Primorski
Št. 22 (16.059) leto L1V.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Moptecchi6-Tel. M0/77%600
'odC-A-Drevored ?4moggiol-Tel. 0481/533382
ČEDAD-UL Rt v Tel. 0432/731190_
1500 LIR gESS-Ss
Skromen okvir m velik izdv
Vojmir Tavčar
Poslanska zbornica je včeraj s poročilom predsednika dvodomne komisije Massima D’Aleme in poročevalčev resorskih pododborov začela razpravo o reformi italijanske ustave.
Dejstvo, da je eden od domov parlamenta začel konkretno debatirati o reformi ustave, je nedvomno uspeh, saj se o reformi italijanske ustave govori vsaj dve desetletji, toda debata je ostala.sanio na papirju ali kvečjemu v omejenem krogu posebnih komisij, ki niso utegnile uspešno zaključiti svojega dela. Massimu D’Alemi je tokrat uspelo pripeljati postopek refor-me do debate na plenarnem zasedanju, kar pa še ni jamstvo za uspeh. Stališča so še zelo različna, nekateri problemi (na primer federalistična ureditev) niso bili razvozlani, ob drugih, kot je reforma pravosodja, pa napetosti zelo velike.
Primerjava včerajšnjega začetka razprave z delom ustavodajne skupščine, ki je pred petdesetimi leti postavila temelje demokratične Italije, je bila skoraj neizbežna. Pokazala je na veliko Časovno razliko, pa tudi na povsem drugačno vzdušje: delo ustavodajne skupščine je imelo, kljub ostrim spopadom, idejni zanos, včerajšnje zasedanje pa je Pritegnilo v zbornico samo pešCico poslancev. Morda je to tudi posledica dejstva, da je povojna generacija, kot je dejal D’Alema, »rešila demok-racijo, sedanja pa mora omogočiti pozitivni razvoj države, ki je utrujena od dolgega in razburljivega prehodnega obdobja«, kar ni manj pomembna naloga, nedvomno pa ne ''zbuja tistega zanosa, kot §a je vzbujala graditev demokracije na ruševinah, ki jih je povzročil fašizem.
Osnutek reforme, Id ga je izdelala dvodomna komisija, je sad težavnega kompromisa med različnimi pohtiCnimi silami in je zato v marsičem nejasen, nedorečen in tudi nezado-sien, najbrž pa je tudi res, da je ta osnutek največ, kar je bilo mogoče doseči s takim razmerjem sil in ob tako različnih interesih.
V tem trenutku je težko mci, ali se bo postopek, Id se je včeraj začel, tudi končal in kakšen bo morebitni končni proizvod. Dejstvo pa je, da bi v primeru neuspeha politične stranke zaigrale dober del °d sicer nevelike verodostojnosti, Id jo še uživajo v javne:
an mnenju.
POSLANKA ZBORNICA / POROČILO D'ALEME IN POROČEVALČEV RESORKIH PODODBOROV
Začetek debate o ustavni refoimi ob znatnih razlikah med strankami
Tajnika DSL podprl Fini, medtem ko je bil Berlusconi hladen - Ostro kritiko Cossutte
RIM - S poročilom predsednika dvodomne komisije za reforme D’Aleme (foto AP) in poročevalcem resorskih podoborov se je včeraj v poslanski zbornici začelo debata o reformi italijanske ustave.
V dvorani je bilo prisotnih sorazmerno malo poslancev, kar je še podkrepilo vtis skromne slovesnosti, ki jo pobticne sile pripisujejo začetku te debate. Neslovesni okvir pa ni prikril napetosti, ki jih vzbuja reforma. Demokratični stranki levice se mudi in to je jasno podčrtal poročevalec Cesare Salvi, ki je poudaril, da DSL želi predvsem hitro in jasno debato. D’Alemo je podprl tajnik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je ocenil poročilo kot uravnovešeno, medtem ko je bil Silvio Berlusconi veliko manj spodbuden. Zelo kritičen je bil predsednik SKP Armando Cossutta, ki je v manjšinskem protiporoCilu podčrtal predvsem nesprejemljivost polpredsedniškega vzorca in rešitev, ki jih je dvodomna komisija nakazala za reformo pravosodja.
Precejšnja razlika je tudi med Hrastom in Ljudsko stranko o vprašanju polpredsedniške republike o o reformi prvosodja, zato debata o reformi ustave ne bo lahka in vprašanje je, ah bo D’Alemi uspelo strniti zadostno večino za reformo, o kateri se v Italiji razpravlja vsaj 20 let.
Na 3 strani
BLIŽNJI VZHOD / PRED SKORAJŠNJIM VOJAŠKIM POSEGOM?
ZDA grozijo Iraku
Rusija je včeraj odločno obsodila morebitno uporabo sile
Clinton zanikal, da bi imel spolne odnose z Lewinskyjevo
WASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj odločno zanikal, da bi imel spolne odnose z nekdanjo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky. Kot kaže mu je izjavo svetovala žena Hillary, ki se je z dušom in telesom še kar uspešno postavila" v obrambo svojega moža. Medtem postaja jasna strategija, s katero bodo poskušali Clintonovi svetovalci streti morebitno pričevanje Lewin-
skyjeve. Na dan namreč prihajajo izpovedi prijateljev in znancev nekdanje pripravnice, ki trdijo, da je dekle nezanesljivo, megalomansko in lažnjivo in da si je vse izmislilo. Na udaru je tudi Kenneth Starr, ki mu vse veC uglednih novinarjev in politikov očita, da poskuša po štirih letih neuspešnih preiskav o škandalu VVhitevvater Clintona streti s spolnim škandalom.
Na 2. strani
VATIKAN / PO PETIH DNEH
Papež Janez Pavel II. se je včeraj vrnil s svojega uspešnega obiska na Kubi
RIM - Papež Janez Pavel H. se je včeraj vrnil v Rim s svojega petdnevnega obiska na Kubi (na sliki AP s predsednikom italijanske vlade Prodijem) . Obisk je bil po mnenju večine opazovalcev pozitiven, na konkretne rezultate pa bo treba počakati. Kot je bilo razvidno iz vseh dosedanjih, predvsem pa iz ne-
deljskih papeževih posegov, se Janez Pavel H. zavzema za postopne spremembe, ki naj ne bi povzročile prehudih zapletov. Njegov prvi cilj je normalizacija odnosov med Cerkvijo in kastristicnim režimom. Ob kritikah na račun komunizma pa je papež prav tako odločno obsodil kapitalizem in se ponovno
zavzel za odpravo ameriškega embarga.
Na 2. strani
VVASHINGTON - ZDA nameravajo z vojaškim posegom premostiti novo krizo med Irakom in OZN, a Rusija je vCeraj jasno navedla, da nasprotuje uporabi sile. Predstavnik za tisk ameriškega zunanjega ministrstva James Rubin je navedel, da se diplomatske poti bližajo koncu, včerajšnji New York Times pa je že napisal, da bo do bombardiranja Iraka prišlo sredi februarja. Dnevnik je tudi navedel, da bo letalsko in raketno bombardiranje trajalo od tri do štiri dni. Da ne gre za običajno ameriško razkazovanje mišic, pričajo reakcije ruskega zunanjega ministrstva, ki je obsodilo morebitno uporabo sile in v Bagdad poslalo podministra Viktorja Posovaljuka. O resnosti pričajo tudi britanske izjave, ki prav tako ne izključujejo vojaške opcije.
PEUGEOT
306 $w 21,900,000
*306SWXNL4, 75 CV (37 kW), vključen državni prispevek. Ponudbo nudijo zastopniki in podružnice Peugeot.
ZAPADLOST
PREIZKUSITE GA PRI:
PEUGEOT
RADOVAN/: RIGLI s.r.l.
II
Trst, ul. Flavia 47 - Tel. 827782
SKGZ-SSO včeraj pri Schiffrerju
LJUBLJANA - Predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu DZ Marijan Schiffrer je vCeraj sprejel delegacijo SKGZ-SSO. Na srečanju je bil govor predvsem o kriterijih podeljevanja finančne pomoči slovenskim organizacijam v Italiji v vidu skorajšnje proračunske razprave v slovenskem parlamentu. Pogovori naj bi se nadaljevali že v naslednjih tednih, kar je bila izrecna želja SKGZ-SSO.
Na 4. strani
Tržič: nočni požig v centru za priseljence
TRŽIČ - Neznanci so v noči na nedeljo drugič v dveh mesecih zanetili požar pri vhodu novega Centra za začasni sprejem priseljencev v Tržiču. Skoda znaša skoraj 10 milijonov lir. Atentat bo za nekaj tednov zakasnil ne pa preprečil odprtje centra, zagotavljajo na občini in pri združenju Anolf, ki ga bo upravljalo.
Na 22. strani
Upada število prebivalcev Gorice
GORICA - Po podatkih statističnega urada go-riške občine se je število prebivalcev v letu 1997 zmanjšalo za 167 enot. V občini je bilo ob koncu leta 37.442 prebivalcev. Rodilo se je 250 otrok, umrlo pa 526 občanov. Od leta 1986 do lani je Gorica izgubila 2.745 prebivalcev.
Na 23. strani
Devin Nabrežina
začasno v parku
NABREŽINA - Devinsko-nabrežinski odbor je včeraj razpravljal o obsegu bodočega Kraškega parka in osvojil predlog, da bi v zaščiteno območje začasno vključili celotno občinsko ozemlje, dokler ne bodo pristojni oigani določili normativa novega parka.
Na 5. strani
V Trstu Bejartova novost Mutationx
TRST - V soboto, 7. februarja, bo sloviti koreograf Maurice Bejart s svojo skupino Bejart Lau-sanne Ballet v gledališču Verdi predstavil Muta-tiomc. Svetovna premiera bo posvečena Gianniju Versaceju.	Na 7. strani
Sole: konec vpisovanj Težave v Rojanu
TRST - VCeraj so se zaključila vpisovanja v prve razrede osnovnih in sredjih šol. Na rojanski šoli so se starši otrok domače šole sestali s starši otrok barkovljanske šole, da bi se domenili o morebitni združitvi, s katero bi »rešili« rojansko šolo.
Na 6. strani
Koroški trgovec Priebkejev pomagač?
CELOVEC - Koroški tisk je precej pozornosti odkritju, da v St. Vidu ob Glini nedaleč od Celovca živi bivši esesovec, ki je baje sodeloval v pokolu pri Ardeatinskih jamah. Celovško tožilstvo ga še ni zaslišalo, češ da je hudo bolan.
Na 4. strani
r ZDA / PROTIOBRAMBA
KUBA / ZADNJI DAN SVOJEGA PASTORALNEGA OBISKA
Clinton zanikal, da bi imel spolne odnose z Lewinskyjevo
Papež obsodil komunizem, a tudi divji kapitalizem
Castrovo zadovoljstvo v poslovilnem nagovoru Janezu Pavlu II.
VVASHINGTON -Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zanikal, da bi imel spolne odnose z nekdanjo pripravnico Monico Lewinsky. »Hočem, da me skrbno poslušate,« je poudaril Clinton, »ker vam tega ne bom ponovil: s tistim dekletom nisem imel spolnih odnosov, nikomur nisem rekel naj laže.« »Tako sklepanje je lažno. In sedaj se vrnem k svojemu delu. Hvala.«
To je vse kar je včeraj povedal ameriški predsednik Clinton o novem spolnem škandalu, ki ogroža politično kariero Sefa Bele hiše. Poseg je bil najavljen, kot je bilo javljeno, da ne bo odgovarjal na nobeno morebitno vprašanje prisotnih novinarjev med predstavitvijo novega vladnega programa za otroštvo. Ob njen je bil podobno kot Clinton zelo živčen podpredsednik Al Gore, tako da je bila mirna in sproščena edino Clintonova žena Hillary. Prav ta naj bi možu svetovala včerajšnjo kratko izjavo, danes pa se pripravlja na pravi baražni ogenj v podporo svojega »od nasprotnikov oklevetanega moža«, ki se bo ubadal »z govorom državi«. Hil-lary je prepričana v zmago, saj med drugim zadnje javnomnenjske raziskave (te ameriški mediji objavljajo vsak dan) dokazujejo, da so Američani siti tega škandala, tako da so Besni na vse vpletene. Kljub temu pa postajajo razsodnejši, saj je večina mnenja, da je »neodvisni« sodnik Kenneth Starr vse prej kot nepristranski. Za Clintona je tudi obetavno, da je večini ljudem
Monica Lewinsky nesimpatična. Se več, na dan prihajajo izpovedi znancev in prijateljev Monice Lewinsky, ki trdijo, da je dekle nezanesljivo, megalomansko in lažnjivo. Neka njena švedska sošolka je celo navedla, da si je v šolskih letih Lewinskyjeva izmislila ljubezensko razmerje z nekim profesorjem. Se več, sedaj se je izvedelo, da je pisala lažna pisma, da Bi prejela podporo za brezposelne.
Ob tem postaja jasno, kako bodo Clintonovi pravni svetovalci z lahkoto strli morebitno pričevanje Monice Lewinsky. Dekle naj bi se blazno zaljubilo v predsednika in je storilo vse, da bi se njene fantazije najbolj približale stvarnosti. Tako naj bi izkoristila vsako priložnost, da bi lahko predsedniku stisnila roko, kar ne bi potrebovala, če je imela s predsednikom ljubezensko razmerje. Tudi bolezensko zBi-ranje vseh mogočih Clintonovih spominčkov, naj bi bil dodaten dokaz o bolezenskem nagnjenju tega dekleta do ameriškega predsednika. To naj bi že preseglo vse meje, tako da so pripravnico iz Bele hiše enostavno premestili v obrambno ministrstvo.
Medtem pa se je znašel na udaru tudi Kenneth Starr, ki mu vse več uglednih novinarjev in politikov očita, da je po štirih letih neuspešnih preiskav o škandalu Whitewater, sedaj kot lačen pes zagrabil za kost spolnega škandala v upanju, da bo kot zagrizen republikanec strl Billa Clintona.
HAVANA - Med nedeljskim papeževim darovanjem maše na havanskem Trgu revolucije sta bila Kuba in svet priča neponovljivemu dogodku. Ta trgu, ki je videl toliko prvomajskih in revolucionarnih manifestacij, je poljski papež spregovoril neskončni množici ljudi( skoraj milijon ljudi), med katerimi je bil tudi kubanski voditelj Fidel Castro.
Zamolčal ni nobene od kočljivih tem, a je bil pri tem skrajno uravnovešen, ker Cerkev gradi zavest ljudi predvsem za jutrišnji dan. »V sodobni državi ne smeta ateizem ali religija postati družbena ureditev.« Ko mu je skoraj milijonska množica skandirala »svoboda, svoboda...« in »da je papež svoboden in hoče svobodo vseh«, je Janez Pavel II. poudaril, »da jih osvobaja Kristus«. Papež ni torej prestopil ozke meje svojega pastoralnega obiska, niti ko je obsodil »slepe sile trga«, zaradi katerih »so bogati bogatejši, revni pa revnejši«. Ob vsaki pomembnejši in prodornejši papeževi misli je množica navdušeno ploskala, ker so papeževe besede zadele v živo. »Cerkev bo govorila dokler bodo na svetu krivice, tudi najmanjše...« »Papež objema vse, ki trpijo krivice.« »Svoboda, ki ne temlji na resnici pogojuje človeka, tako da postane objekt in ne subjekt družbenega, kulturnega, gospodarskega in pohtičnega konteksta...« »Svoboda se ne omejuje na družbene in politične aspekte, temveč doseže svojo celovitost v svobodi vesti, ki je osnova in temelj vseh ostalih človeko-
vih pravic.« Papež je spregovoril tudi o spremembah, ker je napočil čas, da stopimo na pot prenove, kot to zahteva oBdobje, v katerem živimo.
Kasneje se je na srečanju s kubanskim klerom zavzel za »narodno spravo« vseh Kubancev, tako da bo prišlo do notranje prenove, ki naj uskladi svobodo in pravičnost, tako da bo Cerkev imela popolno svobodo. Kubanske begunce je pozval »na spoštljiv in konstruktiven dialog« v dobrobit naroda in Kube.
Seveda pa je papež tudi zahteval, da država zajamči vedro družbeno ozračje in tako zakonodajo, ki naj omogoči vsakomur, ne glede na veroizpoved, da lahko svojo vero svobodno izpove.
Iz vsega, kar je te dni pa-
pež govoril lahko izluščimo, da hoče poglavar rim-sko-katoliške Cerkve postopne spremembe, tako da bi Kuba ohranila, kar ima pozitivnega in se odpovedala negativnim značilnosti svoje režimske diktature. Škofom je namreč svetoval, naj vztrajno in dosledno iščejo svoj maneverski prostor »z odkritim dialogom« z državnimi inštitucijami in to ne, da bi si zagotovili oblast, temveč da bi bili v službi ljudstva.
Janez Pavel H. je ponovno spregovoril o ameriškem embargu, ko se je na havanskem letališču poslovil od Castra. Zanj so vsiljeni zunanji omejevalni ukrepi »nepravični in etično nesprejemljivi«, ker nihče ne sme osamiti nekega naroda. To je bilo že tretjič, da je papež zahteval
spremembo ameriške politike do Kube, ki po papeževih besedah prizadene najšibkejše.
Kubanski voditelj Fidel Castro je bil lahko zadovoljen, kar je prišlo do izraza tudi v njegovem poslovilnem govoru. »Mislim, da smo dah dober zgled celemu svetu,« je uvodoma povedal Castro. »Vi z obiskom dežele, ki so jo nekateri prikazali kot zadnji okop komunizma, mi pa z dobrodošlico verskemu voditelju, ki mu nekateri hočejo pripisati odgovornost, da je zrušil socializem v Evropi. Bili so tudi taki, ki so napovedovali apokaliptične dogodke in so o njih sanjarili.« To se po Catrovih besedah ni zgodilo, ker so papeževi cilji drugačni. Castro je tudi primerjal Kubo Davidu,
ki se mora boriti proti jedrskemu Goljatu, utelešenemu v Ameriki. Spregovoril je tudi o obrekovalni politiki proti Kubi s strani tistih, ki ne častijo drugega Boga razen zlata. Papežu se je zahvalil za vse besede, ki jih je izrekel v teh petih dneh, tudi za tiste besede, s katerimi se ni strinjal.
Papež je torej v nedeljo s Kube odpotoval v Rim v trdnem prepričanju, da njegov obisk ni bil zaman. Morda bo Castrov režim res osvobodil manj zapornikov, kot so prvotno upati, a Kuba odslej ne bo več tisto, kar je bila. Papež je za seboj pustil semena, ki bodo prej ati slej vzklila v dobrobit vseh Kubancev in ne samo peščice tistih, ki bi hoteti, da se na Kubo vrne predkastristično obdobje.
Papež Janez Pavel II. seje na havanskem letališču poslovil od kubanskega voditelja Fidela Castra (Telefoto AP)
___________________EVROPSKA UNIJA / MINISTRSKI VRH V BRUSLJU________
Zunanji ministri EU o široki paleti vprašanj
BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske unije so včeraj v Bruslju na vrh prednostnih nalog v prihodnjih mesecih dela uvrstiti uspešen začetek širitve povezave in priprave na uvedbo skupne denarne enote.
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot predsedujoči svetu znova spomnil, da je britansko predsedstvo 12. marec predvidelo za datum ustanovitve evropske konference, ki bo kot forum v točkah skupnega interesa povezala sedanjo petnajsterico z državami, ki si prizadevajo za vstop v unijo. 30. marca bo po besedah Robina Cooka unija z vsemi kandidatkami odprla proces širitve, dan kasneje pa naj bi odprla dvostrankske medvladne konference s šestimi kandidatkami, ki so jih voditelji EU na luksemburškem vrhu potrdil kot najbolj pripravljene za začetek pogajanj. Poleg Slovenije so to še Ciper, Poljska, Češka, Madžarska in Estonija.
Britanski zunanji minister, ki se je zavzel za hiter in učinkovit širitveni proces, je izjavil, da bo začetek procesa korak, ki bo imel največji vpliv na obliko EU v prihodnjem stoletju, hkrati pa opozoril, da unija ne sme pustiti, da bi nekdanjo železno zamenjala »žametna zavesa«, ki bi Evropo delila na bogate in revne. Cook je še poudaril, da je uspešna ši-
ritev v interesu vseh - tako prihodnjih kot sedanjih članic unije. Unija bo s širitvijo postala močnejša in bogatejša, kot takšna pa si bo utrdila položaj v mednarodnih trgovinskih tokovih.
Ob razpravi v širitvi so zunanji ministri EU velik poudarek dali tudi vprašanju Turčije, ki zavrača sodelovanje na prihodnji Evropski konferenci. Britansko predsedstvo je poudarilo interes EU, da Turčija ohrani evropsko usmerjenost, Ankaro je minister Cook pozval, naj znova razmisli o povabilu, izdanem na luksemburškem vrhunskem srečanju Z obljubo, da si bo britansko predsedstvo v stikih z Ankaro prizadevalo odgovoriti na problem, je Cook izrazil upanje, da bosta strani našli »zadovoljivo rešitev«. Nasploh so zunanji ministri poudarjali potrebo po vključitvi Turčije v evropsko konferenco. Več jih je menilo, da bi ta brez turškega sodelovanja izgubila smisel.
Vzporedno s širitvijo so zunanji ministri EU na prvo mesto med prednostnimi nalogami v prihodnjih mesecih postavili zagotavljanje gladke uvedbe evra oziroma izbiro članic petnajsterice, M bodo 1. januarja prihodnje leto skupno evropsko denarno enoto sposobne uvesti. Predsedujoči Robin Cook je znova zagotovil, da bo London kot predse-
dujoči uniji z zavezanostjo koordiniral priprave na evro, čeprav valute ne bo uvedel v prvem krogu. Velika Britanija ima velik interes, da projekt uspe, saj je od tega odvisna gospodarska stabilnost celotne unije, je dodal.
Vrh unije bo o tem, katere države bodo evro uvedle 1. januarja 1999, odločal na srečanju 1. maja, Evropska komisija pa bo po napovedi predsednika komisije Jacques Santerja priporočilo o tem objavila 25. marca.
Ministri držav, ki bodo evro predvidoma uvedle med prvimi, so kot pogoj za trdnost valute poudarjali strogo spoštovanje zato zastavljenih pogojev, strinjali so se tudi, da se bo s tem korakom povezanost petnajsterice še poglobila. Pri tem je francoski minister za evropske zadeve Pierre Moscovici poudaril, da bo stabilnost valute terjala trdno koordinacijo monetarne politike.
Avstrijski zunanji minister Wolf-gang Schiissel je soglašal, da bo odločitev o tem, katere članice unije se bodo prve vključile v Gospodarsko in denarno unijo (EMU), »prelomna« in »zgodovinska«. Pri tem je opomnil, da je za uspešnost projekta potrebna široka podpora javnosti. Ta se je v Avstriji v zadnjih mesecih po Schiisslo-
vih besedah dvignila s prejšnjigh 30 na več kot 50 odstotkov.
Več ministrov je opozorilo tudi na nujnost upoštevanja socialnega vidika, med njimi italijanski minister Lamberto Dini. Ta je menil, da bo evro družbeno sprejemljiv le, če bo dovoljeval uspešen Boj proti brezposelnosti. Tudi temu britansko predsedstvo pripisuje prednost Na vrhunskem srečanju v Cardiflu bo petnajsterica namreč prvič ocenila uresničevanje sklepov z izrednega luksembruške-ga vrha o zaposlovanju, članice pa bodo predvidoma predstavile nacionalne programe zaposlovanja, izdelane na podlagi odločitev omenjenega izrednega vrha.
Na zasedanju zunanjih ministrov EU so se tudi zavzeli za krepitev skupne zunanje politike petnajsterice. Potrebo po tem narekujejo primeri kot so Bosna in Hercegovina, Alžirija in kurdski begunci, je dodal.
Zavzemanje vodje britanske diplomacije o teh problemih sta močno podprla italijanski zunanji minister Lamberto Dini in francoski minister za evropske zadeve Pierre Moscovici. Dini je menil, da bo kredibilnost unije ohranjena le s skupnim nastopom do mednarodnih vprašanj.
V zaprtem delu razprave so se ministri seznaniti s poročilom trojke, ki je
minuti teden obiskala Alžirijo, in znova soglasno obsodili vsa nasilna dejanja v tej državi. Hkrati so zunanji ministri močno poudariti zavezo unije, da nadaljuje prizadevanja za rešitev problema in s krepitvijo dialoga z alžirskimi oblastmi.
Zunanji ministri so izrazili obžalovanje, da Alžirija ni sprejela ponudb za nujenje človekoljubne pomoči, vlado pa pozvali k večji transparentnosti glede razmer v državi. Ministri so obžalovali tudi dejstvo, da oblasti medijem in mednarodnim nevladnim organizacijam preprečujejo dostop do prizorišč pokolov in aližirske oblasti pozvati, naj znova premislijo o omenjenih točkah. Hkrati so poudariti, da tako ponudba za človekoljubno pomoč kot za pomoč pri boju prati terorizmu ostajata na mizi.
Zunanji ministri EU so v razpravi razmer na območju nekdanje Jugoslavije pozdraviti oblikovanje nove vlade v Republiki srbski in njeno zavezo, da bo polno izpolnjevala Daytonski sporazum. Ministri so ocenili, da mora unija z novo vlado hitro razviti sodelovanje in ji pomagati, da bo učinkovito delovala. V ta namen bo po dogovoru zunanjih ministrov, unija Republiki srbski namenila začetno vsoto šestih milijonov ekujev. (STA)
RIM - »Pomembno je že dejstvo, da smo oblikovali predlog za reformo ustave, ki ga večina ne zavrača v celoti, ampak je pripravljena, da postopek pripelje do konca.« Tako je ocenil delo dvodomne komisije za reformo ustave njen predsednik Mas-simo D’Alema, ki je vCe-raj poročal poslanski zbornici o opravljenem delu. Z včerajšnjim dnem se je namreč v zbornici začela debata o reformi temeljne državne listine.
2e uvodna seja seja je pokazala, da delo ne bo lahko in da bo treba še veliko časa in naporov, da bo zasnovo ustave podprla potrebna dvetretjinska večina. Res je sicer, kot je poudaril D’Alema, da velika večina ne nasprotuje -vsaj v celoti ne-predloženemu reformnemu poredlogu, prav tako res pa je tudi, da je veliko popravkov in veliko nedorečenega, ob vprašanju o reformi pravosodja pa napetosti v večini (predvsem med DSL in Ljudsko stranko) veliko. K temu je treba dodati nepredvidljivost Severne lige in odločno opozicijo Stranke komunistične prenove, ki nasprotuje zlasti polpred-sedniškemu sistemu in reformi pravosodja, kakršno je nakazal poročevalec Marco Boato.
Massimo D’Alema je v svojem uvodnem poročilu izpostavil nujnost posodobitve italijanske ustave, ki zlasti v svojem drugem delu ne ustreza Več potrebam sodobne države. Osnutek, ki ga je izoblikovala dvodomna komisija, je poudaril, je tudi sad dela, ki so ga v preteklosti opravile druge
Poslanka zbornica začela zahtevno debato o reformi italijanske ustave


■
dvodomne komisije, zgodovinsko pa je dejstvo, da je sedanja uspela izoblikovati celovit reformni projekt in ga pripraviti za debato v parlamentu. »Preveč časa smo že debatirali o možnih reformah, sedaj je trenutek izbir in odločitev,« je poudaril D’Alema. Dodal je, da reforma »ne bo zastava neke predhodno dogovorjene večine, ampak sad skupnega napora vseh strank«.
D’Alema je predstavil reformo ustave kot »nov pakt med družbenimi silami«, obenem pa poudaril, da je dvodomna komi-
sija ohranila vsa načela, ki so zaobjeta v prvem delu ustave. Tudi zaradi tega je zavrnila predloge Severne lige, ki so težili k uzakonitvi pravice do sa: oodločbe in do secesije.
Cilj te reforme, je dejal D’Alema, je »okrepiti pravice državljana v vseh aspektih političnega življenja, kajti svobodnejši in zrelejši državljan je jamstvo za krepitev in razvoj demokracije«. Končal je z ugotovitvijo, da se bo v Italiji »prehodno obdobje končalo, ko bo država lahko imela nov sistem pravil, načel in skupnih vrednot«. Ce bo
parlamentu uspelo to uresničiti, bo opravil veliko delo za prihodnost Italije.
Poročilo D’Aleme so dopolnili poročevalci delovnih skupin. Cesare Salvi je je nakazal načrt polpredsedniške republike, kot ga je izoblikovala dvodomna komisija in ki temelji na neposredni izvolitvi predsednika republike. Poudaril je, da ta načrt ni samo posledica nepričakovane opredelitve Lige (poslanci SL so v dvodomni komisiji s svojim glasom prevesili te-hnico na stran polpredsedniške republike), ampak izbira, ki je dozorela v
dvodomni komisiji. Dodal je tudi, da bo predlagal prehodno določilo, po katerem naj bi neposredno izvolili že prihodnjega predsednika države, če prenovljena ustava ne bo še začela veljati.
Francesco D’Onofrio je podčrtal, da je treba spremeniti državno ureditev in prenoviti dogovor med centrom in periferijo, ki je bil sklenjen pred 50 leti. Njegov pododbor je nekatere probleme nove federalne ureditve rešil (načelo vzajemnosti, razmejitev pristojnosti med državo in deželami, večja prisotnost krajevnih stvarno-
sti v sestavi ustavenega sodišča, specialne avtonomije), nekatere vozle pa prepustil parlamentu. Gre za davčni federalizem, pristojnosti novega senata in njegova sestava, sodelovanje deželnih svetov v postopku za reformo ustave.
Morda najbolj žgoče je vprašanje reforme pravosodja, ki ga je načel Marco Boato. Poslanec Zelenih je poudaril, da mora biti parlament pripravljen na soočanje z vsakomer, vendar se ne sme odpovedati svoji pristojnosti zakonodajalca. Osnutek, ki ga je pripravil odbor, je
Levo
Francesco D'Onofrio, desno
pa Marco Boato (AP)
označil kot uravnovešen. Politikom je pripisal odgovornost za dejstvo, da je celoten ustroj pravosodja še v stanju izjemnosti, obenem pa je obsodil tudi tiste pojave »prota-gonizma, širjenja pristojnosti preiskovalcev in vmešanje v pristojnosti drugih teles«, ki jih je bilo opaziti pri sodstvu.
Neke vrste protiporo-čilo je pripravil predsednik SKP Armando Cos-sutta, ki je poudaril, da njegova stranka nasprotuje polpredsedniški republiki, ne soglaša s predlogom o ločitvi tožilcev od sodnikov, noče dvodomnega parlamenta in enega samega referenduma o celotni ustavni reformi, ker se ji zdijo primernejši referendumi o vsakem poglavju reforme. »Ne vem, ali bo osnutek reforme zdržal preverjanje v parlamentu, saj se mi zdi, da bodo protislovja v kratkem bruhnila na dan«.
