Živel 29. novemher
praznih naše zmagovite ljudske revolucije
Med narodnoosvobodilno borbo se \e izvršila Ijudska socialistična revolucija in v tej borbi je prešla oblast v naši državi iz rok reak-cionarnih klik v roke delovnih množic z delavskim razredom na čelu. S tem \e v bistvu nastala Lnova, Ijudska demokratična drža-fva, katere rojstni datum je 29. no-vember 1943. Na ta dan se je vršilo zgodovinsko zasedanje AVNOJ-a. Postavljeni so bili te-melji nadaljnje borbe in graditve taksne domovine, kot jo danes imamo. Ob proglasitvi republike dne 29. novembra 1945 je nova drzava tudi pravno dobila odgo-varjajočo obliko vladavine.
Vsa borba, ki so jo bili narodi Jugoslavije skozi štiri leta, je bila herojska borba, kakršno lahko bije in v kakršni lahko zmaga le na-rod, ki se zaveda svoje borbe za nacionalno in socialno osvobodi-tev. Zato je imela osvobodilna borba jugoslovanskih narodov tudi značaj Ijudske revolacije ter je s svojo zmago ustvarila možnost graditve socializma. Vse velike izpremembe, ki so nastale v no~
ktranjem zivljenju narodov Jngo-slavije v času Ijudske revolucije, so se odražale v odločilnih bftkah za popolno uničenje hitlerjevskih okupacijskih tolp in v borbi za obstoj jugoslovanskik narodov. Jugoslovansko delovno Ijudstvo je izvedlo svofo socialistično revo-lucijo s svojimi lastnimi silami ter s tem prispevalo dokajšen delež v skupni borbi Rdeče armade in ar-rnad zapadnih zaveznlkov protl si-lam fašističnih osvojevalcev.
Danes imamo državo, zgrajeno na temeljih Ijudske revolucije. Za to državo so dali svoja življenja sto in sto tisoči najboljših sinov naših narodov. Danes se v tej državi resnično in sigurno gradi socializem in socialistični človek. Delovne množice nove Jugoslavije grade danes močno industrijo, na-predno kmetijsko zadmžništvo, razvijajo naprcdno kultnro ter grade svoje bodoče življenje na naukih marksizma-leninizma. De-lovno Ijadstvo se zaveda, da si brez teraeljnih ekonomskih izpre-memb ni mogoče zamisliti trajne ohranitve obstoječih pridobitev in dokončne izgraditve socializma.
Tudi v nekaterih drugih državah srednje in jugovzhodne Evrope so se v drug-i svctovni vojni izvršile revGlucionarne izpremembe. kate-rih posledica je nastanek Ijndsfzo demokrutičnih držav. Toda v te države je revolucijo prinesla zma-govita RA, medtem ko so io na-rodi Jugoslavije izvedli sami pod vodstvom svoje Komunistične par-tije. Tvorci nsolucije Informbiroja ne priznavajo našim narodom te-ga, kar so dejan&ko izvedli, to je Ijudske revolnciie z zmago. Zeleli so, da bi splahnela naša revolncjja in z njo vred tudi samostojna Ijud-ska država, mesto nje pa bi na-stala kolonija prve države socia-lizma v svetu, Sovjetske zveze. Narodi Jugoslavije bi naj torejj po-teptali žrtve, ki so jih dali za svojo domovino in za pravičnejši red v njej. Zato je tudi v času borbe za osvoboditev zrasla takšna Ijudska oblast, ki je do danes že nestcto-krat dokazala, da ie sposobna zgrGditi svoje gospodarstvo po pravilni potL Ta oblast ie zrasla iz vrst Ijudstva, ki si je sposobno vladaii. Vse naše liud&tvo \e po-nosno, da ga vodi Partija kot je KPJ, katcra se bori tudi na mcd-narodnem poprišču za chranitev
odločujoče vloge delavskega raz-reda v svetu. Ljudstvo Jagosla-vlje je ponosno na svojo Partijo, ker \e trdno povezana z množi-cami dokazala vsemu svetn, da je možno tudi v mali državi z last-nirni silami zgraditi socializem, ko je med Ijudstvom in vodstvom ne-ločljiva povezanost in če ta temetji na zvestobi marksizmu-leninizmu. Primer^ graditve nove Jugosla-vije v času narodnoosvobodilne borbe, primer revolucionarnih pre-obrazb po osvoboditvi in primer graditve socialističnega gospodar-stva, graditve socialistlčne kulture in socialističnega človeka, doka-zuje v polni meri in prepričljivo, da \e delovno Ijudstvo Jugoslavije
od prvega začelka vseljudske vstaje zainteresirano na graditvi resnične Ijudske oblasti.
Iz tega vellkega astvarjanja pa dnevno vstajajo novi junaki dela, naši udarniki, novatorji in raciona-lizatorji, kakor tudi celotni delovni kolektivi, ki izpolnjujejo v čast dneva proglasitve Ijudske drzave Jugoslavije svoje plane, obveze demokratičnemu Ijtidstvu, Partiji in tovarišu Titu.
Ko praznujemo šesto obletnlco drugega zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a, potrjujejo narodi Jugo-slavije pridobitve, narodnoosvobo-dilne borbe, ki so v njihovo korist in v korist celotnega delovnega človeštva.                            M.I.   
Naše delo
   Sovražniki ljudstva so vztrajni v borbi za oblast,
ljudstvo mora biti zato še vztrajnejše v borbi za ohranitev in krepitev svoje oblasti
Obsežna politfčna in tehnfčna pripravljalna dela za volitve v KLO 18. decembra t. 1. so oživela ves teren v ptujskem okraju. ' Požrtvovalnj krajevni in okraj-ni aktivisti OF in OLO so že več dni na terenu, kjer pomagajo ne-katerim krajevnim upjavnim in množičnim funkcionarjein izvajati predvolivne sestanke po volivnih enotah. oživljati delo KLO in OF ter vršiti borbo proti vplivu poedi-nih vaških veljakov. ki se ne mo-rejo dokopati do vodilnih mest v KLO. ker jim Ijudstvo ne zaupa, na dru.pn ftrani pa proti živabnosti neknterih protilindsko nastrojen?h starih funkcionarjev KLO in OF ki se hočejo za vs^ko ceno vzdr-žati na vodilmh položajih. Taki po^knšaio na vse načine ovirati tehm*čne in no!it:čne priprave za izvedbo volitev. Na eni strnni so odgovarjali delovne Ijudi, naj bi ne podpisali kandidatskih predlo-gov, na druKi strani pa širijo laž-ne parole in ustvarjajo malodušje med volilci. Najbolj bi jim odgo-varjalo. da se volitve ne bi izved-le, ker bi s tem ostal porickod v veljavi stari slabi odbor, ki je pod-talno rovaril proti oblastj delov-nega Ijudstva, obenem pa jačal položaje in vpliv špekulantov.
Te priprave so odkrile, kje bi se radi obdržali v odborih taki funkcionarji in kje bi radj prepre-čili spremembo oseb v krajevni oblasti. Sedaj je lahku trditi, kje je ta pojav najizrazitujši in kje že popušča.
V Borovcih, Gajevcih, Loperši-cahv Pacinju, Spuhlji, Lancovi va-si, Staršah. Pletcrjih in drugod se vaški vcljaki zavedajo, da bi novi odbori razkrili razne napnke ali da bj dosedanji odbori nadaljevali z dnsedanjo mlačno in birokratič-no prakso, zato ni čudno. da za-časno uvtljavljajo svoj vpliv, da zavirajo priprave za volitve in da si prezgodaj delajo račune. kako bodo po volitvah dalje gospodarili na škodo množice in na korist pe-ščice izkoriščevalcev.
Posebno globoke korenine je pognaJ KLO odbor v Cirkovcih, zato se tudi posebno žilavo brani zapustiti komandne položaje v KLO.
Pri parolah ne izbirajo. Na Haj-dini in pri Marku ter drug:od so razširili parolo,  da sedaj ne rno-
rejo kandidirati kmctje, ki imajo nad 4 ha zernlje. V Pacinju so vedno našli kak |zgovor, da ne bi krivda nedelaviv&ti _padla na nje. Leta 1945 in pozneje. so se vsemu upirali z izgovorom, zakaj smo v tako dobrih odnosih z narodi So-vjetske zveze, sedaj pa se izgovar-jajo ravno obratno, ker nočejo vedcti, da tj odnosi niso pren^hali, temvcč da se vrši borba za r^s-nično izvajanje načel marksizma-lcninizma. Jasno je, da so omah-Ijivci, strahopetneži in sovražniki Ijudske oblasti vedno izpirali svo~ jo umazanijo z vzroki izven sebe ter se pri tem posluževali izgovo-rov, ki ne pristojajo poštenim in delovnim ljudem.
Prihodnji sestanki in pomoč ak-tivistov na terenu bodo dali Ijud-stvu dovolj moči in duška, da bodo razbite nakane nekaterih špeku-lantov in protnjudskih ocbomikov in da bodo" z novimi volitvami delavci in kmctje ter delovni inte-iigenti imeli oblast Ijudskih odbor-nikov, ki bodo odpravljali napake in vršili ljudsko cblast v zadovolj-stvo delavcev in poštenih kmetov, v pospešitev razvoja socu:li:stič-nega gospodarstva pri nas in v oporo borbi za dosledno izvajanje načel marksizma-leninizma v ko-rist malih narodov in narodov vsega sveta.                       L. F.   
   Aktivi LMS so se z delovnimi uspehi pripravili na proslavo Dneva republike
Delovni kolsktivi v okraju in aktivi LMS so sprejemali v počastitev Dneva repubiike obveze, ki so jih s tekmovo njcm izpolnili do 29. novembra in stcr pajo na praznik Dneva republike pred Ijudstvo s poročili o dosegi delovnih uspehov.
Aktiv LMS iz Sadjarsko obdelo-valne zadruge Osojnlk
V  tdcološkovzgojnem oziru so dosegU dobre uspche. Gbnovili so aktiv LMS v Grajeni.    Obiskali   so   tudi   aktiv  LMS Mcsini vrh. Skupno z aktivom iz Grcr jene so priredili v prvi polovici novem-bra izlet v Vinogradniške zadruge v Pe-kre pri Mariboru.    Izvedli   so   jesenski kros.   Ustanovili  so traktorski   krožek. Sodelujejo  s pionirfi.     Pionirjem   bodo priskrbeli par arov zemlie za drevesnico.
Aktiv LMS Tovarne vohienih izdelkov v Majšperku
'/ organizacije LMS je vključeno 2/2 mladincev in mlvdink. Tekmujejo za višjo storilnost. Najboijša je MPB Vinkler An~ tott-a v predilnici, ki presega normo za 45,5 odstotkov. V tkalnici je najboljša brigcda Ribič Janeza, ki presega nor-mo za 36,6 odstotkov. Najboljši organi* zaior dsla je llletrd mojster Vedlin Stan-k<o, ki dosega dnevno normo povprečno za 67 odstotkov, Pri dclu na ekonomiji se jc doslei najbolj izkazaln brigada Je-rcbič Anice. ht dncvno presega normo ?a 25 odstolkov. V gradUev sindikalnega doma ie LMS vtožtta 3000 delovnih ur. SJ:nrM je oprovila mladma 6n30 ur pro-?tovnrircgn dda. V okviru SKUD-a imar ifl ivladinski cdsek. Pevskih vaj se udo ležtije ?8 mladmcev in mlcdink, V raznih pr:no?r?h fizkuitnre sodrfaic 165 mladitr cev. Imafa pa še več drugih uspehov.
Aktlv LMS Državnega posestva Grmož
Letas '}€ imel T7 mladincev na Avto-cesii in v Novem Reogredu. Eden ie po~ stal  udarmk, še.'+  je bilo   pohvaljcnih.
Osetn mlodincev se še vedno nahaja v akcVl V industrijo sta se vklničua dva mlad'pxa. en mJadinec ra se nafcaja na trfmfsečnem driu v. rndnikv Velcnje. Ta nkJiv ie s še rarnlmi drugimi uspehi med rurfboffšimi akUvi v okrafu. Celotni aktiv }e napravil   letos izlet na morje.
DsJavski aktiv LMS v Straišču
Šteje 120 mladincev. V tekmovanja za 29. november je že dosegel lepe uspeke. Štv.o-ij redno vršijo. V fotoamaterski, radiocmaterski, elektrovarilski, avtomoto in modelarski krožek imalo vkliučenih 50 mladincev. V fizkulturo \e vključenjh 15 mladincev. Imajo 32 mešnnih proiz-vodnih brjpcd. Zastavo najboljsih brigad rtosi Jurenčeva MPB. ki prescga nor-nm za 45 odstoikov. 3000 prostovoljnih drlovrdh ur \e vložcno v koristno delo. Na čcrst oMnstne rartijske kopference so tchmovali štiri dni. Na tekmovanju se je izkazala kot najboliša Jurenčeva briz-tda, ki ie prevegla normo za 45 cd-stotlzov. Snrejeli pa so še vec obvez za votkve in za delo v obratih.
