URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO II. 19. november 1957 štev. 8 VSEBINA: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE 180. Odlok o družbenem planu občine Celje za leto 1957. 181. Odlok o proračunu občine Celje za leto 1957. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE 182. Odlok o družbenem planu občine Slovenske Konjice za leto 1957. 185. Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1957. 184. Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva Za leto 1957 na območju občine Slovenske Konjice. 185. Odlok o uvedbi občinske doklade za leto 1957 za obrtnike 'll samostojne poklice na območju občine Slovenske Konjice. 186. Odlok o pobiranju občim/skega promeitnegu davka na drobno ter od storitev zasebnikom na območju občine Slovenske Konjice. 187. Odlok o odpravi posebnih skladov za stanovanjsko-koinu-uulno izgradnjo. 188. Odlok o potrditvi zaključnega računu sklada za krediti-runjc stanovanjske izgradnje občine Slovenske Konjice zn leto 1956. 189. Odlok o ustanovitvi cestnega sklada občine Slovenske Konjice. 190. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o hišnem redu. 191. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Slovenske Konjice. 192. Odlok o določitvi prostorov za odlaganje smeti in parkiranju vozil v živinsko vprego. 193. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjskih skupnostih, stanovanjskih pogodbah ter o najemninah. 194. Odlok o pokopališkem redu. 195. Odredba o odpravi odredbe o določitvi okolišev Zdravstvenega doma in zdravstvene postaje na območju občine Slov. Konjice. 196. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o obveznem poslovnem času trgovskih poslovalnic, gostišč m obrtnih organizacij. 197. Odločba o ustanovitvi posredovalnice za delo. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZJE 198. Odlok o družbenem planu občine Kozje za leto 1957. 199. Odlok o proračunu občine Kozje za leto 1957. 200. Odlok o zaključnem računu in izvršitvi proračuna za leto 1956. 201. Odlok o zaključnem računu bivših občinskih ljudskih odborov, ki so se spojili z novo občino Kozje, za leto 1955. 202. Odlok o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženju. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 203. Odlok o družbenem planu občine Laško za leto 1957. 204. Odlok o proračunu občine Luško zn leto 1957. 205. Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Laško. 206. Odlok o spremembah in dopolnitvah' odloka o tarifi najemnin za poslovne lokale. 207. Odlok o zaključnem računu in izvršitvi proračunu občine Laško za leto 1956. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE 208. Odlok o družbenem planu občine Mozirje za leto 1957. 209. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1957. 210. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1956. 211. Odlok o spremembah odloka o oprostitvah in olajšavah za zdravstvene storitve v javnih zdravstvenih zavodih samoplačnikom — stalnim prebivalcem na območju občine Mozirje. 212. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi občinskega cestnega sklada. * 213. Odlok o uvedbi kilometrine. 214. Odlok o določitvi višine povračila za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Mozirje do 10 km od ožjega območja občine. 215. Odredba o obveznem zdravljenju čebclnih družin. 216. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o posloval-nem času trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih delavnic na območju občine Mozirje. 180. Občinski ljudski odbor Celje je po 2>. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52) in 3. točki 24. člena statuta občine Celje na seji dne 30. maja 1937 sprejel O D L O K o družbenem planu občine Celje za leto 1957. L SPLOŠNI PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1956 Značilnosti, ki so vplivale na razvoj gospodarstvu v okraju, so bile vidne tudi v gospodarstvu na pod-r»čju občine Celje: I. doseženo je bilo v letu 1956 nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje približno za 4 %, zlasti proizvodnje za široko potrošnjo. Tako so se pričako-vunja družbenega plana za leto 1956 glede industrijske proizvodnje v celoti izpolnila. Pozitiven učinek i<‘ imela na razvoj industrijske proizvodnje popolnejša uporaba amortizacijskih skladov in izboljšana, eeprav še vedno nezadovoljiva energetska situacija. Fizični obseg proizvodnje v letu 1956 po posameznih strokah v primerjavi z letom t955 se ceni takole; 1956 1955 proizvodnja električne energije 111 proizvodnja premoga 110 črna metalurgija 96,2 barvasta metalurgija 108,6 kovinska industrija 101 kemična industrija 108 industrija gradbenega materiala 110 lesna industrija 109 tekstilna industrija 98 živilska industrija 67 grafična industrija 108 Industrija skupaj 104 Iz gornjega pregleda je razvidno, da se je obseg proizvodnje povečal v vseli strokah industrijske proizvodnje. razen v črni metalurgiji, tekstilni in živilski industriji. 2. Vrednost kmetijske proizvodnje, ki je bila dosežena v preteklem letu, v primeri s prejšnjim letom zaznamuje padec za približno 6%. Na znižanje kmetijske proizvodnje je vplival predvsem izpad proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu zaradi slabe letine. 5. Gradbena dejavnost se je zmanjšala zaradi manjšega obsega investicij. Znatno se je znižala raven investicij v industriji in komunali, medtem ko se je gradnja stanovanj nekoliko povečala. 4. V trgovini na veliko je izkazano zmanjšanje blagovnega prometa za 7% napram letu 1935, v trgovini na drobno pa povečanje blagovnega prometa za 5 %. Na padec prometa v trgovini na veliko je vplivalo zmanjšanje prometa pri veletrgovini »Kovinotehna«, ki izkazuje nižji promet za 15 % napram letu 1955, to pa zaradi zmanjšanja prometa pri investicijskem materialu in zaradi tega, ker trgovine na drobno dobavljajo blago tudi neposredno pri proizvajalcih. Decentralizacija trgovske mreže je imela pozitivne rezultate s tem, da se je povečala odgovornost za nabavo kvalitetnega in kurantnega blaga, da je bil dosežen boljši stik s potrošnikom; ne moremo pa trditi, da je bila decentralizacija v celoti pozitivna s stališča stroškov in glede družbene kontrole. Tako smo morali dve trgovini likvidirati, dve ukiniti, dve pa pripojiti k že obstoječim trgovskim podjetjem. Na novo je bilo lani ustanovljenih 8 trgovin in prodajaln. V letu 1956 so se povečale v trgovini zaloge blaga za široko potrošnjo, vendar še nismo dosegli, da bi bili potrošniku stalno na razpolago vsi proizvodi, ki so mu potrebni. Med letom so se krediti trgovin sicer povečali, vendar trgovina na drobno ni v celoti izkoristila razpoložljivih sredstev, ki bi ji omogočila v večji meri povečati izbiro blaga. Objektivni razlogi, ki vplivajo na rezerviranost trgovine do kreditov, so v visoki obrestni meri in neznatnem rezervnem skladu, s katerim ni mogoče slediti znižanju cen za posamezne vrste blaga v industriji. 5. V letu 1956 zaznamujemo zmanjšanje prometa v gostinstvu za 9 % napram letu 1955. Zmanjšanje prometa v gostinstvu gre na račun znižanja prometa z alkoholnimi pijačami. 6. V letu 1956 zaznamujemo povečanje obrtniških storitev za 2 % po realiziranih cenah napram letu 1955. število delavnic socialističnega sektorja se v letu 1956 ni povečalo. Tudi se ni v zadostni meri reševalo vprašanje o razširitvi obrtniške mreže. Glavna ovira za uspešnejši razvoj obrti je pomanjkanje poslovnih prostorov. V letu 1956 je bilo po planu določeno 70 milijonov din za razvoj obrti, ki pa v celoti niso bili realizirani. Vendar je bilo v letu 1956 v obrti uporabljenih za investicije le 22 milijonov din, medtem ko so se ostala sredstva uporabila v druge namene ali pa se niso v celoti izkoristila. Čeprav se nudijo posojila uslužnostnim delavnicam pod ugodnimi pogoji, niso te delavnice zainteresirane, da bi najemale kredite za opremo svojih delavnic, saj njihove kalkulacije ne prenesejo vračila anuitet. Zaradi tega je potrebno, da se za take delavnice določijo sredstva v obliki dotacij. 7. Iz skladov občinskega ljudskega odbora je bilo v letu 1956 investirano skupno 268 milijonov in sicer: iz občinskega investicijskega sklada 88 milijonov; iz kredit, sklada za grad. stanovanj 180 milijonov V tem so vključena tudi sredstvu, ki jih je dal ljudski odbor iz likvidiranega stanovanjskega sklada pri Mestni hranilnici. Iz občinskega investicijskega sklada je bilo finansirano: za razvoj obrti 22 mili jonov za razvoj trgovine 8 „ za razvoj prometa 16,2 „ za razvoj kmetijstva 2,2 „ ostala dejavnost 38,6 „ Pod ostalo dejavnostjo je mišljeno predvsem vračilo posojilu v znesku 30 milijonov za osnovno šglo na Polulah. Iz občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš so bila dana posameznim skupinam interesentov naslednja posojila: gospodarskim organizacijam 42 milijonov stanovanjski zadrugi 48 „ hišnim svetom 2 „ občini 67 „ državljanom 21 „ Investicijska dela so se v letu 1956 zakasnila predvsem zaradi nejasnosti glede razpoložljivih sredstev v prvi polovici leta. zaradi zakasnitve pri sprejetju družbenih planov, nezadostne priprave investitorjev in zaradi pomanjkanja dokumentacije, zlasti pri investicijah družbenega standarda. II. SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1957 I. poglavje SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD V letu 1957 pričakujemo nadaljnji porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka kot rezultat povečane gospodarske aktivnosti v občini. Na povečanje družbenega proizvoda bo vplivala predvsem porast industrijske proizvodnje, v manjši meri pa tudi porast prometa, trgovine, gostinstva in obrtništvu. Obseg kmetijske proizvodnje se postavlja na raven realizacije 1955, medtem ko se bo obseg gradbenih del nekoliko povečal zaradi povečane investicijske dejavnosti, predvsem gradnje stanovanj. V letu 1957 pričakujemo povečanje ^kupnega družbenega proizvoda za 12 % v primerjavi z letom 1956 in sc bo družbeni proizvod, izražen v istih cenah, (iz leta 1956) gibal v indeksih takole: 1955 1956 1957 1957 1956 družbeni proizvod 100 98 108 112 družbeni proizv. na prebivalca 100 97 106 110 Družbeni proizvod se bo povečal predvsem zaradi večjega fizičnega obsega proizvodnje in uslug. II. poglavje INDUSTRIJA V industriji pričakujemo povečanje proizvodnje za 11 % v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1956. To bo možno doseči delno zaradi večjega izvoza industrijskih proizvodov in večje kupne moči prebivalstva. Po posameznih strokah pričakujemo naslednje povečanje industrijske proizvodnje: Stroka 1957 1956 proizvodnja električne energije 105 proizvodnja premoga 106 črna metalurgija Ul barvasta metalurgija 104,8 kovinska industrija 112 kemična industrija 126 industrija gradbenega materiala 97 lesna industrija 89 tekstilna industrija 104 živilska industrija 113 grafična industrija 97 Industrija skupaj 111 Primerjava fizičnega obsega z letom 1956 pokaže, j*u I>o industrijska proizvodnja porasla v vseli stro-kah, razen v industriji gradbenega materiala, lesni in Srafični industriji. Obseg industrijske proizvodnje v letu 1957 se bo povečal: zaradi boljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet, zaradi večjih količin in boljšega izkoriščanja razpoložljivih surovin, zaradi izboljšane kooperacije med podjetji, zaradi izboljšane energetske situacije in zaradi novih energetskih kapacitet. Pričakuje se nadaljnje povečanje izvoza indukcijskih izdelkov tako, da sc bo izvoz po vrednosti Povečal za 11 % nasproti doseženemu v letu 1956. Z naraščanjem proizvodnje se bo tudi število zaposlenih v industriji nekoliko povečalo, predvsem v kovinski in kemični industriji. Glede na povečanje industrijske proizvodnje na-Pram letu 1956 za 11 % in povečanje delovne sile za 3% lahko trdimo, da se bo ob ugodnih pogojih, kot so racionalna organizacija proizvodnje, delovna disciplina, boljša sistematizacija delovnih mest na eni strani in realno določanje norm ter dosledno izvajanje sistema v premi ran ju na drugi strani, dvignila produktivnost za 6%. III. poglavje KMETIJSTVO Ob upoštevanju ekonomskih, tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo v letu 1957 posredno in neposredno vplivali na razvoj kmetijske proizvodnje, računamo v letu 1957, da bo vrednost celotne kmetijske proizvodnje na ravni iz leta 1955, saj pričakujemo, da bo donos v sadjarstvu in vinogradništvu višji od lanskega letu. V okviru tehničnih ukrepov za povečanje kmetijske proizvodnje je bilo glede uporabe umetnih gnojil že marsikaj storjenega ter se pričakuje v letu 1957 še večja uporaba umetnih gnojil. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so namenjena za kmetijstvo, se morajo prvenstveno Usmerjati v pospeševanje kmetijstva, za utrjevanje kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Hkrati pa moramo izboljšati organizacijo trgovske mreže, ki odkupuje kmetijske pridelke in jih posreduje potrošnikom predvsem v mestu. Kritična je preskrba mesta s kmetijskimi pridelki pred sezono in po sezoni. Zaradi tega bi morala kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge v bližini mesta spremeniti svoje kulture ]n se ukvarjati v glavnem s povrtninami. S primernimi investicijskimi posojili nameravamo v bodoče bolj kot doslej vzpodbujati to dejavnost. Tudi privatnega kmetijskega proizvajalca je treba preko kmeti iških zadrug vzpodbuditi za proizvodnjo kmetijskih pridelkov, ki so pomembni za preskrbo mesta. Povečale naj bi se tudi površine s hmeljem ter bi se s tem zvišal dohodek iz kmetijstva v naši občini. v Kmetijsko posestvo Lava in Mestna vrtnarija sta ze v lanskem letu spremenili svoje kulture in se ukvarjali v glavnem s povrtninami, vendar je potrebno v letošnjem letu to dejavnost še povečati. V ta namen sta prejeli v lanskem letu posojilo za nabavo namakalnih naprav. Zaradi visokih družbenih dajatev in zaradi zastarelih naprav je potrebno kmetijskemu posestvu Lava. kateremu je z letošnjim letom prenehalo poskusno obratovanje, podaljšati poskusno obratovanje, ker usmerja svojo proizvodnjo na povrtnine. Pri dodeljevanju investicijskih kreditov bo občina določila med kreditnimi pogoji tudi pogoj, da mora kreditojemalec povečati količine kmetijskih proizvodov, ki so potrebni za preskrbo industrijskih krajev. IV. poglavje GRADBENIŠTVO Obseg gradbenih del v letu 1957 je povečan za 18 % nasproti realizaciji v letu 1956 ter bo še vedno manjši kot izvršeni obseg v letu 1955. 1955 1956 1957 indeks obsega gradbenih del 100 74 88 V letošnjem letu bomo povečali izgradnjo stanovanjskih objektov, saj pričakujemo, da je v gradnji blizu 500 stanovanj. Povečana izgradnja objektov družbenega standardu bo povzročila večje povpraševanje po gradbenih materialih opekarske industrije in po gradbeno-obrtniških storitvah. Cene gradbenim storitvam bi morale v povprečju ostati enake cenam iz letu 1956 kljub povečanim plačam gradbenih delavcev. To bomo dosegli z dosledno oddajo gradbenih in gradbeno-obrtnih del na javnih licitacijah. Čeprav se pričakuje, da se bo povečal obseg graditve, ne računamo, da se bo v enaki meri povečalo število zaposlenih, ker pričakujemo, da se bo povečala produktivnost dela. V. poglavje PROMET V letu 1957 pričakujemo povečanje javnega cestnega prometa za 3 %. Žu bodoče izboljšanje voznega parka v javnem cestnem prometu bodo na razpolago sredstva lastnih investicijskih skladov podjetij, vsa amortizacijska sredstva ter zvezni krediti za nabavo novih vozil. V letošnjem letu bomo nabavili štiri nove avtobuse, vendar s tem še ne bo obnovljen vozni park, ker je večina vozil iztrošenih in jih je treba zamenjati. Tudi podjetje »Prevozništvo« pričakuje, da bo nabavilo nova tovorna vozila. V ta namen je podjetje prejelo konec lanskega leta posojilo iz občinskega investicijskega sklada v višini 10 milijonov dinarjev. VI. poglavje TRGOVINA IN GOSTINSTVO I. Trgovina V letu 1957 pričakujemo povečanje blagovnega prometa v primerjavi z letom 1956. kar bo posledica pričakovanega povečanja blagovnih skladov in potrošnje. Sodimo, da se bo promet v trgovini povečal za 7%. Velika ovira za uspešen razvoj trgovine v Celju, je pomanjkanje skladišč in hladilnic. V najtežjem položaju glede skladišč so trgovine z živili, predvsem z zelenjavo in sadjem. Pomanjkanje prostornih in suhih skladišč povzroča, da trgovine ne morejo nabaviti in vskladiščiti zalog blaga, ne da bi bilo blago izpostavljeno okvari, niti vskladiščiti večjih količin za potrebno intervencijo, ko je ponudba blaga zlasti v zimskih mesecih manjša in cene pri proizvajalcu rastejo. Vsa trgovina se poslužuje danes v Celju le zasilnih skladišč. Posledica tega so večji prevozni stroški in večje okvare na blagu, kar vpliva na višje cene v maloprodajni mreži. Zaradi lega je potrebno omogočiti trgovskim podjetjem gradnjo primernega skladišča. Že letos bodo pripravili vse potrebne načrte za gradnjo novih in adaptacijo starih skladišč. Medtem ko je trgovsko omrežje v centru mesta dovolj gosto, ne moremo tega trditi za bližnjo okolico, predvsem v novih stanovanjskih naseljih, ker izgradnja trgovskih lokalov ni šla vzporedno z novogradnjami in krajevnimi potrebami. Zato je treba tu razširiti trgovsko omrežje, kjer manjka zlasti trgovin z živili, prodajaln kruha in mesnic. Potrebno je utrditi in opremiti trgovsko mrežo, ki se ukvarja s kmetijskimi proizvodi tako, da bo ustrezala potrebam potrošnje. Nekatere prodajalne s kmetijskimi pridelki bodo pavšalirane, kar bi najj vzbudilo zanimanje neposrednega prodajalca za boljše poslovanje. Zainteresirati je treba tudi druga grosistična podjetja te stroke in jim omogočiti, da odpro na našem območju detajlistične prodajalne. Investicijska sredstva za trgovino bodo ostala v letu 195? na približno isti višini kot v letu 1956. Zato bo potrebno pri trošenju teh sredstev v večji meri kot doslej upoštevati potrebe celotne trgovske mreže. Za boljšo povezavo potrošnikov z osebjem, zaposlenim v trgovini, predvsem glede pravilne preskrbe s potrošniin blagom, pravilnega določanja cen in uporabe trgovinskih skladov, je potrebno v letošnjem letu pospešiti uvajanje družbenega upravljanja. 2. Gostinstvo V letu 195? pričakujemo v gostinstvu porast in sicer za 8 % naprain letu 1956. Na področju občine posluje 46 gostinskih podjetij s 5? obrati in sicer: 12 gostinskih podjetij z 22 obrati. 6 pavšalnih družbenih gostišč, 5 obratov zadružnih, 5 obrati družbenih organizacij, 2 DUR in 19 zasebnih gostišč. Obstoječa gostinska mreža krije sedanje potrebe ter je treba nadaljnje širjenje gostinske mreže omejiti, ker bi bilo lahko s tem poslovanje obstoječih obratov, predvsem večjih restavracij in hotelov, otež-kočeno glede na rentabilnost. Potrebno je posvetiti večjo skrb družbeni prehrani z razširitvijo takih obratov. Pri določanju družbenih obveznosti je treba upoštevati naloge, ki jih ima družbena prehrana, in je zato potrebno take obrate oprostiti nekaterih družbenih dajatev. V letošnjem letu bo večina gostinskih obratov pavšali ranih. VII. poglavje OBRT \ letu 195? pričakujemo povečanje vrednosti obrtniških storitev za 8 % napram letu 1956. Porast prometa obrtnih uslug in storitev po cenah iz leta 1956 je naslednji: 1955 1956 195? splošno družbeni sektor 100 102 110 privatni sektor 100 101 109 Obrtne kapacitete na območju mestu so na splošno premajhne. Njihov porast močno zaostaja za naraščanjem števila prebivalstva. V zadnjem času je moč opaziti stagnacijo obrti, v nekaterih strokah pa celo nazadovanje. Vrstijo se primeri, ko obrtniki odjavljajo obrt, večina zaradi previsokih dajatev, redkeje zaradi starosti ali bolezni. Obrt zaostaja predvsem, ker ne ustanavljamo dovolj novih obrtnih obratov, v precejšnji meri pa tudi zaradi zastarelih delovnih sredstev. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim obrtnim strokam, ki opravljajo gradbenoobrtna dela. V ta namen bo treba razširiti mrežo obrtnih delavnic, da bi bile dostopne čim večjemu številu potrošnikov. Za normalno zadovoljitev potreb po obrtnih uslugah in storitvah bi bilo potrebno v naslednjih letih dvigniti obseg obrtniških del za najmanj 50 %. Če bomo v letu 1957 in tudi v naslednjih letih vložili vsa sredstva, ki so občini prepuščena za pospeševanje obrti v izgradnjo in opremo novih in razširitev obstoječih obrtnih delavnic, bo mogoče vskladiti razvoj obrti s potrebami prebivalstva. Posebej pa se bodo morala zagotoviti sredstva za gradnjo centralne pekarne, mlekarne in kasneje tudi klavnice. Za ustanavljanje uslužnostnih obratov so določena v proračunu sredstva, ki se bodo dajala tem obratom v obliki dotacij za nabavo najnujnejših °s' novnih sredstev. K povečanju obrtne dejavnosti bo pripomogla tudi nadaljnja preusmeritev investicij v korist družbenega standarda ter povečanje kupne moči prebivalstva, s spremembami v delitvi dohodka socialističnega sektorja obrtništva, ki jih nakazuje zvezni družbeni pl&n za leto 1957, kakor tudi z razširitvijo določanja družbenih obveznosti v pavšalnih zneskih se bo omogočilo spodbudnejše nagrajevanje, kar bo vplivalo na produktivnost dela ter na zboljšanje kvalitete in povečanje sortimenta. , Delati moramo tudi za čim obširnejše pavšalizi-runje zasebnih obrtnih obratov. S pravilno davčno politiko se bo mnogo prispevalo k razvoju in krepitvi te gospodarske panoge. VIII. poglavje INVESTICIJE Natančnega obsega ni mogoče določiti, ker še niso bila odobrena posojila iz splošnega investicijskega sklada, republiškega in okrajnega sklada. Investitorjem je omogočena udeležba na natečajih in je zato potrebno, da industrijska podjetja pripravijo solidno elaborate in z udeležbo na natečajih izkoristijo možnosti za rekonstrukcijo zastarelih obratov. Občinski družbeni investicijski sklad bo razpolagal v letu 1957 s sredstvi v višini 107,7 milijonov dinarjev. Pri izračunu teh sredstev so se upoštevalo omejitve (20 %) pri uporabi občinskega družbenega investicijskega sklada, ki veljajo v letu 1957 po zveznih predpisih, in pa odvod 20% sredstev sklada za potrebe občinskega proračuna v letu 1957 kot dohodek brez obveznosti vrnitve. Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada se bodo uporabila za kritje proračunskega primanjkljaja za leto 1956 v višini 62 milijonov dinarjev, tako da ostane razpoložljivih sredstev v investicijskem skladu v letu 1957 še 45,8 milijonov za potrebe investicij v gospodarstvu-Negospodarske investicije iz rednih proračunskih sredstev znašajo 65 milijonov dinarjev in sicer: za gradnjo šole na Sp. Hudinji 50 milijonov za adaptacijo šole na Kompolah 5 „ za gradnjo počit, doma v Baški 8 „ za dovršitev Ulice XIV. divizije 4 „ V letu 1957 se še nadalje povečujejo sredstva za gradnjo stanovanjskih objektov. V prvih letih po vojni je bilo zgrajenih zelo mah’ stanovanj, šele zadnja leta je bilo omogočeno s kreditom za stanovanjsko izgradnjo graditi več stanovanj-vendar tudi s to hitrostjo gradnje ne bo mogoče v doglednem času zadostiti najnujnejšim potrebam. V zadnjih letih je bilo zgrajenih tudi nekaj stanovanjskih blokov, katerih gradnja je bila sorazmerno draga. Zaradi kritike številnih prosilcev, ki čakajo n« stanovanja, in zato, da bi z razpoložljivimi sredstvi zgradili čimveč stanovanj, so se pričela lani gradit1 cenejša, a vendar še vedno primerna stanovanja. Sredstva občinskega kreditnega sklada za gradnjo stanovanj znašajo v letu 1957 po planu 317 milijonov. V letu 1957 se bodo dajala posameznim skupinam interesentov posojila iz tega sklada v naslednji višini: gospodarskim organizacijam 120 milijonov zavodom in ustanovam 32 „ stanovanjski skupnosti 36 politično teritorialnim enotam 65 ,. stanovanjski zadrugi 82 hišnim svetom za popravila 20 „ zasebnikom 41 „ Ob dejstvu, da morajo investitorji vložiti tujo lastna sredstva, bodo za stanovanjsko izgradnjo v letu 1957 na razpolago skupno preko 500 milijonov dinarjev. Pričakujemo, da bomo letos z razpoložljivimi sred-stvi s pomočjo graditeljev zgrudili blizu 500 stanovanj, od katerih bi bilo že letos vseljivih okoli 50%, ostala pa drugo leto. Za zasebne graditelje je letos določenih 41 milijonov kreditu, s čimer bo omogočeno dograditi 70 stanovanj. Ker pa je gradnja zasebnih stanovanjskih hišic zavoljo komunalnih naprav za občino dokaj draga, bo občina odslej pospeševala gradnjo blokov in vrstnih hišic, saj je to bolj ekonomično. Vsekakor pa je treba poiskati vse možnosti in pravilno izkoristiti razpoložljiva sredstva, da zgradimo čim več novih stanovanj. To pa zahteva ustrezno Preusmeritev tudi v pripravah in v operativi, da bi s mmi sredstvi najsmotrneje in čim hitreje reševali Problem stanovanjskega standarda. 11. del PREDPISI O EKONOMSKIH INSTRUMENTIH IN UKREPIH Da bi dosegli gospodarski razvoj, določen z družbenim planom občine Celje za leto 1957, predpisujemo poleg ekonomskih instrumentov in ukrepov, ki so določeni z družbenim planom FLRJ, LRS in OLO Celje za leto 1957, še tele ekonomske instrumente in ukrepe: IX. poglavje AMORTIZACIJA 1. Podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke, upnenice in kamnolomi bodo plačevali v letu 1957 amortizacijo takole: a) Celjska opekarna 70 % predpisane amortizacije. b) vsa ostala podjetju 100 % predpisane amortizacije. 2. Komunalna in obrtna podjetja ter delavnice morajo plačevati polni znesek predpisane amortizacije Po stopnji, ki jo določajo zvezni predpisi. Brez ozira na določbe prejšnjega odstavka bodo plačevali amortizacijo v letu 1957: Javne naprave 65 % in Mestna vrtnarija 60 % predpisane polne letne amortizacije. Pavšaliranim delavnicam, ki ne bi mogle plačevati Polne amortizacije, lahko občinski ljudski odbor predpiše amortizacijo za leto 1957 v zmanjšanem odstotku °d predpisane amortizacije. 5. \ Gostinska podjetja, gostišču in turistična podjetja bodo obračunavala amortizacijo po amortizacijskih stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi, z naslednjimi izjemami: a) za gradbene objekte plačujejo samo amorti-zucijo za vzdrževanje v višini 50% predpisane polne amortizacije: _ b) sezonska podjetja (gostinska) in gostišča plačujejo predpisano amortizacijo samo za čas. ko bodo Poslovala. Cas bo določil Svet ? 'Urizem občine Celje. za blagovni promet in X. poglavje OBRESTI OD OSNOVNIH SREDSTEV 1. Za obrtna podjetja in delavnice, ki ne bodo pavšali rane, znaša obrestna mera od osnovnih sredstev 6 % letno. 2. Gostinska in turistična podjetja ter gostišča bodo obračunavala obresti od osnovnih sredstev v višini 2 %. Gostinska in turistična podjetja ter gostišča od poslovnih zgradb ne plačujejo obresti od osnovnih sredstev. Obresti od osnovnih sredstev ne plačujejo delav-sko-uslužbenske restavracije zaprtega tipa in obrati družbene prehrane. Pavšalirana gostišča plačujejo obresti na osnovna sredstva v okviru določenega pavšala. 3. Komunalna podjetja so oproščena plačevanja obrestne mere od osnovnih sredstev. 4. Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po stopnji 2%. Te obresti gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 5. Dohodki od obresti osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna, gostinska in turistična podjetja ter delavnice in gostišča, gredo v občinski družbeni investicijski sklad. XI. poglavje ZEMLJARINA Vsem kmetijskim organizacijam se v smislu 2. točke XXIII. pogl. zveznega družbenega plana odstopa zemljarina. Zemljarino vloži kmetijska organizacija v svoj investicijski sklad. XII. poglavje SREDSTVA ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE 1. Od sredstev za družbene investicijske sklade in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dobička v smislu 5. razdelka XVII. poglavja zveznega družbenega plana, pripada gospodarskim organizacijam 35% za samostojno razpolaganje. 2. Gospodarskim prganizacijam, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dohodka (2. odstavek 5. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij — Uradni list FLRJ, št. 16/57), se določi najmanjši odstotek dohodka, ki ga morajo gospodarske organizacije vložiti v sklad za samostojno razpolaganje v višini prispevka, ki velja za družbene investicijske sklade v smislu 6. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. XIII. poglavje DELITEV PAVŠALA 1. Gospodarskim organizacijam s pavšalnim obračunom se določijo obveznosti do družbene skupnosti v enem samem pavšalnem znesku: obveznosti do družbenih investicijskih skladov, stalni prispevek družbeni skupnosti, prometni davek, proračunski prispevek iz osebnega dohodka in stanovanjski prispevek. 