Izvajanje Massima D’Aleme je pohvalil predvsem predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, po katerem je predsednik dvodomne komisije dokazal, da »se zaveda pomembnosti trenutka«. Dodal je, da je osnutek mogoče izboljšati, zasnovo pa bo treba ohraniti«, veliko manj navdušen je bil predsednik Forza Ita-lia Silvio Berlusconi, ki je pohvalil predvsem Bo-atovo poročilo o reformi pravosodja, Severna liga pa je včeraj z edinim prisotnim predstavnikom poudarila, da se bo zavzela predvsem za vse reforme, ki bi lahko krepile federalizem.
_______CAGLIARI / PO PISMU SOFFIANT1NIJA_
Polemike zarodi zamiznitve premoženja ugrabljencev
CAGLIARI - V poštnem uradu v ^aju Pratantico, od koder so odposlali pismo ugrabljenega Giuseppa Soffiantinija, niso opazili nič nenavadnega: tako je dejala ravnateljica jrrada, 40-letna Maruška Bruni, ki je še pristavila, da vsak dan odpo-sljejo okrog tri tisoč pisem in da nič ne vedo o tem, kar je v roke Prejel voditelj Tg5 Enrico Mentana. Brav Mentana je bil včeraj na sodi-šču v Brescii, kjer je govoril o pismu, ki so ga poslali ugrabitelji in s katerim je bil v ovojnici tudi del ^offiantinijevega ušesa. Sodnikom le pojasnil, zakaj je pismo prišlo z večdnevno zamudo glede na da-um, ko je bilo odposlano: »Po mo-)em mnenju je to važno,« je pripo-nmil po pričevanju pri sodniku, »-er se v tem primeru kaj takega ne °gaja prvič.« V mislih je imel pismo, ki ga je podjetnik poslal svoji nzini decembra, s šestdnevno za-mudo glede na datum, ki so ga za sestanek določili ugrabitelji. Men-
tana pa vsega, kar je bilo v pismu, le ni prebral, izpustil je tiste dele, ki so se nanašali na zasebne podrobnosti, na družino in na Soffianti-nijevo zdravstveno stanje.
Na sodišču v Brescii bi morali tudi pričeti z zasliševanjem četverice glavnih osumljencev, ki so jih prijeli 21. oktobra lani: Agostino Mastio, Giorgio Sergio, Francesco Zizzi in Osvaldo Broccoli. Ob njih so tudi Pietro Raimondi, Giampie-ro Serra in Antonio Moro, ki so prav tako obtoženi ugrabitve (Antonio je brat Maria Mora, ki je umrl v porejšnjih dneh). Se vedno iščejo Giovannija Farino in Attilia Cubed-duja, domnevajo, da sta prav onadva zapornika.
Tudi včeraj pa so plemtele polemike in obsodbe zamrznitve družinskega premoženja, o čemer je odkrito in grozeče govoril tudi 17. junija lani ugrabljeni Soffiantini v omenjenem pismu Enricu Mentani. V ovojnici je bil tudi košček ušesa, podo-
bno kot v pismu z lanskega novembra. V pismu Soffiantini pravi, da je v grozljivem položaju in prosi Men-tano, da objavi apel ter dodaja, da ga bodo ubili, če svojci ne bodo plačali odkupnine. Namignil je tudi na svoje težko zdravstveno stanje (nujno potrebuje zdravila) in zagrozil, da bo tožil, če bo ostal pri življenju, vse tiste, ki so ovirali njegovo osvoboditev, pri čemer je očitno mislil na sodnike in preiskovalce.
Sin Carlo Soffiantini, ki se je v zadnjih časih večkrat obrnil do ugrabiteljev, je potrdil pripravlje-not na plačanje odkupnine, vendar je dodal, da bi želeli dokaz, da je oče še pri življenju. Dal je razumeti, da je samo vrsta nevšečnosti in nesporazumov preprečila pravočasen stik z ugrabitelji in plačanje odkupnine: zaradi zamud italijanske pošte so njihov poziv prejeli z zamudo. Zahtevani znesek pa naj bi bil kljub zamrznitvi premoženja že pripravljen.
PODKUPOVANJE / NA ZASLIŠANJIH V RIMU IN MILANU
Tako Previti kot Confalonieri nista odgovarjala sodnikom
Previti je bil zaslišan v zvezi z dosjejem o Stefanii Ariosto
RIM, MILAN - V okviru preiskave o domnevni korupciji rimskih sodnikov sta bili včeraj dve zaslišanji: v Rimu je bil v zvezi s ponarejenim dosjejem o Stefanii Ariosto zaslišan nekdanji Berlusconijev obrambni minister Cesare Previti, v Milanu pa sta namestnika državnega pravdnika Uda Boccassini in Francesco Greco zaslišala predsednika družbe Mediaset Fedeleja Confalonierija, ki pa se je poslužil pravice, da ne odgovori na njuna vprašanja. Njegova odvetnika sta pojasnila, da je Confalonieri obdolžen sodelovanja pri ponarejanju bilančnih podatkov družbe Fininvest leta 1991.
Tudi Cesare Previti, ki je bil v Rimu zaslišan kot preiskovana priča v postopku, povezanem s preiskavo o korupciji v rimski sodni palači, se je poslužil pravice molčanja, tako kot tudi ni hotel odgovarjati na vprašanja časnikarjev, ki so ga čakali, ko je odhajal s sodišča. Kot znano, se je preiskava o dosjeju Ariosto začela pred dvema tednoma, potem ko ga je objavil nek časopis (Avanti!), v njem pa je bilo zapisano, da je Stefania Ariosto, priča v preiskavi proti Previtiju, na plačilnem seznamu tajnih služb.
Nihče ni kriv za smrt dvanajstih študentov
BJM - Pilot letala, ki je 6. decembra 1990 strmoglavilo na Solo v kraju Ca-saleccbio di Reno in povzročilo 12 smrtnih Žrtev med Studneti in več kot 90 ranjenih, ter poveljnki baze v Veroni Villafmnca in odgovorni za operacije 3. eskadre, so nedolžni. Kasacij-sko sodiSče, do katerega so se obrnili svojci žrtev, je potrdilo sklep prizivnega sodiSča, ki je trojico oprostilo, potem ko so jih na prvem procesu obsodili zaradi povzročitve letalske katastrofe in nenamernega mnora.
Glavni pmvdnik pri kasaciji je včeraj odločno vztrajal, da mzveljavijo oprostilno mzsodbo, čeS da so jo razsodbo označevale nelogičnosti, poleg tega se je »posmehovala« sodnikom s prvega procesa, češ da so jih pogojevali pritiski z ulice. Kasacijski sodniki pa njegovega stališča niso osvojil in tako je oprostitev postala dokončna.
LJUBLJANA / DELEGACIJA SKGZ-SSO PRI MARIJANU SCHIFFRERJU
V ospredju opredelitev kriterijev financiranja
Pred proračunsko razpravo v Državnem zboru
LJUBLJANA - Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Slovenije Marijan Schiffrer je včeraj sprejel delegacijo Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Do srečanja je prišlo na skupno željo krovnih organizacij Slovencev v Italiji, ki sta želeli komisijo DZ seznaniti s trenutnim političnim položajev slovenske manjšine v Italiji s posebnim poudarkom na finančno stanje. V slovenskem parlamentu se bo namreč začela proračunska razprava, dokument, ki je osnova za razpravo, pa je po oceni SKGZ in S SO zanemaril nekatere pomembne vidike slovenske dejavnosti v FJK, na primer gospodarstvo.
Delegacija, ki so jo poleg predsednikov SKGZ in SSO, Rudija Pavšiča in Sergija Pahorja, sestavljali še Branko Jazbec (SKGZ) in Marij Maver in Janez Povše (SSO), je Marijana Schiffrerja najprej želela obvestiti o splošnem političnem položaju, nato pa se je pogovor osredotočil predvsem na pomoč Slovenije manjšini v Italiji. Govor je bil predvsem o kriterijih podeljevanja finančnih sredstev: v Sloveniji je prevladal model financiranja posameznih projektov. Ge krovni organizaciji načeloma moreta (oz. morata) sprejeti ta model, sta želeh vrsto pojasnil glede tega, kaj pravzaprav lahko sodi pod klobuk posameznega projekta. Manjšinske organizacije namreč predvsem bremenijo stroški za osebje in pa vzdrževanje ne-
premičnin, glede tega so sicer med SKGZ in SSO različni poudarki, vendar sta v sedanji fazi predvsem zagovarjala skupno težnjo po boljšem razumevanju možnih načinov finančne pomoči in opredelitve kriterijev. V želji skupnega iskanja rešitev, je po včerajšnjem srečanju dejal Sergih Pahor, je pomembno, da je na srečanju s Schiffrejem prišlo do poglobljene razprave o posameznih vidikih, kar je pogoj za nadaljnjo fazo, ki seveda mora biti konkretnejša.
Glede izoblikovanja kriterijev, ki bi upoštevali tudi posebne razmere, v katerih deluje manjšina, in pa njene poglede, je Rudi Pavšič predlagal, da bi v kratkem organizirali omizje, za katerem bi se-
deli predstavniki SKGZ-SSO, Komisije DZ in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri zunanjem ministrstvu Slovenije. Kot je povedal predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Schiffrer, se bo v kratkem sestal z uradom pri zunanjem ministrstvu, kateremu bo iznesel tudi poglede in predloge, ki so izšli na včerajšnjem srečanju. Zato bi kmalu po tem sestanku po njegovem mnenju lahko prišlo do ponovnega srečanja s predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji, da bi nadaljevali začete razgovore. Marijan Schiffrer je še podčrtal, da ceni skupno zavzemanje Slovencev v Italiji za ureditev vprašanj, obljubil pa je tudi, da bo
posredoval želje po uvrstitvi gospodarskih dejavnosti v okvir prejemnikov finančne pomoči, kot tudi zvišanja skupne vsote. Na včerajšnjih pogovorih so se dotaknih tudi resorja medijev in s tem v zvezi Primorskega dnevnika, kateremu gre nameniti vso pozornost. Predstavniki SKGZ in SSO so Schiffreju tudi povedali, da je za manjšino in njene organizacije velikega pomena dejstvo, da do dogovora o odnosu med matico do slovenske narodne skupnosti v Italiji pride v kratkem, v nasprotnem primeru se bodo posamezne ustanove spet znašle v hudih težavah. Vsekakor bo do naslednjega srečanja, je odvrnil Schiffrer, prišlo že v naslednjih tednih.
MARIBOR / KONČAN KONGRES LDS
Drnovšek potrjen za predsednika
Podpredsednika sta Igor Bavčar in Anton Rop, generalni sekretar pa Gregor Golobič
MARIBOR - V Mariboru se je v nedeljo končal dvodnevni 2. kongres Liberalne demokracije Slovenije (-LDS), na katerem je vodilna vladna stranka v znamenju kongresnega gesla »Dosledno naprej« izvolila novo vodstvo in pri tem predsedniško mesto v stranki vnovič zaupala Janezu Drnovšku. Slednji je v nagovoru kongresa po razglasitvi volilnih izidov poudaril, da so mu delegati in delegatke »z izvolitvijo izrekli priznanje in zaupanje za naprej, pa tudi veliko odgovornost«.
»Skušal bom vaša pričakovanja opravičiti in skušal skupaj z vami prispevati k temu, da bo LDS ostala najmočnejša in vodilna slovenska politična stranka in da bomo vse naloge na gospodarskem, socialnem, zunanjepolitičnem in vseh
drugih področjih uspešno izvajali. Zavedam se, da se bomo v prihodnje soočali z veliko problemi in krizami, vendar sem prepričan, da jih bomo uspešno razreših in premagali,«je še povedal Drnovšek.
Podpredsednika stranke sta postala minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop. Generalni sekretar vodilne vladne stranke bo tudi v prihodnje Gregor Golobič. Med organi stranke so delegati in delegatke izvolili 61 članov Sveta LDS, ki jih voh kongres, poleg tega pa še petčlanski nadzorni odbor na čelu z Jožetom Zidaričem in petčlansko komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe, ki jo bo vodila Breda Razdevšek.
CELOVEC / ITALIJANSKO SODSTVO RAZ1SKOUJE NJEGOVE ODGOVORNOSTI
Tudi koroški trgovec med rablju Ardeatinskih jam?
Celovško tožilstvo še ni zaslišalo 83-letnega Wilhelma Schubemiga, čeprav so italijanske oblasti za to zaprosile že lani
CELOVEC - Poročilo italijanskega dnevnika »La Repubblica«, po katerem je danes 83-letni trgovec VVilhelm Schu-bernig (stanuje v komaj 25 kilometrov od Celovca oddaljenem mestu Šentvid ob Glini na Koroškem) osumljen sodelovanja pri pokolu 335 nedolžnih talcev marca 1944 v Adreatinskih jamah pri Rimu, je na Koroškem dvignilo veliko prahu.
Po začetni in za koroške medije značilni zadržanosti, so koroški dnevniki včeraj zadevi namenili večjo pozor-
NOVICE
Presenečenje v Gradcu: zmaga svobodnjakov, komunisti v mestni vladi
GRADEC - Volitve v mestno skupščino in mestno vlado v Gradcu so dale presenetljiv izid. Vladajoča koalicija socialdemokratov (SPO) z županom Stin-glom in ljudske stranke (ČVP) je bila hudo poražena (-7 odstotkov), zmagovalci vohtev pa so Haiderjevi svobodnjaki in komunisti. Svobodnjaki so dobili 27 odstotkov glasov (+8 odstokov) in poštah druga najmočnejša politična sila za socialdemokrati (30, 6 odstotka), za še večje presenečenje pa so poskrbeh komunisti. Ti so podvojih število glasov in z 8 odstotki osvojih celo sedež v mestni vladi. Komunisti so dobih več glasov kot Zeleni in Liberalni forum, ki so dobih 6 oz. 3 odstotke. Po hudem porazu koalicije svobodnjaki že zahtevajo župana. Odločitev o novem Zupanu bo odvisna od Ljudske stranke in njene izbire, ah bo nadaljevala koalicijo s socialdemokrati ah ne. (I.L.)
Postojnsko jamo največ obiskujejo tujci
Ljubljana - Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) - Združenja za turizem GZS si je Postojnsko jamo leta 1997 ogledalo 393.665 obiskovalcev ah 29 odstotkov več kot leta 1996.
Tujih obiskovalcev je bilo 332.941 ah 37 odstotkov več in domačih 60.724 ah 2 odstotka manj kot leto prej. Razmerje med domačimi in tujimi obiskovalci je močno nagnjeno v prid tujim (15,4%: 85, 6%). Med tujimi obiskovalci iz 114 držav so bih z 39-od-stotnim deležem na prvem mestu Italijani; drugi so bih Nemci (30 odstotkov), tretji Avstrijci (7, 3 odstotka), četrti Poljaki (3, 5 odstotka), nato Angleži, Nizozemci, Hrvati in drugi. (STA)
nost, pri čemer ne izključujejo resnost poročila italijanskega dnevnika. Največji koroški dnevnik »Kleine Zei-tung« namenja pokolu v Adreatinskih jamah celo stran ter ob tem ne prikriva začudenja nad zadržanjem državnega tožilstva v Celovcu, ki do danes ni zaslišalo osumljenca, čeprav je italijansko sodstvo za zaslišanje zaprosilo že lani jeseni.
Časopis v svojem dokaj kritičnem poročilu najprej navaja celovškega državnega tožilca VVilhelma Pacheinerja, ki je zadržanje koroški sodnih oblasti opravičeval s tem, da naj bi osumljenec bil v izredno slabem zdravstvenem stanju, tako da ga doslej ni bilo možno zaslišati. Temu pa oporeka celo osumljenčeva soproga. V pogovorih z avstrijskimi novinarji je potrdila, da je njen mož sicer bolan in ga je treba ščititi pred obremenitvami, dodala pa je tudi, da so ga že pred meseci obiksali zastopniki nemških in avstrijskih sodnih oblasti. Dodala je še, da od tedaj naprej ni več kaj slišala. Dnevnik nato še citira nekega neimenovanega koroškega policaja, ki se je spominil na izjavo nekega uradnika v državnem tožilstvu, češ da gre za«starega, bolanega moža, katerem ne bomo več kaj storili«.
V verzijo o hudo bola-nemu priletnemu človeku pa ne verjamejo vsi. Med temi je tudi župan St. Vida Gerhard Mock, ki je osumljenca pred leti spoznal kot »mirnega in dostopnega občana«. Dejal je, da se z verzijo tako državnega tožilstva kot tudi soproge ne more spoprijazniti, saj ga je šele pred kratkem videl,
ko je iz nabiralnika pred hišo vzel časopis.
Sum, da je 83-letni trgovec iz Koroške sodeloval pri pokolu talcev blizu Rima, se je pojavil v okviru sodnih postopkov proti ss-ovcu Erichu Pri-ebkeju (84), ki je sodelovanje pri pokolu tudi priznal, čeprav se je obenem branil, da je samo izpolnil ukaze nadrejenih. Priebke je bil leta 1997 kot vojni zločinec obsojen na 15 let zapora. Proti izrečeni kazni je Priebke, ki živi v hišnem zaporu, vložil priziv.
Priebke je tudi dodal, da je Schubemig »dober
človek«. Po njegovem pričevanju je nekdanji poročnik delal v Rimu skupno z majorjem Carlom Hassem (tudi temu so sodili zaradi pokola v Ardeatinskih jamah) v VI. sekciji rimske strukture SS, ki se je ukvarjala predvsem z obveščevalno dejavnostjo. Sicer pa Schubernig ni edina preiskovana oseba. Italijanski sodniki raziskujejo odgovornosti nekega Južnega Tirolca in treh nemških državljanov.
Lovec na naciste Šimom VViesenthal pa je avstrijskim novinarjem
povedal, da o zadevi ve samo to, kar je prebral v časopisih. Dodal je, da VVilhelma Schuberniga ni na seznamu nacističnih zločincev, ki ga hrani dokumentacijski center na Dunaju.
Senator Zelenih Athos De Luca je v parlamentarnem vprašanju pravosodnemu ministru Gio-vanniju Marii Flicku predlagal, naj Italija zahteva izročitev bivšega koroškega esesovca in mu sodi. Vendar avstrijski zakon ne dovoljuje, da Avstriji, da bi svoje državljane izročala drugim državam. (IL in GR)
Sicer pa so liberalni demokrati na kongresu precej posegli v statut stranke, sprejeli oziroma nadgradili njen pogram, sprejeli Mariborsko deklaracijo, več resolucij in izjavo o razmejitvi med povojnim komuni-shčnim režimom in demokratično Republiko Slovenijo, s katero se je stranka ob še vedno aktualnih polemikah v javnosh opredelila do domnevno spornih vprašanj iz preteklosti. Med kongresnimi dokumenti so liberalni demokrah sprejeli resolucijo o potrebnih spremembah v ustavno opredeljenem pohtičnem sistemu, resolucijo o gozdovih in gozdarstvu, resolucijo o reformi pokojninskega sistema, resolucijo o izobraževanju, resolucijo o zaposlovanju, resolucijo o invalidskem varstvu in resolucijo o politiki aktivnega vzpostavljanja enakosti moških in žensk.
Med pomembnejše statutarne spremembe sodi med odločitev, da bo imela stranka v prihodnje namesto štirih le dva podpredsednika, manj številčen izvršilni odbor, med člani sveta stranke pa odslej ne bo le del strankinih poslancev in ministrov, temveč prav vsi. V tem najvišjem strankinem organu med dvema kongresoma bodo odslej med strankinim vodstvom »po položaju« sedeh dodatno tudi po trije predstavniki strankinega podmladka in strankinih seniorjev. Precej pozornosti so liberalni demokrati namenili tudi ti. spolnim kvotam, ki ne bodo veljale le znotraj stranke, temveč bo morala stranka v prihodnje tudi na kandidatne liste za vohtve v državni zbor uvrščati najmanj tretjino žensk. (STA)
________CELOVEC / NOVINARSKA KONFERENCA ZSO___________„
Sturm proti politični homogenizaciji manjšine
Predsednik ZSO je v skrajnem primeru pripravljen odpovedati se finančni podpori iz Slovenije
CELOVEC - »V skrajnem primeru bo Zveza slovenskih organizacij (ZSO) preživela tudi brez finančnih podpor iz Slovenije, poiskati si bo morala pač še druge finančne vire v Avstriji, da bo lahko delovala naprej«. S temi besedami je predsednik ZSO Marjan Sturm na včerajšnji tiskovni konferenci v Celovcu napovedal, da sedanje vodstvo Zveze slovenskih organizaciji ne misli pristati na zamisel politične homogenizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Uresničitev te zasnove pa očitno hoče izsiliti R. Slovenija -»med drugim tudi z dramatičnem omejevanjem finančnih podpor naši organizaciji«.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij je v zvezi z zaostritvijo odnosov med ZSO in R Slovenijo oz. tistim delom slovenske politike, ki trenutno usmerja in odloča o manjšinski politiki na Koroškem, nadalje pojasnil, da pomeni sklic izrednega občnega zbora ZSO za konec aprila ali najkasneje za začetek maja letos ne le nujno potrebno razčiščenje odnosov med R Slovenijo in koroškimi Slovenci, še posebej z ZSO, temveč tudi pomemben mejnik za poleg
Narodnega sveta koroških Slovencev drugo osrednjo politično organizacijo slovenske manjšine na Koroškem. Delegati občnega zbora so namreč poklicani, da odločajo o tem, ali bo ZSO lahko nadaljevala in poglobila koncept odprte manšinske politike v smislu političnega pluralizma, ki ga zagovarja tudi Svet Evrope, ali pa bo pristala na koncept političnega poenotenja manjšine in manjšinske politike po etničnih ločnicah. Ob tem je Sturm napovedal, da bo ostal na čelu ZSO samo, če bo organizacija nadaljevala po poti, za katero se je ZSO odločila, potem, ko je prevzel predsedniško mesto. Dodal je tudi, da sedanje vodstvo ZSO ni pripravljeno igrati »vlogo podaljšane roke Slovenije v Avstriji«.
V primeru, da izredni občni zbor ne bi potrdil politike sedanjega vodstva organizacije, pa je bil Sturm prav tako zelo jasen in je napovedal svoj odstop.
Predsednik ZSO je na dobro obiskani novinarski konferenci še dejal, da bo predsedstvo organizacije do konca februarja izdelalo konkreten predlog odprte manjšinske politike, o katerem naj bi razpravljali tako znotraj slovenske
manjšine na Koroškem kot tudi v krogu večine. Od Slovenije, ki bo prav tako vključena v razpravo, pa si ZSO do izrednega občnega zbora od pristojnih teles pričakuje jasen odgovor, »ali bo matica priznala manjšino kot osebek, ki sam odloča o usmeritvi svoje politike in tudi o načinu svoje organiziranosti ali pa ne!«.
V primeru, da bi Slovenija vztrajala pri konceptu političnega poenotenja slovenske manjšine na Koroškem in bi manjšina tako postala »objekt strankarsko-politj-čnih bojev tudi v Sloveniji«, j® Sturm opozoril, da bi se odnosi med ZSO in Slovenijo sicer temeljito spremenili, hkrati pa je zagotovil, da bo Zveza slovenskih organizacij tudi v tem primeru vztrajala pri zasnovi skupnega slovenskega kulturnega prostora. »Sodelovanje med manjšino in R Slovenijo je za ohranitev slovenskega jezika in kulture na Koroškem zelo važno, brez teh vezi in kulturnih pretokov se slovenski jezik na Koroškem ne more ohraniti«, je še dodal predsednik Zveze slovenskih organizacij na tiskovni konferenci.
Ivan Lukan
OBČINA / PO RAZLIČNIH INTERPRETACIJAH KONCA SODNE OBRAVNAVE
PRISTANIŠČE / SEDMI POMOL
Zupan llly zavrnil odstop odbornika Tommasinija
Koalicijo o tem vprašanju ni zavzela enotnih stališč
Prihodnja dva meseca odločilna za prihodnost
ECT bo prevzela 185 delavcev
Mauro Tommasini ostaja odbornik tržaške občine. Zupan Illy je sinoči zavrnil njegov odstop. Za zavrnitev se je sicer opredelil od vsega začetka, dogajanja na seji načelnikov občinskih svetovalskih skupin pa so mu kasneje nekoliko zmešala štrene. Illy je vsekakor zagovarjal stališče, da sporazum o kazni še zdaleč ne pomeni priznanje odgovornosti krivde, kar je po njegovem jasno potrdilo tudi kasacijsko sodišče in kar trdijo tudi mnogi ugledni pravniki. Tommasiniju je sodišče sodilo kot javnemu funkcionarju, medtem ko ga je železarna, je dejal župan, svojCas zaposlila na osnovi zasebne pogodbe, sodnik za preliminarne preiskave pa očitno ni bil tega mnenje. V vsakem primeru afera Tommasini ne koristi in gotovo ne krepi ugleda mestne uprave, tudi zato, ker je odbornik vso odgovornost prepustil Zupanu.
Zupan Illy je to stališče zagovarjal na sinočnji seji: občinskega sveta, za tem pa je sklical načelnike svetovalskih skupin, kjer je vsakdo lahko povedal svoje mnenje. Sprva so odstop odbornika Tommasinija odkrito zahtevali le komunisti in indi-pendentistično gibanje Nord Libero, katerim pa so se potem pridružile skoraj vse komponente desničarske opozicije, z izjemo kršCansko-demok-ratskega centra. Večinska koalicija, začenši z Oljko, je bila o tem kočljivem yprašanju zelo previdna m je v bistvu vso odgovornost prepustila
Mauro Tommasini
izključno županu ki se je odločil v prid Tommasiniju.
Mamo Tommasini, odbornik za institucionalne zadeve, se je prejšnji četr-
tek na sodišču sporazumel za kazen leto in pet mesecev zapora v zvezi z nepravilnostmi in goljufijami pri strokovnem usposabljanju delavcev železarne. Tommasini je bil takrat direktor osebja škedenjskega obrata, ki je za strokovno izpopolnjevanje izkoristil sredstva Evropske unije. Javni tožilec mu je očital goljufijo ter nekatere birokratske nepravilnosti, za katere sta se za kazen sporazumela tudi Claudio Cuc-chi in Egidio Tomizza, medtem ko so bili nekateri obtoženci (med njimi tudi takratni lastnik železarne Andrea Pittini) popolnoma oproščeni. Tommasini je vsekakor že napovedal priziv na kasacijsko sodišče.
Zupan Illy je takoj po
razsodbi potrdil zaupanje odborniku, ki pa je v petek pismeno odstopil, zadnjo odločitev pa je prepustil občinskemu odboru. Zadeva bi šla morda precej neopazno mimo, Ce ne bi vprašanja javno postavil svetovalec SKP Igor Canciani. Komunisti so že ob imenovanju odbornika opozorili na njegove težave s sodstvom ter imenovanje ocenili kot neumestno, II-ly pa očitno ni bil tega mnenja.
SKP je vsekakor s Can-cianijem po razsodbi zahtevala Tommasinijev odstop, na kar se je v včerajšnji tiskovni noti navezal tudi deželni svetovalec SKP Fausto Monfal-con, ki je prepričan, da pomeni sporazumna kazen priznanje krivde in
odgovornosti. Zastopnik Bertinottijeve stranke navaja primer deželnega svetovalca, ki je takoj po paktiranju kazni odstopil iz deželne skupščine. Ce bi Tommasini ostal na svojem mestu, je mnenja še Monfalcon, obstaja nevarnost razveljavitve vseh sklepov in odlokov, ki jih je ta odbornik podpisal.
Pravniki vsekakor na precej različne načine tolmačijo pomen in učinke sporazumne kazni, ki jo predvideva novi kazenski postopnik. Nekateri so mnenja, da gre za priznanje krivde in torej za obsodbo, drugi pa razmišljajo drugače ter opozarjajo, da se za paktiranje odloči ne samo obtoženec, a tudi javni tožilec, zato ne gre za obsodbo v klasičnem smislu.
Včeraj so se v Trstu začela pogajanja za oddajo sedmega pristaniškega pomola v koncesijo nizozemski specializirani družbi Europe Combined Terminals (ECT), ki je bila lani zmagala na natečaju za oddajo tega kontejnerskega terminala v upravljanje najboljšemu ponudniku. Pogajanja bi se morala po načrtu končati konec marca, pogajalsko platformo predsednika pristaniške oblasti Micheleja Lacalamite pa je pretekli teden odobril pristaniški odbor.
Koncesijska pogodba, ki bo veljala 30 let, je bila v glavnem že sestavljena, zato so zdaj v središču pogajanj pravni vidiki, ki izhajajo iz razlik med italijansko in nizozemsko zakonodajo, in vprašanja
uporabe lokalne delovne sile. Sindikati pristaniških delavcev so tudi predlagali, naj bi se z ECT takoj začela tudi pogajanja o organizaciji dela na sedmem pomolu, Čeprav je bolj verjetno, da se bo to zgodilo po podpisu koncesijske konvencije.
Nizozemska družba se je bila že v svoji ponudbi obvezala, da bo zaposlila 185 ljudi, ki so nameščenci pristaniške uprave, in da bo za pretovarjanje in movimentacijo kontejnerjev uporabljala osebje družbe pristanišCnikov in zadrug pristaniških delavcev. Kot kaže, so predstavniki ECT vsekakor zagotovili, da v naslednjih treh do štirih letih nikomur, ki je zaposlen na sedmem pomolu, ne grozi, da ostane brez dela. Prehod delavcev od starega k novemu delodajalcu, torej od pristaniške oblasti k ECT, bo v vsakem primeru prostovoljen, tistim, ki bi ga zavrnili, pa bo pristaniška oblast skušala najti delo v železniškem ali administrativnem sektorju, seveda pod pogojem ustrezne usposobljenosti.
Naslednja dva meseca bosta za tržaško pristanišče nedvomno odločilna, še posebno, ker je do konca februarja predviden odlok transportnega ministra Burlanda, s katerim bo določeno število presežnih delovnih sil. V ta namen mora predsednik pristaniške oblasti La-calamita že v teh dneh poslati v Rim predlog o tem, na kakšen način bi lahko najsmotrneje rešili problem delovnega presežka.
NABREŽINA / ZAČASNA ODLOČITEV
»Vsa občina park«
Devinsko-nabrežinski odbor se je včeraj ukvarjal z določitvijo obsega bodočega Kraškega parka. Po dveurni razpravi je padel predlog, da bi v zaščiteno območje začasno vključili celotno občinsko ozemlje in to vse dokler se ne bodo pristojna telesa točno izjasnila o normativu novega parka. Ta dolžnost pripada predvsem servisni konferenci, pri kateri, poleg Dežele, sodelujejo še Kraška gorska skupnost, Pokrajina in vse zainteresirane občinske uprave.
V pričakovanju sklepov gre torej predvsem za politično stališče, glede vsebine pa je Voccijeva uprava potrdila stališče o t.i. aktivni zaščiti Krasa, pri kateri bi bistveno vlogo igrali domačini z njihovimi tradicionalnimi gospodarskimi panogami. Poleg medobčinskega parka so v zaščiteno območje sprva vključili le Devinske stene, to posebno
zaščito naj bi sedaj razširili še na Bo-tanjek (it.Costa dei barbari) in na ozki obmejni pas kot neke vrste odskočno desko za boddči mednarodni Kraški park.
