-----    412    -----
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
204.
Tobak v Ameriki.
Amerika je prva in glavna zemlja, kjer se največ tobaka pridela, zlasti pa: Kuba, Portoricco, Zedinjene države, Brazilija, Domingo in Kolumbija.
Otok Kuba, ta biser Antiljskega otočja, proizvaja najboljši tobak za cigare. V trgovino dohaja tobak s Kube z dvema imenoma: tobak z zahodnega kosa se zove „Havana," a z vzhodnega kosa „Kuba". Poznato je, da je Havana najboljši tobak, a mej tobakom, ki ima ime Kuba, je posebna vrsta boljšega tobaka, ki se zove „Yara". Pravi „Yara" se ves ua otoku potroši, in kar v trgovino s tem imenom prihaja, to je samo sorodna vrsta, Najboljši tobafc raste na otoku po doliuah ob rekah, in čim bližje morju prihajamo, tem slabejši je. Po dolinah je tobak izredno finega duha, perje mu je nežno in mehko, in za cigare kot nalašč. Na bregovih je tobak nekoliko slabejši, ima tudi fin duh, ali trdo perje.
Peščena zemlja najbolje ugaja tobaku, dočim na črnej zemlji raste najslabejši tobak. Seme se poseje v grede avgusta, a septembra se mlade rastline presade na polje. Prvo perje se obere decembra ali s početka januvarja. Potem požene novo perje, katero je kmalu zrelo. Kedar je perje suho, zloži se v sušilnici na kupe po 3 do 4 *y visoke, in tu ima prvo vrenje (fermentacija). To traje 2 do 4 tedne. Potem se perje po veličini in lepoti prebere in v zvezke poveže. Na to se pripravi voda, v katerej so se namakali peclji od tobaita, in s tako vodo se zvezki močijo 8 do 10 ur. To delo je jako važno, ker o njem najbolje ovisi, kakošen aroma hoče tobak dobiti. Se le tako pripravljen tobak gre v trgovino. Na celem otoku pridelajo na leto do 270.000 španjolskih centov (135.000 metriških   centov) tobaka.   Uvoz tujega
obaka na otok je ztbraojea. Tobak se po neuaj na otoku podela, nekaj pa surov v Evropo proda. Največ tobaka kupujeta Francoska in Avstrijska. Francoska jemlje navadno slabejšo robo, Avstrijska pa boljšo. Sajenje tobaka in podelavanje njegov > je slobcdno vsakemu na otoku. Kdor hoče napraviti cigarnico, mora prositi vlado dovoljenja in prijaviti svoj znak, ki ga hoče na skrinjice vtisoiti. Vsega vkup je na otoku do 600 tvornic, in samo mesto Havana jih ima do 400. Razen velikih tvornic je oa otoku cele vrste malih tvorničarjev, kateri nimajo nikakega znaka, temveč delajo za veletvorničarje. Dobre tvoroice imajo vedno po toliko naročil, da jih komaj zmagujejo, zato pa izdelavajo samo fine cigare. Po velikih tvornicah v Havani dela do 20.000 oseb, večinoma možaki. Delavci so na otoku najhujši ljudje, zato imajo tvorničarji ž njimi vedne sitnosti, Ako je trgatev dobra, takrat jih je težko dobiti za drage novce, a pri slabej trgatvi se sami vsiljujejo. V tvornici kadi skoro vsak delavec, in to kolikor hoče, in kedar gre domov, vsak sme vzeti malo tobaka, zato jse pa večje tatvine navadno ne prigajajo. Za vzgoj delavcev je v Havani posebna šola. Navaden delavec naredi do L50, boljši delavec do 200 pa tudi 250 cigar, in za 1000 cigar dobi 21 gld. V trgovino prihajajo tri vrste havanskih cigar. Za 1000 komadov prve vrste plačajo 52 g«, za drugo vrsto 40 g., za tretjo vrsto 34 g. Osobito fine vrste so še dražje. Na leto izvozijo s Havane 300 do 350 milijonov cigar. Poleg tega izvozijo tudi velike bale perja na vse kraje sveta. Najglavnejše vrste cigar, katere se po obliki in dobroti razlikujejo, naslednje so: Regalia, Imperiales, Londres, Millares, Galanes itd. No pod temi imeui prihajajo tudi cigare, katere so v Evropi narejene s perja tobakovega z drugih krajev sveta. Cigare, katere izdelujejo v Evropi od havanskega perja, navadno so slabejše od onih, katere ua Havani izdelujejo, a izvedenci trdijo, da je to samo zato, ker se na Havani bolje ravna s tobakom,   in ker   so delavci izve-
denejši.
Otok Portorica (Puerto-Rieo) proizvaja tobais zlasti za cigare, kakor Kuba. Aroma temu tobaku je mnogo slabejši proti Havanskemu tobaku. Vzgoj tobaka se nahaja ua Portorici v rokah siromašnih poljedelcev, kateri se za obdelavanje in pripravljanje tobaka malo brigajo, zato je tudi tobak slao. Na leto pridelajo tu samo 36 000 centov (18.000 metriških centov).
Na Domingu rodi dosta boljši tobak, in na leto ga pridelajo do 150.000 španjolskih centov. Da ga več ne pridelajo, krivi so samo politiški odno~aji.
Brazilija je začela izvažati svoj tobak še le 1848. 1., in od takrat se je začela kultura tobaka izredno vzdigati. Danes pridelajo v Braziliji d;> 30.000 španjolskih centov, znatno več kako na Kubi. Tobak brazilijski se izvaža v Portugalsko in Afriko, mnogo tudi v Avstrijo. Kupci potujejo po zemlji ter pokupljajo perje, ko je še ua rastlini. Tobak je boljši in močnejši od Portoriškega.
V  južno-ameriškej republiki Ekvador v pokrajini Esmeralda pridelajo na leto samo 5.000 centov, ali ta tobak ima mesto koj za Havanskim. V republiki Kolumbiji raste prilično dober tobak iu ga izvažajo zlasti v Bremen in London. Na leto ga pridelajo do 120.000 centov.
V   severno-ameriških Zeuinjenih državah je naj-glavnejša pokrajina tobaku Virginija, kjer raste poznati virglnij8ki tobak, ki se upotreblja za cigare, lule in ojuhanje. Ta tobak je vrlo močan, in tudi aroma mu je ugoden. Zemlja in podnebje ugajata tu tobaku, no dobrota njegova pa je poglavito v vzgoju in pripravi. Tako skrbno ne ravnajo nikjer s tobakom kakor tu. Od ostalih Zedinjenih držav, kjer tobak sade. moramo omeniti še KentucKy, Maniand, Ohio in Flurido.
(Dalje prihodnjič.)
413