2. Višina pavšalnega zneska iz 1. točke se določi s pogodbo, ki jo skleneta svet za finance in družbeni plan ObLO in gospodarska organizacija s pavšalnim obračunom. 3. Del pavšalnega zneska, ki ga določi organ ljudskega odbora, pristojen za odmero pavšalnega zneska iz 2. točke tega poglavja, se vloži kot stanovanjski prispevek v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Ostanek pavšalnega zneska se pa deli 50% v proračun občine in 50% v občinski družbeni investicijski sklad. XIV. poglavje DELITEV CELOTNEGA DOHODKA KOMUNALNIH PODJETIJ 1. Celotni dohodek komunalnih podjetij se deli; a) na materialne in režijske stroške, b) na amortizacijo, c) na obveznosti do družbene skupnosti v pavšal- , nem znesku, č) na anuitete za investicijska posojila, d) na prispevek v rezervni sklad. Ostanek dohodka je dohodek podjetja. 2. Komunalnim podjetjem se določijo obveznosti do družbene skupnosti v enem samem pavšalnem znesku: proračunski prispevek iz osebnega dohodka, stanovanjski prispevek in prometni davek. Delitev pavšalnega znesku je ista, kot je to določeno v točki 3, XIII. poglavja tega družbenega plana. 3. Doseženi dohodek se razdeli med osebne dohodke delavcev in med sklade komunalnega podjetja. 4. Med osebne dohodke delavcev spadajo: a) plače iz 25. člena in izdatki iz 67. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ štev. 16/57) s prispevkom za socialno zavarovanje. b) presežne plače s prispevkom za socialno zavarovanje, ki se uporabijo za premije, nagrade in plače, ki presegajo plače po tarifnem pravilniku. Znesek, ki sc izloči za presežne plače s prispevkom za socialno zavarovanje, se izračuna tako. da se vzame 14% na plače delavcev iz prvega odstavku pod a) točka 1., 2. in 3. člena 25 uredbe o delitvi celotnega dohodka. 5. Ko komunalno podjetje izloči od doseženega dohodka osebne dohodke delavcev, razdeli ostanek dohodka nu svoje sklade, in sicer: a) v sklad za samostojno razpolaganje 20%, b) v investicijski sklad podjetja 80%, katerega uporabo predpiše svet za gradnje in komunalne zadeve ObLO. XV. poglavje OBČINSKA DOKLADA NA DOHODEK OD KMETIJSTVA 1. Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva za leto 1957 znaša za območje občine Celje povprečno 7% od katastrskega dohodka na zemljišče. 2. Občinska doklada na dohodke od kmetijstva zl* posamezne okoliše v občini ne sme biti manjša od 5% in ne višja od 10% od katastrskega dohodku zemljišča. 3. Stopnje občinske doklade na dohodke od kmetijstva za posamezne okoliše so določene s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. XVI. poglavje OBČINSKA DOKLADA NA DOHODEK OD SAMOSTOJNIH POKLICEV Stopnja občinske doklade na dohodek od samostojnih poklicev znaša 5% od osnove za dohodnino ter se pobira po odloku ObLO za leto 1956, ki ostane v veljavi v letu 1957. XVII. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Občinski prometni davek od prometa na drobno in od storitev ostane na isti višini kot v letu 1956 ter se plačuje, kot je določeno z odlokom ObLO za leto 1956. Ta ostane v veljavi tudi v letu 1957. XVIII. poglavje SREDSTVA ZA PRORAČUN OBČINE 1. Po XI. poglavju okrajnega družbenega plana za leto 1957 se odstopa občini v celotni prometni davek od vina in žganja izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini nu drobno. 2. Po XI. poglavju toč. 2. okrajnega družbenega pla; na se prometni davek od zasebnikov v celoti odstopi občini. Na dohodnini od kmetijstva po vplačilu obveznih prispevkov v sklade po zveznih predpisih (6% v kmetijski sklad LRS, 15% v okrajni investicijski sklad. 2% v okrajni gasilski sklad) in po odbitku deleža LRS (30%) je udeležena naša občina z ostankom 70%- 4. Na dohodnini samostojnih poklicev in premoženja po vplačilu 2% v okrajni gasilski sklad in po odbitku deleža LRS (30%) je udeležena naša občina od ostanku 70%. 5. Dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesu., ki jo predpiše za leto 1957 Izvršni svet LRS, je dohodek občine. 6. Pri proračunskem prispevku iz dobička gospodarskih organizacij je udeležena naša občina po odbitku deleža LRS (50%) v višini 50%. Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka je udeležena naša občina po odbitku deležu LR-L* (50%) v višini 50% od ostanka. 8. Od sredstev, ki se bodo zbrala na podlagi določil tega družbenega plana in drugih predpisov v občinski družbeni investicijski sklad, se uporabi za potrebe občinskega proračuna 20% kot dohodek, ki ga ni treba vrniti. 9. Na vseh ostalih dohodkih, ki se stekajo v občinski proračun, je občina udeležena v celoti. 9. obveznosti in garancije 10. proračunska rezerva Skupna proračunska sredstva 10.000 5.000 405.100 TRETJI DEL SREDSTVA PRORAČUNA IZ SKLADOV OBČINE CELJE XIX. poglavje SREDSTVA OBČINSKEGA PRORAČUNA V letu 1957 bo razpolagala občina Celje s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov s 405,1 milijona dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: A. Lastni dohodki občine: v 000 din 1. Del pavšalnega prispevka, ki ga plaču- jejo določene vrste trgovskih, gostinskih, obrtnih in komunalnih podjetij in obrtov 14.000 2. Občinska doklada a) od kmetijstva 9.160 b) od ostalih poklicev in premoženja 4.600 5. Dopolnilna dohodnina od lesa 2.060 4. Del zemljarine 1.160 5. Občinski prometni davek: a) od prometa na drobno in od storitev 74.110 b) ostali občinski prometni davek 26.000 6. Občinske takse 3.400 7. Davek na dediščine in darila 40 8. Dohodki uradov in ustanov 1.800 9. Ostali dohodki‘ 2.500 Skupni lastni dohodki 138.830 B. Delež na dohodkih okraja: 1. Dohodnina a) del iz kmetijstva 13.482 b) od ostalih poklicev in premoženja 26.320 2. Prometni davek od zasebnikov 27.500 3. Prometni davek na vino in žganje 6.500 4. Del proračunskega prispevka od ostalih dohodkov 36.217 5. Del proračunskega prispevka iz dobička gosp. organizacij 139.350 Skupni delež na dohodkih okraja 249.370 C. Prenos sredstev iz občinskega investic ijskega sklada v višini 20% 16.900 Skupna proračunska sredstva (A+B+C) 405.100 XX. poglavje RAZDELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV Proračunska sredstvu v višini 405,1 milijon, s katerimi razpolaga občina Celje, se bodo uporabila za naslednje namene: dotacije gospodarstvu 3.800 negospodarske investicije a) za šole 53.000 65.000 b) za počitniški dom v Baški 8.000 c) za komunalo 4.000 prosveta in kultura 79.530 socialno varstvo 54.486 zdravstvena zaščita 26.992 državna uprava 48.096 komunalna dejavnost 74.500 dotacije 39.696 a) finančno samostojnim zav. 8.290 b) društvom in organizacijam 13.966 c) skladom cestnemu 8.000 štipendije 9.449 17.440 XXI. poglavje SREDSTVA SKLADOV 1. Občinski cestni sklad: a) prometni davek na prevoz, storitve zasebnih lastnikov cestnih vozil 5.590 b) 30% taks od vprežnih cestnih vozil 1.110 Skupni občinski cestni sklad 6.700 2. Občinski sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje: a) prispevek na plače 240.000 b) obresti od danih posojil 2.374 c) del najemnine 8.000 d) anuitete 30.000 e) odprodaja stanov, bloka v Ključavniča- ski ulici 80.000 f) prenesena neuporabljena sredstva iz leta 1956 56.626 skupaj sredstva stanovanjskega sklada 417.000 3. Občinski družbeni investicijski sklad: a) del prispevka v družbene investicijske sklade 68.900 b) obresti na osnovna sredstva od obrtnih, gost. in turist, podjetij in obratov 10.490 c) 55% obvezne občinske doklade iz kmetijstva 2.180 d) 45% od taks na priprave za proizvodnjo in na hibridno trto 1.070 e) prispevek od prometa z žiti in mlevskimi izdelki 9.000 f) del pavšalnega prispevka 14.000 Skupni dohodki skladu 105.640 20% — na omejitev sklada 21.130 Skupna sredstva sklada, ki se lahko uporabijo 84.510 20% sredstva sklada, ki se lahko uporabijo, sc odvedejo v občinski proračun 16.900 Skupna sredstva sklada 67.610 Prenesena neuporabljena sredstva iz 1.1956 38.100 anuitete 2.000 Skupna razpoložljiva sredstva sklada 107.710 kritje proračunskega primanjkljaja iz leta 1956 61.880 Ostanek razpoložljivih sredstev sklada 45.830 XXII. poglavje SKUPNA SREDSTVA OBČINE Skupna sredstva občine v letu 1957 bodo znašala 874.630 tisoč dinarjev, in sicer: 1. sredstva proračuna 405.100 2. občinski cestni sklad 6.700 3. sklad za zidanje stan. hiš 41/.000 4. občinski družb, investicijski sklad 45.830 XXIII. poglavje Ta odlok velja od 1. januarja 1957 dalje. 81. 01-3128/1-57 Celje, dne 30. maja 1957. Predsednik občinskega ljudskega odbora Celje: Andrej Svetek, 1. r. 181. Občinski ljudski odbor Celje je po 10. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 3. točki 24. člena statuta občine Celje na seji dne 30. maja 1957 sprejel ODLOK o proračunu občine Celje za leto 1957. 1. člen Predlog občinskega proračunu za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki v znesku 405,100.000 z izdatki v znesku ' 405,100.000 II. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 304,520.790 z izdatki v znesku 312,820.330 s presežkom izdatkov nad dohodki 8,289.540 III. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku 6,700.000 z izdatki v znesku 24,140.000 s presežkom izdatkov 17,440.000 2. člen Presežek izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov znaša skupaj 8,289.540 din ter se krije z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Presežek izdatkov nad dohodki v predračunih proračunskih skladov znaša 17,440.000 din ter se krije z dotacijo iz občinskega proračuna. 4. člen Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov sc porazdelijo na sklade finančno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1957. Finančno samostojni zavodi, ki bodo po svojem zaključnem računu za leto 1957 imeli -presežek dohodkov nad izdatki po prizadevanju delovnega kolektiva zaradi izboljšane organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnjem odobrenju Oddelka za finance ObLO Celje. Za sklad za nagrajevanje se lahko uporabi največ ena dvanajstina rednih osebnih prejemkov, ki so bili izplačani v letu 1957, toda ne več kot 50% presežka, za katerega se odobri vplačilo v sklade. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni finančno samostojni zavodi, velja ta odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/1953) in odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS. št. 16/74-1956). 5. člen Namestitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti. se lahko izvršijo samo po poprejšnji odobritvi ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih sredstev. 6. člen O uporabi proračunske rezerve odloča in sklepa Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Celje. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraju Celje in Biltenu občine Celje, uporablja pa se od 1. januarju 1957. Št.: 01-3127/1957 Celje, dne 30. maja 1957. Predsednik občinskega ljudskega odbora Celje: Andrej Svetek, 1. r. 182. Po 3. točki 24. člena statuta občine Slovenske Konjice in v skladu z zveznim in republiškim planom za leto 1957 je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 31. maja 1957 sprejel ODLOK O DRUŽBENEM PLANU občine Slovenske Konjice za leto 1957. I. del SPLOŠNI PREGLED RAZVOJA GOSPODARSTVA V LETU 1957 Družbeni plan za leto 1956 je bil prvi samostojni plan občine kot osnovne celice družbene skupnosti v novi komunalni ureditvi. Plan je bil odraz večje samostojnosti, pravic in obveznosti, ki so jih dobile občine s prenosom pristojnosti od okrajnih ljudskih odborov na občinske ljudske odbore. Občinski družbeni plan je uresničil razvoj občinskega gospodarstva v mejah pravic, pooblastil in smernic družbenih planov, ki so jih naredili okraj. LRS in FLRJ, upoštevajoč pri tem specifične pogoje v planu, so bile uspešno izvršene. Po izkušnjah iz preteklega leta in v duhu okrajnih, republiških in zveznih smernic smo sc lotili sestave drugega družbenega občinskega plana zal. 1957. II. del OSNOVNE NALOGE IN SMOTRI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 Gospodarstvo se bo v občinskem obsegu razvijalo v duhu in po smernicah, ki jih določajo družbeni, zvezni, republiški in okrajni plani. Nadaljevala se bo politika stabilizacije tržišča, nadaljnji razvoj in krepitev komunalne skupnosti, razvoj in krepitev delavskega in družbenega samoupravljanja, s posebnim poudarkom na utrditvi delavskih svetov in upravnih odborov ter skrb za dvig proizvodnosti v industriji, obrti in za dvig hektarskih donosov v kmetijstvu. Le na ta način bo ustvarjena podlaga za sistematično in solidno zboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi- Na dvig proizvodnje bo vplivala boljša izraba obstoječih kapacitet, boljše izkoriščanje strojnega parka, povečana poraba umetnih gnojil ter večja investicijska sredstva in naložbe, posebno v kmetijstvu za melioracije, regulacije, naložbe v plantažne nasade v sadjarstvu in naložbe v obnovo vinogradništva. Družbeni plan računu s povprečno letino v kmetijstvu in z nadpovprečno sadno letino. Število zaposlenih v splošno družbenem sektorju gospodarstva bo nekoliko porastlo v primeri z 1.1956. Na porast števila zaposlenih bodo vplivale predvsem povečane kapacitete v industriji ter povečani obseg gradenj in drugih javnih komunalnih del v občini. Družbene obveznosti državljanov v gospodarstvu bodo ostale na približni ravni iz letu 1956. Plan do-:0t'u nekoliko povečane obveznosti v kmetijstvu. "ar izhaja iz novega izračuna katastrskega dohodka '0r z uvedbo dopolnilne dohodnine na posek lesa v zasebnem gospodarskem sektorju. Te povečane obveznosti se bodo krile s povečano proizvodnjo v vseli Panogah gospodarstva kakor v fizičnem tako tudi v finančnem pogledu. Družbene obveznosti so v sklu-du in v sorazmerju s sosednjimi občinami in tudi s sosednjim okrajem, tako da ne bo občutnih razlik. 1. poglavje SPLOŠNI DRUŽBENI PROIZVOD S povečanjem obstoječih kapacitet, z rekonstrukcijami in odpravljanjem ozkih grl. z boljšim izkoriščanjem stlojev in surovin ter s povečano gospodarsko aktivnostjo bo omogočena porast družbenega Proizvodu v letu 1957. Družbeni proizvod v občini in njegov delež v okraju Celje se vidi iz pregleda po spodnji tabeli. D r u ž O -C i p r o i z v o d Panoga Okraj 0/ Občina % skupaj skupaj Gospodarstvo skupaj 26,548.519 100 2,045.404 7,8 Industrija 22.015.075 11)0 1,880.698 8.5 Gozdarstvo 450.000 100 — Kmetijstvo 197.970 100 82.585 41,8 Gradnje 658.557 100 52.000 5 Promet 296.694 100 — Trgovina 1.069.087 100 14.758 1.4 Gostinstvo 255.821 100 10.872 4.6 Obrt 788.295 100 18.051 2,5 Komunala 151.514 100 6.440 4.9 Kmetijske zadruge 510.506 100 — — Družbeni proizvod. izražen v indeksih realnega obsega, se bo gibal takole; 1955 1956 1957 1957 1956 Družbeni proizvod Družbeni proizvod na 100 98 104 106 enega prebivalca 100 97 102 106 II. poglavje INDUSTRIJA v v Razvoj industrijske proizvodnje v 1. 1957 bo možen le, če bomo bolje izkoriščali obstoječe kapacitet, če bomo vložili več sredstev v rekonstrukcije, da bi povečali obstoječe kapacitete, če bomo odpravili ozka kila, če bomo čim bolj modernizirali obstoječe obrate z novimi stroji, možen bo le, če bomo razširili sodelovanje med podjetji, posebno v kovinski stroki, ‘e bomo proizvodnjo bolje organizirali in 'povečali Produktivnost dela. Porast in gibanje industrijske proizvodnje na ob-tuoČju občine prikazuje okrajni družbeni plan. V občini je 6 podjetij industrijskega pomena, ki ?° v medsebojnem odnosu po obsegu družbenega pro-tzvoda in ustvarjanja dobička takole: Panoga Družbeni proizvod v % Odnos Dobiček Odnos v % LL 117 ’1 KO Zreče 547.550 18,5 115.586 25,2 117 TKI Vitanje 40.000 2,1 10.056 2,3 117 K OSTRO J Konjice 47.108 2.5 15.556 3 121 Opekarna Loče 16.850 0.9 1.710 0,4 122 LIP Konjice 159.250 8,5 17.560 3,8 125 KONUS Konjice 1.270.000 67,5 299.647 65,3 Skupaj 457.915 100 Udeležba vseh panog socialističnega gospodarstvu v občini pri družbenem proizvodu, razen gospodarstva in prometa, je razvidna iz pregleda: Panoga Družbeni proizvod \% Skupaj 2,045.404 100 Industrija 1,880.698 92,0 Kmetijstva 82.585 4,0 Gradnje 32.000 1,6 Trgovina 14.758 0,7 Gostinstvo 10.872 0,5 Obrt 18.051 0,9 Komunala 6.440 0,3 III. poglavje KMETIJSTVO Upoštevajoč realne možnosti bo z majhnimi agrotehničnimi in zootehničnimi ukrepi možno dvigniti kmetijsko proizvodnjo. K dvigu kmetijstva nuj bi predvsem pripomogle splošne kmetijske zadruge s svojim strojnim parkom, pospeševalnimi odseki ter z novimi kadri, ki prihajajo v kmetijstvo iz visokih in srednjih šol. kakor tudi z absolventi dveletnih kmetijskih nadaljevalnih šol. Družbene dajatve individualnih kmetov se bistveno ne bodo povečale ter se tudi v zasebnem kmetijskem sektorju pričakuje večja gospodarska iniciativa, posebno s strani mladega kmetijskega naraščaja. K hitrejši socialistični preobrazbi vasi in k neposred-nejšemu organiziranju kmetijske proizvodnje, predelave kmetijskih proizvodov, investicijske dejavnosti in organizacije odkupa bo pripomogla ustanovljena gospodarsko-proizvujalna zadružna poslovna zveza. Zveza naj postane čvrst gospodarski činitelj na vasi, iniciator in nosilec perspektivnega programu naprednega kmetijstva. Zadružna gospodarska poslovna zveza mora biti najtesneje povezana s kmetijskimi zadrugami, da jim pomaga pri krepitvi zadružnih proizvajalnih sredstev in družbenih skladov, ki so temelj pospeševanju kmetijske proizvodnje. Za razvoj kmetijske proizvodnje so določena v letu 1957 večja finančna sredstva in sicer v občinskem investicijskem skladu, v delu za napredek vasi. Tu sredstva bodo znašala eu. 4.000.000 din ter se bodo uporabila za investicije v kmetijstvu in za napredek gospodarstvu na vasi po smernicah sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Razen tega bo občina deležna tudi na razdelitvi sredstev iz okrajnega kmetijskega sklada približno do višine 4,000.000 din, kolikor plača občina v ta sklad v letu 1957. Kmetijska proizvajalna zveza naj bi najela posojilo tudi iz republiškega skladu za napredek kmetijstva vsaj do višine vplačanega občinskega .deleža v višini 2,5 milijona din. Z manjši- mi naložbami v manjše melioracije, zlasti na travnikih ter s čiščenjem odtočnih jarkov in vodnih strug lahko dosežemo večjo proizvodnjo travniških pridelkov ter znatno izboljšamo kvaliteto krme. V letu 1957 imamo v načrtu izsuševalna dela na Prevratu pri Slov. Konjicah, v Konjiški vasi, Sp. Pristavi ter v okolici Draže vasi in Loč, manjša dela pa tudi ob Dravinji v Zrečah kot nadaljevanje že v prejšnjih letih začetih del. Krajevni odbori pa bodo tudi razpolagali z znatnimi sredstvi iz lokalnih virov in jih bodo lahko uporabili tudi za kmetijsko pospeševalne namene, posebno ob potoku Žičnica v Žičah. Povečanje proizvodnje bo mogoče doseči tudi z varstvom rastlin ter s pravočasnim zatiranjem rastlinskih bolezni in škodljivcev. Zadružna pospeševalna služba mora ukreniti vse potrebno, da bo kakovostno semensko blago smotrno razdeljeno in uporabljeno. Tudi uporaba umetnih gnojil v rastlinski proizvodnji bo mnogo bolj skladna kot prejšnja leta ter bo pripomogla k povečani kmetijski proizvodnji. Kmetijsko gospodarstvo bo nadaljevalo z organiziranjem demonstracijskih sortnih in gnojilnih poskusov na svojih površinah, da bi pridobivalo sortno in zdravo seme. Dobra izbira plemenjakov, zatiranje živalskih bolezni ter izboljšana organizacija umetnega osemenjevanja v živinoreji in stalna kontrola molznosti bo pripomogla k dvigu živinoreje. Kmetijske zadruge naj organizirajo prigone in premi ran je ter ocenjevanje dobrih plemenjakov s primerno nagraditvijo najboljših živinorejcev, kur lahko znatno pripomore k dobri živinorejski selekciji. Zadružna zveza pa naj s pomočjo zadrug izvrši pravočasno vse priprave za letošnji odkup sadja in drugih presežkov iz poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva in živinoreje. Kmetijske zadruge naj se lotijo organizacije zbiranja mleka, da se bo mleko pošiljalo v potrošniška središča. S tem bomo omogočili kmetu boljšo prodajo, potrošniku pa zagotovili kvalitetno mleko in mlečne proizvode. Kmetijsko gospodarstvo pa naj poveča proizvodnjo vrtnin in zelenjave in založi potrošniški središči v Slovenskih Konjicah in Zrečah z domačimi proizvodi, posebno, ker je ta veja poljedelstva konjunkturna in rentabilna. Ni primerno, da kmetijsko središče uvaža povrtnino in zelenjavo iz oddaljenih krajev, namesto da bi jili pridelali doma lahko pa bi tudi še izvozili iz območja občine. IV. IV. poglavje GRADBENA IN INVESTICIJSKA DEJAVNOST V letu 1957 je določena povečana izgradnja stanovanjskih objektov, kar bo povzročilo večje potrebe v gradbenem materialu, posebno po izdelkih zidne in strešne opeke ter po gradbenih, obrtniških storitvah. Za gradnjo stanovanj bodo na razpolago sredstva občinskega kreditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje v višini 45 milijonov din. Zaprošena so tudi posojila iz republiškega sklada v višini >5 milijonov din. Iz teh sredstev bi se zgradilo v letu 1957 ca. 40 stanovanj v režiji občine, gospodarskih organizacij in zasebnih graditeljev stanovanjskih hiš, ki bodd dobili posojila iz kreditnega sklada. Investitorji naj pravočasno pripravijo vso dokumentacijo ter si preskrbijo gradbena dovoljenja. Občina pa si bo morala preskrbeti dokumentacijo za gradnjo in povečanje obstoječih šolskih objektov v zvezi z reorganizacijo šolstva v letu 1957 in 1958. Dokumentacija nuj obsega projekte za povečanje šolskih poslopij v Zrečah, Ločah in gradnjo šolskega objekta v Slov. Konjicah. Glede na pomanjkanje poslovnih prostorov in na potrebe po kompletnem upravnem središču pa dokumentacijo za gradnjo upravne zgradbe. Zasebnim graditeljem se bodo dodeljevala posojila po smernicah, ki jih izda občinski ljudski odbor, upoštevajoč pri tem višino lastnih sredstev graditelja, rok odplačila in čas vselitve odnosno izselitve. Za dvig življenjskega standarda, zboljšanje upravnih služb in komunalne dejavnosti bo v tekočem letu, delno pa tudi v naslednjih letih, poudarek na izgradnji občinskega kulturnega, gospodarskega in upravnega središča. Redno bo začelo poslovati okrajno sodišče z zemljiško knjigo in katastrskim uradom. Investicijske naložbe so določene za modernizacijo obrata Opekarne Loče. Te investicije sc bodo vlagale sukccsivno do vrednosti 70 milijonov din, 'kakor je to določeno v načrtih in v rentabilnostnih rakunih. S temi naložbami se bo moderniziral obrat opekarne, odpravila sc bodo ozka grla, zgradila krožna peč ter izboljšale in povečale sušilne naprave. Opekarska industrija je sedaj v konjunkturnem obdobju, ima pa svojo perspektivo tudi v prihodnosti ter zahteva vso pozornost, da bo lahko uspešno tekmovala z modernimi obrati gradbene stroke v naši državi. Investicije bodo vložene tudi v že obstoječe obrate, da bi jih modernizirali, rekonstruirali ter povečali obstoječe kapacitete (umetno usnje, galanterijska proizvodnja, kovinska industrija itd.). Kmetijska proizvajalna poslovna zveza pa naj izvrši vse priprave za gradnjo mlekarskega obrata, pulpne postaje ter klavnice za perutnino s hladilnimi napravami. Poslovna zveza bo izdelala predlog kmetijskega perspektivnega plana ter ga predložila v razpravo občinskemu ljudskemu odboru. Občinski ljudski odbor v tekočem letu ne bo razpolagal s sredstvi v občinskem investicijskem skladu v splošnem delu, ker se bodo ta sredstva uporabila kot posojilo za kritje primanjkljaja po proračunu iz leta 1956. Možno je najeti posojilo iz okrajnega investicijskega sklada ter republiških in zveznih skladov. Del sredstev, namenjen za napredek vasi, se bo uporabil tudi kot pomoč za elektrifikacijo podeželja. V. poglavje TRGOVINA IN GOSTINSTVO Vzporedno s povečano industrijsko proizvodnjo in kupno močjo prebivalstva pričakujemo tudi povečanje blagovnega prometa ter obogatitev asortimenta z uvozom in delno z novimi domačimi proizvodi. V letu 1956 so se povečale v trgovini zaloge blaga za široko potrošnjo, vendar še ni bila dosežena taka situacija, da bi bili potrošniku stalno na razpolago vsi proizvodi, ki so za to potrebni. Med letom so se krediti v trgovini sicer povečali, vendar trgovina na drobno ni v celoti izkoristila razpoložljivih sredstev, ki bi ji omogočila v večji meri izbiro blaga. Objektivni razlogi, ki vplivajo na rezerviranost trgovine, so v visoki obrestni meri in neznatnem rezervnem skladu, s katerim ni mogoče slediti znižanju cen za posamezne vrste blaga v industriji. Potrošniški sveti, ustanovljeni v letu 1957 kot organi družbenega upravljanja v trgovini, naj v tekočem letu vzpostavijo tesnejšo vez med trgovino i'1 potrošnikom ter se energično lotijo odpravljanja pomanjkljivosti in napak v trgovini, kar bo v korist trgovini in potrošnikom. Potrošniški sveti naj se ustanavljajo tudi za mesarije, pekarne, slaščičarne itd. Zadružna trgovska mreža naj v večji meri začne poslovati na odprt račun s proizvajalci, predvsem s člani kmetijskih zadrug. S sredstvi iz splošnega dela investicijskega sklaj da kakor tudi z lastnimi sredstvi se bodo v letu 195* zboljšali gostinski prostori in pritikline, kot so kuhinje, kleti in skladišča itd. Industrijska podjetja naj ustanavljajo obratne jnenze s cenejšo in kvalitetnejšo prehrano delavcev, ki nimajo lastnega gospodinjstva, da bi ti meli topli obrok hrane med delovnim časom. VI. poglavje OBRT Povečana stanovanjska graditev ter kupna moč y letu 1957 bo tirala tudi obrtne obrate k večji dejavnosti. Naslednja tabela nam prikazuje število in strukturo obrtništva v občini državnega in zasebnega sektorja. število obrt. obratov 11tt 100 preb. Obrtne stroke družb. lastn. zaseb. lastn. obrt. obratov obrtni! delavc A. Proizvodna obrt: Kovači 24 2 9 0,61 1,35 Kleparji 6 — 2 0,62 2,33 Mizarji 42 3 8 0.11 0,33 Sedlarji ' 3 — 2 0.11 0,16 Lončarji 7 — 4 0.22 0,38 Kolarji 9 6 0.33 0.50 Mehaniki 7 3 0.16 0,38 Sodarji 5 — 2 0,11 0.27 Peki 13 4 0,22 0,72 Mesarji 17 4 0.22 0.72 Eelektroinštaluterji 31 2 — 0,11 1,72 Skupaj pod A 164 15 36 — — B. Uslužnostna obrt: Čevljarji 36 2 21 1.20 2,00 Krojači 47 2 19 1,10 2.61 Frizerji 10 1 3 0,22 0,55 šivilje 3 — 2 0,11 0,16 Fotografi 1 1 0.05 0,05 Mlinarji 17 2 5 0.38 0,94 Pletilska obrt 2 2 0.11 0.11 Slaščičarji 6 3 0.16 0,33 Klobučarji 1 — 1 0,05 0,05 Slikarji in pleskarji 9 1 1 0.05 0,30 Dimnikarji 3 — 1 0.05 0,33 Urarji i — 1 0.05 0,05 Skupaj A 136 8 60 Skupaj A+B 300 23 96 — — ( Iz strukture obrtništva je videti, da je odločno premalo uslužnostne obrti. V nekaterih strokah odvrača ljudi od obrti nagrajevanje, ker so premajhni razločki v plači kvalificiranega in nekvalificiranega delavca. Velik del obrtniškega naraščaja zapušča svoj poklic ter si išče zaposlitve v industriji. Na obrt prav tako negativno vpliva veliko število šuš-oiurjev ter nepravilno obdavčevanje, zlasti nekaterih strok. Uslužnostne obrti, kjer je zaposlen samo mojster, ki je starejši od 60 let, naj bi se oprostile od družbenih dajatev. Razvoj socialistične obrti zavira tudi pomanjkanje primernih delovnih in poslovnih prostorov ter slabo opremljene obrtne delavnice 2 modernimi delovnimi sredstvi. Na novo ustanovljena kmetijsko-proizvajalna poslovna zveza in kmetijske zadruge naj v letu 1957 začno ustanavljati obrt- ne delavnice za servise, posebno take, ki jim je predmet dela proizvodnja in opravljanje uslug za članstvo kmetijskih zadrug. III. del EKONOMSKI INSTRUMENTI IN UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PT.ANA OBČINE SLOVENSKE KONJICE ZA LETO 1957 Da bi se dosegel gospodarski razvoj, določen z družbenim planom občine Slovenske Konjice za leto 1956, se predpisujejo poleg ekonomskih instrumentov in ukrepov, ki so določeni z družbenim planom FLRJ, LRS in okraja Celje za leto 1957, še tile ekonomski instrumenti in ukrepi. VII. poglavje AMORTIZACIJA 1. Podjetje tza izdelovanje zidne in strešne opeke, apnenice in kamnolomi, plačujejo amortizacijo po stopnji 70% polne amortizacije. Ta amortizacija se izračuna glede na čas obratovanja obrata med letom. Izjemoma plačuje tudi Opekarna v Ločah v letu 1957 poln znesek amortizacije. Vsa ostala podjetja plačujejo 100% predpisane amortizacije. 