Stališče devinsko-nabrežinskega odbora za sedaj ne bo imelo nobenih praktičnih posledic, tudi zato, ker bo treba obseg parka vključiti v novi regulacijski naCrt, s katerim se trenutno ukvarja Dežela. Zadnjo besedo o parku pa bo imel občinski svet, kar velja za vse zainteresirane uprave tržaške in goriške pokrajine.
Ta problem ima na dnevnem redu tudi tržaški občinski svet; z določitvijo obsega zaščitenih območij se je predhodno ukvarjala pristojna svetovalska komisija, na seji katere je desnica s svetovalcem LpT Pierom Camberjem skušala politično obarvati celotno zadevo.
H ZGODOVINA / 1954-75 h
V krožku Miani srečanje o demokristjanskem Trstu
Demokristjanska Italija v Trstu: 1954-1975, je naslov tretjega srečanja in ciklusa Trst in njegove zgodbe, ki ga prireja Krožek Miani danes ob 17.30 v hotelu Excelsior. Srečanje bo vodil Corrado Belci, nekdanji tržaški poslanec, voditelj krajevne Krščanske demokracije in podtajnik, spregovorili pa bodo še Antonino Cuffaro, nekdanji poslanec KPI in pokrajinski tajnik tržaške federacije KPI, takratni predsednik Pokrajine in morotejske struje, ki je vodila tržaško KD Michele Zanetti, industrijec in socialist Fulvio Anzellotti ter msgr. Libero Pelaschiar, avtor eseja o odnosu med katoliškim gibanjem in politiko v Trstu.
Govor bo o dveh desetletjih vladanja Krščanske demokracije, pa tudi o tako imenovanem »primeru Hreščak«, ki ga je izzvala izvohtev prvega predstavnika slovenske manjšine za tržaškega občinskega odbornika. Pred srečanjem bodo v dvorani zbirali solidarnostne podpise in podpore Krožku Miani, ki mu
osebnosti. Po srečanju o zgodovini Trsta pa bo na sporedu občni zbor organizacije.
POBUDA SINDIKATOV
POBUDA KOMISIJE ZA KULTURO SKGZ
NOVICE
Več pozornosti ostarelim ter njihovim družinam
V FJK je skupno 245 tisoC oseb, ki imajo veC kot 65 let, kar predstavlja 20% vsega prebivalstva. Takih, ki so presegli 80 let, pa je skoraj 67 tisoč. Življenjska doba se torej daljša, kar pa z druge strani zahteva od družbe, da ostarelim nudi pogoje in možnosti za udejstvovanje in v Primeru potrebe tudi primemo oskrbo. O tem je bil govor na zasedanju »Ostareli in družina«, ki so ga priredili sindikati upokojencev SPI CGIL, FNP CISL in UILP UIL. Namen zasedanja je bila analiza deželnega zakona »Družbena promocija in zaščita zdravja ostarelih oseb« ter ugotavljanje prioritetnih pobud za izboljšanje njihove oskrbe in pomoč njihovim družinam.
Na zasedanju, na katerem je skupno poročilo podala Luisa Fant oni in na katerega so povabili tudi deželnega odbornika za zdravstvo Cristiana Degana, so posredovali tudi nekaj številk, ki se nanašjo na naše mesto, rebivalcev je 220 tisoC, dobra Četrtina ima več kot 65 et (od teh je 85. leto starosti preseglo 13%). Slišati je bilo tudi kritike na račun Dežele zaradi zamud pri obravnavanju zakonskega dekreta o družbeni promo-C1ji in zdravstveni zaščiti ostarelih. Poleg tega so Podčrtali- težave, ki jih je reformni proces naletel v Tr-s*u- Reforma predvideva ločitev med teritorialnim zdravstvenim podjetjem in bolnišniškim podjetjem, a sindikat je glede Trsta izrazil pomislke in zaskrbljeno-s ’ Predvsem zaradi majhnega teritorija. Zavzeli so se za večjo angažiranost Občine in Dežele, zlasti pri oskr-i na domu, večjo gospodarsko pomoč družinam, ki orajo skrbeti za osebe, ki si same ne morejo pomaga-’ er boljšo koordinacijo med bolniškimi strukturami, 11 za okrepitev nekaterih inštrumentov (»televita«, »te-esoccorso«, načrt »Amalia«), katerih se že poslužuje na stotine starih.
Predavanje o davčnih olajšavah
Pravne novosti za nephdobitniške organizacije predstavil Nuccio Jovene
Na pobudo komisije za kulturo pri spektivah in novih možnostih, ki jih Slovenski kulturno - gospodarski zvezi odlok omogoča na družbenem in tudi je v Gregorčičevi dvorani v Trstu sinoči gospodarskem področju, je spregovoril potekalo zanimivo informativno državni tajnik Foruma tretjega sektorja srečanje o novem državnem zakonu, ki (Foum nazionale del terzo settore) in mejuje davčne olajšave in pravne novo- sooblikovalec zakonskega besedila Nuc-sti za tako imenovane nepridobitniške cio Jovene (na sliki - f. KROMA). Sicer organizacije družbene koristi (ONLUS). pa bomo o vsebini srečanja podrobneje O vsebini zakonskega odloka, o per- poročali v naslednih dneh.
Prošnje za kontingente nafte po znižani ceni
Trgovinska zbornica obvešCa, da na sedežu na Borznem trgu 14 nudijo informacije in sprejemajo prošnje v zvezi s kontingenti nafte pri znižani ceni, in sicer od 10. do 13. ure. Trenutno prošnje lahko vložijo samo tržaška prevozniška podjetja.
Tečaji za pomoč na domu onkološkim bolnikom
Italijansko združenje za boj proti raku obvešCa, da preko lige ADO (Lega Assistenza domiciliare onco-logica) s sedežem v Ul. Pieta 17 prireja IV. teCaj za pomoC na domu onkološkim bolnikom. Na tečaju bodo predavali specializirani zdravniki, prihologi in drugo usposobljeno osebje, namenjen pa je prostovoljnim bolničarjem in sodelavcem, ki ne sodijo v zdravstveni sistem. Zadruženje vabi vse tiste, ki bi želeli praktično in psihološko pomagati osebam, ki jih je prizadela težka bolezen, da se oglasijo po telefonu (771173) vsak dan (z izjemo sobote) od 9.30 do 12. ure ali pa v ponedeljkih od 15.30 do 17. ure.
Predložitev prošenj za tri delovna mesta
Na uradu za delo (U. Fabio Severa 46/1, od 8.30 do 12. ure) bodo še danes sprejemali prošnje za tri de-lova mesta, in sicer: v Občini Dolina 1 mesto za določen Cas (3 meseci), z znanjem slovenščine in dobrim poznavanjem računalnika, v Občini Trst 2 mesti za določen čas (približno do 28.8.98 in do 27.7.98) za nadomeščanje ob porodniškem dopustu. Interesenti morajo predstaviti mod. C/l (ali roza izkaznico), delovno knjižico, imeti morajo diplomo nižje srednje šole, dokumentacijo o dohodkih iz leta 1996 ter družinski list.
ŠOLSTVO / SESTANEK STARŠEV
Rojanska osnovna šola tvega zaprtje
Rajonski in barkovljanski starši o možnosti združitve
Na danko so se zaključila vpisovanja v prve razrede so starši otrok, ki obiskujejo rojansko osnovno šolo Bazoviških junakov, sklicali sestanek s starši otrok iz sosedne barkov-Ijanske osnovne šole F.S.Finžgarja, da bi se domenili, ali bi lahko s skupnimi močmi »rešili« obe šoli. Govoriti o »rešitvi« ni pretirano, saj je položaj -če že ne na obeh - vsaj na rojanski šoli zelo resen: šola tvega zaprtje.
Številke, ki predstavljajo za šolske oblasti edino merilo za ustanavljanje razredov in ohranjanje šol, so neizprosne. Rojansko osnovno šolo obiskuje letos skupno 11 učencev: dva v drugem, štirje v tretjem in pet v petem razredu. Junija bo teh pet učencev zapustilo šolo, ki bi tako ostala z le šestimi otroki. Do včeraj, malo pred zaključkom vpiso-
vanj, se ni namreč v prvi razred vpisal noben prvošolček, pa čeprav so na večernem sestanku starši ugotavljali, da bi se lahko vpisala dva. A tudi z dvema vpisanima otrokoma bi šoli trda predla.
Starši so sklicali sestanek, da bi preverili, ah obstajata možnost in predvsem želja po organizirani združitvi rojanske šole z barkovljansko. Zamisel ni nova. Nekatere mamice se spominjajo, da se je o njej govorilo že pred desetimi leti. Takrat ni prodrla, pa čeprav je obiskovalo šolo mnogo več učencev kot v tem (in bodočem) šolskem letu in bi jo bilo verjetno lažje izpeljati.
Tudi barkovljanska šola se ne nahaja v boljšem položaju. Po predvidevanjih bi moralo prihodnje leto sedeti v prvem razredu 5 učencev (a po podatkih staršev bi se jim lahko pri-
družil še eden), v drugem štirje, v četrtem trije in v petem sedem: skupno 19 (ali 20, če bi obveljalo predvidevanje staršev).
Ob takem stanju obstajata dejansko dve možnosti: vsiljena združitev, ali pa načrtna prostovoljna. Malo verjetno je namreč, da bodo šolske oblasti v času finančnega varčevanja dovolile delovanje šole z vsega šestimi učenci.
Načrtna združitev dveh šol v skupno šolsko enoto bi predvidevala delovanje nekaterih razredov na eni, preostalih pa na drugi šoti. Za tako rešitev so se v lanskem šolskem letu uspešno odločili starši iz Boršta s Peska in iz Boljunca. Tako bi prvi in drugi razred delovala v Barkovljah, tretji, četrti in peti pa v Rojanu. Porazdelitev je smotrna, saj bi se učenci zadnjih dveh razredov z
Starši, ki so se udeležili sestanka o bodočnosti rojanske in barkovljanske šole (f. KROMA)
obiskovanjem šole v Rojanu že pripravili na prehod na oddelek nižje srednje šole, ki deluje v istem poslopju.
Sinočnji sestanek je bil tako rekoč le informativnega značaja. Starši so bili seznanjeni s stanjem na obeh šolah, sedaj bodo morah odločiti, kaj storiti. Odločitev ni lahka, a zelo pomembna, saj gre za obstoj ene od naših osnovih šol.
Vnedeljopri Fernetičih start ekološke pobude »Očistimo Kros«
V nedeljo, 1. februarja, se bo na odlagališču pri Fernetičih začel prvi poseg v sklopu pobude “Očistimo Kras”, ki jo prireja tržaško združenje “Arniči della Terra”.
Pobuda je bila zasnovana za boljše osveščanje javnosti o problemu odlagališč na Krasu. »Ker pa se nočemo omejiti zgolj na protest, je rečeno v sporočilu, smo sklenih, da bomo vsak mesec očistiti najbolj onesnažene predele kraškega teritorija.
Z našo pobudo nočemo izzivati nikogar, temveč samo pomagati pri reševanju problema, ki postaja čedalje hujši«.
Zbirališče bo v nedeljo, 1. februarja, ob 9.30 pri Fernetičih pred veleblagovnico blizu vojašnice finančnih stražnikov. Udeležencem svetujemo primemo obleko in obutev ter delovne rokavice. Za informacije lahko telefonirate na številko 040/ 7606169.
V NEDELJO / V OKVIRU FESTIVALA ALPE ADRIA
Ogled filma Adriana Sofrija
Razprava o njegovem delu v Sarajevu
Z nedeljske prireditve, posvečene Sofriju, v Mieli (foto KROMA)
Filmski festival Alpe Adria, ki je zabeležil letos velik uspeh, saj je v dvorano gledališča Miela privabil ogromno število obiskovalcev, se je zaključil v nedeljo. Prav zadnji dan je bil posvečen srečanju, ki je tematsko združevalo aktualno italijansko in »jugoslovansko« tematiko. Ob 10.30 je bila v Gledališču Miela na sporedu matineja z naslovom Sohi: Sarajevo - Piša anda-ta e ritorno (Sofri: Sa-rejevo - Piša, povratna vožnja).
Adriana Sohija menda le ni treba posebej predstavljati. Bil je intektua-lec, profesor, umetnik; še prej je bil član in vodja izvenparlamentar-ne skupine Lotta conti-nua. Danes je le še jetnik ovinkastega italijanskega sodstva: neki skesanec ga je obtožil, da je skupaj
s tovarišema Bompres-sijem in Pietrostefanijem kriv za umor komisarja Calabresija. Vsi trije so zaprti v Piši, čeprav je bila sodna pot (vsega skupaj je trojica prestala sedem procesov) vse prej kot jasna, obtožbe pa večkrat protislovne in sporne.
O teh dogodkih, pa tudi o liku in delu Adriana Sofrija so spregovorili gostje v drugem delu programa, ki se je zavlekel do prvih popoldanskih ur. Srečanja so se udeležile nekatere vidne osebnosti, mnogi kulturniki in nekaj politikov. Med slednjimi naj omenimo predstavnika Zelenih' Paola Ghersino, ki je v imenu organizatorjev vodil okroglo mizo, Franca Corleoneja, državnega podtajnika za pravosodje, in Marina Voccija, ki je sicer sedel
NOVICE
Natečaj za tri štipendije
Deželna zdravstvena služba, zdravstveno podjetje, združene tržaške bolnišnice so razpisale natečaj za podelitev treh štipendij. Za štipendije (po 10 milijonov lir vsaka) se lahko poteguje, kdor je diplomiral na ekonomski ali pravni fakulteti, na fakulteti za politične vede ali za gospodarske statistične vede, in se namerava ukvarjati z organizacijskimi vprašanji zdravstvenih podjetij in podobnimi vprašanji. Podrobnejše informacije nudijo na oddelku »risorse umane« v Ul. Fameto 3, IV. nadstropje, tel. 3995245 -3995125 - 3995079 od ponedeljka do petka od 8.30 do 13.30.
Srečanje o Magrisovem literarnem ustvarjanju
Književno delo znanega tržaškega pisatelja in germanista Claudia Magrisa bo osrednja tema današnjega srečanja v knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20. Priložnost za obravnavo Magri-sovega književnega ustvarjanja bo predstavitev knjige docentke z univerze v Firencah Ernestine Pellegrini »Epica sull’acqua«, ki se sooča z Magrisovim delom. Srečanje, ki se bo pričelo ob 18. uri, bosta vodila Elvio Guagnini inRo-berto De Denaro.
Opozorilo združenja za boj proti raku
Združenje za boj proti raku opozarja, da nobena oseba, iz kakršnegakoli razloga, ni pooblaščena za zbiranje denarnih prispevkov v imenu združenja samega.
_____SOLSTVO / POKRAJINA IN ŠOLSKO SKRBNIŠTVO_
Služba za usmerjanje dijakov
Po končani obvezni šoli se znajdejo mladi pred križiščem s številnimi potmi. Nekatere vodijo v zaposlitev in svet dela, druge v šolo in nadaljevanje študija, nekatere na tečaje za poklicno izobraževanje. Fantje in dekleta stari 14, 15 let mnogokrat ne vedo, na katero pot bi zakorakali. Morda zato, ker jim ni še jasno, kaj bi jih najbolj privlačilo in kaj bi želeli, morda pa tudi zaradi pomanjkanja informacij o možnostih, ki jih posamezne poti odpirajo.
Da bi dijakom pomagali iz negotovosti, so se na pokrajini in na tržaškem šolskem skrbništvu odločili, da bodo ustanovili novo službo, in sicer za šolsko in poklicno usmerjanje. Včeraj dopoldne sta predsednik pokrajine Renzo Codarin in tržaški šolski skrbnik Vito Čampo podpisala ustrezni sporazum, ki ga bodo začeli izvajati takoj.
Dogovor predvideva ustanovitev mešanega upravnega odbora, ki ga bodo sestavljali predstavniki pokrajine, šolskega skrbništva, tržaške trgovinske zbornice in dva dijaka višjih srednjih šol. Njuna prisotnost je pomenljiva, saj bo imel tako novoustanovljeni organ neposre-
den stik s koristniki službe. Pok-' raj inski odbornik za šolstvo Roberto Sasco je naglasil, da bo nova služba omogočila milejši prehod z obvezne šole na višje srednje šole oziroma poklicne zavode. Po njegovem mnenju je to potrebno. Tudi zato, ker je delovanje zavodov za poklicno izobraževanje izključno v
domeni dežele, zaradi česar so bili doslej stiki s šolskim svetom, javnimi ustanovami in univerzo res skromni. Pokrajina in šolsko skrbništvo bosta službo soupravljala, sodelovanje pa bi moralo obroditi v kratkem dobre sadove v korist dijakov, ki so zaključili obvezno šolanje.
med gosti v dvorani. Med razpravljale! gre navesti še Giannija Sohija (Adrianovega brata), Paola Rumiza, Bata Cengiča in Federica Bugna. Svoj prihod sta napovedala tudi senator Mitja Volčič in založnica Elvira Selle-rio, vendar so ju zadržale druge obveznosti.
Nepričakovano pa se je na odru med debato pojavila skupina avtonomističnih skrajnežev, ki so s transparentom zahtevali »svobodo za vse, drugače ne velja«. Moderator jih je sicer povabil k razpravi, vendar je med njimi in prisotnimi v dvorani prišlo do krajšega prerekanja, tako da so mladi kmalu zapustili dvorano.
Posebno zanimive so bile projekcije. Občinstvo (dvorana je bila ob začetku nabito polna) si je najprej ogledalo So-hijev kratki film Otroci in psi v Sarajevu (I cani e i bambini di Sarajevo). Dokumentarni film, ki so ga na festivalu Alpe Adria sicer že predvajali, je s svojo preprosto močjo pretresel občinstvo, sicer vajeno televizijskih posnetkov z raznih hont. Se veliko bolj pre-tresljiv (če mogoče) pa je bil odgovor sarajevskih kulturnikov, združenih v Krožku 99, ki so se »prijatelju Adrianu« na svoj način oddolžili za njegov obisk v Sarajevu: obiskali so ga v zaporu v Piši. Sarajevski režiser Bato Cengič je o dogodku posnel trak. Na filmski trak je bil posnet tudi pozdrav pesnika Izeta Sarajiliča, ki je Sohija spoznal med njegovim bivanjem v Bosni. »Bil je tu, ko Evropi ni bilo mar za nas. Velik človek je. Upam, da bo moj vnuk nekega dne hodil po sarajevski ulici, poimenovani po Adrianu Sohiju.«
Kroniko matineje naj sklenemo s pozdravom, s katerim je Bato Cengič nagovoril občinstvo: »Vsi, ki pomagate Adrianu, ste naši prijatelji, dobrodošli ste v Sarajevu.«
mat
GLEDALIŠČE VERDI / VČERAJ NOVINARSKA KONFERENCA
Bejart gost Verdija z absolutno novostjo
Premiera predstave Mutatiom v soboto, 7. februarja
Mamice Bejart se vrača v Trst in to z absolutno novostjo, kakor je obljubil med svojim zadnjim obiskom februarja ’96. Vodstvo gledališča Verdi je na včerajšnji novinarski konferenci z neprikritim zadovoljstvom potrdilo, da
bo v soboto, 7. februarja v prenovljenem Verdiju svetovna premiera baletne predstave Mutationx. Sobotni večer bo posvečen modnemu kreatorju Gian-niju Versaceju, s katerim je Bejart veliko sodeloval, s to predstavo pa se sode-
lovanje z modno hišo Ver-sace obnavlja.
Za predstavo Muta-tionx je Bejart izbral skladbe Jackieja Gleasona, Johna Horna in Hughesa Le Barsa. Razkril je že tudi vsebino: našemu planetu je že skoraj odbila zadnja
Včerajšnje novinarske konference se je udeležil tudi župan llly (drugi z desne, f. KROMA)
PREBENEG / PRAZNOVANJE SV. ANTONA -
Pokušnja domače kapljice
Prireditev je popestril zabavni ansambel Istrski vinogradniki
Da je praznovanje sv. Antona med ljudmi izredno priljubljeno, jasno dokazujejo vsakoletne priprave in prireditve, ki jih na dan godu svojega vaškega zavetnika pripravljajo v Borštu in Zabrež-cu. V zadnjih letih pa se praznovanju svojega zavetnika oddolžujejo tudi v Prebenegu. Sv. Antona so tako počastili s slovesno mašo, ki jo je daroval msgr. Dušan Jakomin, peli pa so člani dolinskega cerkvenega zbora in skavti. Ob svetem obredu je praznovanje sv. Antona popestrila tudi čisto posvetna prireditev: člani KD Jože Rapotec so si nam-
reč zamislili pokušnjo domačih vin, h kateri so povabili prebeneške vinogradnike. Pobude se je udeležilo kar lepo število pokuševalcev, najboljša bela in čma vina pa so bila tudi primemo nagrajena.
Na nedeljski prireditvi, ki jo je s svojim nastopom v srenjski hiši poživil zabavni ansambel Istrski vinogradniki, so za belo vino prejeli po vrsti od prve do tretje nagrade Sergio Kraljič, Gianni Zerjul in Boris Bandi, za črna vina pa v istem vrstnem redu Valerio Prašelj, Boris Bandi in Stojan Kocjančič.
ura, saj so ga razne ekološke katastrofe in vojne povsem uničile. Zadnji preživeli se odločijo, da zapuste opustošeni planet, vendar pa pred odhodom želijo zadnjič zaplesati. Ko so se že skoraj vkrcali na vesoljsko ladjo, zadnji med njimi opazi osamljen cvet in zakriči: »Jaz ostanem!« Njemu sledijo še ostali. V predstavi nastopajo člani skupine Bejart Ballet Lausanne, v tržaškem gledališču Verdi pa bo na sporedu od sobote, 7., do nedelje, 15. februarja.
Zaradi izjemnosti dogodka se je včerajšnje novinar kse konference udeležil tudi tržaški župan II-ly, sicer po statutu predsednik gledališča. V kratkem posegu je predvsem želel izpostaviti veliko zavzemanje vodstva, da po preureditvi zgodovinskega poslopja primemo poudari vlogo gledališča.
Včeraj seveda Bejarta in njegovih še ni bilo v Trstu, ker vadijo novo predstavo, poudarjeno pa je, da bodo predvidoma 12. februarja priredili srečanje s koreografom in plesalci, šestega pa bo v dvorani muzeja Revoltella predstavitev novega baleta. Če je vodstvo nadvse zadovoljno zaradi pričakovanega dogodka, istočasno zelo pozitivno ocenjuje uprizoritev Bergove opere Woz-zeck, ki je trenutno na sporedu v Verdiju. Pripravilo pa je tudi vrsto gla-sbeno-pevskih koncertov in plesnih predstav, s katerimi bodo orkester, zbor in plesni ansambel gledališča Verdi s solisti nastopali v raznih krajih dežele in tudi v bližnji Istri.
bip
BARKOVLJE / DAN SLOVENSKE KULTURE
V znamenju mladih sil
Z nedeljske uspele proslave v prostorih TRK Sirena (foto KROMA)
Kot vedno je barkov-Ijansko kulturno društvo tudi letos lepo proslavilo Dan slovenske kulture. Proslava je potekala v nedeljo proti večeru v prostorih TPK Sirena in je bila povezana z bogatim, lepo izvedenim kulturnim programom.
Prve so nastopile mlade pevke zbora »Kresnice«, ki jih vodi sestra Karmen. Zbor, ki deluje že 11 let, sodeluje pri mašah pri Sv. Ivanu in pri Sv. Justu ob zahvalni nedelji meseca novembra in bo v februarju snemal tudi za Radio Trst A. Na proslavi je ubrano zapel pet pesmi.
Ker je potekala proslava v znamenju mladih, je bila tudi glavna govornica mlada Jana Pečar, ki je med drugim poudarila, da predstavlja kultura za vsak narod največje bogastvo. Brez kulture bi narodi, predvem majhni, ne mogli obstajati, saj predstavlja le-ta ljubezen do je-
zika, knjige, glasbe. Zato smo še tukaj, je Jana zaključila svoj govor, ker nismo pozabili na kulturo.
Sledil je nastop gledališke skupine »Metronom« KD Valentin Vodnik iz Doline, ki jo vodi Nerina Švab, z lepljenko pesmi tržaških avtorjev »Kaj bi bilo sonce brez ljudi.« Štiri dekleta te skupine so ob glasbi in diaslikah na velikem platnu, podale vrsto duhovi-
tih in satiričnih pesmi. Imena pridnih recitatork so: Suzi Bandi, Ivana Terčon, Klara Vodopivec in Dajana Hočevar.
Proslavo, ki se je zaključila z družabnostjo, na kateri so Barko vij anke zopet ponudile udeležencem vrsto dobrot, je uvedla in se ob koncu zahvalila nastopajočim, tajnica domačega društva Vera Poljšak.
Neva Lukeš
JUTRI V TRŽAŠKI KNJIGARNI URADNA PREDSTAVITEV
Novo narečno delo Atilija Kralja
1 Rt ni Atilii kfrali nam Ki n v r L o la Kirvt-al	H.r-t '—  • _	n—■ iim niii umi——— i
Umetnik Atilij Kralj nam bo v teh dneh postregel z novo knjigo v narečju 2 naslovom »Uače naš«. Knjigo bodo predstavili jutri ob 18.30 v Tržaški knjigarni.
»Nekoliko sem bil prizadet, ker sem moral dve svoji knjigi predstaviti v samozaložbi«, nam je potožil avtor. »To se jni ni zdelo prav. Sedaj imam sponzorja, m sicer Zadružno banko na Opčinah.«
»Seveda,« sem mu odgovorila, »a ti morda le pozabljaš, da pišeš v dialektu, trebenskem dialektu, ki je bolj težko razumljiv za širšo publiko. Pomisli na nijnke in študente, ki obiskujejo slovensko šolo. Kako naj se soočajo s knjigo v enem od naših dialektov?«
Tu je prišla do izraza Atilijeva upoma narava. Ima se sicer za Slovenca, a po družinskem izrazu je Trebenc. In v tem dialektu želi posredovati svojim sovaščanom, pa tudi drugim, svoje misli ln Skdanja na našo manjšino.
Bila sem na predstavitvah dveh njegovih prejšnjih knjig, in sicer leta 1977, o je izšla prva pesmarica z naslovom * 08runtane na risalne mize« in leta 96 z drugo pesmarico »Se druge pa-gruntane na risalne mize«. Zelo cenim aY° Atilija Kralja slikarja kot pisca. Ve-®e a sem bila njegovih že omenjenih T8’ ker vem, kaj vse je avtor v te svoje Pesmi in stvaritve vložil. Preko njih je
hotel povedati vse tisto, kar čuti sam, tudi kar čuti naš človek in vsa naša narodnostna skupnost.
Knjiga »Uače naš« je torej izšla, pa naj si misli avtor tako ali drugače. Sama sem knjigo oziroma tekst, pripravljen za tisk, že prebrala. V resnici ni ravno lahko vživeti se v sicer izredno sočen, a tudi tako težko razumljiv dialekt, kot je trebenski. Pa sem se kljub vsemu vživela.
In ob tem se mi je ob branju odprlo bogato življenje in doživljanje človeka, ki je naš s srcem in dušo in želi, tokrat tudi preko proze povedati vse, kar so naši ljudje doživljali in preživljali, kar je tudi sam doživljal in potem preko svojih pesmi, tokrat tudi proze, izpovedal svojim ljudem. In mi ne smemo ostati glubi na te pozive. Čutiti jim moramo kot svoje, kot nekaj, kar je našega, kar želimo razumeti in osvojiti.
Atilij je doživel s svojimi pesmimi lep uspeh. Se zlasti, ko jih je podajal sam. Takšen uspeh želimo sedaj tudi njegovi novi knjigi. Pisana je v dialektu, pa še nekaj njegovih pesmi je vključenih v njo. Morda se bodo morali bralci malce potruditi, da bodo osvojili branje tega dialekta. Ko pa ga bodo, bodo spoznali, koliko bogastva je v tej knjigi.
Neva Lukeš
Atilij Kralj med predstavitvijo svoje druge knjige
NOVICE
Praznik včlanjevanja v SKR
Stranka komunistične prenove - krožek Kras prireja v tem tednu dva praznika včlanjevanja za leto 1998, prvi je bil sinoči v Zgoniku v gostilni »Guštin«, drugi pa bo jutri, 28. januarja, ob 20. uri v ljudskem domu v Križu. Krožek vabi člane in simpatizerje.
Brezplačne informacije o zavarovalništvu
Sindikat italijanskih upokojencev CGIL - Sekcija Domjo obvešča svoje člane in vse zainteresirane, da bo od 28. januarja dalje, vsako sredo od 9. do 12. ure, na sedežu pri Domju, Str. della Rosandra 58, v sodelovanju z Zavarovalnico UNIPOL na razpolago konzulent, ki bo brezplačno posredoval katerokoli informacijo o raznih zavarovanjih, kot npr. civilna odgovornost avto - družina - osebno stanovanje - življenjsko in nezgodno zavarovanje -pokojninska zavarovalnina - finančne investicije.
Izteka se rok vlaganja prošenj
Občina Devin-Nabrežina obvešča amaterska športna združenja, društva in krožke, včlanjene v eno izmed vsedržavnih športnih zvez, ki imajo svoj sedež in ki delujejo v občini, da lahko predložijo prošnjo za deželni prispevek za nakup športne opreme za leto 1998. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do sobote, 31. januarja 1998. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102 - tel. 2017371.
Finančni prispevki za gozdarska podjetja
Kraška gorska skupnost sporoča, da so po deželnem zakonu predvideni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev zadrugam in njihovim konzorcijem ter gozdarskim podjetjem za nakup, prenovo in modernizacijo naprav, strojev in orodja za sečnjo, pripravo in prenos lesa. Predvideni so prispevki za kmetijske zadruge in njihove konzorcije do največ 50 % dopuščene investicije ter prispevki za gozdna podjetja do največ 40 % dopuščene investicije. Prošnje na kolkovanem papirju je treba sestaviti na podlagi posebnih obrazcev, ki jih je pripravila Kraška gorska skupnost in jih je treba predložiti najkasneje do 30. januarja. Za obrazce in morebitne informacije se zainteresirani lahko zglasijo v uradih Kraške gorske skupnosti v Sesljanu št. 54/D.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
27. januarja 1998
ANGELA
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04 - Dolžina dneva 9.32 - Luna vzide ob 6.36 in zatone ob 16.28
Jutri, SREDA,
28. januarja 1998
TOMAŽ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 2,5 stopinje, zraCni tlak 1022,7 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 60 km na uro, burja, vlaga 51-od-stotna, nebo jasno, morje zelo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giada in Aliče Zecchin, Boris Pertot, Noemi Lo Vec-chio, Daniel Drozina, Claudia Monaci, Giulia Galluzzo de Fin.
