GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. 34. , 29. aprila 1899. Xi©-bo vrt. Cvetka kapitalizma. Grozovito zločinsto, ktero se je iz G 3orgije poročalo žal ibog ui edino zaznamenovati. Kakor naši cenjeni či talci vedo, že več let ni aamolin-čanje zamorcev, radi doprinešenih ali namišljenih zločinstev poetalo nekaj prav navadnega; tudi grozovito trpinčenje pred smrtjo, kakor-š i jo se je godilo ob časih temnega veka, se vedno in vedno zopet ponavlja. Skoraj bi tahko trdili, da glede zamorskega vprašanja niso hi le razmere nikdar slabejše, nego dnnes, in da niti za Časa zamorske sužnosti, uiti pozneje do slednjih let, ni rodil plemenski razpor tako strašnih nasledkov kakor sedaj. Opravičeno je mnenje, da razto ča intenzivnost tega razpora saj deloma izvira iz današnjega delavskega vprašanja. Odkar se je pričel jug Udeleževati ohrtn i j skega tekmovanju severa in zatoka, dobiva zamorec; kot delavec ves drugačen pomen nego popreje. Njegovo razmerje proti dblodajalcu se spreminja v to like j meri, da ravnanje, kt ro uživa od vladujočih slojev, izviru i/, čmto druzega stališča nego poprej^. Za čaaa suženjstva je bilo stališče zumorstvu v obče 0110 domaČe živali, s ktero ravnamo s tistim ozirom, kterega zahteva izkoriščenje. Pozneje so bili zamorci na jugu pod varstvom republikanskih ,,Carpet Hagg^rjev", kteri so iz severa deželo proplavili in izsesavali nekaka glasovalna živina, ktero so za izvrševanje gotovih nečrtov potrebovali in jej tu pa tam tudi vrgli oglodat kako kost. S preosnovo in ko je na jugu demokratski živelj dospel do oblasti, nastopila je metoda sicer nepostavnega, toda praktičnega izločenja od glasovanja z \\ iuchesterko. Ta metoda je pomen zamorca, kot političen faktor skoraj popolnoma izcimila iu ga ekonomično potlačila slugom več ali inanj malomeščanskih bosvv. Za povzdigo plemena, kolikor bi bila namreč mogoča, se ni noben vladujočih slojev posebno zanimal. Enaka hudodelstva kakoršna so v mi-nolem desetletju prouzročilo lin-ftauje, kterih grozovite posameznosti so komaj verojetue, ako bi ne bile tako brezdvomno dokazaue, so se tudi takrat dogodila. Tudi linčanje se je pripetilo, toda niti glede števila, uiti izvršitve se isto ne more primerjati s tem, kar se v tem oziru dane«) godi. Razmotrivaoje pod črto. I'iie Free Lance. Delavec, delujoč z rokami, za-Bkuži avojo plačo težko in pošteno. Surovino izkoplje iz naročja narave, potem pa je predrugači v razne izdelke. Kar je izdelano blago vredno — delavec morebiti še desetino ne dobi svoje plače. Ves drugi dobiček gre onim, kteri so v pravem pomenu besede nedelavni. Kdo bo morebiti rekel: Ti pa delaj a z glavami. Ako je iesti in piti,.glavno" delo — potem je to res. Smelo se pa.sme trditi, da devet desetin vseh izuajdb na polju praktičnega obrtnega delovanja izumijo delavci. Čita se : ta milijonar, ali to društvo patentiralo je novo iznajdbo. To ima tolika pomena, da je milijouar ali društvo dalo denar za patento-vanj*' iu morebiti par dolarjev izumitelju — kteri je navadno ubogi delavec. V Ameriki imamo na stoti-ioN' uovih patentovauih iznajdb, pa onei kteri so vsled svojih izuajdb milijonarji postali — te Ste* ješ lahko na prstih jedne rok*. Edison je med slednjimi, ker tudi Med tem časom pa so večiuoma vsi zamorci nekaj postali, kar je njihovo stališče v družbi in njihove razmere k tej družbi popolnoma predrugačilo. Postali so ,,roke", neobhodno potrebni deli stroja mogočnega kolesovja kapitalizma, številke" v razdelitvi dela vteme-ljeni organizaciji novošegne produkcije. Cisto „človeški" interesi, kteri so celo za časa sužnosti vladali v nekem gotovem ozirn vladali med gospodom in sužnjem, so popolnoma izginili. Gospodarji sužnjev so že radi gmotnega dobička skrbeli za telesni blagor svojega človeškega blaga, da so istega dalj časa ohranili sposobnega za delo. Za kapita lističnega ožemalca pa je blagor njegovega delavca, bodisi belopolten ali zamorec, deveta briga. Ako se z svojimi delavci Bprč, potem ne pride zanj nič druzega v poštev, nego vprašanje, ako ima moč svoje stališče vzdržati. Pri zamorcu je treba še pripomniti, da istega že od nekdaj ne pripozna kot popolnega človeka, da ga upor kakega, po njegovem mnenju k nižjem plemenu Bpadajočega delavca navdaja s posebno togoto, da občuti eventu-valno zmago zamorcev v ekonomičnem boju kot posebno sramoto, in da se toraj v njem razvija proti vsem plemenu smrtno sovraštvo v takej meri, kakor nikdar popreje. Politična jednakopravnost, ktero je meščanska vojska in emancipacija z dotičnim dodatkom k ustavi vred zamorcu podelila, je že zdav-uej belopoltui gospodar na jugu ,»postavno" napravil iluzoričnimin kjer se to še ni zgodilo, postalo bode tako v bodočnosti. S takim ravnanjem se potem dve muhi ob jednem ubije. Ko na jednej strani udriha po črncu, zagotavlja si na drugej odobrovanje revnega belo-poltnega prebivalstva na jugu, oropa pa tudi tega glasovalne pravice v gotovem oziru s predrugačenjem dotične nove ustave, toraj odvzame pravico delu belopoltnih delavcev. Odkar se je na jugu vkoreninil kapitalistični način produkcije, postal je zamorec v očeh belih delavcev to, kar sta Kitajec in Italijan za severne delavce, namreč sovražen tekmovalec, ker dela tudi za najmanjšo plačo. Kapitalistična ožemalna lakomnost zna izvrstno te elemente jednega proti drugemu ščuvati, ter preti celo severnim delavcem z uvažanjem zamorcev z juga, kakor smo med drugimi videli v Pani. Tako postaja nesrečno pleme tarča ne- on je delal kakor mladi dečko v tiskarni, preden gaje njegova nadarjenost gnala na polje elektrike. Pa tudi Edison je uporabljal nadarjenost marsikterih svojih delavcev v svojo obogatenje. Takozvauo Edi-sonovo električno svetilnico, ktera mu je nesla milijone, je izumel nek nemški delavec. Edison si jo je prisvojil, pravi izumitelj je pa pred nekoliko leti na ulici — umrl bolan, sfstradan. Poglejmo zdaj plače onih, kteri ,,glavami delajo" v Ameriki. Lu-teranski pastorji so med duhovnimi najbolj plačani. Posnemam te podatke iz »Chicago Record". VNew Yorku in Brooklynu so pastorji, kterim ,,nesejo" njih službe po 10 do 20 tisoč dolarjev na leto. Župnija ,,Trinity Church" v New Yorku je baje najbogatejša na svetu. Dohaja jej tri sto tisoč dolarjev na leto. Ti bogato plačani luteranski duhovni so dušni pastirji velikih kapitalistov. Njih naloga je svoje ovčice prijetno s raznimi, brezmi-selnim bedarijami razvedrovati. Hudiča omenijo le takrat kadar delavci štrajkajo. Kdo bi tudi nežne, rahločutne živce finih ladies in gdntlemens razburkoval z resnimi iu težkimi nalogami, ktero tirja prenehanega sovraštva skoraj v vseh stojih prebivalstva, ter se pri vsaki priliki pojavi v grozovitih zločinih. Hudodelstvo zamorca, naj isto obstoji v komur koli hoče in naj se nahaja tudi pri činih belopoltnih, je v očeh javnega mnenja vedno posebno veliko, zato mora biti tedaj s prav izjemno grozovitostjo kaznovano. Doživeli smo sedaj predstavo grozoiger, kterih opisovati niti ust-meno niti pismeno ni mogoče. To je tudi cvetka kapitalizma, ktera bode le s tem vred usahnila. Komur je to jasno, ne išče tolažbe v zabavljanju in opominjevanju glede posameznih grozovitih prizorov, ampak v neumornem prizadevanju iztrebiti korenine, iz kterih dandanes vedno z novega poganja. Iz našit novi! kolonij. Lov na Aguinaida. Manila, 25. aprila. General Halejeva brigada, ktera je včeraj zjutraj o^tnvila Malolos, se je začela danes ob levem bregu Rio Grande naprej pomikati. Med potom so vojaki naleteli na več malih krdel vstašev in pri Bulilanu severno od (^uinga je bilo nekaj sto sovražnikov utvrjenih. V raznih praskah so zgubili Amerikanci (j mrtvih in 12 ranjenih, samo peš-polk iz South Dakote je zgubil 5 mrtvih in 9 ranjenih. Naši vojaki pravijo, da so med potjo našteli kakih 200 mrtvih Filipincev. Med mrtveci so našli truplo nekega španskega kapitana. Toplomer je kazal 94 stopinj in več vojakov je zbolelo vsled soln-čarice. Dežela je z gostim drevjem in grmovjem obraščena, kar vojaške operacije zelo otežuje. Ob Bagbag reki so filipinske čete dobile pomoč, ko so se Amerikanci približali. V teku dneva so Amerikanci vjeli 350 vstašev. Naposled so se Filipinci proti Oaiumpitu umaknili. Sovražnik, s kterem so ee Amerikanci danes bojevali, je bil dobro izvežban in opravljen. Kakor je videti so se Filipinci že naučili vojskovati. Da sedaj boljše merijo je razvidno iz tega, ker je bilo pet Amerikancev v glavo ustreljenih. Od vstašev vtrjeno mesto Calumpit nameravajo