2. Vsa obrtna in gostinska podjetja, delavnice kakor tudi gostišča plačujejo polni znesek predpisane amortizacije z naslednjimi izjemami: a) Za gradbene objekte plačujejo gostinska in turistična podjetja ter pavšalisti samo amortizacijo za vzdrževanje v višini 30% predpisane polne amortizacije. b) Sezonska gostinska in turistična podjetja plačujejo amortizacijo samo za čas obratovanja od vrednosti tistih osnovnih sredstev, ki se ta čas uporabljajo. VIII. poglavje OBRESTI OD OSNOVNILI SREDSTEV. 1. Za obrtna podjetja in delavnice, ki ne bodo pav-šalizirane, znaša obrestna mera od osnovnih sredstev 6% letno. 2. Gostinska in turistična podjetja ter gostišča bodo obračunavala obresti od osnovnih sredstev po stopnji 2%. Gostinska in turistična podjetja ter gostišča pri poslovnih zgradbah ne plačujejo obresti od osnovnih sredstev. Obresti od osnovnih sredstev ne plačujejo delav-sko-uslužbenske restavracije zaprtega tipa in obrati za družbeno prehrano. Pavšalizirana gostišča plačujejo obresti od osnovnih sredstev v okviru določenega pavšala. 3. Komunalna podjetja so oproščena plačevanja obresti od osnovnih sredstev. 4, Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po stopnji 2%. Obresti so dohodek investicijskega sklada splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. IX. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK V letu 1957 se bo na območju občine pobiral prometni davek in sicer: a) za proizvode in storitve ter po splošni tarifi odloka o občinskem prometnem davku v okraju Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8/56); b) prometni davek od vina in žganja zasebnih proizvajalcev po zveznih predpisih; c) od prometa na drobno v trgovinah, od prodaje alkoholnih pijač, od gradbenih storitev, ki jih opravljajo državne ,in zadružne gospodarske organizacije zasebnikom, ter od prevoznih storitev, ki jih opravljajo državne in zadružne organizacije zasebnikom. Ta prometni davek predpiše občinski ljudski odbor s posebnim odlokom. X. poglavje OBČINSKA DOKLADA Na območju občine Slovenske Konjice si- v letu 1957 plačuje občinska doklada: a) občinska doklada na dohodke od kmetijstva, ki se predpiše s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora po stopnjah, ki jih določa republiški družbeni plan; b) občinska doklada ua dohodke od samostojnih poklicev po stopnji, ki jo predpiše občinski ljudski odbor s posebnim odlokom. XI. poglavje ZEMLJARINA Zeinljarina, ki jo plačujejo ustanove in nekmetijske gospodarske organizacije, se odmerja po stopnji iz XXIII. poglavja zveznega družbenega planu. Plačana zemljarina je dohodek občinskega proračuna. Vsem kmetijskim organizacijam se v smislu 2. tč. XXIII. poglavja zveznega družbenega plana odstopa zemljarina. Zemljarino vloži kmetijska organizacija v svoj investicijski sklad. XII. poglavje DELITEV PAVŠALA T. Gospodarskim organizacijam s pavšalnim obračunom se določijo obveznosti do družbene skupnosti v enem samem pavšalnem znesku: obveznosti do družbenih investicijskih skladov, stalni prispevek skupnosti, prometni davek, proračunski prispevek iz osebnega dohodka in stanovanjski prispevek. 2, Višinu pavšalnega zneska iz I. točke sc določi s pogodbo, ki jo skleneta svet za družbeni plan in finance ObLO in gospodarska organizacija s pavšalnim obračunom. 3. Del pavšalnega zneska, ki ga določi organ ljudskega odbora, pristojen za odmero pavšalnega zneska iz 2. točke tega poglavja, se vloži kot stanovanjski prispevek v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Odstotek pavšalnega zneska pa se deli 50% v proračun občine in 50% v občinski družbeni investicijski skald. XIII. poglavje OBRTNI OBRATI, KOMUNALNA PODJETJA IN GOSTIŠČA S PAVŠALNO OBDAVČITVIJO IN OBRAČUNOM NA PODLAGI UGOTOVITVE DOHODKA Po 113., 118. in 122. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list LRS, št. 16/57) plačujejo obveznosti do družbenih investicijskih skladov, stalni prispevek družbeni skupnosti, prometni davek, proračunski prispevek iz zasebnega dohodka in stanovanjski prispevek v pavšalnem znesku naslednje obrtne delavnice, komunalna podjetja in gostišča: Mesarija, Slovenske Konjice Brivnica, Slovenske Konjice Podjetje Elektro-radio, Slovenske Konjice Mizarska delavnica, Slovenske Konjice Kovaška delavnica, Slovenske Konjice Krojaško-šiviljska delavnica, Slovenske Konjice Čevljarska delavnica. Slovenske Konjice Slikarsko-pleskarska delavnica, Slovenske Konjice Pekarna, Zreče Kino »Pohorje«, Slovenske Konjice Komunalno podjetje »Občinski remont«. Slovenske Konjice Gostišče »Narodni dom«, Slovenske Konjice Gostilna »Pod Pohorjem«, Zreče Gostilna »Pri mostu«, Slovenske Konjice Gostilna »Pri pošti«, Slovenske Konjice Gostilna Kmetijske zadruge Zreče Bufet Kmetijske zadruge Loče Tapetništvo, Slovenske Konjice. 2. Po uredbi o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in drugih zveznih predpisih bodo plačevali prispevke družbeni skupnosti na podlagi ugotovitve dohodka lil. poglavju uredbe o delitvi celotnega dohodku (Uradni list FLRJ, št. 16 57) naslednji obrtni obrati in trgovska podjetja: Elektroinstalacijska in finomehanična delavnica, Slovenske Konjice Mestna pekarna. Slovenske Konjice Trgovsko podjetje »Trgovski dom«, Slovenske Konjice Trgovsko podjetje »Fužinar«, Vitanje. XIV. poglavje SREDSTVA ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE 1. Od sredstev za družbene investicijske sklade in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dobička v smislu 5. razdelka XVIII. poglavja družbenega plana FLRJ (Uradni list FLRJ št. 54/56, 14/57) in 32. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 16/57), pripada gospodarskim organizacijam za samostojno razpolaganje 30 do 40%. kar določi individualno za vsako gospodarsko organizacijo svet za gospodarstvo ObLO. 2. Gospodarskim organizacijam, ki delijo celotni do-liodek na podlagi ugotovitve dohodka (2. odstavek ?• člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 16/57), se določi kot najmanjši odstotek dohodku, ki ga moraj0 vložiti v sklad za samostojno razpolaganje v višin' stopnje prispevka, veljavne za družbene investicijske sklade v smislu 63. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. XV. poglavje delitev celotnega dohodka komunalnih PODJETIJ 1. Celotni dohodek komunalnih podjetij, ki niso Pavšalno obdavčena, se deli po določbah 123. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 16/5?) takole: a) na materialne in režijske stroške; b) na amortizacijo; c) na obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku; č) na anuitete za investicijska posojila; g) na prispevek za rezervni sklad. 2. Komunalnim podjetjem se določijo obveznosti do družbene skupnosti v enem samem pavšalnem znesku: Proračunski prispevek iz osebnega dohodka, stanovanjski prispevek in prometni davek. Delitev je taka. kot je določeno v 1. točki XV. poglavju tega družbenega plana. 3. Doseženi dohodek se razdeli med osebne dohodke delavcev in med sklade komunalnega podjetja. 4. Med osebne dohodke delavcev spadajo: a) plače iz 25. člena in izdatki iz 67. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 16/57) s prispevkom za socialno zavarovanje; b) presežne plače s prispevkom za socialno zavarovanje, ki se porabijo za premije, nagrade in za plače, ki presegajo plače po tarifnem pravilniku. Znesek, ki se izloči za presežne plače s prispevkom za socialno zavarovanje, se izračuna tako. da sc vzame 16 % na plače delavcev iz I. odstavka pod a) točke L, 2. in 3. člena 25. uredbe o delitvi celotnega dohodka. 5. Ko komunalno podjetje izloči od doseženega dohodka osebne dohodke delavcev, razdeli ostanek dohodka na svoje sklade in sicer; a) v sklad za samostojno razpolaganje 20 % b) v investicijski sklad podjetja 80 % XVI. poglavje SREDSTVA ZA OBČINSKI PRORAČUN 1. Po XI. poglavju okrajnega družbenega plana za leto 1957 se odstopa občini v celoti prometni davek od vina in žganju, izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno. 2. Po 2. točki XI. poglavja okrajnega družbenega Plana se prometni davek od zasebnikov v celoti odstopa občini. 3. Potem ko vplača obvezne prispevke v sklade po zveznih predpisih (6% v kmetijski sklad LRS, 15% v okrajni investicijski sklad, 2% v okrajni gasilski sklad) in ko odbije delež LRS (30%). je občina udeležena na dohodnini od kmetijstva pri ostanku 100%. 4. Na dohodnini od samostojnih poklicev in premoženju je po vplačilu 2% v okrajni gasilski sklad in po odbitku deleža LRS (30%) udeležena občina pri ostanku 100%. ■5. Dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa, katero predpiše za leto 1957 Izvršni svet LRS, je dohodek občine. 6. Pri proračunskem prispevku iz dobička gospodarskih organizacij je udeležena občina po odbitku deleža LRS (60%) v višini 40%. 7. Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka je udeležena občina po odbitku deleža LRS (50 %) v višini 50 % od ostanka. 8. Od sredstev, ki se bodo natekla na podlagi določil toga družbenega plana in drugih predpisov v družbeni investicijski sklad, se uporabi za proračunske potrebe občine 20% kot dohodek, ki ga ni treba vrniti. 9. Na vseh ostalih dohodkih, ki se stekajo \ občinski proračun, je občina udeležena v celoti. XVII. poglavje SREDSTVA OBČINSKEGA PRORAČUNA V letu 1957 bo občina Slovenske Konjice razpolagala s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 118.090 milijonov din. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: A) R1LANCIRANI DOHODKI OBČINE L DOHODNINA a) kmečka dohodnina 23.530 b) dohodnina od ostalih poklicev in premoženja 11.987 2. Občinska doklada: a) 3 % obvezna doklada na kmečko dohodnino 2.403 b) 6 % neobvezna občinska doklada na kmečko dohodnino 10.500 3. Prometni davek a) na proizvode in storitve zasebnikov 8.800 b) od vina in žganja 2.000 c) del občinskega prom. davka 3.930 4. Dohodki iz gospodarstva a) proračunski prispevek iz dobičku 15.024 b) proračunski prispevek iz osebnih dohodkov 2.845 c) zcmljarina nekmetijskih gospodarskih organizacij 260 d) proračunski prispevek pavšaliranih podjetij 560 5. Davek na dediščine in darila 6. Dohodki uradov in ustanov 7. 20% udeležba proračuna na investicijskem skladu Skupni bilančni dohodki V 000 din 35.517 12.903 16.730 18.689 20 100 1.621 85.580 B) FAKULTATIVNI DOHODKI v 000 din L Prometni davek od alkoholnih pijač in storitev zasebnikom 570 2. Občinske takse 1.282 3. Prometni davek na maloprodajo 7.000 4. Doklada na ostalo dohodnino 200 5. Dopolnilna dohodnina od proizvodnje in prodaje lesa 8.630 Skupni fakultativni dohodki 17.682 C) OSTALI DOHODKI ZA PRORAČUN 1. Prenos sredstev iz splošnega dela in- vesticijskega sklada za kritje primanjkljaja iz leta 1956 3.238 2. Dotacija OLO za kritje primanjkljaja do neporavnane razlike iz občinskega investicijskega sklada — po proračunu za leto 1956 2.694 3. Ostali lastni dohodki 8.896 Skupni ostali dohodki za proračun 14.828 Skupna proračunska sredstva A-B-C 118.090 XVIII. poglavje RAZDELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV Proračunska sredstva v višini 118.090 milijonov din, s katerimi razpolaga občina Slovenske Konjice, se bodo uporabila za naslednje namene: 1. Prosveta in kultura v 000 din 36.853.7 2. Socialno varstvo 16.259.2 3. Zdravstvena zaščita 8.000 4. Državna uprava 23.569.6 5. Komunalna dejavnost 3.606.5 6. Komunalna dejavnost krajevnih odborov 2.400 7. Negospodarske investicije 10.600 Od tega v glavnem a) kot del lastnih sredstev za gradnjo stanovanj 4.500 b) prispevek k nabavi karoserije za konjiški gasilski avtomobil 2.000 c) prispevek k trškemu jarku 2.000 d) za večja popravila šol in kulturnih objektov 2.000 e) za komunalna dela v občini in za nove projekte šol 100 8. Dotacije 7.764 a) Finančno samostojnim žadom 3.964 b) Gasilski zvezi Konjice 1.200 c) Sindikalni podružnici državnih uslužbencev d) Občinskemu odboru SZDL za vsa društva in organizacije 1.500 e) Skladom 1.100 cestnemu 100 Štipendije 1.000 9. Obveznosti in jamstva 2.175 10. Proračunska rezerva in primanjkljaj iz leta 1956 po proračunu 6.862 Skupna proračunska sredstva 118.090 1. XIX. poglavje SREDSTVA SKLADOV v 000 din Občinski cestni sklad: u) 30 % taks na vprežna vozila 641 b) Občinska taksa na mot. vozila 127 Skupni občinski cestni sklad 768 Občinski sklad za kreditiranje izgradnje: a) Prispevek za plače iz gospodarstva 27.930 b) Prispevki od invalidnin in pokojnin 6.678 c) Prispevki ustanov zadružnih organizacij in zasebnikov 1.422 d) Prispevki proračun, ustanov 3.240 e) Anuitete, obresti ih ostala sredstva izven presežka dela in proračuna 6.075 Skupna sredstva stanovanjskega sklada 45.345 3. Občinski investicijski sklad: A) Za napredek vasi a) 55 % obvezne občinske doklade iz kmetijstva 2.937 b) Takse na orodje za proizvodnjo 2.140 1. na kotle za žganjekuho 59 2. mlatilnice 132 3. mline 126 4. na hibridne vinograde 405 5. na mletje žita 1.350 6. na živinske potne liste 68 Skupaj a + b 5.077 20 % omejitev uporabe 1.015 20% sredstev, ki se lahko uporabijo, ne da jih je treba vrniti, in se odvajajo v proračun 812 Razpoložljiva sredstva iz dela investicijskega občinskega sklada za napredek vasi 3.250 B) Po splošni delitvi a) Del prispevka v družbene investicijske sklade b) Obresti na osnovna sredstva obrtnih delavnic, gostinskih podjetij in gostišč c) Del pavšalnega prispevka Skupna sredstva sklada po splošni delitvi 2.615 20% omejitev uporabe iz splošnega dela 523 Razpoložljivi del 2.092 Prenesena neuporabljena sredstva iz leta 1956 1.955 Skupna razpoložljiva sredstva 4.047 20 % udeležba proračuna 809 Ostanek sredstev za kritje primanjkljaja po proračunu iz leta 1956 3.238 Razpoložljiva sredstva investicijskega sklada občine za leto 1957 3.250 1.850 360 405 XX. poglavje CELOKUPNA SREDSTVA OBČINE Skupna sredstva občine v letu 1957 bodo znašala in sicer: dinarjev 1. Sredstva proračuna 118.090 2. Občinski cestni sklad 768 3. Sklad za zidanje stan. hiš 45.345 4. Občinski družbeni investic. sklad 3.250 Skupaj 167.453 1. Znesek 2,400.000 din, ki priteče iz neobvezne občinske doklade, se porazdeli v občinskem proračunu za negospodarske investicije in komunalna dela krajevnih odborov, s temi sredstvi razpolagajo krajevni odbori pod pogoji, ki se določijo z odlokom o uporabi proračunskih sredstev. 2_ Iz investicijskega sklada se najame posojilo v višini 4,000.000 din, ki se bo uporabilo za negospodarske investicije. 3. Sredstva občinskega rezervnega sklada, ki znašajo 2.411.564 din, tvori 6% obvezna rezerva iz leta 1956. XXI. poglavje Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa sc od 1. jan. 1957. Št. 01/1-2228/1 Slovenske Konjice, dne 31. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič 1. r. 183. Po 42. členu temeljnega zakona o proračunih (uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 31. maja 1957 sprejel ODLOK o proračunu občine Slov. Konjice za leto 1957. 1. člen Predlog občinskega proračuna za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki 112,158.000 din z izdatki 112,158.000 din II. Predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki v znesku 39,913.612 din z izdatki v znesku 43,024.338 din s presežkom dohodkov 1,000.000 din s presežkom izdatkov 4,110.726 din 111. Predračune proračunskih skladov: z dohodki 2,035.400 din z izdatki 2,035.400 din 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki po predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 4,110.726 din se krijejo z dotacijami občinskega proračuna, presežek dohodkov v skupnem znesku dinarjev 1,000.000, izkazan v predračunu uprave stanovanjske skupnosti, pa se vplača v proračunski amortizacijski sklad istega zavoda. 3. člen Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1957 presežek dohodkov na ta način, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so s predračunom planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev oz. proizvodov zmanjšane planirane izdatke, razdelijo presežek dohodkov nad izdatki, ugotovljen z zaključnim računom zavoda za leto 1956, tako da vplačajo: a) v sklad za nagrade 50 % presežku z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati 2/12 zneska za redne osebne izdatke v letu 1957; b) v sklad za nadomestilo in dopolnitev ostali del presežka. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, velja odlok o finasi-ranju in poslovanju zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS, št. 16-74/55). 4. člen Sredstva, zagotovljena v proračunu V znesku 1,750.000 din za potrebe krajevnih odborov, sc bodo trošila skladno s pritokom za komunalna dela in druge negospodarske investicije. Naredbe dajejo za trošenje teh sredstev predsedniki krajevnih odborov. Sredstva se lahko trošijo samo za namene, kakor to sklene krajevni odbor na svoji seji. S sklepom se določi tudi način uporabe teh sredstev ter določi eventualni prispevek iz lastnih virov v obliki voženj, dela ali v kaki drugi materialni obliki. 5. člen Družbene organizacije in društva, razen gasilskih društev, dobivajo subvencijo iz sredstev, dodeljenih v tu namen občinskemu odboru SZDL. 6. člen Sredstva stalnega rezervnega sklada, prenesena lz leta 1956. znašajo 2.295.481 din ter se iz sredstev ukinjenih skladov v letu 1956 povečajo za znesek 16.083 dinarjev. 7. člen Ta odlok velja 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1957 dalje. • Št. 01/1-2229/1-57 Slovenske Konjice, dne 31. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič 1. r. 184. Po 17. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19.88/52), po pooblastilu 1. in 2. točke XXII. poglavju zveznega družbenega planu za leto 1957 (Uradni list FLRJ, št. 54-693/56) in XVIII. poglavja družbenega plana Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 3-5/57) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 5. marca 1957 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1957 na območju občine Slovenske Konjice. 1. člen Občinsko doklado plačujejo vsi, ki imajo dohodke od kmetijstva, in sicer po enotni stopnji 7 % katastrskega dohodka. 2. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kot odgovarjajoča dohodnina. 3. člen Razdelitev dohodkov od občinske doklade se določi z družbenim planom občine Slovenske Konjice za leto 1957. 4. člen Uredba o dohodnini (Uradni list FLRJ, številka 18-171/56) z vsemi spremembami in dopolnitvami, odlok o stopnjah dohodnine za leto 1957 (Uradni list FLRJ, št. I-i 1/57) ter uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53) veljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade po tem odloku. 5. člen Davčne olajšave pri dohodnini se morajo upoštevati tudi pri občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. januarja 1957. št. 01/1-1038/1-57 • Slovenske Konjice, dne 5. marca 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič 1. r. 185. Po 17. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 1. in 2. členom temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 5. marca 1957 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade za leto 1957 za obrtnike in samostojne poklice na območju občine Slovenske Konjice. L člen Na območju občine Slovenske Konjice plačujejo za leto 1957 občinsko doklado naslednji poklici: mehaniki, kleparji, mizarji, lesostrugarji, clektro-instalaterji, ključavničarji, avtoprevozniki, advokati, duhovniki od cerkvenih dohodkov, vodovodni inštalaterji in gostilničarji, in sicer 50% na dohodnino. Pri navedenih poklicih se uvede občinska doklada ne glede na to, ali so obdavčeni redno ali pavšalno. Drugim davčnim zavezancem se občinska doklada ne predpiše. 2. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kot odgovarjajoča dohodnina. 5. člen Uredba o dohodnini (Uradni list FLRJ, številka 18-171/56) z vsemi spremembami in dopolnitvami, odlok o stopnjah dohodnine za leto 1957 (Uradni list FLRJ, št. 1-11/57) ter uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ. št. 33-283/53) veljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade po tem odloku. 4. člen Davčne olajšave pri dohodnini se morajo upoštevati tudi pri občinski dokladi na dohodnino. 5. člen Sredstva od vplačane občinske doklade so redni dohodki občinskega proračuna. 6. člen Tu odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. januarja 1957. St. 01/1-1042/1-57 Slovenske Konjice, dne 5. marca 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odboru Slovenske Konjice: Leon Mlinarič, 1. r. 186. Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 2. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 1-4/57) v zvezi z odredbo o nuj višji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Uradni list FLRJ, št. 29-388/56 in 50-629/56), je po potrditvi Okrajnega ljudskega odbora Celje Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 5. marca 1957 sprejel ODLOK o pobiranju občinskega prometnega davku od prometa na drobno ter od storitev zasebnikom na območju občine Slovenske Konjice. 1. d e 1 Splošne določbe 1. člen Na območju občine Slovenske Konjice se pobira občinski prometni davek od prometa na drobno in od storitev zasebnikom, ki je predpisan s tarifo v II. del'1 tega odloka. 2. člen Prometni davek po tem odloku je proračunski dohodek občine. 3. člen Osnova za obračun občinskega prometnega davka je dosežen bruto promet od prodaje na drobno oziroma bruto plačilo za izvršeno storitev. 4. člen Davčni zavezanec je gospodarska organizacija, ki je izvršila promet na drobno oziroma izvršila storitev zasebnikom (trgovska podjetja, trgovine in prodajalne industrijskih podjetij, obrtnih obratov in kmetijskih zadrug, če imajo posebno dovoljenje za trgovino na drobno po uredbi o trgovanju ter o trgovskih podjetjih iu trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 37-450/55). in gospodarske organizacije, ki vrše usluge oziroma storitve zasebnikom. 5. člen Občinski prometni davek se ne plačuje od prometa na drobno: a) od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno. b) od proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno: c) od proizvodov, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; č) od živil; d) od kolkov, poštnih znamk, poštnih dopisnic in drugih vrednotnic; e) od časopisov, revij in knjig: f) od osebnih in tovornih avtomobilov ter avtobusov : g) od oficirske opreme (uniforme in njenih posameznih delov): h) od drv. 6. člen Prometni davek po tem odloku se odvaja do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Do tega dne v mesecu morajo predložiti zavezanci za ta davek občinski upravi za dohodke in pristojnemu denarnemu zavodu za pretekli mesec poročilo o doseženem prometu in odvedenem davku, do 31. januarja pa suma mo poročilo za preteklo leto. Gospodarske organizacije, ki jim po poslovnih knjigah ni mogoče ugotoviti promet blaga, zavezan plačilu toga davka, plačujejo med letom mesečne akontacije, katerih višina se določi na la način, da se znesek, dobljen po obračunu prejšnjega tromesečja, deli s tri. Izračun mesečnih akontacij predložijo gospodarske organizacije občinski upravi za dohodke in pristojnemu denarnemu zavodu najpozneje do 10. dne v mesecu ter odvedejo razliko za preteklo tromesečje. 7. člen Od davku, ki ni plačan v določenem roku, se plača 12% obresti na leto. 8. člen Pojasnila in navodila /a izvrševanje tega odloka 'zdaja po potrebi načelnik oddelka za finance občin-skega ljudskega odbora. 9. člen Za kršitev tega odloka se bodo uporabile kazenske določbe po uredbi o prometnem davku (Uradni list 1'LRJ, št. 55-474/53). 10. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem Vestniku okraju Celje, uporablja se pa od I. januarja 1957. Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati vsi predpisi občinskega ljudskega odbora, ki so z njim v nasprotju, v celoti. 11. del Tarifa Tar. št. 1: Od prometa na drobno se plača občinski prometni davek; a) od alkoholnih pijač vseh vrst po stopnji 10% h) od vsega ostalega prometa, kolikor ni izvzet, Pripomba; Izvzet je promet s proizvodi po 5. členu tega odloka. Tar. št. 2: Od gradbenih storitev, ki jih opravijo državne in zadružne gospodarske organizacije zasebnikom, po stopnji 5 %. Tar. št. 5; „ Od prevoznih storitev, ki jih opravijo državne in zadružne gospodarske organizacije zasebnikom, po stopnji 10 %. Pripomba: Davek po točki a) tar. št. 1 plačajo samo oni zavezanci, ki prometnega davka ne odvajajo že po drugih predpisih (gostinska podjetja in gostišča, ki plačujejo prometni davek po okrajnem odloku). Pripombe k tur. št. 7 in 8 dela B tarife prometnega davka (Uradni list EUR J, št. 16-152/56) veljajo primerno tudi za tur. št. 2 in 5 te tarife. •št. 01 1-1045/1-57 Slovenske Konjice, dne 5. marca 195”. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič. 1. r. 187. Po 131. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ. št. 13/56), 1. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah, uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 1-3/57) ter 12. in 82. členu zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 5. marcu 1957 sprejel ODLOK o odpravi posebnih skladov za stanovanjsko-komu-nalno izgradnjo. I. I. člen Odpravijo sc posebni proračunski skladi za stanova njsko-komnnulno izgradnjo, ustanovljeni v letih 1953—1955 in sicer: u) sklad sredstev od prodaje stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja občine Slov. Konjice na račun št. 62-KB-8-6645-4; b) sklad za novogradnje Stanovanjske skupnosti občine Slov. Konjice na računu št. 62-KB-8-6-6773/1: c) sklad za nadomestitev in dopolnitev Hišne - komunalne uprave bivše občine Loče na računu štev. 62-KB-8-6647-6 Komunalne banke Celje, podružnice v Slov. Konjicah. 2. člen Sredstva odpravljenih Skladov iz 1. člena tega odloka se prenesejo v kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Slov. Konjice na račun številka 62-KB-8-674127-7 pri Komunalni banki Celje, podružnici v Slov. Konjicah. 3. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje. št.: 01/1-1056/1 Slov. Konjice, dne 5. marca 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič 1. r. 188. Po 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52). 2. odstavku 5. člena uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ. št. 6-39/56) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na predlog upravnega odboru sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje občine Slov. Konjice na seji dne 5. marca 1957 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje občine Slov. Konjice za 1. 1957. 1. člen Potrjuje se sklepni račun sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje Slov. Konjice za leto 1956, ki je sestavljen po predpisih zakona o prispevku za stanovanjsko izgradnjo in uredbe za izvrševanje tega zakona. 2. člen Sklepni račun sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje občine Slov. Konjice in zaključno poročilo upravnega odbora sklada sta sestavni del in priloga k temu odloku. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki sklada za leto 1956 so znašali: Dohodki............... 38.293.144 din Izdatki............... 31.554.519 din Neuporabljena sredstva . . 6,738.625 din 4. člen Po določilih 10. odstavka uredbe za izvrševanje zakonu o stanovanjskem prispevku se neuporabljena sredstva preneso v sklad za leto 1957. 5. člen la odlok velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraju Celje, št.: 01/1-1039/1-57 Slov. Konjice, dne 5. marca 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič I. r. 189. Po 2.. 4. in 5. členu uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ, št. 19-186/56) in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji dne 5. marca 1957 sprejel ODLOK o ustanovitvi cestnega sklada občine Slov. Konjice. 1. člen Ustanovi se cestni sklad občine Slov. Konjice kot proračunski sklad. 2. člen S cestnim skladom občine Slov. Konjice upravlja cestni odbor pri občinski cestni upravi. Sredstva sklada se plačujejo na poseben račun pri okrajni komunalni bunki — podružnici v Slov. Konjicah. 3. člen Odredbodajalec za predračun dohodkov in izdatkov cestnega sklada občine Slov. Konjice je upravnik občinske cestne uprave, ručunodajalec pa računovodja Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice. 4. člen Glede namenu sredstev in upravljanja cestnega sklada občine Slov. Konjice veljajo predpisi uredbe o cestnih skladih. 