UMRLI SO: 67-letni Bruno Gardo, 68-letni Francesco Mercandel, 97-letna Maria Paulatto, 87-letni Antonio Zupar,
87-	letni Agostino Zeriali, 81-letna Žita Giardossi, 86-letna Parma Galuppo,
88-	letna Speranza Ravali-co, 54-letni Giuseppe Ble, 95-letna Maria Cu-min, 78-letni Nereo Hau-ser, 84-letna Lucia Rugar-li, 86-letna Leopolda Ba-stiani, 67-letna Liliana Cesaratto.
LEKARNE
Od ponedeljka, 26. do sobote, 31. januarja 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Cavana (tel. 300940), Miramarski drevored 111 (tel. 410928) -Barkovlje.
Boljunec (tel. 228124) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 111 -Barkovlje, Ul. Oriani 2
Boljunec (tel. 228124) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	15.00,
17.30, 20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques Annaud, i. Brad Pitt.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 »La vita e bella«, r. R. Benigni.
EXCELSIOR - 15.00,
18.30,	22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »II matrimonio del mio miglior amico«, i. Giulia Roberts.
NAZIONALE 1	-
15.20,	18.40, 22.00, »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE	2	-
15.30,	17.05,	18.55,
20.30,	22.15 »Punto di non ritorno«, i. Sam Neill, Laurence Fishbur-ne.
NAZIONALE 3 -16.15 »Špice Girls«; 18.00, 20.15, 22.35 »L’avvocato del diavolo«, i. Keanti Reeves, Al Patino.
NAZIONALE 4	-
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Wilde«, i. Vanessa Red-grave.
MIGNON - 16.00 -22.00 »L’illibatezza«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20,	20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giaco-mo.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »L’ospite d’inverno«, r. Alan Rick-man, i. Emma Thompson, Phyllida Law.
PRIREDITVE
GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 97/98: danes, 27. januarja ob 20.30 v Deutscher Hilf-sverein, Ul. Coroneo 15, TRIO LORENZ iz Ljubljane, na sporedu Haydn - Trio v G-duru, D. Švara - Trio Posavje 1941 in Smetana - Trio v G-molu op. 15. Vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in SKD PRIMOREC priredita: Meh in smeh za dobro voljo vseh! Z nami bodo godec in raziskovalec ljudskega izročila Istre in okolice EMIL ZONTA, virtuoz diatonične harmonike DENIS NOV ATO v triu s kitaristom Goranom Kocmanom in baritonistom Martinom Andolškom, humorist TILJO FRTA-CIN, ki bo pripovedoval svoje zgodbe iz Mon-tečukole v petek, 30. januarja 1998 ob 20.30 v Ljudskem domu v nr
KD PRIMORSKO vabi na prireditev, ki bo uvod v praznovanje 100-letni-ce društva, v soboto, 31. januarja ob 20. uri v Srenjski hiši v Maekoljah. Sodelujejo mladi elani društva s priložnostnim recitalom in MePZ Primorsko.
KRD DOM BRISCIKI vabi na uprizoritev veseloigre v narečju KASNE, KASNE SAME TASNE Mladinske dramske skupine iz Bazovice v režiji Tatjane Turko, v soboto, 31. t. m. ob 20.30. Toplo vabljeni!
GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PRVO PRODUKCIJO GOJENCEV, ki se bodo predstavili v različnih komornih skupinah. Sodelujejo učenci slovenskih osnovnih Sol iz Domja, Ric-manj in Doline. V nedeljo, 1. februarja ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Glasbena
Matica
Trst
Koncertna sezona 97/8
TRIO
LORENZ
iz Ljubljane (Hapdn, D. Švara, Smetana)
Danes, 27. januarja ob 20.30
u Deutscher Hilfsverein Ul. Coroneo 15
T3 OBVESTILA
PD MACKOLJE vabi danes, 27. januarja zvečer, ob 20. uri v Staro Solo v Maekoljah na projekcijo filma o lanskoletnem tržaškem romanju v Sveto deželo.
TPK SIRENA vabi na ples! Učili se bomo plesati mambo, boogie, cha-cha-cha in skupinske plese. Vabljeni ste na informativni sestanek danes, 27. januarja ob 20. uri na pomorski sedež, Miramarski drevored 32 - Tel.
St. 422696.
MOSP vabi vse mlade na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. TeCaj (10 sreCanj), na katerem se bomo učili osnovnih korakov in figur plesov boogie-woog-gie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo trie-, stino bo vsak torek (prvo srečanje bo danes, 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Informacije in prijave: urad Slovenske prosvete, UL Do-nizetti 3, tel. št. 370846 (od 9. do 17. ure - vprašati po Alenki).
SRENJA BOLJUNEC
vabi vse elane s področja srenje, ki želijo drva za kurjavo, da se udeležijo sestanka jutri, 28. t. m. ob 20. uri na sedežu v torkli. MLADINSKA MASA -
vzgoja je stvar srca (sv. Janez Boško). Dobimo se v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah v nedeljo, 1. februarja. Program: ob 8.30 uvajanje in priprava; ob
9.	uri mladinska maša; ob
10.	uri pogovor in družabnost (s sabo prinesite kaj slaščic!); popoldne ob 17. uri bo v Marija-niSCu predvajanje filma o don Bosku, po filmu bo pogovor o vzgoji - navzoči nekateri vidnejši predstavniki vzgoje na raznih področjih življenja mladih. Pevske vaje in neposredna priprava bo jutri, v sredo, 28. t. m. ob 20.30 v župnišču na Opčinah. Vabljeni!
MOSP vabi v Četrtek, 29. januarja na drugo srečanje s projektom LEARNING ENGLISH WITH FILMS. Na platno bo projeciran film v originalu RANSOM (igra Mel Gibson). Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi v Peterlinovo dvorano, Ul. Doni-zetti 3!
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v četrtek, 29. januarja ob 16. uri v Ulico Donizetti 3, kjer bo primarij dr. Danilo Sedmak nadaljeval z zanimivim predavanjem o alternativni medicini.
KULTURNO ZDRUŽENJE MITTELEU-ROPA organizira v Četrtek, 29. t. m. ob 18. uri na sedežu v ul. Mazzini 30
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do sobote od
10. do 15,
ure
predavanje-diskusijo o knjigi prof. Livija SiroviCa Cime irredente. Istega večera bo govor o neverjetnih potvorbah slovenskih krajevnih imen v vodiču Guida dei dintorni di Trieste, ki jo je 1. 1909 objavila Societa Alpina delle Giulie. Knjigi bo predstavil dr. Paolo Petro-nio. Vljudno vabljeni!
SKLAD MITJA CUK sporoča, da bo redni občni zbor v Četrtek, 29. t. m. ob 16.30 v 1. sklicanju in ob 17. uri v 2. sklicanju v uradih na Narodni ulici 126.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA in ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabita na veCer ob izidu knjige Aceta Mermolje NAROD IN DRUGI. O vprašanjih naroda, manjšine in večkulturnih načrtih bodo ob avtorju spregovorili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jev-nikar. VeCer bo v Četrtek, 29. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
ODSEK ZA ZGODOVINO pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu ter DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALK IN RAZISKOVALCEV vabita na srečanje v petek, 30. januarja ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NSK v Trstu, UL Petronio 4. Pogovor bo tekel o letošnjem mladinskem raziskovalnem taboru ’98 ter o publikacijah prejšnjih taborov. Vabljeni!
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek, 30. januarja ob 20. uri v L in ob 20.30 v II. sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. Vabljeni!
OBČNI ZBOR Pogrebnega društva Trebče bo v soboto, 31. januarja ob 15. uri v prvem sklicanju in ob 15.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu.
DRUŠTVO ZVEZDA prireja v Ljudskem domu v Podlonjerju v soboto, 31. januarja ob 20. uri predvajanje diapozitivov Katje Kjuder »Potovanje po deželi minskih polj«.
KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol pod vodstvom ilustratorke Vesne BenedetiC. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. št. 763875 ob večernih urah.
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata na sedežu Sirene v sredo, 4. februarja t. 1. veCer z dia-slikami. SOČA, BIOLOŠKI PRAG bo vsebina predavanja profesorice Marinke Pertot. ZaCetek ob 20.30.
CELODNEVNA OSNOVNA SOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah
sporoCa, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vas živi, na šoli v Trebčah št. 33, tel. št. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu.
KD SLOVAN obvešCa, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Pa-dricah.
ZSKD obvešCa lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur)
mojstra Roberta Hla-vatyja, da se pripravlja razstava ob Dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite pristopiti k sodelovanju in nam vljudno posoditi dela, ki so vaša zasebna last, pokličite nas Cimprej na telefonsko št,-040/635626 med delovnim Časom. Hvala.
KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseCi vrnitev priimka v izvirno obliko.
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture.
SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859.
NA OBČINI DEVIN-NABREZINA deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. št. 299616 do konca februarja.
KD FRAN VENTURINI
obvešCa cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30.
KNJIŽNICA Finko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu.
SKLAD MITJA CUK
obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
3 ŠOLSKE VESTI
ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t. 1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. februarja smučarski izlet na Monte Elmo. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291078 od 20. do 21. ure. Pohitite!
SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 31. Zimskih športnih iger. Vpisovanje bo na sedežu kluba jutri, v sredo 28. in Četrtek, 29. januarja od 19. do 21. ure. Za informacije tel. na št. 212859 ali 299573.
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA oranizirata v četrtek, 12. februarja obisk Kmetij-
skega sejma v Veroni. Vpisovanje pri Kmečki zvezi, tel. št. 362941 in na Kmetijski zadrugi, tel. št. 8990111.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
GOSPA srednjih let, stanujoča v Trstu, z avtom, išče part-time zaposlitev kot negovalka in pomočnica starejši osebi. Telefonirati ob uri kosila ali po 8. uri zveCer na št. 825735.
PRODAM FIAT Punto
75 SX, letnik 1996 v odličnem stanju. Tel. 0481/532038 od 13.30 do
IŠČEMO VARUŠKO za osem-meseCnega otroka, 4 ure dnevno v popoldanskem Času. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro »otrok«.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išCe odrskega delavca z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 632664/5.
DOMAČE rumene buče in krompir prodam. Tel. (0481) 78125.
DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah išCe mesarja. Tel. na St. 213274.
AVTOKAROSERIJA in
avtomehanična delavnica Guštin na Opčinah išče resnega in izkušenega avtokleparja.	Tel.
040/214522.
SALAMON V RUPI je odprl osmico. Ljubitelji dobre kapljice so obveščeni.
V	LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Točita belo in Cerno vino, poskrbljeno je za prigrizek.
V	MEDJE VASI št. 16 imata odprto osmico Walter in Nadja.
OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toči belo in Črno vino.
OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sar-nek). ToCi belo in črno vino.
PRISPEVKI
NN prispeva 24.000 lir za knjižnico Finko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Danila Pertota darujeta Marija in Egon Bukavec z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Feliceja Ostrouško darujejo snahi, zeta in nečaki 200.000 lir za SD Polet.
Ob 6. obletnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca darujeta Elvira in Anton Feri 100.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Nevinega očeta Albina Umka darujejo kontovelske cerkvene pevke 70.000 lir za domačo cerkev.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom; od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
t
V 94. letu starosti je na svojem rojstnem domu pri Sv. Ivanu zatisnila oči naša dobra
Mira Golob vd. Fabian
Rada je pela, se igrala z otroci in se lepo oblačila; rada nas je imela in mi vsi smo jo imeli radi.
Sestra Milica, nečaki
Leo, Vera in Marjuča, Egon in Igor, Vida, Boris
in Vladko z družinami
Hvaležni smo dr. Da-niju Žerjalu, ki je pokojni nudil skrbno zdravniško nego. Od srca hvala našima Mariji in Jožici, ki sta ji dan in noč z ljubeznijo blažili telesne in duševne tegobe.
Pogreb bo danes, 27. t. m. ob 12.30 v cerkvi Sv. Trojice na Katinari.
Trst, 27. januarja 1998
t
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Auguštin Zeriali
Žalujoči žena Carmen, sinova Pino z ženo Majdo in Mario z ženo Savico, vnuk Aleksander z družino, brat Oskar, sestri Olga in Zofka z družinami in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v sredo 28. t. m. ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunško cerkev. Boljunec, Gropada,
27. januarja 1998
t
Po kratki bolezni nas je, v 74. letu starosti, zapustil naš dragi
Federico
Leghissa
Žalostno vest sporočajo žena Marta, hčera Vida, Slava in drugo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 28. t. m. ob 14. uri v kapeli na sesljanskem pokopališču.
Sesljan, 27. januarja 1998
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Aurelie Filipčič por. Bandi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli naCin počastili njen spomin.
Posebna zahvala naj gre dr. Zaramelli
SVOJCI
Boljunec, 27. januarja 1998
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
DANES V PRILOGI
Naši začetki
Spomini 92-letnega Ladija Pod-bršcka o športu pri nas pred fašizmom in neposredno po drugi svetovni vojni
1	Stran 15
Slab konec
V nedeljskih prvenstvenih tekmah sta si košarkarski etapa Jadrana Nuo-va kreditna in Bora Radenske po dobrem začetku zapravih zmago s slabo igro v drugem delu.
Stran 16
Dve na DP
Krasovi namiznoteniški tretjekate-gomici Irena Rus tja in Jasmin Kralj sta si zagotovih nastop na državnem prvenstvu, Kristina Stubelj pa še upa.
Stran 18
Japonec na vrhu
Naslov svetovnega prvaka v smučarskih poletih je osvojil Japonec Fu-naki, slovenski as Primož Peterka pa je bil šesti
Stran 19
Presenečenje v San Diegu
Moštvo Denver Broncos je prvič v zgodovini osvojilo naslov najboljše ekipe v ameriškem nogometu. Proslavljanje uspeha terjalo dva mrtva, 40 ranjenih, 20 aretiranih
Stran 20
na slikah
ZGORAJ:
Na odprtem prvenstvu Avstralije se jhe začel teden odločilnih bojev. Prva dama sveta Martina Hingis nestrpno pričakuje četrtfinalni dvoboj s Francozinjo Mary Pierce
ZGORAJ DESNO:
Tako meni košarkar Ciria, naš Marko Lokar, ki nam je tudi zaupal, da bi vsaj eno leto rad preizkusil v Al ligi
SPODAJ:
Po lepem uspehu čezmejne Lige Prijateljstva za košarkarske ekipe “Propagande« že kujejo načrte za razširitev pobude
SPODAJ DESNO:
Pojak Stangassinger ga je v nedeljo spravil v slabo voljo, včeraj Po se mu je krepko oddolžil
Neslovenci v naših ekipah: vedno žgoča tema
Televizijska oddaja na slovenskem programu Rai Pri nas doma je bila v nedeljo namenjena športni problematiki. Zastavljena je bila zelo ambiciozno, saj si je zadala cilj, da obdela veC zelo aktualnih vprašanj našega športa, predvsem vprašanji naCel in strategij za bodočnost, ki sta menda bistveni za vsako dejavnost. V studio so organizatorji oddaje povabili nekdanjo vrhunsko atletinjo Ireno Tavčar, profesorja telesne vzgoje Alda Rupla in Franka DrašiCa ter predsednika Združenja slovenskih športnih društev Jurija Ku-fersina. Z uvodnim raz-
mišljanjem Mateja Caharije in intervjuji mladih športnic (zakaj ne tudi športnikov?) in navijačev je bilo ponujenih še nekaj dodatnih iztočnic za razpravo. Je ta dosegla svoj namen? Zdi se, da le delno, prvič, zato, ker je bilo na tehtnici odločno preveč argumentov, drugič, ker je problematika tako kompleksna, da je razmeroma kratka TV oddaja ne more niti dobro naCeti, kaj šele, da bi jo pomagala razreševati.
Oddaja je svoj vrhunec dosegla, ko je razprava načela vprašanje vključevanja drugorodnih (italijanskih) športnikov v naša
društva, ki dandanes že bistveno načenja narodnostno sestavo naših, predvsem Članskih moštev in to ne samo nogometnih. S tem je tudi povezano vprašanje, kakšno bodočnost sploh ima naš ekipni šport (predvsem z vidika njegove vsebine in sporočilnosti) glede na demografske perspektive v mahjsini, in še, ah ne bi bilo smotrnejše usmerjati našo mladino v gojenje individualnih panog, kjer se vprašanje številčnosti tekmovalcev ne postavlja. Rešitve, ki jih ponujajo tisti, ki so v teh letih na teoretski ravni razmišljali o teh vprašanjih, se največkrat ne
izvajajo, njihova opozorila pa niso upoštevana, je bila misel, ki jo je izrekel eden od gostov oddaje, vsi pa so se na koncu strinjali, da ne gre za vprašanje narodnostne pripadnosti ah določanja (v odstotkih) meje, do katere je ekipa »še dovolj naša«, ampak za vprašanje občevalnega jezika, ki bi moral v vsakem primeru biti slovenščina. Profesorja Rupla teza (ah Ce hočete kompromis, ki se ponuja v zadnjih Časih) o ločitvi med (slovenskimi) mladinskimi ekipami in (mešanimi) članskimi ekipami ne prepriča, Ceš, da to vsekakor postavlja slovenščino v podrejen položaj
- primerna za otroCad, neprimerna za »resne« ekipe.
Kot smo uvodoma že povedali, je oddaja to vprašanje samo nakazala, gre pa še vedno za zelo žgočo temo, ki je v bistvu nic drugega kot druga plat še bolj žgoče in aktualne teme o dvojeziCnosh in multikulturnosti, ki v zadnjih Časih razdvaja našo politiko, intelektualce in javnost. V športu se s tem vprašanjem mnoga društva srečujejo takorekoC vsak dan, rešujejo pa ga na različne načine, vendar pa v bistvu še vedno največkrat improvizirano.
Aleksander Koren

Promocijska liga
IZID117. KOLA
Aiello ■ San Canzian 0:2, Flumignano -Monfalcone 1:1, Juventina • Trivignano 1:1, Maranese - Aguileia 2:1, Muggia -Lucinico 12, Ponziana - Capriva 0:0, Primorje - Manzano 0:0, Zarja - S. Luigi 0:0.
San Luigi	LESTVICA 17 10 5 2 33:12				35
Monfalcone	17	8	8	1 23:10	32
Capriva	17	6	9	2 16:12	27
Zarja/Gaja	17	6	8	3 30:17 26	
Manzano	17	6	8	3 19:14	26
Lucinico	17	6	7	4 24:21	25
San Canzian 17		5	9	3 15:13	■24
Ponziana	17	6	6	5 17:16	24
Maranese	17	6	6	5 18:19	24
Muggia	17	5	7	5 16:25	22
Flumignano	17	5	5	7 15:15	20
Primorje	17	3	9	5 19:24	18
Aguileia	17	3	6	8 24:30	15
Trivignano	17	2	8	7 16:27	14
Juventina	17	1	8	8 12:25	11
Aiello	17	2	3 12 16:33		9
PRIHODNJE KOLO
Aguileia: Aiello, Capriva - Muggia, Juventina - Primorje, Manzano - Maranese, Monfalcone - Zarja, S.Canzian - Rumignano, Siuigi - Ponziana, Trivignano - Lucinico.
1. amaterska liga
IZID117. KOU
Castonese - Futura 0:1, Fincantieri - Pro Romans 0:1, Gonars - Sovodnje 1:0, Ison-zo - Pro Rumkello 1:0, Lignano - Edile 2:1, Opidna - Staranzano 0:0, Ruda - Vesna 1:3, San Giovanni - San Lorenzo 3:0.
LESTVICA
Isonzo '	17	11	4	2	20:7	37
Vesna	17	10	6	1	32:15	36
Futura	17	10	4	3	25:12	34
Ugnano	17	8	7	2	22:11	31
San Giovanni	17	7	6	4	22:12	27
Pro Romans	17	6	9	2	21:13	27
Ruda	17	7	4	6	17:21	25
Sovodnje	17	6	6	5	17:10	24
Gonars	17	6	5	6	14:12	23
Opidna	17	4	7	6	15:17	19
Pro Fiumicello	17	4	5	8	15:22	17
San Lorenzo	17	3	7	7	11:20	16
Fincantieri	17	2	7	8	10:21	13
Edile	17	3	3	11	15:40	12
Casčonese	17	2	5	10	9:20	11
Staranzano	17	1	7	9	9:21	10
PRIHODNJE KOLO
Castionese - Ruda, Edile - fincantieri, Futura - Staranzano, Fiumicello - Opidna, Romans - S.Gtovanni, S.Lorenzo - Isonzo, Sovodnje - Lignano, Vesna - Gonars.
2, amaterska liga	
	IZID115. KOU
Isonzo - Sagrado 1:1, Mladost - Poggio 1:2, Natisone - Zaule 0:0, Portuale -	
Chiartx)la 0:0, Primorec - Medeuzza 5:3,	
Roianese	Villanova 1:0, Villesse - Breg
3:0.	LESTVICA
Roianese	15 8 5 2 25:16 29
Natisone	15 8 3 4 20:12 27
Villanova	15 7 4 4 19:12 25
Portuale	15 6 7 2 18:13 25
Poggio	15 7 4 4 15:14 25
Mladost	15 6 5 4 18:11 23
Zaule	15 6 5 4 18:14 23
Medeuzza	15 5 4 6 19:19 19
Primorec	15 5 3 7 21:25 18
Breg	15 4 5 6 11:16 17
Isonzo	15 3 5 7 17:25 14
Villesse	15 3 4 8 19:24 13
Chiarbola	15 2 7 6 9:16 13
Sagrado	15 3 3 9 19:31 12
PRIHODNJE KOLO	
Breg - Portuale, Chiarbola - Primorec, Isonzo - Villesse, Medeuzza - Natisone, Poggio - Roianese, Sagrado - Villanova, Zaule - Mladost.	
3. amaterska liga
IZID115. KOLA
Breg B - Cus 0:3, Campanelle - Kras odi., San Vito - Zarja 3:1, SanfAndrea - Union 4:0, Servola - CGS 1:2, Venus -MontD.Bosco 1:3, Pieris B ni igral.
	LESTVICA				
CusTS	14 11		2	1 34:6	35
SanfAndrea	14 10		•3	1 43:10	33
Campanelle 13 10			0	3 42:16	30
Kras	13	9	1	3 25:12	28
San Vito	14	9	1	4 22:13	28
CGS	14	7	4	3 26:18	25
MontD.Bosco 14		7	2	5 33:25	23
BregB	13	4	2	7 20:26	14
Zarja/Gaja B 14		4	1	9 18:34	13
Seivola	14	3	1 10 18:38		10
Pieris B	13	2	1 10 15:37		7
Venus	14	1	3 10 8:34		6
Union	14	1	1 12 5:40		4
PRIHODNJE KOLO
CGS - San Vito, Kras - Venus, Mont.D.Bosco - Breg B, Pieris B -SanfAndrea, Union - Servola, Zarja -Campanelle, Cus ne igra.
PROMOCIJSKA LIGA / V 17. KOLU
1. AMATERSKA LIGA / 17 KOLO
Vse tri ekipe naših klubov so tokrat iztižile neodločen izid Derbi kola v Bazovici brez gola
Tudi no Proseku ni bilo zodetkov - Juventinin gol v 95. min
Predragocena zmaga Križanov, poraz Sovodenj
Vesna je zmagala v Rudi in je še vedno na 2. mestu lestvice
Peter Štrukelj (Zarja/Gaja) v akciji. (Foto KROMA)
Zarja/Gaja - San Luigi 0:0
ZARJA/GAJA: Falletti, Grgič, Donaggio, Dussoni (Jurincich), Ispiro, Štrukelj, Kalc, Cotterle, Martinuzzi, Di Donato, Deste.
Tako pričakovan derbi kola med našo združeno ekipo Zarja/Gaja in liderjem na lestvici, ekipo San Lui-gija se je konCal brez gola! Številna publika, ki se je zbrala ob bazovskem igrišču in “ledenela” na tribuni, je prav gotovo pričakovala kaj veC, saj ekipi razpolagata z zelo dobrima napadoma! Tokrat pa sta prevladovali obrambni vrsti, poleg tega sta se ekipi bali poraza in tudi trenerja nista tvegala z menjavami. Moramo poudariti, da je igro pogojevala moCna burja, saj so nogometaši le s težavo obvladovali žogo. Akcij za gol skoraj ni bilo. Nevami so bili le prosti streli in domačini, ki so bili v prvem polčasu nekoliko bolj prisebni, bi z Di Dona-tom lahko povedli, toda njegov strel je šel mimo vrat. Drugi del igre je bil bolj privlačen, predvsem po zaslugi gostov, ki so bili bolj aktivni v napadu, a tudi naši so se izkazali, kljub temu da so igrali proti burji. Občasno je bila igra groba, prišlo je tudi do kratkega stika, ko so Štruklja “zrušili” na tla. Sodnik je moral pokazati dva rumena kartona na obeh straneh. Se najbolj živahno je bilo proti koncu tekme, kar je še posebno ogrelo številne navijače. Najprej so imeli gostje lepo priložnost, toda odbita žoga je šla visoko nad vrata.Nato je bil zuelo nne-varen Cotterle. Se najlepšo priložnost za gol je imel prav ob koncu tekme Deste, a njegov strel je vratar San Luigija s težavo odbil v polje. Z izidom sta bila na
koncu zadovoljna oba trenerja Tul in Milocco.
To je šesti zaporedni pozitivni izid naše združene ekipe, ki je še vedno na odličnem Četrtem mestu lestvice, že v prihodnjem kolu pa bo igrala z drugouvrščenim Monfalconejem. (-d.gr.-)
Juventina - Trivignano 1:1 (0:0)
JUVENTININ STRELEC: Luca Montina.
JVUENTINA: Cantarut, Kaus, Marassi (E. Montina), GomišCek, Manfreda, Sta-cul, Kovic, Villani, Brando-lin (Luca Montina), Braida, Costa (Giovannini).
Standreško moštvo še vedno zasleduje drugo prvenstveno zmago. Tudi v nedeljo so se štandreški igralci zelo trudih, igrah izredno požrtvovalno, da bi iztržili drugi prvenstveni uspeh, toda spet je bila nasprotnikova mreža kot začarana. Ali bolje: moštvo še vedno pogreša pravega strelca, ki bi se uveljavil v nasprotnikovem kazenskem
proštom. Gostitelji so imeli kar nekaj ugodnih priložnosti za gol, toda žoga ni in ni šla preko gol črte. Tudi sodnik, ki je v prvem polčasu brezhibno opravil svojo nalogo, je v drugem delu tekme povsem odpovedal (med drugim je brez razloga izključil Manfredo), na srečo pa ni vplival na končni rezultat tekme.
Ko je vse kazalo, da da se bosta ekipi razšli brez gola, so gostje štiri minute po regularnem izteku srečanja nepričakovano povedli, po napaki domače obrambe. Že isto minuto pa je Juventini uspelo izenačiti: bila je to zelo lepa skupinska akcija L. Montina - Kovic - E. Montina - L. Montina, ki je dal gol.
Juventina je doslej osvojila že 8 remijev, do konca prvenstva pa je kol vedno manj. Za rešitev pa so nujno potrebne zmage.
Primoije - Manzano 0:0
PRIMORJE: Babich, Baz-zara (Norbedo), Crocetti,
Guštin, Dagri, Lovrečič, Štolfa, Mislej, Miclaucich, Lando, Pescatori
Proseško moštvo je na domačem igrišču doseglo neodločen izid, ki pomeni predvsem zamujeno priložnost, čeprav zaseda nasprotnik dober položaj na lestvici. »Rdeče-rumeni« so namreč imeli na razpolago nekaj dobrih priložnosti, in so tudi ostali zadnjih petnajst minut z igralcem več na igrišču. Tekmo je pogojevala močna burja, ki je v prvem polčasu potisnila domačine na njihovo polovico terena, v drugem pa goste.
V	prvem polčasu je bil Manzano že v začetku nevaren s strelom, ki je zadel prečko, potem pa je »grozil« Babicheva vrata le s prostimi streli, Primorje pa je v protinapadu zadelo drog z Miclaucichem, ki je sprejel lepo podajo Misleja, potem pa je Lando z mojstrskim lobom prekoračil vratarja, strel pa se je končal mimo vrat in ga Pescatori ni utegnil odbiti v gol.
V	drugem polčasu se je Primorje takoj podalo v napad in ustvarjalo priložnost za priložnostjo, ki so bile bolj ah manj nevarne. Lando je dvakrat streljal za las visoko, streli pa ki so bili namenjeni v vrata so bili prešibki, da bi premagali nasprotnikovega vratarja. Lepo priložnost sta imela tudi Bazzara in Miclaucich, ki je po poškodbi nastopil od prve minute in zaigral dobro tekmo, ko sta se v kazenskem prostoru dobro rešila branilcev, a nista uspela potisniti usnje v mrežo, po lepem kotu Pe-scatorija. Pohvalo zasluži tudi Danijel Lovrečič, ki je dobro opravil svoj krstni nastop v članski ekipi. (Braini)
Ruda - Vesna 1:3 (1:2)
VESNINA STRELCA: Sirca 2, Grassi.
VESNA: De Rpta, Bandel, GioVini, Sambaldi, Stokelj, Malusa, Lakoseljac, Kriscjak (Visintin), Sirca, Sannini, Grassi (Germani).
»Dosegli smo zelo pomembno zmago, in to na nevarnem gostovanju v Rudi. Ker sta tudi Isonzo in Futura zmagala, so bile tri točke v Rudi več kot dobrodošle, kajti boj za vrh in napredovanje je zelo težak. Ce pomisilimo, da smo igrali v okrnjeni postavi, je zmaga v Rudi še toliko bolj pomembna. Za zmago b i pohvalil prav vse igralce, saj so dali vse od sebe,« je zadovoljen po nedeljskem uspehu dejal Vesnin predsednik Franc Cattonar.
Kriško moštvo je začelo poletno, toda gostitelji so nepričakovano povedli že v 17. minuti igre. Gostje se niso dali in minuto ksaneje stanje izenačili z Grassijem. Vesna je nadalejvala z napadi in kronala svojo premoč z drugim golom, ki g aje dosegel Matej Sirca. Isti igralec je zapečatil izid na 3:1 takoj v uvodni minuti drugega polčasa in tako potrdil svoje »strelske sposobnostni«. Gostitelji so nato na vse viže skušali stanje nadoknaditi, toda kriška obramba je bila budna in odbila vse nsprotnikove napade ter osvojil predragoceno zmago.
Gonars - Sovodnje 1:0 (0:0)
SOVODNJE: Gergolet, Devetak, Černič, Cescutti, Bregant, Interbartolo, Zotti, Peteani, Cecotti (Sambo), Fajt, Businelli.