naskočiti od dveh strani, ter je mislijo še danes ali jutri dobiti v pest. Med tem časom se vračajo vstaši v malih četah nazaj v Malolos. Včeraj so streljali na ambulauco, kter i je vozila preko trga in Kitajce so pregnali iz mesta. Med No-valich- s in Laloma so vstaši pretrgali telegrafično zvezo, toda Amerikanci so jo kmalu zopet popravili. Oborožena ladija ,,Napnan" je danes zjutraj pri Taktay zasačila več čolnov z vstaši. Nekaj strelov je pregnalo iste od obrežja v notranjo deželo. Južno od Manile je 4000 vstašev, kteri vsak dan prouzročajo demonstracije, njihova zveza z severom je pa pretrgana. Zmaga na zmago. M a n i 1 a, 2b. aprila. Aguinal-dova armada danes brani Calumpit na zelo trdovraten način iz Česar je sklepati, da se bodo tam slednjič obupno ustavljali. Amerikanci so Be že pred Malolos kaj tacega nadejali. Filipinci v prvič rabijo top-ničarstvo, toda njihova dva topa, ktera streljata moderne šrapnele izza nasipov pred Calumpitom, nista Ameri kancem še nobene škode napravila. Boj seje pričel včeraj in končal z osvojitvijo zuuajnih utvrdb. Po noči so amerikanski ženisti popravili most in našim vojakom omogočili prekoračiti reko Bagbag. Amerikanske čete so se pričele previdno pomikati dalje. OnBtran reke je bilo nekaj tako močno zgrajenih nasipov, da bi se za iBtimi nekaj amerikanskih vojakov lahko tisočem ustavljalo. Amerikanci so se ustavili v jarkih južno od obrežja, kjer so bili zavarovani in od koder so vzeli Filipince na muho, kadar je kteri pokazal glavo. Ko so VBtaši pričeli streljati, videti je bilp na mah, da se poslužujejo topov, kar je Amerikance zelo osupnilo. Nektere granate so se razletele tik general Whea^onovega štaba in videti je bilo, da se Filipinci saj dosedaj še niso izurili v modernem topničarstvu, kajti bili so popolno nezmožni, daljavo prav ceniti. Aguinaldova taktika. General McArthurju je prišlo v roke neko povelje Aguinaida, v kterem daje vodjem vstašem navodila, svoje ljudi opozoriti, da z streljivom varčno ravnajo in ne streljajo, kadar je sovražnik skrit. Tudi naj nikdar ne streljajo na večjo daljavo, nego 150 metrov, ako bi pa imeli pred seboj reko, ali kako drugo oviro, streljati še le pravo kristjanstvo od vernikov! Kdo bi tudi strašil tako dobre ,,co-stumarje" zstarokopinostimi, kakor greh, pokora, kazen, ljubezen do bližnjega, usmiljenost, radodarnost, pravica! It won t be at all fashionable ! Časnikarski uredniki niso tako dobro plačani kakor so luteranski pastorji. V New Yorku je 16 urednikov (kteri niso posestniki Časnikov) kojih plača znaša po deset tisoč dol. in več na leto. (Iz dobrega vira pa vem, da urednik ,,Glas Naroda" ni med njimi.) Časnika,,Journal' 4 in „ World" imata vsak štiri urednike, kteri dobivajo to svoto. ,,Heroldu ima dva,,,Times", „Post" in „Brooklyn Eagel"-po jednega, kteri dobivajo tudi toliko novcev na leto. Največja plača urednika v Ameriki je 15 tiBoč dol. na leto. časnikarski pisatelji, kteri so priznani kot izvrstni v raznih strokah časnikarstva, dobivajo po 5000 do 7500 dol. na leto. Nedavno sem čital v ,,Glas Naroda" pritožbo nekega čitatelja, da so slovenski listi predragi v primeri k anglo-amerikanskimi. To je pa lahko umevno. Pisanje in stavljenje črk lista dela največ stroškov. Ako čaanik proda sto, tisoč, stoti- na 80 metrov oddaljenosti. To povelje je bilo izdano še le po slednjih praskah med Amerikanci in Filipinci. General Lawtonov vojni oddelek je moral na svojem korakanju premagovati velike naravne zapreke. Z sovražnikom je prestal le male iu neznatne p/aske, v kterih je bilo pet Amerikancev ranjenih. Vojaki bo morali delati ceste in posebno transport jim je delal naj več o preglavico. Vprežni voli so poginili vsled vročine in obnempglosti in najeti so morali Kitajce, da so vlekli nekaj vozov. Zato generalu ni bilo mogoče tako hitro priti naprej kakor je popreje mislil. Domačini beže pred njegovo ekspedi-cijo, toda vračajo se takoj zopet v svoje koče, kadar vojaki odidejo. Le malo filipinskih strelcev vznemirja Amerikance. Manila, 26. aprila, ob 9. uri zvečer. Amerikanska vojna je danes korakala v mesto Calumpit in postavila topove pred cerkvijo odkoder streljajo na predmestja kjer se vstaši za močnimi nasipi še vedno trdovratno branijo. Danes po-poludne so znašale naše zgube 15 mrtvih in ranjenih. v Naša v r 1 o s t. Manila, 27. aprila. Pperacija proti Filipinci se je .danes zjutraj zopet nadaljevala, kakor hitro se je zdanilo, da so zamogli sigurno meriti. General Wheatouova brigada je stala pri svitu ob desnem obrežju Rio Grande de la Pampau-ga, med tem ko so Lili vsiatii na ievem obrežju utrjeni. Nasprotnik je imel stare topove, s kterim i pa ni znal ravnati. Na drugej strani jim tudi amerikanske kroglje niso zamogle napraviti nikake škode. Ob 10. uri je prostovoljno nekaj voja-kav 20. kansaškega polka preplavalo reko vzemši seboj vrv, ktero so privezali za drevo. Napravili so plav, na kterem so potem ob vrvi dve stotniji prekoračili reko in naskočili sovražnikove nasipe. Vstaši se amerikanskemu napadu niso mogli dolgo ustavljavti in glavna moč se je umikala v malih oddelkih poleg železnice proti severu-zatoku. Od reke proti severu Be je levo krilo sovražnika zopet zbralo na plamen in v drugej črti vtrdilo. Med tem časom sta dva polka previdno prekoračila, od vstašev hudo poškodovani most, ter napadla kakih 2000 mož močnega sovražnika, soč ali miljon istiBov, stroški zato delo so vedno isti. Ako se izdaja na pr. zadnja številka kakega lista razloček v stroških je le ta, kar več papir stane. Papir pa pri časnikarstvu najmanj velja. Slovknski amerikanski listi imajo v primeri k angleško-amerikanskimi jako malo število naročnikov. Zadnji spe-čajo zjutranjo in večerno izdajo (nekateri izhajajo 3 do 4krat na dan) od pol miljona do dva miljo-na iztisov na dan. Tiskovna to-varina je v vseh teh iztisih le malo spremenjena, kar jako znižnje stav-čine stroške pri vseh izdajah. Slovenski časniki pa imajo še stroške za pošiljanje in poštnino. To pri večini amerik. listov odpade. Iz tega bode vsakdo lahko razvidel, da amerik. Slovenci ne moremo pričakovati, da se listi po jeden ali dva centa prodajajo. Mogoče pa je, da se slovenski listi v Ameriki po dva centa morejo dati. To je pa odvisno od slov. občinstva v Ameriki. Zakaj se ne oglasi deset tisoč slovenskih naročnikov? Ako se to zgodi, potem bi „Glas Naroda" mogel izhajati vsaki dan, in bi tudi več na stal kakor 3 dol. na leto. Da se slov. amerik. list povzdigne do te Številke, pa je prav lahko kteri se je pri Malabebe postavil v vojni red. Naj prvo so jih p<> gnali nazaj, toda ko je višji ČaBt-nik. najbrže general Lana, opominjal umikajoče vstaše naj ostanejo, zbrali so se zopet in stali v boju kake pol ure. Med hudim streljanjem Amerikancev so se umaknili Filipinci v dobrem redu preko Apalita v San Fernando. Pri Apa-litu so našli Amerikanci dva vlaka, ktera sta bila najbrže v San Fernando namenjena. Odkar bo Amerikanci osvojili Malolos, postalo je San Fernando glavno mesto vstašev. Ker je nastala nevihta, niBO mogli sovražnika dalje preganjati. Amerikanci so zgubili danes jednega mrtvega in šest ranjenih, med slednjimi trije častniki; Filipinci so imeli 40 mrtvih in ranjenih. Amerikanci so vjeli 37 vstašev, ktere so zasačili z orožjem v roki. Vstaši prosijo za premirje I Poslaniki pri generalu O t i s u. M a n i 1 a, 28. aprila. General Luna, najvišji zapoveduik vstašev je danes zjutraj odposlal načelnika Bvojega štaba Manuel Arguelleaa in pribočnika Jose Bergel v tabor Amerikancev, da se pogajajo s& premirje. Ob 9. uri dop. so prednje straž** opazile tri može z belo zastavo priti BEERBEERBEERBEER B E E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R SUPERIOR STOCK d o o Prodaja se povsodi. Q O (H The BOSCB BESTING CO, LAKE LINDEN, atICH. 