Pomen tok za državno gospodarstvo
Leto Hi.
biti Tfst naš. Toda kaj je pomagalo vse to. Vse zahteve, v*t dokazi so bili bob v zi4. Italija, ki ima nebroj dobrih hjk v gornjem Jadranu, se je bala za svoj gospodarski prestiž in ni pod nobenim pogojem hotela tega pripustiti. Italijani so dobro vedeli, da bo Trst škodoval izvrstni, dobro urejeni benečanski luki, ki je, Če pomislimo na brzino ladij, v neposredni bližini Trsta. Toda bolje Je, da Be-
V Ljubišani, dne 10
Dobrobit ia blagostanje držav je odvisno v veliki meri od njihove industrije in trgovine. Za uspešni razvoj trgovine pa je potreben izhod na morje, ki je cesta vsemu svetu. To cesto pa Je treba tudi praktično izkoristiti. Potrebne so v prvi vrsti dobre luke, kjer ladje pristajajo, kjer jih tovorijo in raztovarjajo. Čem več ima ena država dobrih luk založenih z dobrimi ladjami, tem lažje se razvija
Načrt Izvozne luke v Martlnjščlcl pri Sušaku.
njen promet. Toda za luko nI primerna vsaka obal. Potrebno je, da je obal po otokih ali pečinah zavarovana pred divjimi valovi, ki jih prinašajo in bijejo ob obal neukrotljivi morski viharji Nadalje pa so zelo važne tudi globine ob obrežju. Kjer je ob obrežju morje zadosti globoko, lahko pristajajo največje ladje, kjer pa Je plitvo, je treba kopati in poglobiti, kar stane ogromne vsote. Na mnogih obalah pa todi kopanje morskega dna nič ne hasne, kajti morski valovi prinašajo mnogo kamenja, posebno pa drobnega
morskega peska, ki vkratkem času zasujejo umetno izkopane globine, ter uniči vse zelo drago plačano delo. Z ugodno ležečo luko pa nI še vse končano, potrebna je dobra železniška zveza z zaledjem. Železnice so zopet žfle dovodnice, po kateri naj se pretaka promet iz vsega državnega trapi a v luko, ki naj razpolaga, kakor ece, s potrebnimi snovmi.
BaS radi morja kt dobrih luk, je med svetovnimi državami polno prepirov in groženj, ki so in bodo končale s krvavim! vojskami, tfeembno za primer našo državo. Po končani svetovni vojni smo pričakovali, da velika, tek) ugodna luka Trst pripade Jugoslaviji, tlo OTmllepfcnl legi, po zgodovinskih in narodna-pravicah bi moral
Pogled na uvozno luko
s kolodvoroma na BraJdicL
netke nekoliko izgu mo da ne dobe trgov konkurenta. Mi smo se tolažili, da dobimo lepo luko Reko, ki ma i zborno svežo z zaledjem naSe države. Zveza preko Št Petra prihaja direktno iz sredine trupla Slovenije in ie kakor, ustvarjena sa prevoz našega najvažnejšega pridelka, ogromnih količin lesa, ki ga imamo pri nas z izobilju in! je pravzaprav naš najvažnejši trgovinski promet Na drugi strani pa ima Reka izredno ugodno zvezo s Hrvatsko in preko te z Madžarsko, ki Je pravzaprav^
----—---, --« —
sezidala moderno reško luko, jo pa zapravila v svetovni vojni radi svoje narodne nestrpnosti, kot posestrima Avstrije. Danes je Madžarska brez zveze z morjem in nI §e dolgo, ko se je mnogo razpravljalo baS o tem vprašanju, kje In kako naj pride do morja. Ker nima sama morja je razpavljala s sosednimi državami, kje in kako bi dobila ugodnejši dostop na svetovno morsko cesto. Naša država, na katero Je Madžarska v prvi vrsti navezana radi morskega izhoda, je želela, da bi Madžari imeH za zihod na morje Split Italijani pa so jih hoteli spraviti na Reko. Pa ne samo madžarski promet nego tudi promet iz Slovenije so hotefi pritegniti k RekL Da $c;M ne dogodi, grade našo lastno lufao oa "SaSadcu, vezano z Brajdtco.
Stanovanjska hiša na Me-
ksiki v Ljubljani, ki jo je sezidala mestna občina, da olajša stanovanjsko pomanjkanje. V njej bo 82 stanovanj. Vsako se bo zaprlo z enim ključem in bodo imela posebno velike kuhinje, da bo mogoče bivati čez dan v njih. Koristno stavbo je začel graditi gerentski trosvet, ki je s tem dokazal, koliko smisla ima naša stranka za javni blagor.
Desno:
Srečko Kosovel, lani umrli nadarjeni mladi pesnik s Krasa, ki je zelo mnogo obetal.
Na levi:
Ing. Marij Osana, načelnik telegr. in telefonskega oddelka v ministrstvu, ima največ zaslug, da Ljubljana že te dni dobi avtomatsko telefonsko centralo, ki bo prva v naši državi. Pri avtomatski centrali nI več treba telefonistk na pošti, ker ta globotoaumna naprava sama zveže naročnika s klicanim.
Levo:
Ludovlk Černej, zaslužni šolski nadzornik za okraje Celje in Laško, je šel pokoj.
Desno:
Mestna zastavljalnica v Ljubljani, ki posebno revnejšim slojem mnogo koristi čisti dobiček gre za mestne reveže.
Na desni:
Velikanska žitnfca v nameravani novi laki na Sušaku.
Levo:
Katoliška cerkev v Mostar-
Ju v Hercegovini, ki jo je zadnji potres zelo poškodoval,
Na desni:
Skladišče kofes v ljubljanski zastavljal-
niči, ki se jih posebno pozimi mnogo nabere, da jih ni treba hraniti doma.
Pogajanje v zastavljalnici.
Otroci v maška-radi, na zabavi,
ki jo je naši deci priredilo na pustno nedeljo popoldne ljubljansko društvo «Atena» pod pred-sedništvom dvorne dame ge. Franje dr. Tavčarjeve.
Levo;
General Carmona
predsednik portugalske repubiike in ministrski predsednik, ki je z nasiljem vdušil zadnjo revolucijo na Portugalskem.,
Levo:
Pogled na de! luke
v Hamburgu v Nemčiji, koder večina naših izseljencev stopi na ladjo — na poti v Ameriko.
Desno:
Stara ulica v Hamburgu — podobna kanalom v Benetkah.
Desno:
Tudi postelja roma predpustom v za-
zastavljalnico.
jjbtii krvnik gre z velikan v rdečo s vik) zavitim mečem-na mor išče.
Ulica v Šangaju, največjem primorskem mestu na Kitajskem, ki se mu bližajo boljševiške čete.
Maršal Cangtsoiin, vrhovni poveljnik kitajskih protiboljševi-ških armad.
Na desni:
/Ladje iraacoskih ribičev, kt se
ipripravljajo na lov na polenov-' leč v Severnem ledenem morju. iNa slikah vidimo ribiče pri delu, "pogled v prostore na ladji z razpelom in Materjo božjo in škofa, iki ladje pred odhodom blagoslovi.
General Cangčungčang, branili kitajskega mesta Sunkianga
boljševiškimi četami, ki ze gujejo.
Na levi spodaj:
Divjaki kot policisti. V Central.
ni Afriki so začeli AngTeži re» krutirati za policijsko službo črtice, ki so jih oborožili s puškamL
Spodaj:
Kitajski kuii, ki kakor pri nas i»-voščki prevažajo premožne Kitajce.