Sovodenjci so ponovno izgubili, potem ko so tekmo imeli celo v rokah, saj so stalno napadali, a do gola ni prišlo. Prvi polčas je minil brez zadetka in Sovodenjci so diktirali tempo igre, tako da so s hitrimi napadi spravili nasprotnika v težave. Prvo resno priložnost je zgrešil Businelli v 20. minuti. Nato je bil nevaren še Cecotti s prostega strela, a žoga je šla za las mimo vrat. Že v 30 minuti pa je bil izključen Marko Fajt, zaradi dvomljivega prekrška, kar je precej vplivalo tudi na končni izid tekme. V drugem delu igre je našim sreča ponovno obrnila hrbet. Najprej je bil dvakrat pred vrati nevaren Businelli, nato pa je sodnik spregledal Sovodenjcem enastmetrovko, ko so domači podrli v kazenskem prostoru Cescuttija. Gonars se je izključno branil in bil nevaren le z občasnimi protinapadi. Za Sovodenjce pa je bila hladna prha v 75. minuti, ko je Bregant usmeril žogo v lastna vrata. Za Sovodenjce je bil ta res težak udarec. Proti koncu pa bi lahko Sambo izenačil, a domači vratar je bil na pravem mestu.
»Kljub porazu moramo pohvaliti vso ekipo, še posebej pa Interbartola, ki je zaigral res požrtvovalno. Glede moje izključitve, sem precej skeptičen, saj prekrška po ustavljeni igri ni bilo. Sodnikova odločitev pa je spremenila stanje na igrišču, tako da smo, kljub dobri igri, proti koncu psihološko popustili, morda tudi zaradi nesrečnega avtogola,« je dejal kapetan Sovodenj Marko Fajt.
"AJ/)S£" S!0AIX£
ZBIRA B. RUPEL
V nedeljo so mrzlo vreme in močni sunki burje ovirah reden potek nogometnih tekem, tako da so dvoboj med Cam-panellami in Krasom celo odložih. Rezultati naših ekip niso bili najboljši.
Zmagah sta le Vesna in Primorec tako, ‘-----"—“
da je bil skupni izkupiček le devet na 30 možnih točk.
Standreško Juventino, ki je še vedno na predzadnjem mestu lestvice, je poraza rešil z golom tik ob zaključnem žvižgu Luca Montina, ki je letos odigral 3 tekme in dal 2 gola. Lani je namreč bil 28-krat prisoten in dosegel šest golov. Na žalost pa smo tudi v tej tekmi zabeležih izključitev (Manfreda), ki je peta v tem prvenstvu. Povratni del prvenstva so slabo začeli Sovodenjci. Po nedeljskem porazu na domačih tleh so tokrat izgubi-h v Gonarsu z nesrečnim avtogolom Breganta. Mladi Vesnin napadalec Matej Sirca se je tudi v Rudi izkazal, dosegel je dva gola in s tem utrdil prvo mesto na lestvici najboljših strelcev, ki bi lahko vodil še z večjo prednostjo, če bi ne zastreljal dveh 11-metrovkah (Pro Romans, Futura). V Trebčah 8 golov niso vide-h že od sezone 1990/91, ko je Primorec 21. aprila 1991 v prvenstvu 3. AL (skupina »I«) premagal Union z 8:0. Sedem zadetkov pa je padlo v sezoni 1995/96 (2. AL, skupina »C«), ko je S. Lorenzo 26. novembra 1995 premagal Trebence s 4:3. Po osmih pozitivnih nastopih (pet zmag, trije neodločeni rezulta-
pah sta v nedeljo igrala dva nova nogometaša: Lovrečič (Primorje), ki prihaja iz mladinskih vrst, in Stokelj (Vesna), ki je v letošnji sezoni že igral z Muggio v promocijski ligi.
LESTVICA STRELCEV NASIOH EKIP 17 golov: Di Donato (Zarja/Gaja); 11 golov: Sirca (Vesna); 6 golov: P. Geigolet (Mladost), Vrše (Zarja/Gaja B); 5 golov: Pescatori (Primorje), Silvestri, Versa (Vesna), Berce (Kras; 4 gole: Deste (Zarja), F. Sambo, Businelli (Sovodnje), Vitturelh (Mladost), Sre-bemich (Primorec), Asselh, Dehse, Blau (Breg B), Silvagni, Mo-sca (Kras); 3 gole: Miclaucich, Leghissa (Primorje), Sclaunich (Zarja/Gaja), Sambaldi, Lakoseljak (Vesna), Canelli (Breg), Bla-nos, Savino (Primorec), Coccoluto (Kras), Kalc, Tomasetich (Za/Ga B).
Paolo Toanetti

»Pomislil bom dvakrat...«
Paolo Tognetti je dobro poznam v zamejskem nogometnem krogu, saj že celo vrsto let brani barve bazovske Zarje (letošnje Zarje/Gaje) in je tudi njen kapetan. Po štirimesečni prepovedi igranja (izključen je bil na tekmi s San Luigi jem v prvem delu prvenstva) se bo Paolo zopet vrnil na nogometna igrišča, in to že v nedeljo proti drugouvrščenemu Monfalconeju: »Res je, od nedelje bom ponovno na razpolago trenerju Tulu in upam, da bom tudi v pomoč ekipi, saj v nedeljo ne bo Sclau-nicha, ki je diskvalificiran, Al-tarac pa se je vrnil v Tuzlo, kar bo nedvomno pustilo vrzel na sredini igrišča«.
Verjetno ti je bilo žal, da si manjkal prav v teh »magičnih trenutkih«, ki jih preživlja ekipa?
»Prav gotovo, saj se je ekipa od zadnje moje tekme prav gotovo izboljšala v vseh elementih igre, od napada do obrambe, ki je na začetku nekoliko škri-
pala. Tudi zaradi tega bi hotel direktno prispevati svoj delež tem lepim zmagam.«
Kaj pa sedanja forma ekipe?
»Mislim, da je ekipa trenutno v zelo dobri formi, tu pa se vidi predvsem strokovno delo
Miloša Tula, ki pozna vsako najmanjšo karakteristiko posameznega igralca. Ce pomislimo, da smo med prazniki veliko trenirali, bi se moralo to delo še naprej obrestovati. Upam, da bomo igrali še tako naprej do konca prvenstva.«
Po San Luigiju imate vi najboljši napad. Kaj meniš o tem?
»Naš napad je izredno učinkovit tudi po zaslugi Di Do-nata. Za dosežene gole pa moramo pohvaliti vso ekipo, saj je naša moč prevsem sad skupinske igre in ne posameznikov.«
Za konec pa še vprašanje: te je morda kaj naučila ta kazen, zaradi katere nisi mogel igrati toliko časa?
»Glej, igram že vrsto let in se mi je prvič pripetilo, da sem dobil tako hudo kazen. Vesel sem, da bom že v nedeljo lahko zopet igral. Sigurno pa je, da se bom v prihodnje nekoliko bolj kontroliral in dvakrat pomislil, preden kaj rečem sodniku.«
2, AMATERSKA LIGA / 15 KOLO
DEŽELNI MLADINCi / PRVA ZMAGA JUVENTINE
MLADINSKI NOGOMET / NARAŠČAJNIKI
Razpoloženi Trebenci dali kar 5 zadetkov
Breg in Mladost praznih rok
Šfandrežci so prebili led
Štirje goli Primorja - Nasprtnikova vrata v Padričah kot začarana
Podvig Sovodenjcev proti San Lorenzu, tudi Primorje Telital uspešno
Sovodnje prepričljivo v gosteh
Primorec - Medeuzza 5:3 (3:0)
PRIMORCEV! STRELCI: Blanos, Savino, Naperotti, Pa-gliaro in Santi.
PRIMOREC: Spadaro, Cisilin, pagliaro (Ferluga), Paro-vel, Policardi, Naperotti (Predonzan), Santi, Sorrentino, SAvino, Srbemich, Blanos (Giassi).
Trebensko moštvo se je v nedeljo zares razigralo in prerešetalo nasprotnikovo mrežo. Dalo je namreč kar pet golov in tako postalo z 21 goli druga najuCinkovitejša ekipa v tej skupini (prvi je Roianese s 25 zadetki).
Da je Primorec v formi, je to pokazal že na prejšnji tekmi v Zavljah. V nedeljo pa je to le potrdil. Gostujočo mrežo je načel Blanos, sledila sta še zadetka Parovela in Savina. Skratka, srečanje je bilo skoraj odločeno že v prvem polčasu. Gostje so sicer nekoliko reagirali v drugem delu tekme. Trebenci pa so dali še va zadetka in visoka zmaga je bila tu.
Mladost - Poggio 1:2 (1:0)
STRELEC ZA MLADOST: Vitturelli.
MLADOST: Pischedda, Kobal, Zin, Pellicani, Argentin, Sita, Marušič, D. Gergolet (Blason), Vitturelli, Mania, Caif-fa.
Doberdobci so doma doživeli nepričakovan in neroden poraz. Po prvem polčasu pa ni kazalo na takšen razplet. Gostitelji so namreč igrah še kar dobro in tudi zasluženo, vodili z Vitturellijevim golom, ki je lepo izkoristil pred-ložek Caiffe in z glavo preusmeril žogo v mrežo.
V drugem polčasu pa je prišlo do preobrata: gostje so Prejeli pobudo v svoje roke, Doberdobci pa so malce popustili. V 18. minuti je Poggio izenačil z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil, ker se je domači nogometaš Marušič dotaknil žoge z roko. Po izenačenju je kazalo, kot da bi se ekipi zadovoljili z delitvijo točk. Gostje pa so nepričakovano povedli za vtogolom, ki ga je dal Kobal. Nato je bil izključen Vitturelli. Gostitelji pa niso imeli veC moči, da bi reagirali. Mladost bi lahko izenačila prav ob koncu srečanja, ko so nasprotniki v svojem kazenskem prostora Musili na tla Sitaja. Sodnik pa je prekršek spregledal.
Villesse - Breg A 4:0 (2:0)
PRIMOREC: P. D’Agnolo, Maiorano, Paoletti, Doz (Buz-zti> Botteri (Olenik), Castro, Švab, A. D’Agnolo (Biondi), Porro, Sancin, Canelli.
»Igrali smo lagodno, brez prave volje do zmage, tako da smo tudi zasluženo izgubili. 2e po desetih minutah so do-mocini povedli z dvema goloma razlike in za nas je bilo odtlej vse težje. Kaže, da z zadnjimi na lestvici igramo slabo,« je dejal Bregov trener Mario Tron.
Vsi Bregovi nogometaši so tokrat odpvoedah.
3. AL: Breg B in Zarja/Gaja B, burja »pregnala« krasovce
Breg B-CUS 0:3 (0:2)
STRELCI: Alegretti (7’ - 11-metrovka), Tre višini (33’), Stanissa (53’ - 11-metrovka)
BREG: Bolcato, Braico (35’ Babudri), Luisa, Rocchetti, Ota, Vuk, Marassi (46’ Russo, 70’ Karis), Spilja, Asselti, Prašelj, Blau.
Poraz proti vodilnemu moštvu CUS ni treba jemati preveč dramatično. Ekipa »univerzitetnikov« je namreč pokadila, da je solidno moštvo, Čeprav je treba povedati, da so jim Brežani zelo olajšali pot do zmage. Najsalbše pa je dej-' stvo, da so morali kar trije igralci Brega z igrišča zaradi Poškodbe, eden pa zaradi izključitve, tako da bo imel trener Tommasi v nedeljo veC težav za sestavo ekipe.
Srečanje se je praktično odločilo že v 7. minuti igre. Gostujoči napadalec se je znašel v Bregovem kazenskem prostoru, preigral je branilca in vratarja ter nato streljal na vrata. Na gol črti pa je stal Luisa, kijev lepem vratarjevem slogu odbil žogo, žal, z roko. Sodnik je zato dosodil 11-me-troyko in izključil Luiso. Kapetan CUS-a je priložnost izkoristil in povedel svoje moštvo. Zadetek je Brežane nekoliko Potrl, tako da ni bilo nobene rekacije, saj so univerzitetniki urez težav nadzorovali igro inv 33. minuti iz prostega stre-
Le v drugem polčasu so Brežani nekaj več napadati. V ^3. minuti so gostje izkoristiti že drugo enajstmetrovko in Povečati izid na 3:0. V zadnjih minutah so imeti nekaj pri-ložnosti Brežani, a bilo je prepozno, da bi dosegli kaj veC. IE.B.)
San Vito - Zarja/Gaja B 3:1 (3:0)
STRELEC ZA ZARJO/GAJO: TomažetiC.
ZARJA/GAJA: Žagar (Metlika), Gregori (Carli), Tomaže-C, Renčelj, Leban, Tence, Emili, Tome, Argentin, Vrše, Gocevari (Ban).
.. Gostilteji so v rpvem polčasu odlično izkoristiti burjo, ki lune je pihala v hrbet, in že po 10 minutah so voditi z dve-jtru goloma razlike. Ze v prvem delu so dati še tretji zade-ek in tekme je bilo že tedaj praktično konec.
V drugem delu srečanja so imeli zaradi burje naši nogo-etasi olajšano delo. Zelo težko pa je bilo nadoknaditi tri go e. S Tomažeticem so sicer zmanjšati zaostanek, bilo pa rTlf1^?^0’ bi dosegli vsaj izenačenje. Od posamez-°v bi tokrat pohvaliti Massima Vršela in Sašo Cartija.
Gampanelle - Kras prelož.
premočne burje so tekmo Campanelle - Kras pre-^rti na kasnejši datum.
Juventina - Muggia 3:2 (1:0)
JUVENTININA STRELCA: Flo-renin 2, Bonavitacola.
JUVENTINA: Peressutti,, Crai-nich, Livon, Florenin, Della Mora, Devetak (Costa), Spigarolo, Gio-vannini, Federici, Ferletic, Bonavitacola.
Standreško moštvo je konCno prebilo led: osvojilo je prvo zmago v letošnji sezoni tega prvenstva. Jvuentina je vCeraj igrala zares dobro in bi si zaslužila še izdatnejšo zmago, saj je imela v teku vsega srečanja veliko več priložnosti za gol od gostov. Za spodbudno zmago je treba pohvaliti vse igralce, posebno pa Marka Florenina, ki je dal dva gola.
POKRAJINSKO
PRVENSTVO
Primorje - Chiarbola 4:1 (2:1)
STRELCI ZA PRIMORJE: Ostrouška 2, Emili 1, Romano 1.
PRIMORJE: Trevisan, Slocovi-ch, Bukavec, Bianco, De Simon, Franco, Beigamini, Lovrečič, Emili, Ostrouška, Romano.
Proseška ekipa je bila v vseh elementih igre boljša in je povsem zasluženo premagala Chiaroblo. V prvem polčasu je bila igra še kar izenačena, v drugem delu tekme pa je bila prem oC gostiteljev očitna. Za visoko zmago in lepo igro je treba pohvaliti vso ekipo.
Zarja/Gaja - Ludnico 0:0 (0:0)
Zarja/Gaja: Babuder, Križ-manCie, Jan Gregori, Altarac, Zor-nada, Ribarič, Gocevari (Kariš), Ban (Lorenzi), Furlani (Bavazza-no), D. Gregori (Sulcich), Manzin, 12: D. Gregori.
Letos imajo rumeno-modri res malo sreče na domačem igrišču, saj so nasprotnikova vrata skoraj začarana, kajti našim prav ne uspe konkretizirati štvilne stoodstotne priložnosti, ki so jih imeti tudi danes res veliko. Naši so že s samega začetka dokazati, da mislijo na celoten izkupiček, saj so stalno napadati. Obramba in sredina igrišča lepo postregli z lepimi žogami do napadalcev, ki so zagrešiti res nemogoče. Gostje pa so imeti prvo priložnost proti koncu polčasa, ko je Babuder lepo posegel. Tudi v
drugem polčasu ni menjala stika na igrišCu, Čeprav so naši igrati proti burji. V tem delu igre se je izkazal vratar gostov, ki je nekajkrat mojstrsko posegel nad streti Sulcica in Lorenzija. Povedati moramo, da so naši zadeli tudi prečko v Manzinom, ki si je dobesedno »pojedel« še nekaj priložnosti sam pred vratarjem. Gostje pa se niso niti enkrat približali pred domaCa vrata. Kljub nenehnim napadom so se morati naši zadovoljiti z neodločenim izidom, ki rameno-modrim ne ustreza, saj po tistem, ki so pokazati bi morali dobiti vse tri točke. (Gr. Jan)
Vesna - Domio 2:5 (2:3)
VESNIN STRELEC: Germani 2 (oba iz 11-m).
VESNA: Gruden, Mercuzza, Beno, Blasina, Bovo, Germani, Martincich, Rigatti, Moratto, Šušteršič, D. Pussini. •
Kriško moštvo se je v prvem polčasu še enakovredno borilo z gosti, v drugem delu pa je povsem popustilo in tudi visoko izgubilo. V 40. minuti se je hudo poškodoval Vesnin nogometaš Fredrick Beno, tako da so ga morati nujno odpeljati v bolnišnico, kjer so mu ugotoviti zlom rame. Pri tej akciji je bil gostujoči igralec tudi izključen. Čeprav so gostje ostati v desetih, so v drugem delu dosegli še tri zadetke.
Na sliki:	Ivan Furlani
(Zarja/Gaja)
NARAŠČAJNIKI
NA TRŽAŠKEM
Chiarbola - Primorje Telital 0:1
(0:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Gi-raldi.
PRIMORJE: Jaš Gregori, Guštin, Longo, Primosi, Batti, Grgič, To-lentino (Mase), Giraldi, Berce, Cernjava, Strajni.
Združena ekipa Primorja je stopila na igrišče z dokaj okrnjeno postavo in s težavo premagala skromno ekipo Chiarbole. Kljub močni burji so naši fantje začeli takoj napadalno in večkrat ogorzi-li vrata Tržačanov. V prvem polčasu je Berce zamudil lepo priložnost za gol, ko je preusmeril žogo za las mimo vrat in tako se je prvi polčas zaključil brez zadetkov. Po odmoru pa se je igra spremenila in postala zanimivejša, saj so “rdeče-rumeni” neprestano napadali in zgrešili veliko ugodnih priložnosti za gol. KonCno pa je Giraldi z natančnim strelom premagal domačega vratarja. Tržačani so poskušali reagirati, a brez uspeha, saj je naša obramba bila vedno na pravem mestu in brez težav zaustavila redke protinapade. Naši fantje pa niso popustili in napadali do konca tekme, tako da bi bil lahko rezultat še višji, (gr.jaš)
NA GORIŠKEM
San Lorenzo - Sovodnje 0:3
(0:1)
STRELCI: Pintar, Tomšič in Cotič.
SOVODNJE: SimCiC, Mauri, Pi-ras, Todde, Figelj, Cotič, Radinja, Bagon, Pintar, Pavšič, Tomšič (Lavrenčič).
Sovodnje so proti ekipi, ki je imela na lestvici kar osem točk veC, prepričljivo zmagale. Ze od prve minute dalje je združena ekipa igrala agresivno in napadalno ter si ustvarjala veliko priložnosti za gol s Pintarjem, ki jih, žal, ni znal izkoristiti. V 25. minuti je Pintar, po lepem pred-ložku Bagona, prvič zatresel nasprotnikovo mrežo. V drugem de-
lu igre se igra ni bistveno spremenila. Sovodnje so še naprej napadale in si ustvarjale nove priložnosti. Slovenska ensterica je morala večji del drugega polčasa igrati v desetih zaradi izključitve Figelja. Toda to ni vplivalo na potek tekme, kajti Sovodnje so še naprej igrale dobro in zadele tudi prečko s Pavšičem. Pet minut kasneje je Tomšič z lahkoto podvojil. Tretji gol je dosegel Cotič z lepim in točnim strelom. Pohvalo z azmago si zasluži vsa ekipa. (Aljoša Pavšič)
Strelci naših ekip
MLADINCI:
6 golov: Manzin (Zarja/Gaja), Ostrouška (Primorje), 5 golov: Ban, Gocevari (Zarja/Gaja), Ber-nobi (Primorje), Bovo (Vesna), 4 goli: Bonavitacola (Juventina), Germani (Vesna), 3 goli: Šušteršič, Laghezza (Vesna), Kariš (Zarja/Gaja), Lovrečič (Primorje), Florenin (Juventina) 2 gola: Pa-doan, Furlani (Zarja/Gaja), Costa (Juventina), Sirca (Vesna), 1 gol: Martinuzzi, Lorenzi, D.Gregori, Bavazzano (Zarja/Gaja), Del Vec-chio, Erbi, D. Pussini, Urdih (Vesna), Federici, Esposito, Spigarolo (Juventina), Hrovatin, Romano, Emili (Primorje).
NARAŠČAJNIKI:
9	golov: Stranj (Primorje), 6 golov: Todde (Sovodnje), Giraldi (Primorje), 5 golov: Bagon (Sovodnje), 4 goli: Cernjava, Berce (Primorje), 3 goli: Pavšič, Radinja, Piras (Sovodnje), 2 gola: Longo, Špacapan, Grgič (Primorje), 1 gol: Martini, Batti, Ma-sš, Škabar, Tolentino, Primosi (Primorje), Tomšič (Sovodnje).
NAJMLAJSI:
10	golov: Švara (Zarja/Gaja),
6 golov: Pauletic (Zarja/Gaja), 5 golov: Padovani (Sovodnje), 4 goli: Pilat, Kante (Zarja/Gaja), 3 goli: Merlak (Zarja/Gaja), 2 gola:	V.KrižmanCiC, Bachi
(Zarja/Gaja), 1 gol: Pellegrin, Špacapan, Semolič (Sovodnje).
BREGOVI »KOLIBRIJI«
Pridno in redno trenirajo
Doslej le dvakrat izgubili - Ekipo trenira Carlo Gabrielli
Mladi Bregovi nogometaši igrajo zelo uspešno v prvenstvu »kolibri«, saj so doslej izgubiti le dve srečanji. Vodi jih požrtvovalni trener Carlo Gabrielli, s katerim se mladi nogometaši odlično znajdejo.
»Z ekipo smo zelo zadovoljni. Igralci pridno in vestno vadijo, stalno so namreč prisotni na treningih. S trenerjem in med sabo se odlično razumejo,« je dejal odogovrni te ekipe Miran Klun.
Na sliki Bregova ekipa kolibri, stoje: Peter Carli, Andrea Skerlavaj, Kevin Se-gulin, Erik Rossone, Mitja Zobec; Čepe: Vanja Kalc, Kristjan Mezzaroba, Alj ek Klun in Aron Kraljic.
Naraščajniki Primorja še vedno prvi na lestvici
DEŽELNI MLADINCI
Izidi: Capriva - Itala S.Marco 1:1, Juventina - Muggia 3:2, Monfalcone - Pro Romans 1:0, Ponziana - San Lui-gi 2:0, Pro Gorizia - Rivignano 3:1, San Sergio - San Canzian 5:1, Sangiorgina - Ronchi 3:1, Sevegliano -Manzanese 1:2.
Vrstni red: Manzanese 45, Sevegliano 41, Monfalcone 37, Ponziana, Sangiorgina 35, San Sergio 32, Muggia 28, San Luigi 27, Pro Gorizia 26, Ronchi 23, Itala S.Marco 20, Capriva, San Canzian 16, Pro Romans 13, Rivignano 10, Juventina 3.
POKRAJINSKI MLADINCI
Izidi: Latte Carso - Opicina 1:1, Vesna - Domio 2:5, Portuale - Costalunga 1:3, Zarja/Gaja - Lucinico 0:0, Mossa - Edile 1:0, Primorje - Chiarbola 4:1, M./D.Bosco - Fogliano 1:2.
Vrstni red: Latte Carso 34, Mossa 31, Costalunga 25, Zarja/Gaja 24, Opicina, Primorje 23, Portuale 21, Lucinico, Domio 20, Vesna 18, Fogliano 14, Edile 12, Chiarbola 7, M./D.Bosco 2.
NARAŠČAJNIKI
Izidi: Chiarbola - Primorje 0:1, Esperia - Domio 4:1, Opicina - Cgs 4:0, M./D.Bosco - Latte Carso 4:1.
Vrstni red: Primorje 31, Esperia 30, Opicina 24, M./D.Bosco 20, Zaule 17, Domio 13, Latte Carso 11, Chiarbola 5, Cgs 3.
NAJMLAJSI
Izidi: Cgs - M./D.Bosco 2:0, Domio B - Chiarbola 4:1, San Luigi B - Zarja/Gaja neod., Ponziana B - Domio A 1:0, Roianase - Latte Carso 3:0, Zaule - Esperia 1:3.
Vrstni red: Cgs 30, M./D.Bosco, San Luigi B 24, Ponziana B 23, Domio B, Roianese 20, Zarja/Gaja 19, Esperia 15, Domio A, Latte Carso 10, Chiarbola 8, Zaule.2.
DRŽAVNE LIGE / PO SOBOTNEM PORAZU VALA
Buzzinelli: Pretirano je govoriti o krizi, slab nastop je bil le epizoda
Sobotni rezultati zelo ugodni za slogaše
Dvanajsto kolo v državnih ligah za zamejske šesterke ni bilo uspešno, saj so tako Val La Goriziana v moški Bi ligi kot oba Slogina predstavnika v B2 ligi potegnili krajši konec. Če sta bila poraza fantov Koimpexa in deklet Koimpexa Nuove Kreditne pričakovana, saj so fantje igrali proti Oderzu, ki si z ekipo Laguna Light deli prvo mesto, dekleta pa proti Albatrosu, ki je po sobotnem kolu drugi, pa nekoliko preseneča drugi zaporedni poraz valovcev pred domačimi gledalci.
Valov nasprotnik Mirandola, ki je s sobotno zmago slovenske odbojkarje prehitel na lestvici, ni namreč pokazal nic izrednega, tako da bi lahko z boljšo igro varovanci trenerja De Mar-chija osvojili svoj sedmi par toCk. Va-lovca Marina Buzzinellija smo vprašali, Ce se lahko že govori o krizi našega drugoligaša:
»Mislim, da je pretirano govoriti o krizi. Ekipa po novoletnem premoru res igra slabše, to pa zato, ker smo med počitnicami veliko trenirali, da bi nabrali dovolj kondicije za nadaljevanje sezone. Zato je naša forma trenutno nekoliko padla. Ob tem pa smo v zadnjih dveh kolih igrali proti dobrima ekipama, ki izvajata tak tip odbojke, ki nam povzroča največje težave.
Vsekakor smo si v soboto zmago zapravili sami. NajveCje probleme smo imeli s sprejemom, naša krila pa niso bila tako učinkovita kot ponavadi. Mislim pa, da je bil sobotni nastop le epizoda, tako da bo igra že v naslednjem kolu gotovo boljša. Ob tem pa bi rad še poudaril, da smo doslej presenetili, saj pred prvenstvom nihče ni pričakoval, da se bomo v prvenstvu tako dobro odrezali.«
Valov položaj na lestvici pa se je po tem porazu nekoliko poslabšal, saj je večina ekip, s katerimi si je Val delil tretje mesto, zmagala, tako da je zamejska šesterka zdrknila na sedmo mesto.
NajveCje presenečenje kola predstavlja gladek poraz vodilnega Boomeranga proti Occhiobellu, za katerega pa je tudi Valov trener De Marchi napovedal, da se bo na lestvici po vrnitvi najboljših igralcev visoko povzpel.
V moški B2 ligi ni bilo nobenih presenečenj, tako da se položaj slogašev
- PRED SREČANJEM PREPSEDNIKI-FIPAV
Boris Žerjal: »Želimo prisluhniti mnenju društev«
Čas okoli konca prvega dela prvenstev vedno označujejo trenja. Ekipe, ki se potegujejo za napredovanje oziroma se borijo pred izpadom začenjajo intenzivneje razmišljati o svojem položaju in so zelo občutljive za ugibanja, govorice in namige, ki se v tem obdobju pojavljajo v zvezi s tekmovalnim sistemom. Stara pesem: nekdo namigne na možnost, da bi prišlo do spremembe pravilnika v zvezi z napredovanji in izpadi (največkrat gre za pobožno željo, kakor rešiti svoje moštvo v škripcih) in že se sproži pravi plaz ugibanj in trditev, ki so praviloma brez prave osnove. Letos je še posebej pod udarom D liga, ki naj bi s prihodnjo sezono doživela močno klestenje. Iz sedanjih dveh skupin s po desetimi moštvi naj bi namreč sestavili eno skupino s šestnajstimi moštvi. Deželni odbor odbojkarske zveze je za nedeljo, 8. februarja sklical v Cervinjanu sestanek predsednikov vseh društev, M nastopajo v C in D ligi ter v 1. diviziji.
Dnevni red je precej obsežen, ni dvoma pa, da bo diskutante najbolj zaposlil prav tekmovalni sistem, Čeprav podpredsednik deželnega odbora Boris Žerjal doliva na ogenj predvsem vodo.
Zakaj ste pravzaprav sklicali sestanek?
»Predvsem gre za to, da se enkrat na leto odbor sreCa z društvi.«
Kateri bo glavni argument?
Marino Buzzinelli
kljub porazu ni poslabšal. Njegovi neposredni konkurenti v boju za obstanek so bili namreč tudi poraženi, kar je za igralce Koimpexa razveseljiva vest. Ce bo ČaCevim varovancem v naslednjih kolih uspelo premagati kako ekipo, ki je višje uvrščena na lestvici, pa se bodo njihove možnosti za obstanek še povečale.
V ženskem delu tega prvenstva so igralke Koimpexa Nuove Kreditne pokazale napredek v igri, kar pa ni bilo dovolj, da bi presenetile visoko ekipo Albatrosa. Slovenske odbojkarice ostajajo tako še naprej na zadnjem mestu, njihove možnosti za obstanek pa ostajajo praktično nespremenjene, Čeprav je Camst, ki očitno popušča, prepustil par točk Teodori iz Ravenne, ki je neposredni tekmec naše ekipe v boju za obstanek. Zmaga Teodore pa še enkrat dokazuje, da je prvenstvo izenačeno, tako da lahko tudi naša ekipa cilja na zmago proti vsakemu nasprotniku.
»Pogovorili se bomo, kako izpeljati zaključno fazo deželnih prvenstev, zlasti D lige, za katero so predvidene končnice za napredovanje, razvrstitev in obstanek. Zato smo tudi povabili društva 1. divizije, predvsem tista, ki se v svojih prvenstvih potegujejo za napredovanje.
Mar ni glede končnice že vse določeno?
»Je, ampak želeli bi slišati tudi kaj o tem menijo društva. Tekmovalni sistem smo prvič objavili januarja lani. Prav je, da si skupaj osvežimo spomin.«
Se vendarle obetajo kakšne spremembe?
»Bistvenih sprememb ni. Ukaz, da moramo pihodnje leto imeti D ligo s šestnajstimi moštvi prihaja iz Rima. Ga ni mogoče spreminjati. So pa nastali majhni problemčki, ker obstaja nevarnost, da bo več ekip iz naše dežele izpadlo iz državne B2 lige (kar povzroča verižno reakcijo, op. ur.), govori pa
se tudi o tem, da bodo nekatera društva razpadla. Cordenons je na primer že dal vedeti, da bo svojo moško ekipo v D ligi v vsakem primeru izpisal. Zato je treba natančneje definitirati mehanizem play ou-tov.«
O Cem se boste še pogovarjali?