8 R B B E R B £ I B" E E R B E E R B E B R B B E R B B E BEER BEER BEERBEER mogoče, ko bi le vsi slovenski delavci cenili toliko dobroto Čitanje časnikov, kakor ta stvar zasluži. Tri dolarje naročnine bi se vsakemu naročniku desetkrat v teku leta povrnilo, ne le radi pridobljene večje vednosti in kratkočasnosti, tudi radi gotovega dobička, ker se vendar le marsiktera reč, tičeča se zaslužka in dela, izvč po ,,Glas Narodu". Pri večjemu številu naročnikov, bi se pa ta oddelek še bolj gojil in razvijal. Naj še omenim koliko nekteri drugi stanovi denarja zaslužijo na leto. V New Yorku so trije zdrav-niki-specialisti (strokovnjaki v posebnih boleznih), kteri vsak več nego 50 tisoč dol. na leto zasluži. Deset zdravniških doktorjev zasluži 25 tisoč dol., kakih 20 pa po 15 do 20 tisoč dol. Plače profesorjev na vseučeliščih niso tako visoke, kakor v Evropi. Učitelji javnih šol so pa tukaj trikrat bolje plačani kakor v Evropi. Ravno tako je z državnimi in federalnimi uradniki. Visoki uradniki dobivajo tukaj manjšo plačo, nižji pa yeliko boljšo kakor v stari do movini. Znameniti advokat je zaslužijo v Ameriki ogromno denarja. Nelson Cromwel v New Yorku se pa mora ponašati, da je dobil za jedno pravdo največje plačilo — tristoti-soQ dolarjev. Neka druga pravda mu je neBla 260.000 dolarjev. Obe pravde ste se sukala radi železnič-nih stvari. Stalno nastavljeni advo-katje pri železnicah dobivajo po 25 do 30 tisoč dol. letne plače. Največjo stalno plačo v Ameriki pa dobiva Mr. Hyde, predsednik: ,Equitable Life Insurance Compa* ny" — stotisoč dol. na leto. To je dvakrat toliko nego dobiva pred^-sednik Zjed. dria v v Washington ft; rank Thompson, predsednik Pennsylvania R. R. Co. dobiva 50 tiadfi na leto; M. Depew, predsednik N. Y. Central železnice pa 25 titoft dolarjev; John Gates, prffdsednik ,,Illinois Steel Co." dobi 40 tisdd letne plače. Stirji vodje Carnegie-jevih železninskih podjetij dobivajo po 25 tisoč dol. na leto in poleg te-ga še delež od dobička. Bančni predsedniki dobivajo otf 10 do 25 tisoč dol. na leto. Kdo pa pripravi denar, da vaitr brezpotrebni Jcolofaktarji toliko služijo? Ti, delavec! k . t ' .' MIŠ : Entered as second clas matter at * be New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". i «st slovenskih »Iglavcev v Ameriki, ltdajatulj iu urednic : Published by F. 8AKSKR. 109 Greenwich St. New York City. N» loto velja liBt za Ameriko $3.—, pol leta..............$1.50, Lk Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , ti „ čjtrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki ..i^lits Naroda4* izhaja vsako redo in soboto. ..GLAS NAR0DA"~ („Voicis o k the People'4) Will be isued every Wednesday ujd Saturday. Subscript i oil yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do lt» vrstic «e plača 30 centov. Dopisi bre* |««dp»se in osobnosti nt ne uat.suejo De- ar uaj ne Mag* ■▼* >li poslati po M on »y Order. Pj ■ spremembi kraja naročnikov rrotiiuo, da se nam tudi prejšnje r»ivi*Ji6če naznani, da hitnajde-aio nasi ivnika 0»pi;-om in pošiljatvauo naredite tiiHioroai: „Glas Naroda', konskih listin. Dne 7. februarja 1871 ko je odstopilo ministerstvo Potockijevo, je bil Hohenwart po cesarju poklican, da sestavi v tem važnem času ministerstvo in od sam postal ministerski predsednik in objednem minister notranjih zadev, sedaj je poskušal, da bi v državni zbor zvabil češke poslance, kteri že več let niso hoteli priti v državni zbor, nameraval državno vstavo spraviti v soglasje s posameznimi kraljevinami in deželami. Zelo ga je v temu prizadevanju podpiral tedajni trgovski minister Schaeffle; vendar so tako imenovani ,,temeljni člani" razburili nemške liberalce na Češkem, kteri so tedaj Se veliki zvonec nosili v deželuem zboru in magjarsko ministerstvo, ter posledica je bila, da je Hohenwart 30. okt. 1871 odstopil kot ministerski predsednik. Od oktobra 1873 naprej je bil Hohenwart vedno poslanec za kranjski volilni okraj, ter bil vodja po njemu imenovanemu klubu in desnega središča. Hohenwartov klub je bil zelo močan v avstrijskem državnem zboru, v njemu so bili češki veliki posestniki, nemški klerikalci, Slovenci, Hrvatje, in Rumunci. Program tega kluba je bil razširjanje javnega prava na krščanakej podlagi, enakopravnost narodnosti, zgodovinsko pravo kraljestev in deželi avstrijske monarhije. Klub je štel od 70—90 članov. Dne 20. okt. 1885 po smrti kneza Auersperga je bil gr»-f Hohenwart imenovan predsednikom najvišjega računskega dvora. Pokojnik je imel tudi 1J9 Greenwich St. New York City. I mnrg0 dnma6ih iu tujezemskih re- , dov in zelo priljubljen pri dvoru. ras železniški na-p Časniku 20. yeo svoje življenje se je bavil s po- Kan^aŠkega polka, kterega so prvega srečali, so oddali pooblastilo in ti jih je peljal k generalu Wheato-do. Temu so povedali kaj imajo opraviti in ee izjavili, »ia general Luna želi mir. General \\ heaton je poslanikom častital, da je "jih zapovednik prišel do t«-ga modrega sklepa in jih poslal do generala McArthurja, ker so bili s častjo prejeti. Polkovnik Arguellee je častita! Amerikancem za skazano hrabrost pri vzetju utrdb na južnem bregu rake, poraz VBtašev je oproščeval, češ da so bili mnenja, da njihovi ljudje prihajajo, ktori so spremenilo krilo pri Macabel^, ker Ameri-kanci v tem času tudi tako obleko nosijo kakor vstaši. Filipinci so se čudili, ko so general McArthurja videli, bili so mneja, da je že pal v bitki. Major Mallory je Filipince spremljal v Manilo k gen. Otisu. Ne prizna filipinske vlade. General Otis se je danes večer izjavil v pogovoru, da poslaniki Filipinov pridejo le od zapovedujo-Čegd generala njih armad« poslani, ter na povelje pre Isednika prosili za premirje dokler se snide kongres Filipinov dne 1. maja, kteri naj bi •klenol ali je večina naroda za sklep miru ali za nadaljevanje sovraštva. General Otis je poslanikom rekel, da ne prizna filipinske vlade in bode le brezpogojno udajo vpošteval. Med tem sefc bode pa nadaljevalo bojevanje. liliko. vedno bil zagovornik Slovanov, zato so ga pa tudi liberalni Nemci zelo sovražili. Naša New-vorška tetka „Staatszeituog'1 mu še ob smrti ne odpusti in je napisala prav strupen Članek zoper njega. (^udna je gospoda v tem uredništvu, veljali bi radi za zelo konservativne, ali kadar grč zoper Slovana, takrat pozabijo vsa svoja načela, buditi se pa tudi ne smemo dosti takemu pisanju, saj vemo, da ne bi bila kaka tožba, tožarile so se slovenske žene, a kaj so imele druzega nego velike stroške za svoje dolge jezike, jedna je še malo več skupila — par ur zapora. Pa saj že pregovor pravi, da imajo ženske dolge lase pa kratko pamet 1 Pardon draga čitalka, ne vse, pač pa bo ne-ktere take. Pa Slovenke tudi kaj ljubijo Zannags pivo in to napravi tru-bel ; še celo po gostilnah hodijo ob večerih plesat iu pijančevat, po dnevu pa možem roge kažejo, ko so ti pri delu, kadar po domu pridejo, se pa bolne delajo, ker ne morejo v luč gledati. Takih maločastnili slučajev je tukaj dosti. Tukaj smo imeli mestne volitve in smo imeli zelo spoštovauega rojaka, da bi ga izvolili v mestni odbor, ali mislite rojaki, da je bil izvoljen, ne, propadel je že v drugič. Sramota je za slovenski narod v Crested Butte, ko je nas Slovencev in Hrvatov več za volitev kakor drugih in še daneB nemarno nijed-nega svojih v mestnem odboru, ako poslali, saj sedaj zasluži, kdor je le zdrav, ali kaj ko so nekteri dvakrat bolj žejni, nego zaslužijo. Nočem s tem nikogar žaliti v daljni Ameriki, ali vendar bi bilo prav, da se sin starega očeta spomni. Rekel mi bode kdo, kaj to pišeš, kaj to tebe briga, ali pa more tudi domu pošiljati, ali ni mogoče bolan ali brez dela? Mogoče, ali največ takih zgovorov je takih, kakor bi jih pes na repu prinesel. Poznam sinove, kteri so dobili od starega očeta denarje za potni listek in še za potrebščine gotove novce, oče ae je zadolžil, pri slabih letinah ga skrbi plačevati obresti, sin pa lahko-mišljeno požene, kar zasluži. V poslednjem dopisu sem poročal kako lepo zimo smo imeli in res je bilo tako; od 18. februvarija do 18. marca smo imeli še prav tople dneve, orali in sejali smo in tudi krompir sadili, mislili smo, da smo tam doli kje v toplej Istriji, ali zmotili Bmo se, dne 19. marca je pričel sneg padati in padal ves teden bi bili složni, bi lahko Slovenci in ter bil 38 palcev debel, ali obležal Hrvatje imeli ves mestni zastop v ni dalj nego do 3. aprila. Sušeč svojih rokah. Pred volitvijo gre po malo kdaj prizaneBe, tako tudi letos navadi gospod Boli po hišah in nosi ni in nam prinesel debel sneg in tikete, ter ponuja, kakor sol ali občuten mraz, ker so nam koncem loncev starem kraju in pravi: Bovs, marca okna do vrha zmrznila. Potega volite, ta je dober mož; v isti- zdrav rojakom v daljnej Ameriki, ni pa ni, in naši ljudje, kakor tudi Janez Pire. Hrvatje kar padejo pred njega na ______________ kolena iu pravijo ,,A11 right mister; Joe, we vote for you, yes mister Joe!" Tako delajo pri nas. Upam pa, da se bode tudi v tem oz.ru spremenilo pri prihodnji volitvi in bode tudi kak Slovenec izvoljen v Razne vesti. Velikansk trust za baker. Na Wall Street v New Yorku je mestni odbor, oni pa, ki je letos za te dni krožila vest, da se bode trust policaja propal pa utegne priti še zh baker kmalu obistmil. Kakor celo za maršala ali pa še kaj več I Be \l Chicage poroča, so se v Lou-Lanako jesen smo bih jako složni douu vršile obravnave radi zjedi-pri volitvi governerje za državo Co-: njenja vseh večjih bakrenih rud-lorado, ni bil izvol jen oni, za kte-! uikov naše dežele. Nova kombina-rega je nagovarjal Mr. Boll in je t.jja hode baje že 1. maja prevzela njegov kandidat tudi propal. delovanje zjedinjenih bakrenih rud- Rojaki, podpirajmo ,,Glas Naro- uikov. V Bostonu, središču vse da" in delujmo na to, da bode izba- i bakrene špekulacij*- o resničnosti jal po trikrat na teden, ako smo; te vesti zelo dvomijo. Ustanovni složni iu mulo požrtvovalni, to kapital bode baje zuašal štiri sto kmalu dosežemo, ker potem je maj- milijonov dolarjev, hen korak do tednika, kar bi bilo Že se kažejo posledice bakrenega nam vsem v ponos. Srčni pozdrav Dopisi. f Grof Hohenwart Z Dunaja je 26. aprila prinesel brzojav tudi čez morje naznauilo, da je vodja znamenite stranke v avstrijskem državnem zboru in bivši ministerski predsednik grof Hohenwart umrl vsled srčne bolezni.