih delavcev (klepar, voznik kombija, perica, hišnik). Velik problem v delovni organizaciji predstavljajo bolniški izo-stanek. V zadnjem trimesečju smo imeli nad 30 dni 8.625 ur izostanka, do 30 dni pa 4.095 ur izostanka. V to odsotnost pa niso všteti porodniški dopusti, ki znašajo kar 3,9% od redno opravlje-nih ur. Otežena kadrovska problematika se odraža v nizkih osebnih dohodkih, saj je to eden poglavitnih vzrokov, da naši delavci odhajajo v druge delovne organizacije in da s težavo zaposlu-jemo ustrezne kadre. V zadnjem trimesečju nam je uspelo popraviti osebne dohodke. Povprečni neto osebni dohodki v letu 1985 znašajo: 41.710 din (najnižji 29.892 din, najvišji 113.311 din z dodatki na delovno dobo in stalnost). Od decembra 1985 so neto osebni dohodki sledeči: osnova s povpreč. dodat. na delov. dobo in stalnost najnižji povprečni najvišji 33.055 46.123 125.301 36.228 50.551 137.330 Z# leto 1986 smo planirali 53% nominalno rast osebnih dohodkov. Planirani osebni dohodki na delavca za leto 1986 znašajo (z dodatki na stalnost in delovno dobo): - bruto-povprečnimesečniODnadelavca 89.747 din - neto 64.214 din - najvišji neto OD 174.449 din - najnižji neto OD 46.020 din Trenutno je v delovni organizaciji zaposlenih 213 delavcev z naslednjo izobrazbeno strukturo: I. 89 II. 27 V. . 16 III. 9 VI71 10 IV. 56 v»- 6 XIII. NADALJNJE USMERITVE POSLOVANJA Sprejeli smo plan za naslednje petletno obdobje in plan poslo-vanja za leto 1986. Glavne usmeritve petletnega planskega obdobja so maksi-malno možno izkoriščanje sedanjih in novih zmogljivosti na področju nastanitve in prehrane študentov. Povečanje porabije-nih sredstev v petletnem planskem obdobju bo skladno s poveča-nim obsegom celotnega prihodka, vendar tako, da z ekonomič-nostjo poslovanja v vsakem letu dosežemo nekoliko nižji delež porabljenih sredstev, kar bo pomenilo povečanje dohodka in realnih osebnih dohodkov. Planirane povprečne rasti v nasled-njem petletnem obdobju so naslednje: - celotni prihodek 3,1% - dohodek 4,9% - realni osebni dohodek 2,0% - zaposlenost 2,5% V naslednjem petletnetn obdobju bomo na področju investicij izvajali delo in nadomeščali opremo v okvirih lastnih amortizacij-skih sredstev, razen razširitve v letu 1986, ko bo dograjen dom XIII. iz sredstev Izobraževalne skupnosti. Plan poslovanja za leto 1986 sloni na usmeritvah resolucije in oceni poslovanja za leto 1985 z upoštevanjem sprememb, zaradi razširitve obsega poslovanja v letu 1986 oz. zmanjšanja glede na leto 1985, zaradi izključitve Študentskega servisa a Student-skega centra. V planu smo upoštevali sledeče rasti: - celotni prihodek do 54% in razširitev dejavnosti - porabljena sredstva do 54% in upoštevanje razširitve dejav-nosti - dohodek do 53%. Na podlagi ustnih razgovorov na Izobraževalni skupnosti je predvideno v letu 1986 sofinanciranje centra za kritje stroškov bivanja, prehrane in obštudijskih dejavnostih po elementih kot v letu 1985, s tem, da smo v planu upoštevali rasti, kot jih predvi-deva resolucija, za normirano amortizacijo pa porast v višini 80%. Na področju prehrane pričakujemo regresiranje tudi v letu 1986. Izkušnje preteklih mesecev v letu 1985 kažejo, da regresi-rana prehrana ugodno vpliva na izboljšanje izkoristka kapacitete restavracije V planu 1986 smo vso skrb posvetili realnemu planiranju mate-rialnih stroškov, saj te moramo prenesti v cene naših storitev in jih pri uporabnikih tudi uveljaviti. Zavedati pa se moramo, da je vedina stroškov poslovanja odvisna od vhodnih cen oz. stroškov na katere ne moremo vplivati ne delavci in ne študentje, zato je včasih marsikateri očitek na račun visokih cen v centru neuteme-Ijen. V planu za leto 