»O formuli deželnega pokala za prihodnje leto. Mi bi želeli ohraniti letošnji turnirski sistem, vemo pa, da so v društvih mnenja deljena. Pokalnega prvaka je treba Cimprej določiti, ker je od letošnje sezone na sporedu tudi Trofeja Triveneta. Letošnja prva izvedba bo, kot znano, 5. aprila v Gorici. Nastopila bo tudi ženska ekipa 01ympie.«
Na dnevnem redu je tudi SO.obletnica odbojke v FJK...
»Poteka natančno 50 let, odkar je ženska tržaška ekipa Časa della lampada osvojila državni naslov. Deželni odbor bo izdal brošuro o odbojki v FJK«.
Potem bo v tej brošuri tudi dosti zapisanega o slovenski odbojki, mar ne?
»Nekaj smo o tem že govorih, a osnutek še ni bil pripravljen.«
Kako deželni odbor ocenjuje dosedanji potek deželnih prvenstev?
»Zelo pozitivno. Ni večjih pripomb. Zdi se mi, da je tudi kvaliteta sojenja v povprečju na •višji ravni. Tekme C lige vedno sodita dva sodnika, v D ligi pa se včasih zatakne...«
H KONČANO PRVENSTVO MLADINCEV NA TRŽAŠKEM / ZDRUŽENA EKIPA KOIMPEX NA 2. MESTU
Fantje lahko zrasejo v drugoligoše, toda..
Moško mladinsko odbojkarsko prvenstvo na Tržaškem se je zaključilo na dokaj neobičajen način: kar dve ekipi sta na vrhu z enakim številom točk, enak je tudi količnik v setih, tako da je o naslovu odločal količnik v točkah. Tu je bil boljši Hammer Rigutti, ki je tako prehitel združeno mladinsko ekipo, ki je tudi letos nastopala pod imenom Koimpex. Naši fantje so sicer izboljšali lansko uvrstitev (bili so tretji), malce grenkega priokusa pa le ostaja. Kako na tak razplet gleda trener naših mladincev Ivan Peterlin?
»V takih primerih bi bilo bolj pošteno igranje tretje tekme. Vendar tu ni pomoči: pravila so taka in se jim moramo podrediti.«
Ste pred prvenstvom pričakovali tako dober rezultat?
»Že takoj na začetku treningov sem fantom povedal, da lahko dosežemo dober rezultat. Prepričan sem sicer bil, da bo naš najhujši nasprotnik Triestina Volley (lani je to društvo osvojilo vse tri mladinske pokrajinske naslove), a se je potem obrnilo drugače, še zlasti, ker je Triestino zapustil Vi-sciano (prestopil je k Valu), nekaj dragih dobrih igralcev pa je zaenkrat opustilo dejavnost. Tako je bil najmočnejši Rigutti, ki je vsekakor sad sodelovanja nekaterih italijanskih tržaških društev.«
Smo z doseženim rezultatom torej lahko zadovoljni?
»To vsekakor! Fantje so naredili, kar sem od njih pričakoval, kar dokazujejo tudi njihovi dobri nastopi v članskem prvenstvu prve divizije, v katerem nastopi celotna mladinska ekipa. Do konca sezone bodo igralsko prav gotovo še zrasti in nam in sebi pripravili še marsikatero zadoščenje.«
Kakšna je sploh ta združena ekipa?
»Gre za dobro ekipo, ki pa ima dve hibi: izbor igralcev je preskromen, poleg tega pa premalo treniramo. Ce bi se fantje predali odbojki, bi lahko v dveh letih dopolnili ekipo, ki sedaj igra v B2 ligi. Seveda bi morali več trenirati. Zdaj imamo tri treninge na teden, kar pomeni, da bi potrebovali vsaj še enega, na njih pa seveda ne bi smelo biti odsotnosti. Fantje bi morati tudi poleti delati, če bi si želeli napredovanja. Iskreno povedano, sam še nisem ugotovil, koliko so ti fantje pravzaprav ambiciozni, če jim odbojka res pomeni glavno izvenšolsko dejavnost in koliko so pripravljeni zanjo žrtvovati.
Vsekakor fantje dozorevajo fizično in zlasti taktično. Ustvarili so lepo celoto, osnovo, na kateri bi morali zdaj graditi.«
Načrti za bodočnost?
»Dogovor med Slogo in Borom, na podal-
gi katerega smo pred nekaj leti tudi začeli s skupno mladinsko ekipo, je predvideval samo neke smernice sodelovanja na mladinskem področju. Zdaj se pojavlja vprašanje, kako s temi fanti naprej, saj že v prihodnji sezoni na primer štirje ne bodo mogli več igrati v mladinski konkurenci. Popolnoma napačno bi bilo, če bi jih pri matičnih društvih obremenjevati s kakimi »političnimi« programi. Prvič zato, ker fantje sami ne bi razumeli, kaj pravzaprav hočemo od njih, drugič, razbili bi jedro, ki je dobro in gre z njim nadaljevati; tretjič pa nam z ženskega področja ne prihajajo ravno najlepši zgledi.«
Je sploh možno sodelovanje pri najmlajših?
»Vprašanje, kako naj usmerjamo moško odbojko, je sploh odprto glede na to, da imamo samo pri Slogi številčno močan podmla-
dek, pri Bora ga pa ni. Kot trener vsekakor trdno verjamem v teze dolgoročnega programa za razvoj moške odbojke, ki smo ga izdelali pri našem društvu m katerega smo dali v vpogled odbornikom moške sekcije OD Bor. Kaj se bo iz tega izcimilo pa bomo videli, ko se bomo usedli za mizo. Vsekakor se moramo pri kateremkoli dogovarjanju o moški odbojki zavedati, da je ta svet popolnoma drugačen od ženskega odbojkarskega sveta m da torej nikakor ne smemo postavljati pravil ali izhodiščnih tez, ki naj bi veljali za oba.«
Na sliki: Združena ekipa Koimpex, od leve stoje: trener Ivan Peterlin, Peter Milič, Ja-noš Grilanc, Saša Jančar, Matevž Peterlin, Patrick Savarin. Čepe: Borut Bogatez, Marko Zupan, Marko Mikolj, Matjaž Pečar, Marjan Stopar.
Moška BI liga
IZID112. KOLA
La Goriziana Kmečka Banka - Mirandola 1:3(6:15,15:10,11:15,5:15), Sassuolo-Concesio 3:0 (15:7,17:15,15:3), Viseitia - 2 Castelli 3:0 (15:5,15:9,15:10), Boo-merang - Occhiobello 0:3 (11:15,12:15, 8:15), Mantova - Logo 3:0 (15:6,15:9, 15:12), Mestre - Red Level 0:3 (11:15, 6:15,8:15), Valdagno ni igral.
LESTVICA
Boomerang	11	8	3	25:14	16
Logo	11	8	3	27:18	16
Sassuolo	11	7	4	23:16	14
Mirandola	11	7	4	27:20	14
Viserba	11	7	4	23:21	14
Red Level	12	7	5	27:18	14
La Goriziana KB 11	6	5	24:20	12
Mantova	11	6	5	22:19	12
Concesio	11	6	5	24:22	12
Valdagno	11	5	6	21:25	10
Occhiobello	11	4	7	21:24	8
2 Castelli MN	11	1	10	14:30	2
Mestre	11	0	11	2:33	0
PRIHODNJE KOLO
Mirandola - Viserba, Logo - Sassuolo, Valdagno - Boomerang, 2 Castelli -Goriziana Kmečka Banka, Concesio -Mantova, Occhiobello - Mestre, Red Level ne igra.
Moška B2 liga
IZID112. KOLA
Debei Bonacic - San Miguel 3:1 (15:4, 15:13, 9:15,15:4), Noventa - Riviera" Brenta 3:2 (11:15,15:7,13:15,15:8, 15:8), VBU-Ideal Volley 3:1 (15:10, 15:6,11:15,15:4), Oderzo - Koimpex 3:0 (15:7, 15:9, 15:3), Pontelongo -Mec&Gregory<s 0:3 (14:16, 11:15, 13:15), Laguna Light - Mogliano 3:0 (15:3,15:11,15:1), Futura - Sisley 3:1 (15:7,15:10,10:15,12:15).
LESTVICA
Laguna Light	12 10		2 32:9 20
Oderzo	12 10		2 31:14 20
Mec&Gregor/s	12	9	3 32:14 18
Debei Bonacic	12	8	4 28:18 16
VBU	12	8	4 27:19 16
Noventa	12	8	4 2621 16
Riviera Brenta	12	6	6 2423 12
Futura	12	5	7 2225 10
Ideal Volley	12	5	7 20:25 10
Koimpe*	12	4	8 18:28 8
San Miguel	12	4	8 20:32 8
Sisley	12	3	9 15:31 6
Pontelongo	12	2 10 16:32 4	
Mogliano	12	2 10 12:33 4	
PRIHODNJE KOLO
San Miguel - VBU, Mec&Gregory<s -Noventa, Sisley - Oderzo, Ideal - Bonacic, Riviera - Pontelongo, Mogliano -Futura, Koimpex - Laguna Light.
Ženska B2 liga
IZID112. KOLA
Dolo-Corlo 3:2 (15:17,6:15,15:2,15:5, 15:13), Vignola - Giovolley 3:0 (15:7, 15:6,15:9), Castenetto - Otlica Tomasini 3:2(15:8,15:10,4:15,16:17,15:10), Ba-ricella 2000 - SGM Consulting 3:0(15:13, 15:5,15:12), Teodora - Camst 3:2 (15:9, 8:15, 8:15,15:3,15:13), Conegliano -Granarolo 2:3 (15:8,11:15, 8:15,15:11, 14:16), Koimpex N.Kreditna - Albatros 1:3(10:15,8:15,15:11,6:15).
LESTVICA
Vignola	12	12	0	36:14	24
Albatros	12	9	3	31:13	18
Camst	12	9	3	32:15	18
Castenetto Sedie	12	9	3	28:18	18
Granarolo	12	7	5	28:20	14
Otlica Tomasini	12	7	5	2821	14
Corlo	12	6	6	25:25	12
Dolo	12	5	7	19:25	10
Conegliano	12	4	8	23:28	8
Baricella 2000	12	4	8	20:27	8
Teodora	12	4	8	18:30	8
Giovolley	12	3	9	16:31	6
SGM Consulting	12	3	9	11:32	6
Koimp. N.Kreditna	12	2	10	17:33	4
PRIHODNJE KOLO
Corlo - Castenetto, Camst - Vignola, Albatros - Baricella 2000, Otlica Tomasini -. Dolo, Giovolley - Teodora, Granarolo -Koimpex N.Kreditna, SGM Consulting -Conegliano.
DEŽELNE LIGE / PETDESETODSTOTNI USPEH NAŠIH EKIP
MLADINSKA PRVENSTVA / DEKLICE NA TRŽAŠKEM
Kolo presenečenj v moški C ligi
San Vito pomagal Olympii - Zmaga deklet Olympie, bolj pa so zadovoljile valovke - Pomembne zmage v D ligi
V	soboto je bil obračun naših predstavnikov v deželnih ligah petdesetodstoten, še zlasti uspešne pa so bile naše ekipe v D ligi, saj je poraz utrpel samo Val Koimpex, medtem ko je v C ligi slavila le ženska vrsta 01ympie.
V	moški C ligi je 01ym-pia Agraria Terpin izgubila Pomembno srečanje s težaškim Prevenirejem, ki jo je tako dohitel na lestvici- Jakopičevim varovancem po novoletni pavzi ne uspe predvajati igre, s katero so v prvem delu prvenstva premagali svoje konkurente v boju za napredovanje. Vsekakor se Položaj Olvmpic kljub dve-rna porazoma v zadnjih teeh kolih ni bistveno poslabšal. Zaostanek goriških odbojkrjev za vodilnim El-torjem ostaja na srečo nespremenjen, saj je Eltor v soboto izgubil s San Vitom, Pd katerem od petega kola dalje igra Ezio Piccinin, ki je pred leti igral z Bologno v Al ligi. Sploh pa je bilo sobotno kolo polno presenečenj, saj so Itely Faedis, Citta Calzatura in Mossa
premagah Vivil, II Pozzo in Sočo. Položaj Soče Unitec-no se je zato močno poslabšal, saj so se ji nekatere slabše ekipe močno približale, tako da bodo morali Cotičevi varovanci čim prej zaigrati, kot znajo, da se nekoliko oddaljijo od nevarnih mest na lestvici. Tudi borovci so pripravili svojevrstno presenečenje, saj so proti dobremu Fin-volleyu postregli z zelo dobrim nastopom, tako da bi si zaslužili vsaj set. V naslednjem kolu čaka Bor derbi s favorizirano 01ym-pio, kateri bo skušal čim bolj greniti pot do zmage, Oljmipia pa bo gotovo pazila, da bo ostala Eltorju za petami.
V ženskem delu C lige preseneča drugi zaporedni poraz Tarcenta, ki je po porazu proti vodilnemu Man-zanu moral priznati še premoč Porcie. Od naših dveh predstavnikov je zmagala le Oljrmpia Kmečka banka, ki pa je s težavo premagala šibko Torriano, tako da trenerka Meulia z nastopom svojih varovank ni bila zadovoljna. Bolj zadovoljen
Andrej Terpin (Olympia)
pa je bil kljub porazu trener Vala Imse BBC Jerončič, saj so njegove varovanke do konca borile proti mnogo bolj izkušenim igralkam Manzana in celo osvojile drugi set. Položaj valovk se je na lestvici nekoliko poslabšal, toda ni še zaskrbljujoč. Valovke čaka težko srečanje tudi v naslednjem kolu, ko se bodo pomerile s Tarcentom, ki bo skušal po dveh porazih spet zmagati in tako oh-
raniti zaostanek štirih točk za vodilnim Manzanom.
V moški D ligi je Naš prapor osvojil zelo pomemben par točk v boju za obstanek, poleg tega pa je brice razveselila še zmaga Remanzacca nad Trave-siom, ki jim je omogočila, da slednjega prehitijo na lestvici. Vse slabši pa je položaj valovcev, ki so izgubili proti enemu izmed neposrednih tekmecev v boju za obstanek. Val Koimpex ima tako sedaj za sabo le dve ekipi, izpadejo pa tri ekipe.
Boljše sta se odrezali naši šesterki v ženskem delu prvenstva, saj sta tako Bor Friulexport kot Sloga Sava zmagali. Bo-rovke so odpravile Tecnoi-nox in tako dohitele Gonars na tretjem mestu lestvice, čeprav z igro niso zadovoljile trenerja Colonija. Slogašice pa so pričakovano gladko premagale pe-pelko v skupim Sgt in tako dohitele Tecnoinox, zmagal pa je tudi Codroipo, tako da Maverjeve varovanke še vedno ne morejo biti brez skrbi.
Že šesta zmaga Sloge A Žilav odpor Kontovelk
Brežanke si poraza ne bi bile smele privoščiti
Skupina A
Kontovel A - Oma A 2:3 (4:15, 15:13, 15:10,10:15,13:15)
KONTOVEL A: Picciola, Kocjan, Antoni-ni, Santini, Žužic, Kodrič, Kobal, Suc
Kontovel A je proti visokim igralkam Orne A, proti katerim je izgubil že v prvem delu prvenstva, nastopil okrnjen. Zato sta zaigrali tudi mladi Sucova in Kobalova (letnik 85), ki sta zelo dobro opravili svojo nalogo. Tekma je bila zelo borbena in napeta, slovenska šesterica pa je vodila v setih že z 2:1, v tie-breaku pa je bila tudi stalno v vodstvu. Na koncu so fizično močnejše igralke z nekaj uspešnimi protinapadi zaključile set in tekmo v svojo korist.
Npt-Breg 1:3 (3:15,15:3,14:16,14:16)
BREG: Žerjal, Mingot, Capponi, Koren, Gregori, Plettersech, Spetič, Zerjul, Apollo-nio, Blaževič
Brežanke so igrale proti nasprotniku, ki bi ga morale zelo gladko premagati. Tudi sam začetek tekme je kazal na to, da bo tekma gola formalnost. V drugem setu pa so borbene igralke Npt z zelo agresivno obrambo presenetile Maverjeve varovanke in gladko osvojile niz. V nadaljevanju je bila tekma izenačena, Breg pa je igral pod svojimi sposobnostmi. Glavni razlog za slabšo igro je verjetno dejstvo, da so se igralke dan pred tekmo vrnile z zimovanja, ob tem pa se je tudi poznala odsotnost Monike Zeriali.
Ostali izid: Slogo B - Bor preložena. Vrstni red: Altura in Breg 12, Oma A 8, Npt, Bor in Kontovel A 4, Sloga B 2.
Skupina B
S. Andrea - Sloga Pizzeria Veto 0:3 (3:15, 8:15, 7:15)
Sloga Pizzeria Veto: Ban, Coretti, Crissani, Hrovatin, Kalc, Možina, Pangerc, Prestifilip-po, Žagar.
Tudi povratno kolo so Slogine deklice začele tako, kot so igrale vse doslej, z gladko zmago, ki je tokrat že šesta zapored brez izgubljenega seta. Tudi tokrat je tekma potekala v eno samo smer, saj domačinke našim igralkam niso bile dorasle. Tudi tokrat so zaigrale prav vse, učinek na igrišču pa je bil vseskozi enak. (INKA)
Ostala izida; Volley ’93 - Virtus B 1:3, Sgt-Triestina A 1:3. Vrstni red: Sloga Pizzeria Veto 12, Triestina 8, Sgt 6, S. Andrea A in Virtus B 4, Volley ’93 0.
Skupina C
S. Andrea B - Kontovel B 0:3 (1.15,1:15, 0:15)
KONTOVEL B: Milič, Bukavec, Battigelli, Golha, Starc, Vitez, Sossa, Hrovatin, Guštin.
Kontovelke so imele v tem kolu izredno lahko delo, saj so v pičlih tridesetih minutah odpravile skromne nasprotnice. O tekmi sami ni kaj povedati, saj se S. Andrea Kontove-lu sploh ni mogel upirati.
Ostala izida: Virtus A - Triestina B 0:3, Oma B - Ricreatori 0:3. Vrstni red: Triestina B in Kontovel B 12, Virtus A in Ricreatori 6, Oma B 2, S. Andrea B 0.
Na sliki: Kontovelove deklice, z žogo Erancesca Antonini
Moška C liga
IZID112. KOLA
Rojalese-II Pozzo 3:1 (9:15,15:12,15:5, 15:4), Faedis-Vivil 3:2 (4:15,15:11, 9:I5,15:12,15:12), Mossa - Soča Uni-*ecno 3:2 (15:10,15:11, 7:15, 9:15, 15:10), Rigutti - Buia 0:3 (9:15,14:16, 10:15), San Vito - Eltor 3:2 (15:7,10:15, 15:8,15:11), Prevenire - Agraria Terpin 3-1 (15:13,15:9,14:16,15:12), Bor-Fin-v*y 0:3 (15:17,6:15,11:15).
LESTVICA
Eltor Tubac 12 10 2 34:8 20 Agraria Terpin	12	9	3	30:16	18
Prevenire	12	9	3	29:17	18
llpozzo	12	8	4	27:16	16
San Vito	12	8	4	29:19	16
™l Latt. Friulane	12	7	5	27:19	14
R*	12	7	5	25:18	14
Finvolley	12	6	6	25:24	12
Faedis	12	5	7	23:27	10
SočaUnitecno	12	5	7	20:24	10
Rojalese	12	4	814:27	8
j*)ssa	12	3	9	16:32	6
™Mi	12	3	9	10:28	6
Bor	12	0 12	2:36	0
prihodnje kolo
»Pozzo - Mossa, Eltor - Faedis, Finvolley ' Rigutti, Soča Unitecno - Rojalese, Vivil -Ran Vito, Agraria Terpin - Bor, Buia - Prevenire.
Ženska D liga
SKUPINA B
IZIDI 8. KOLA
SGT' Sava 0:3 (7:15, 6:15, 4:15), Fa-vento - Gonars 3:0 (15:3,15:5,15:5), Ri-a Del Doge-Morarese 3:1 (15:8,15:13, '15,15:6), Bor Friulexport - Tecnoinox 3:2 05:9,15:13,5:15,6:15,15:10), Sta-ranzano ni igral.
Favento Staranzano Gonars
®0rFriulexport
Tecnoinox
SavaPneumatici
Rlst-Del Doge
Morarese
Sgt
LESTVICA
8 8 0 24:7
6 1 20:9 4 3 13:13
4 3 13:13
3 4 17:14 3 413:13 3 4 14:16 1 6 6:19 0 7 5:21
PRIHODNJE KOLO
»raresre - Tecnoinox, Gonars - Del Do-ti't>ava-Staranzano, Sgt-Bor Friulex-
Waventoneigrai
Ženska C liga
IZID112. KOLA
Vivil - Juvenilia 3:0(15:5,15:11,15:3), Porcia - Tarcento 3:2 (15:11,15:13,6:15, 12:15,15:11), Farra - Cassacco 3:2 (15:5,15:9,11:15,9:15,15:11), Kmečka Banka - Tomana 3:1 (15:12,15:13,8:15, 15:2), Val IMSA - B Meters 1:3 (9:15, 15:10,9:15,6:15), Alimentaria - Asfjr 3:0 (15:11,15:10,15:4), Lib. Furlanina - Lib. Delser3:0(15:12,17:16,15:11).
LESTVICA
B Meters	12	12	0 36:7	24
Tracento	12	10	2 34:12	20
Vivil	12	9	3 30:11	18
Domovip Porcia	12	9	3 30:16	18
Kmečka Banka GO 12 8 4 31:20 16 Ub.Furlanina	12	7	5 26:17	14
Val IMSA BCC	12	6	6 23:22	12
Asfjr	12	5	7 19:24	10
Alimentaria GO	12	5	7 19:24	10
Cassacco	12	4	8 18:28	8
Tomana	12	4	8 15:26	8
Farra	12	3	9 14:32	6
Libertas Delser	12	2 10 12:30	4
Juvenilia	12	0	12	0:36	0
PRIHODNJE KOLO
Juvenilia - Farra, B Meters - Porcia, Delser - Kmečka Banka, Cassacco - Vivil, Tarcento - Val IMSA, Asfjr - Furlanina, Tomana-Alimentaria.
Moška D liga
SKUPINA A IZIDI 8. KOLA
Remanzacco - Travesio 3:1 (15:10, 13:15,15:7,15:5), Tomana - Adi Ronchi 3:1 (12:15,15:3,15:4,15:12), VBU-Azimut 32 (13:15,15:4,15:17,15:10,15:6), NPT - Naš Prapor 1:3 (13:15, 15:0, 13:15,14:16), Demar ni igral.
LESTVICA
Demar	7	5	2 17:8 10
Azimut	7	5	2 19:11 10
Tomana	8	5	3 19:12 10
NPT	7	5	2 16:11 10
VBU	7	5	2 17:12 10
Naš Prapor	7	3	4 12:14 6
Travesio	7	2	511:18 4
Remanzacco	7	1	6 8:19 2
Acli Ronchi	7	1	6 6:20 2
PRIHODNJE KOLO
Azimut - NPT, Acli Ronchi -VBU, Travesio - Demar, Naš Prapor - Remanzacco, Torriana ne igra.
POKRAJINSKA PRVENSTVA / 1, MOŠKA IN ŽENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM
Ekipi Mirne Eurospin po prvem delu v boju za play-off
Po slabi igri na obeh straneh mreže nova zmaga Sloge Pizzeria Veto -Tudi Breg Alta Trade do točk brez leska
BreZanka Ulyana Pettirosso v napadu
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
Le Volpi - Mirna Eurospin B 2:3 (15:10, 15:4, 8:15,10:15,13:15)
Mirna Eurospin B: Drasič, Glavina, Jagodic, Jercog, Jeserscech, Mica-lessi, Miot, Sgubin, Veljak
Igralci Eurospina so tudi v zadnjem kolu prvega dela prvenstva zmagali. Potek tekme sicer ni obetal takega razpleta, saj je domača ekipa v prvih dveh setih našo povsem nadigrala in vse je kazalo, da bosta točki ostali doma. V nadaljevanju pa so naši spremenili sistem igre in začeli igrati z dvema podajačema, kar je takoj privedlo do popolnega preobrata. Slogaši so postali učinkovitejši in so
Moška D liga
SKUPINA B IZIDI 8. KOLA
Fiume Veneta - Buffet Toni 3:0 (15:12, 15:10,17:15), Club Altura - Casarsa 1:3 (14:16,11:15,15:10,9:15), Sup.Europa-Futura 1:3, Val Koimpex - Maniago 0:3 (9:15,8:15,13:15), Como ni igral.
LESTVICA
Fiume Venelo	7	7	0 21:3 14
Buffet Toni	7	5	2 16:7 10
C.AItura	8	5	3 19:11 10
Casarsa	7	4	3 14:13 8
Maniago	7	4	312:12 8
Volley Como	7	3	4 14:15 6
Val Koimpex	7	3	410:14 6
Futura	7	1	6 6:19 2
Sup.Europa	7	0	7 3:21 0
PRIHODNJE KOLO
Futura - Maniago, Casarsa - Sup.Europa, Buffet Toni - Corno, Fiume Venelo - Val Koimpex, Club Altura ne igra.
svojo uspešnost obdržali tudi kasneje, ko je bil David Jercog spet edini režiser na igrišču. Po osvojenem tretjem in četrtem setu so naši fantje obdržali mirne živce tudi v odločilnem, ki se je sicer končal z minimalno razliko, zato pa je bilo veselje še toliko večje. (INKA)
Ostala izida: Julia -Old Cats 0:3, Triestina Volley - Volley Club B 3:0. Vrstni red: Triestina Volley 10, Old Cats, Julia in Mirna Eurospin B 6, Le Volpi 2, Volley Club B 0.
Skupina B
Mirna Eurospin A -Prevenire 3:0 (15:8, 15:7, 15:6)
Mirna Eurospin A: Jančar 5+4, Košuta 1+0, Mikolj 5+14, Milič 4+0, Pečar 2+0, Peterlin 4+5, Savarin 5+8, Stopar 2+2
Naši mladinci so v tem kolu zopet dobro zaigrali in povsem zasluženo osvojili gladko zmago. Igralci Preveni-reja so krepko starejši in neprimerno bolj izkušeni od naših, vendar jim Eurospin enostavno ni dovolil, da bi prišli do izraza. Naši igralci so tokrat res dobro zaigrali v sprejemu, tako da so potem brez težav lahko napadali. Vajeti igre so držali vseskozi v svojih rokah, tudi če se gostje niso predali vse do konca, pa čeprav je bila razlika v točkah zelo visoka v korist naše ekipe.
S to zmago so igralci Eurospina zaključili prvi del prvenstva na tretjem mestu, torej na tistem položaju, ki pelje v play off
za napredovanje. Seveda to Se ne pomeni, da bo avtomatično tako tudi ostalo vse do konca. Ge pa bodo naši fantje Se ponavljali take nastope, jim je tretje mesto vsekakor dosegljivo. (INKA)
Ostali izid: Rigutti - S. Andrea 1:3, Volley Club A ni igral. Vrstni red: S. Andrea 8, Volley Club A 6, Mirna Eurospin A 4, Prevenire 2, Rigutti 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga Pizzeria Veto -Julia 3:1 (17:15, 1:15, 15:7,15:9)
Sloga Pizzeria Veto: Ban, Cauter, Coretti, Crissani, Furlan, Kalc, Prestifilippo, Mara in Tanja Sossi, Žagar.
Slogašice so v tem kolu spet prišle do zmage, čeprav moramo takoj poudariti, da smo lahko zadovoljni z novima dvema točkama, s prikazano igro pa veliko manj. V ekipi Julia igrajo same starejše igralke, naše pa jim niso znale vsiliti svojega tempa in so se prilagodile njihovemu načinu igranja. Tako smo gledali tekmo, v kateri je bilo polno napak na obeh straneh mreže. Pri stanju 1:1 v setih so se igralke Pizze-rie Veto le nekoliko zbrale, izkoristile svojo boljšo tehnično in taktično pripravljenost in zaključile tekmo v svojo korist. (INKA)
Breg Alta Trade - Prevenire 3:1 (15:8, 16:14, 4:15,15:9)
Breg: D. Zeriali, Sancin, U. in I. Pettirosso, Sturman, Družina, Mau-ro, M. Zeriali, Mingot, Carboni, I. Žerjal, Y. Zeriali.
Kljub zmagi ni bila igra Brežank najboljša. Grešile so veliko žog predvsem na servisu, medtem ko je ekipa Prevenire nizala točke z napadi v center, kjer so bile domačinke šibke. Kljub temu sta prva dva seta pripadla Brežankam. V tretjem setu pa so popolnoma odpovedale. Nasprotnice niso veliko napadale, ampak so rešile veliko žog in zmagale tretji set. V zadnjem setu so Brežanke vendar zaigrale kot znajo ter prevzele igro v svoje roke. Z dobrimi servisi in močnimi napadi so nasprotnice nadigrale. Naj omenim, da je bila postava nekoliko spremenjena zarado odsotnosti Cristine Lau-rica. Trener je poslal na igrišče tudi nekatere mlajše igralke, ki so se dobro izkazale. Za dobro igro je treba pohvaliti Suzano Sancin, predvsem za nekaj lepih in učinkovitih napadov. Upati je, da se bo prihodnja tekma bolje iztekla. (I.D.)
Ostala izida: Altura -Pallavolo TS 0:3, Killjoy - S. Andrea 0:3, tekmo Kontovel - Virtus so preložili. Vrstni red: S. Andrea 14, Killjoy 12, Virtus 10, Breg Alta Trade in Sloga Veto 8, Prevenire in Kontovel 6, Julia in Pallavolo TS 2, Altura 0.
1 4 Torek’27- ■ianuarja 1998	£ O O D O i//	2 OI
NAGANO
19	9	8
ŠE 1 1 DNI

16. ZOI - Albertvffle (Francija)
17. ZO/ - LUlehammer (Nor)
8.2. - 23.2.1992
122.-272.1994
Francozi so ugotovili, da se jim je denar, ki so ga vložili v zimske olimpijske igre v Chamonim in Gre-noblu turistično dobro obrestoval, zato so se odločili ovrednotiti s pomočjo te manifestacije Se en svoj zimskošportni center pod Mont Blancom, Albertville. Glede na to, da je bilo to naselje pred igrami na mednarodni ravni le malo znano, povejmo, da s svojimi 20.000 prebivalci nikakor ni bilo kaka Kranjska gora ali Ravascletto, saj je imelo tedaj nic manj kot 500 vlečnic, več kot 600 km smučarskih prog, preko 360 km urejenih tekaških prog, vse to pa na najnižji nadmorski višini 1250 m, pa vse tja do 3650 m, torej kar 800 m višje od Triglava. Pri vsem tem pa o hotelih, prometnih zvezah, trgovski ponudbi in drugem sploh ni treba govoriti. Francozi so torej prodajali reklamo za razmeroma manj znano, a dobro blago. Temu primerna so bila, kajpak, tudi vložena sredstva in organizacijski napor.
Ze razkošna, fantazijsko obarvana otvoritvena slovesnost je bila v svoji futuristični režiji izredna, enako skrbno pa je bil pripravljen tudi ostali tekmovalni spored, kateremu je kot glavni organizator načeloval nekdanji francoski smučarski superšampion Jean-Claude Killy.