• Karol Siegumnd grof Hohenwart, najbolj odličen član državnega zbora in znamenit državnik, je bil rojen 12. februarja 1824 na Dunaju, Študiral je na Teresianumu na Dunaju iu leta 1856 postal predatcjuik kom i tata na Reki; 1. 1860 predstojnik okrožja v Tren ti; 1- 1861 svetnik namestništva in potem deželni glavar v Ljubljani; 1862 dvorni svetnik in vodja namestniške delegacije v Trenti; pod Belcredijem je 1. 1866 postal deželni predsednik na Koroškem ; 1868 pod Giskro pa postal namestnik xa Gorenjo AvBtrijo. V tej službi ga je zadela težka naloga sodnij-sko postopati proti škofu Rudigieru v prepiru z vlado zaradi izdaje za- da tam moleduje nek zagrizen in vsem čitateljem „Glas Naroda." dokaj propali kranjski renegat, ter Slov. delavec. avstrijske zaslužene može, kteri Bloeton, Ala., 24. aprila. niso trobili v nemški liberalni rog. i , _ ,,. VT , .. .. , . , ej Slav. uredništvo ,,G1. Nar. , pro- tudi v smrti okrcajo, a vendar! . ... . j o i • l sim, da sprejmeta mojih par vrst v ostane med Slovani večen njih spo-• , . , . , , . . r ,, naš ljubi del. list, da se rojakom v min, kakor tudi oni na grofa Ho- ! J * J L^nvvarta 8 Rock Springs, \\yo., zahvalim. Dobrosrčni rojaki v imenovanem kraju so mi v moji nesreči, ko sem bil ob nogo, res prav naklonjeni bili in mi darovali : Albert Faci---neli iti Bertagneli 81, Ivan Mrak i rested Butte, Colo., 22. aprila. $2» Fra,,k Šuhic $2, Martin Božuar $2, Ignac P« točn i k $1, Frank Tet-pin 81, Ivan Dolenc f 1 50, Bertag-uoli in Brates 81, Ivan Jereb 81, Mihael Komačar 50ct., Loreuc Ga-ličič 25 ct., Alojzij Tančar 81, Jak. Sterbljan 25 ct., Adolf Atermen 25 ct., John Jarc 25 ct., Ivan Kocjan 50 ct., Ivan Mrak 81, Dew and Juek 81, Blaž Demšar 81, Anton Novak 81, Jakob Kervina $1, Frank Jarc 81, Ivan Kokel 50 ct., Ivan Zobec 60 ct., lvau Košič $1, Andr. Ever 81. Jos. Jaac 50 ct., Frank Tušek $1, Jakob Šubič 81, Jurij Taučar 81, Valentiu Kokel $1, U. Taučar 81, Blaž Subic 81, Lorenc Taučar 81, Jurij Miklančič 50 ct., . .... _ , , Kripa in Ziler 81; skupaj 833 60. nič zaslužiti. Dela nas po šest do < „ . , .. - , , .r Za kar se tem ljubim rojakom prav monopola. Delavce v Gloriaux «\r Woolseyovi bakreni livarni v lr-vingtonu, N. .T., so včeraj obvestili, da bodo podjetje v par dnevih zaprli. Prenehauje dela v omenjenih tovarnah je posledica novega trusts, kteri vse bakrene rudnike v dežpli kontrolira in tistih zadrug, ktere ne pristopijo k monopolu ne zalaga z surovini materijalom. in sicer le na Stroške delavcev, kte-rih so veliko število odslovili. V siužbi ostale so obložili a pomnoženim delom, kteri so se poleg tega morali zadovoljiti s zmanjšano.pla-čo. Radi tega vlada med poslujo-čimi velika nezadovoljnost in posvetovali so se že o mogočosti štrajka. Kakih 250 mož so odslovili odkar predsednik H.Truesdalegospodari. Poleg tega pa se delo ni nikakor zmanjšalo, marveč z vpeljavo nedeljskih vlakov ^e le pomnožila. Poslujoči morajo opravljati delo odslovljenih iu namesto šest dni v tednu delati sedem, ne da bi za to dobili le jedeu cent večjo plačo, temveč 30 kakor že omenjeno isto še znižali. Delavcem na progi, kteri so popreje dobivali $1.Iona dan, so 5 centov odtrgali iu ljudje se boje, da bodo plačo še skrajšali. Vsled vpeljave nedeljskih vlakov morajo raznovrstni delavci tudi sedmi dan v tednu delati po deset ur. Kurjači morajo svoje lokomotive sami oskrbeti s premogom, ker so za to delo odločene ljudi ostavili. Pazniki ogibališč morajo opravljati službo na več krajih objednem in spr« vol- predsednika McKinleya in druzih odličnih dostojanstvenikov slovesno odkril. Kotel se je razletel. F i 1 a d e 1 f i j a, 25. apr. Vsled razstrelbe kotla je bila danes zjutraj razdejana vsa tovarna Chewing Gum, last F. Fi^ra, v Callowhall Str. Dva trupla so zvlekli izpod razvalin in v^čosob je poškodovanih, nekaj jih celo ne bode več okrevalo. Škode je 8200.000. Razstrelila je nastala vsled benzina. Oproščena umora. Canton, O., 28. aprila. Porotniki v pravdi proti gospej Annie George, ktera je bila zatožena, da je ustrelila George Sax tona. brata McKinleyeve žene, so danes zjutraj po 10. uri naznanili, da ,,ni kriva'4, občinstvo je temu izreku živahno pritrjevalo. Dne 9. okt 1S9* so našli George Saxtona, brata gospe McKinleveve ustreljeuega na Lincoln Ave., ta je bil samec in zelo žensie zalezoval; g"spu George je bila ločena od moža in večkrat pretila, da usmrti Saxt\ na. ker ni držal obljubo, da niki v večjih vozovih. Prvega de- se ž njo poroči. Naravnih dokazov lavca v kolamici za lokomotive b<> ni bilo in vsa pravda je kazala, da miuoli teden odslovili ker je ,kikai' bode Annie George oproščena, ko so mu hoteli naložiti več dela. Na njegovo mesto so postavili dru-zega moža. Predsednik Truesdale je rekel, da je vest o pretečem štrajku izmišljena. Ljudje se boje bn-z uzroka štrajkati. Res j»\ da s-> stroške omejili, ali to konečno stori vsaka trgovska zadruga. O znižanju pla-če so bili po okoliščinah primorani. C. G. kussel, novi superintendent Morris A* Kssex črte pravi, pritoževalo se je le nekaj sprevodnikov, ker za nedeljsko delo niso bili plačani in se upirali na gotove dogovore. Russel je obljubil, da se bode zatiaprej po dogovorih rav-ualo in tudi odpuščeni delavci zo- Zopet proti Milesn razsodili. Washington. 25. aprila. Preiskovalni odbor, kterega je pred kakima dvema mesecema imenoval vojni tajnik Alger, da bi preiskoval, kdo je odgovoren zato, ker se je kakih 300.000 funtov zmrzuene-ga in^sa od Swift :,ly e • >d zmrzuenega mesa kuhal juho in našel na dnu boraks in salicvl kisi i no. Odbor je mnenja, da je bilo meso, od kterega je zdravnik Slavno uredništvo „Glas Naroda" prosim, da sprejmete moj do-pie v predale lista, da naznanim rojakom kako se nam tukaj godi. Leta 1898 smo delali jako dobro vse leto; to leto pa ni nič kaj dobro, ker je bilo preveč snega in smo morali mnogokrat štapati, ker nismo megli dobiti vozov za premog. Februvarija meBeca smo tako slabo delali, da si še hrano nismo mogli zaslužiti, ker dostikrat ni bilo vlaka po C9l teden in tudi nam je že pretilo, da nam še celo hrane zmanjka. April je bil še precej dober, ali žali-bog, ker smo tako natlačeni v jami, kakor bučele v pajnu in ni mogoče Tovor mrtvecev. Mrtvaški paruik Crook" je bil par dni zasidran pri Bedlows Island od koder se je podal v South Brooklyn. Pogrebniki v Santiagu so 200 trupel več izkopali, nego jih je na mrtvnškem parniku došlo v New York. Ker seje častnikom ladije mudilo prejf» sem dospeti predno nastane gorko vreme, pokopali so ostalih 200 trupel na malem otoku v luki pri Sautiagu. Ostalo je kakih 300 trupel, ktere nameravajo še izkopati. Z nadaljnimi transporti trupel bodo do prihod je zime prenehali. Zopet štirje trusti. Ne mine dan brez novih trustov. Najnovejši izrastek na tem polju je trust za izdelovanje svilnatih trakov, kteri se bode imenoval „The American Silk Mfg. Co." in imel chesteru, N. Y.f nekega večera po kuhal juho, od portoriške govedi, prvem dajanju dobila od nepozna- Sploh pa priznavajo, da je parnik nega čestilca dve škatuije cvetljic. z mesom v luki pri Ponce trčil ob Ko je škatuije v svoji oMačilui sobi | skalo, iu da se je vsled tega hladil-odprla, dvigala seje iz nageljnov ni stroj poškodoval Posledica je glava zelo strupene kače. Od groze 1 l»ila, da se j ? meso, kar ga niso v je zakričala in potem omedlela, ponce izložili, pokvarilo. Brzo so prihiteli skupaj ljudje in nek gledališki sluga je kačo ubil. Radikalno sredstvo. Gospodičina Cook je p zueje pra- Z e p 1 i n, Mo , 26. aprila. VMa- vila, da jo je minoli teden v Phila delphiji nek mož nadlegoval, jej tosca Zink Mine, ne daleč od Ore-uago poslujoči rudarji sose poslužilt osem na prostoru, ker ni dosti pro- erfino zahyalim in jim Bog 8totero $100,000.000 kapitala in sicer polo štorov, ljudi pa kakor muh po leti. i . , -ju ^ -i* _ , , . , , „ f. povrni kar so meni dobrega storili. Delo dajo vsakomu, da družba več , , , , . , . . , .... K sklepu srčno pozdravim vse dobi za kovača, za bolnišnico iu . , « i T .... \ ,.x . , . rojake. 