1986 smo delavce in študente posebej opozorili na stroške, ki jih z dobrim gospodarjenjem lahko zni-žamo. Takoj po sprejetju statuta Študentskega centra je potrebno pristopiti k dopolnitvam domskega reda in doseči boljšo samou-pravno organiziranost študentov znotraj posameznih domov, kakor tudi v okviru celotnega Študentskega centra. Ooseči je potrebno predvsem več odgovomosti študentov do družbene imovine in normativno opredeliti odgovomost povzro-čiteljem škode na družbeni lastnini. XIV. URESNIČEVANJE ZAKLJUČKOV POROČILA IZPRVEGAOBDOBJA 1. Študentski samoupravi po domovih smo dali ustrezna navo-dila ter pomoč pri organiziranju dežurne službe z ozirom varnosti po domovih z ozirom na varnost in javni red in mir, z nekoliko boljšo kadrovsko zasedbo v domskem sektorju pa se je izboljšala tudi čistoča po domovih, po zaslugi študentov, vendar s stanjem še vedno nismo zadovoljni. 2. Kadrovska zasedenst s strokovnimi delavci §e ni zadovoljiva, je pa razvidna iz današnja poročila. 3. Redna likvidnost DO je bila v tem obdobju zadovoljiva, ker smo likvidnost opravljali na račun rezervnega sklada. Skrb za pozitovno poslovanje se odraža v stalnem spremljanju in obliko-vanju cen kakor tudi nastajajočih stroškov. 4. Kot je že navedeno imamo zagotovljena vsa potrebna sred-stva za pokritje že izvedenih investicij in začete nove investicije, glede investicijskega vzdrževanja pa še vedno ne moremo biti zadovoljni, ker sredstev primanjkuje, nimamo pa danih sistem-skih razrešitev v bodoče. 5. Ponudba prehrane študentov in regresiranje je že navedeno v tem poročilu in se izvaja po priporočilu koordinacijskega od-bora. 6. Vse ostale naloge zaključkov so obdelana v poročilu Začasni kolegijski poslovodni organ Lojze Jamnik I. r. Smajič Nijaz I. r. Jeranko Benedikt I. r. Prelog Jože I. r. ZADEVA: Delegasko vprašanje -odgovor V razpravi pri 5. točki dnevnega reda 37. seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik z dne 27.11.1985 je biio postavljeno delegatsko vprašanje delegata KD št. 41 BF VTOZD za veterinarstvo pri poročilu o poteku izvajanja začasnih ukrepov družbenega varstva v Študentskem centru na katerega podajamo obrazložitev: Podatki o številu stanovalcev, ki so plačali do 10. 9.1985 se v različnih materialih razlikujejo predvsem zaradi tega, ker se šte-vilo študentov vsakodnevno spreminja, prav tako pa so nekateri starši oz. poroki študentov pričeli s plačevanjem preko žiro računa. Ker podatke zajemamo preko RRC-ja, so ti več ali manj sprotno zajeti, zato pa so tudi številke vsakodnevno spreminjajo. Študentje v Študentskem centru plačujejo stanarino glede na konfort, ki ga imajo v študentskem domu. Sami so se na svojih organih odločili, da študentje, ki stanujejo v blokih apartmaj-skega tipa plačujejo 15% višjo stanarino od povprečne, študentje v starejših blokih pa plačujejo 15% nižjo stanarino. V času izde-lave prvega poročila, ki so ga dobili tudi deiegati, je bila pov-prečna cena stanarine 3.133,47 din, ko pa se je pripravljal mate-rial za skupščino pa je prišlo do sprememb predvsem zaradi podražitve energije ogrevanja s tem pa tudi topie vode, tako da je povprečna cena stanarine - materialnih stroškov bivanja znašala 3.844,25 din. Znesek, ki ga navaja delegat predstavlja znesek, ki ga plačuje študent v domovih starejšega tipa. Iz samega poročila, ki je bilo posredovano delegatu je raz-vidno, da je nekaj ležišč nezasedenih (32) kar predstavlja število tistih študentov, ki imajo pozitivne odločbe, vendar kljub pozivom §e niso prišli v Center smo pa jih pričakovali v bližnji prihodnosti. Glede na to, da imajo študentje pozitivno odločbo na njihovo mesto tako dolgo dokler kljub pozivu