Aktiv LMS bohisce v Ptu?u
V  pcčastitev   29. novembra jc sprelel med   dnigim   obvezo, da   bo   izkazoval skrbnejšo nego boinikom, nvedel še več-io kigieno v oddelkih, da bo izvršil pri-
prave za volitve 18. decembra t. l. in drugo. Večino nalog so že preje izvedli, do praznika pa bodo izvedene vse nalo-ge. Skupno ie opravljenih 2385 prosicr voljnih ur, večinoma na škonomiji. Pri-dobil je 6 mladincev iz mladinske akcije. Skupno so obiskali 15 kinopredsiav itd. V ustanovi obstoječo hranilnico mladinci največ vlagafo.
Aktiv LMS Gradisa v Strnišču
V obvezo so sprejell da bodo vkljir čili 13 novih mladincev v LMS. 15 mla-dincev bo šlo za agitatorje na voliiča pri Gradisu in pri Lovrencu. V fizkuUuro bodo vključili 10 mladincev. Do voi&ev bodo naredili do 100 udarniških ur. Vršh jo se tekmovanJG po brigadncm sistemu v mešanih brigadah. OkrasiU bodo vsa volišča v naseljih, karnor gredo agita-torji. Tekmovnli bodo, da bo do 9. ure lOGodstotna udeležba na voliščih. #
Navesti bi morali še vcč zgledfth akti* vov, ki so si zaslužili z marljivim delotn, da bi jih predstaviU Ijudstvu skupno z vsemi uspehi. la praznik 29. november smo predstavili Ijudstvu med najboUsimi najboliše. Livdstvo pozna njihovo delo, zato jim bo kot vsem ostalim tudi v bo~ doče pomagalo z nasveti in vzpodhudo, da bodo vsi akiivl v ptujskem okrnju rgledni aktivi aktivom LMS v Ljudski rcpublilti Sloveniji.                         S./.   
   Veseli ob volilnih uspehih
Na okra.1nem plennmu v Trebnfem so napovedali okraju Novo mesto tekrao-vanje v točkah: kateri okraj bo v ored-volivni karapanji bolje izvrEeval vse gospodarske naloge, kateri okraj bo do-segel boljši socialni sestav novo izvo-ljenih KLO, kateri okraj bo riosegel *o!}-ši o^stotek odeležbe na volitvah in ka-teri ckraj bo bolje ortjanizaciH«? ulrdi! OF in vse ostale organizacije na vasi. •
, Ponekod v Ijutomerskem okraju so biA poedirri vaški veljaki užaljeni, da niso Mli predlagani za kandidate Na sestan-kih so zahtevali, da se Uh vnese v Kan-dšdatno listo. Njihove želje nikdo ni vzel resno razen njih samih. •
Povsod po tolmlnskih vaseb so prsd-volivni sestanki. Pri Ijudstvu neprilfnb-ljene poedince so črtali iz kandidame liste iu imenovali ljudi, ki so sodelovali v NOB. Spreieli so razne obveze. Člairri knie?ko obdelovalne zadruge v Cezso-Ii so sklenili, da bo vsak zadvužnil; prido-b;I za vstop v zadrugo enega ali 2 so-vašcana.
V  slovenj rrraikem okraju so imeli okrog 150    sestankov.    V odnosu    do    žen se pri prediaganju kandidatov niso izka/aii. Od 11.000 volivnih upravščenk bo kantli-diralo samo 1000 žen in dfklet
Tisoč pet sto vol?vnih skrinjic imajo že v delu, 1782 skrinjic pa bodo dobili od oblastne  volivne komisije.
V  poljčanskem okraju  so imeli pooe-kod sestenke   slabo    obiskane   in   slaho prinravijene.  Nekateri aktivisli niso pra-vilno razumeli  nalocje. Gmejcvali so  *e ponekod sanio  na  tehnfčie  priprave  za volitve,   niso  pa  se  spuščali  v   razprav-Ijanje o gospodarskih  vprašanjih
N. pr. v Slovenski Bi^trici je bila zara-di pom?.nfk!iive atritaciie udeležba na sestankih slaba. Med kraeti se je začelo šuSliati, da bodo morali tudi niarjši 'irae-tie oddaiati svinje hi kar vse, ki so težie od 50 kg.
V   Bosni in   Hercegovini   so   se   vr5il% v nedeljo, 20. novembra  volitve v   ^raJj jevne ljudske   odbore.  V  mnngih   kr«|tnP so   od§li   volivci   že  dottoldne   množično na volišča.  Zelo svečapo so izvedli  ^u-_ litve v prijedorskem okraju. V fteviliitil veseh so volili pni člani kmetfHko -.>M delovalnih zadrug.                                
Od ie števiike dalie boao prejemaii po 1 izvod glasila »Naše delo« sekretariatJ vaških odboro\' OF. Zatd se naj --ekre-tarji OF dogovorijo s pismonoši. da \im bodo na pravo mesto ;n ob pravem času  dostavijali glasilo.
Naročnino bodo plafali va§ki od^orl OF iz svojih sreristev, ki jiaa ostaneio od  zbrane članarine.
   Borci JA iz ptujskega okraja izpolnujejo v Reki planske naloge
Pripadniki herojske in slavne JA iz edinice »Vojno gradbeno pod-jetje Primorje - Reka«, doma iz Slovenije, Srbije, Hrvatske, Bos-ne. Črne gore in Makedonije, smo na svečanera mitingu 19. novem-bra 1.1. v dvorani »Partizan« skup-no s civilnimi delavci in partijskim# -vodstvom proslavili izvršitev iet-nega plana 42 dni pred rokom in 10 dni pred dano obvezo. Mnogi izmed navzočih so bili razglašeni za udarnike, pohvaljeni ter nagra-jeni s knjigami in denarjem. Pred nas postavijeno čelo ni bilo lahko. Zabtevalo je ogromnih naporov in žrtev. Obveza je bila kljub temu predčasno in častno izpolnjena. Ta uspch je najzgovornejši odgo-vor klevetnikom našega partijske-ga in državnega vodstva.
Po proslavi srno iz ptujskega okraja zbrani fantje sklenili, da se bomo v bodoče še bolj trudili pri delu, da bodo uspehi naše požrtvo-valnosti v ponos našim vasem in krajem, očetom in materam, bra-tom in sestram, ki od nas upravi-čeno prlčakujejo velik doprinos k zgrajevanju naše socialistične do-movine, čeravno smo precej odda-Ijeni od doraačih vasi — ob lepem Jadranu. Doslej in v bodoče pri-dobljeno znanje in izkušnje bomo vlagali v delo v kmetijstvu, tovar-nah. rudnikih in uradih, ko se bo-mo vrnili.
Da je v socialistični Jugoslaviji Armija res Ijudska in da je Ar-
(Nadaljevanje aa 2.  stiam)
(Naddljevanje  a   t. atranl)
mada res šola delovnih ljudi, na-vajamo sledeče dokaze:
Sarno iz naše edinice bo do konca tega leta usposobljenih ve-liko štcvilo fafttov za kvalificirane zidarje, tesarje, rnizarje. minerje itd. in še večje število polkvalifi-ciranlh ter priučenih v istih stro-kah. Usposobljcnih bo tudf veliko število statističarjev, normircev, tehnikov in gradbenih nadzorni-kov. Vse to je dokaz, kako skrbi Lnaša Partija za vzgojo novih ka-irov. ki so nam nujno potrebni l2l graditev socializma v Jugosla-iji.
Ob vsem tem mislimo na razvoj v ptujskem okraju. Primerjamo sogromne uspehe letošnjega leta z lanskoletvimt uspchi in občuduje-'mo marljivost dobrih odburov OF {ti KLO, ki so razumeli linijo KPJ. E,lz največjih tcžav so zrasle nove jkmetijsko cbdclovalne zadruge in rzadtužne ekonoitiije, kj premagu-jejo iz dneva v dan razvojne teža-ve, ki si utirajo z deloni poi do uspehov in ki gledajo z enakim prezirom na škodoželjne kritike kot gledajo borci na strahopetne ljudi. Moramo pa si tudi priznati, fda so v okraju še kraji. ki slabo napredujejo. Njihovo vodstvo še ne zna ločiti samoiniciative od i&ogljivosti. zaostajanja od prehi-tevanja ter graditve socializrna od svoječasn?^ životarjenja. Po-
sledice tega so razvidne predvsem pri Lovrencu, v Slovenji vasi, Staršah, Stopercah itd., kjer še letos niso zgradili zadružnih do-mov, čctudi so Jih že zdavnaj za-čcli graditi. To so posiedice slabe povezave OF s KLO in nedelav-liosti uprav za gradnjo domov. Ne-dvomno bodo delovni ljudje tudi v tch krajih kmalu prišli do spo-znanja, kaj pomeni graditev socia-lizma in graditev po petletncm planu. Slične napake moramo od-straniti, omaliljivce rešiti najgrše lastnosti omahovanja, ncpoprav-ljivce pa prisiliti na disciplino so-cialističncmu družbenemu redu, da tie bodo zavirali graditve.
S tega tnltinga pnzlvamo vse VO-llvce iz ptujskega okraja, naj čast-no Izpolnijo volivno državljaiisko dolžnost 18. decembra t. 1M da ne bodo dall obrekovalcefn možnosti klevctaiija naših volltcv in naše graditve socializma. Z udeležbo na volltvah bodo dokazali vseniu svetii, da izvajamo ž lastnfml si-lami petletko. težive voljno pre-fmšrtrtio. snj jih skupno z nami pre-naSa tudi KPJ s tovarlšem Titom na čelu.
OkrajneTH« odbnru OF !n OLO v Ptuju pošiljnmo borbene pnzdra-ve za praznik 29. novembcr in mu želimo obilo uspeha v bodo-čem delu!
Borci-Ptujčani \z Vojnega gradb. podjetja Reka.
   V "Tednu denarnega varčevanja"
bo prenehalo skrivanje prihrankov na nesigurnih mestih
Milijardni državni proračun za-jema vse vire drnžbenega gospo-darstva v fiaši državi iri jih pod-reja družbenim koristim dclavcev, knietov in delovnih inteligentov.
Narodna banka, kreditni odseki pri kmetijskih zadrugah tef pošte nudijo vse možnosti hranitve de-narja, da ga ni treba doma skrivati prečl nevarnostmi uničeiija ali tat-vine,
Tako je denar na razpolago dr-žavnemu in vlagateljevemu gospo-darstvu in hitrejšemu preporodu naše domovine. Na enem mestu zbrani pnhratiki se uporabljajo za kreditiranje Izdclovanja strojev, traktorjev, plugov, orouja. zidanje novih tovarn m šoi, za graditev železnic in drugo, kar predstavlja sa'ftiostojen fazvuj .in hiffejšo gtu-ditev sociallzma.
V »Tudriu denarnega varčeva-nja«, ki bo trajal od 1 do 7. dc-ceinbra t. l., bo veliko vključeva-iijt1 doluvnih ijudi v okraju v vrsto stalnih vlagateljev denarnih sred-stev v denafne in kreditne usta-nove,
Okrajna komisija za pospešttev denarncga varčevanja v Ptuju (se-dež1 NB Ptuj). je fazposlala ta te-den krajevnim komisijdm razpis z navodili o ofganizaciji »Tedna varčevanja*, navodila o nalogah in pravicah komisije tcr plan iz-vedbe predpriprav in »Tedna var-čevanja«.
Funkcionarji množičnih organi-zacij (OF, ZSJ, AF2, LMS itd.), u&tdji. predsedniki in knjigovodje kmetijskih zadrug tfcr upravniki pošt, pomagajte krajevni komisiji doseči varčevalne uspehe, ki bodo dostojni žaVesti in ugleda delov-nega Ijudstva vaše vasi.
Delavci, kmetje in delovni inte-ligenti, požar in tatvina in druge fiezgode ^s ne inorejo oškodo-vati, ko ste denar vložili. 5(l/c letne obrdsti bodo vaše prihranke stop-njcvale. Cclotni vložerii prihranck boste lahko dvignili, ko vam bo potrebcn. Kfnttje, če nočcte de-narja ob prodaji pridclkov, dajte izkupiček vpisati na hranilno vlo-go. Zadružniki, zaslužck pnstite vložen na hfanilnj knjižnici,.dokler vam ni potfebcn. Zadruga bo na podlagi hranilnih vlog finančno močnejša in sposobnejša za izpol-njevanje nalog v korist zadružni-kov. Zadružniki boste lahko dobili posojilo od denarja, naloženega v zadrugah. Naše delo je živo. Po-vsod se dela in gradi. Nikjer ne sme ležati denar.