1-rank Jurjevič. olje, to je vse dobiček družbe in zguba ubogih trpinov. Zdaj pa mi- Kompolje, Kranjsko, 8. aprila, slimo, da ne bode več dolgo tako Gospod urednik,dovolite mi ma'o ostalo ali šlo naprej, ker si mislimo prostora v našem listu, da rojakom ustanoviti unijo in nas je že precej naznanim, kako se nam godi v staža njo, čakati iu delati moramo, da rej domovini; nič dobro, to je vse, nas bode nad polovico za unijo in kar reči moram. Sedaj pa moram kakor hitro to dosežemo, bode za- one svoje rojake opominjati, in teh gromelo in tudi udarilo po tistih, je precej, kteri so Btaro domovino kteri ne bodo pristopili k uniji. Po- ostavili in predno bo to storili, so sebno Hrvatje, pa tudi Kranjcev je ! svojim starišdm obetali, da bodo za dosti, ki so podrepne muhe in uaj- nje skrbeli in jim kaj denarja domu večja podrepna muha je nek znan poslali, ali premnogo je tacih, ki te možak; ta se za vse zelo zanima, obljube ne storč in še starišem ne da vse „bosu" pove, pa naj le, saj pišejo, kako se jim godi. Marsikak bode tudi on dobil, kar mu grč. Ta oče je vzel novce za potovanje svo-možak je „ronal" pri poslednjih vo- < jega sina v Ameriko na posodo in litvah za policaja in dobil celih i mora sedaj obresti plačevati in pri-osem glasov, to dokazuje, kako je čakovati, ako ne pride še kaj hujega priljubljen pri svojih rojakih. Lan- nad njega. Vem, da bi sinovi to kaj eko leto so bili ženski pretepi na lahko poravnali in sem in tja de dnevnem reda, ker ni ga bilo tedna, ' očetu kak avstrijski petak v pomoč vico v prvotnih delnicah. Dalje ae mislijo tudi posestniki mineralnih virov zjediniti v trust, kteri se bode zval „Consolidated Mineral Springs Co. of Saratoga Spriugs". Kdor želi kupiti nje delnice, naj Be obrne na Tomaž PoBta 71 Broadway v New Yorku, kajti ta mož je bil boter pri novem izrasteku moderne obrtnije. Tudi tovarnarji automobil so se zjedinili v trust, pri kterem so med drugim tudi udeleženi „Pope Mfg. Co." iz Hart forda in Viljem C. Whituey. In četrtič nameravajo posestniki kakih 100 največjih tovarn za bicikle v Zjed. državah, Bkleniti trust s 50 milijonov kapitala, na Čelu temu bode znani A. G. Spalding iz Chicage, 111. Železniški delavci tožijo. Odkar ima Delaware Lakawanna & Western železnica novega predsednika, vpeljali so mnogo novega pošiljal cveti j ice in slašr-ice, ter jo sicer radikalnega, toda zelo izdat- pozival se z njim sniti v odločenih nega sredstva, da s > se znebili ue- krnjih. priljubnega superintendenta. E. .1. Tudi George E. Sterrv stanujoč Winslow je z delavci kruto ravnal, ua Pine cesti v New Yorku pripo- kar so ti nekaj časa prestajali, po- veduje pripovedko o nekej kači. Po- tem pa se takemu sramotnemu slal mu je nekdo ta teden kačo v ravnanju ustavili. Zapovedali so papirnati škatulji, ktera pa kakor uradniku naj se takoj pobeie z me- se je pokazalo ni bila strupena, sta, in ko se je obotavljal, zgrabilo Skoraj gotovo se je kdo Sterrjevih gaje 30 mož in odtiralo do mestne prijateljev izumil šalo. meje. Tl . . Rudarji v ,,Sacred Jugget Zink Donnev priznal. u ,, , , , • r Mine" v Orenago bo danes z delom F i 1 a d e 1 f i ja, 24. aprila. Vod- preUehali, ker posestniki rudnikov ja \\ ilkie zveznih detektivov se je danes izjavil, da nadaljuih prijetij V zadevi ponarejanja ni pričako- uiso hoteli dovoliti njihove zahteve, plačo od $2.25 zvišati na $2.50. vati. B'vši pobiralec domačih davkov Samuel Downey bil je poBled-nji. Proti temu je toliko obtoženj, da se bode sam krivim Bpoznal. Dne 10. okt. m. I. je Downey prišel k Jacobsn iu mu potožil, da se nahaja v fiuančnih zadregah. Jacobs gaje vprašal, ako S100 zadostuje, pritrdil je temu iu dobil uovce. Od tedaj je Downey vedno Jacobsu naznanjal vse, kar je vlada proti njemu storila iu zato je dobil počasi 81500. Ponarejevati so pričeli, ko sta bila Navitt in Ingham še v uradu. Oba sta računala, da ostaneta v uradu, kar ju bode varovalo proti zasledovanju. V Syracuse, N. Y., so zaplenili 34.000 smodk s ponarejenimi pole-ki tvrdke N. M. Jacobsa; v Brooklyn u pa 150.000 tirantov spominek odkrit Philadelphia, 27. aprila. Spominek, kteri predstavlja generala Granta na konju, so danes v Fairmount parku v navzočnosti Tornado na zatokn. K i r k s v i l 1 e, Mo., 27. aprila. Kmalu po G. uri zvečer je razdajal grozovit tornado nad Kirksville iu četrt milje na široko je videti sled uničevanja. Kakih 400 hiš je rpz-djanih in mislijo, da je 100 osob usmrtenih. Do sedaj so našli iu spoznali 31 trupel. Poškodovanih je gotovo tisoč osob. Po viharju se je vlil strašanski dež, ter oviral rešitev poškodovanih. Od vseh strani prihajajo zdravniki, da obvezujejo ranjence. Zmaga je blisn. Chicago, III., 27. aprila. Vse kaže n a to, da bode štrajk v Paui kmalu srečno dokončan. Obe strank i dejansko priznate, da bodo v teku jed nega meseca v Pana premogoko-pili delali uuijski premogarji, zamorski skabi pa bodo odslovijeni. Videti je namreč, da se bodo obrnili na državni posredovalni odbor in v tem slučaju se bodo morale dotične stranke postavno podvreči odločila odbora. Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Bux 266; Podpredsednik: Geokg Koto k ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. „ Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agnič, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PreSirn, Box 2St>; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Lmiis Co. Minn. Glasilo: „GLAS NARODA"' Zopet linčali zamorca — toda zamorci sami. G a 1 o n a, Kans., 25. aprila. Zamorec Charles Williams je vnofti od nedelje na ponedeljek iz ljubosumnosti zadavil svojo ljubico. Včeraj so ga zaprli in corouerjeva porota gaje krivim spoznala. Proti jutraje vlomilo l2do 15 našemljenih zamorcev vrata j^tnišnice in \Vil-liainsa ustrelili v nj^govej celici k«*r se ni dobrohotno pustil obesiti. Nih6e s*t n« briga kdo ho bili linčarji. Sioux City, la., 27. aprila. Minulo noč j« razsajal tornado na rato^n^j m "j i Crawford Countyja. Pet hiš Jh bilo porušenih, tri oso-l'»* uHiBrtei)", pet o8«il) je bilo smrtno, n«kaj drugih pa manj uevarno poškodovanih. Nekega štiriletnega otrok? je nesel vihar pol milje daleč po zraku, potem je [*adel na kup sena nepoškodovan. Moža po imenu Anderson je vihar nesel pol milje daleč in padel j« v reko. Jedifga unnrt*'uih je treščil vihar 150 «Vv !j*v daleč, da je na mestu mrtev obležal. Prouzročena škoda j« ogromna. Tudi v Nebraski je na- j pravit vihar mnogovrstno škodo. j Zopet zamorca lineal i. L e e h u rg, Ga., 27. aprila. I)a-ues zjutraj so našli ob potu truplo zamorca Mitchell Daniela od mno-krogelj prodrto, viseti na nekem drevesu. Mož, kteri je to vest ,,Co-routtrju" naznanil, pravi da ne ve kdo j« zamorca umoril, slišal pa je danes zjutraj proti tretji uri streljanje. Daniel in drugi zamorci bo baje trdili, da se je družina Lamo-m lmčauja vdeleževala. Nedavno so tudi poskušali v hišo Lamoreve družine ud ret i, toda gospodinja je kričala na pomoč, in zlobneži so pobegnili. Pred nekoliko dnevi so zločinci skušali Lamorevo hišo zapiti iti. I stre I i la raz uzdama. New Orleans, La., 27. apr. Pred mesecem dni so zaprli \V. K. Harringtons radi oskrunjenja, vsl^d zatožbe .Miss Mary Lacaze, hčere spoštovanih starišev. Včeraj s t-* j«.* govorilo, Harrington hoče dekle oženiti in tudi ona je bila pripravljena ga v ječi obiskati, da bi se ž njim o ženitovanskih zadevah dogovorila. Šerif jo j<» preiskal, toda ni naš 1 pri njej nikakega orožja. Ko je stopila v ječo, posegla je v n- drj^ po revolver in izstrelila tri kroglj^ na njenega okruujeval-ca, od ktenh je jedna prodrla pljuča. Miss Lacaze so zaprli in šerif preti t'sacega ustreliti, kdor bi po-skušal jo oprostiti. Ne linijske delavec pregnali. S p o k a n e, Wash., 27. aprila. Z winchesterkami oboroženi štraj-i kar i i zasedajo pot od Wardnerja do Kel logga, da zabranijo neunij-skim delavcem iti v Hunker Hill in Sullivan rudnike. Iz obeh rudnikov so vč«raj štrajkarji pregnali neunij^ke d< lavce in tudi prerezali telegr.