Albertvillske igre so bile poslednje, ki so potekale v istem letu kot letne (tokrat v Barceloni), saj sta se obe manifestaciji tako razrasli, da je bilo z njima “tržišče” preveC zatrpano, nato pa je sledil štiriletni premor, ki je bil zlasti za sponsorje predolg. Zato so odločili, da bodo z naslednjimi zimskimi igrami (v Lil-lenhammerju) opravili zamik za dve leti, tako da bi bila odtlej po ena olimpijska prireditev vsaki dve leti.
Pa še ena značilnost je obeleževala te igre: padle so v cas po zrušenju berlinskega zidu, ko je nastala na vzhodu cela vrsta novih držav (nekatere pa so se tudi združile). Vseh reprezentanc je bilo tako tokrat v Alpah kar 64, v njih pa je bilo 1800 tekmovalcev, ki so nastopili v bistvu v enakem številu pa-
nog, kot v Calgaiyju.
Za Slovence je bil nastop v Albertvillu zgodovinskega pomena: prvič so nastopili kot predstavniki lastne, neodvisne države, z lastno zastavo in s svojo himno. Toda Čeprav je vsa Slovenija na vso moC tiščala pesti, da bi njeni tekmovalci prišli do vsaj enega odličja, Zdravice tokrat v Franciji še ni bilo slišati. Slovenija, ki je komaj stopila v veliko svetovno družino narodov s svojim imenom, je nujno potrebovala uveljavitev tega imena, olimpijske igre pa so bile za to izredna priložnost. Toda oči vidno so viharna osamosvojitvena dogajanja (mnogi športniki so morali zgrabiti za puške) v letu 1991 in prej ter sledeča zapletena in negotova diplomatska naprezanja Ljubljane, da bi jo svet priznal kot prestolnico samostojne in neodvisne države, psihično zelo obremenjevala tudi 25-elan-sko slovensko olimpijsko posadko pod Belo goro, saj ji je uspelo le trikrat priti z njenimi tekmovalci v najboljšo deseterico, še najboljša pa je bila Bokalova, ki je v kombinaciji osvojila 7. mesto. V domovini je bilo zaradi tega med privrženci športa precej razočaranja, toda objektivno je bilo v tedanjih okoliščinah zelo težko doseči kaj veC.
DrugaCe je bilo z Italijani. 2e pred odhodom v Albertville je bilo jasno, da imajo vse možnosti za uvrstitev v najožjo kakovostno skupino zimskoolimpijskih velesil in to se je tudi zgodilo.
Celotni izkupiček kolajn je bil za Italijane rekorden: osvojili so jih skupno kar 14, kar jim ni uspelo še nikoli dotlej. S tem so prehiteti celo ZDA, domače Francoze, Fince in dolgo vrsto drugih držav. To je bilo veC kot je kdorkoli pričakoval. Ge bi, n.pr. v smučarskih tekih, upoštevali ločeni lestvici po spolu, je bila Italija uvrščena pri moških na 2. mesto, takoj za Norveško, pri ženskah pa je bila skoraj povsem enakovredna bivši sovjetski reprezentanci, ki je tokrat nastopala pod imenom Skupnost neodvisnih
držav. Skupno, na tekaški lestvici moških in žensk, pa so bili Italijani sploh pred vsemi ostalimi. Prav neverjetno!
“Azzurri” so prinesli domov štiri zlate kolajne, šest srebrnih in štiri bronaste, toda bilo bi jih zanesljivo Se nekaj več, Ce bi ne imeli precejšnje smole, saj so osvojili tudi nekaj četrtih mest, poleg tega pa je med veleslalomskim tekmovanjem padla in si poškodovala koleno Compagnonijeva, za katero je bilo s tem zbiranja kolajn konec.
V celoti je v Albertvillu najbolj stopilo v ospredje prevrednotenje moCi nekaterih reprezentanc. Med tistimi, ki so izšle iz tega procesa okrepljene je bila zlasti Nemčija, ki je po politični združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije prvič po letu 1936 nastopala z enotno državno reprezentanco, že pred igrami pa je bilo jasno, da bo Nemce zelo težko premagati. In res jih ni nihče: to kar Hitlerju ni uspelo z njegovimi tanki in “blitzkriegom” leta 1941 pred Moskvo so zdaj na športnih poljanah dosegli ponovno združeni Nemci: SND (bivše Sovjete) so potisnili na drugo mesto lestvice, saj so imeli pred njimi s 26 odličji na konCni lestvici tri kolajne naskoka. Le tri kolajne manj od “medvedov” je osvojila mala Norveška, ki je kot tretjeuvršCena jasno pokazala, da sodi v sam najožji vrh svetovnih zimskošportnih velesil.
Vsekakor, dokler bolj ali manj enakovredno merijo med seboj svoje moči take države, kot je na pr. na eni strani mastodonticna Rusija, na drugi pa liliputanska Norveška (ki je komaj kaj večja od Stovenije, njena prestolnica Oslo pa ima približno toliko prebivalcev kot Ljubljana) je to dobro, kajti to ne pomeni vojne, ampak mir. Mir je pa tista vrednota, ki jo Človeštvo najbolj potrebuje. Kljub vsem napakam, Id jih imajo tudi olimpijske igre, zimske in letne je treba priznati, da delček pogojev za uveljavitev miru prispeva tudi ta velika mednarodna prireditev.
Zimska olimpijska prireditev v Lillehammerju je potekala že dve leti po prejšnji v Albertvillu, zato v razmerju sil med posameznimi državami ni bilo tako velikih sprememb, kot se je to dogajalo sicer. “Vzporedne” letne igre pa so bile one, ki so leta 1996 potekale v domovini najslavnejšega “vrtinca” na svetu, v Atlanti, v ZDA. Udeležba je, seveda, spet narasla in padla sta nova rekorda: držav udeleženk je bilo tokrat že 66, tekmovalcev pa nad 2.000. Ce k temu prištejemo še podatek, da je z raznih olimpijskih tekmovališč poročala kar 7.000-gla-va Časnikarska srenja (kar jasno pove, da je imel spektakel, vprežen tudi v sponsorski voz, odločno prednost pred strogo športnostjo prireditve same, ki je bila dejansko le orodje v rokah drugih silnic). V sami organizacijski strukturi pa je delalo (večinoma povsem prostovoljno, pa kljub temu z zavzetostjo in navdušenjem) kar 5.000 oseb, ki so domačinom prihitele na pomoC iz vse Norveške (nekako tako, kot se je to dogajalo v Sarajevu, le da so tam morali večino “pomočnikov” honorirati), potem res ni mogoCe dvomiti, da je bila tedaj v tem malem provincialnem mestecu, ki leži v skoraj geometrijskem središču spodnjega, “razširjenega” dela Norveške, huda gneCa.
Toda Norvežani so se vsega lotili temeljito in strokovno. Posebno so se bali “zelenih”, ki so skoraj vsem prejšnjim zimskim igram zadnjih dvajsetih let dajali vojno napoved. Med pripravami na igre so omejih posege v naravo na najmanjšo možno mero, del tekmovalnih prostorov so celo spravili pod zemljo, veliko dvorano pa so zgradili tako, da so jo uskladili z norveško zgodovino in tradicijo: postaviti so jo namreč v obliki prevrnjenega vikinškega Čolna. V tem duhu so tudi vse olimpijske usmerjevalne in informacijske oznake narisati v slogu tistih, ki so jih pred stoletji začrtali njihovi davni predniki. In končno so tudi svojo otvoritveno in sklepno prireditev ovili s Čarobnim spletom svojih starih, skrivnostnih sag, v katerih
so nastopala starožitna pravljična bitja, ki so se na samotnih, zasneženih norveških kmetijah - v dolgih severnjaških večerih - ob pripovedovanju babic iz generacije v generacijo odsevala v široko razprtih otroških očeh, na topli peci zbranih vnučkov.
Tekmovalni spored je v Lillehammerju izredno narasel. Mednarodni olimpijski odbor je namreč uvedel vrsto novih disciplin, zlasti v smučarskih tekih, katerih število se je z uvedbo delitve na klasično in prosto tehniko dejansko podvojilo. Olimpijski užitek so omogočili tudi umetnostnim smučarjem z njihovimi vratolomnimi skoki in zabavnimi vožnjami po grbinah. Skakalci so se morali tokrat poganjati tudi s 120-metrske skakalnice, drsalke pa so na vso moč stegovale svoje krepke krake tudi na podaljšani progi pet km daleC.
Slovenci in Italijani so tudi na Norveško prišli z velikim apetitom. In to ne brez upravičenih razlogov.
Slovenija se je dobro oddolžila za “kolajnarsko gladovanje” v Albertvillu in se je vrnila domov s tremi kolajnami. Toda Čeprav so bile bronaste so se jih v vsej novi, mladi državi razveselili enako, kot Ce bi bile zlate. Jure Košir si je svoje odličje prismuCal v slalomu, enako kot Katja Koren med dekleti, potem pa je dokaj nepričakovano pristala na bronu tudi Alenka Dolžan v alpski kombinaciji. Da je Slovenija lahko dobro izkoristila te igre za svojo tako zaželjeno afirmacijo pove že podatek, da se je samo Korenova kar štirikrat uvrstila v deseterico najboljših. V moškem slalomu je bilo enako, saj tam ni le Košir potem, ko je bil osmi v prvi vožnji, v drugi pridivjal med vratci do tretjega mesta, ampak so bili Slovenci sploh edina ekipa, ki je še s Krmcem (4.) in Miklavcem (10.) imela v deseterici najboljših kar tri svoje predstavnike, pa Čeprav je bila proga izredno težka, saj je na njej štartalo 60 slalomistov, do cilja pa jih je prišlo le 22. Dežela na sončni strani Alp je pac imela tedaj na
daljnem severu izredno močno ekipo, ki je vzbujala spoštovanje pri vseh ostalih tekmecih. No vidite, so meniti ljudje izpod Triglava, taka ekipa pa res zasluži svojo državo.
Italija, ki je šele 100 let po svojem nastanku začela osvajati zimske olimpijske kolajne je v Lil-lehamerju še bolj globoko zaorala v nagrajevalni sklad, kot v Albertvillu. Domov se je vrnila s kar 20 odličji (polovico so v ta sklad v raznih disciplinah prispevali Tirolci). Glavni up “azzurrov” je bil kajpak spet Tomba, ki pa se je moral zadovoljiti z enim samim srebrom potem, ko je v veleslalomu zgrešil vrata in načrtovano zlato. Sladkorček na ta neuspeh je bila zmaga Compagnonijeve v veleslalomu, predvsem pa so postali pravi bav-bav severnjakov italijanski tekači, zlasti Manuela Di Centa, ki je sama osvojila dve zlati (15 in 30 km) ter dve srebrni kolajni (5 km in 10 km), k tem pa je treba prišteti še 4 bronaste tekaške kolajne in, seveda, zlati dosežek moške štafete 4x10 km. Po daljšem Času so se spet izkazali sankači saj so bili manjšinci VVeisensteinerjeva na enojcu ter Brugger in Huber na dvojcu najhitrejši. “Azzurri” pa so zaceli predrzno posegati celo v do-tlej le severnjaški monopol hitrostnega drsanja, kjer so biti v novinski štafeti kar zlati, potrditi pa so jo še s srebrom Vilermina na 500 m. Obilico ostalih dobitnikov kolajn pa niti ne kaže naštevati. Italijani so skoraj vsak dan pobrati vsaj eno, Ce ne celo veC kolajn.
Med ostalimi tekmovalci so navijači najbolj prisrčno pozdravljali ameriško drsalno hitrostnico Bon-nie Blair, ki je tokrat sodelovala že na svoji tretji zimski olimpiadi; na vseh treh staipno pa je pobrala kar pet zlatih kolajn.
Na skupni lestvici so Rusi, tokrat po premoru, ki je trajal vse od caristicnih Časov, spet nastopili pod svojim imenom in so zgovorno pokazali, da Nemci dve leti prej v Albertvillu niso dobili vojne z njimi, ampak zgolj bitko, toda na vrhu lestvice je zavladala taka izenačenost, da so Moskovčani ob 23 osvojenih kolajnah povedli zgolj zaradi 11 zlatih odličij, saj so drugouvrščeni Norvežani (ki so vse drugače izkoristili prednost domačih snegov, kot v Calgaryju Kanadčani) pograbili kar 26 kolajn (ob 10 zlatih) in celo tretji Nemci so jih zbrati 24 (9 zlatih). K tej skupini je bilo (z 20 kolajnami) treba prišteti Se Italijo, vsi ostali pa so si lahko privoščiti precej manj olimpijskega zadoščenja. Izjema pri tem so biti le Švedi, ki so v dramatični tekmi, ki se je tudi po podaljških končala z 2:2, premagali nekoliko domišljave Kanadčane po kazenskih strelih s 3:2. Ker je bila to sploh prva olimpijska hokejska zmaga Švedov v zgodovini te prireditve je povsem razumljivo, da je bilo njihovo detiricno veselje mnogo večje kot v ruskem taboru, kjer se tokrat niso mogli postavljati niti z bronom. Morati so se paC sprijazniti z dejstvom, da je včasih tudi v njihovi zlati (kolajnarski) kupi kaplja (hokejskega) petina.
Iz Lillehammerja: Kamijka Manuela Di Centa (zgoraj) pravi bav bav severnjakinj. Levo: tako je Urška Hrovat na cilju prevrnila »bronasto« Katjo Koren (št. 33)
SPOMINI 92-LETNEGA LADIJ A PODBRŠCKA
Od veslaSIva pri prvi Sireni do množičnih telovadnih nastopov
S kakšnim Leonom Štukljem se zamejski Slovenci ne moremo hvaliti niti po starosti in še manj po vrhunskih športnih dosežkih - zlasti olimpijskih kolajnah. Imamo pa med nami človeka, ki je s svojimi 92 leti Štukljevim 98 kar blizu, pa tudi velik del svojih mladih let se je ukvarjal s telovadbo, čeprav ne na taki ravni, da bi lahko segal po. odličjih.
Kdo je ta človek? Mlajši ga bolj malo poznajo ali pa sploh ne, tisti, ki smo bili priče prvim povojnim množičnim telovadnim povorkam in nastopom najprej na občinskem stadionu pri Sv. Soboti od leta 1948 pa na stadionu Prvi maj Pri Sv. Ivanu, pa se ga še dobro spominjajo kot strumnega prostega telovadca in kot vaditelja mladih telovadnih vrst.
Ta človek je pristni tržaški Slovenec, Ladi PodbršCek, rojen 3. decembra, 1905 v Ul. Sv. Frančiška in je torej pred nedavnim praznoval svojo 92-letnico, Cii, zdrav in bister, kot se za telovadca spodobi.
Zdelo se nam je prav, da tudi v torkovi športni prilogi Primorskega dnevnika namenimo njegovi športni, in ne samo telovadni, preteklosti, potrebno pozornost.
Ladi je v svet telovadbe vstopil že v osnovnošolskih letih, ko je obiskoval slovensko Ciril - Metodovo šolo na Drevoredu 20. semptembra, kjer je zdaj Standa. Ker šola ni irnela lastne telovadnice, so obvezno šolsko telovadbo opravljali kar med šolskimi klopmi. Mnogo boljše je v tem oziru bilo, ko je obiskoval slovensko pripravnico na Ul. Sv. Frančiška z vhodom iz Ul. Battisti, ki je imela lepo in prostorno telovadnico. Tu je Ladi postal pravi navdušenec za telovadbo, predvsem par-
temo oz. za proste vaje. Ko pa so se Podbršckovi preselili iz središča mesta k Sv. Ivanu, se je Ladi vpisal v telovadno sekcijo društva Škamperle, seveda ne veC kot šoloobvezni paC kot telovadec iz lastnega nagiba. Tam se je preizkušal tudi na orodju, vendar pa je njegov konjiček bilo gimnastično skakanje v daljino, pri Čemer je dosegal kar pomembne rezultate.
Pri Skamperlu je Ladi telovadil do konca prve svetovne vojne in vsaj zabeležiti je treba, da je bil njegov oCe Anton zadnji starosta svetoivanskega Sokola (še prej pa tudi predsednik SD Adria in Zveze slovanskih športnih društev), kar paC pomeni, da je ljubezen za gimnastiko Ladi podedoval, saj je Sokol vzporedno s pa-triotiCno vzgojo gojil v prvi vrsti telovadbo in so iz njegovih vrst izšli najpomembnejši slovenski vrhunski telovadci, med katerimi seveda tudi Leon Štukelj.
Težave za slovenski živelj v Trstu in na Primroskem sploh, so se začele praktično takoj po prihodu Italije. Te težave so bile očitno tudi razlog, da so se Podbršckovi leta 1918 odselili v Jugoslavijo oz. Slovenijo in se naselili v Mariboru, kjer se je ustvarila tudi najveCja »kolonija« iz okupirane Primorske prebeglih zavednih slovenskih rojakov.
In kaj je storil Ladi? Brez oklevanja se je vpisal v tamkajšnjo društvo Sokol. Tu so bili pogoji za sistematično telovadbo mnogo boljši in Ladi je med svojimi sovrstniki izstopal tudi v orodni telovadbi, zlasti na bradlji, Čeprav je njegova ljubezen ostala parter-na prosta telovadba. Z zadoščenjem pove, da je v šolskih spričevalih imel vedno najboljši red, prav dobro, rav-
no v telovadbi.
Z mariborskimi telovadci Sokola je nastopal na raznih telovadnih prireditvah v okolici mesta, najlepše pa so mu ostali v spominu nastopi v Narodnem domu, kjer je bila lepa dvorana.
Kdo ve, kakšno telovadno kariero bi naredil naš Ladi, če se ne bi družina odločila za povratek v Trst, kar se je zgodilo leta 1926. Dve leti prej so tržaški Slovenci ustanovili v Barkovljah »Slovenski veslaški klub Sirena«. Ker ni bilo možnosti za telovadno udejstvovanje, je Ladi vstopil v Sireno in se posvetil veslaškemu športu. Spominja se, da je Sirena tokrat ob nastanku imela okoli 100 članov, da so veslači in veslaCice nosili bele majice z zelenim pasom Cez prša in da je društvo imelo sedež, kjer so bila takrat skladišča vin podjetja Megari, da so imeli na razpo-
lago le tri Čolne (dvojca s krmarjem, Četverec in osmerec, ki je bil takrat sploh najlepši Čoln v Trstu). Prav tako se spominja, da je bila vsak dan borba za te tri čolne in Ce si hotel priti do katerega od njih, je bilo treba vstati zelo zgodaj. Vaditelj veslanja je bil, kot se spominja, neki Bole iz Rojana, takrat še mornariški kadet.
Ladi se je bil komaj dodobra ogrel za ta pomorski šport, ko so leta 1927 fašisti razpustili tudi Sireno in veslanja, vsaj organiziranega med Slovenci je bilo konec.
Z nasilnim koncem Sirene, je tudi Ladi začasno prenehal športno življenje. Leta 1928 se je odselil v Rim, kjer je dobil službo knjigovodje pri raznih podjetjih. V Trst se je vrnil leta 1935, se ukvarjal s knjigovodstvom še naprej in skrbel za športno kondicijo s primernimi aktivnostmi. Na kakšno aktivno, organizirano športno dejavnostjo v slovenskem krogu, takrat ni bilo niti misli, v italijanske pa Ladi enostavno ni šel.
Nova telovadna pomlad se je za Ladija Podbršcka začela šele leta 1945 z osvoboditvijo, ko mu je bilo sicer že 40 let, a jih zaradi svoje koščene in drobne postave in še vedno prožnih mišic, ni kazal niti trideset. Prvi dve leti se še ni vključil v obnovljeno organiziranost slovenskega športa, predvsem gimnastike, vendar pa se je navduševal ob mogočnih telovadnih povorkah po mestnih ulicah, v katerih je
iii

Na slikah
Zgoraj levo Ladi Pod-brscek v telovadni opremi; zgoraj desno tržaški udeleženci vseslovanskega zleta v Pragi.
Spodaj: skupinska slika Članov predvojnega Veslaškega kluba Sirena in nastop s Čolni (1927)
f r* = S



strumno korakalo s prapori tudi do tisoč in več mladih telovadk in telovadcev, in ob nepozabnih in slikovitih prvomajskih telovadnih nastopih na stadionu pri Sv. Soboti v organizaciji takratne Zveze društev za telesno vzgojo (UCEF), kateremu je kot glavni organizator načeljeval postavni Joco - Danilo Turk. In prav ta Joco, ki je vztrajno iskal vaditelje telovadnih vrst, je zvedel tudi za Ladija in ga pritegnil k delu.
Iz tistih Časov se Ladi najbolj spominja udarniškega dela pri gradnji novega stadiona pri Sv. Ivanu, ki je pozneje dobil naziv in ga ima še danes - Stadion Prvi maj. Ladi je bil vse proste ure na delovišču za izravnavanje športnega igrišča, vozil je samokolnice, prenašal gradbeni material in se lotil vsakega dela, ki mu je bilo odkazano. Iz tistih časov se dobro spominja še drugih vodilnih športnih delavcev v okviru Zveze, predvsem »ta glavnega« Miloša Strgarja, odličnega orodnega telovadca, po rodu Tržačana, ki je pred vojno živel v Jugoslaviji, pa svojega bratranca Stanka Pertota, vrhunskega predtelovadca, pa parternega in orodnega telovadca, časnikarja Marjana Dolgana, pa še trebušastega Časarja (slikarjevega brata) in Jožeta Cesarja seveda tudi, pa Draga Žerjala, Škerlja, Zdravka Pre-garca in drugih.
Prvi množični prvomajski telovadni nastop v organizaciji ZDTV na novem stadionu Prvi maj, je bil leta 1949 in na njem je kot predtelovadec ali pa tudi samo kot telovadec prve vrste, bil tudi Ladi.
Z najveCjim ponosom pa pripoveduje o svoji udeležbi julija 1948 na XI. vsesokol-skem zletu v Pragi. Tja sta odpotovali tržaška moška in ženska vrsta telovadcev, vseh je bilo natanko 124. Spominja se, kako so s tablo z napisom Trst in s tržaško zastavo korakali v povorki po Vaclav-skem namesty in potem nastopili na ogromnem Ma-sarykovem stadionu. Pravi, da je bilo telovadcev kot mravelj iz vseh slovanskih držav, kjer je deloval Sokol. Naši telovadci in telovadkinje so nastopili tako v skupinskem nastopu nekaj tisoč telvodadcev, kot tudi sami. To je bilo nekaj veličastnega, bil pa je to na žalo-
st tudi zadnji vsesokolski zlet, ker jih sovjetske okupacijske oblasti niso veC dovolile.
Ladi se dobro spominja tudi potovanja do Prage. Vozili so se dva dni in dve noCi Cez Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. Preko Avstrije ni bilo mogoče, ker je bila Avstrija takrat še pod angloame-riško zasedbo.
Ladi PodbršCek je nato sodeloval še na vseh naslednjih prvomajskih nastopih vse do leta 1952, dokler jih je prirejala Zveza društev za telesno vzgojo. Vaditi je hodil telovadce tudi po okoliških vaseh.
S tega nastopa v Pragi, pa tudi iz časov pri Sireni, hrani Ladi še kar precej izvirnih fotografij, med drugim s pohoda po glavni praški cesti, sliko pred spomenikom Jana Husa skupaj z Milošem Strgarjem in razglednico s pogledom na Masarykov stadion poln telovadcev in gledalcev. Posebej pa bdi nad bronasto značko tega zleta, ki ponazoruje ptica sokola z razprtimi perutmi. Verjetno je še edina v Trstu.
Po letu 1952 se naš sogovornik ni več aktivno ukvarjal s telovadbo. V tistem Času pa so v Barkovljah že krožile prve zamisli in tudi priprave na obnovitev leta 1927 s silo ukinjenega veslaškega društva. Pobuda je bila uresničene šele decembra 1976. Pri obnovitvi društva, tokrat pod imenom Pomorsko društvo Sirena, so bili prisotni tudi njeni takrat še živeči prvi elani: Emil Colja, Zora Fabjančič,
' Avgust Furlan, Josip Guštin, Stanko Pertot, Vladimir Per-tot, Boris Baucar in Ladi PodbršCek. Od vseh sta živa samo še Zora Fabjančič in Ladi, ki sta bila ob proslavi 20-letnice obnovitve imenovana za častnega elana.
Danes pri 92 letih je Ladi PodbršCek še vedno športno mladosten v gestah in besedi, raven kot sveCa. Sam pravi, da se ima tem lastnostim zahvaliti prav športu in v prvi vrsti telovadbi. Marsikaj tega kar sem tukaj obnovil, mi je povedal ob najinih sprehodih okrog Blejskega jezera, ko mi je, Čeprav mlajšemu kar za precej let, krepko držal korak.
Jože Koren
C LIGA / JADRAN NUOVA KREDITNA
D LIGA / BOR RADENSKA
Po obetavnem začetku nepričakovan spodrsljaj
Ekipa je nerazumljivo popustila po tretji osebni napaki Štefana Samca, ki je bil z Davidom Pregarcem najboljši
Proti Arteju odličen začetek končni polom
Kontovel danes ob 20.30
Estense Acciai Gallo-Ja-dran Nuova Kreditna 84:71 (36:38)
Gallo: Bruzzi 12, Nieri 10, Bolognesi 3, Roncarati 4, Malini, Malagodi 20, Stignani 10,
Gurtner 16, Pocaterra, Binotto 9. Trener: Fran-chella PM: 25:32 SON: 19 3 TOČKE: Gurtner in Malagodi 2, Bolognesi, Bruzzi in Stignani 1
Jadran: Franco, Oberdan 9 (2:3; 2:9; 1:3), Pregare 20 (4:4; 5:10; 2:3), Samec 21 (1:2; 10:15; -), Rauber 9 (0:2; 3:4; 1:5), Grbec 7 (3:5; 2:4; 0:1), Hmeljak 5 (1:2; 2:7; -), niso vstopili Guštin, Slavec in Valente. Trener: Vatovec PM: 11:18 Za dve točki: 24:49 Za tri točke: 4:12 SON: 26 PON: Rauber (40) in Hmeljak (40) 3 TOČKE: Pregare 2, Oberdan in Rauber 1
SODNIKA: Trevisin in Montonati (oba Varese)
Jadranovci so povratni del prvenstva pričeli z zasluženim porazom na gostovanju blizu Ferrare. S tem neuspehom so začasno izločeni s prvih petih mest, ki vodijo v »playoff«, kljub temu pa imajo še vse odprte možnosti, da se vključijo v končnico za napredovanje v višjo ligo.
Prvi del nedeljske tekme je bil za Vatovčevo moštvo nadvse spodbuden, saj so z razpoloženim Davidom Pregarcem na čelu sredi prvega polčasa pridobili kar 12 točk prednosti. Kmalu pa si je Stefan Samec nabral tretjo osebno napako in je moral zaradi tega na klop, njegovo od-
David Pregare
sotnost pa je ekipa žal prekomerno občutila. Domačini so zaostanek ob izteku polčasa že povsem izničili, spretno pa so izkoristili uvodne minute drugega polčasa, ko so se naši vrnili iz slačilnic z zgrešenim pristopom do tekme. Gurtner in Malagodi sta zadevala iz vseh položajev, prednost pa je tako kmalu narasla na 14 točk.
Igra naših je bila vse prepolna napak pri metih, tudi obramba pa ni delovala najbolje, tako da so domačini brez večjih preglavic obdržali zanesljivo vodstvo
vse do konca srečanja.
Kot že rečeno so jadranovci tokrat po obetavnem začetku nerazumljivo popustili, za dobro igro pa gre vsekakor pohvaliti že omenjenega Pregarca in Stefana Samca (21 točk, 10 skokov in 6 pridobljenih žog), medtem ko so vsi ostali igrali pod svojimi sposobnostmi.
V prihodnjem kolu bo Jadran Nuova Kreditna igral na domačih tleh proti Bassanu, ki ima na lestvici 14 točk in je tokrat visoko premagal Bra-vimarket iz Humina.
C LIGA
IZID117. KOLA
Italmonfalcone - Don Bosco 72:66, Bas-sano - Bravimaiket 95:67, Castelfranco -Conegliano 82:70, Fagagna - Rovigo 128:57, Ferrara - Jadran NTKB 83:71, Latte Carso - Cittadella 76:115, Caorie -Ardita 92:106, Istrana ni igrala
LESTVICA
Cittadella	16	14	2	1266:1096 28
Don Bosco	16	12	4	1226:1143 24
Italmonfalcone	15	11	4	1208:1131 22
Fagagna	16	10	6	1412:1202 20
Ferrara	16	10	6	1270:1194 20
Jadran NTKB	15	9	6	1150:1106 18
Conegliano	16	8	8	1217:1258 16
Bassano	16	7	9	1335:1316 14
Castelfranco	16	7	9	1222:1215 14
Rovigo	16	7	9	1197:1270 14
Ardita	16	6	10	1219:1261 12
Caorie	16	5	11	1229:1237 10
Bravimarket	15	4	11	1139:1249 8
Istrana	16	4	12	1026:1201 8
tatte Carso	16	4	12	1145:1382 8
PRIHODNJE KOLO
Bravimarket - Conegliano, Cittadella -Caode, Ferrara - Ardita, Istrana - Castet franco, Jadran - Bassano, LCarso - Fagagna, Rovigo - D.Bosco, Italmonf. ne igra.
Arte - Bor Radenska 81:63 (32:36)
BOR RADENSKA: Filipčič 6 (2:4, 2:3, 0:1), Tomšič 7 (1:2, 3:6, 0:2), Balini 2 (0:0,1:5, 0:0), Rebula 23 (7:8, 8:12, 0:0), Possega 6 (0:0, 3:7, 0:0), Susani 6 (3:4, 0:2,1:4), Velinsky 7 (3:4, 2:4, 0:0), Brazzani 2 (0:0, 1:3, 0:0), Simonič 5 (2:4,0:1,1:3). Trener: Furlan PON: Filipčič (35). SON: 26.
Arte in Bor sta si že pred to tekmo zagotovila prvi dve mesti na lestvici v svoji skupini, tako da nedeljsko srečanje ni odločalo več o ničemer. Slo je v bistvu za psihološko merjenje moči za nastope v play offu za napredovanje, čeprav ni mogoče reči, da sta ekipi vseh štirideset minut igrali na vso moč. »Bila je to čudna tekma,« je povedal trener borovcev Luka Furlan.
Plavi so pričeli odlično. Rebula in Possega sta zaigrala res fenomenalno, za sabo
sta potegnila vso ekipo in v 12. minuti je Bor Radenska nepričakovano vodil s 30:13. Reakcija gostov in zamenjava začetne peterke pri Boru je pomenila preobrat v tekmi. Plavi so nekoliko »zaspali« in Arte je začel zmanjševati prednost, prvič pa je povedel takoj na začetku drugega polčasa. Odtlej pa vse do 10. minute je bila tekma izenačena in ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. Kaj se je zgodilo potem, je težko reči, dejstvo pa je, da so plavi popustili na vsej črti in doživeli pravi polom. Na ceh tekmi so izgubili kar 30 žog, največ pa prav v zadnji četrtini tekme.