Pozanimajte se pri denarnih za-vodih in pri krajevnih komisijah o pifednostih varčevanja in se zanj odločite še pred »Tednom varče-vanja«, v »Tednu« samem pa tek-mujte s sosednjimi vasmi, kdo bo vložil večje prihranke.
N.B.   
   Traktoristi iz Dornave so ponoči orali
Uevethcktarska njiva Mestnc ckonomije v Ptuju je bila letos njiva preizkušnje nočnega oranja. Traktorski brigadi iz Dornave so bile dnevne ure za oranje pre-kratke, ali drugače, plan oranja je bil zdo obsežen, zato je bilo treba pomanjkanje traktorjev nadome-stiti z rnarljivostjo traktaristov in z nočnim delom. Tega se ni ustra-šil niti brigadir tov. Pabst niti trak-torista tov. Ciglar in tov. Šegula.
Oranje se je začelo podnevi in je trajalo do mraka^ Ob 19 ufi sta prišla.na njivo 18-letni vedno na-smcjani tov. Ciglar in tov. šegula. Preglcdala sta traktorja, ki sta orala podnevi, sedla za volan, pri-žgala refiektorje. Eden je svetil ^ii^.aj, dva naprej in začelo je tek-^fftvanje. Rezala sta mastne bra-zde. Kot Janževi muhi sta drvela traktorja gor in dol po njivi ter brnela v noč. Do 3. ure zjutraj je irajalo to delo. Do 7. ure je bil odmor, nato pa zopet oranje vse do 11. ure ponoči. Sledilo je bra-nanje s konjsko vprego, trošenje umetncga gnoja in sejanje. V 4 in pol dneh je bilo opravljeno delo, ki bi prt paru konjske vprege tra-Jalo cele tedne.
Tak odnos do dela, kot je prišel do izraza pr} oranju s traktarji na Mestni ekonomiji, je samo dokaz, da je mogoče z marljivostjo doseči uspehe, ki jih še nekatere traktor-ske postaje ne poznajo. Tudi trak-toristi hočejo sledit] zgledu Siro-tanoviča, ker želijo vložiti v gra-ditev socializma v FLRJ delež svoje požrtvovalnosti in maksimal-itih naporov kot sinovi samoza-vestnih jugoslovanskih narodov in kot borci na strani CK KPJ in tov. Tita za neodvistiost malih naro-dov.                                     V.Š.   
    Okrajni mlin v Središču se je pripravil na Praznik republike
z izpolnitvijo letnega plana
V štev. 33 smo objavili telefonično »poročilo Okrajnega mltna v Središču, da je izpolnil 14. noVembra t. L ob 14. uri letni plan.
Kdor pride v mlln, se mu Edljo boli možje nekaj. kar je samo po sebi umev-dega za mlLn, da morajo biti tana ljudje, kl strežejo mlinskim napravam po dnevu in ponoti. Tudi beli moije v Okrajncm mllnn  v  Središ^u  so  borci xa družbeno
gospodarstiro, za bolJSe flTlJenje. Spfe-^eli so obvemost, da bodo iJcpolnili letnl plan na)pozne]e do Dneva republike. \ Sredlštu so navajeni driatl bsscdo. Plan je bil izpolnjen že do 14. novembra t 1 6o 4. ure. 31 dni so trajala popraviia, vendat to nl vplivalo na izpolnitev pla-na. Za garantirano preskrbo in za km»te Je izrršeno za Leto 1949 planirano mlet]e pšenice, rži in koruze.
Pravo nasprotje marljivostl sredlškth mtinarjev se odraža v njihovi mirnosti. Odporni so ˇ nevoljl, mlrni t veselj«. Na dao izpolnitre plana pa so bili vse-eno nenavadno živalini. Vsi skromnl ljud)e so veseli diužbenih uspehov. Ve-sel je bil nadve lega ospeha upravnik mllna tov. Štiberc Andrej li Središča. V tem ralinu mu teče Že 41. leto nepretr-gane službe. Preko 35 let Je že bil teh nW5ni vodja poi3iet}a Poznana mu Je vsa-ka malenkosL Tov. List Jože je skrbel, da [e dajal mlin res kvalitetno moko. Mlitiarske strokovne izkušnje so tnu do-brodošle prl vsakem problema, ki jih je mojstrsko odpravljal. Izmljetja so nadzl-rali mlinarski pomočniki tov. Kolmanii Franjo, Zibrat Avgust ln Plberfnllc 5te-fan. Za požrtvovalno delo so bill nagra-Jenl na ptujski razstavi. Mlinar in me-hanlk tov. Perše Franc )e thal odstrani-ti vsako tehnično oviro all napako pri strojih in napravah ter je tako pripomo-ffel do nemotenega lzvajanja planskih nalog.
Razkladalna ekipa spravl refkrat vn-gone fez sroja pleča brez ozi»a na vr>»-me, dsn ali noč. Prl zrnju in moki ni vseeno, če pada z neb« ali fe Je suho Delavci ne marajo grenketra kruha. &&¦ čtmovodja tov. PuS-nik Vera spretn1];! natanrno na papifju vse iivljenje v rall-nu ter zasleduje spremembe, ki jih iz-ražajo ra^ne kontne postavke in rafim-ske ^tevilke. Vse delo fe povesatio t e.m samo naJogo. s sluŽbo Ijudstvu in nj«-govim rtnevnlm potrebam ptl ob^nflGva-nja vrednfL naporih ta izvedbo pfve ,iet-letke in za dosego živllenjske ravni. kl mu prlparla po letih revolurlja. po ttapo-rili obrtoVc tft po neštetih tekmdvanjlli po «gledu Sirotatioviča.
Dan republike bo tudl za »»bele rnože« Iz središkega mlina velik praznlk z3*x so se tudi potnidili, da <e bocfo na i.j dan skupno z vsemai delovnlmi kolektiv v ptujs^em okraju vc?!<fttni nspehov, kl so jih doscgli v letu 1949.
   ODLOČBA
Ljudskl odbor Mariboiske oblasti !e na podlas! Ukaza Pre/ldJJa Ljodske skupsčine Ljudske republike Slovenije o ra/pisu volitcv Ijudskfli odbornikov v krajevne Ijudske odbore in v liudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljudskl Repubtikl Slovcnij!  (U. št.  159 z dne 25. 10. 1949)
o d 1 o č i 1 :
Odlcoba IJudskega odbora Mariborske oblasti štev. I't-839 1-49 z dne 29. ok-tobra 1949, s katero so b!le volitve Uudskih odbornikov v krajevne ljudske od-bore in v IJtsdske odbore mest. ki nlso izločena Iz okrajsv, določene za področje Msrlborske obfastl na 11. decetnbra 1949, se jclede okrajcv Mariborokolica, Poljčane in Ptuj spremeni tako, da se volitve v navedenih okrajih določijo
na nedeljo, dne 18. decembra 1949. Maribof, dne 23. novembra 1949
LJUOSKI ODBO8 MA«tBO!?SKE OBLASTl
Tajnik:                                                                        Predsednik:
Lakner Aiojz 1. f.                                                          Avbeli Vlktor 1. r.
   V Novi vasi bo obnovljena Lackova domačija
Zveza bofcev NOV ptujskega okraja si je v svojem prizadeva-nju po ohranitvi spoinenikov iz na-rodnoosvobodilne vojrie postavila v načrt med drugirn obnovitev do-mačije Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju.
Dela pri obnovi so v teku ter je njih zaključck predviden za mesec deccmber t. 1. Dosedanje delo je pri obnovi dokazalo, kako je bil pokojni Lacko Jože v svoji bljžnji in daljni okolici priljubljen ter je ustvaril pci Ijudstvu vtis nesebič-nega in požrtvovalnega borca za pravice delovnega ljudstva. To se
mu hoče sedaj vsaj nekoliko od-dolžitj za njegovo največjo žrtev z deiom pri obnavljanju njegove domačije.
Obnovljena domačija Lacka Jo-žeta v Novi vasi bo zgodovinski sportienik borbe delovtitga ljud-stva v ptujskcm okraju za nacio-nalno in souialno ošvoboditev ter spomcnik ncpozabnemu borcu Jo-žetu Lacku, ki se je kot komunist med prvimi uvrstil v vrste borcev za svobodo slovenskcga naroda in pravice delovncga ljudstva ter v tej borbi žrtvoval svoje življe-nje.
   Dopis rudarjev iz Vičancev-Sodincev
Malo je bilo napisano, vendar mnogo povedano
V predhodni številki ste objavili rezulr tat našega rudnika v SodincilrVičdncih, da smo 47 dni pred rokom izpolnili letnt plan.
Ne U btto treba več pisatl o nas, šdl vsa neša okolica ve, kako delamo, da odhnjamo na deio čisti in svezt, domov pa ztiojju, umazatii in utrujcni. tene se včesih na nas jezijo, zakaj se neki tako umažemo. Otroci se nam smejejo, saj tr-gledamo včasih kot dimnikarji. vendar to ni najhuje. Naš cilj je bil. izpolniti lctni plan, ne ozlraje se na obraz ali žulje na rohah. To }e bils ncša obveza. Ko scžemo rudarji v roke, t&krat zapoje ntše orodie in zdrčijo naši vovnnčhi v lami je vednn martTpremo^o, }e na knpn pod nebom vedv naieta itnega rieta, ki itftteva od mis veltko trtfda, predno začm sluiHi Ijud-stvu hei gerivo. Pravim, ne bi bilo treba
o nas pisati, vendar ielimo biti povezani s svetom, z delavcl tovarn in obtatov, z rudarii zasavskih rudmkov in z vsemi našimi delovnimi Ijudmi, saj se zalagcr mo za išie cilje kot oni, za zgraditev družbenega gospodarsiva v novi Jugo-slavijt, za utrditev bratstva in enotnosti tned našimi narcdi in za ptavico obstoja in razvoja malih narodov v svetu. Naši kmetje obračafo tanko površino naše ne~ izčrpljive zemlje, pod njihovimi njivami pa iščemo mi zaklade dragocenih rud. Vse bomo uporabili za tivlienje, kar se da uporabiti, ra četudi je to kilometre glcboko v zemlji. Zaradi notreh  v težki fndustrifl sc fe
je letošnji lctni plan zvišal sa 2o odsčol" kov. S pravilno normiranim in organiri*-ranim delom smo premagali Vse te&ave in dosegli tišpeh: Naš plan je izpolnjen. Storilnost vsakega poedinega rudarja ie bita zvišana za /25 ndstotkov.
Naš upravnik Lah Anton nam pomaga z vsemi svojimi dolgoletnimi izkušnjami in z vso previdnosth. Ko nam česa zmanjka, povemo njemu. Če gre, pom(r ga, če ne, vas pripravi na to, dn se dalfe potrpimn. Vesel le z nami, predno gre* mo v rov. z naml pa fe (udi resen, ko nam zaradi ntrvienosti ni za šale. Ta-krat padajo redke besede. vtfldar teikc kot rudarskc znojne kaplip. Včasih se molče razidemo, kar ie vedno dokaž, da smn vti skvpa! utrnjetit.
VeseUto bi nas, če bi snrotl tzgtnlri kttt) premotta, H za naknntfemo. kar bi nam bU dnkaz da ga takoi dnbiva dc* Invno Vudstvo za kurfavo. da se pri TKf šem   premogu   ogrevah   v   šolah   naši
otroci. ko se učijo čitati in pisati te~ pripovedovati o tov. Titu in o grcditeljii; socializma. Ne moremo se sprijazniti > tem, da se nam vcdno zatrjuje. da ni prevozmh sredstev, kot se na dmsi sirani ne morejo poirošniki zadovolHil z izšovorom. da zaradi tega ntprcmogc
kd & tU, s&mo da bodo naši kupf rrrmnga čimptele na mestu, kamor spa> dajo.
Večkrat nas kdo vprašaje, kdo \e me& nami najboljsi. Nismo vsi enako siari, zato nimamo vsi enakih izkušenj, imamo pa vsi isto voljo čim dalje časa delatf in tudi čim dalje časa živeii ter skupno z otToki dočakati dni. za katere sedai nstvarjamo pogoje. Kjer delamo, delr mo kot eden. kjer se govorl o našik uspchih. sprefemamo pohvalo in krttiko kot eden. Taki smo rudarfi, četndi smo v nrostem Časn kočarfi in mali posesU niki. Veseti nas delo. Navaleni smo skromnega živfj9n!a. Denar smp znaH vedno desetkrat obrnfti. predno stno g<i irdali. Ko smo veseli. takrat pa ne mi" sUmo na dennr. Takrat se zavedano, da amo ttpravitelji in čnvarfi bogatih zakta. dov naš? domovine in fih bomo tokn doh gn izkn^nvaft dokler ne bodn dn^rž^nf velihi cilH nove sociaVsfrfne Jugoslavifc. Rudar tz Sodinc.