-tične žice. Ko so neuuijski delavci danes hoteli iti v rudnike, stopil: so jim štrajkarji z oporni* notu nasproti, da jim puste točuo dve minuti časa se pobrati od koder so prišli, kar so tudi brez od-logo storili. Kvropejske in druge vesti. Dunaj, 25. aprila. Pri posku-šnjah ktere so nedavno priredili s ti kočiin zrakom je bil istemu primešan filikatmerg^l. Zmes je bila potem ueobčutna za snuke ali drguenje in se zamogla le od na-( ravuostne vročim vžgsti, kar jej daje veliko prednost pred dinami-tom. Položili so štirideseti del litra t« zmesi dva čevlja pod kamenja in jo z elektriko užgali. Raz-strelivni učinek je bil dvajsetkrat večji nego od dinamita. Pri poskusih s topovi seje pokazalo, da raz-strelna prousroči le neznatno vročino, ker j** cev topa ostala hladna. Mislijo, da bodo s tem strelivom lahko streljali na veliko večje daljave. Zvedenci trdijo, da je izid poskušenj senzacijonalen, in da bode tekoči zrak strdjivo bodočuu6ti. B r u s e 1, 25. aprila. Na predlog governerja pokrajine Hennegan so poslali v Charleroi in Louviere, kjer vlada štrajk tri švadroue konj ikov, da bodo vzdrževali red. Pariz, 25. aprila. Stronga, pariškega poročevalca londonskega ,,Observerja" je včeraj nek angleški Časnikar Shermand po imenu na cesti napadel. Strong je nato pričel udrihati po nasprotniku s palico, da seje ista zlomila, naklestil pa ga je le dobro po glavi. Dunaj, 26. apr. V Budjevicah štrajkujoči zidarji in stavbinski delavci se drž« svojih načel do pičice. Štrajkarji nočejo trpeti, da bi skabi zavzemali njihove prostore in radi tega je prišlo včeraj do krvavega pretepa med policaji in štrajkarji. Prvi so rabili nasajena bodala in več štrajkarjev ranili. Da bi na-daljne izgrede temeljito preprečili, *e je okrajno glavarstvo obruilo do vojaške oblasti, in ta je dala oddelek vojakov na razpolago, kteri bodo na gradbenih prostorih v Budjevicah straži 1 i in skabe pred napadi štrajkarjev varovali. B e r o 1 i n, 2(>. aprila. Kakor ■ z Od^sse došli brzojav poroča, se je v nekej vojašnici pripetila raz-strelba plinov,* pri ktcrej so bili štirje častniki in štirje prostaki □smrten i in šest mož bilo ranjenih. Budimpešta, 2(>. aprila. Mesto G lita v Kombou pokrajini je ogHnj skoraj popolnoma uničil. Več nego 300 hiš je pogorelo. Ožgana Lrupla od sedem žensk in štirih otrok so izvlekli izpod razvalin in boje se, da bode še več žrtev pod razvalinami. Pariz, 27. aprila. „Journalu" se iz Nizze poroča, da je zdravstveno stauje bivše cesarice Evgenije, zelo Blabo, ter so v akrbi za njo. Dunaj, 27. aprila. „ Wiener Tagblatt*' piše, da nameravajo pomnožiti avstrijsko pehoto, poleg tega ustanoviti tri batalijone bos-uiških vojakov, pomnožiti konjico in topničarstvo. Leta 1901 se bode mornarica pomnožila za dve oklop-ni ladiji in jedno križarko. Jabolko ne pade daleč od drem iNeuvorška slika.) (Dalje.) Bošna je boj£ skrivala svojih par t rdoprisluženih krajcarjev, toda Fric jih je vendar našel, mnogokrat mu je celo mali Fric odkril sled. Iu ako je potem videl mater | jokati, rekel jej celo veselo: ,,Ali j Vas je oče kregal.14 Poleni odšel , z očetom. Oba mala otročica sta umrla je- j (len dan, tožila sta le kratek čas o bolesti v vratu. Bošna si je novce od sosedov izposodila, da so ju pokopali — voz, dve mali krsti in običajni črni pajčolan — potem pa je dolg z delom odslužila. Sedaj je nekoč prišel Fric prvič zopet trezen domu; ali bil je bolau in vpaden, ni bilo več poznati prejšnjega Frica, kteremu na ljubo Be je lagala. Bošna je jokala in mu stregla, hodila je prat, da je kaj prislužila, celo k njeuej tokmovalki družici Roziki, ktera se je omožila e pekaruo, toda pek sam jo je malo zanimal, pač pa dobra kupčija. Fric je ostal par dni doma, sedaj se je Bušna smija-la in nje višnjevi očesi 60 se zopet svetili. Sedaj ko so te male zapreke s poti, sjdaj je bilo časa dovolj za delo, sedaj mu lahko streže, da okreva in mogočo, bode še vse dobro. Necaga večer prišla je Bošna domu; našla je vrata c dprta, toda nikogar doma. Hotela je svoj danes prislužeui dolar deti k prihranjenim v omaro v šktatljico, prav daleč v kotiček — toda bila je prazna. „Kje je Fric?"" kričala j« proti sosedi. „Da, da, oba sta šla proč. Mali je vedno rekel k očetu : „Oče pojdi na kozarec — in potem je šel star ž njim." Boš:ii so se kolena tresla. Sla je v sobico in se vsedla na Btari stol polpeči. Zopet je tukaj vedna preža in bojazen : Kako pride domu ! — Komaj je jedeu dan smela upati, da je opustil staro življenje' In otrok — saj ne ve, kaj dela. Ali tako neusmiljen, proti svoje j lastuej materi, tako neusmiljeno dete. To noč ni prišel domu. Prihodnjo noč so ga domu prinesli; nek sopivec mu je porinil nož v prša in bil je mrtev. „Mati", rekel je mali Fric. „vi-del sem; očetova krivda ni, on je samo zabavljal in potem je padel proti drugemu in ta je potegnol nož, dolg in oster — oh, tudi jaz moram tacega dobiti — in z onim je večkrat očeta Bunil — takole!" Pri tem je materi pokazal vse na tleh, njegove oči so se bleščale, prsti poželjno premikali. — Lep sprevod je imel Fric, skoraj vsa ulica ga je spremila, bilo je najmanj 25 vozov. Mala zavarovalna sveta, ni bila velika, je bila uporabljena. Toliko je še preostalo, da je imela Bošna za črno obleko in dolgi pajčolan za vodove in Fri-cu je kupila novo obleko. Iti potem je rekla Bošna: ,,Tako sedaj pričnemo delati. In kaj potem !" In tako je postala vedno peroča Bošna. Kmalu si je toliko opomogla, da si je najela prijazno sobico. Fric je hodil redno v šolo, in ako je bila mati na delu pri pranju, kupil si je po šoli za nikel. kterega je vsak dan dobil, k< s pogače in na dverih pričakoval, daje mati domu prišla. Skrivno se je tudi splazil v gostilno, vsedel na stol in poslušal o čem možje govore, kakor je bil to vajen izza časa očeta; toda piti ni hotel ničesar, ako so mu tudi ponudili. Zelo je bil očetu podoben, samo, da je bil vitek in lin kakor Bošna ter imel nje velike višnjeve oči. Vendar je bilo v njih nekaj nepovoljuega, bleščečega, pred čemur se je Bošna bala. Kad dečka more nekaj priti, ker vedno je v njem kakor bi ga ščuvalo, kar mora konečno vsplam-teti; potem je pričel brezmiselno zabavljati in njegovi prsti so vedno iskali kako orožje v bližini. Sicer je bil dober, celo iskan igralni tovariš, posebno ako je ponašal može v gostili, kako politizirajo, pijo in pljujejo. Zvečer ko so otroci skupaj sedeli pod električno svetilui-co, so ga drugi večkrat vpraševali: ,,Fric, kako je bil tvoj oče zaboden?" Potem je Fric igral vso dogodijo in postal pri tem tako strasten, da so se drugi gabeč na stran umaknili ; potem je bežal vpijoč k materi in 6voj<» glavo skril tresoč pred strahom v njeno naročje. Ako je Bošna pri čebru o tem pripovedovala, potem je rekla: ,,Fric bode še žalosten konec vzel. Kar mora, to mora. Kar v človeku tiči, to hoče vun. Sedaj mu še le tiči v očeh, toda kadar kam drugam udari, mogoče celo v roke. — Kaj pot^m!" Srečna je bila Bošna, ako je Fric zvečer pri njej ostal. Ona je likala, ali krpala, Fric je pa glasno čital liste, saj to je razumel Najraje je čital zgodbe o umorih in ropih, pri tem pa glas povzdiguol in gov >ril prav strastno. „ Ved no me je leden curk po hrbtu oblil", je rekla Bošna. Da bi pa temu nevarnemu nagibu morala nasprotno ravnati — to jej uiti na um prišlo. ,,Kar mora, mora" — Ko je bil Fric štirinajst let star, se je prvič opil. Prav za prav ni hotel nič piti, šel je le v gostilno, da bi čul — vse lepe dogodke o umoru, ropu in uboju, o ubeglih kaznjencih in o vislicah. Toda konečno so ga vendar prigovorili, skrivaj mu žganje v pivo nalili in se zabavali nad njegovimi burkami. Potem se je opotekal domu, je čez vse zabavljal in klel, kakor je delal stari Fric, končal pa je svojo besnoet ukrotil s tem, da je svojo mater — pretepel. Drugi dan je ležal kakor mrtev, in ko je od matere zvedel, kaj je počel, stal je bled, tresoč se in tih. Od tega časa je Bošna zopet živela v starem strahu : „0n ne pije, ne, on to ne stori — ali vendar je bil že pijan — kaj potem!" rekla je. Ali on ni govoril in čepel doma. Ni delal nič, tudi se ni potikal, jednostavno je zaužival pogačo, ktero mu je mati seboj prinesla in ni našel zabave niti pri streljanju četrtega julija. Le nekoč je prišel vesel