5. člen Ta odlok velja od dnevu objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 01/1-1040/1 Slov. Konjice, dne 5. marca 1957 Predsednik Občinskega ljudskega odboru Slovenske Konjice: Leon Mlinarič I. r. 190. Po 2. točki 50. člena zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52), 2. točki 24. člena statuta občine Slov. Konjice, 29. členu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ. št. 29-344/54), 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34-371/55), 3. in 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51 in 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 2. julija 1957 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o hišnem redu. 1. člen V odloku o hišnem redu (Uradni vestnik okraja Celje. št. 1-16/57) se 11. člen spremeni in glasi: Hišni svet oz. lastnik hiše mora vsako izpraznjeno stanovanje ali del stanovanju prijaviti stanovanjski upravi v 8 dneh po izpraznitvi. Enako mora javiti stanovanjski upravi v roku 3 dni, če se oseba, ki ji je bilo stanovanje pravnomočno dodeljeno, ni vselila v 15 dneh po pravnomočnosti dodelitvene odločbe, odnosno, če se je kdo samovoljno vselil v stanovanje, za katero ni imel odločbe o nakazilu«. 2. člen 27. člen st' spremeni in glasi: »Najemnina se mora plačati do 10. v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude se plačujejo zamudne obresti po veljavnih predpisih. Stroški za uporabo skupnih naprav (voda, parna kurjava, dvigalo in podobno) in drugi prispevki, ki gredo v uživalčevo breme, se plačujejo posebej. Razdelitev teh stroškov na posameznike izvrši hišni svet oziroma lastnik hiše, upoštevajoč število stanovalcev, porabo sredstev in značaj prostorov«. 3. člen Ta odlok dobi svojo veljavo 8 dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 01/1-1807/6-56 Slov. Konjice, dne 2. julija 1957. * Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič 1. r. 191. Po 2. točki 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52), 2. točki 24. člena statuta občine Slovenske Konjice. 4. členu zakona o stanovanjskem prispevku (JJradni list FLRJ. št. 57-613 55) in 4. členu uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ, štev. 6-59/56) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 2. julija 1957 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Slovenske Konjice. Odlok o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje '•.tanovanj,škili hiš na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 1-14/57) se spremeni in dopolni tako, da so njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Slovenske Konjice. 1. člen Ustanovi se kreditni sklad zn zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Slovenske Konjice. Sklad je pravna oseba s sedežem v Slovenskih Konjicah. Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun Pri podružnici Komunalne banke v Slov. Konjicah, ki •zvršuje proračun občine Slovenske Konjice. 2. člen V sklad za zidanje stanovanjskih hiš se stekajo sredstva, ki jih določa zakon o stanovanjskem prispevku in družbeni plan občine ter drugi predpisi, zlasti pa: 1. obresti od odplačila posojil, najetih iz sklada; 2. plačila federacije, ljudske republike in ostalih Politično-teritorialnih enot iz proračunskih in drugih sredstev, ki so določena za stanovanjsko izgradnjo; 3. del najemnin od stanovanj in poslovnih prostorov; 4. darila ali posojila gospodarskih organizacij iz sredstev za samostojno razpolaganje, ki jih določi njihov delavski svet; 5. sredstva danih posojil, ki so bila razpisana za kreditiranje stanovanjske izgradnje; 6. posojila iz republiškega kreditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje; 7. sredstva prodanih eno- in dvodružinskih stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja: 8. anuitete in obresti na odplačila prodanih eno-in dvodružinskih stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja; 9. druga sredstva,, ki jih po posebnih določilih plačuje občinski ljudski odbor Slovenske Konjice v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 3. člen S kreditnim skladom upravlja 7-člansk! upravni odbor, ki ga imenuje Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice. V upravnem odboru sklada morajo biti: en član občinskega ljudskega odbora, zastopnik občinske sindikalne organizacije ter zastopniki posameznih podjetij, zadrug in družbenih organizacij, ki jih imenuje Obl,O Slovenske Konjice. Upravni odbor občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš je za svoje delo odgovoren Obl,O Slovenske Konjice. 4. člen Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš opravlja naslednje zadeve; 1. sprejema s pritrditvijo občinskega ljudskega odbora pravila sklada; 2. sestavi in predlaga pred pričetkom vsakega leta občinskemu ljudskemu odboru načrt za uporabo sredstev sklada, na podlagi katerega da nato odbor smernice za njegovo uporabo; 3. sestavi in predloži po preteku vsakega leta občinskemu ljudskemu odboru v potrditev zaključni račun skladu: 4. potrjuje pogodbe o posojilih iz sklada; 5. opravlja vse druge zadeve v zvezi z upravo sklada. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 01/1-1807/6-56 Slov. Konjice, dne 2. julija 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič I. r. 192. Po 1. odstavku 15. člena in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 3. in 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51 in 548-633/55), je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 2. julija 1957 sprejel ODLOK o določitvi prostorov za odlaganje smeti in parkiranju vozil z živinsko vprego. 1. člen Odlaganje smeti je dovoljeno samo na naslednjih mestih: 1. v Slovenskih Konjicah 100 m severovzhodno od Kmetijskega gospodarstva (bivše zaklonišče); 2. v Zrečah 150 m vzhodno od osnovne šole ob Dravinji (Farovška njiva); 3. v Vitanju pri Elektrarni Vitanje (pri Ciku) in pri bivši 1 lslcrjevi žagi; 4. v Ločah na jugovzhodni strani ograjene žage Kmetijske zadruge Loče (50 m južno od poslopja žage). 2. člen Parkiranje vozov z živinsko vprego je dovoljeno samo na prostorih, ki so za to vidno označeni. 3. člen Kdor ravna v nasprotju z določbami 1. in 2. člena tega odloka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 3.000 din. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. št.: 01/1-1657/1 Slov. Konjice, dne 2. julija 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič 1. r. 193. Po 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, številka 34-371/55), po pooblastilih predpisov 20., 32., 40. in 92. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ, št. 29-344/54) ter 35. členu uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS, št. 19-86/55 in 43-152/55). po 10. členu točke 2 statuta občine Slovenske Konjice v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51 in 58-633/55 je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na svoji seji dne 31. maja 1957 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjskih skupnostih, stanovanjskih pogodbah ter o najemninah, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 14-364/56, tako da se novo besedilo odloka glasi: ODLOK o stanovanjskih skupnostih, stanovanjskih pogodbah ter o najemninah. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za celotno območje občine Slovenske Konjice se ustanovi ena sama stanovanjska skupnost. Stanovanjsko skupnost sestavljajo hiše. ki jih upravljajo uživalci po hišnih svetih in svetih stanovanjskih skupnostih. 2. člen V stanovanjsko skupnost se vključijo hiše, ki spadajo v splošno ljudsko premoženje, ki so družbena last in last družbenih organizacij, ter hiše zasebnih lastnikov, ki so tri- ali večstanovanjske, in hiše zasebnih lastnikov, ki jih lastniki s pogodbo prostovoljno vključijo v stanovanjsko skupnost. 3. člen V stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše zasebne lastnine, ki so industrijskega pomena, čeprav so v teh hišah stanovanja in so zajeta v osnovniji sredstvih podjetij, nadalje hiše, v katerih so stanovanja. ki so vezana na službeni položaj (železniška poslopja, čuvajnice, cestarske hišice in podobno), samski domovi podjetij, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov, internati in zgradbe, namenjene za prenočišča delavcev. Katere zgradbe imajo industrijski pomen, odloči ljudski odbor po pristojnem svetu. 4. člen V stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše zasebnih lastnikov z enim ali dvema stanovanjema oziroma s tremi stanovanji, ki imajo manj od 230 kv. m. stanovanjske površine. V teli hišah se poslovni prostori štejejo kot stanovanje, če eden ali več teli prostorov zavzema stanovanjsko površino normalnega dvosobnega stanovanja. Kot stanovanje se ne štejejo podstrešna in kletna stanovanja. 5. člen O vključitvi hiše zasebnega lastnika \ stanovanjsko skupnost izda občin-ski ljudski odbor odločbo ali pa sklene z lastnikom pogodbo o vključitvi. Zoper odločbo o vključitvi hiše v stanovanjsko skupnost ima lastnik pravico pritožbe na okrajni ljudski odbor v 8 dneh po prejemu odločbe. Po pravnomočnosti odločbe ali po podpisu pogodbe o vključitvi prevzame hišo tričlanska komisija, ki jo imenuje svet stanovanjske skupnosti. Prevzema se udeleži tudi lastnik oziroma zastopnik, ki skupaj s člani komisije podpiše prevzemni zapisnik. Iz zapisnika mora biti razvidno, v kakšnem stanju je bila hiša ob prevzemu. C c zapisnika lastnik hiše oziroma njegov zastopnik ne podpiše ali pa če k prevzemu ne pride, se to vpiše v zapisnik. 6. člen Z dnevom prevzema hiše preidejo na stanovanjsko skupnost pravice do pobiranja najemnine, sklepanje najemnih pogodb, odpovedi najemnih razmerij ter dolžnosti vzdrževanja hiše in odplačevanja morebitnih dolgov, ki spadajo pod določbo člena 70.. točka 2 uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. II. ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI a) Hišni sveti 7. člen Za vsako hišo v stanovanjski skupnosti se izvoli hišni svet. Volijo ga vsi uživalci stanovanj. Uživalci stanovanj v stanovanjskih hišah, ki imajo do 5 stanovanj, izvolijo 3, v hišah, ki imajo do 10 stanovanj, izvolijo 5, v hišah, ki imajo nad 10 stanovanj, pa 2 člana hišnega sveta. V manjših hišah z enim ali dvema stanovanjema sestavljajo hišni svet vsi uživalci stanovanj in polnoletni stanovalci. Kot uživalci stanovanj v smislu tega odloka se štejejo tisti, ki so sklenili stanovanjsko pogodbo, ter sonajemniki, sostanovalci in hišni lastniki, ki stanujejo v svoji hiši, in pa hišnik. 8. člen Hišne svete volijo uživalci stanovanj vsako leto v januarju na sestanku, na katerem mora biti navzoča večina volilnih upravičencev. Ce se ob začetku sestanku ugotovi, da sc ga ni udeležila večina volilnih upravičencev, se pol ure kasneje opravijo volitve ne glede na število udeležencev. Volilni upravičenci odločajo z. večino glasov, ali naj bodo volitve tajne ali javne. 9. člen Javno se voli tako, da se volilni upravičenci iz-javliajo z dvigom roke za posamezne kandidate. Tajno pa se voli z listki na podlagi seznama kandidatov, tako da volilni upravičenci na razmnoženem seznamu kandidatov podčrtajo imena kandidatov, ki jih želijo izvoliti, luko se izvoli predpisano število, in sicer so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili po vrsti največ glasov. Seznam kandidatov predlagajo in sestavijo volilni upravičenci na predvolilnem ali na samem volilnem sestanku. Clani hišnega svetu izvolijo nato izmed sebe predsednika, ki sporoči imena izvoljenih članov stanovanjski upravi. 10. člen Hišni sveti se morajo sestajati po potrebi. Sestanek skliče predsednik hišnega svetu ali pa se hišni svet sestane na zahtevo tretjine članov hišnega sveta. Sklepi, ki jih sprejme hišni svei na sestanku, se vpišejo v knjigo sklepov, ki jo vodi in hrani hišni svet. Predsednik skrbi, da se sklepi izvajajo in po potrebi predložijo v izvršitev stanovanjski upravi. Hišni svet poroča svojim stanovalcem o svojem delu vsaj enkrat letno. 11. člen Član hišnega sveta se lahko razreši: 1. če to zahtevajo volilni upravičenci; 2. če se preseli; 3. če svojih nalog ne opravlja vestno. Člani sveta si' razrešijo na sestanku volilnih upravičencev na isti način, kakor se izvedejo volitve. Na izpraznjeno mesto se voli nov član. h) Svet stanovanjske skupnosti 12. člen Svet stanovanjske skupnosti sestavljajo člani, ki jih izvolijo vsako leto najkasneje do 15. februarja hišni sveti, in sicer na vsakih 20 najemnikov po enega zastopnika. Okoliše za izvolitev zastopnikov določi svet za stanovanjske zadeve. V svet stunovunjskc skupnosti pridejo kot člani judi zastopniki delavskega sveta, podjetij odnosno kolektivu, zavoda v primeru 5. odstavku 40. člena uredke o upravljanju stanovanjskih hiš. 13. člen Najkasneje v 15 dneh po opravljenih volitvah morajo člani sveta stanovanjske skupnosti izvoliti izmed sebe predsednika, podpredsednika in tajnika svetu ter 3 člane poravnalnega sveta. Svet stanovanjske skupnosti se mora sestati vsaj vsuk drugi mesec, po potrebi pa tudi večkrat. Zasedanje skliče predsednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik. Zasedanje svetu pa se tudi skliče na zahtevo eni' tretjine članov sveta stanovanjske skupnosti. Ce se to ne zgodi, odredi sklicanje svet za stanovanjske zadeve. 14. člen Svet stanovanjske skupnosti sklepa veljavno, če je navzočih nad polovica članov. Pri volitvah predsednika, podpredsednika in tajniku sveta morata biti navzoči najmanj dve tretjini članov. Če na prvem sestanku ni navzočih potrebno število članov, se opravijo v 3 dneh volitve na ponovnem sestanku ne glede na število navzočih. 13. člen O sejah sveta stanovanjske skupnosti vodi tajnik sveta zapisnik. V njem je treba poleg glavnega Poteka seje nadrobno navesti sprejete sklepe. Zapisnik se vodi v obliki vezane knjige, podpišeta Ku pa predsednik in tajnik svetu. Člani sveta stanovanjske skupnosti morajo poročati o delu svetu hišnim svetom, o problemih hišnih svetov pa članom stanovanjske skupnosti vsaj enkrat letno. 16. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba in kot taka nosilec pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodb in pravnih razmerij, nastalih v zvezi z vzdrževanjem 'n upravljanjem hiš. Stanovanjsko skupnost zastopa v premoženjskopravnih razmerjih stanovanjska uprava po svojem šefu. e) Stanovanjska uprava 17. člen Stanovanjska uprava opravlja poleg nalog, določenih v členili 36 in 37 uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. še zlasti tele zadeve: 1. vodi register vseh sklenjenih stanovanjskih In podnajemniških pogodb ter pogodb o najemu poslovnih prostorov; 2. izvršuje naloge hišnih svetov v popravilu stanovanj v okviru razpoložljivih skladov; 3. vodi posamezne sklade; 4. vodi finančno poslovanje hišnih svetov; 5. vodi administracijo hišnih svetov in sveta stanovanjske skupnosti; 6. opravlja vse tiste zadeve, ki jih ljudski odbor naloži s posebnimi predpisi. 111. KATEGORIZACIJA STANOVANJ IN DOLOČITEV NAJEMNINE 18. člen Vsa stanovanju v hišah stanovanjske skupnosti kakor tudi stanovanja v hišah zasebnih lastnikov izven stanovanjske skupnosti, ki se oddajajo v najem, morajo biti kategorizirana. 19. člen Območje občine Slovenske Konjice se razdeli v zvezi s kategorizacijo na 3 cone: 1. na cono A, ki obsega Slovenske Konjice. Zreče. Vitanje. Loče in Novo Dobravo; 2. na cono B, ki obsega naselja v oddaljenosti do 2 km od središča občine ali krajevnega urada v Ločah. Zrečah in Vitanju; 3. na cono C, vsi ostali kraji, nad 2 km oddaljeni od sedeža občine ali krajevnega uradu. 20. člen Stanovanjski prostori se delijo v 7 kategorij, ki si- določijo po legi. uporabni vrednosti stanovanj, grudbeno-tehnični vrednosti, sanitarni in gospodinjski udobnosti ter starostni dobi poslopij po točkovnem sistemu. 21. člen Stanovanjska uprava mora izdati o kategorizaciji stanovanja odločbo. Zoper to odločbo se lahko pritoži uživalec stanovanja kakor tudi lastnik hiše v 8 dneh na Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora v Celju. 22. člen Najemnina za stanovanjske prostore se zaračunava na podlagi površine sob. predsobe, hodnika v stanovanju. kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov. Pri izračunavanju se ne upoštevajo kleti, podstrešja. drvarnice, pralnice, odprti balkoni, terase, stopnišča, hišni hodniki in podobno. 23. člen Najemnina se izračuna na podlagi izvedene kategorizacije tako, da se število kvadratnih metrov pomnoži z ugotovljenimi stanovanjskimi točkami, la zmnožek se pomnoži za cono A z 0,27. za cono B z 0.22. za cono C z 0,17 din. Uživalci stanovanj plačujejo po uporabi želeli jadnih vrtov, parku in nasadov za sadna drevesa najemnino po tarifi, ki jo določi občinski ljudski odbor. 24. člen Poleg najemnine morajo najemniki in podnajemniki plačati stroške, ki so potrebni za ostale skupne naprave. Razdelitev teh stroškov določi hišni svet oziroma hišni lastnik, upoštevajoč število stanovalcev, porabo sredstev in značaj prostorov. 25. člen Pri Izračum,tvanju najemnine se skupna površina stanovanjskih prostorov zaokroži na cele kvadratne metre, skupna najemnino na desetdinarske zneske, do 5 din navzdol, nad 5 din pu navzgor. Površina sob nad 30 m2 ali predsob nad 20 m2 se ne obračunava. 26. člen Najemnina za poslovne prostore se določa po prostem dogovoru med najemodajalcem in najemnikom v smislu odloka o sklepanju najemnih pogodb za poslovne prostore ter v okviru predpisane tarife občine Slovenske Konjice. IV. RAZDELITEV NAJEMNIN IN SKLADI 27. člen Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na sklade izplača 10% mesečne najemnine. Lastnikom hiš, ki nimajo drugih zadostnih sredstev za preživljanje, lahko svet za stanovanjske zadeve določi večji odstotek (do 50% najemnine, vendar skupni znesek vseh prejemkov ne sme presegati 6.000 din, odnosno 1.000 din za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana). 28. člen Najemnina se razdeli: 40% v amortizacijski sklad, 30% v sklad za hišno upravo, 30% v sklad za vzdrževanje hiše. 29. člen Iz najemnin hiš, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti, pa so družbena last, sc steka v amortizacijski sklad 40% najemnine. Ta sklad je namenjen za investicijsko vzdrževanje hiše za velika in srednja popravila. Iz najemnin pri hišah zasebnih lastnikov, ki so vključena v stanovanjsko skupnost, in iz najemnin hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, a lastniki v njih ne stanujejo, razen tistih lastnikov, ki kljub sodni odpovedi ne morejo stanovati v lastni hiši, je treba od skupne najemnine odbiti najprej znesek iz 27. člena tega odloka, nato pa dospele obveznosti v zvezi s posojili, kolikor so bila najeta in uporabljena za obnovitev, vzdrževanje in zidanje hiše, če upnik ni zasebnik. Od vsote, ki preostane, je trebi odvesti 40% v amortizacijski sklad. V sklad ljudskega odbora za zidanje stanovanjskih hiš se plačuje 10% najemnine, ki se odbije od dela najemnine, določenega za amortizacijski sklad. 30. člen V sklad za hišno upravo se plačuje 30% najemnine po eventualnih odbitkih v smislu 2. odstavka prejšnjega členu. Ta znesek se uporabi za hjšne upravne stroške. Kot hišni upravni stroški sc štejejo stroški stanovanjske uprave (za hiše, ki so pod to upravo), stroški za hišnika, stroški za čiščenje in vzdrževanje skupnih prostorov, razsvetljavo skupnih prostorov, odvoz smeti in fekalij, čiščenje dimnikov, zavarovanje hiše pred požarom in podobno. Za hiše, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti, določi svet stanovanjske skupnosti, kolikšen odstotek v okviru 30%, omenjenih v tem členu, se plačuje za kritje stroškov stanovanjske uprave. 31. člen Sklad za vzdrževanje hiš je namenjen za tekoča manjša popravila hiš. V ta sklad se plačuje 30% najemnine po eventualnih odbitkih v smislu 3. odstavka 29. člena tega odloka. Zasebni lastniki, ki uživajo brezplačno stanovanje v svoji hiši, vključeni v stanovanjsko skupnost, morajo plačevati v ta sklad 30% zneska, 'ki ustreza najemnini za njegovo stanovanje. 32. člen Lastniki zasebnih hiš. ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v kateri stanujejo lastniki, ne odvajajo dela najemnine v sklade, navedene v členih 29, 30 in 31 tega odloka. Ti lastniki prejemajo celotno najemnino za hišo. od katere pa morajo odvajati 50% najemnine za poslovne prostore v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš po eventualnih odbitkih v smislu 29. členu 3. odstavka tega odloka. Poleg tega pa morajo kriti stroške za hišno upravo (2. odstavek 30. člena tega odloka). 33. člen Za uporabo sredstev sklada za vzdrževanje hiš iz amortizacijskega sklada sklepa stanovanjska uprava na predlog hišnega sveta potrebne delovršne pogodbe. S skladom za hišno upravo razpolaga hišni svet. S skladi po členu 29, 30 in 31 tega odloka, ki so formirani iz najemnin zasebnih hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost (3. odstavek 29. člena odloka), razpolaga lastnik v namene, določene z navedenimi členi tega odloka. 34. člen Gospodarske in družbene organizacije, katerih stanovanjske hiše so vključene v družbeno upravljanje stanovanjske skupnosti in so še nadalje osnovna sredstva teh organizacij, so dolžne vzdrževati zgradbe v uporabnem stanju, in sicer s popravljanjem izven stanovanjskih prostorov (strehe, zunanjih prostorov, skupne instalacije in podobnih obnovitvenih del), kolikor niso stroški teh popravil kriti z amortizacijskim skladom. Iz hišnega amortizacijskega sklada se vračajo tem organizacijam sredstva amortizacijskega sklada do kritja vloženih investicij. Če imajo navedene organizacije več hiš, ki jih upravljajo hišni sveti, se lahko le-ti na 'predlog organizacije ali sveta stanovanjske skupnosti združijo v interesno skupnost, ki bi z namenskimi pogodbami nudila svoje amortizacijske sklade za vzdrževanje investicij v smislu 1. odstavka tega člena. V primeru spora odloča svet za stanovanjske h' komunalne zadeve. V. SKLEPANJE STANOVANJSKIH POGODB 35. člen Stanovanjske pogodbe in pogodbe o najemu poslovnih prostorov sklepajo hišni sveti oziroma lastniki hiš. ki niso v stanovanjski skupnosti z najemniki, in sicer pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom. 36. člen Ne more se skleniti stanovanjska pogodba p<> prednjem členu z osebami, ki na območju občine Slovenske Konjice a) nimajo stalnega bivališča. b) ne morejo izkazati pravice do določenega stanovanju. Stalno prebivališče se dokaže s potrdilom prijavnega urada, pravica do določenega stanovanja pa z dosedanjo potrjeno stanovanjsko pogodbo, odločbo stanovanjske uprave ali kakim drugim veljavnim pravnim predpisom. 37. člen Stanovanjska pogodba se sme sklepati samo z osebo, ki ji je bila od strani stanovanjske uprave izdana odločba o nakazilu za določeno stanovanje. Hišni svet oz. lastnik hiše izven stanovanjske skupnosti ima zoper takšno odločbo pravico pritožbe na tajništvo okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojno reševati stanovanjske zadeve. Pritožbo mora vložiti v roku 8 dni po prejemu odločbe. 38. člen Stanovanje dodeli stanovanjska uprava tistemu prosilcu, ki je vpisan v seznam upravičencev. Ta seznam sestavlja vsakega pol leta stanovanjska komisija. ki jo imenuje svet za stanovanjske zadeve ObLO. Za celotno območje konjiške občine je postavljena samo ena stanovanjska komisija. Stanovanjsko komisijo sestavljajo predsednik in 9 članov. Predsednik mora biti odbornik občinskega ljudskega odbora. 39. člen Glede dodelitve in odpovedi stanovanj se uporabljajo določbe 3. in 4. poglavju uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. 40. člen Stanovanjske pogodbe ter pogodbe o najemu poslovnih prostorov morajo biti sklenjene v treh izvodili na obrazcih, ki jili predpiše stanovanjska upra-Vt>. in sicer v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe 0 dodelitvi stanovanja ali poslovnega prostora. En izvod pogodbe mora hišni svet oziroma uživu-loc stanovanja vročiti v 15 dneh po sklenitvi pogodbe stanovanjski upravi zaradi registracije. 41. člen Glede oddaje poslovnih prostorov v najem jv treba skleniti pismeno pogodbo med najemodajalcem in uživalcem poslovnega prostora, za kar pa ni potrebno nakazilo upravnega organa. 42. člen Stanovanjska uprava vodi glede vseli sklenjenih stanovanjskih in podnajemniških pogodb ter pogodb ° najemu poslovnih prostorov poseben register. 45. člen Za vsa že naseljena stanovanja morajo biti sklenjene stanovanjske pogodbe, kolikor že to ni bilo storjeno, najkasneje do 1. 7. 1956. ter v roku nadaljnjih 15 dni tudi oddane zaradi registracije stanovanjski upravi. 44. člen Stanovanjske pogodbe se ne sklepajo: 1. z uživalci stanovanj — lastniki hiš, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti; 2. z uživalci stanovanj, ki se z veljavno listino izkažejo, da imajo služnostno pravico do stanovanja, vpisano v zemljiški knjigi pred veljavnostjo uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš; 5. s hišniki. Z lastniki hiš se namesto stanovanjske pogodbe pismeno ugotovijo in uredijo pravice in dolžnosti iz Vil. poglavja uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. s hišniki pa sc sklene delovna pogodba. VI. VII. VI. ODPOVED STANOVANJA 45. člen Za odpoved stanovanjske pogodbe velja obojestranski odpovedni rok dveh mesecev. Za odpoved podnajemniške pogodbe velja obojestranski odpovedni rok za prazne prostore dva meseca, za opremljene prostore pa en mesec, kolikor v pogodbi ni drugače določeno. Odpoved je treba dati pismeno, in sicer najpozneje zadnji dan v mesecu, po preteku katerega začne teči odpovedni rok. Odpovedati jo mogoče le v primerih, ki so določeni z uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš in z uredbo o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. Za odpoved podstanovalskih pogodb se uporabljajo določbe 50. člena novelirane uredbe o radzeljc-vuniu in odpovedi stanovanj (Uradni lisi LRS, štev. 19-86/55). VII. KAZENSKE DOLOČBE 46. člen Prekršek stori in sc kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 din: 1. kdor ob popisovanju stanovanj ovira popisovalce ali kdor da namenoma površne ali napačne podatke; 2. kdor pred volitvami ali na samih volitvah onemogoča ali moti izvolitev hišnega sveta, odnosno sveta stanovanjske skupnosti; 5. kdor proti predpisom sklene pogodbo za sia-nbvnnje; 4. kdor se vseli brez odločbe o nakazilu v stanovanje; 5. kdor pobira višjo najemnino, kot je določeno s pogodbo: 6. kdor ne sklene stanovanjske ali podnajemniške pogodbe o najemu poslovnih prostorov v predpisanem roku; 7. kdor odda stanovanje ali poslovne prostore v najem ali podnajem, pogodbe pa ne registrira v določenem roku pri stanovanjski upravi; 8. kdor ne odvaja najemnine odnosno delu najemnine tako, kot je določeno po členu 29 in 52 tega odloka; 9. zasebni lastnik hiše, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, pa ne uporablja skladov v namene. za katere so določeni (52. člen tega odloka). Vlil. KONČNE DOLOČBE 47. člen Navodila za izvrševanje tega odloka izda po potrebi svet za stanovanjske in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. 48. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, št.: 01/1-808/5 Slov. Konjice, dne 51. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič, 1. r. 194. Po 15. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52). po 15. členu za-zakona o pokopališčih (Uradni list LRS. št. 49-160/55), 25. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56) in 5. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, štev. 49-160/55), o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58-655/55) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 2. julija 1957 sprejel ODLOK o pokopališkem redu. 1. člen Pokopališča na območju občine Slovenske Konjice so občinska in namenjena za pokopavanje mrličev brez. ozira na veroizpoved. Na občinskih pokopališčih se pokopavajo: a) vsi, ki umro v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno: b) vsi. ki umro v sosednjih naseljih, če tako želijo svojci ali če je tako želel pokojnik, če izda za to dovoljenje krajevni odbor sporazumno s sanitarnim inšpektoratom občinskega ljudskega odbora, v čigar območju leži pokopališče; c) vsi. ki umro zunaj tega okoliša, če jim da dovoljenje za prevoz mrliča občinski sanitarni inšpektor. 2. člen Pokopališče upravljajo krajevni odbori, na ku-terih območju leži pokopališče. 