   V okviru Ljudske tehnike bodo na Strniš-ču usposobili številne
strokovne kadre
Prlzadevanje za potrebne kvalificira-ne strokovtie kadre spada med osnovna prizadevanja pri Industrializaciji naša države.
Eden najve?jib Industrijskih obratov v aaLi državi, Tovaraa glinice in alumi-nija v StrniJču se prar tako kot mnoga drtiga industrlhka podjetja v državi za-veda potrebe po strokovn^h kadrih, b-polnltev katers bo posfala neTeČa 5a pred zakl'urkotn prVe petl°l!te, ko bi rafela nova ttvarna z o*iratovar?«»pi. Uprava, part. orcjanteaeifa I« sifttHfcat v ie na številnih konJerencah razpravlja i o tem vpra^anju, to^a povsod so priSli do pf*dobn?h zaklfn^koV: pptrebne stro-kovne kadre bo treba vlsgojiti v lovar-ni «antL
tlnrava podjetia !e že na rasrjih te-ča}!h vznof?la l^no M.evilo tehnffnih ri-sftrfev. !?.hofantov ter kva''fic'ranih irj polkvalifjciranih delavcev. Poeebno skrb pnsvefa ufencem, ki bodo pr> konfari u^nJ dobi zavzeH mfe?ta kv^nf!c?ran!i d^lavcev fkJh^a^/nl^arlev. kova^ev, mt-bar>!kov eJpktrlfariov SA'\.). T<»m je i ust?flcvttvjfa faznlti kroSftov tT (ele^-tro ln r»*!!o-amater«kJ. svtrlnoto Vro5e'c ^ tnf tnndel?»-*ki) ortir^^^tio le bol| H-pf."nln!evati =voje znarT.fa.
Na nedavppm o^^n^ra zbom %o flari v«eh teh krr..?knv nstanov?; klnh LT ler JzvoHi rdh^r NovofzroHen* nredsein!; klnha \ov. Stftiar fe % strani tiTnrave ob-HiTbil vso možpo nomof. 7^ no^nredseii-nika fe b'l irvolfen kllu^avnifarski iao!-stf Kokol Anfon.
Viden |e že orftit t?Atnt>fi. R| |6 npfKi-ra podlettfe nnd} krn^knrn, Rad5o-^^nn-terskl krcžek si ?e fe i"-«m^M lepe zač=?«-ne prv^tore v statiovaniskpm b'oku. h>-tf! avlo-moto krpfpk ^l svčje ittejnie. Unrfiva rhn le pcleg tena poklonlla d*eb-nl aVtnirmbil.
V ok\4ni LT bo^o orrcaniz'ranl 5e dm-cd krr?k!: stlronaHev, v?rilcexr. kemifar-Je\ Itd. Tnfe?ilr1i !n tehnfk! bodo v okvi-m svojena kro?ka nniiM na po^vetova-nlih in "re^avarifih o raznih te-*nično-sfr&kovnth vpra^anfJb novo znanje no-vlm kairom naše altimJnM^ke lndu«tri|r.
KnleM'v Tova«-np cr!?t?ice Iti a*«mlnlfi v StmiSfu Je o<t!ofen V veHki merl v svojih org»Jilzacljah LT re^lH voračanjs potrebr.ih «trokovnlh deltm!l?i mofi ter sc 5 ponosom pripravlja na dan, ko b« tovarPn zPČela obratovati.                K. P.   
   Skrb za učiteljstvoo na podeželju
je obenem skrb za boljše vzgojno delo
V   predaprilskt Jngoslavlji  kot po osvoboditvt je ostala za pode-želsko učiteljstvo preskrba pro-blem, ki }e zelo vplival na razvoj in zavest mladih učiteljev,  ki so bili na eni strani vezani na služ-betie naloge, na drugt strani pa na vprasanje, ali se naj v kraju na-slanjajo na državni, zadntžni ali privatni gospodarski sektor, če se bodo hoteli prebiti s prehrano in preskrbo. Ce si eden ali drugi od ttčiteljev ali učiteliic ni mogel sam pomagati Pri tem vprašanju, se je rad oprl na KLO ali na poverjeni-štvo za prosveto pri OLO, vendar ie po mnogih izkašnjah dokazano, da je malo  slučajev, kjer  ni  bil cdini izhod v lastni iniciativi.
V  ptujskem  okraju  28 samskih učlteljev sami kuhajo,  186 ueite-Ijev ima svoje gospndinjstvo, 11 je aboniranifl  v  učiteljskih menzah, 43 učiteljev  v  krajevmh mertzah, 2  učitd}a  v  indttstrijski   menzi, 7 učiteljev v krajevnih gostilnah in 3 učitelji prt kmetih.  So kraji, kjer so po številu učitcljstva dani pogoji  za ustanovitev   učiteljske menze, drugje že obstojajo mcnze, pa jim učitclji niso pristopni, ker njkdo ne da pobudo, da bi se vklju-čili vanje.  k. pr. v Cirkulanah bi bilo mogoče ustanoviti učiteljsko mcnzo.   V  Zetalah   je   krajevna
menza, zraven tega pa se mora 1 učiteljica hraniti pri privatniku-kmeta.
V zvezi z vprašanjem prehrane pa \e še vprašanje goriva. KLO aiso dosledni pr\ organizaciii go-riva za šole in učiteljstvo, podpora poverjeništva za prosveto pa tudi v tem pogledu ni dosegla potreb-nih uspehov. Sola v Cirkulanah }e imela odobreno 46 m- drv, dočitn jih je doslej prejela samo 6 prm. Šola v Majšperku je imela odobre-no 40 prm. drv. Učitelj \e sam or-ganizirol prevoz teh drv do glavne ceste. Podjetje »Promles« je ta drva zvozlo v Ptuj, mesto da bl ostale šoli v Majšperku.
Iz tega se res vidi, da se ačitelH sami na teremi borijo za odpravo raznih nedostatkov nlihove in šol-ske preskrbe, vendar v tej borbi ne morejo ostaiati brez resne opare poverjeništva za prosveio v Ptuju, če te opore ne nudtfo že KLO-ii.
Ni bilo dovolj, da so v časopisv nakazane te iezave, temveč \e nni-no, da se takoj odpravijo. Tako bodo za učiteljstvo ustvarjeni in zavarovani osnovni delovni in živ-Ijenjski pogoji, na podlagi katerih bo mogoče posvečati vzgoji otrok še večjo Ijubezen in vzgojno po-zornost.                              P.M.   
           V Ptuju je bila otvorjena
ljudska knjižnica in čitainka
Okrajtii odbor ljudske prosvete v Ptuju se je že ves čas po osvo-boditvi zavedal potrebe za ljudsko knjižnico in čltalriicd v Ptuju. Po dolgih p<ripravah se je kohcno od-boru posrečilo dobiti primerne prostore v Slomškovi ulici (nekoč trgovina Skočtr), ki sedaj lepo ure-jeni služijo ljudski knjižhid.
Otvoritvi, ki je bila v soboto, dne 19. t. m. je prisostvoval po-močnik ministra za znanost in kul-$toto tov. Bfatko, pisatelj Ivan Po-
č, zastopnika 10 Ljudske pro-svete Slovenije tov. Dežman ih tovarišica Mencitiova ter delegati okrajne skupščine ljudske prosvete ptujske^a okraja, ki so bili ob tej priliki zbrani na skupščini.
Mnogoštevilne knjige, revije in časopisi v slovenskem in drtigfih jezikih bodo odslcj vsak dan od 13. do 20. ure na razpolago delov-nfm ljudem, ki bodo v njih iskali strokovno znanjc, višjo stopnjo splošne izobrazbe ali poučno za-bavo. Knjige bodo lahko tudi od-našali na dom, ali pa čitali in štu-dirali v čjtalnici. Ob takih prilikah ne bodo ostajali brez najnovejših vesti, ker je v čitalnici ihštaliran radio-prdjemnik. Ob vsem, kar knjižnica in čitalnica nudi delov-nifn ljudem mesta in okraja, je pri-čakovati, da se je bodo v velikefn števllu posluževali, se v njej iz-popolnjevali v stroki ali našli ob zanimivem branju potrebno raz-vedrilo.                                      -S.   
   Nagradno tekmovanje
za dvig lokalnega tiska
Lokalni časopisi imajo veliko vlogo v aktivizaciji množic za gra-
Kditev socializma. Posebno važno vlogo ima lokal-no časopisje sedaj v času priprav na volitve v Ijudske odbofe.
časopis bo uspešno izvrševal svoje naioge le z aktivnim sodelo-vanjem čim širšega kroga dopis-nikov iz vrst delovnih ljudi.
S tem ciljem razpisuje IOOF Sloverrije med oblastnimi in okraj-nimi glasili Fronte nagradno tek-movanje dopisnikov:
1. za najboljše in hitre prispevke (poročilo, dopis. reportažo) v času volivne agitacije in sicer:
a)  za najboljše prispevke o zbo-rih volivcev,
b)  za najboljŠi   kfitični pfispe-K        vek z dobrimi in slabimi pfi-™        meri dela KLO,
c)  za najboljši prispevek s pod-h        ročja lokalne  in komunaine ^f        dejavnosti KLO,
č) za najboljši prispevek o delu in utrjevanju množičnih or-ganizacij na vasi,
d)  za najbofjši prispevek \z no tranje organizacije in vsebi-ne dela KOZ ali ustanavlja-nja KOZ.
2.  7a fazširitev stalne dopisni-ške mireže lokalnih listov.
Za tektnovanje pod točko 1. se prispevki štejejo od 1. novembra do zaključka volitev.
Nagrade so za 10 najboljših pri-spcvkov. Prva nagrada din 3000, dve nagradi po din 2000, tri na-grade po din 1000 in štiri nagrade po din 500.
Pod tocko 2. so razpisane tri nagrade. Prva nagrada din 10.000.
drtiga nagrada din 7000 in tretja din 5000.
V drugi točki tekmujejo okrajni odbori OF skupno z uredništvi listov v pridobivanju dopisnikov iz zadrug, nstanov, množičnih or-ganizacij na vasi. Tekmovalni rok od 20  novembra do 20; januarja.
Potrebna navodila za izvajanje tekmovanja bo izdelala pisarna sekretariata.
IOOF Slovefiije. Ljubljana
   Preprečiti moremo škodo na sadnem drevju s pravočasnim čiščenjem in škropljenjem
Sadjarjl, kl ao lraell dober sadnl prt-delek, se skupno s sadjarji, kaierih dre-vesa so ogrožena, resno />anima)o, kaso bo letos izvedeno čiščenje in škroplie-nje sadneoa  drevja.
V  fef zimski sezoni čižčenja  In l'.ron-Henja sadnega drevja bl <noralo b!tl r>tl-Sčenih in p_>*kropljenih  najman] 227.3J0 dreves v okra|u. čeludi J^ teh v okrnju skupno nad 400.090. V tem času bi se že indralo  vedeti    katerim   vasem bodo  na razpolago državne sadne *kropilnice, ka-terim zadružne tn privatne, kdo bo vo.^il in kdo bo izvrSeval f?š?enfe in žkrop?!«-nje,  kdo bo dal   škropivo in benzia ter motortio olje.
V  administrativnera ozim \e že nekai lzvr?feno. Okrajno poverjenišivo za kms-tiistvo je prejelo oblastni plan.  Po tem Je   tzvfšena   razdelitev   na  KZ   In  KLO, vendar Je to vse ostalo samo na paplrja Plan ni povezan z možnostmi popolnega izfrpanja   kapacitete  fikropilnlc,     all   pa so  poedine   škropilnice  preobremenjeue. Na področju okraja se nabaja 19 motof* nih, 77 prevoznJh in  20 nahrbfhih  ^k«-o-
pllnic, od katerlh Je nekaj nerabnt.h. Kmetijske zadruge bi te morale imeti od spomladanskega škrcvpljenja prihranjeno olje in benzin kakor tudi škropfvo. V kclikor to na licu mesta dejansko ob-stoia, je vpra?anje, ki ga ni motfoče re-?iti, ker ni tczadevnib, porofil- Kmctijsko p«verjeniš.tvo v Ptuju Je slcer Rklicalo seslanek sadjarskih referentov pri KOZ v zafetk« novemhra t. 1., vendar so la-kr^t sprejetl sktepl ostali le na peplrju.