domu: pri starinarju je kupil nož, dolg iu ojster, z srebrnim držajem — ,.Glej mati, ravno tak je, kakoršen je bil očetu v prša porinen." Bošna se je prestrašila in leden curk ;o je oblil, toda mali je vendar obdržal nož. Tako je minolo par let, l^ta dela in tuda za Bošno, ktera sh je vedno skrivej bala nezgode. (Konec prihodnjič.) Drobnosti. Nesreče na železnici. Na veliki ponedeljek zvečer je na progi iz Medvod v Ljubljano povozil vlak 50-letuega Gregorgja Tram-puša. Odtrgalo mu je nogo pod kolen«.m in ga ranilo na glavi. Nesreči, pža so prevedli v Ljubljano v bolnišnico, kjer je umrl dne 5. aprila. — Dne 7. aprila pa je povozil vlak blizo Rakeka nekega Ko-rošča, imenom Jesoppa. Sel je po tiru proti Postojni. Ker pa je bil hud veter in je deževalo, ni slišal vlaka, ki je prihitel za njim in ga grozno razmesaril. — Pri Trbovljah na Štajerskem je ponesrečil zidar A. Mittoni, delaje na želez-uiškem nasipu. Padel mu je na glavo velik kamen in g.i poškodoval tako hudo, da je mož dva dni pozneje umrl. * * * Novačenje v Novem mestu. Letos je bilo klicanih na asentirungo 391 fantov, potrdili so jih 103, in sicer 90 v vojno, 13 pa v rezervo. * * Novo Bodnijsko palačo, ktero bodo iz bivše novomeške kosarne prezidali, so začeli še delati. Stavbo je pojavni zmaujševalni dražbi dobila tvrdka Tonnies, iz Ljubljane. Ob obeh konceh so sedaj mali del stare stavbe podrli, da jo k dozidanju pripravno Btore. To je trdna stavba, in ui jo lahko rušiti. Na strehi je mnogo strešne opeke z letnico 1829, ktera ni čisto nič okrušena. =:■ * * Novomeški vodovod. Z vso gotovostjo smejo pričakovati, da bodo vodovod dobili. Merodaj- ne oblasti so se že zato izrekle. * * Nesreča ali samomor. V torek po veliki noči so na Volčjem-gradu pri Komnu izvlekli iz vode 50-letnega kamnoseka Frana Rebulo — mrtvega. Ne vč se, ali je po nesreči padel v vodo, ali je v njej nalašč iskal smrti. Mož ni bil srečen v zakonu iu je večkrat grozil, da si vzame življenje. * * * Dovolenje za električno železnico v Trstu. Železniško ministerstvo je tržaškemu tramwajekemu društvu podelilo koncesijo za zgradbo ozkotirnih prog za električno železnico. Koncesija obseza pred vsem dosedanje tramwajske proge, nadalje proge Sv. Andrej-Skedenj, Piazza del la Caserma-Via Rojano, in nadalje proge Ponte della Fabbra-Piazza delF Ospitale-Via Conti, dočim bo po progah Via Campo Marzio-Baguo Fontana in Piazza della Stazione-Punto franco vozila za nekaj časa še konjska železnica. Proge z vsem, kar spada k železnici, morajo biti dodelane tekom poldrugega leta od dneva, ko se je podelila koncesija. Železnica bode petnajst let svobodna davščine. * * * Ubeguil vsled - strahu pred poroko. Iz Berolina je pobegnil delavec Gustav Jankow-Bki, ker ae je bil zaročil z neko deklico, s ktero bi se bil imel poročiti pred kratkim. Jankowakemu pa je nakrat postalo tako žal za njegovo svobodo, ktero bi bil moral zameni ti s zakonskim , Jarmom daje pobegnil v inozemstvo. Blagajnik miuisterske-ga predsednika u b e g n i 1. Iz Tešina poročajo: Blagajnika na posestvu grofa Thuna, Gorlicha, pogrešajo že od sobote. Ko S'» dne 10. t. m. pregledali knjig", se je našel primanjkljaj okolo 28.000gld. * * * Konec pšeničnega ,.rin-ga" v Budimpešti. Zelo je izplačalo ogerske špekulante, ki so hoteli pokupiti vso pšenico, ra-čunaje na to, da trgovci in dobi-vatelji ne bodo mogli dobaviti blaga do pogojenega roka in bodo tako primoraui plačati globo. V ponedeljek dne 27. m. m. je bil poslednji dan, ko je morala dojti pšenica v Budimpešto. Vsega skupaj je došla kolosalua množina, 1,187.000 meterskih centov, toraj mnogo več, nego je bilo treba. Še ieti dan je padla cena pšenici od gld. 10.70 na gld. 10., toraj že za 70 nvč. Blago, ki bi se imelo dobaviti za april, je palo na gid. 9.21, za manj na gld. 9.17. Vsled t^ga so se pretrgale vezi ringa, ki je tnenil, da zasluži po 2—3 gld. na meter-skemu centu, a bode m >ral sedaj plačati toliko povrh. Da bi se v kratkem cene popravile, na to niti ni misliti. V Budimpešti s^ spdaj nahaja v skladiščih okolo 2 nrlijo-ua meterskih centov pšenice. Mlini pa zamorejo v treh mesecih, t. j. do druge žetve, semleti samo 1 in -j milijona met.* centov žita, ker se je njih delavnost vsled deževja znižala na pol. Izven tega se nahaja pšenica za april in maj še na potu. A pri tem se ne sme pozabiti, da je pšenica, ki je kupljena za naprej, večinoma lahke^e kakovosti, ktero morejo mlini mleti samo pomešano i drugo, boljo pšenico, in se vrhu tega lažje kvari. Vsled tega je nj možno držati dolgov zalogi in čakati na bolje cene. Skoda, ki jo ima in jo še bode imel konzorcij, se še ne da določiti. Konzorciju bode to dober nauk za bodočnost. Škoda je le ta, ker bode preobilo dovažanje pšenice iz inozemstva vplivalo na cene domače pšenice. Temu uplivu se tudi ne bode mogla ubrauiti ni ona pšeuica, ktero prinese bodoča žete. * * * Ljudska revščina v Avstriji. V Avstriji je po zadnji ljudski štetvi 14,920.396 osob, ki imajo kako gotovo delo in dobivajo od tega dela svoj zaslužek. Toda izmed števila teh ljudij je celih 95'27 odstotkov tacih, kterih letni zaslužek niti bOO gld. ne znaša. Tacih, ki dobivajo na leto od COOJ do 1800 gld., je 3 92%, od 1800 dc 3600 gld. 0 14%, tacih, ki bi imeli nad 6000 gld., pa samo 0"11^ . Te številke kažejo, kako je ogromna veČina avstrijskega ljudstva ubož-na, bogastvo pa se zbira v rokah majhne peščice birokratov. Ti imajo v rokah denar, in ker imajo denar, imajo tudi vlado, vsi drugi pa so za to, da nosijo državna bremena. Sto jih mora stradati, da živi jedeu v obilnosti. Potem se pa čudijo, ako delavni ljudje iščejo delo in zaslužka y Ameriki; ni pa pričakovati, da bode v Avstriji bolje, še slabeje bode, dokler bodo vzdrževali tako armado, jo vedno novo oboroževali, v državnem in cleželuih zborih se pa samo prepirali. Darove za družino Stepec priobčimo v prihoduji številki. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 840.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošilja cev registrirana. Nepoznanec v Denverju, Colo. Dobili smo onih 30 ct. v štampsih ali kaj hočete za nje. Tudi nera-zumemo kaj hočete s temi besedami: „Ne ubogaj me dat, neprevariti se, ker Bi sami otrujejo rane na rokah ali nogah, to delajo Hrvatje, Mažari in Italijani, da veliko iz-prošenih novcev domu pošljejo.. ."? ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako ae nam znesek naprej pošlje: Druge bIov. knjige: Veliki katekizem 16 ct. Sveta Notburga 18 ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga in domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. ia III. zvezek po 30 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. ,, „ stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct. Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Štiri povesti za mladiuo 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Funtek zbrane pesmi 30 ct Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 35 ct. Hitri računar 40 ct. Angleško-slovenska slovnica (Je-ram) $1. Kje sta? MARTIN NEMANlO, doma iz Že-lebeja, župnija Metlika ; dalje JOŽEF 1VEC, doma iz Tribuče župnija Adlešice, okraj Črnomelj. Rojake prosim, ako vedo, zn kterega teh, la naj mi blagovolijo naznaniti nju naslov : Peter S i k o n i j a, Box 11, Iron Mountain, Mich. _(10. mj.) Vino na prodaj. Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do 50 centov galono •i posodo vred. Dobro belo vino od 50 do 05 ceotov galono s posodo vred. (15. ap.) NIK. RADOVICH, 702 VermoDv St., San Francisco. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr vi aloven-s ki Samo 40 komadov imamo še KoMaija za 1.1899 velja te 25 centov. To pač znači, da jc dober, ker od x6oo je to pač malo število. Kdor Slovencev ga še nema naj [se brzo oglasi. ( 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijač o, nuim w h i s key e m in izvrstnimi 3modkami. Tudi imam lepo urejen« prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, iu zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni &A.LOON, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO j fino DOMA NAPRAV L JE NO VINO : dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Francoska parobrodna druzia Comjapie Generale TransatMpe. Direktna erta do HAVRE - PARI8 ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 Nortii River, ob Morton Street: maja La Normandie La Champagne La Bretagne La Touraine La GaBgogne La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne La Normandie La Champagne L a Bretagne Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. držav« in Canado : 3 BOWLING GRBBH jftBW YORK. 6. 