3. člen Okoliše posameznih pokopališč sestavljajo naslednje kastrske občine: Pokopališče Slovenske Konjice: Slovenske Konjice, Rezina, Konjiška vas, Perovec, Preloge (del), škal-ce in Tepanje. Pokopališče Zreče: Zgornje Zreče, Radana vas in Loška gora. Pokopališče Vitanje: Vitanje, Brezen, Hudinja, Stenice, Ljubnica (del), Spodnji Dolič (del). Pokopališče Loče: Loče, Kohle, Ostrožno (del), Veliki Lipoglav, Zbelovska gora in Zgornje Luže. Pokopališče Jernej pri Ločah: Jernej pri Ločah in Ličenca. Pokopališče Žiče: Žiče. Pokopališče Špitalič: Stare Slemene in Tolski vrh. Pokopališče Stranice: Stranice, Preloge (del), Križevec. Pokopališče Skomarje: Skomarje. Pokopališče Gorenje nad Zrečami: Gorenje nad Zrečami. Resnik in Padeški vrh. 4. člen Vsako pokopališče mora imeti svoj načrt o razdelitvi grobov in ostalih prostorov. Načrt hrani Komunalna uprava občine Slovenske Konjice, en izvod pa leži pri krajevnem uradu, en izvod pa pri grobarju. Pokopališča so razdeljena na pokopališčna polja, pokopališčna polja pa na vrste in vrste na grobove. Vrste morajo biti označene z rimskimi številkami, grobovi pa z arabskimi. Za situacijo grobov je odločilen načrt o razdelitvi, ki ga odobri svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. Vsako pokopališče mora imeti določen prostor za odlaganje smeti, spomenikov in potrebne zgradbe. 5. člen Grobovi so: a) navadni grobovi za pokop ene osebe; b) otroški grobovi; c) rodbinski grobovi za eno, dve ali več oseb; d) grobnica za dve, štiri ali pet oseb za dobo 30 let. 6. člen Za uporabljanje prostora za grobnice, rodbinske grobove ali grobove, namenjene določenim osebam, sklepajo organi, ki upravljajo pokopališča, najemno pogodbo z zainteresiranimi osebami za dobo 10 let. Najemna pogodba mora predvsem vsebovati naslednje: a) rok dograditve; b) določila glede odstranitve gradnje, če tu ne bi bila zgrajena v skladu z načrtom pokopališča ali gradbenim načrtom in dogovorjenim rokom dograditve; c) višino najemnine. Pogodba se lahko sklene samo pod pogojem, do sc zainteresirani zavežejo zgraditi grobnico v roku enega leta oziroma urediti grobove v istem času ter jih redno vzdrževati. Kolikor ti pogoji niso izpolnjeni. sc pogodba ne more skleniti oziroma se razveljavi. 7. člen Grobovi borcev NOV, žrtev fašističnega terorju in grobovi zgodovinskega značaja so pod posebno zaščito občine Slovenske Konjice. 8 8. člen Pravni nasledniki grobov in grobnic so: a) zakonski drug; b) otroci pokojnega; c) ostali zakoniti ali oporočni dediči, ki postanejo dejansko dediči zapustnikove imovine. 9. člen V grobnico se smejo pokopavati mrliči, če so po-loženi v kovinaste rakve ali rakve iz trdega lesa s kocinastim vložkom. V ostale grobove je dovoljen pokop v navadnih lesenih rakvah iz mehkega ali, trdega lesa ali s kovinastim vložkom. 10. člen Ponovni pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih pri navadnih rakvah iz mehkega lesa. Pri vseh ostalih rakvah pa po 20 letih, pri otroških grobovih po 7 letih. Po preteku navedenih rokov se smejo grobovi zopet po vrsti uporabljati za pokopavanje mrličev. Postavljene spomenike morajo stranke odstraniti na svoje stroške. Otipi run je grobov pred rokom je dovoljeno le '/■ dovoljenjem sanitarnega inšpektorata občinskega ljudskega odbora. 11. člen Podaljšanje pravice za uporabo prostora za grobove in grobnice je dovoljeno le, če st- pred potekom navedene dobe plača določena pristojbina, in le. če je bil grob ali grobnica redno vzdrževana. Če so grobovi ali grobnice lepo in v redu vzdrževani, se pravica za uporabo prostora /a grobove in grobnice lahko podaljša za 10-letno dobo proti plačilu ponovne pristojbine. Če se pravica za uporabo prostora za grobove in grobnice ne podaljša in če lastnik tudi v 6 mesecih po preteku navedene dobe morebitnega spomenika ne odstrani, se šteje grob za zapuščen in se odstrani spomenik na določen prostor na stroške lastnika. 12. člen Grobovi in grobnice morajo biti vedno v redu vzdrževani. Popolnoma očiščeni morajo biti vsaj enkrat v letu. Ostalo ureditev groba je treba izvršiti po načrtu pokopališča. Grmičevje in drevesca se smejo saditi samo po načrtu pokopališča. Če grobovi ali pripadajoči spomeniki in grobnice tako propadajo, da je ogrožena varnost oseb ali sosednjih grobov ali če sc s tem kvari ugled in dostojanstvo pokopališča, se šteje grob ali grobnica kot zapuščen. V takih primerih se odstrani spomenik na račun stranke in se postavi na posebej za to določeno mesto. 13. člen Za evidenco grobov in grobnic se vodi: a) posebna kartoteka pri krajevnih uradih, v katerih območju leži pokopališče; b) knjiga pri grobarju pokopališča. Stranke imajo pravico do vpogleda v kartoteko oziroma v knjigo in načrt pokopališča in lahko vedno zahtevajo pojasnila. Upravni organ občinskega ljudskega odbora predpiše natančnejša določila, kako se vodi evidenca. 14. člen Pokop umrlih se vrši po vrstnem redu grobov, razen pri rodbinskih grobovih ali grobnicah. Pokop umrlih se prijavlja na pristojnem krajevnem uradu. Tu se plača pristojbina za grob in grobarjeve storitve. 13. člen Vsak. ki obišče* pokopališče, mora opustiti vse. kar bi bilo zoper pieteto in dostojanstvo kraja. Prepovedano je zlasti voditi pse in kolesa na pokopališče, vsako poškodovanje pokopališčnih naprav, nasadov in grobov, odlaganje smeti in odpadkov, razen na mesta, za to določena, ter vsako nedostojno vedenje. It), člen Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren grobar. Mesto grobarju se razpiše na krajevno običajen način. Grobarja postavlja pristojni krajevni odbor s tem, da sklene pismeno pogodbo o dolžnostih in pravicah. t?. člen Dolžnosti grobarja so zlasti, da: vzdržuje red in snago na pokopališču: — oskrbuje grobove; — vodi knjigo o evidenci grobov; mesečno pokosi travo na pokopališču in zemljišču, ki pripada pokopališču: — vsako leto dvakrat obreže živo mejo; — izkopava in pokopava; vzdržuje pokopališčne zgradbe v redu, jih čisli 'er skrbi, da so opremljene s potrebnimi pripravami; — mesečno očisti smetišče; — javlja vse prekrške krajevnemu uradu; — opravlja vsa dela, ki so potrebna zn ureditev pokopališča. Pravice grobarja so zlasti, da: — sprejema mesečne prejemke, ki so določeni s pogodbo; — uživa vse ugodnosti po pogodbi. 18. člen Za uporabo prostora za grobove se plačuje; 1. pristojbina za navadne in rodbinske grobove pri pokopu: a) v navadni rakvi iz mehkega lesa za dobo 10 let; b) v drugih rakvali za dobo 20 let. 2. Pristojbina za otroške grobove za dobo 7 let. 5. Pristojbina za grobnice za dobo 10 let. 4. Pristojbina za podaljšanje pravice za uporabo prostora za vse vrste grobov in grobnic za dobo 10 let. 5. Pristojbina za zagotovitev prostora za grobove za zainteresirane osebe. b. Letna vzdrževalnina za pokopališče. Tarifo za plačila po prednjem odstavku predpiše syet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. 19. člen Na željo svojcev os-krbuje grobove grobar, tarifo za te storitve predpiše svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. 20. člen Lastniki spomenikov ali grobnic zapuščenih grobov (11. in 12. člen odloka) se z javnim razpisom pozovejo,1 da z njimi razpolagajo. Če je razpis brezuspe-een. proda tri mesece po razpisu organ, ki upravlja Pokopališče, spomenike in grobnice na javni družbi, zkupiček deponira pristojni organ pri občinskem ljudskem odboru, dokler ne poteče redna doba zasta-ranja, nato pa ga porabi za potrebe pokopališča. Vse predmete mora pred javno dražbo oceniti tričlanska komisija, imenovana od organa, ki upravlja pokopališče. En član komisije mora biti gradbeni slrokovnjak. Javna družba se objavi na krajevno običajen način I mesec pred narokom. 21. člen Organ, ki upravlja pokopališče, sestavi vsako leto predračun dohodkov in izdatkov pokopališču. Predračun potrdi svet za komunalne zadeve v r°ku, ki velja za proračun. 22. člen Če zavezanci ne plačujejo pravočasno predpi-sanih dajatev, jih izterja občinski ljudski odbor po Predpisih, ki veljajo za upravno izvršbo. 25. člen Prekršek stori in se kaznuje z. denarno kaznijo do 5.000 din: 1. kdor jemlje pse ali kolesu na pokopališče; 2. kdor poškoduje pokopališčne naprave, nasade ali grobove; 5. kdor odlaga smeti in odpadke na mesto, ki ni za to določeno; 4. kdor se na pokopališču nedostojno vede. 24. člen Svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da v sporazumu s pristojnimi krajevnimi odbori izda k temu odloku za posamezna pokopališča še pravilnik z nadrobnejšimi predpisi in tarifo za grobarjeve storitve. 25. člen ['a odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Z veljavnostjo tega odloku prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi, ki so z njim v nasprotju, št.: 01/1-258/2-56 Slov. Konjice, dne 2. julija 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič I. r. 195. Po 2. točki 52. člena statutu občine Slovenske Konjice je Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Slovenske konjiče na seji dne 25. maja 1957 sprejel ODREDBO o odpravi odredbe o določitvi okolišev Zdravstvenega doma in Zdravstvene postaje na območju občine Slovenske Konjice. 1. Odpravi se odredba Sveta za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice o določitvi okolišev, zdravstvenega domu in zdravstvene postaje na območju občine Slovenske Konjice, sprejetu na seji dne 27. 8. 1956 (Uradni vestnik okraja Celje, številka 1-18/57). 2. Ta odredba stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 06/1-5283/6-56 Slovenske Konjice, dne 25. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič I. r. 196. Po 53. členu statuta občine Slovenske Konjice, 59. členu uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 57-450/55), 48. členu uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-45/54) in 25. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, štev. 5-84/54) v zvezi z 2. členom zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ. št. 34/55) je Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice na seji dne 24. maja 1957 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o obveznem poslovnem času trgovskih poslovalnic, gostišč in obrtnih organizacij za območje občine Slovenske Konjice, tako da se prečiščeno besedilo odredbe glasi: ODREDBA o obveznem poslovnem času trgovskih poslovalnic, gostišč in obrtnih organizacij na območju občine Slovenske Konjice. 1. člen Poslovni čas trgovskih podjetij, trgovin, gostinskih podjetij, gostišč, obrtnih podjetij in obrtnih delavnic določajo delavski sveti oz. delovni kolektivi teh gospodarskih organizacij in zasebni lastniki gostišč in obrtnih delavnic, če ni v naslednjem drugače predpisano. S to odredbo je določen najkrajši poslovalni čas, ko morajo biti odprta trgovska podjetja, trgovine, gostinska podjetja, gostišča, obrtna podjetja in obrtne delavnice, ter najdaljši poslovni čas, do katerega smejo biti odprta gostinska podjetja in gostišča. 2. člen Poslovni čas je različen pozimi in poleti. Za zimski čas se šteje čas od 1. oktobra do 31. marcu, za letni čas pa čas od 1. aprila do 30. septembra. Kot nočni čas se šteje čas od 22. do 5. ure. 3. člen Trgovska podjetja in trgovine morajo biti odprte vsak delovni dan najmanj 7 in pol ure dnevno. Trgovske poslovalnice in trgovine so praviloma ob sobotah popoldne zaprte. Ako je v kraju več trgovin oz. trgovskih poslovalnic, določajo delavski sveti oz. delovni kolektivi sporazumno s trgovino, ki bo ob sobotah popoldne odprta kot dežurna trgovina. Dežurna poslovalnica je zato zaprta v ponedeljek popoldne. Trgovine,, slaščičarne, pekarne, brivsko frizerski saloni, mesarije in trafike imajo lahko nepretrgan delovni čas. , 4. člen Ob nedeljah in državnih praznikih morajo biti odprte mlekarne ter prodajalne svežega in prekajenega mesa od 7.—10. ure, ob teh dnevih so lahko odprte od 7.—10. nrivtudi prodajalne sadja in zelenjave. 5. člen Gostinsko podjetja in gostišča morajo biti odprta vse delovne dni ter ob nedeljah in praznikih najmanj 12 ur dnevno. 6. člen Gostinska podjetja in gostišča so lahko odprta ob delavnikih do 22. ure. Ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih pa smejo biti gostinska podjetja in gostišča odprta do 23. ure. 7. člen Gostinska podjetju in gostišču s prenočišči morajo sprejemati goste na prenočevanje tudi v nočnem času. 8 9 * * 8. člen Gostinska podjetja in gostišča ne smejo po času, določenem v h. členu le odredbe, postreči ne s pijačo in ne z jedili. Najkasneje četrt ure po tem času je treba poslovni prostor izprazniti in zapreti. Izjeme so le gostinska podjetja in gostišču iz 7. člena te uredbe, ki smejo gostom postreči še eno uro po prihodu gostov. 9. člen »Gostinska podjetja in gostišču smejo biti v no- čeh od 1. maja na 2. maj, od 29. na 30. november in od 31. decembru na 1. januar ter na pustni torek odprta vso noč. K), člen Na prošnjo in ob danili pogojih se proti plačil11 predpisane takse lahko gostinskemu podjetju in g°' stišču v izrednih primerih dovoli tudi podaljšanje po-slovnega časa. O podaljšanju poslovnega časa odloča v takih primerih za vsak primer posebej oddelek za gospodarstvo pri ObLO. 11. člen Za začasno opravljanje gostinskih storitev se določi poslovni čas ob izdaji dovoljenja. 12. člen Obrtna podjetja in delavnice morajo biti ob določenem poslovnem času odprte in v tem času prodajati svoje izdelke in vršiti usluge. 13. člen Obrtna podjetja in delavnice so ob delavnikih odprte: V zimskem času od 7. do 15. ure. v poletnem času od 6. do 14. ure. Izjeme iz prejšnjega odstavka so naslednje: Brivske in frizerske delavnice so ob sobotah odprte v zimskem času od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v poletnem čašu pa od 7. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Ob sobotah in dnevih pred državnimi prazniki so brivske in frizerske delavnice odprte od 7. do 12. ure in od 14. do 20. ure. Pekarne in slaščičarske delavnice obratujejo ob delavnikih od 4. do 12. ure. 14. člen Oddelek za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru lahko na prošnjo in v izjemnih primerih dovoli. da se poslovalnica med poslovnim časom zapre. 15. člen Poslovni čas mora biti vidno objavljen v vsaki trgovski, gostinski in obrtni poslovalnici. 16. člen Na utemeljeno prošnjo gospodarske organizacije ali ])o predlogu pristojne zbornice se v posameznih primerih lahko 'določi drugačen najkrajši poslovni čas. kakor je določen s to odredbo. O tem odloča svet za gospodarstvo pri Obl.O. 17. člen Ta odredba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati do tedaj veljavni poslovni čas. .Št.: 01/1-693/10-55 Slov. Konjice, dne 24. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič 1. r. 197. Po 16. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52). 13. točki 24. čl. statuta občine Slovenske Konjice in 2. čl. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55) v zvezi z 2. čl. uredbe o organizaciji posredovanja dela (Uradni list FLRJ. št. 16/52) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 26. aprilu 1957 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi posredovalnice za delo. 1. Ustanovi se Posredovalnica za delo pri občinskem ljudskem odboru Slovenske Konjice s sedežem v Slovenskih Konjicah. 2_ Delovno območje posredovalnice za delo obsega teritorialno področje občine Slovenske Konjice. 3. Glavne naloge posredovalnice za delo so: — da sprejema prijave oseb. ki iščejo delo, kakor tudi prijave gospodarskih in drugih organizacij, državnih organov, zavodov, zadrug in zasebnih delodajalcev, ki iščejo delavce in uslužbence; da pošilja delavce in uslužbence glede na njihovo sposobnost in kvalifikacijo v ustrezne gospodarske in druge organizacije, k državnim organom, v zavode. zadruge in k zasebnim delodajalcem na njihovo prošnjo; — da odloča In izplačuje oskrbnino osebam, ki začasno niso v delovnem razmerju in ki jim pripada pravica do oskrbnine po obstoječih predpisih; — da skrbi za ustanovitev prenočišč za začasno nastanitev delavcev in uslužbencev, ki se prijavijo posredovalnici za zaposlitev v njenem območju: — da izdaja objave za znižano ali brezplačno vožnjo osebam, ki se zaradi zaposlitve napotijo v drug k ruj: — da skrbi za sprejem in zaposlitev izšeljcncev-povratnikov ter emigrantov, ki pridejo iz drugih držav v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo; — da daje obvestila o možnostih izučitve posameznih poklicev ter sodeluje s posvetovalnicami za izbiro poklicev in z ustanovami za prekvalifikacijo: —■ da vodi evidenco o nezaposlenosti, o kadrih in ■skrbi za redno poročevalsko službo ter da vrši druge posle, ki so ji naloženi s predpisi in ki jih nalagajo pristojni organi. 4. Posredovalnico za delo občinskega ljudskega odbora upravlja upravni odbor 7 članov, ki jih imenuje občinski ljudski odbor, in sicer 2 iz vrst svojih odbornikov. 2 člana iz vrši občinskega sindikalnega sveta, ostale pa od državljanov, ki po svojih osebnih in strokovnih zmožnostih lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog posredovalnice za delo. 5. Poslovanje posredovalnice za delo vodi neposredno šef posredovalnice po smernicah in sklepih upravnega odbora. 6. šefa posredovalnice za delo imenuje na predlog upravnega odbora občinski ljudski odbor. Posredovalnica za delo občinskega ljudskega odbora začne s poslovanjem I. maja 1957. 8. Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/1-1385/2 Slovenske Konjice, dne 26. aprila 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice: Leon Mlinarič. 1. r. 198. Po 1., 2., -7. Ui 9. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269/55) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1957 (Uradni list FLRJ. št. 54-659/57). in določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1957 (Uradni list LRS, št. 3-5/57) ter po 5. točki 24. člena statuta občine Kozje je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 6. junija 1957 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Kozje za leto 1957. A) SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1957 I. poglavje Skupili družbeni proizvod V letu 1957 se pričakuje povečanje družbenega proizvoda za 2 %. II. poglavje Kmetijstvo Teritorij občine Kozje obsega 13.430 ha skupne površine. Od tega je: njiv vinogradov travnikov pašnikov gozdov nerodovitne obdelovalne površine skupaj kmetijske površine skupaj 2.945 ha ali 22 % 332 ha 2.508 ha 1.496 ha 5.675 ha 386 ha 5.785 ha 7.281 ha 2 % 18% 11 % 44 % 3 % 43 % 54 % V kmetijstvu bi bilo potrebno opustiti tiste kulture, ki v teh krajih slabo uspevajo, in prihraniti več kmetijskih površin za detelj išča. V letu 1957 sc pričakuje približno ista količina kmetijske proizvodnje kakor v letu 1956, četudi bo pridelek sadja manjši. Verjetno se bo zvišala ostala kmetijska proizvodnja. Na območju občine Kozje so ugodni pogoji za živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo. Živinoreja bi se lahko znatno zboljšala količinsko kakor tudi kakovostno, če bi sc zboljšala krm-ska baza. Treba bo izboljšati kisla zamočvirjena zemljišča ter izdatno gnojiti travnike z umetnim in hlevskim gnojem. Za zboljšanje hlevskega gnoja bo treba pospešiti gradnjo gnojnih jam in gnojišč. Sadjarstvo ima v vseh predelih občine zelo ugodne pogoje in bo zaradi tega treba začeti s sodobnejšim sadjarjenjem. Večji donos bi se dosegel z uvajanjem strnjenih nasadov z vztrajnim in načrtnim zatiranjem bolezni in škodljivcev ter sajenjem kvalitetnih sort. S sadjarstvom je povezano tudi čebelarstvo. ki smo mu posvetili premalo pozornosti oziroma dali premalo strokovne in materialne pomoči. Naloga kmetijskih zadrug je, da dajejo sadjarstvu in čebelarstvu večji poudarek in nudijo v okviru lastnih možnosti potrebna strokovna in finančna sredstva. Vinogradništvo ima največ zastarelih nasadov in je zaradi tega pridelek iz leta v leto manjši. Pod strokovnim vodstvom kmetijske proizvajalne zveze se bo treba lotiti sodobne kompleksne obnove zastarelih vinogradniških nasadov, hibridno trto pa. kjer so dani pogoji, precepiti. V živinoreji prevladuje predvsem pomurska pasma. ki.se pa na trgu slabo plasira. Treba bo začeti z vzrejo goved sivorjave in simentalske pasme. Preko kmetijskih zadrug bo treba organizirati odbiro in selekcijo mlade živine. lil. poglavje Gozdarstvo V gozdarstvu pričakujemo v lcfu 1957 naslednje: Plan sečnje: u) gozdna sečnja '■— lastna uporaba 656 m3 in 4872 prm drv. za prodajo pa 622 m1 in 156 prm drv; b) travniška sečnja — lastna uporaba 95 m3 in 154 prm drv. za prodajo pa 190 m3 in 484 prm drv. Skupna gozdna in travniška sečnja za leto 1957 bo znašala 1563 m3 in 7.072 m3 drv. Določena je pogozdi-tev čistin 7,10 ha. spopolnitev 2.40 ha. žetev kultur 8,10 ha in čiščenje kultur 8.50 ha. skupna obnova in nega gozdov 26,10 ha. Za vzdrževanje gozdnih komunikacij so odobrena sredstva iz okrajnega gozdnega sklada v znesku 600.000 din. porabila se bodo predvsem za popravilo gozdnih poti. S sredstvi naj bi upravljale področne kmetijske zadruge in komisija za gozdarstvo občinskega ljudskega odbora. IV. poglavje Trgovina število trgovskih poslovalnic je naslednje: Državni sektor 4 Zadružni sektor 11 Blagovni promet se pričakuje v isti višini, kol je bil uresničen v letu 1956, to je 180,000.000. Za ureditev obstoječe trgovske mreže za dvig kulturne postrežbe in za večji blagovni promet bi bile potrebne postopne investicijske naložbe za obnovo lokalov, povečanje skladišč in nabavo opreme. V. V. poglavje Obrt in komunala Na območju občine so štirje obrtni obrati socialističnega sektorja. Imamo v načrtu, da preidejo v I. 1957 v redno likvidacijo (apnenica, remont in parna žaga). Ustanovitve novih socialističnih obratov nimamo v načrtu, računa se pa s precejšnjo razširitvijo že obstoječega podjetja »Koz janka« v Kozjem. Obratni' prostori za razširitev 'tega podjetja so zagotovljeni. Potrebno bo nabaviti še več tkalnih strojev ter bivši mlin, last splošnega ljudskega premoženja, preurediti v barvarno. Za nabavo strojev se bo podjetju omogočilo najetje investicijskega kredita. Zasebnih obrtnih obratov ju po številu 74, najbolj so zastopane mlinarska, kovaška, mizarska in čevljarska stroka. Primanjkuje predvsem šiviljske, krojaške, kovaške in ključavničarske obrti. V bodoče si je treba prizadevati, da sc čim več mladine vključi v obrt. Komunalna dejavnost v občini Kozje je slabo razvita. V bodoče bo treba zanjo določiti več sredstev. Zlasti bo treba dovršiti že začeta dela pri elektrifikaciji vasi Gostinca—Dobležiče, Dekmanca in vasi. ki zaradi oddaljenosti še niso elektrificirane. Iz sredstev občinskega sklada za gospodarski napredek vasi bo v tem letu potrebno dodeliti investicijsko posojilo za elektrifikacijo vasi Buče, Trebče in Križan vrh. Odobreni znesek posojila hi jim naj služil za kritje še neporavnane obveznosti iz preteklih let. Iz sredstev občinskega proračuna bo treba v trgu Kozje urediti javno razsvetljavo ter popraviti upravno poslopje. Treba bo začeti tudi z urejanjem pokopališč ter mrtvašnic, ki nikjer ne ustrezajo predpisom. Več skrbi bo treba posvetiti cestam IV. reda. ki so bile zgrajene za avtomobilski promet. Da bodo krajevni odbori lahko zavarovali obstoječe komunalne naprave, se jim bodo dodelila sredstva občinskega cestnega sklada ter del sredstev občinskega proračuna. ki so namenjena za komunalno dejavnost. Pokopališča in mrtvašnice bodo krajevni odbori morali vzdrževati večinoma z dohodki, ki izvirajo iz pokopališčnih taks. B) EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČ INE KOZJE VI. poglavje Amortizacija Obrtna podjetja in obrtne delavnice obračunavajo 100% amortizacijo, ki je določena z zveznimi predpisi. Ne glede na določbe prejšnjega odstavku bodo plačevala v letu 1957 od polne amortizacije 70 % naslednja podjetja: Apnenica Kozje in Opekarna Kozje. VII. poglavje Obresti na osnovna sredstva Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po enotni obrestni stopnji 1 %. 1 •' obresti gredo v zadružni investicijski sklad. VIII. poglavje Sredstva za proračun občine 1. Pavšal obrtnih podjetij in obratov V pavšalnem znesku plačujejo prispevke v občinski proračun obrtna podjetja in obrati: Tekstil Kozje din 12.000,— Parna žaga Kozje din 20.000,— Apnenica Kozje din 20.000,— Remont Kozje din 10.000,— Opekarna Kozje 2. din 10.000,— Po XI. poglavju okrajnega družbenega plana se odstopa prometni davek na vino in žganje občini v celoti razen od maloprodaje v gostilnah in trgovinah na drobno. 5. Po XI. poglavju okrajnega družbenega plana sc prometni davek od zasebnih obrtnih delavnic in drugih zasebnikov, predpisan z zvezno tarifo o prometnem davku, odstopa v celoti občini. 4. Dohodnina od kmetijstva po vplačilu obveznih prispevkov v sklade po zveznih predpisih (6 % kmetijski sklad LRS, 15% okrajni investicijski sklad. 2% okrajni gasilski sklad in 30 % deleža ljudske republike Slovenije) pripada v celoti občini. 5. Dohodnina od samostojnih poklicev in premoženja pripada po odbitku 2% v okrajni sklad in 30% deleža ljudski republiki Sloveniji v celoti občini. 6. Dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa, katero predpiše zvezni Izvršni svet LRS, pripada v celoti občini. 7. Občinski prometni davek, ki je predpisan z odlokom okrajnega ljudskega odbora o občinskem prometnem davku, pripada v celot! občini. 8. Občinski prometni davek na maloprodajo v trgovini se obračunava po stopnji 2% od prodanega blaga na drobno. Za osnovo pri obračunu se vzame pri trgovinah državnega sektorja 60% od celotnega prometa, pri trgovinah zadružnega sektorja pa 50%. Ostalih 40% odnosno 50% se zaračuna na prodane proizvode, za katere so določene cene odnosno regres. 9. Občinska doklada na dohodek od kmetijstva Stopnja občinske doklade iz dohodku od kmetijstva znaša povprečno 5 % od katastrskega dohodka za posamezne vasi odnosno naselja na: 6% 5 % 4 % Črešnjevec Dekmanca Križan vrh pri Bistrici Hrastje ob B. Kunšperk Buče Ples Polje ob Bistrici Bistrica ob Sotli Srebrnik Osredek Polje ob Sotli Ortnice Gradišče Prelasko Podsreda Veternik Sedlarjevo Poklek Bistrica—Ledinščicu Vrenska gorea Gorjane Topolovo Žagaj Lustnič Kozje Brezovec Ješovec Zece Zdole Lesično Drensko rebro Gubno Dobležičc Pristava Gostinca Pilštanj Zagorje V rh unče—Žugaj za 4 posestnike Trebče Vojsko IX. poglavje Sredstva občinskega proračuna v 000 din 1. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Bilancirani dohodki Kmečka dohodnina 3 % obvezne doklade na kmet. dohodnino Dohod, ostalih poklicev in premoženja Prometni davek od privatnikov Prometni davek od vina in žganja Davek na dediščine in darila Dohodki uradov in ustanov Ostali dohodki Obč. doklada na kmet, dohod, nad 3 % Del občinskega prometnega davka Zemljurina (brez kmet. gosp. org.) Prorač. prisp. pavšaliranih podjetij 20 % udeležba prorač. na obč. invest. skl. Prorač. prispevek iz oseb. dohodkov 12,300 1.270 760 1.900 1.100 10 100 250 1.900 1,280 155 160 911 721 Skupaj bilancirani dohodki 22,717 II. Fakultativni dohodki 1. del občinskega prometnega davka 2. občinske takse 3. prometni davek na maloprodajo (po stopnji 2%) 4. doklada na ostalo dohodnino 5. dopolnilna dohodnina od lesa 6. dotacija okrajnega proračuna 120 450 1.800 300 1.240 16.000 Skupni fakultativni dohodki 19.910 Skupaj bilancirani in fakultativni doli. 42.22: Presežek dohodkov iz leta 1956 L390 Skupni proračunski dohodki 44.01. 10. Občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja se določi po davčni osnovi in sicer do 60.000 davčne osnove 4 %. nad 60.000 davčne osnove pa 5 %. * 11. Na vseh ostalih dohodkih, ki se stekajo v občinski proračun, je občina udeležena v celoti. 12. Od sredstev, ki se bodo natekla na podlagi določil tega družbenega plana in drugih predpisov v občinski in investicijski sklad, sc uporabi za potrebe občinskega proračuna 20%. ne da jih je treba vrniti. 13. Od sredstev za družbeni investicijski sklad in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dobička v smislu 5. razdelka XVIII. poglavja zveznega družbenega planu, pripada gospodarski organizaciji 35 %. Ostanek se steku v sklad občinskega ljudskega odbora. 14. Gospodarske organizacije, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dohodkov (2. odstavek 5. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarski organizaciji Uradni list FLRJ, št. 16/57), se določi kot najmanjši odstotek dohodka, ki ga morajo gospodarske organizacije vložiti v sklad za samostojno razpolaganje v višini stopnje, veljavne za družbene investicijske sklade v smislu 63. členu uredbe o delitvi dohodku gospodarskih organizacij. X. poglavje Sredstva samostojnih občinskih skladov A. Cestni sklad 30% od taks na vprežna vozilu 420 Sredstvu celotnega skladu se razdelijo krajevnim odborom za popravilo cest UV. reda, vzdrževanje mostov in ostalih komunalnih naprav na teh cestah: Krajevni odbor Kozje Krajevni odbor Pilštanj Krajevni odbor Zagorje Krajevni odbor Drensko, rebro Krajevni odbor Buče Krajevni odbor Bistrica ob Sotli Krajevni odbor Podsreda Krajevni odbor Polje ob Sotli nerazdeljena sredstva 13% 10% 10% 10% 10% 17% 10% 10% 10% B. Sredstva občinskega investicijskega sklada V občinski investicijski sklad se stekajo sredstva: neizkoriščena sredstva iz leta 1950 2.870 35% od plačane 3% občinske doklade 1.551 45% od taks na orodje za proizvodnjo 103 45% taks od hibridnih trt . 33 Skupaj 4.557 ostane 3.646 Zbrana sredstva iz investicijskega sklada se bodo uporabljala predvsem za nove gradnje vodovoda v Podsredi, za dovršitev začetih del pri elektrifikaciji posameznih vasi in za garancijske pogoje pri posojilih. ki so jih najele kmetijske organizacije. C. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš lnvesticijsko-stanovanjska gradbena dejavnost se bo v letu 1957 razširila. To velja zlasti za stanovanjsko komunalno graditev. Sredstva, ki bodo v tekočem letu na razpolago za gradnjo stanovanjskih in tem pripadajočih komunalnih objektov, so zaradi preliva iz leta 1956 nekoliko večja. V letu 1957 so na razpolago naslednja sredstva: Saldo iz preteklega leta 3.408 Dohodek od plač po tar. pravilnikih 1.064 Dohodek od plač na dobiček 1.990 Pokojnine 1.309 Dohodek od ustanov priv. in zudr. org. 244 od proračunskih ustanov 1.415 Dohodek iz dela amortizacije in prodaje 1.415 stanovanjskili zgradb 500 Skupaj 9.930 Sredstvu tega sklada naj bi se predvsem uporabila za gradnjo stanovanjskih hiš, katerih investitorji so gospodarske organizacije in občinski ljudski odbor. V načrtu je naslednja razdelitev tega sklada: 1. Posojilo gospodarskim organizacijam 1.500 2. Posojilo stanovanjski skupnosti za gradnjo štirih druž. stanovanj 6.000 3. Posojilo občinskemu LO za razširitev osemletnih šol 1.000 4. Posojilo privatnikom 1.430 Skupaj 9.930 Tu odlok velja od I. januarja 1957 dalje in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 01 /1-1407/1-57 Kozje,, dne 6. junija 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kozje: Joško Lojen. 1. r. 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih f>' nančno samostojnih zavodov v skupnem znesku din 422.000 sc krijejo z dotacijami občinskega proračuna. 3. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih p?" sobnih proračunskih skladov v skupnem znesku din 1.242.000 se krijejo z dotacijami občinskega proračuna. 4. člen Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1937 presežek dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi pretežek dohodkov nad izdatki takole: 1. v sklad za nagrade največ 50% presežka z omejitvijo. da znesek ne srne presegati eno dvanajstino zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1957. 2. V sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, k1 II. III. ga dosežejo zdravstveni finančno samostojni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/53) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finasiranjem (Uradni list LRS, št. 16-74/56). 5. člen S proračunsko rezervo razpolaga občinski ljudski odbor ob pogojih 67. člena temeljnega zakona o proračunih. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. jun. 1957. št. 0l/l -757/3-57 Kozje, dne 18. junija 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kozje: Joško Lojen. 1. r. 199. "Po 16. členu in 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. številka 19-88/52) in 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ. št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 6. junija 1937 sprejel ODLOK o proračunu občine Kozje za leto 1957. 200. Po drugi točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52) v zvezi z določilom 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 6. junija 195. sprejel ODLOK o zaključnem računu in izvršitvi proračuna zal. 1956. 1. člen Proračun Občinskega ljudskega odbora Kozje za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun: z dohodki v znesku 44,017.000 din z izdatki v znesku 44.017.000 din II. Predračune finačno samostojnih z dohodki v znesku z izdatki v znesku s presežkom dohodkov in presežkom izdatkov III. Predračune posebnih skladov: z dohodki v znesku z izdatki v znesku s presežkom izdatkov zavodov: 5.837.200 din 6.259.200 din 422.000 din 863.505 din 2,105.505 din 1.242.000 din I. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunskem letu 1956 po proračunu Občinskega ljudskega odbora Kozje za leto 1956 znašajo: a) dohodki obč. LO Kozje 35,803.194 din h) izdatki obč. LO Kozje 34.064.967 din c) presežek dohodkov nad izdatki 1.738.227 din Finančno samostojni zavodi: a) dohodki 5,718.719 din b) izdatki 5,282.458 din c) presežek dohodkov nad izdatki 436.261 din Proračunski skladi: a) dohodki b) izdatki c) presežek dohodkov nad izdatki 443.505 din 443.505 din 2. člen Presežek dohodkov Občinskega ljudskega odbora Kozje v znesku din 1,738.227 se razdeli: a) občinskemu proračunu za leto 1957 kot dohodek iz prejšnjega leta 1,390.582 din b) v stalni rezervni sklad (20%) 347.645 din 3. člen Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov še prepusti finančno samostojnim zavodom za razdelitev na sklade v znesku din 436.261. 4. člen Presežek dohodkov proračunskega sklada v znesku din 443.505 se prenese v sklad za leto 1957. 5. člen Zaključni račun za leto 1956 obsega dohodke in izdatke Občinskega ljudskega odbora Kozje, finančno samostojnih zavodov in proračunskega skladu. 6. člen Zaključni račun za leto 1956 se potrdi. 7. člen Zaključni račun je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 01/1-1371/1-57 Kozje, dne 6. juniju 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odboru Kozje: Joško Lojen. 1. r. 201. Po 2. odstavku 15. členu in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52). v zvezi z 49. členom temeljnega zukoila o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 15-147 54) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 20. maja 1956 sprejel ODLOK 0 zaključnem računu bivših občinskih ljudskih odborov, ki so se spojili z novo občino Kozje, za 1. 1955. 1. člen Zaključni račun za bivše občinske ljudske odbore, ki so se spojili z novo občino Kozje, so v I. 1955 realizirani, kakor sledi: Dohodki: Izdatki: plan izvršeno plan izvršeno L Občina Kozje 4.166.808 4,110.073 4.166.808 4.095.558 2. Občina Lesično 3,168.120 2,788.438 3.168.000 2.745.380 1 Občina Polje ob Sotli 1,100.000 765.797 4. Sklepni račun za bivšo občino Bistrica ob Sotli 'a Podsreda bo sprejel okraj Trbovlje. Izdatki, ki se "anašajo na omenjeni občini, so upoštevani v novi °bčini Kozje od I. 9. 1955 do 29. 2. 1956. 2. člen Sklepni račun od leta 1955 obsega dohodke in izdatke občine Kozje. 3. člen Sklepni račun za leto 1955 se potrdi. 4. člen Sklepni račun je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, št.: 01/1-1468,2-56 Kozje, dne 20. maja 1956. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kozje: Joško Lojen, 1. r. 202. Po 2. odstavku 15. člena in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52), v zvezi s 3. členom uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 17-101 /55) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 21. marca 1957 sprejel ODLOK o prodaji stanovanjskih hiš iz. splošnega ljudskega premoženja 1. člen Na območju občine Kozje se lahko iz splošnega ljudskega premoženja prodajo eno in dvostanovanjske hiše. ki so namenjene za stanovanje ene ali dveh družin. 2. člen ga Prodaja se izvrši z javno dražbo po določilih te-odloka. 3. člen Javno dražbo in vse posle v zvezi s prodajo hiš iz I. člena tega odloka opravlja posebna komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor. Komisija ima predsednika in 2 člana. 4. člen Komisija določi, katere stanovanjske hiše iz splošnega ljudskega premoženja se prodajo, in jih pred razpisom dražbe oceni. 5. člen Razpis dražbe se objavi na krajevno običajen na-uačin in najmanj v enem izmed republiških dnevnikov. Objavljen mora biti 15 dni pred dnevom dražbe. 6. člen Razpis javne dražbe obsega: 1. Kraj. dan in uro pričetka dražbe; 2. kratek opis hiše. ki se prodaja; 5. izklicno ceno; 4. višino varščine, ki sc- mora položiti vsaj eno uro pred pričetkom dražbe, in kje se mora položiti; 5. plačilni pogoji. 7. člen Izklicna cena na javni dražbi je vrednost posamezne hiše po oceni cenilne komisije. Vsak ponudnik mora pred pričetkom javne dražbe položili varščino pri Odseku za finance občinskega ljudskega odbora Kozje, ki znaša 5% izklicne cene. Ponudnik je praviloma vsak državljan FLRJ, ki nima lastnega stanovanja in kupuje hišo za lastne potrebe. Ponudbe izpod 90% cenilne vrednosti se ne smejo sprejemati. 8. člen Ce se javne družbe zu vsako posamezno hišo ne udeležita najmanj dva ponudnika, se družba ne sme vršiti. 9. člen Javna dražba se vodi po temle postopku: Predsednik komisije, ki vodi družbeni postopek, mora seznaniti vse ponudnike, katere hiše so na prodaji, koliko znaša izklicna cena zu vsako posamezno hišo in kakšni so plačilni pogoji. Na poziv predsedniku komisije dajejo ponudniki svoji1 ponudbe. Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler drug ponudnik ne ponudi več. Dražba se konča, če v 10 minutah po drugem pozivu predsednika komisije nihče ne ponudi več. Pred koncem dražbe mora predsednik komisije še enkrat razločno naznaniti naj višjo ponudbo, za tem pa izreče dražbo za končano. Razen nujvišjemu ponudniku se vsem drugim ponudnikom vrne položena varščina takoj po končani dražbi, To se vpiše v družbeni zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar In vsi ponudniki. 10. člen V 3 dneh po končani dražbi sporoči občinski ljudski odbor pismeno najemniku hiše, oz. stanovanja, ki ima pogoje za kupcu hiše oz. stanovanja, da lahko v 8 dneh poda svojo ponudbo. Ce najemnik v tem roku poda pismeno ponudbo, ki je enaka ali pa višja od najboljše ponudbe drugih ponudnikov, lahko občinski ljudski odbor izda odločbo, da se hiša oz. stanovanje produ najemniku. Ce najemnik v danem roku ne da' ustrezne ponudbe in ne plača predpisane varščine, se hiša oz. stanovanje proda prejšnjemu najboljšemu ponudniku. 11. člen Na podlagi zapisnika komisije o prodaji hiš im javni dražbi sklene občinski ljudski odbor po svojem predsedniku s kupcem pismeno kupo-prodajno pogodbo zu prodano hišo. Po sklenjeni kupo-prodajni pogodbi ima kupec pravico, da vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico na hišo. ki jo je kupil. Občinski ljudski odbor z odločbo da zemljišče, na katerem stoji prodana hiša in njeno dvorišče, kupcu v brezplačno in trajno uporabo. 12. člen Kupec mora plačati kupljeno stavbo in sicer v dveh obrokih. Prvi obrok, ki znaša 50% od kupnine, plača pred sklenitvijo kupo-prodajne pogodbe, ostanek plača z drugim obrokom v roku enega leta po sklenitvi kupo-prodajne pogodbe. 13. člen Ce kupec ne poravna pravočasno določenih obrokov kupnine, lahko občinski ljudski odbor Kozje odstopi od pogodbe, komisija pa za isto hišo razpiše ponovno dražbo na kupčeve stroške. 14. člen Tisti, ki so sodelovali v NOYr v sestavu osvobodilne vojske ali pa z organiziranim aktivnim delom, začenši z letom 1941. 1942. 1943, družinski člani borcev. ki so padli v NOV, vojaški vojni invalidi in izseljenci — povratniki, lahko kupijo stanovanjske hiše Indi na obroke, ako jim Narodna banka FLRJ nudi dolgoročne kredite po določbah uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženju (Uradni list FLRJ, št. 31-264/53). 15. člen Ce se kakšna hiša ni mogla prodati na javni dražbi, lahko sklene občinski ljudski odbor, da se hiša ne produ na javni dražbi. V tem sklepu mora določiti tudi način, kako naj se proda. Pri tem lahko določi nižjo ceno, kot je bila ugotovljena s cenitvijo. Pj/1 takem načinu prodaje hiše imajo prednost osebe iz 1’. člena tega zakona. 16. člen la odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraju Celje, št.: 01/1-827/2-57 Kozji-, dne 3. marca 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kozje: Joško Lojen. 1. r. 203. Po I. točki 10. členu statuta občine Laško je Občinski ljudski odbor Laško na seji dne 30. maja 1957 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Laško zu leto 1957. Prvi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1957 Ob upoštevanju smernic zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana je občinski ljudski odbor dodal še smernice, ki nuj spodbude napredek in razširitev proizvodnje predvsem v kmetijstvu in obrti. Skrb za rfciduljnjo stabilizacijo tržišča in dvig življenjske ravni delovnega človeka se zrcali v ukrepih, ki jih družbeni plan zajema in določa v trgovini in gostinstvu. Izboljšanje trgovske mreže in pospeševanje gostinstva bo omogočilo boljše ekonomske odnose do potrošnika. Plan daje v 1. 1957 tudi več poudarka komunalni dejavnosti. Predvsem računa s porastom investicijskih naložb v stanovanjski izgradnji. Kropi subjektivno dejavnost krajevnih odborov in spodbuja vaške skupnosti k izgradnji elektritikacijskega omrežju, vodovodov in malih asanacij. Občinski ljudski odbor je upošteval, da so ravno komunalni problemi tisti, ki najresneje ogrožajo življenjsko raven. Delovanje na tem področju je zelo pomembna naloga občinskega ljudskega odbora. Po teh ukrepih pričakujemo nadaljnje uspehe v bilizaciji tržišča in izboljšanje življenjske ravni. I. poglavje Skupni družbeni proizvod Plan pričakuje v I. 1957 manjši družbeni proizvod. posebno izdelek v industriji. V nekaterih podjetjih so plani nižji po brutoproduktu, občutno j(1 znižanje materialnih stroškov. Minimalen porast družbenega proizvoda pričakujemo v vseh ostaljl' panogah, to je v kmetijstvu, trgovini, gostinstvu obrti. Gibanje družbenega planu v indeksu: Skupni družbeni proizvod Realizacija Ph|M 1955 1956 195/ 100 112 l°8 II. poglavje Industrija , Gibanje družbenega proizvoda v industriji je naslednje: Realizacija Realizacija Plan Rudnik Laško Volna Laško Pivovarna Laško tovarna lesne galant. 1955 1956 1957 349.659 389.878 343.165 242.614 296.218 302.731- 50.816 65.402 73.893 50.154 47.490 34.640 IV. poglavje Kmetijstvo Kmetijstvo je za našo občino zelo pomemben gospodarski sektor. Najvažnejši panogi v kmetijstvu sta živinoreja in sadjarstvo. Ti panogi imata najboljše pogoje za razvoj in jim je treba dati prednost pri naložbah. Katastrski dohodek se v izročilu za leto 1955 in 1956 ter v preračunih za leto 1957 giblje po naslednji vrednosti in indeksu: Gibanje družbenega proizvoda in hrutoprodukta Zu industrijo v indeksu je videti takle: Realizacija Plan 1955 1956 1957 Družbeni brutoprodukt 100 112 120 Družbeni proizvod 100 115 109 Nesorazmerje v gibanju se javlja v posameznih gospodarskih organizacijah. V tekstilni tovarni »Volna« Laško z zvišanjem hrutoprodukta za 22% in zvišanjem materialnih stroškov za 35%. tako da občutno zvišanje hrutoprodukta le minimalno vpliva na popast družbenega proizvoda. Vzrok so predvsem zvišane cene surovinam, ki jih podjetje potrebuje v proizvodnji, in izboljšanje asortimana. Za Rudnik Laško se je v planskih preračunih zmanjšal obseg hrutoprodukta za 11%, nekoliko manj materialni stroški, kar tudi bistveno vpliva na formiranje skupnega družbenega proizvoda. Dela, ki jih' Rudnik določa v eksploatacijskem področju, so v glavnem vzrok izpadka. Z izpadkom računamo tudi v Tovarni lesne galanterije Rimske Toplice, kjer znižanje dopolnilnih izvoznih koeficientov vpliva na zmanjšanje bruto-produkta in družbenega proizvoda. Finančni obseg proizvodnje podjetja se pri tem ne zmanjšuje. V Pivovarni Laško se pričakuje sorazmerno zvišanje hrutoprodukta in materialnih stroškov za 12%. Nesorazmerno gibanje med brutoproduktom in družbenim proizvodom v industriji je povzročilo znižanje cen finalnih izdelkov, zvišanje cen surovin in zboljšanje asortimana. III. Poglavje Gradbeništvo Gradbeno podjetje Remont Laško je preračunalo, da bo v planu udeleženo pri gradbenih delih v vrednosti 10,000.000 din. Celotna vrednost gradbenih del je preračunana za stanovanjske gradnje na 'lin 40.000.000 in za industrijsko 70,557.000 din. skupno •nrej nad 110 milijonov din. Vrednostno gibanje gradbene dejavnosti po vrednosti in indeksu od leta 1955 po sektorjih lastništva znaša: Za stanovanjsko izgradnjo: Realizacija Spl. družbeni sektor Privatni Skupaj Indeks 1955 18.594 12.086 30.680 100 1956 21.899 8.630 30.529 99 elan 1957 30.000 10.000 40.000 130 Industrijska gradnja: Vrednost v 000 Indeks Realizacij a 1955 43.466 100 Realizacija 1956 36.671 84 Plan 195- 70.55" 162 1955 1956 1957 Katastrski čisli dohodek (v 000) 116.369 116.369 119.860 Indeks 100 100 103 A. Živinoreja: Stanje in gibanje v tej panogi je naslednje: Vrsta živali 1955 1956 1957 konji 341 350 350 krave 2004 2050 2050 biki 18 11 14 voli 1040 1060 1060 ostala živina 2441 2460 2500 ovce 735 700 680 prašiči 3149 3150 3200 perutnina 14328 14300 14300 Število živali kuže določeno zastajanje. Vzrok za to je pomanjkanje kvalitetne krme. Planska perspektiva tudi ne določa bistvenega porasta staležu, ampak usmerja naložbe predvsem v selekcijsko odbiranje plemenskih živali. Treba bo utrjevanju osemenjevalne službe posvetili večjo pozornost. Poleg tega bo treba nabaviti nekaj novih plemenjakov, ker je obstoječi stalež preobremenjen. 1 Stanje in gibanje povprečnega števila krav na enega plemenjaka je naslednje: 1955 1956_______1957 Krave in telice 81 126 89 Zaradi težko dostopnega terena je težko razširiti osemenjevalno mrežo, dokler se ne obnovi cesta Rimske Toplice—] urklošter. Umetno osemenjevanje pomeni najvažnejši pripomoček v borbi proti spolnim okužbam. Rezultati osemenjevalne službe so vidni. Število umetnih osemenitev stanovitno raste iz leta v leto. Umetno je bilo osemenjenih: 1954 1955 1956 Plan 1957 Krav in telic 454 546 664 800 Indeks 100 120 146 176 Zaradi umetnega osemenjevanja in rodovniškega odbira lahko računamo, da se bo postopoma dvigala molznost in teža goVeda. Stanje in gibanje v proizvodnji mleka povprečno na kravo; Plan 1955 1956 1957 Povprečna mlečnost: po kravi 1350 1360 1400 Indeks 100 1.07 103,7 Proizvodnja mleka skupno: Plan 1955 1956 1957 Število krav 2004 2050 2050 Skupaj mleku 2,705.400 2,788.000 2,870.000 Mlečnost se bo dvignila, ko bodo potomke dobrih odbranih bikov iz umetnega osemenjavanja postali; krave. Povečale se bodo tudi krmske baze in se bo s tem izboljšala prehrana molznic. Vpeljati bomo morali zamenjavo telic iz umetnega osemenjevanja z nerodovitnimi teleti, da jih kmetje ne bodo dajali v zakol. Tako bomo očuvali dober plemenski prirastek. Osemenjevalna služba je draga. Sredstva iz sklada pavšalne skočnine ne zadoščajo za kritje stroškov. V letu 1957 pričakujemo za subvencioniranje te službe 1,000.000 din iz okrajnega kmetijskega sklada. Sklad pavšalne skočnine v letu 1957 bo znašal 1 milijon din. Od tega gre za finansiranje osemenjevalne službe din 400.000. B. Sadjarstvo: V sadjarstvu so nujni ukrepi za izboljšanje in vzdrževanje sadovnjakov. Vzdrževanje obsega čiščenje in škropljenje sadnega drevja ter obnavljanje. Lotiti se moramo planske obnove sadovnjakov. Oprostitve družbenih obveznosti in olajšave, ki veljajo po predpisih, naši kmetovalci še ne poznajo. Nujno bo treba seznaniti s temi ugodnostmi kmetovalce in jim pomagati s strokovnimi nasveti. Donosi v sadjarstvu so majhni. Vzroki takšnih donosov so v slabi negi in slabem gnojenju. Zato sadje tudi redno ne rodi, saj rodi vsako drugo leto, če tega ne prepreči vreme. Pregled rodovitnosti: 1955 1956 1957 Indeks Pregled stanja Vrsta 100 30 sadnega drevja: Rodno Nerodno 110 Skupno jabolka 81.520 5.770 87.290 hruške 23.390 920 24.310 češplje — slive 5.046 385 4.431 breskve 185 20 205 orehi 2.100 253 2.353 češnje 1.962 518 2.480 višnje 361 106 467 Strnjenih nasadov je 35 ha z 2.700 drevesi. Iz pregleda je razvidno, da imamo v odnosu na rodna drevesa zelo majhno število mladih nerodnih dreves, kar bomo z obnovo sadovnjakov morali izboljšati. Gibanje obnove sadovnjakov: Plan 1952 1955 1954 1955 1956 1957 Površina v ha 5 1,30 0,70 1,90 1,90 9 Štev. dreves 400 130 70 180 185 1800 To je pregled obnove strnjenih nasadov, ostala jalova drevesa so posajena v starih nasadih za pomlajevanje. Pri obnovi bomo v sadovnjakih pospeševali predvsem jabolka, hruške, višnje, jagodičevje, maline in ribez. V planil se moramo postopoma približati normalni nadomestitvi, ki za jabolka in hruške pri sedanjem številu ob povprečni dobi obstoja 50 let znaša 2.500 dreves. Ob upoštevanju sedanjega stanju bi torej morali za normalno nadomestitev posaditi letno 8.000 sadnih dreves. V letu 1957 pričakujemo zaradi boljše negezal0% povečan donos. Kmetijske zadruge na območju občine računajo z 7,2 ha strnjenih nasadov črnega ri-bezlja in 0,5 ha malin. Plan nasadov obsega v ha v KZ: Laško_______[urklošter Rečica Rimske T. C. Poljedelstvo: V poljedelstvu in travništvu imamo skupaj 7180 ha obdelovalnih površin. Donos poljedelskih kultur se je v zadnjih letih dvigal. Indeks gibanja za vse kulture je naslednji: Plan 1955________1956________1957 Vse kulture 100 105 112 Povečanje hektarskih donosov omogoča vedno boljša preskrba kmetovalca s selekcijskimi semeni in s tehničnim gnojenjem ter zboljšano obdelavo zemlje (kolobar). Pregled uporabe umetnih gnojil: Plan 1955 1956_____1957 Umetna gnojila v kg 95.500 72.000 248.000 Indeks 100 75,4 259 Planski preračuni o uporabi bodo doseženi, ako , bo dala industrija na razpolago dovolj gnojil. V letu 1957 bomo morali še nadalje pospeševati gradnjo silosov, gnojiščnih jam in gnojišč. Kmetijske zadruge na območju občine bodo morale še naprej preusmerjati svojo delavnost na izvrševanje nalog, zaradi katerih so bile ustanovljene. Posvetiti morajo več pažnje ureditvi svojih lokalov in skladišč, kar jim bo omogočilo lažje izvrševanje pri odkupu in prodaji reprodukcijskega materiala. V. poglavje Gozdarstvo Okrajni družbeni plan računa z izkoriščanjem gozdov na območju naše občine v obsegu: za domačo .uporabo: Hlodovina Stavb. les Drva Skupaj iglavci v m3 840 560 1.400 listavci v m3 400 100 6.000 6.500 Iglavci in listavci skupaj 7.900 za blagovno proizvodnjo * Hlodovina Ju™sski ^"''HmeljSkupaj Iglavci v m3 680 500 200 20 1.400 Hlodovina Pragovi Tanin Drva Skupaj Listavci v m3 1.300 250 300 2.150 4.000 Iglavci in listavci skupaj 5.400 Celokupna količina za domačo uporabo in blagovno proizvodnjo zfnaša 13.300 m3 lesne mase. Po okrajnem družbenem planu je določeno, da se na področju naše občine uporabijo naslednja sredstva gozdnega sklada; a) b) Gozdno gojitvena dela: priprava tal za 2,45 ha pogozdovanje za 9,39 lin spopolnitve za 0,85 ha posaditve d. g. 4 ha žetev plevela za 99,50 ha čiščenje kultur za 12,85 ha Vzdrževanje gozdnih komunik. 29.003 din 486.940 din 45.854 din 202.456 din 942.365 din 195.192 din 2,200.000 din 2 1,5 2,2 1,5 Skupaj 4,101.810 din Vsa gozdno gojitvena dela in vzdrževanje gozdnih komunikacij izvršuje okrajna gozdarska poslovna zveza preko kmetijskih zadrug na občinskem območju. VI. poglavje Trgovina v Trgovska mreža bo morala poskrbeti za čim bolj-■so izbiro blaga, ki ga zahteva kupec. S tem bomo preprečili nakupovanje izven občine in odtekanje gotovine. V letu 1957 pričakujemo povečanje družbenega proizvoda v tem sektorju za 12%. Vzrok za Povečanje so predvsem večji prejemki prebivalstva, s katerimi računamo. Prispevki, ki jih trgovska mreža vplačuje v občinski investicijski sklad, in razpoložljiva sredstva skladov pri podjetjih sc bodo uporabila za izboljšanje lokalov, skladišč in opreme. Ta sredstva je treba predvsem uporabiti kot lastna za eventualno najemanje kreditov iz skladov višjih političnih teritorialnih enot. Stanje trgovske mreže in število podjetij poslovalnic z zaposleno delovno silo: Sektor Štev. Število poslovalo, podjetij 1955 1956 1957 Zaposlenih v letu 1956 vaj. usl. Spl. druž. 3 7 5 5 4 28 Zadružni 4 12 14 13 5 29 Skupaj 7 19 19 18 9 57 Poleg tega obstajajo na področju občine še prodajalne proizvajalnih podjetij obutve »Triglav« in »Borovo«. V pregled tudi niso všteti obrtni živilski obrati, 1 pekarna in 4 mesnice. Na področju občine poslujeta tudi 2 trafiki. Opravljeni promet na prebivalca v letu 1956 je znašal 26.166 din, na enega uslužbenca zaposlenega v trgovski mreži pa 586.500 din. Na eno trgovsko poslovno enoto odpade 640 prebivalcev. V Laškem je treba nujno zgraditi trgovino z zelenjavo in mlečnimi proizvodi. V Rimskih Toplicah bo gradila kmetijska zadruga novo odkupno skladišče in poslovne prostore. Podjetje »Tobak« Celje bo uredilo in prevzelo objekt pri javni tehtnici v Rimskih Toplicah in odprlo trafiko. VII. poglavje Gostinstvo in turizem Pretežni del naše občine je turističnega značaja. Najvažnejši in poznani zdravilišči Laško in Rimske Toplice opravičujeta prednost naložb v ta gospodarski sektor. Zdravilišči z vsemi objekti sta v rokah zdravstvenih institucij. Sedanje usluge, ki bi jih zdravilišča lahko nudila zunanjim gostom in pacientom, so majhne. Poleg lega pa tudi gostinske kapacitete splošno družbenega in privatnega sektorja ne zadoščajo. Nujno je treba povečati gostinske kapacitete, ker pod sedanjimi pogoji ni mogoče izkoristiti niti Uslug, ki bi jih zdravilišča lahko nudila zunanjim gostom in pacientom. Pregled gostinskih podjetij, ki poslujejo na področju občine po sektorjih lastništva: Število obratov Splošno družbeni sektor 6 Privatni sektor _________14 Skupaj 20 Ker kažejo delovni kolektivi v gostinskih obratih večji interes in večjo pobudo, bodo v letu 1957 vsem obratom pavšalirane dajatve do družbene skupnosti. V letu 1957 bomo morali nadaljevati z ureditvijo lokalov. Vsa investicijska sredstva, ki jih bo zbralo gostinstvo, se bodo uporabila za te namene. VIII. poglavje Obrt V tem sektorju gospodarstva računamo s povečanjem proizvodnih zmogljivosti. Z naložbami v obrti bomo bistveno vplivali na dvig življenjske ravni. Investicijske naložbe v korist družbenega standarda bodo omogočile povečanje obrtne dejavnosti. Pri odmerjanju pavšalnih obveznosti do družbene skupnosti bo treba pri posameznih obratih upoštevati gospodarske težkoče. V večini obratov je stanje poslovnih sredstev nezadovoljivo. Da bi se stanje v tem pogledu izboljšalo, je treba dati prednost investicijskim naložbam. Na področju občine še vedno ni dovolj uslužnost-nih obrtnih obratov. To predvsem omogoča dejavnost šušmarjev. Temu vprašanju bo treba posvetiti trajno skrb. Važna naloga bo tudi odmerjanje davčnih obveznosti v zasebnem obrtnem sektorju. Treba je doseči izenačenje s splošno družbenim sektorjem, ker je le na tej osnovi možna objektivna konkurenca med tema sektorjema. Poleg tega sc bo treba držati smernic. ki jih za obrtni gospodarski sektor določa okrajni družbeni plan. Pregled stanja obrti, številčno in po zaposleni delovni sili: Število obratov število zaposlenih zasebni spl. družb. ■5 £ zasebni social, sekt . skupaj 94 11 105 153 73 226 Pregled gibanja družbenega proizvoda po sek- tor ju lastništva v obrtnem sektorj u gospodarstva: socialistični sektor: Plan 1955 1956 • 1957 Družbeni proizvod v 000 15.947 16.492 17.045 privatni sektor: Družbeni proizvod v 000 18.291 19.100 19.100 Skupaj v 000 34.238 35.592 36.145 Indeks 100 104 105,5 IX. poglavje Občinski investicijski sklad bo znašal dinarjev 8,861.000. Od sredstev investicijskega sklada se izloči v smislu predpisov zveznega družbenega plana za leto 1957 20% kot dohodek proračuna. Ta sredstva bodo iz proračuna uporabljena za negospodarske investicije. Iz investicijskega sklada se za leto 1957 odvaja 3.000.000 dinarjev — za negospodarske investicije. V tem znesku so upoštevane investicije za napredek vasi. Ta sredstva se bodo uporabila za elektrifikacijo. Zgradil se bo daljnovod Breze in trufo-postaja Laško II. Ostali del sredstev iz sklada se bo uporabil v namene, kot to določajo predpisi, in v skladu s potrebami, ki jih določa ta družbeni plan. Globalno razdelitev sredstev investicijskega skladu izvrši s vel za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Sredstva sklada za gradnjo stanovanjskih hiš bodo znašala din 40.926.000. Drugi del GOSPODARSKI UKREPI ZA LETO 1957 X. poglavje Obresti od osnovnih sredstev Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po enotni obrestni meri t% na leto. Te obresti gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. XI. poglavje Zcmljarina Vsem kmetijskim organizacijam se v smislu 2. tč. XXIII. poglavje zveznega družbenega plana odstopa vsa zemljarina. Zcmljarino vloži kmetijska organizacija v svoj investicijski sklad. XII. poglavje Sredstva za samostojno razpolaganje 1. Od sredstev za družbene investicijske sklade in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij izločenih v smislu 5. razdelka XVIII. poglavja zveznega družbenega plana pripada 35% za samostojno razpolaganje vsem tistim gospodarskim organizacijam, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dobička. 