Čas beži. Sedaj bi bilo prepozno ra razpravljanie o okoli§činah, ki ^o bUe ugotovljene v zvezi s potrebo Škroplje-nja. Kontrolra komisija pri OLO v Pia-fu je dolocila termine, do kdaf bi "no-ralo biti reSeno vpraSanje realn*h p?a-noV, čas Skropljenja, stan]e ikropiln'c, potreb po škro^ilnieah M. Najpczne]e do 25. nov 1. 1. bi moralo biti ngotovtja-no stanje škropilnic ter biti dana naro-čila za nopravilo nerabnlh.
Kmetijske zadruge kot KtO mora|o temu vprašanju posvetitl na|večjo po-zomost, da bo takoj pdstopl}eno k ak-ciji čišcenja ln fckropljenja, sicer bo na-
stala na drevjo Skoda, kl je nebimoge] nikdo pepravitJ. V kolikor ne bi tega vpraSanfa sprožili sami kmetje, ga na) sprožijo množične organizacije ter naj nndijo vso pomoi sadfarfem, da boio dofegli škropilnice, Jtroplvo ln draqo od kmetljskih zadrug ali pa da bodo vsa] najkrajSiin potom obvestili kmetijsko poverjenfitvo v Phi}ut da bo to izyr$i'o
med«ebojno povezavo a KZ in KLOu Ktm razpolagajo z odviSTiimi 4kropilnlcacii xn ™ škropivom.
Nedvomno bodo nekateri tnnkcion«*-|i KZ in KLO neresno obravnavall to vd'?4-Sanje vendar ]e treba >diti preko iii-hove neresnosti do ukrerrov, ki bodo ta-sigurali zavarovanje sarinega drevja, da nr bo žkode v prJhorfniem sadnem >em.
   Napake pri sedanjem pregledu
posejanih površin bodo prihodnje
leto občutili kmetovalci
Z namcnom, da bJ obiastnl foruml kon-čno dobili evidenco o stvarnlh setvcnlh površlnah, brez katere stvarno planira-njc v kitietijstvu ni možno, je bil v Casu od II. do 17. nov. v ptuiskem okraju kot v vseh okrajtti Slovenije popis površln lesenske setve. PopJs ie velike važnosti tudi vsled tega, kef bo le na podlagi stvafnegai stafljd posevkov tfiožno v ttir slednjem letu določati količine obvezne oddaje ter s tettt praviino izvaiatl odkup. Na ta način bo odpravljeno nerealno obremetilevanje pricielovalcev.
Na predhodnl konferenci so blli okrajni \n krajevni aktivlsti, ki so pozneje vodili popJsno akcijo na terenu, točno sezna-njetii z natnenom in načinom popisa ter opozorjicnJ na važrtost akclje. Vendar je kljub terau le 70 krajevnih Ijudsldh od-borav v okraju izvedio popls pravilno in v odrejenam rokn. iVled tetn! so nalogo najbolje opravlli kfajevni Ijtsdsk! odborl: Bukovcl, Stojnc! Vid pri PtnHu MoŠkanj-ci m Alarkovci. Mcd zaostankarjl so krajevnl HudskJ odhori, kl še do 19. nov. popisa niso končali: PobrcžSe, Podleh-nik, Zamuiani, Ortnož, Galevci, Paci-nje. Cirkovci in Lovrenc na Dravskera polju.
Pred krajevne ljudske odbore so po-gosto postavljene res važne in odgovor-ne naloge. Popis posejanih površin tudi spada med nje. Kraievni ljudskJ odbori, ki so popis slabo izvršIH ali nerealno, so napravili slabo uslugo odboru, k\ bo Izvoljen pri bodočih volHvah, še stabše pa kmetovalcem, ki bodo v naslednieni gospodarskeni letu po slabo napravUeni evMcncl i/pohijevaii predpfce obvezne oddnje. Ob«!toja upravičena ho!?»7,eti. da bodo predpSsl v teh kralevnih ljudskih ortborih ie v n^sJednjei+i le<u neren^n!. Krlvda za to pada na slabo opravljeno de!o prl pop'su.
Posebno stab prfmer v tem roa;!edu tindi krajevrl Ijudsk! odbor v Sptlhiji, ki do 23^ nov. še ni pristonH k razrezu pb-na in SzdaSI od!očb za setev o!?ne repJ-ce, kl jih je aktivist okrajnejra Ifudskega odbora nršel v točilni mizi zadružne go-stflne. Ta primer je priraer fenoriranJa planske«;a gospodarstva in Je prlCaVovi,-ti. da bodo voHlci v SpuhiH s takgnimi iunkcionarji prJ Tolltvah žnall ohr^Ču-natž.                                                       K.Ž.   
   V sodni dvorani št. 16
Plansko urejanje gospodarstva ztr deva na poedince, ki škodujejo druž-bcnemu gošpodarstvu, H se krce-vito oklepaio položajev v privatnem kmettistvu,   ki zaostajajo  pri odktr
pih in Se predstavUajo kot žrtve okoliščin, kl so Hh nrivedle pred ptiijško sodišče.
Dne 22. novembra t. l. \e bilo med 8. in 14. uro več razprav š sledečim izidom:
Šegula Frar.c (1914) iž Mtr škanic Št. 50 iz malomarnosti ni iZ" polnjeval dolžnosti pri vodstvu svo« jega kmetijskega gospodarstva. Posa~ diti bi bil moral 2 ha zemlje s krom* piriem, posadil pa ga ie sarno 1,5 ha, zato pa tudi ni mogel izpolntii obvez-ne oridaie 16.904 kg krompiria, tem-več /(? oddal samo 4641 kg. V zago" \>ot ie navedel, da je bil dalje časa bolan in da žena s 4 otroki ni mogla zmagovati dela.
Sodišče }e ugotovilo krlvdo po 06-tožnici in ga kaznovalo   s   5 meseci odvzema   prostosti   in   plačilom  pcr vprečnine din 1000. *
PetroviČ Alojz (1930) iz Po* horja št. 7 v Halozah je vzel pri OM Slovenja vas na ime Ekonomije gradr bčnega podjetja za ceste LRS v Slo~ venji vasi, kjer i& bil v službi kot ekonom, 4000 cigaret. Plačal jih ni. Cigarete je prodal in denar obdrždl. Škodo je poravnal. Za dejanje se ke-.co. Mesec dni prisilnega dela bo utr*> dilo^ njegovo spoznanje, da se }e iz~ koriščartje službenega položaja še vedno maščevalo. •
jamnik Ivan (1909) iz Gafev-cev št. 8 je hotcl skritl 170 kg težfie-ga prašiča nq polju na dan, kp se je viših   v  Uajevcih   plomUranje  prar
šičev obvezne oddaje Zasačen je bil pri prevozn. Malo je verjetno, da bo hotel za ceno odvzema prostosti za dobo   6 mesecev še kdo v Gajevcih
skrivati svinje.
*
Dvajset tisoč dlnariev denarne kaz-ni in 500 din povprečnine bo občutno oslabelo gospodarski položaf § e g ir le Martina (188?) iz Moškanjcev št. 50. Do 4. oktobra t. I. iz malomar-nosti ni zadostil obvezni oddaji 342 kg govejega mesa, četudi bi bil to lahko sioril. Izgovčrjal se ie. da goveda ni oddal, ker odknpno podjetje ni poslcr lo prevoznih sredstev. •
MaŠek Vtnko (1922) iz frarr kovcev Št. 29 ie dolžan na davkih 133.649 din tn na krompirju 6793 kg. Obvezo oddaje 3000 litfov tnleka je izpolml le defoma. Izgovarial se je na težave, ki jih je imel s prevze-rmm p&sestva.
Pri scdanji malornarnosti in neiz-potnitvi dolžnosti ni upania, da bi Mcr šek Vinko na 20,85 ha zemlje v bo-doče izbotišal gospodarstvo.
Popolna zanlemba prcmoiertja /n 8 niešecev odvzema prcstosti postav-
Ijajo Mašek Vinka pred dejstvo, da ne more zavzemati gospodarskega položaia, na katerem ne koristi raz~ voju šočiakzrna.
*
Pernat   Franc   (1913) iz Lov
r-enca št. 12 ni kazal namena tako gospodarHi, da bi lahko poravnal ostanek davka v zneska 125.934 din in da bi lahko oddal ostanck dolga na krompirju v količini 6495 kg pri gospodarstvu na 18,50 ha zemlje.
Tvdi njegov zagovor dokazuje, da mnogi kmetje gospodarijo mimo set~ venega plana.
Sodba še ni tzrečena,
m
Masten Martin (1906) iz Vraru kovcev št. 36 je ostal letos pri 14,80 ha zemlje na dolgu 3506 kg krompirja. Namena ni kazal, da bl ptidelal in od-dal družbeni preskrbi potrebni kroirr pir. Setvenega plana ni vpoštevcd.
Tekom osemmesečnega odvzema ptostosti bo spoznal, da zajema plarr sko gospodarstvo z vso resnostio tu-di privatno kmetijstvo. Plačal pa bo tudi 1000 din povprečnine.
m
Kekec Peter (1897) iz Mo-škanjccv 51, ki gospodari na U.19 ha zemlje, je ostal dolžan 15.653 kg krom-ptrjti. Pravilno izpoinjevan. - dolžno-sti pri vodstvu kmetijskcga gospodar-stva bi ma omogočilo tudi izpolnitev obvez. Izgovarjal se )e na to, da posestrti odnosi med njitn in niego' vim zetom do pred kratkim niso bili nrejeni, kar ie vplivalo na obdelavo zemlje In na oddajo.
Zoper odločbo o obvezni oddatf krompirja se ie pritnžil. Razprava je bila preložetia zaradi proveritve  na-
vedb.
*
Skdliber Martin iz Pušenc St. 23 le bll oproščeti krivde Ui kazni. da bi bil po nemarnosti dolžan vcčjo količino krompirla. Po niegovi pritož-bi so bile proverjene njegove trditve. Po znižanja obveze ni bV nifesar več dolžan Prdnrrfceffft'?: ObJ^r^n rč~ bora MariborSke oblasti tov. Simonil Franc se je oscbno pozanimal za n<r katere nepravifnnsti in dok-azal da ie birokratično obravnavanje nekntrrlft problemov ze večkrat napravHo de~ lnvni>mu HutfFfvu obftitno ?bnr?o, nar večjo pa ugtedii Ihufske oblasti.
Iz obrazov Ijudi kt prihajajo daft za dnem pred sodišče, se vidi, da spadaio po svoii živlfenjski žilavnsti v vrsto marljivih delavcev, le žal da <o njlhovo lastnost zakriva stremlie-nfe po ohranitvi gospodarskega poior žaja. ki bi %a radi ohrlrzali kliab graditvi socializma v naši drzavi. To breztzgledno npanfe jih snravlfa v nar sprotje z zakoni družbenega gosvo-dcrstva. Rcvohicionarni rozvoi iih ne bo pustil zaostajati. Končnn bodo «vr deli. da so vsi drušbeni napori in pri-dnbitve tudi v njihovo živVen^kc korist.                                       LF.   
   M.Iljin
Priroda in ljudje
TOVARNE RASTLIN
Imamo že prave tovame rastllii, delav-lice za popfavljanje rastlifi in urade za projektiranje rastlin. Ce je treba kako vrsto »popraviti«, jo pošljemo na po-6kusno postajo — v delavnico ža pot>ra-vilo. Tam jo križajo 3 plemenitejšo vrsto i2 tiste zbirke. ki 60 jo zbrale ekspedifi-je po vsem svetu, nato za zboljšano vrsto pošljejo spet na polja.
Iz svetovne zbirke so sestavili «kupine taklh plemenitejših vrst, ki sluiljo za izboljšanje rastlin.
Vsak inienir ki dela v tovarni rastlin, lahko naroči tako skupino vrst, skupi-no fivojstev — podobno kakor tovarnl-ški inženir lahko naroči strojtie dele za evojo tovarno.
Sestavili so natanfen sežnaifi rsehdra-gocenih svojstev, veeh dragocenih ae-nov. Kakor lahko izveš v prijavneni ura-du naslov poljubnega' prebivalca. prav tako lahko dobiS naelov poljubhega svoj-6tva ˇ oddelku za seJekcijo pri Vse-2vezneni   institutu za  vzgojo  rastlift.
Pšenica z okroglim, stekleoastim zrnom.  Naslov:  Indija.
Zgodnja pSenica, kl dobro prenaša «u-80. Naslov. Afganistan.
Po naslovu lahko najdeš poljubno 6voJ-stvo, poljubno plemenito vrsto.
Rastline ustvartamo po načrtu in pro-jektu. Tako so si na priiner sodelavci Vsezveznega Instituta za vzgojo rastlin zastavili nalogo, ustvafiti za severne kraje tako jaro pšenico, ki hitro iori in daje obilen plod. Iz velikanskega gradi-va svetovne zbirke so vzeli pri onežicl pšenici, druga pri sibirski, tretja pri ga-liški,  četrta  pri   indijskt.