13. 20. 27. 3. 10. 17. 24. 1. 8. 15. 22. junija. julija. Vsem roiakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi IkzegCLjiLso©.. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi i staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na itključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST-, NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOT/TU naj se izvrstno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal Se v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA r^^AiVKA^) CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodb«, preskrbuje d^dši 'ne in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJA v s*aro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte. ter GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. T^HT—Tipu ■' ■»r -iy.i-ifip'T'yr" »-B.ny; m.,^; ■ |r IGN. TANCIG, »venski fotograf, v Calumetu, Mich. uV no priporrf-a vsem Slovoncpm in bratom Hrvatom za izd« i nje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za evcj t' ■ ,':»••.:«*• mi, da zridovolj m VBakoga. Izdelujem tudi ri:/ii"vrpi.H- 1(". L: ali broches za žensk«, ravno tako IGLE za mož ^ z slikami, kar j« 2"!o pripravno darila ob raz- nih prilikah. ' I* i * ■ i i p ;-:orov : m sir. vnem občinstvu v Caluinetu in oko-i'ci i g j zaiogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. • i c!ike stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, • -i i'' b •• ii doma, in vse skupaj d enem na eno sliko, " i " " bi hHi o»>jednem ulikani. Z spoštovanjem udnni IGNATIUS TANCIG, CA< T MET, MICHIGAN. THE PRINCE LINE navedeui parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz HŠTe-^r- ^ o=n?3sza G-exio-vo ±d=l. ITeapol ,,Spartan Prince", „Trojan Prince'', „Partfr Prince", ,,Afghan Prince", „IiMia:i Prince" vozijo 14 dni v Genovo aii Neapoi. Ceiie: v Trst $24.50, Reko $27,00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlov« c $2 .50. Inšpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dol>6 vino, postelj, odejo in jedilno posodo br^zplačnu. Glavni zastopnik : C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, -^.NEVV YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. odposlali. Posredujeme vs^m za hranilne vloge v slovenske hranilnic p, vsakdo dobi hranilnične knjižic« v roke. Pri nas je kurz najcenej i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj S41 ali $41 50, zakaj bi vašo novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih dragi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 <>reen\vifh Street, kamor Vas drugam spel jejo. Vas slepijo, mi st&najemo v istej I in prodaja na DEBELO (wlioleeale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in hiši v prvem nadstropju in do nas ■ dru^a VINA. ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. lahko pride vsakdo ob vsakem <\isu. ' -m., mmx ^^ 1 G. MARTINI nči 5 cesti v Red Jacketu, IVIich., Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago , 9 w Priporoča posestnikom Beer Salonov m grocrii^kih prodaialnic kakor tudi OBLEKO, OBUVALA i vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jaku izk j ceni. za možke, ženske in otroke. Dalje: Edini izdeleratelj : FLOR DE CARNIOLIa a!i ,Krani«ka lepita VINO, FINE SMODKE in ŽGA- Cigars" z barvano sliko. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. odprl F r- trg j vce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO 'AJ NIŽJI CENI. War NJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj 400 Elm str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem I ti N AC MIKLICH. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila bo vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja nar čila p<- Expresu p r ob to in se pri sjirejemu nič ne plača, aku g.- m: gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. N v.-i s- tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda'*. Moj naslov je; F. A. DTJSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY S ^ o j i k sv. jim! Spretni arentie s* *vreimft ■ o«?oiew J. STREIFF & CO, lastnika 130 GrreejiftieJi Street. Weiv YorJi (v bližin tiskrira« „(ilas Naroda41). V našem hotelu o-i.meio nav.uii. % Slovenci dohajajoči Avstrijo. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne ia železniška listke po najaižjih cenah. vr KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE Ko. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, is dolžna pisma. Ieposlnje in iiterjuje saponin* ia dol^rrve. John Golob, izdelovalec , umetnih orgelj pe priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. CenanajcenejšimSglas-nim od naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do ^8100. Pri naročilih od §50 do SH > je treba dati polovico na račun. Glasovi eo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Eezek imam ze štiri leta harmonike- na 4. glasove in sem yelo zadovoljen Ž r limi. ter so še sedaj dobre: Igram /elo veliko na nje. Rojaki, neliojile se, da hi l>iii prevarani: harmonike so lahke za igranj*-. lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko Težak imam harmonike le pet let od Ofi.t .-.i i - 4 i- »ve: veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že_pel let. M. Teschak- Pod pisarn linam harmonikeod g- J. t ioloba 5e sest It t, za nje sem dal S40 in so sesedaj boljSe kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ol> vsakej priliki. Martin Trlep. Joliet, 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba izvrstno delo, jaz Ir na nje igram 4 leta. dal sem za nje 425 in še sedaj jih ne dam zaradi njih gla*u za »50. Mike Klobučar, Joliet, III. Mat. Franlcovič potrjujem, da dela, ktere izdehije g. J. Golob so fina; jaz sem kupil njega harmonike pred 4 leti in dal za nje S45 in še d:mes imajo lepši glas kakor najboljše iz stare deieie; dosedaj Se niso potrebovale poprave Math. Frankovich, Calumet, Mich. Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in ae z a morejo uporabiti fri vsakej godbi na Žice, trobente ali piščalL G. S trainee. »Slika predstavlja srebrno uro zjednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dohrim, Elgin kolesovjem HRVATSKE DOMOV i M SIN glasoviti in proslavljeni zdra nik DrMJWmp* m® ik, na 7 kamnov samo. in na 15 kamnov samo Amatvo za Na zahtevanj« s« razp niki fraukovani. PoStena postrežba in robo je moje geslo. Za obilo naročbrt bh pri|njr< ičam z vsem poštovanjem: sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega neoišk« :5a *■>•■u-Sli ca. t^r predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljublj- n. jzdravnik zaradi svojih zmožnosti pri t-aiuoSnjem iju^s.^vn, $13.50; priporoča se slovenskemu občinstvu ^15:00za zflravlj enj e vsafceHi notranjili Mor :p -dihajo ce-! « T "1 f 1 * tlidi vnamili Umi Jakob Stonich, 89. E, MADISON STREET, 11HICA«0, ILL Podpisani priporoma vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importir&no plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in oknsna jedila bodem dajal vsem gustom proti zmerni ceni ; na razpolaganje je lepo kegljišče. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. # Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-Čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami L>r. (i. IVAN 1'OHEa, jpga rojaka Dra. Gjura Ivana P b ka. On j. na pofstal je predsed ..ik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, katar a, pluč-nici, oslabelosti, v aako vrstn ihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jezila a obrne na bvo« si3ot3±:m_<3 i -rt crz m M M m m m m s m x m m m nadalje hranilne vloge g - § novega rentnega davka. ^ Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- TBI nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". {k Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi po brez odbitja uO'cixL.e nevarno bolnih oBeb i>zdrnvil, post btjo pa mu je liul>o pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in r- lu. Dr. G. Ivan Poheku, . Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam. da sem Vaša zdravila p rab! i, in s ^m hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vhš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Canion Ferry, Mont. ululululCfMuni^nir^ a. IVA.M l*OHEK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju ž»;ntfk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN P0HEK, So. Eait 10. Wslnat Str., KANSAS CITY, MlSSOUBI.