2. Gospodarske organizacije, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dohodka, morajo vložiti v svoje sklade najmanj znesek, ki ustreza prispevku v družbene investicijske sklade. XIII. poglavje Delitev pavšala Od predpisanih pavšalnih obveznosti v smislu 104 in 105 člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, številka 16-179/57) se izloči prispevek za stanovanjski sklad, ostanek pa je v celoti dohodek občinskega proračuna. XIV. poglavje Občinska doklada in občinski prometni davek 1. Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva za celo območje občinskega ljudskega odbora Laško znaša 6% in se odmerja po katastrskem donosu za leto 1957. 2. Občinska doklada na dohodke samostojnih poklicev in premoženja znaša 6% in se odmerja po osnovi, ki služi za odmero dohodnine. 'i 3. Občinski prometni davek in prometni davek v trgovini na drobno se plačuje po obstoječem okrajnem oziroma občinskem odloku. XV. poglavje Sredstva za proračun občine 1. Po 1. razdelku XI. poglavju okrajnega družbenega planu za leto 1957 se odstopi občinskemu ljudskemu odboru prometni davek od vinu in žganja, izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno. 2. Po 2. razdelku XI. poglavja okrajnega družbenega planu za leto 1957 je občinski ljudski odbor udeležen na prometnem davku od privatnikov v višini 100%. 3. Na dohodnini od kmetijstva po vplačilu obveznega prispevka v sklade po zveznih predpisih (6% ' kmetijski sklad LRS, 15% v investicijski sklad okrajnega ljudskega odboru in 2% v gasilski sklad okrajnega ljudskega odboru) in po odbitku deleža LRS (30%) je občinski odbor udeležen v celoti. 4. Na dohodnini od samostojnih poklicev in premo-žen ja po vplačilu 2% v gasilski sklad okrajnega ljudskega odbora in po odbitku deležu LRS (30%) je udeležen občinski ljudski odbor v celoti. 5. Dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa, katero predpiše za leto 1957 Izvršni svet LRS, je v celoti dohodek občine. 6. Pri proračunskem prispevku iz dobička gospodarski organizaciji po odbitku deleža LRS (50%) je občinski ljudski odbor udeležen v višini 65%. 7. Po odbitku deleža LRS (50%) je na proračunskem prispevku iz osebnega dohodka občinski ljudski odbor udeležen 65%. 8. Od sredstev, ki se bodo hatekala na podlagi določil tega družbenega plana in drugih predpisov v občinski družbeni investicijski sklad, se uporabi za potrebe občine 20% kot dohodek brez obvezne vrnitve. 9. Na vseh ostalih dohodkih, ki sc stekajo v občinski proračun, je občinski ljudski odbor udeležen 'r celoti. XVI. poglavje Občinski investicijski sklad SKLADI V občinski investicijski sklad se stekajo naslednji dohodki: a) Po 20% omejitvi in odbitku sredstev za investicijski sklad LRS se v investicijski sklad občine Laško steka 40% prispevka, ki ga gospodarske organizacije odvajajo družbenim investicijskim skladom. b) 55% od občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva, izračunane po stopnji 3%. c) 45% taks na orodje za proizvodnjo in od taks na meljavo po veljavnih predpisih. d) Prispevek od prometa z žiti in mlevskimi izdelki. Sredstva iz tega skladu, ki izvirajo iz vplačil 55% povezne občinske doklade na dohodke od kmetijstva JP 43% taks, se bodo ločeno evidentirale in uporabljale le za investicije za gospodarski napredek vasi na območju občine. Prav tako se bodo ločeno evidentirala sredstva, ki izvirajo iz prispevku od prometa z žiti in mlcvskimi 'zdelki in se bodo uporabljala izključno le za inve-stieije, ki «o namenjene za pospeševanje prometu in predelave kmetijskih pridelkov. Ostali dohodki tega skladu se bodo uporabili kot Posojilo za gospodarske in negospodarske investicije v* okviru zveznih in republiških predpisov. Za razdelitev sredstev investicijskega sklada iz Prejšnjih odstavkov se pooblašča svet za gospodarstva občinskega ljudskega odbora. Skupna sredstva tega sklada v letu 1957 bodo znašala predvidoma 8.861 din. 2. Stanovanjski sklad Sredstva tega sklada se bodo ustvarjala in uporabljala v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi ter pravili tega sklada. Skupna sredstva tega sklada v letu 1957 bodo Po preračunih znašala din 40,926.000. 3. Cestni sklad Ta sklad se bo stekal iz 30% taks na vprežna cestna vozila in iz prometnega davka na prevozne storitve zasebnih lastnikov cestnih vozil. Dohodki tega sklada se bodo uporabili za vzdrževanje in rekonstrukcijo občinskih cest ter bodo po preračunih v letu 1957 znašali din 800.000. 8. Ostali proračunski dohodki: plan realizacije 400. ostane za občinski ljudski odbor 400 9. Občinski prometni davek: plan realizacije 5.200, ostane za občinski ljudski odbor 5.200 10. Prometni davek od maloprodaje: plan realizacije 3.400, ostane za občinski ljudski odbor 3.400 11. Občinske takse: plan realizacije 700, ostane za občinski ljudski odbor 700 12. Dopolnilne dohodnine od lesu (priv. sek.) plan realizacije 2.740, ostane za občinski ljudski odbor 2.740 15. Zemljarina (brez kmetijskih gospodarskih organizacij: plan odmere 1.070, ostane za občinski ljudski odbor 1.070 14. Proračunski prispevek pavšalnih gospodarskih organizacij: plan odmere 8.500. ostane za občinski ljudski odbor 8.500 15. Proračunski prispevek iz osebnih dohodkov: plan realizacije 26.418 po odbitku 50% za LRS ostane 13.209 po odbitku 35% za OLO ostane za občinski ljudski odbor 8.586 16. Proračunski prispevek iz dobička: plan realizacije 15.024 po odbitku 50% za LRS ostane 7.512 po odbitku 35% za OLO ostane občinskemu ljudskemu odboru 4.883 17. 20% udeležba proračuna na občinskem investicij- skem skladu: plan realizacije 1.359, ostane za občinski ljudski odbor 1.135 Skupna proračunska sredstva 68.880 XVII. poglavje Sredstva proračuna in skladov občinskega ljudskega odbora Laško Sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski organi v letu 1957, sc bodo zbirala iz naslednjih virov: Sredstva občinskega proračuna v 000 din L Kmečka dohodnina: Plan odmere 26.350 po odbitku skladov in 30% za LRS ostane 14.200 2- Občinska doklada na kmečko dohodnino: plan odmere 7.050 po odbitku za investicijski sklad ostane 5.086 3. Dohodnina ostalih poklicev in premoženja: plan odmere 6.000 po odbitku skladov in 30% za LRS ostane 4.530 4. Občinska doklada na dohodke iz ostalih poklicev in premoženja; plan odmere 980. ostane za občinski ljudski odbor 980 >• Prometni davek od privatnikov: plan odmere 7.400 po odbitku skladov ostane 7.100 6. Dohodki uradov in ustanov: plan realizacije 220, ostane občinskemu ljudskemu odboru 220 Prometni davek od vinu in žganja: plan odmere 150. ostane za občinski ljudski odbor 150 Sredstva občinskih samostojnih skladov A. Cestni sklad v 000 din 1. 30% taks od vprežnih cestnih vozil 490 2. Prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil 310 Skupaj cestni sklad 800 B. Občinski investicijski sklad v 000 din L Prispevek gospodarskih organizacij: plan realizacije 12.524 po odbitku 20% omejitve ostane 10.019 po odbitku 50% deleža LRS ostane 5.010 po odbitku 60% deleža OLO ostane 2.004 2. 55% občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva: izračunane po stopnji 3% 1.950 3. 45% takse na orodje za proizvodnjo 840 a) na kotle za žganjekuho 60 b) na mlatilnice 300 c) na mline 80 d) na hibridne vinograde 100 e) na meljavo žitu 230 f) 45% na živinske potne liste 70 4. Prispevek od prometa z žiti in mlcvskimi izdelki 1.800 Skupaj 6.594 20% blokirani del sredstev pod točko 2. 3. 4 in 5 918 20% sredstva za proračun 1.135 Ostane 4.541 za kmetijski investicijski sklad zmanjšan za 20% blokiranih dohodkov 2.628 Ostane 1.913 Saldo iz letu 1956 ^6.948 Končno stanje investicijskega sklada 8.861 D. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš v 000 din 90% od prisip. iz gospodarstva 9.650 90% od prisp. Rudnika Laško 12.795 90% od prisp. proračunskih ustanov 5.210 90% od prisp. privatnega sektorja 245 90% od prisp. pokojnin in invalid. 5.740 90% od prisp. kmetijskih org. 660 34.300 Realizirana obveznost iz leta 1956 v tek. letu 1.976 Anuitete 2.000 Obresti od danili posojil 70 Dohodki od prodanih hiš 550 Prenesena sredstva iz leta 1956 305 5% obvezna rezerva iz leta 1956 1.725 Skupaj sklad za zidanje stanovanjskih hiš____40.926 Skupna sredstva obč. samostojnih skladov 50.587 STALNI REZERVNI SKLAD 6% obvezna rezerva iz leta 1956 1.135 Celotni presežek prorač. dohodkov iz 1. 1956 96 Skupna sredstva celotnega rezerv, sklada 1.227 2. člen Višek izdatkov v predračunu ustanov s samostojnim finansiranjem v skupnem znesku 2,000.000 din se krije z dotacijo iz proračuna. 3. člen Finančno samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo presežka dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki takole: 1. v sklad za nagrade največ 50% z omejitvijo, da znesek ne sme presegati */,., zneska rednih osebnih prejemkov za leto 1957; 2. v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. 4. člen Za kritje nezadostnih sredstev za izvršitev izdat-kot v proračunskem letu, v primeru neenakomernega dotoka dohodkov, sme občinski odbor najeti pri banki kratkoročno posojilo v višini 14,500.000 din. 5. člen V letu 1956 je bilo deponiranih pri Komunalni banki Laško din 1.800.000 kot jamstvo kratkoročnega posojila Zdravstvenega doma Laško in kot jamstvo za investicijsko posojilo električnega daljnovoda iz sredstev investicijskega sklada. V letu 1957 se lahko vplača za garancije iz prejšnjega odstavka največ 500.000 din. 6. člen Sredstva stalnega rezervnega skladu, prenesena iz leta 1956, znašajo 93.660 din. SKUPNA SREDSTVA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LAŠKO V LETU 1957 v 000 din Proračunska sredstva 66.780 Cestni sklad 800 Občinski investicijski sklad 8.861 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš 40.926 Stalni rezervni sklad 1.227 Vsota vseh sredstev 118.594 Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1957 dalje. Laško, dne 30. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško: Stane Brinovec, 1. r. 204. Po 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Laško na svoji seji dne 30. maja 1957 sprejel ODLOK o proračunu občine Laško za leto 1957. 1 II. III. 1. člen Proračun Občinskega ljudskega odbora Laško leto 1957 obsega: L Občinski proračun z dohodki v znesku 68,880.000 din z izdatki v znesku 68.880.000 din II. Predračune; finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 18,392.249 din z izdatki v znesku 20,392.249 din s presežkom izdatkov 2,000.000 din III. Predračun posebnih skladov z dohodki v znesku 1,280.000 din z izdatki v znesku 1,280.000 din 7. člen Sredstva, ki jih vračajo pristojni zavodi za socialno zavarovanje v smislu člena 24. 26 in 29 zakona v korist posameznih pozicij v osebnih izdatkih v predračunu občinskega ljudskega odbora, se smejo uporabiti samo s soglasjem sveta za družbeni plan in finance. 8. člen V breme partij in pozicij funkcionalnih izdatkov po predračunu občinskega ljudskega odbora se ne morejo izdajati izdatki, ki imajo v predračunu odgovarjajoče pozicije v osebnih in operativnih izdatkih. 9. člen Krediti, določeni za izplačevanje honorarjev in posebnih dodatkov v predračunu občinskega ljudskega odbora, se ne morejo povečati z virmanom., 10. člen V breme kreditov, določenih v predračunu občinskega ljudskega odbora za izplačevanje prispevka za socialno zavarovanje, se ne smejo. povečati z virmanom iz kreditov, odobrenih za izplačevanje osebnih izdatkov. 11. člen Namestitev novih uslužbencev se more izvrišti samo v okviru odobrene sistemizacije mest in odobrenih proračunskih sredstev. Če sistemizacija ni izvršena, se lahko izvrši povečanje službenih mest v soglasju s svetom za družbeni plan in finance. 12. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celjb, uporablja pa se od L januarja 1957. Št. 04/1-584/5-57 Laško, dne 30. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško; Stanc Brinovec, 1. r. 205. Po 2. odstavku 15. člena in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52) in v zvezi s 24. točko odloka o finansiranju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ. št. 14-85/53) jo Občinski ljudski odbor Laško na svoji seji dne 30. januarja 1950 sprejel ODLOK o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Laško. 1. člen Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve: a) plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčni predpis od imetja ali dohodka družinske skupnosti bolnika ne presega 450 din letno na družinskega člana; b) šolska mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko indicirano preventivno zobno zdravljenje; c) bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici predpisano: č) bolniki za zdravljenje v bolnišnici, če se je šele kasneje ugotovilo, da gre za nalezljivo bolezen, glede katere so bili potem napoteni v bolnišnico. 2. člen Tistim, ki imajo imetje ali dohodek, od katerega se plača davek, se določi delna oprostitev od plačevanja za zdravstvene storitve po tejle lestvici: Bolnik plača od predpisane zdravstv. storitve: 25% 50% 75% Ce znaša davčni predpis od imetja ali dohodka na družinskega člana letno: 151 din do 300 din 301 din do 450 din 451 din do 600 din Ce znaša davčni predpis od imetja ali dohodka na družinskega člana bolnika 601 din ali več, plača bolnik polni znesek za zdravstvene storitve. 2. a člen Pravic iz 1. tč. a in 2. člena tega odloku se lahko poslužujejo le osebe v starosti do vključno 16 let, nad 16 let starosti pa le, če dokažejo, da so pridobitno nesposobne. 3. člen Ne glede na davčni predpis se lahko popolnoma ali delno oprostijo od plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki bi bili zaradi trenutnih slabili socialnih, pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, ee bi morali plačevati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali polnem obsegu. 4. člen Prevoznih stroškov za prevoz z rešilnim vozom, avtobusom ali železnico so oproščeni popolnoma: a) bolniki, ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, kadar je zdravljenje v bolnišnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih: b) tisti, ki so navedeni v točkah a), c) in č) 1. čle-na tega odloka, toda le s pogojem, da je odredil prevoz pristojni zdravnik; c) porodnice, če gre za porod, ki je v teku. ter je Napotnico za bolnišnico podpisal krajevni zdravnik oziroma izdal napotnico krajevni zdravnik pozneje. 5. člen Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo tale zdravstvena opravila: a) zdravniška pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu; b) zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in vseh drugih zdravstvenih zavodih; c) sprejemanje zdravil in sanitarnega materiala; č) sprejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zobozdravstvene storitve in zobo-tehnična delu na predlog zdravstvene ustanove, kopališko in klimatsko zdravljenje ter izredni zdravniški pregledi. Te zdravstvene storitve obravnava za vsak posamezni primer svet za socialno varstvo občinskega ljudskega odbora po prosti presoji. Odločbo o tem izda pristojni svet, podpiše jo predstojnik upravnega organa, v čigar delovno področje spada zadeva. 6. člen Olajšave in oprostitve po 1. in 2. čl. tega odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi posebnega potrdila o upravičenosti. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči, v nujnih primerih pa se lahko potrdilo predloži najkasneje 8 dni po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev. 7. člen Potrdilo o upravičenosti do popolne ali delne oprostitve odplačevanja za opravljeno zdravstveno storitev, ki mora obsegati konkretno navedene okol-nosti in razloge za oprostitev kakor tudi obseg oprostitve, to je, ali gre za popolno ali delno oprostitev izda: a) za osebe iz točke a) 1. člena in za osebe iz 2. člena tega odloka šef odseka za splošne zadeve; b) za vse druge osebe pristojni zdravnik. Obrazec potrdila predpiše svet za socialno varstvo občinskega ljudskega odbora. 8. člen Odločbo o popolni ali delni oprostitvi odplačevanja za opravljeno zdravstveno storitev po 3. členu tega odloka izda svet za socialno varstvo pri občinskem ljudskem odboru Laško. 9. člen Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu kakor tudi na odklonilno odločbo po 5. in 8. členu odloka je dopustna pritožba na Tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo pri OLO Celje po splošnih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po prejemu pismenega poročila, da je prosilcu prošnja odklonjena. 10. člen Ta odlok začne veljati od dneva, ko je bil objavljen na občinski deski, objavi pa se tudi v Uradnem vestniku okraja Celje. st.: 265/56 Laško, dne 30. januarja 1956. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško; 206. 207. Po 2. odstavku 5. člena uredbe o dujanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, številka 12-69/53), po točki A 1. člena uredbe o dopolnitvah uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 4-42/54), drugem členu priloge I/A-2-lX točke 1 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55), 24. členu statuta občine Laško ter v zvezi z odlokom o tarifi najemnin za poslovne prostore, ki ga je sprejel ObLO Laško na seji dne 29. marca 1955. je sprejel Občinski ljudski odbor Laško na seji dne 28. marca 1957 ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o tarifi najemnin za poslovne lokale. 1. člen Po spremembi se člen 4 omenjenega odloka glasi: Najemnina za poslovne lokale, ki so last zasebnikov znaša: v A skupini: a) najemnina lokalov I. kat. za 1 m2 od 50—60 din b) najemnina lokalov II. kat. za 1 m2 od 40—50 din c) najemnina lokalov lil. kat. za lin2 od 30—40 din v B skupini: Najemnina prostorov znaša za 1 m2 najmanj 25 din. Najemnina za skladišče znaša: v A skupini: a) za priročna skladišča za lm2 najmanj 30 din, b) za zbirna skladišča za lin2 najmanj 25 din, c) za dvorišča za 1 m2 najmanj 10 din. v B skupini; Najemnina za skladišča in dvorišča za 1 m2 najmanj 10 din. 2. člen Doda se nov 4a člen, ki se glasi: Najemnina za poslovne lokale, ki so last splošno ljudskega premoženja oziroma v upravljanju uprav stanovanjskih skupnosti, znaša: v A skupini: a) najemnina lokalov 1. kat. za 1 m2 najmanj 50 din, b) najemnina lokalov II. kut. za 1 m2 najmanj 40 din, c) najemnina lokalov III. kat. za 1 m2 najmanj 30 din. Oddajanje oziroma najemanje poslovnih lokalov iz prejšnjega odstavka se vrši po izklicni ceni na javnih licitacijah. Izklicno licitacijsko ceno postavlja upravni organ iz prvega odstavka tega člena. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 03/5-1354/1 Laško, dne 28. marca 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odboru Laško; Po 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) v zvozi s 106. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Laško na seji dne 30. maja 1957 sprejel ODLOK o zaključnem računu in izvršitvi proračuna občine Laško zn leto 1956. 1. člen I. Doseženi dohodki in izvršeni izdatki Občinskega ljudskega odbora Laško v proračunskem letu 1956 znašajo: a) dohodki 53,039.272 din b) izdatki 53,845.612 din c) presežek dohodkov 93.660 din II. Doseženi dohodki in izvršeni izdatki finančno samostojnih zavodov v letu 1956 znašajo: a) dohodki 20,827.714 din b) izdatki 19,110.286 din e) presežek dohodkov 1,717.428 din ! III. Doseženi dohodki in izvršeni izdatki proračunskih skladov v letu 1956 znašajo: 1. Sklad za štipendije: a) dohodki 144.500 din b) izdatki 51.075 din c) presežek dohodkov 93.425 din 2. Cestni sklad: a) dohodki . 881.035 din b) izdatki 852.709 din c) presežek dohodkov 28.326 din 2. člen Zaključni račun za leto 1956 obsega dohodke in izdatke proračuna Občinskega ljudskega odbora Laško, pregled izvršitve dohodkov in izdatkov finančno samostojnih zavodov in proračunskih skladov za 1. 1956. 3. člen Zaključni račun za leto 1956 se potrdi. 4. člen Zaključni račun je sestavni del tega odloka. 5. člen 'la odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 01-1486/1-1957 Laško, dne 30. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško; Stane Brinovec, 1. r. 208. Ro 1., 2. in 9. členu splošnega zakonu o ureditvi °bčin in okrajev (Uradni list FLRJ, štev. 26-269/55). '0. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s določbami zveznega družbenega plana za leto 1957 (Uradni list l' URJ, štev. 54-693/56) in določbah družbenega plana ljudske republike Slovenije za leto 1957 (Uradni tist LRS, št. 3—5/57) in 3. točki 24. člena statuta občine Mozirje je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji dne 25. maja 1957 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Mozirje za leto 1957. A. SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V L. 1957 I. poglavje Skupni družbeni proizvod Porast kmetijske proizvodnje, blagovnega prometa in večja gradbena dejavnost zavoljo večjih sredstev stanovanjskega in gozdnega sklada bo omogočila povečanje skupnega družbenega proizvodu na področju občine v letu 1957, družbeni proizvod v družbenem sektorju pa se bo zmanjšal za 5% zaradi neizkoriščenih kapacitet lesne industrije, ki nima dovolj hlodovine. II. poglavje Industrija Industrijska proizvodnja se bo napram letu 1956 zmanjšala. To je posledica zmanjšane proizvodnje liri predelavi lesa, ker bodo kapacitete žagarskih obratov le delno izkoriščene. Za boljše izkoriščanje teh kapacitet bo potrebno v bodoče zmanjšati odvoz hlodovine s področja občine zlasti še. ker se z načrtnim izkoriščanjem gozdov zmanjšuje količina posekane hlodovine. Potrebno bo tudi, da bodo podjetja lesne industrije bolj pazila na racionalno porabo lesa in povečala proizvodnjo finalnih izdelkov, ker bo le-to lahko vplivalo na zaposlitev nove delovne sile. III. III. poglavje Kmetijstvo Ob upoštevanju ekonomskih, tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo v letu 1957 vplivali na razvoj kmetijske proizvodnje, pričakujemo, da bo njen fizični obseg napram letu 1956 povečan za 7%. lo povečanje bo prišlo v glavnem zaradi večjega donosa v poljedelstvu in živinoreji, kjer bo prišlo do naprednejših ukrepov: a) s krediti za reprodukcijski material v višini L900.000 din se bo povečala poraba umetnih gnojil na kakih 500 ton. Za zatiranje plevela bo razširjeno zatiranje s hormonskimi sredstvi, ker so lanski poizkusi dali dobre rezultate. Pravilno porabo umetnih gnojil bo zajamčila večja strokovna izobrazba kmetov, ki so si jo pridobili na raznih strokovnih sestankih, izvršena pa bo tudi analiza nad 200 vzorcev zemlje. h) Na povečanje poljedelske proizvodnje bo vpli-yala tudi povečana poraba priznanih semenskih žit 'n povečanje površin, zasajenih s priznanim semenskim krompirjem. j* e) Povečane bodo površine zasajene s hmeljem, y letošnjem letu bo pa proizvodnja lansko leto zasn-lpnih hmeljskih površin vplivala na večji pridelek hmelju. Zgrajeni bosta dve zadružni hmeijski sušilnici in bo s tem izboljšano sušenje hmelju. Potrebno bo povečati porabo apna za kmetijske potrebe in zato organizirati načrtno proizvodnjo apnenčevega pesku v peskolomu v Nazarju, kjer so naprave za izkoriščanje že izgotovljene. Kvaliteta pesku je za razkisunje zemlje odlična. Večji pridelek krme na travnikih in njivah in razširjeno sušenje na sušilih bo vplivalo na izboljšanje kvalitete pri živini in na večjo mlečnost. V tem letu bomo na široko uvajali sivorjavo pasmo zlasti pri individualnih kmetovalcih z dokupom nad 70 komadov mladih telet. Ta teleta bomo nabavili v socialističnih obratih na področju občine in izven nje. Umetno osemenjevanje, ki je v preteklem letu zajelo nad 1200 krav in telic, bo letos razširjeno na nad 1600 živali, t. j. nad 40% vseh živali v občini. Naravno oplemenjevanje bo ostalo le še v hribovitih predelih, kjer ni mogoče uvesti umetnega osemenjevanju. medtem ko bodo v dolinskem predelu vsi biki odveč. Jalovost bomo na ta način zatrli in se bo kvaliteta živine hitreje izboljšala. Strožji bo tudi kriterij za priznavanje plemenjakov, da bo na ta način čimprej mogoče na področju občine doseči tako kvaliteto živine, ki bo sposobna za prodajo na plemenskih sejmih in za izvoz kot klavna živina. Na večjo proizvodnjo mleka bo ugodno vplivala gradnja mlekarne za predelavo mleku, ki jo namerava graditi gozdarsko-kmetijska poslovna zveza ob sodelovanju vseli kmetijskih zadrug. Za gradnjo bo potrebno zagotoviti denarna sredstva iz zadružnih investicijskih sredstev ter občinskega in okrajnega investicijskega sklada. Z dograditvijo mlekarne ho mogoče živinorejcem zajamčiti ekonomske odkupne cene mleka. Za izboljšanje donosa v prašičereji bo nabavljeno 20 komadov plemenskih merjaščkov in 37 komadov svinjk iz priznanih rejskih središč. Z vzpostavitvijo valilnice v Mozirju pod upravo poslovne zveze bo razširjena na področju občine reja čistokrvno štajerske kokoši. Organiziranih bo 41 rejskih središč za oddajo valilnih jajc. Z načrtnim zimskim škropljenjem sadnega drevja je uspelo področje občine oibvurovuti pred okužbo po ameriškem kaparju. V letošnjem letu je zaradi verjetne normalne sadne letine pričakovati, da bo večja količina sadja na razpolago za izvoz zlasti še, ker se vedno bolj širi poletno škropljenje in gnojenje sadnega drevja. V sadjarski proizvodnji bodo že v letu 1957 rodili nekateri po osvoboditvi urejeni strnjeni nasadi. ki jih je bilo urejenih v tej dobi 54 Im. Nasadi jagodičevju, ki jih je sedaj 37 ha, se bodo povečali za 12 ha. Kmetijski obrati, ki so na področju občine štirje, se bodo združili v večje obrate, tako da bosta v bodoče le dva. Na tu način bo mogoče izboljšati njihovo proizvodnjo, uvesti bo pa treba plačevanje po proizvodnji in uspešnejše izvajati agrotehnične ukrepe na posestvih, da bodo postala vzor nuprednegu kmetijstva. Kmetijsko-gospodurske šole so organizirane na vsem področju občine in je vanje vključenih nad 200 mladincev in mladink, ki bodo kot bodoči gospodarji s svojim znanjem pospeševali naprednejše kmetovanje. Za napredek kmetijstva bodo služila sredstva, ki jih bodo v ta namen imele na razpolago kmetijske zadruge, poslovne zveze in sredstva občinskega investicijskega sklada ter proračunska sredstva za kmetijstvo občinskega IX). Zemljarina, ki bi jo morale plačati kmetijske organizacije, se tem organizacijam odstopi s tem, da jo vplačajo v svoje investicijske sklade. IV. poglavje Gozdarstvo V letu 1957 bo posekano na področju občine; V gozdovih SLP bo posekanega skupno 37.720 m”, od tega 34.670 m3 za prodajo; v privatnili gozdovih-skupno 61.970 m3, od tega 47,140 m8 za prodajo. Skrb za gozdno-gojitvena dela in vzdrževanje gozdnih komunikacij bodo prevzele zadruge s pomočjo gozdarsko-kmetijske poslovne zveze, ki je bila v letu 1956 ustanovljena za področje občine. V ta namen bodo tej zvezi iz okrajnega gozdnega sklada na razpolago potrebna sredstva. Da bi se izboljšala eksploatacija gozdov, je v načrtu, da se bodo v tem letu gradili naslednji objekti, finansirani iz sredstev gozdnega sklada: a) nadaljevanje gozdne ceste na Raduhi; b) dovoršite gozdne poti na Krašici; c) začetek gradnje gozdne ceste Mozirje-Šmihel; č) graditev upravnega poslopja za revirno vodstvo v Mozirju; d) dotacija za gradnjo stanovanjskega dvojčka v Nazarju za gozdno gospodarstvo. V. poglavje Gradbeništvo V letu 1957 bo gradbena dejavnost povečana, ker bo na razpolago več sredstev iz stanovanjskega sklada in gozdnega sklada. Dovršen bo stanovanjski blok ObLO, zgrajeno upravno poslopje za revirno vodstvo v Mozirju. Pričeli bomo graditi