Novo rrsto pšenice (dali 50 Jl ttstrez-no ime »novinka«) je bilo treba prelzku-siti. Posejali so jo na 62. stopinji severae širine. Psenica je preskušnjo prebila: v kratkem severnem poletju je dala obilno žetev z velikim zrnjem.
Imela pa je eno pomanjkljivost: ni bi-la trdna, osipala se je. Treba jo je bilo napravita trdnejšo.
Spet se je bilo treba zateči po pomoč b. križanju. »Novlnko« so križali s skan-dinavskimi pšenicami tn dobili «0 priv tisto svojstvo, kl so ga potrebovali.
Tako nastajajo vedno nove in nove kombinacije
Učenjakom se ie posrečilo križati tž s pšenico, pšenico s pirlko, fedkev z ze-Ijein zelje z gorčico. Imamo že rastlino, ki izhaja od redkve, od gorčice in od zejja. Imamo že ra6tlino, ki ima nasled-nje štirj stare starše: repico, redkev, ze-Ije in repo.
Nove rastline se ne posrecijo všelej Gradivo še ne uboga, se še upira. »Ra-fsnobrastika«, bči zelja ln redkve, je vzela od redkv© listje, od zelja pa ko-renje. Bolje bi bilo obratno: da bi lmela liste od zelja p-a korenje od redkve.
Mnogo bo treba §e delatl, da botfto uetvarili po volji rastline, ki jih potre-bujemo. Smo pa že na poti, ki vodi tja.
2IVA GRADNJA
Naložili smo si lzredno težavno »aio-go: obnoviti polja v v«ej na&i deželi.
Prvi v svetovni zgodovini stno se loti-li dela, da bi po načrtu ustvarjali in na* 6eljevali rastline na prostranetvu tuca-tov tisočev kilometrov.
Mnogo Sto raatlin naoramo udomači*i ha svetu, da bodo imeli delavci v to-varnah, rudnikih in pristaniščih za tečaj-nikom |K>vrtnine.
Mnogo sto rastlin morarao udomačiti v pustinji. da bodo bolje živeli ljudje, ki delajo Ib preblvajo v pustinji.
Poljedelstvo moramo po načrtu In ena-komernd porazdeliti  po vsej deželi.
Še pred kratkim so bile v naši dežsli nekatere pokrajine indu6trijske, drugepa T>oljedelske. Iz poljedelskih pokrajin so pošiljali žito, meso, maelo, krorapir 'n povrtnino v m&sto industrijskih pokrajia. Eu del dežele je prejemal hrano od dru-gega.
Sedaj p>a vsepovsod rastejo mesta ;n tovame, sedaj so po«tale vse pokraiine industrijske. Poljedelske pokrajine ved-
no teže pošiljajo iito drugam, ker mo-rajo prehraniti svoja iliesta, svoje de-lavce. Če pa je tako, potem morajo biti povsod polja travniki in vrtovi, da se bo lahko veaka pokrajina soma prehra-nila, da bo vsaka hkrati poljedelska in industrijska.
Prav zato so nam potrebne nove ra«t-line. Za sever so nam potrebne rastline, ki prenašajo mraz, za jugovzhod pa rastline, ki iim vročitia in euša ne m> reta do živega.
Za vsaka Ua in za vsako podnebje bo mo morali poiskati ali ustvariti ustrezrte rastline.
V vsej naši deželi gradijo stavbe iz železa, opeke in betona. Po-trebna pa nam je še dmga gradnja — iz gradiva, ki živl in raste, gradnja iz živih celu
In ta gradnja &e že vrši na sto p^.jih. Gradijo ta tečajnikom, kamor se sele sedaj Sirl poijedelstvo, gradijo v Srednji Aziji, kjer obstoji paije-delstvo žs tisoče let. Gradijo po vsej prostrani deželi od zah&dne me)e do Tihega oceana. Tisoči vseh koncev sveta dovažajo živo graii-vo Zanjo. To gradivo proučujejo v labv> ratorijih in na posknsnih poljih. Sestav-ljajo projekte rastlin za vsako podnebje in za vsaka tla. In po teh. projektih gra-dijo, vzgajajo rastline.
In vse to velikansko delb se vrši po efcu'tnem načrtu.
TEZAVE S KROMPIRJEM
Velika in težavna je naloga, ustvant; novo rastlino ali pa jo poiskati kje ua drugera koncu sveta. In vendar je s tem opravljena šele polovlca dela. Treba se je naučiti, ravnati z novo rastlino. Niti najboljša vrsta nain ne bo nič koristila, če je ne moremo gojiti tako, kakor je treba, in tam. kjer je treba.
Poglejrno, :aj se ie zgodilo s kromptr-jem — s prav tistim krompirjem, ki eo ga bili pripeljali sovjetski učenjaki iz Južne Amerike^
Dejal bi kdo, da krompir ni ananas, da ni nobena redka rastlina. Ali se 1e sr>la-čalo potovatl ponj v Južno Ameriko? Ali nimamo morda pri nas dovolj «vo-jega domačega krompirja?
Krompir pač imamo, toda takšnega nikdar nismo imeli. Naš navadni krompir
je zelo razvajen. Ne prenese mraza. Če ga ne izkoplješ jeseni ob pravem času, oa prri mraz uniči. Prijemajo 6e ga bo-lezni. Krampirjeve epidemije stanejo na primer Nemčijo 20 milijonov mark na leto. A krompir ^e vendar poleg žila po-glavitna hrana za velikanske mnoiice Ijudi.
In sovjetskira lovcem na rastline *e je posrečilo najti nove vrste krompirja. Nekaterih od teh novih vrst 6e ne .ote-vajo bolezni, druge pa dobro prenašajo mraz. A prav tak krompir, ki je odpcen proti mrazu, nam je neobhodno potreben za sovhoze in kolhoze našega severa.
Skrbno so viožili učenjaki svojo najd-bo v zaboje in jo odpeljali iz Peruia !ft Čileja na poskusno postajo »Rdeči oraf«.
Pripeljali so jo ln posadili. A nova vrsta krompirja ni hotela dajati nobenih gomoljev. Nekaj mu pri nas v okolici Leningrada ni bilo všeč. Vsaka kroropir-jeva rastlina je pognala celo goščavo korenin,  a  nobenega  gomolja.
Kaj krompirju ni bilo všeč?
Morda tla?
Ne, tla so bila dobra.
Morda nega?
Nega je bila tako skrbna kakar v sa-natoriju.
Vsega Je bilo dovolj, a krompirju je vendar   nekaj  manjkalo.
Kaj je bilo 6toriti? Saj vendaf ne bi mogli dopustiti, da bi vse gradivo, ki ga je pripeijala ekspedicija, propadlo brez koristi. Saj vendar niso zato prine-sll krompirja izza oceana, da bi ga vrgli proč  ali skrili za  stekleno  omaro.
Začeli 60 razmišljati, kako je živel kroinpir doma v Peruju in Čileju.
In pri tem 60 se spomnili, da ie v n]egovi domovini pomladni dan znatno krajši kakor pri nas v Leningradu.
Krompirju niso bile všeč leningtajske bele noči.
O STBOPIH IN STENAH
Takih primerov bi lahko navedli mno-go.
Ni preprosta reč, preseljevati rastline z enega dela sveta na drugega, z ene ze-meljske širine na drugo. Severne rastli-ne nočejo živeti na jugu, južne nočejo živeti na severu. Ves zemljevid zemelj-
ske krogle je porisan s črtani: severna meja pšenice. ju?.iia meja pšenice, sever-na meja trte. južna meja trte — na sto in tisoče mej. Kjer je pomladi za dve, tri stopinje hladneje, ^am bombaževec noče dajati glavic z bombažem. Kjer ie dan Za dve. tri ure daljši. taro kromoir noče dajati gomoljev.
Kako   bi  razmaknili   te   meje,   da   b! lahko preseljevali rastline po svofi volji?
Saj človek je že razmaknil meje za cebe samega.
Vsako leto ima svoj »strop«, nad ka-terega se ne more dvigniti. In vs^ko živo bitje ima tud: svoj strop ali me,o: meio mraza. mejo vročine, mejo višine, me|o globine.
Človek bi razmaknll mejo mtaza: na skrainem severu bl zmrznil, če ga ne bJ ščitili pred mrazom hiSa, peč, kožuh, katerega  /e   »stvaril.
Človek bi razmaknil sVojo mejo Vro-Čine: v pustinji bi zgorel ob živem telesu če "Q ne bi tudi ščitili hiša in obleka.
Vsak izmed nas bi moral končati z delom in lefi spat hkrati s soncein. A človek ie razmaknil mejs dneva z utnet-no svetlobo.
In vse bolj razmika vse meje, vse ste-ne, ki ga obdajajo.
Človek ]e titje, ki ne more živeti ood vodo, a vendaT prebije rele ure na roor-skem dnu v opremi potapljalca in ga pritisk vode ne splošči.
Clovek v etratosferi ne more dihati, a vendar   diha  —  v gondoli   stratostrada.
A če je človek razmaknil me^p za «e-be, ali )e mogoče. da ne bi mogel t&t-makniti me)e tudi za tista živa bitja, ki mu  služijo?
Ustvaril Je zase In za svoje domaČe živall umeten svet pod streho. Tudi za rastline mora tam. k.1er |e to ne-obhodno potrebno, kakor na primei v Artiki, usfvariti hiše, a ne sarao rastlinjake za nekaj izbrank. amo k cela velika poslopja nad polji in gozdl. V takih gigantskih hišah za rastline bo mogoče po potrebi prirejati zimb in po-letje,  dan   in noč.
Toda ali je streha nad celim poljem mogoča stvar?
   Prosim,
naj ostane med nami...
f^oslej je bila navada da so se ne-L/ kaieri Ijudje na veselicah rešili Uemirja.
Na gasilskt veselici na Hajdini. v gostilni Valant, va so bili vsi rešcni denarja, nekateri pa tudi sukenj in klobukov.
¦k
1\Ja vlakih šc vedno kontrolirajo vo-*¦ ^ zovnice. h'a TAM-ovem avtobusu nu progi Maribor—Ptul to ni več v navadi.
Sprevodnik Giuro je sovražnik bi~ rpkratizma. Od privatnih potnikov pcr bira din 30.—, nd delavcev pa din 20.— vozrrine, Prvim vozovnic ne iz~ daja. S tem bi delal tovarni stroške, s trganjem in odvzemanjem listkov na bi po ncpotrcbnem zadrževal pot-nike.
Dvomljivo je, če bo tudi kontrola Dreietih voznin tako antibirokratična.
•
T)tuiski gasilci kličejo na pomoč s ' sireno, ko se vžze kaka zgradba. Zanimivo je, kuko bi klicali na pomoč. če Y se vžgal moker kronr pir, ki so ga v Ptum pred nekai dncvi kmetje v naivečjem nalivu spravljali v kleti v Prešernovi ulici.
*¦
r^lam delovnlh kolekfivov Promiesa, ^ Lipn in Lesncga obrata Ptuj bi radi razkuzali nekaterim prijateljem lcsne nbrate, kar ie odnadlo, ker so ugotovih, da nikngar ne zanimajo obrati (emveč samo predmeti. ki so na razpolago v »Gozdnem magazinn«. Ogled obratov bodn izvršili ushtž~ benci mngazina in njihovi priiatelii. Vcrictno bo vsaj te zanimalo, kake ddovne pozoje ie treba izpolnitt za dosego oskrbe iz »Gozdnega moga-''inn«
<ntujska zobna ambulanta težko zma-*    guje veliko število pacientov.
Vprašanje pontoči iz Maribora bo sedaj lahko rešljivo. Pri belem kruhn v Mariboru ne bo več toliko zobnih okvar.
•
riostinski obrati ima}o navadno ncr ^ slov po posebnostih iz neposredne bližine.
Rcstavracija na Kvedrovem trgu bi se potemtakem rnorala imenovati: »Restavracija pri mestni Milici*.
Verjetno bi ji naslov pripomogel, da ji ne bi bile pokradene kliuke in ključi, polomljcna vrata in ponesna-ženi zidovi.
*
\/ lekarnah  lepijo   na  stcklertičke z zdravili   opozorilo   na   nevarnost zastriipitve.
Dobro je, da voda nl strupena, si-Cer bi Šoštaričevim pri Vulu (zraven dravinjskega mosta) stalno primanh kovale tovrstnc etikete, ki bi jih mo-rali lepiti na vsako siektcnirp prodar nega sadjevca, kvintona in šmarnice. •
(\braz cblcdi v senci, blago pa na w soncu.
Skoda da ne obledifo v senci tudi zidni napisi. sicer bi ie zdavnaj oblcr del pri OZKZ napis: »Jakob Matzun imctnik Mhcrt Sckarner«.
