- 123 —
^j,                        Tiskarstvo znajdeno.
... jg«|P                  V starodavnih časih Ijudje niso imeli tiskanih, ampak
s^fjJngjcSbM*     ZL°1J pisane knjige.   Posebno so se minihi pečali s pre-
/ :i§^^!!rW&k   pis°vanjem knjig,  zattf so pa krasopisje dognali na zel6
Atlitf^^^l^^^ visoko stopnjo.   To se ve, da so taka prepisovanja stala
fja^^vStiJr  mnoga časa in truda.    Ni čudo tedaj,  da so bile knjige
j^ Jf   4|aM      v istem   času  zel<5  drage in da je ena sama po več sto
Jjtjjfjll ^^F%»      goldinarjev veljala. Prosto ljudstvo takrat ni moglo brati,
\m   Hf    ll         J^ ^e P" duhovščini in posebno bogatih ljudčh dobila
9b   S   M     se Je ^a^a ^njiga.   ^z ^eSa  Pa tudi lehko povzamemo,
il.l  iBk H!     ^a Je ^ra^ni  šolski iiauk moral bit jako pomankljiv,
f fl^HHi »I     dasiravno je bil zel6 dvag.
/|»|l|||['fl(             Pozneje so začeli ljudje na gladke lesene deščice
^^,fHl'1     ali ploščice raznoverstne svete podobe iti druge reči vre-
^^MBWt4Jlk.  zov^^' katere so prevlekli z barvami in je potem na per-
lliillllllllllllilllifllillMll gamen ali papir pritisnili.   Taki lesoržzi so bili iz za-
janez Gutenborg.     četka prav  slabo narejeni in podobe je bilo  komaj za
spoznati. Kmalu potetn so začeli posamezne besede in tudi reke iz sv. pisma
v I6s rezati in je na papir natiskorati.   Ako so pa hofcli celo knjigo natis-
niti,  morali so ravno toliko lesenih tablic imeti,  kolikor strani je imela
knjiga.   Vse to,   kar je bilo na enej strani pisanega, morali so vrezati na
eno teh lesenih tablic, ktere so potem prevlekli s černo barvo in je na pa-
pir pritisnili.   Kako težavno,   sitno in počasno je bilo to delo, lehko umeje
vsaki, kdor si le količkaj debelo knjigo misli.
0 tem času je živel plemenitaž Janez Gutenberg, ki je bil iz Moguncije na Nemškem doma. Ta gospod je večkrat mislil, kako bi se dale knjige natisniti s posameznimi lesenimi čevkatni. V ta nam^n si je napravil več ravnih, enako debelih in enako dolgih lesenih klinčekov, na verh je vsakemu vrezal podobo pismenke in potem vse skupaj zvezal v verstice. Ko je hotel tiskati, prevlekel je versičke s černo barvo in pritiskal papir na njč. Toda ta njegova perva poskušnja ni mu šla po želji, kajti lesene čerke so bile premehke in so se kmalu polomile.
Leta 1450 stopi Gutenberg z bogatim zlatarjem Janezom Faustom in Petrom Schofferjem v zvezo. Združene moči zdajo zmerom vec nego posamezne. Po nasvetu Schofferjevem so začeli čerke zlivati iz rudnin in jih niso več rezali iz lesa. Schoffer je tudi znajdel prav dobro tis-kovno černilo in tako je začela ta občekoristua uinetnost zmerom bolj na-predovati. Leta 1456 je bilo uajpred sv. pismo v latinskem jeziku in potem nekoliko psalmov natisnjenih. Sv. pismo se je razprodajalo po 30 zlatov, ki je poprej 600 veljalo. Ljudje se tej umetnosti niso mogli nikoli zadosti načuditi, kajti nikakor niso mogli razumeti, kako je mogoče v tako kratkem času toliko sv. pisem spisati. (Čerke so bile namreč onim z roko pisanim popolnoma podobne.)
- 124 -
A pri vsem tem je imel Gutenberg prav malo dobička od svoje znajdbe, kajti bil je reven in si ni mogel vseh potrebnosti za tiskarstvo sarn oskerbeti. Kakor se pripoveduje moral je še cel<5 mnogo poniankanja in lakote terpeti. — Tiskarstvo se je začelo kmalu širiti po vsem svetu. Mali broj pisanih knjig se je moral umakniti tiskanim kujigam, nmetnosti in znanstva so se začela razširjevati, šole odpirati, nauki so postajali cenejši, ob kratkem:   s pomočjo tiskarstva  seje   človeku   odperla pot
do njegove više izobraženosti.
Anton Leban