stanovanjski blok LIP Nazarje in stanovanjski dvojček Gozdnega gospodarstva Nazarje. Računamo z dovršitvijo Zdravstvenega doma v Nazarju. Z izdajo odloka o zazidalnih področjih bo mogoča živahnejša gradbena dejavnost privatnih graditeljev stanovanjskih hiš, ki jim bo treba zagotoviti primerna posojila iz stanovanjskega sklada. Za ta področja bo treba izdelati še zazidalne načrte. VI. poglavje Trgovina V letu 1957 bo povečan blagovni promet napram preteklem letu zn 10%, ker bo povečan odkup kmetijskih pridelkov, ker bodo na razpolago večji blagovni fondi za široko potrošnjo in se bodo povečali prejemki prebivalstva. Za izboljšanje trgovskega omrežja v občini bo poskrbljeno z dograditvijo zadružnega doma v Solčavi, ureditvijo trgovinskih lokalov v zadružnem domu v Ljubnem in ureditvijo trgovskih lokalov v Gornjem gradu. Razširjenost trgovske mreže bo na ta način zadovoljiva, potrebno pu bo še izboljšanje odkupa kmetijskih pridelkov, da bodo stroški do potrošnik centrov čim manjši. Potrošniški sveti bodo morali odigrati svojo vlogo v družbenem upravljanju trgovin s tem, da bodo pomagali kolektivom pri izboljšanju postrežbe, asor-timana v trgovini in da bodo dajali pobudo za pravilno uporabo skladov za samostojno razpolaganje. Vil. poglavje Gostinstvo in turizem Lanskoletne izkušnje turistične sezone so pokazale, da bo treba za dvig turizma storiti potrebne ukrepe. Gostinskim obratom, ki nudijo gostom prehrano, je treba dati določene olajšave v primeri s tistim1-ki se pečajo le s točenjem alkoholnih pijač. Za lZ' boljšanje opreme gostišč je treba zagotoviti potrebna sredstva, nove obrate ustanavljati le tam, kjer so jamstva za postrežbo s hrano in prenočišči. Za pospeševanje turizma so odigrala odločilno vlogo turistična društva, ki jim je treba nuditi večjo materialno pomoč. Za nastanitev tujcev nimajo podjetja na razpolago dovolj sob in postelj za prenočišče. Večje število sob bo na razpolago pri privatnikih po ugodnih cenah, kar bo ugodno vplivalo na razvoj turizma. Oddajanje teh sob naj bo poverjeno turističnim društvom, gostišča pa morajo poskrbeti za prehrano turistov. VIII. poglavje Obrt Obrtna dejavnost bo verjetno ostala na visim iz leta 1956. Večjo skrb bo treba posvetata uslužno-stni obrti, ki jo je treba zaščiti pri odmeri družbenih dajatev. Verjetno bodo v letu 1957 vse obrtne dejavnosti razen »Smreke« Gornji grud in »Mizarstva« Ljubno pavšalizirane in bodo na tu način vnaprej poznale svoje obveznosti in tako lažje vršili kalkulacije svojih storitev. Pri tem bo treba upoštevati zmogljivost obratov, da se doseže primerna cena teh storitev, kar bo ugodno vplivalo na dvig življenjskega standarda. IX. poglavje Investicije Družbeni in investicijski sklad znaša po odbitku deleža OLO Celje, blokiranega dela in 20% za proračun 6,227 milijonov din. Od teh sredstev je P° zveznih predpisih vezanih za- kmetijske investicijo 3,775 milijonov din, ostala sredstva 2,452 milijonov din pa so prosta za investicije v obrti, gostinstvu m trgovini. Stanovanjski sklad bo zbran v višini 31,809.000 din, iz katerega bodo dana posojila za dograditev stanovanjskega bloka v Mozirju, za gradnjo stanovanjskega bloka LIP Nazarje in za privatne graditelje stanovanj, predvsem v gospodarskih središčih. EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MOZIRJE X. poglavje Amortizacija Vsa obrtna, gostinska in turistična podjetja ter delavnice oziroma gostišča morajo vplačevati polni znesek predpisane amortizacije z izjemo: a) za gradbene objekte plačujejo gostinska jn turistična podjetja, gostišča in puvšnlisti amortizacij0 v višini 30% predpisane polne amortizacije; b) sezonska gostišča in turistična podjetja plačujejo amortizacijo samo za čas obratovanja; c) elektrarni Solčava, Luče ter kino »Jelka? Nazarje In »Raduha« Ljubno ob Savinji plačujejo amortizacijo v višini sredstev, potrebnih zn vzdrževanje. Vsa obrtna, gostinska, komunalna in turistična podjetja in delavnice oziroma gostišča lahko uporabljajo vso v letu 1957 vplačano amortizacijo. XI. poglavje Obrestmi mera od osnovnih sredstev Obrtna, gostinska in turistična podjetja in delavnice ter gostišča bodo plačevala v letu 1957 obresti za osnovna sredstva takole: a) obrtna podjetja in delavnice 4%; b) gostinska in turistična podjetja in gostišča 2%; c) komunalna podjetja ne plačujejo obresti za osnovna sredstva. Obresti od osnovnih sredstev za pavšalirana podjetja, delavnice in gostišča se predpišejo v skupnem pavšalnem znesku. Kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po stopnji, ki znaša 1%. Obresti od osnovnih sredstev kmetijskih zadrug gredo v investicijski sklad zadruge, ki jih plačuje. Obresti od osnovnih sredstev iz ostalih gospodarskih organizacij so dohodek občinskega investicijskega sklada. XII. poglavje Udeležba na proračunskem prispevku gospodarskih organizacij 1. Pri proračunskem prispevku iz dobička gospodarskih organizacij po odbitku deleža za LR Slovenijo je občinski LO udeležen s 50%. Ta sredstva gredo v celoti v občinski proračun. 2_ Po odbitku deleža LR Slovenije na proračunskem prispevku iz osebnega dohodka je občina udeležena s 50%. Ta sredstva so v celoti proračunski dohodek. 3. Od sredstev, ki bodo vplačana na osnovi tega družbenega plana in drugih predpisov v investicijski sklad, se uporabi za potrebe proračuna občinskega ljudskega odbora 20% kot dohodek brez obveznosti, da se vrne. XIII. poglavje Obveznosti pavšaliranih podjetij, delavnic in gostišč V pavšalnem znesku plačujejo stolne prispevke družbeni skupnosti ter obveznosti družbenega investicijskega sklada in proračuna naslednja podjetja, delavnice in gostišča: Čevljarska delavnica, Nazarje Čevljarska delavnica, Luče Čevljarska delavnica. Ljubno ob Savinji Čevljarska delavnica. Nova Štifta Čevljarstvo, Gornji grad Ključavničarstvo in kleparstvo, Ljubno Kovaška delavnica. Luče Komunalno podjetje. Ljubno Krojaštvo in šiviljstvo, Mozirje Krojaštvo in šiviljstvo. Ljubno Klavnica in mesarija, Ljubno Klavnica in mesarija, Mozirje Klavnica In mesarija. Gornji'grad Klavnica in mesarija, Rečica ob Savinji Klavnica in mesarija. Nazarje Mizarska delavnica, Luče Mizarska delavnica, Solčava Mehanična delavnica, Ljubno Opekarna, Radmirje Pekarno. Mozirje Pekarna. Rečica ob Savinji Pekarna, Ljubno Pekarna, Gornji grad Remontno podjetje, Gornji grad Remontno podjetje, Ljubno Soboslikarstvo in pleskarstvo, Ljubno Slaščičarna, bufet, Mozirje Strojnomizarska delavnica, Bočna Gostilna »Rogatec«, Gornji grad Gostilna »Pri kmetu«, Luče Gostišče »Pri pošti«, Radmirje Gostišče »Na trgu«, Ljubno Gostišče »Pri Rezarju«, Ljubno Gostišče »Pri lovcu«, Ljubno Gostišče »Pri Češpovcu«, Ljubno Gostišče »Pri Lesjaku«, Ljubno Gostišče »Pod celinami«, Mozirje Gostišče »Pod lipo«, Mozirje Gostišče »Pri pošti«, Mozirje Gostilna »Pod Mozirsko planino«, Mozirje Gostilna »Savinja«, Nazarje Gostilna »Savinjčan«. Rečica ob Savinji Gostišče »Ob cesti«, Nizka Gostišče »Ojstrica«, Luče Gostišče »Raduha«, Luče Gostišče »Struge«, Luče Gostilna »Pri grozdu«, Bočna Restavracija »Turist«, Gornji grad Točilnica »Planinka«, Ljubno Točilnica »Dreta«, Kokarje Točilnica »Menina«, Šmartno ob Dreti Dom »Rinka«, Solčava Penzion »Rogovilec«, Solčava 2. Plačevanja vseh obveznosti do družbene skupnosti so oproščene naslednje gospodarske organizacije: Kino »Jelka«, Nazarje; kino »Raduha«, Ljubno; elektrarni Solčava in Luče. Gostiščem ostane 25% pavšala s tem, da ga vložijo v svoj investicijski sklad za izpopolnitev inventarja in lokalov. Uslužnostnim obrtnim delavnicam ostane 100% pavšala za njihov investicijski sklad. XIV. poglavje Od prometa na drobno, izvzemši od prometa s proizvodi iz 2. odstavka tega poglavja, se plačuje davek od prometa na drobno v višini 2%. Ta davek od prometa na drobno se ne plačuje: 1. na proizvode, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; 2. na proizvode, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno; 3. na proizvode, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; 4. na živilu, razen na alkoholne pijače; 5. na koleke in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vrednotnice; 6. časnike, revije in knjige. Občinski davek od prometa na drobno pripada občinskemu proračunu. XV. poglavje Občinska doklada 1. V letu 1957 se bo pobirala občinska doklada v višini 3—7% od osnove za odmero dohodnine iz kmetijstva. Doklada se diferencira postopoma v okviru katastrskih občin in sicer: Katastrska občina: Bočna 7% Bočna, višinski predel 5% Gornji grad 6% Gornji grad, viš. predel 5% šmikluvž 5% Šmiklavž, nižinski predel 6% Sv. Lenart 5% Sv. Lenart, nižinski predel 6% Tirosek 5% Brezje 6% Ljubija 7% Lepa njiva 6% Lepa njiva, viš predel 5% Loke pri Mozirju 7% Loke pri Mozirju, viš predel 5% Radegunda 6% Mozirje 7% Šmihel nad Mozirjem 5% Homec 6% Šentjanž 7% Poljane 6% Poljane, viš. predel 5% Prihova 7% Zg. Pobrežje 6% Rečica ob Savinji 7% Sp. Rečica 7% Podveža 5% Krnica 5% Konjski vrh 5% Podvolovljek 5% Raduha 5% Luče 5% Ljubno ob Savinji 6% Radmirje 7% Ter 6% Ter, višinski predel 5% Savinu 6% Savina, višinski predel 5% Kokarje 6% Kokarje, viš. predel Greta 5% Prihova (naselje Za vodice) 5% Pustopolje 6% Šmartno ob Dreti 6% Šmartno ob Dreti (naselje Rovt) 5% Sv. Duh 4% Solčava 4% Dohodek občinske doklade se deli: a) občinskemu investicijskemu skladu 55% od osnove 5%; b) občinskemu proračunu: 1. 45% od osnove 3%; 2. 100% nad osnovo 3%. 0(1 obrti in samostojnih poklicev se bo pobirala občinska doklada v višini 3,8% od čiste davčne osnove. Doklada se diferencira in sicer: mizarji 4% kolarji 3% sodarji 4% žage vcnecianke 6% tapetniki 4% pletilje 6% kovači od novih lončarji 6% storitev 8% ključavničarji 5% mehaniki 6% gostilne 4% dimnikarji 3% urarji 6% zidarji 8% fotografi 496 Doklade ne plačuje uslužnostna obrt (čevljarji, krojači, šivilje, brivci, sedlarji, zdravniki, mlini itd.)-Občinska doklada je v celoti dohodek občinskega proračuna. XVI. poglavje Sredstva zn občinski proračun za leto 1957. V letu 1957 bo za finansiranje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu na razpolago 16,200 milijonov din. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: . 1. 60% kmečke dohodnine po odbitku deleža LRS 13.194 2. 45% od 3% doklade na kmečko dohodnino 2.080 3. 70% dohodnine ostalih poklicev in premoženja 7.19d 4. 70% prometni davek privatnikov 18.200 5. Prometni davek od vinu in žganja 800 6. Davek na dediščine in darila 7. Dohodki uradov in ustanov 50 8. Ostali dohodki 2.000 9. 50% delež na proračunskem prispevku gospodarskih organizacij 12.440 10. 50% proračunski prispevek iz osebnih dohodkov 1.679 11. Zemljarina 1.800 12. Del občinskih doklad na kmečko dohodnino nad 3% 5.010 13. Del prometnega davka 5.290 14. Del prometnega davka obrti 310 15. Občinske takse 1.200 16. Prometni davek od maloprodaje 6.200 17. Doklade na dohodnino ostalih poklicev 200 18. Dopolnilna dohodnina od hmelja 600 19. Dopolnilna dohodnina na les 25.100 20. Del pavšalu od obrti, gostinskih in komunalnih podjetij 1.070 21. 20% sredstev iz investicijskega sklada 1.557 Skupaj 106.200 XVII. poglavje Občinski investicijski sklad Občinski investicijski sklad bo v letu 1957 znašal 9,038 milijonov din in bo zbran iz naslednjih virov: , 1. Del obveznosti podjetij do družbenega investicijskega sklada 2.766 2. Pavšalirane obresti na osnovna sredstva gost. obrti in komunalnih podjetij 1.553 3. 55% občinskih doklad od osnove 3% 2.540 4. 45% taks na stroje, živ. potne liste, trto in meljnvo žit 2.179 Skupaj 9.038 1.557 1.254 3.775 2.452 Od teh sredstev gre: 1. 20% za občinski proračun 2. 20% blokirano 3. za kmetijske investicije 4. ostale investicije XVIII. poglavje Občinski cestni sklad Za popravilo in vzdrževanje občinskih cest in mostov bo na razpolago cestni sklad v višini 2,149.000 din. ki bo zagotovljen iz: 1. prometnega davka na prevozne usluge 260 din 2. 30% taks na vprežna cestna vozila 889 din 3. dotacije iz proračuna 1,000 din Skupaj cestni sklad 2.149 din XIX. poglavje Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sklad za gradnjo stanovanjskih hiš, iz katerega bodo prejemali interesenti posojila, ho znašal v letu 1957 53.098 din. Finansiran bo iz naslednjih virov: prispevek od plač iz gospodarstva 21.185 din 2. prispevek od plač iz proračuna 4.100 din 3. prispevek od invalidnin in pokojnin 6.809 din 4- prispevek od plač ustanov in zadrug 854 din 5. sredstva od prodanih zgradb in najemnin 150 din Skupni sklad za zidanje stan. hiš 33.098 din Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraju Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Št.: 01/1- Mozirje, dne 25. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje: Anton Zupan 1. r. 209. Po 12.. 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in v zvezi s 1. in 42. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Mozirje na svoji seji dne 25. maja 1957 sprejel ODLOK o proračunu občine Mozirje za leto 1957. 1. člen Proračun občine Mozirje za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega: I. Proračun občine z dohodki v znesku 106.200.000 din z izdatki v znesku 106,200.000 din II. Predračun finančno z dohodki v znesku z izdatki v znesku s presežkom izdatkov v znesku samostojnih zavodov 19.805.000 din 23.371.000 din 3,566.000 din III. Predračuni proračunskih z dohodki v znesku z izdatki v znesku s presežkom izdatkov v znesku skladov 1.384.198 din 3.384.198 din 2.000.000 din 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 3,560.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna, razen tistih nad dohodki osemenjevalne postaje Mozirje v znesku 1.000.000 din. ki se krijejo z dotacijo iz okrajnega kmetijskega sklada. Presežki izdatkov nad dohodki proračunskih skladov v skupnem znesku 2,000.000 din se krijejo z dotacijo iz občinskega proračuna. 3. člen Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v 1. 1957 presežek dohodkov nad planiranim presežkom dohod-kot mul izdatki s tem, da uspešno organizirajo delo. dosežejo večje dohodke, kot so s predračunom plani-rali, ali brez škode za kakovost storitev zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljeno s sklepnim računom zavoda za leto 1957, tako da vplačajo: 1. v sklad za nagrade največ 50% presežka z omejitvijo, da znesek ne sme presegati dvanajstine zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1957: 2. ostali del presežka v sklad za nadomestitev in dopolnitev. Finančno samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo planiranega presežka dohodkov nad izdatki po določbah prejšnjega odstavka. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki jih dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, velja ta odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/55) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS, št. 16-74/56). 4. člen S proračunsko rezervo razpolaga finančni organ ljudskega odbora ob pogojih 67. člena temeljnega zakona o proračunih. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. jun. 1957, Št.: 04/3-1363/2-57 Mozirje, dne 25. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje: Anton Zupan I. r. 210. Po 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) v zvezi s 103., 106. in 107. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-181/56) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji dne 25. maja 1957 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1956. 1. člen Potrjuje se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1956, sestavljen po predpisih 104. člena temeljnega zakona o proračunih. 2. člen Zaključni račun občine Mozirje za leto 1956 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki znašajo po zaključnem računu občine Mozirje za leto 1956: I. Občinski proračun z dohodki v znesku 69,502.157 din z izdatki v znesku ' 69,793.928 din s presežkom izdatkov v znesku 291.771 din II. Finančno samostojni zavodi z dohodki v znesku 18,340.472 din z izdatki v znesku 17,687.246 din s presežkom dohodkov v znesku 653.226 din 4. člen Presežek izdatkov nud dohodki občinskega proračuna v znesku 291.771 din se krije iz občinskega investicijskega sklada občine Mozirje za leto 1956. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 54/3-2913/2 Mozirje, dne 25. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje: Anton Zupan I. r. 211. Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 24. členu statuta občine Mozirje in v zvezi s 24. točko odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/53) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji dne 19. julija 1957 sprejel ODLOK o spremembah odloka o oprostitvah in olajšavah za zdravstvene storitve v javnih zdravstvenih zavodih samoplačnikom-stalnim prebivalcem na območju občine Mozirje. 1. člen Spremeni se 10. člen omenjenega odloka, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje številka 2-230/56, tako da se prečiščeno besedijo glasi: »Proti ukrepom Sveta za zdravstvo in odseka za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora Mozirje po tem odloku je dopustna pritožna v 15 dneh po prejemu pismenega sporočila, da je prosilcu prošnja odklonjena ali da mu je le deloma ugodeno, na Občinski ljudski odbor Mozirje. 2. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 02/1-3533/2 Mozirje, dne 19. juliju 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje: Anton Zupan 1. r. 212. Po 2„ 8. in 9. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269/55) in zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55) ter 2. členu uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ. številka 19-186/56) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji dne 25. maja 1957 sprejel ODLOK o spremembah odloka o ustanovitvi občinskega cestnega sklada. 1. člen Spremeni se 4. člen odloka tako, da sc prečiščeno besedilo glasi: Stalni dohodki občinskega cestnega sklada so: a) 30% od taks od vprežnih cestnih vozil po predpisih o taksah: b) prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil; c) dohodek od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda. Poleg teh stalnih dohodkov so lahko stalni dohodki tudi denarna sredstva posebnega krajevnega prispevka, ki ga lahko predpiše občinski ljudski odbor. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 01/2-2497/3-57 Mozirje, dne 25. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje: Anton Zupan 1. r. 213. Po 7< členu uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28-295/55 in 26-325/56). 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in v skladu z odredbo o višini kilometrine (Uradni list LRS, št. 4-4/56) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji dne 25. maja 1957 sprejel ODLOK o uvedbi kilometrine. 1. člen Za službena potovanju in terensko delo v mejah občine Mozirje pripada uslužbencem občinskega ljudskega odbora, finančno samostojnih zavodov in ustanov povračilo v obliki kilometrine. 2. člen Glede višine in pogojev, ki dajejo pravico do povračilu, veljajo določbe v uredbi o višini kilometrine (Uradni list LRS, št. 4-4/56). 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 01/2-2173/4-57 Mozirje, dne 25. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje: Anton Zupan I. r. 214. Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 37. členu uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28-295/56) je Občinski ljudski odbor Mozirje v soglasju z Okrajnim ljudskim odborom Celje na seji dne 25. maja 1957 sprejel ODLOK 0 določitvi višine povračila za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Mozirje do 10 km od ožjega območja občine. 1. člen Za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Mozirje do 10 km od ožjega območja občine, se določi povračilo in to: 1. za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 650 din; 2. za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visokokvalificirane delavce 600 din; 3. za druge uslužbence in delavce 500 din. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št.: 01/2-2173/3 Mozirje, dne 25. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje: Anton Zupan 1. r. 215. Po 98. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. številka 19-88/52), 53. členu statuta občine Mozirje in 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34/55) je Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Mozirje na svoji seji dne 7. marca 1957 sprejel ODREDBO o obveznem zdravljenju čebulnih družin. 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja pršičavosti čebel se obvezno zdravijo čebel ne družine z zdravilom Folbeks v predelih Solčava, Luče, Ljubno, Nova Štifta in Gornji grud. Natančni obseg zdravljenju določi okrajna komisija za zatiranje čebelnin bolezni. 2. člen Zdravljenje vršijo čebelarski izvedenci in zato pooblaščeni čebelarji pod nadzorstvom okrajne komisije za čebel ne bolezni. 3. člen Čebel ne družine, ki jih je močno okužila prši-čavost, se uničijo zvcččr z žveplan j cm, prav tako se Uničijo nepoznani roji. Pred uničenjem se čebelne družine ocenijo. 4. člen čebelarji, katerim bodo čebelne družine zažvep-lali, prejmejo odškodnino. 5. člen Čebelarjem na okuženem in ogroženem območju, ki ne bi zdravili čebelnih družin, sc bodo čebelne družine uničile brez odškodnine. 6. člen Nagrado za opravljeno vsakokratno zdravljenje Vnašajo v nižinskih predelih za en panj din 10, v višinskih predelih pa din 15. 7. člen Odškodnine in nagrade se izplačujejo iz okrajnega veterinarskega sklada. 8. člen Kdor ravna proti predpisom te odredbe ali na drug način preprečuje izvrševanje predpisov te odredbe, se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din. 9. člen Ta odredba stopi v veljavo takoj in velja do preklica. Odredba sc objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in na krajevno običajen način. Št.: 03/6-722/5-57 Mozirje, dne 7. marca 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje: Anton Zupan 1. r. 216. Po 98. členu zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 53. členu statuta občine Mozirje, 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, številka 34/55), 59. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, štev. 37-430/55), 48. členu uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) in 25. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. list FLRJ, št. 6-48/54) je Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Mozirje na svoji seji dne 34. aprila 1957 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o poslovnlnem času trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih delavnic na območju občine Mozirje. Odredba o poslovalnem času trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih delavnic na območju občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje št. 14-359/56) se spremeni in dopolni, tako da se njeno prečiščeno besedilo glasi: ODREDBA o poslovalnem času trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih delavnic na območju občine Mozirje. A. Splošne določbe 1. člen Poslovalni čas trgovskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic določajo delavski sveti oziroma delovni kolektivi trgovskih podjetij in trgovin, gostinskih podjetij in gostišč, obrtnih podjetij in obrtnih delavnic ter lastniki zasebnih obrtnih delavnic in zasebnih gostišč. Trgovske in obrtne obratovalnice morajo biti odprte v času, ki je določen s to odredbo. Ta čas velja kot minimalni poslovalni čas. Gostinska podjetja in gostišča pa morajo in smejo biti odprta v času, ki ga določi ta odredba. Ta čas velja kot najdaljši poslovalni čas. 2. člen Gostinska podjetja in gostišča lahko za posamezne posebne priložnosti zaprosijo za podaljšanje posloval nega času in sicer proti plačilu posebej določene takse. Dovoljenje zu podaljšanje poslovalnega času izda upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za splošne zadeve. 3. člen Glede na letni čas je poslovulni čas različen. Zu letni čas se po tej odredbi šteje čas od 1. aprila do 30. septembru, za zimski čas pa od 1. oktobra do 31. marca. B. Poslovulni čas ob delavnikih 4. člen 1. Trgovine: Trgovske obratovalnice morajo biti odprte, če v naslednjih členili ali odstavkih ni drugače določeno, vsak dan. razen ob nedeljah, državnih praznikih in dnevih, ki so proglašeni za krajevne praznike, v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, v poletnem času pa od 7. do 12. in od 16. do 18. ure. Ob ponedeljkih popoldne so trgovine lahko zaprte. 2. Za trafike velja isti poslovalni čas kot za trgovske obratovalnice. 3. Prodajalne kruha in mleku morajo biti odprte od 6. do 13. ure. 4. Prodajalne svežega mesa morajo biti odprte v zimskem času od 7. do 12., v poletnem času pa od 6. do 11. ure. Ob sobotah in dnevih pred državnimi prazniki morajo biti odprte tudi popoldne od 15. do 18. ure. Cc prodajajo poleg svežega mesa tudi delikatesne izdelke, velja zanje isti poslovalni čas kot zn trgovske poslovalnice, navedene v točki 1. tega člena. 5. Trgovske poslovalnice, ki imajo bencinske črpalke, morajo v letnem času med popoldanskim odmorom urediti dežurno službo tako, da je nabava goriva v tem času omogočena. 5. člen V gostinstvu: 1. Prenočišča morajo v okviru zmogljivosti sprejeti gosta ob vsakem času. 2. Restavracije morajo biti odprte do 23. ure. 3. Gostilne smejo biti odprte do 22. ure v zimskem času, v poletnem času ob sobotah, nedeljah, dnevih pred prazniki in ob praznikih pa do 23. ure. Če zgoraj ni določeno drugače, sc gostinske obratovalnice ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj, morajo pu se odpreti ob 6. uri zjutraj. Gostilne, kjer v večernih urah ni pričakovati prometa, se smejo zapreti ob 21. uri. Gostišča -Ojstrica«, Luče; »Na trgu«, Ljubno ob Savinji; »Savinja«, Nazarje in »Pri pošti«, Mozirje morajo biti odprte od 5. ure zjutraj. 6. člen Gostinska podjetja in gostišču prenehajo streči najpozneje četrt ure pred časom, ki je določen za zapiranje. Četrt ure po času, ki je določen za zapiranje, pa morajo gostje zapustiti poslovne prostore gostišč. 7. člen V noči od 31. decembra na 1. januar, v noči od I. na 2. maj, v noči od 29. na 30. november smejo biti restavracije in gostilne odprte vso noč. 8. člen V obrti: Obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno z naročniki, morajo biti odprte tako kakor trgovske obratovalnice. Brivske in frizerske obratovalnice morajo biti odprte od 7. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah in dnevih pred državnim praznikom pa od 7. do 12. in od 14. do 20. ure. Ob ponedeljkih so obratovalnice lah-hko zaprte. 9. člen Obrtne obratovalnice ostalih strok morajo obratovati od 6. do 14. ure, lahko pa glede na lokalne razmere obratujejo od 8. do 12. in od 14. do 18. ure v zimskem času, v poletnem času pa od 7. do 12. ter od 16. do 19. ure. 10. člen Avtomehanične in kovaške delavnice morajo biti odprte tudi preko določenega poslovulnega časa, če je treba izvršiti neodložljivo in nujno popravilo na vozilih in jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli. C. Poslovalni čas ob nedeljah in priznanih praznikih 11. člen Vse trgovske in obrtne poslovalnice so ob nedeljah in državnih praznikih praviloma zaprte. Izjemoma pa morajo biti ob teh dnevih odprte: 1. mlekarne in slaščičarne od 7. do 10. ure v zimskem času. v poletnem času pu od 6. do 9. ure. 2. Brivski in frizerski obrati morajo biti odprti od 7. do 12. ure. D. Ostale določbe 12. člen Za kršitev 4. členu te odredbe se storilci kaznujejo po ustreznih določilih uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ-št. 37/55); za kršitev 5. člena po ustreznih določilih uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6/54) in zu kršitve 8., 9. in 10. členu te odredbe po ustreznih določilih uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5/54). 13. člen Tu odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, Št.: 01/1-3890/1 Mozirje, dne 13. maju 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odboru Mozirje: Anton Zupan I. r. Izdaja finančno samostojni zavod Uradni vestnik okraju Celje v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Ludvik Gorenjak — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava v Celju. Trg svobode št. 9 — Telefonska št. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din. cena posamezni številki 30 din