ne pridejo v Center ne smemo na njegovo mesto namestiti drugega. ZKPO stnatra, da lahko vsi tisti študentje, ki izhajajo iz socialno ogroženejših družin in še nimajo štipendije, te lahko pridobijo saj iz poročila izhaja, da je veliko štipendij nerazdeljenih. V Študent-skem centru poteka akcija, da bi preko socialno ekonomske komisije pomagali vsem tem študentom, da pridobijo štipendijo in jim s tem pomagajo pri študiju. Ostala vprašanja, ki jih postavlja delegat so bila že v tem času razjasnjena oz. so obrazložena v poročilu, ki je priloženo za to skupščino. Predsednik ZKPO ''""'"¦'¦ LojzeJamnik Študentski center » Ljubljani p.o. Cesta 27.aprila 31 ZAKLJUČNI HAČUN ZA OBDOBJE 1.1. - 31.12.1985 A) Primer.iava s preteklim obdobjem: Zap.št. BESEDILO leto 1984 struk. Leto 1985 strulrt. Indeks 1. Celotni prihodek 2. Forabljena sredstva • 3. DOHODEK 4. Obveznosti iz dohodka 5. Čisti dohodek STRUKTtTRA DOHODKA: 1. Obveznosti iz dohodka 2. Osebni dohodki 3. Bel CD za stanovan.potrebe 4. Del ČD za druge potrebe SP 5. Del ČD za rezervni sklad 6. Del ČD za druge sklade 7. Del ČD za kom.dej. 979.925-999,27 loo,o 921.062.634,95 loo,o 94,o 878.894.1o7,3o 89,7 751.729.817,08 81,6 85,5 Iol.o31.891,97 lo,3 169.532.817,87 18,4 167,6 19.49o.l75,oo 2,o 32.466.608,5o 3,5 166,6 81.541.716,97 8,3 136.866:2o9,37 14,9 167,8 19.49o.l75,oo 19,3 32.466.6o8,5o 19,17 166,6 73.481.612,5o 72,7 136.317.724,00 80,80 . 186,2 3.o66.375,5o 3,o / 2.1o3.171,97 2,1 / 2.o2o.638.oo 2,o 48.485,37 o,o3 2,4 / / 869.919,oo 0,8 &&22ii§22»2Z____i22i2.....L§2b2Hi§&§Z.....iSSiS____12*S STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Izvršnl svet skupščlne obilne LJublJana Vlč-Rudnik /e Poročllo začasnega kolekilvnega poslovodnega organa Študentski center Ljubljana obravnaval na 175. seji 19/2-1986 In je ob obravnavl poročila sprejel naslednja sta-llšča: - Izvršni svet ocenjuje, da je ZKPO ob sodelovan/u z ustanovitel/i naredil vellko na področju Investiclj, Investi-cljskega vzdrževanja in prehrane, medtem ko probleml statusa, opredelltve statuta In dolgoročne flnantne situ-acije Študentskega centra še niso rešeni, kar pa ]e osnovna naloga ZKPO v sodelovan/u z ustanovHeljl in druglml v prihodnjem obdobju. Ko bo vse to razrešeno, bodo iele podanl pogofl za prenehanje ukrepa družbe-nega varstva. - Izvršni svet Ima prtpombe na postopek obravnave vlog študentov na prvostopenjskem organu glede na reševan/e prltotb na drugostopenlskem organu, kjer je očltno, da je drugostopen/skl organ upošteval drugačne kriterije kot prvostopenlskl organ. - Področje stanartn, kl/e eno od ključnih vprašan], /e treba posvetltl vso strokovno pozornost, vendar Izvršnl svet menl, da naj komisijo za pregled stanarin Imenuje uatanovitelj; izvršnl svet pa lahko v tef komlsljl sodeluje s svojim predstavnikom. - Pri tem je treba opozoriti na problematiko normatl-vov stroškov, kjer Je bilo opredeljeno, da se stroškl matertalne porabe (energlja, voda, ...) normlrafo In da se preaetki tega normatlva uveljavlfajo z direktnlm plačl-lom, karfe treba uvel/avljatl ob plačilu stanarin. - Izvršnl svet ugotavlja, da Iz poročila ZKPO sledi, da /e bilo sodelovanje z ustanovitelj! dobro, predvsem z Unlverzitetnlm svetom, medtem ko /e bilo z druglm usta-noviteljem nekollko slabše, sodelovanje ZKPO s akupš-čino občlne in izvršnlm svetom pa je bilo izključno na Inlclativo SOb all Izvršnega sveta. - Izvršni svet na podlagl flnančnega rezultata, kl je nekollko ugodnejši, kot ao blle prvotne napovedl, oce-njuje, da /e treba v tem času vložiti vse napore, da se pokrlfe Izpad dohodka za pokrlvanje skladov, ker bi bill sicer prlkrajšani saml delavcl Študentskega centra. IZVRŠNI SVBT