O^elezniška prometna služba in ad-^ ministrativna služba sta zelo slični.
Dobri šefi postaj se odlikujejo po tetn, da hitro odpravijo vla.ke s po-staje na postajo, dobri birokratje pa po tem, da hitro odpravijo stranke iz pisarne v pisamo.
   DOPISI
Desfernik. novembra 1949.
MJadinci petih krajevmh ljudskih od-borov tvori.io delaven center predvoia-fke vzgoie v Desterniku Predviden plan vqoie predeknejo pravočasno in s pr^v dobrim uspehom Izvedli so tudi jes°nski k-ro6. na katerera !e tnladinec Zaiko Franc v teku na 1000 ra zasedel prvo raesto.
Na enoteden?kem logorovanju, ki ga Je priredi! center je bila 100 odstotna urieležba. Nad poiovico mladincev centra je narorenih ria centralni mladinski list »Za otadžbinu«.
Mladinci in vodstvo centra je na pra-vilni potj k cilju, ki so si ga izpisali v dvorani: »Hočemo pastati dobri bord ta našo socialiKfičnn  dnmovino!«          H.  J.
i
Cirkulane, novembra 1949. Tukaišnji avto-moto krožek je dobil za svoje uspešno delo prehodno zasta-vico. Člani krožka so kot najboljši vo-^ači-šoferii ponosni na svoj uspeh, za kar pa gre zasluga tudi vodju tečaja tov. Korenjaku Francu, ki sicer s 6vojo krl-liko nikomur ne prizanese, re jo zasluži. Izkaza) se }e kot sposoben vodja tečaja. Člani krožka so nnu hvaležni za trud ter zatrjujejo, da prehodne zastavice ne bo-do dali  več iz rok.                           E. J.   
   Nove knjige
in brošure
Knjigarna Državne založbe Slovenije v Ptuju je prejela vrsto leposlovnih, po-litičnih in gospodarskih knjig. Med temi 6o:
1.  Za cocializacijo na^e vasi;
2.  Kardelj: O ljudski demokraciji;
3.  Lenin: O socialističnem tekmovanjnj
4.  Organizacija   in   nagrajevanje   de-lovne sile;
5.  Lenin: Levičarstvo;
6.   Pijade: Ob 30 letnici  KPJ  itd.
V   navedenih knjigah tK) v&akdo našal veliko     koristnih     člankov   iz   zadružni štva, tekmovanja, nagrajevanja   itd.   D)-sebno bodo koristile aktivistom za  de'o na terenu.
V  knjigarni je tudi lepa izbira iz leoo-6lovja:
Puškin: Pove«ti; Gorki: Zivljenje Sam-gina; Sremac: Pop Čira in pop Spira; Kosmač: Na svoji zemlji; Koobek: Tova-rišija.
Podeželske knjižnice opozarjamo na zgoraj omenjena dela. ^laj si jih pre-skrbe,   ker imajo   prednost  pri   nakuou.
Državna založba Sloveniie Podružnica Ptuj
Fizkultura Občni zbori Telovadnih društev ptujskega okraja
O pomena in izvedb! občnih zborov smo že čitali. Z njihovo izvedbo odnosno pripravo na njih se je pričelo tudi v ptujskem okraju. Do nedelje, 20. t m., so izvedla občnf zbor tri društva žn sj-ccr TD Majšperk, Ptuj in Sredif/ie. V torek, 15. t. m. je imelo občni zbor
Telovadno društvo Majšperk,
za katerega nikakor ne moremo reči, da je uspel. Udeležilo se ga je od 128 č!anov samo 30. Upravni odbor ni izvedel za-dostnih prlprav na občni zbor, zato je ta izpadel precejj revno: referat, kJ naj bi bil analiza vsega dela, je o tem prav malo govorH V njem ni b?!o govora o današnji politlčnl s!tiiaci|i. Prav tako se ni razpravljalo o vprašanju vadbe, mno* žičnosti, rekvizhih in drugem. Na občnem zboru ni bil sprejet plan dela za prihod-nje leto, Skratka, ta občni zbor je bil tak, kakršni letni občni zbor telovadnih društev ne smejo bU!.
Nasprotno pa je upravni odbor TD Središča izvedel prav dobre pr?prave. Kljub temu pa se je občni zbor moral zaradi slabe udeležbe trskrat sklicati. Iz tega sled!. da društvo še ni uspelo ustva-ritf potrebnega zanfm^nja za fizkultnra raed širšlm! Hudskhni množlcami. Po-doben sltežaj je bil tudi na občtiem zboru
Telovadnega društva Ptuj,
ki se je vršil v soboto, 19. t. m. Ude-kžba je bila za Ptuj naravnost porazna: udelcžilo se ga je satno 26 čiaiiov, cd katerth je bilo le 8 miadincev! Naibolj žaiostno pa je to, da so se od 24 povab-ljenih prcdstavnHiov mncžičnih orgaiii-zacy, raznlh društev in ustanov ter jA udeiežili sanio trije in stcer zastopnik JA, ŠD Drave in zastopnka AFŽ. Pri tej ugotovltvi morenio iskat! vse vzrcke za slabo fizkultitrr.o dejavnost v fizkul" turnein okrain. Otlbor društva se je na občni zbor kar dobro prlpravil. Tov. Zadravec je v svojem reicralu opozoril na to, da se bo srednješolska mladina z ustanovitvijo svojega Telovadnega dru-štva odcepila od TD Ptuja in je zato sedaj glavna nalosa vodstva tega, da pritegne v svoje vrste č!m več delavske mladine. Važno je pri teni sodelovanje z množičn'mi organizacijami!. Iz poročila tainika so bili razvidni vsi uspehi, ki so bPii dosežctii v preteklem ietu. S te!o-vadbo se Setos še ni moslo začetii, ker so vse telovadnice začasno zasedene. TeJovadnilca v MtadUti še sedaj ni ure-Jena po pospodars?;! razstavl ostali dve pa sta sprcmenjeni v skladlšča. Pripo" ročati bi bUo pcd«eH« za odkup da si v bodfrje na'dc prlsnernejže prostore za svofa skladižča, kafti zavcdoti se mo-ramo, da je ttidi fkkuUura sestgvni del n?še borbe za socializens. Poroclfo o delu sekcfj |e bHo -dano !e ra kegl?a^kd in Inhkoatletsko sekcifo, medtcni ko se rcfereuti ostallh sekcij občnega zbora spSoh niso udeležili (seveda, o Instni nc-dejavnostil je nerodno govorltl!). Prav tako ni prlšel refertnt za fizkuHurni znak. Tov. Zega, k? Se rešerent z<? fiz-kulturni znak pri Okrnjnem telovadncm odboru je ta^o.i razfožil »uspeha«, ki ilh je doseglo TD Phii na tem roHi«: V k-tornjem roku ni tekmoval nlti cn član TD Ptuja za značko Hzkulturnikov (razen srsdn'e5olcev). Na koncu je bil spreiet plan dela za nas1*?dn?e lefo. PK?n Je dokaf dober fm ren!en. S pravHnfm delom in s pomočjo rnnož-?nih or?»nixa-cij ga bo bre? dvo?jia mcžno doseči. Iz-voljen Je bll nov uprnvni i?i strokovn! odbor Telovadncjja društva. Za predsed-
nika ie bil izvoljen tov. Zadravec Jurij. ki je tudi v pretcklem letu vestno tn uspešno vodil TD Ptuj, za tajnika Bač-nar Boris, za načelnika Drobina Mišo, za načelnico pa Jnvanec Zlata. Na koncu so bili poslani delovni pozdravi Oblast-nemu telovadnemu odboru v Maribor in Telnvarlni   rveri   Slnveniie   v   IJnhliann.
   ŠAH
Pred kratkera se je končal šahovski turrur za prvenstvo Ptuja za leto 1949. Obenera je bi) ta tnrnir tudi kvalifika-cijski za dosego kategorij- Na turnirju je sodelovalo 12 najboljših igralcev Ptuja, ki so se plasirali za to tekmova-tije v dveli polfinalnih turnirjih spomladi letošnjega leta. Skupno se je torej bo-rilo za prvaka 32 kategoriziranih in ne-kategoriziranih šahistov ptujskega okraja. Prvo mesto in obenem tudj prvenstvo Ptuja za leto 1949 je osvojil. kakor je bilo pričakovati, premočno sedemnajst-letni Podkrajšek Janez, ki je oddal samo en rerai, vse ostale nasprotnike pa je v sigurni nadmočni ign premagal. Podkrajšek Janez je začei igrati šah šele 1946. leta. Lansko leto ie sodaloval na mladinskem šahovskem prvenstvu Slovejijje, kjer je zasede! prvo mesto. Na pravkar minulem mladinskern držav-nem prvenstvu je zasedei siabši plasman kakor je bilo pričakovati od njegove igre. Leta 1947 je bil prvi, leta 1948 pa drugi na mladinskem prvenstvu Ptuja. Prav-tako ie že drugič crvojil prvenstvo Ptuja. Na raznih brzoturnirjih ie bil večkrat prvi. Kot član ŠK Ptuia igra na prvi deski. Po svoji igri se smatra za enega najboljših mladincev Jugoslavije.
Drugo mesto je zasedel prav tako mladitiec T o š Mirko, ki je z lepo, kom-binatorno m teorijsko dovršeno igro še enkrat dokazal, da je močen igralec. Lansko Ieto je sodeloval na mladinskem prvenstvu Slovenije, kier pa je vsled boleznii zasedel šele enajsto raesto. Toš je bil teta 1948 prvak gimnazije. Za prvenstvo Ptina je igral že trikrat in ie zasedel vedno eno vodilnih mest. Tudi na brzopoteznih turnirjih je bil veČAcrat prvi. Njegova glavna moč je ogromno poznanie šahovske teorije in ve'ika  voiia do iigranja.
Tretje mesto pripada z 9 in pol toč-kami nekdaniemu prvaku Ptuja tov. Rudolf Ediju, ki i? moral kljub svoji dovršeni igri prepustiti prvo in drugo mcsto nadarjenitna mladincema. Vseka-kor je tretje mesto uspeh. če pomislimo, d* je bvlo mnogo igralcev do moči nje-n;u zelo izenačenili. Rudolf Cdo ie tretje-kategornik in je prav tako zmagal že na več brzoturnirjih. Prvak Ptuia je bi? leta 1947
Četrto mesto je zasedel zopet mladi-nec Podkrajšek Rudi, ki je poka-zal rnnogo teoretičnega znanja in ofen-zivno igro Z rnalo večjo paziiivostjo ir. večjo voljo bi laliko zasedel boliše me-slo, posebno, če poinsslimo na dejstvo, da je premagal Rudolfa, z bratom iti To.šem pa je remiziral. Je prav talio na prvenstvu gimnaziie in Ptuia, ter po brzoturnirjih zasedel vedno vodilna mesta.
Peto mesto ie zasedel ponovno mla-dinec K o š i r Ervin, ki je pokazal za-dovoJjivo i?ro. Z večjo pazljivostjo bj bhko zasedel višje mesto.
Šesto mesto pripada P e š 1 Frediju, ki igra povprečen šah. Z malo večjim znanjem teorije bi lahko žel več uspeha. Sedmo mesto je zasedel Kosma5 Anton. S svojo dobro igro je marsikate-remu udeležencu prekrižal račune.
Osmo mesto predstavlja za Ryžev-s k i Romana vsekakor uspeh. Ryževski je četrtokategornik. Prav tako pa mu nianika teoretsko znanie.
Šele deveto mesto je zasedel mladinec S o r 1 i Miroslav, kar se mu lahko šteje za uspeh, če pogledamo njegove usp«he ua brzoturnirjiih
Deseto ;n enaisto mesto si delita z dvema točkama tov. D r o f e n i k in tov. P e r g e r. Razočaral je tokrat Drof& nik, ki je tretjekategornik. Glavna nje-gova napaka js bila v tern, da je slabše igralce podcenjeval in tako zapravil mnogo prilik za dosego boljšega mesta. Dvanajsto iai trinajsto rnesto sta za-sedla Kancler Anton in prof. F a r a -zin Lovro, kateruna je na slab piasman vplivala prezaposlenost, ker na ta način nista mogla odigtavati rednc posamez-niih partiji. Kliub temu sta pokazala oba zadovoljtvo igro.
Ce prcgledaino končne rezultate, mc-ramo  predvssm pozdraviii  veliko zani-
manje mladine za šahovsko igro, ki je z vehko ljubeznjjo in zanimanjem do-segla viden napredek m zasedla skoraj vsa vodilna mesta. Še enkrat ie tukaj potrebno pohvaliti Podkrajsek Janeza in Toš Mirka, ki sta bralcem že več ali iflanj znana. Pohvaliti je treba tudi tur« nitrskega vodja Rudolfa, ki je kljub te-mu, da je lgral na turnirju, opravil svojo ualogo odlično.
Grajati pa je treba posarnezne udele-žence, ki niso redno odigravala svojih pariij in tako povzročili, da se turnir ni koučal pravočasno, temveč z dvoteden-sko zaniudo. Takšne pomanjkliivosti se morajo v prihodnjc odpraviti. Prvim trcui igralcem so bile po končancni tur-uirju razdeljene lepe nagrade.
t     2    3    4    5     6     7     8     9    10   11   12   13   Točk      Mesto
Podkrajšek J.      |j|   1    1   _^_ _L J_ J__!__— — -__L_H___L_
Toš Mirko            »»  11"^" 1/2    *   _L_LJ__LJ__*     !     l     10           2
Rudolf Edo           0    V* jj 0   J_ _1_ _^ 2_ J_ _L   !     '     !    9l/2           3
Podkraišek R.      ^   "2    1   |i|_^_  °    J   _L J_   !   J_ _1_ J  _?_____4
Košir Ervin          0    0    0    1   j|i_^J_J_J_   *   J_   !     '    8l>2          5
Pež! Fredo            o    0    0    t    »'? l|i   1     1     1    i/s   1     1     1      8            6
Kosmač Anton     ""_^_ °    °   _?._?_IIJL J_ _!.    !     *   -*-     *            ?
Ryževski P.             OOOOOOl||o^lll      4'/,          8
Sorli M.                    0    0    0    0    0    0    0     1   ||  (»111        4            9
Drofenik J.               <>    0    0    0    0    1/2   0    »/2   0  §§jjj  0    0    1        2        10 — 11
Perger Janko          0000000000  j||   1     1        2        10 — H
KancleT A                 00000U00010|||0        1        12 — 13
Farazin  L.                0    0 ' 0    0    0    0    0    0 I 0    0    0    1   ||1      1        12—13
   Zimski obratovalni čas za vsa
trgovska podjjetja v ptujskem
okraju
V kolikor poedini obrati tega niso storili s 1. novembrom t. 1., naj uvedejo takoj   sledeči  obratovalni čas:
1.  Trgovine:   7.30—12,   14—16.30.   (Od 16.30—17.30 interno delo, to ne velia za poslovalnice s sadjem in zehnjavo).
2.  Sadje  in  zelenjava:   7—11,   14—17, ob nedeljah od 7.30—11.
3.  Traftke: 7—12, 14—16.30;  ob nede-ljah odprta izmenično po ena trafika od od 8—11.
4.  Mlekarne: 6^—9, ob sotmtah popoldne od 14^—17;  (po potrebi se obratuje tudi po 9., ozir. v soboto popoldne po 17.)
5.  Mesnlce:   6—12    (po   potrebi   tudi preko 12.)
Poverjeništvo za trgovino Jn preskrbo OLO — Ptuj.
   RA.ZPIS
tritedenskega knjižničarskega tečafa v Mariboru
Poverieništvo za prosveto ObLO za Mariborsko obiast, oddelek za ljudsko prosveto, organizira trKedenski knjižni-čarskj tečaj za knjižnkčarie Ijudskih iii sindikalnih knjižnic.
Pogoji sprejema so:
1.  Siarost najmanj 16 let.
2.  Obvsza, da bo  po  uspešno  končn-nera tečaju aktJvno deloval v knjiž-ntci
3.  Veselje do knilg ki kniižničarskega deia.
Prijave za tečaj so morale blti naj* kasneje do 25. novembra pri pristojneni Okrajnem odboru Ljudske prosvete z navedbo imena, rojstnib podatkov in eventualnega delovanja v knjšžnicl. Za •5as trajanja tečaja si sami, odnosna Okraini odborJ Ljudske prosvete, izpo-slu.ite dopust.
Prijavljencl se naj prijaviio ob prl-četku tcčaja dne 1. decembra 1949, ob 15. uri v čitalnlci KLT) »Jože Hermanko< v Mariboru, Partizanska cesta 7, od-nosno Prešemova uliea 1. S sebo? mo-ra?o prinesti duho in odejo. Oskrbo te-čaja, to je hrano in stanovanje ter stro-ške nosl organJzator tečaja.             PD   
   DELITEV MILA
Vsi potrošniki kategorije R-la jamskl R-la, R-lb, R-žl, R-Ž2, R-l in D-l pre) mejo po 250 gramov mila, potrošniki R-2 in R-3 pa po 200 gr mila. Milo se del! proti odvzemu odrezka »Milo« na živll-skih nakaznicah  meseca  oktobra.
DELITEV   PRALNEGA  PRAŠKA
Ostali   potroSniki  kategorije   D-2,   D-3
ln G pa prejmejo praini prašek, In sicei
po 150 cjt proti odvzemn odrezka »Milo;
na živilskih nakaznicah meseca oktobra.
MASCOBA
V najkrajiem času bodo stavljene na razpolago zadostne lj-~1Mtfm ^ljt^nh -jl celotno kritje živilskih nakaznic iz me-seca cktobra.
PRAVA KAVA
Na živilske nakaznice meseca novem-bra prejmejo potrošniki pravo kavo ^ obrokih kot so doloieni na živilskih oa-kazn!cah (od R-Ia jam. do R-3).
Delitev teh artiblov se vr&i v vseh pro-dajalnah predmeiov zajamčene preskrbe,
Poverjenlftvo «a trgovino m preskrbo OLO Ptu]
Kdor je našel ˇ Ptuju 15. novembra t, 1. zvečer rjavi ženski novopopravlj*>n) čevelj St. 38 s polpeto, naj ga odda v upravi »Našega dela«.
Kuhar Janez !n Berjak Vfarija iz Spnh-Ije, preklicujeva žaljivke o Brus Antoau iz Spuhlje ter se mu zahvaljujeva, da je odsiopil od kazenskega pregcna.
Preklicujem ukrarieno nakaznico ta drva, glasečo na irae Artenjak Otmdr, Ptuj, Sp. Breg 16.
TEORIJA V ZADRUŽNl PRAKSI
Jarovizacija semen je važen činitelj pri dvigu kmetijske proizvodnje
DipL  ing. Zorec Egon
Deževne jeseni so večkrat vzrok, da ostanejo polja, ki so bila predvidena za setev ozimine, nezasejana. Ker je donos jarih posevkov (jara pšenica, rž. ječmen) daleč nianjši kot donos ozirnin, se v takih letih  prakticira setev drugih posevkov.
Obstcja pa načm, ki nas v takem slu-čaju more izvleči iz zagate, t. j. tako-zvana jarovizacija, katere namen je, pri-praviti n. pr. oziinno pšenico na ume-ten način do tega, da tudi ob pomladni setvi obrodi tako, ko če bi jo sejali je-scni. Prvi, ki je na to misel prišel, je hil znani ruski znanstvenik agronotn Li-senko. Njegova metoda jarovizacije se v veliki meri uporablja v Sovjetski zvezi.
Zivijenjska doba rastline ie odvisna od sorte ter razmer okolice. v kateri raste. Lahko pa tudi razne sorte iste kulturne rastline zahtevajo za svojo rast in razvoj različ-ne zunanje pogoje. To spoznanje je Lisenka dovedlo do tega, da je dokazal, da je doslej trdna meja med pojinom jarih in ozimnih rastlki padia. Clovek laliko s spretno vzgojo posameznih rastlin doseže, da ozimne rastline polagoma preidejo v jare in obratno.
Ce posejemo ozimno pšenico spomladi in opazujemo potek njene vegetacije, opazimo zanimivost: rastlina bujno ra-ste, toda ne klasi niti ne daie plodov. Znano je, da potrebuje vsaka rastlina za svoj razvoj in uspevanje poleg pri-merne zemlje tudi dovolj vlage, toplote, >vetlobe ter dolžino dneva oziroma noči. Ce taki pogoji rastlini niso na razpo-lago, to opazirno na rastlini. ali pa v ko-ličini ali kvalitett pričakovanega pridel-ka. Nedvomno ima ozimna pšenica. če-prov jo posejemo spomlad na razpolago do^volj zemlje vlage, svetlobe in toplote. Toda upoštevati morarno. da je razdeli" tsv  vseh  teh  faktorjev   na   posatnezna
obdobja rasti pšenici neprikladna. Ozimna pšenica zahteva po izkalitvi obdobje nizke temperature (0° do 12° C) ki mora trajati 20 do 50 dni, ker je to doba njenega zimskega mirovanja. Ce bi bila preko vse zime temperatura višja od 15° C, bi pšenica sicer burno napredovala, rodila pa ne bi nobenega plodu, čeprav smo jo v jeseni zasejali. Pšenica v tem slučaju ni imela časa, da bi mirovala. ker je le rasla, ni se pa razvijala, kar ni isto. Če torej hočemo ozimno seme s pridom sejati spomladi, moramo rastlinici zavarovatl potrebno dobo mirovanja, nakar bo prav tako ro-dila, ko bi, če bi jo sejali v jeseni. Ta postopeh imenujemo jarovizacijo.
Postopek delima na dva dela: klitje se-mena in varovanje pognalega semena v tem stanju. Za to moramo imeti na raz-polago pripraven, zračen prostor, toplo mer, čisto kad za vodo ter škropilnico.
Kako pripravimo jarovizirano seine?
Seme mora biti predhodno dobro oči-Ščeno in sortirano, nakar ga nasujemo 20 do 30 cm visoko. Na 100 kg sernena pripravimo okrog 36 litrov vode, ki jo razdeiimo na tri posode po * 12 litrov. Seme nato v času 20 do 24 ur z vodo ovlažiimo. Polivamo ga z vodo, istočasno pa ga je treba z lopato premetavati, da voda doseže vsako zrno. Po polivanju pustimo seme v 25 do 30 cm debelem sloiu nekaj ur, nakar ga zopet z lopato premečemo. Če v tern opazirno, da ja zunanja kožica semen suha, izvršimo namakanje ponovno z drugo tretjino vo-de. Premetavanje in mešanje izvršimo tudi tokrat čez nekaj ur. Po tretjem na-makanju postavimo v seme toplomer. Temperatura naj bo 5* do 10° C. Če je višia. je seme treba premetati. Pri tej temperatuti začne   namreč   seme   poga-
njati, kar je v dveh do treh dnevih kon-čano. Seme je treba nato razgrniti v tanki plasti, temperatura pa ne sme biti višja od 4- 2° C Senie je sedaj začelo rasti, čeprav ldica kožice še ni prebila. V takem stanju seme nai ostane 20 do 50 dni, do setve. Ves ta čas teniperatura ne sme biti višja od + 2° C, ne sme pa pasti tudi pod ničlo, ker bi seme sicer zmrznilo. Ce bi bil le slučaj, da bt bila zunanja temperatura nižia od -H 2° C. je seme treba zgrniti v debelejši sloj, ali ga celo pokriti z vrečami ah siičnim. Pri tern ne smemo pozabiti, da je seme se-daj živo in da se temperatura z dihanjem lahko poveča, posebno če je pokrito. Tudi na vlažnost je treba paziti. Seme mora v 15 ali 20 dneh vso pognati. Ce ni, mu je primanjkovalo vlags. Če seme plesni, ga je treba razgrniti in poskrbeti, da bo na prepihu. Če to ne zaleže, ga je treba na veternjači izpihati.
Jarovizirano seme sejemo običajno z roko, lahko pa tudi s strojem. Ker je seme debebjše, je treba stroj primerno odpreti, da setev ne bi bila preredka. Razkuževati tega semena nt- smemo na noben način z modro galico, lahko pa ga potrssemo nekolifco s ceretanom, kakor vsako drugo seme.
Jaroviziranje semen je v Sovjetski zvezi pripomoglo k temu, da so silno povečali količine pridelkov. Danes v SZ ne jarovizirajo le ozimnih žit, temveč tudi stročnice. zelenjavo, krompir, sadje. Seme teh rastlin gre v zaprtih prostorih. skozi tteto razvojno dobo, ki jo potrebu-jejo ozimine v naravi v več mesecih od jesenske setve do pomladi. Tu ni nevar-nosti, da bi seme pozeblo, da bi ga na-padle razne bolezni ali uničili škodljivct Z jarovizacijo žit so v Ukrajini reševali ogromne površine setve pred sušo. Ruski poljedeici že nad 15 let seiejo jarovnzi-rano seme, ki jim daie večje donoss, ka-kor nejarovizirano.
Brez dvoma si bo jarovizacija utrla pot tudi v naša socialistična gospodar-stva ter odigrala svojo vlogo: pomagala z večjimi hektarskijmi donosi k boljšemu preskrbovanju delovnih Ijudi.