Trener Furlan z nastopom moštva ni bil zadovoljen. »Tak poraz kaže na pomanjkanje prave mentah-tete«, je dejal. Borovci imajo zdaj dva tedna časa, da napolnijo akumulatorje pred odločilnimi boji za napredovanje. V spopadih s furlanskimi peterkami jih čaka težko delo. Borov trener Luka Furlan si je ogledal tekmo med tržaškim Scogliet-tom in bodočim nasprotnikom Perteolejem. O Furlanih je povedal, da so fizično močni, skoraj vsaka ekipa pa je z razpadom Pallacanestra Pordenone pridobila vsaj enega močnega igralca. »Toda v drugem delu štartamo vsi iz istega izhodiščnega položaja,« je Furlanova bojna napoved.
Danes zvečer bo Kontovel v D ligi igral zaostalo tekmo proti Arteju. Srečanje bo v Domu pristaniških delavcev pri Briščikih, pričelo pa se bo ob 20.30.
Najboljši strelci naših ekip
GUGA
Stefan SAMEC 228, Michel GRBEC 190, David PRE-GARC 188
C2LIGA
Renzo Dl CECCO 227, Marko CORSI 210, Fabrizio CAMPANELLO 133
D LIGA
Stefan PERSI (Cicibona) 219, Igor CIVARDI (Kontovel) 174, Marko URSIC (Cicibona) 169, Stefan TURK (Kontovel) 157, Mauro SIMONIČ (Bor) 156
PROMOCIJSKA LIGA
Marko SALVI 135, Borut KLABJAN 122, Paolo KRALJ 98
DRŽAVNI KADETI
Denis DOGLIA (Kontovel) 283, Roby PAOLETIC (Kontovel) 245, Danilo BOSARI (Bor) 136.
H D LIGA r
Sestava novih skupin D lige
Vo vrh odslej samo Bor
Prihodnji konec tedna si bodo po prvih prvenstvenih naporih Cetrtoligaške ekipe končno nekoliko oddahnile, v soboto, 7.febmarja pa se bodo začeli odločilni boji tako za prestop v C2 ligo kot pred izpadom v promocijsko prvenstvo.
Med slovenskimi predstavniki se bo za napredovanje potegoval le Bor Radenska, M bo v skupini z Artejem, Interjem 1904, Goriziano, Vidmom, Perteola-mi, Čedadom (ali Sa-cilejem) in San Gior-giom (ali Tricesi-mom). V skupino za napredovanje so se uvrstili še Acli Ronke in Libertas (iz skupine A), Chiarbo-la in Gradež (iz skupine B), Fontanafred-da, Tarcento (iz skupine C), Cordenons, San Vito, (iž skupine D). Cicibona Pre-fabbricati Marsich in Kontovel se bodo oddslej borili za obstanek v D ligi. Njihovi nasprotniki v začetni skupini bodo Lega Naziona-le, Romans, Terzo, Roveredana, Cervi-gnano in Zoppola, ostale izločene ekipe pa so Isontina, Superbasket, Drago Basket, Acli Fanin, Scoglietto, Cassac-co, Sacile (ali Čedad) in Tricesimo (ali San Giorgio).
DRŽAVNI KADETI / DVA PORAZA
Po dveh podaljških tesen poraz Bora Friulexport
Proti Intermuggi so Svetoivančani ostali na igrišču s štirimi igralci - Visok poraz za Kontovel La nuova edile
Bor Friulexport-Inter-muggia 91:94 (51:37; 77:77; 84:84)
Bor: Smilovich 10 (4:8; 3:12; 0:4), Gaburro 7 (1:2; 3:3; -), Stokelj 14 (6:10; 4:7; 0:1), Santi 4 (4:10; 0:4; -), Krčalič 26 (11:16; 6:14; 1:2), Krmec (0:2; 0:1; 0:1), Bosari 20 (8:11; 6:7; -), Kodrič 4 (2:4; 1:3; -), Lovriha 2 (2:2; 0:7; 0:3), Romano 4 (0:1; 2:3; -). Trener: Martini PM: 38:66 SON: 40 PON: Santi (35), Smilovich (37), Stokelj (37), Gaburro (39), Lovriha (41) in Romano (44) 3 TOČKE: Krčalič 1
Borovci so se v 2.povratnem kolu po dveh podaljških predali enakovredni peterki iz Milj, ki si je po petdesetminut-nem ogorčenem boju zagotovila uspeh šele v poslednjih sekundah tekme.
V	prvem polčasu je Borova ekipa igrala skoraj brezhibno, v kolikor je bila obramba vedno na pravem mestu, kot posledica pa je bil tudi napad tekoč in učinkovit.
V	nadaljevanju so Sve-toivančani izgubili začetno natančnost, gostje pa so s premišljeno igro
počasi izničili zaostanek in kmalu vzpostavili neodločen izid. Tu so domačinom popustili živci, zelo povprečna sodnika pa sta jim dosodila neverjetno število osebnih napak. Po vrsti so morali igrišče zapustiti Santi, Smilovich, Stokelj (14 točk in 10 odbitih žog) in Gaburro, v podaljšku pa sta na klop sedla še Lovriha in Romano, tako da je drugi »overtime« Mar-tinijeva ekipa odigrala samo s štirimi igralci.
Podaljška sta bila res izenačena in razburljiva, za Bor pa so se na igrišču srčno borili Bosari, Kodrič, Krčalič in Krmec. Gostje iz Milj so spretno izkoristili prednost moža več na igrišču, z nekaj več sreče pa so ob koncu tudi tesno zmagali.
V Borovem taboru gre tokrat omeniti dobro igro v prvem polčasu, med posamezniki pa sta se odlikovala zlasti Saša Krčalič (26 točk) in Danilo Bosari (20 točk in 15 skokov), ki sta v podaljških nosila vse breme v napadu ter praktično sama kljubovala nasprotnikovim košarkarjem, (nš)
Denis Doglia (Kontovel)
Genertel-Kontovel La nuova edile 83:53 (40:21)
Kontovel: Sibelja n.v., Paoletič 15, Šušteršič 6, Doglia 22, Hrovatin
n.v., Kocjančič 1, Nabergoj, Rogelja, Semec 4, Žagar, Gregori 5, Umari n.v.. Trener: Vremec PON: Žagar
Kontovelci so proti
solidnemu Genertelu po pričakovanjih visoko izgubili, med igralci pa je bilo spet opaziti nezbrano in skorajda nemotivirano igro.
Nasprotniki so v uvodnih potezah tekme povedli z 8:0, Vremčevi fantje pa so prvi koš dosegli šele po štirih minutah igre. Rezultat je bil v 16.minuti v korist Genertela že 31:17, ob polčasu pa je zaostanek Kontovelcev znašal kar 19 točk.
Slika na igrišču se po odmoru ni spremenila, kajti do reakcije naših ni prišlo, nasprotno pa so šibka obramba in številne naivne napake dovolile domačinom, da so prednost še dodatno povišali in brez težav zmagali.
VRSTNI RED: UBC Videm 30, Polisigma 28, Don Bosco in Galassini 24, Genertel 20, Bicinic-co 16, Bor Friulexport, Acli Ronke in Fiumicel-lo 14, Intermuggia 12, Arniči del Basket PN in Libertas 10, Codroipese 8, Pozzuolo 4, Kontovel La nuova edile 2.
C2LIGA
SKUPINA A IZID115. KOLA
Como - Barcolana 96:89, COdroipese -Porcia 68:59, Fiumicello - Amid Basket 91:86, Inter Muggia Pom 52:94, Dom Rob Roy ■ Robur 106:109.
LESTVICA
Como	15	11	4	1289:1091 22
Pom	15	11	4	1210:1099 22
Porcia	15	11	4	1200:1114 22
Codroipese	15	10	5	1312:1230 20
Amid Basket	15	9	6	1206:1168 18
Robur	15	7	8	1186:1207 14
Barcolana	15	7	8	1230:1282 14
Fiumicello	15	5	10	1170:1235 10
Dom Rob Roy 15	2	13	1159:1285 4
Intermuggia	15	2	13	1164:1415 4
PRIHODNJE KOLO
Amid Basket - Como, Barcolana - Dom Rob Roy, Codroipese - Robur, Pom -Fiumicello, Porda ■ Inter Muggia.
Promocijska liga
IZIDI 9. KOLA
Breg - Momo Gio odi., Planet - Petrol-chimica 60:61, San Vito - Al Gioiello 90:76, Skyskrapers - Mediterranea 90:93, Soul Team - Virtus 88:80, Stella Azzurra - Romanelli 70:88.
LESTVICA
San Vito	9	8	1	690:917	16
Petrolchimica	9	7	2	618:615	14
Momo Gib	8	6	2	637:556	12
Skyskrapeis	9	6	3	772:715	12
Mediterranea	9	6	3	612:626	12
Soul Team	9	5	4	715:648	10
Breg	8	4	4	578:572	8
Romanelli	9	4	5	660:660	8
Planet	9	3	6	600:627	6
Virtus	9	2	7	624:646	4
StAzzurra	9	1	8	634:733	2
Al Gioiello	9	1	8	663:788	2
PRIHODNJE KOLO
Al Gioiello - Breg.
D LIGA
SKUPINA B IZID114. KOLA
Arte - Bor Radenska 81:63, Drago Basket - Gradese 75:80, Kontovel - Chiar-bola 89:91, Termoidraulica - Lega Nazio-nale 62:53.
LESTVICA
Arte 12 10 2 828:761 20 Bor Radenska 14 9 5 1015948 18 Chiaitola 14 9 5 1146:1092 18 Gradese 14 8 6 975971 16 Lega Nazionale 14 5 9 921:932 10 Kontovel 13 5 8 913945 10 Drago Basket 14 5 9 1046:1095 10 Termoidraulica 13 3 10 830:930 6
PRIHODNJE KOLO
Konec prvega dela Prva štiri moštva so se uvrstila v skupino za napredovanje, zadnja štiri pa v skupino za obstanek.
D LIGA
SKUPINA A
IZID114. KOLA
Acli Ronchi - Isontina 72:60, Cicibona Marsic - Duke Pub 74:65, Inter - Gorizia-na 8492, Libertas - Romans 68:61.
LESTVICA
Goriziana	14 12 2 1275:1149 24
Adi Ronchi	14 11 3 1028:857 22
Inter	14	11	3	1230:1069	22
Ubertas	14	8	6	1020:1008	14
Romans	14	7	7	1024:1057	14
Cicib.Marsich 14	4	10	956:1025	8
Duke Pub	14	2	12	976:1123	4
Isontina	14	1	13	974:1195	2
PRIHODNJE KOLO
Konec pr/ega dela. Prva štiri moštva so se uvrstila skupino za napredovanje, zadnja štiri pa v skupino za obstanek.
LIGA PRIJATELJSTVA / ZAKLJUČNA MANIFESTACIJA
MLADINSKA KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI
V Sežani pravi praznik mladih košarkarskih upov
V finalu Sežana zasluženo premagala Postojnčane, Bor 3. Atraktivna zabijanja, mažoretke, gledalci in obilo zabave
Ob prisotnosti Številnih gledalcev se je v nedeljo v Sežani s finalnimi tekmami zaključila Liga prijateljstva, v kateri je nastopilo osem ekip letnikov 1985 in 1986 s primorsko-notranjskega območja in zamejstva. KonCno prvo mesto je pripadlo ekipi iz Sežane, ki je v finalu premagala Postojno. SežanCani so zmagali povsem zasluženo, saj so prikazali veliko boljšo skupinsko igro kot nasprotniki. Postojnčani so individualno boljši, tolažijo pa se s pokalom za najboljšega strelca Marina Spahiča in pa z grenko ugotovitvijo, da jim je nepazljiva zapisnicarka pozabila zabeležiti dve toda (to pa je bila tudi razlika na koncu srečanja)...
Finalni turnir je bil vsekakor pravi košarkarski praznik, saj so med odmori nastopale domače mažoretke in telovadke, košarkarski sladokusci pa so lahko uživali tudi ob atraktivnih zabijanjih mladih talentov Pirca in Brezca. Nastopiti bi moral tudi sežanski »tujec« Jan Budin, ki pa žal zaradi poškodbe ni mogel biti prisoten.
Glavni organizator tur-mrja Igor Meden je o poteku turnirja dejal: »Prepričan sem, da je pobuda društev Primorskega območja, da se ustanovi ligo pred pričetkom prvenstev propaganda v Trstu oz. Pionirskega festivala v Sloveniji, Uspela. Liga je bila dobra Priprava na'ta prvenstva. Sodelujoče ekipe so pokazale solidno košarkarsko znanje, Prav vsi igralci pa so prikazali resen pristop do igre. Pohvalil pa bi tudi sodelovanje odbornikov, starSev in občinstva. Predvsem na finalnem turnirju je bilo veliko gledalcev, ki so lahko gledali lepo košarko, kar
daje dobra jamstva za bodočnost naSih ekip.«
Na turnirju sta nastopili s spremenljivo srečo tudi dve zamejski ekipi, Bor Friulex-port, ki je zasedel končno 3. mesto, in Kontovel, ki je bil sedmi. O nastopih svojih varovancev sta trenerja dala naslednji izjavi:
Kristjan BriSCik (Kontovel): »Ne glede na končno uvrstitev sem s potekom turnirja zadovoljen. Nase prvenstvo se začenja šele januarja in se mi je zdelo primemo, da smo se nanj pripravili s pravimi tekmami. Ni namreč isto igrati tak turnir ali pa prijateljske tekme. Žal pa nismo skoraj nikoli nastopili v popolni postavi, Čeprav ponavljam, da je tu uvrstitev drugorazrednega pomena. Važno je, da si fantje naberejo koristne izkušnje.«
Stojan Corbatti (Bor Friu-lexpart): »Bila je zelo koristna izkušnja. Igrali smo z ekipami, ki imajo nekoliko drugačen, bolj fizični način igre; to je bila koristna izkušnja, saj so vsi igralci, predvsem pa tisti, ki manj igrajo, veliko pridobili na samozavesti.«
(Marko Oblak)
'•-t* ij ,x o
%
J .J-
Izidi sklepne manifestacije
Za 7. mesto
Kontovel - Divača 45:26
KONTOVEL: Hrovatin 8, Nabergoj 2, Briscak 8, Colja 4, Tur-co 21, Rogelja 2, Guštin, Bufon. Trener: Kristjan BriSCik. DIVAČA: Orel 10, Prunk 10, Stok 6, Prelec, Mekovec, Franetič, Peric, Setina. Trener Janko Sila.
Za 5. mesto
Prestranek - Pivka 44:35
PRESTRANKE: vesel 2, Spinelli 76, Kaluža 5, Poljšak 14, Marcola 2, Križaj 2, Zgarec 4, Valič 7, Horvat, Bjelič, Trener: Andrej Poljšak.
PIVKA: Sebec 10, Dergoč 8, Lepej 2. DjurišiC 5, Jovič 5, Lazič 5, Žele, Kapelj, Dimič, Klobnocar. Trener Joško Vadnjal.
Za 3. mesto
Bor Friulexport - Piama Pur UL Bistrica 52:51 BOR: Furlani 5, Udovič 2, Morelj 1, Kneipp 14, Kralj 16, Co-retti 5, Slavec 4, Madonia 5, Jogan, Perossa, Oblak. Trener: AStojan Corbatti.
PIAMA PUR: Skrij 4, Mušnik 8, Poljšak 22, Vujkovič 2, Godec 2, P. Jenko 2, Kavčič 4, V. Jenko 1, Glavaš 2, Cekada, Fatur, Valenčič, Čirič. Trener Mitja Muha.
Zal. mesto
Sežana - Postojna 43:41
SEŽANA: Ražem 4, Miklavc 11, Meden 3, Janežič 3, Brajdih 2, Gregorec 2, Jurkovič 3, Zadnik 6, Bužina 9, Perko, Lozej, Husič, Klančar, Bekič, Štolfa, Rebec, Hijenski, Denčič. Trener: Igor Meden.
POSTOJNA:VučiC 1. Milovič 8, Merolt 6, Spahič 14, Sarče-vič 2, Caropsa 6, Tadič 1, Vidonič 2, Požar 1, Gustilac, San-telj, Savič, Majstorovič, Varkuman, Jagunic. Trener: Marko Filipčič.
Najboljši strelci vsake ekipe: Marin Spahič (Postojna) 140 točk, Mitja Poljšak (Prestranek) 107, Omar Turco (KOntovel) 104, Anfrej Prunk (Divača) 84, Miko Madonia (Bor) 82, Simon Poljšak (Piama Pur) 80, David Bengoč (Pivka) 74, Niko Zadnik (Sežana) 65.
Lepa zmaga Poleta Metra V derbijh borovci dvakrat nadigrali Kontovelce
Izdatno so zmagali tako med naraščajniki kot med dečki, ki so tudi dosegli »stotico«
NARAŠČAJNIKI
Bor Friulexport-Konto-vel 89:42 (44:19)
Bor: Posar 20, Floridan 17, Miloševič 4, Sunjerga 16, Jevnikar 2, Miloševič 4, Dolhar, Premru 5, Družina 8, Krcalič 4, KrižmanCič 8, Pitacco 3, Mirceta 2. Trener: Jogan
Kontovel: Starec 12, Cemiava, Zavadlal, Budin, Nabergoj 14, Rogelja 10, Matiacic 6, Emili, Buka-vec, Sossi, Schillani, Daneu. Trener: Vremec
Derbi med Borom in Kontovelom so v nedeljo zjutraj zasluženo in po pričakovanju osvojili domačini. Sam zaključni izid zgovorno priča o razmerju moči na tekmi, na kateri so borovci kljub povprečni igri zanesljivo vodili od začetka do konca. Konto-velci, ki so nastopili brez bolnega Žige Ražma, so s svoje strani nastopili borbeno in hrabro, tako fizično kot tudi s tehničnega vidika pa niso bili dorasli Joganovim fantom, ki so z novo zmago potrdili drugo mesto na lestvici.
Pri borovcih sta se odlikovala zlasti Diego Posar in Ivan Sunjerga, medtem ko je bil pri Kontovelu najuspešnejši Tomaž Nabergoj. (nS)
Polet Metra-Santos A 90:71 (41:30)
Polet: Suhadolc Matjaž 2, Suhadolc Mitja 4, Guštin 25, Grilanc 6, Ferluga 2, Ferfolja 31, Jerman 4, Švab 2, Piccini 14, Pavat, Vidah. Trener: Vitez PM: 11:30 3 TOČKE: Ferfolja 4, Piccini 1
Brez poškodovanega Perica so Openci proti solidnim nasprotnikom zasluženo zmagali, saj so vodih od začetka do konca in imeli vajeti igre stalno v svojih rokah. S to zmago so Vitezovi varovanci potrdili visoko uvrstitev, v prihodnjem kolu pa bodo igrali derbi proti Domu.
Tokrat gre pohvaliti predvsem razigranega Kristjana Ferfoljo, ki je bil s štirimi trojkami in zelo dobro igro zares izvrsten.
VRSTNI RED: SGT 14, Bor Friulexport in DLF 12, Polet Metra in Itabnonfal-cone 10, Kontovel, Santos A, Santos B in Pallacane-
stro Gorizia 6, Servolana 2, Dom Kmečka Banka 0.
DEČKI
Kontovel-Bor Friulex-port 49 :100 (18:51)
KONTOVEL: Starec -6, Sirk, Nabergoj, Zavadlal, Budin 6, Ražem 24, Turco 9, Bukavec, Schillani 2, Daneu 2. Trener: Meden PON: Starec
BOR: Posar 32, Floridan 32, Kemperle 2, Požar 2, Jevnikar 12, Dolhar 7, Rebula 4, Bulatovič, Krcalic
9. Trener: Jogan 3 TOČKE: Požar 1, Floridan 1
Tokrat so Kontovelovi dečki povsem odpovedah. Proti telesno močnejšim in tehnično boljšim borovcem nikakor jim niso bili dorasel nasprotnik. Za nameček je v ekipi manjkal še Andrej Matiacic, edini center, in tako ostali brez skoka pod košema ter Se bolj olajšali delo borovcem. Že od prve minute dalje so borovci zagospodarili na igrišču in brezhibno izpeljali vsak napad. Najboljša Borova dvojica Posar in Floridan sta kot za stavo polnila
Kontovelov koš, v obrambi pa že v kali strla vsak Kontovelov namig za met na koš. Rezultat tudi to zgovorno kaže, saj je bilo stanje v deseti minuti 28 : 18 v korist Bora.
V drugem polčasu se je slika nekoliko spremenila. Kontovelovi fantje so se le malce predramili. V obrambi so zaigrali agresivneje in v napadu bolj odločno. V tem delu tekme sta bolje zaigrala Omar
Turco in predvsem organizator igre Žiga Ražem, ki je bil dotlej v senci. Sicer pa je Borov trener Jogan lahko razpolagal prav z vsemi svojimi igralci, saj rezultat ni bil nikoli pod vprašajem. (Ražem)
VRSTNI RED: SGT A 12, SGT B 10, Bor Friulex-port in Don Bosco 8, Kontovel in Genertel 6, Barco-lana in Intermuggia 4, Breg in Dardi 0.
Na sliki: z derbija naraščajnikov na stadionu 1. maja. napad borovca Daniela Družino, brani Andrej Matiacic, v ozadju Ivan Sunjerga.
VOLVO S70
LIMUZINA NA NAČIN VOLVO
Bencinske verzije od 126 CV do 250 CV, v verziji turbodisel z neposrednim vbrizgom ln 140 CV, vsi serijsko opremljeni z ABSom, airbagom, bočnim airbagom, klima napravo
in elektronskim imobilizerjem.
OD 46.034.000 LIR
brezobrestno finansiranje
(Primer: Finansirana vsota: 22.000.000 lir v 18 mesecih - mesečni obrok 1.220.000 lir f-A.N. o - T.A.E.G. 1,45. Strošek priprave pogodbe: 250.000 lir - Kolek: 20.000 lir) V primeru odobritve finančne družbe SveviaFin, finančna družba za avtomobil Volvo.

VOLVO
__Kakovost in varnost_
LOVE CARSs.r.l
TRST, STRADA DELLA ROSANDRA 50 (IND. CONA), TEL. 040/281365-830308
Torek, 27. januarja 1998
DOMAČI ŠPORT
KOŠARKARSKI INTERVJU / TRŽAŠKI SLOVENEC V AVELLINU
Marico Lokar Rad bi eno leto odigral še v Al ligi
Nekdanji Jadranov igralec je bil najboljši strelec nedeljskega srečanja A2 lige v Trstu proti Genertelu
Zdaj 28-letnega Marka Lokarja (na sliki) vsi Tržačani, ki se tako ali drugače zanimajo za košarko, prav dobro poznajo. Svojo košarkarsko pot je namreč zaCel pri tržaških društvih Boru, Don Boscu, Jadranu in Stefanelu, s g nato izpopolnil v Združenih državah Amerike, nazadnje pa se je vrnil v Italijo, kjer že več let nastopa v prvoligaški konkurenci. Po bolj nesrečnih izkušnjah v Trapaniju in Neaplju je končno v Avellinu našel tisto sredino, kjer je lahko pokazal ves svoj talent, izkazal se je tudi v nedeljo v Trstu, saj je bil najboljši strelec srečanja s 24 koši, za las pa ni popeljal svoje ekipe do senzacionalne zmage proti eni boljših ekip prvenstva. Po tekmi je rade volje odgovarjal na naša vprašanja:
Odigrali ste dobro tekmo...
»Precej dobro. Skoda, da nismo zmagali. Mi smo bili namreč prepričani, da bomo zmagah.«
Ekipa je vsekakor prijetno presenetila...
»Da, ekipa igra zadnji mesec in pol z novim Američanom Bondom veliko bolje. Upam, da bomo dosegli še kakšno prestižno zmago.«
vem, če bo uspelo. Vsi so navajeni na borbo za obstanek, zato imam dvome o uspešnosti take lige.«
Do kdaj si vezan na ta klub?
»Podpisal sem dvoletno pogodbo, torej za to in za naslednje prvenstvo.«
Katere cilje si še postavljaš v svoji košarkarski karieri in kaj mishš storiti potem?
»Želel bi igrati še nekaj let na visokem nivoju, mogoče še eno leto v A-l ligi. Potem pa se ne bom več ukvarjal s košarko.«
Slediš kaj svojim tržaškim ekipam, Boru, Don Boscu, Jadranu?
»Nekaj sledim po starih časopisih, ki mi jih pošilja oče. V Avellinu imam namreč precej časa za branje, saj živim sam.«
Ah družina ni s tabo?
»Ne, žena in hčerka živita v Repnu. Hčerka obiskuje namreč slovensko šolo. Skušah smo sicer doseči, da bi odprh slovensko šolo v Avellinu, ampak ni šlo...«
Pogovor zapisal Marko Oblak
r-NAMIZNI TENIS / ZADNJI KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA DR-j
Dve krasovki imata vozovnico, tretja upa
Dovolj točk imata Irena Rustja in Jasmin Kralj, Kristina Stubelj, izvrstna v Terniju, lahko še upa
Po zadnji preizkušnji lahko rečemo, da so karte za vstop na člansko državno prvenstvo razprodane. Tri Krasove tretjekategor-nice so si pretekli konec tedna v Terniju nabrale še zadnje kvalifikacijske točke. Turnir je bil vsedržavnega značaja, zato je bila konkurenca hujša, pa tudi sam nivo igre višji. Po zagotovilu Krasovega trenerja Gekeja so vse tri naše predstavnice zadovoljile s prikazano igro, še najbolj pa je pohvalil Kristino Stubelj.
V začetnih kvalifikacijskih skupinah sta bili Kristina Stubelj in Jasmin Kralj zmagovalki. Najtežjo skupino je imela Irena Rustja, ki se je srečala z Ap-panattijevo iz Arezza in Ciprianijevo. Gojenko centra v Terniju je premagala, izgubila pa s kasnejšo polfinalistko Mar-git Rellich iz bocenskega Tramina, tako da je bila v skupini druga. V izločil-
nem delu se je Jasmin Kralj uvrstila v dvaintri-desetino finala. Proti nasprotnici iz Kampanije Di Meo je po zelo trdi tekmi izgubila 2:1 v nizih. Di Meo sodi v sam vrh tretjekategornic. Kristina in Irena sta napredovali do šestnajstine finala. Nasprotnico iz Sardinije Mattano je levoroka Irena Rustja odpravila zlahka, zataknilo pa se ji je proti 'Micheli Lamoratta. Na lanskem državnem prvenstvu ji ista igralka ni delala preglavic, sedaj pa je nasprotnica toliko napredovala, da je bila med osmimi oproščenimi tekmovanja v kvalifikacijskih skupinah. Sijajno igro je pokazala Kristina Stubelj. V prvem krogu je z 2:0 nadigrala veteransko podpr-vakinjo (v paru s Sonjo Milic) Mirjam Rosso iz Verzuola, v šestnajstini finala pa se ni znašla proti nekdanji prvenstveni nasprotnici Tini Santini iz
Adriatice Libertas. Čeprav se je Kristina izkazala v Terniju in Padovi (5. do 8. mesto) pa je njena uvrstitev na državno prvenstvo še pod vprašajem. Manjka ji prvi turnir v Bergamu, na drugem, vsedržavnem, pa se ni prebila iz skupine. Udeležbo pa sta si zagotovili Irena Rustja s 15. ~ in Jasmin Kralj s 13 točkami.
Na turnirju so nastopile tudi dvojice. Kot zmagovalni par iz Bergama sta bila Irena Rustja in Gabriele Barbarito (CUS Udi-ne) postavljena v Terniju kot par št. 1, vendar je utrudljiva pot do Ternija terjala svoj davek in že na začetku sta naletela na zelo močno dvojico, ki sta jo sestavljala nekdanja dru-gokategornika Bellange-ra/Sossi, tako da je mešani par dosegel uvrstitev med prvih šestnajst kot ženska Krasova dvojica Kralj/Stubelj.
(JJ.)
Koliko časa že ne igraš v Trstu. Si imel kaj treme?
»V Trstu nisem igral že sedem ah osem let. Treme nisem imel, saj je od tedaj minilo že preveč let, ko igram okoli po svetu.«
Kakšen vtis imaš o Genertelu?
»Ekipa je dobra, vendar ne odlična, kot jo opisujejo. Branilci branijo zelo dobro v prvih desetih sekundah napada, nato pa popustijo. Zdi se mi, da so Livorno, Imola in Gorica nekoliko boljši. Te štiri ekipe so tudi favoriti za prva mesta.«
Kaj pa ostale ekipe?
»Ostale ekipe so nekaj slabše. Mi sodimo med povprečne: ko igramo dobro, zmagamo, drugače pa ne. Je pa nekaj ekip, ki igrajo zelo slabo, kot na primer Caserta inPozzuoli«
Niso mogoče preveč štiri ekipe v Kampaniji?
»Da, vendar moram reči, da je finančno solidno le naše društvo. Tu prejemamo vedno redno plačo, medtem ko drugod...«
Kaj pa misliš o enotni A ligi?
»Nekaj sem o tem slišal, a ne
GORSKO KOLESARSTVO / V POLNEM TEKU ŽE PRIPRAVE NA NOVO SEZONO
Zelo dober obračun Devinovih kolesarjev
Na tekmovanjih v deželi in izven nje tekmovalci SK Devin dosegli vrsto zelo solidnih uvrstitev
Sezona za gorsko kolesarstvo 1997 je že za nami, Devinovi kolesarji pa se s polno paro pripravljajo na novo, ki se bo začela meseca marca. Da se člani tega našega kluba pripravljajo resno in dobro, pričajo prav lanski rezultati, ki so bili dobri, čeprav je Devin v tej športni panogi razmeroma mlado društvo. Ne smemo pozabiti, da so neutrudljivi Devinovi odborniki priredili junija lani kar dve tekmovanji v sklopu točkovanja državne lestvice Top class. V Cerovljah so nastopili kolesarji iz vse dežele in se potegovali za 6. Devin Bike oz. drugi Pokal Zadružne kraške banke. Ob priliki društvenega športnega praznika pa je bila še promocijska tekma za mladino do 14. leta, ki jo je sponsoriziralo po-
detje Danilo KrižmančiC iz Bazovice.
Društveni atleti so se v lanski sezoni zelo dobro odrezali. Omenili bi spodbuden nastop Mateje Paulina na Mladinskih olimpijskih igrah v Grčiji z odličnim 4. mestom in razne rezultate, ki so jih v naši deželi in izven nje dosegli Christian Leghissa, Tomaž Legiša, Danilo Bergamasco, Marco Colamaria in Christian Bergamasco. KonCni obračun je predstavljal nastop na več kot 25 tekmah z dobrimi rezultati, ki sežejo v sam deželni vrh. Lep vtis je zapustil mladi Christian Bergamasco, ki je na promocijski tekmi (gimkana) dosegel prvi absolutni Cas. Pozabiti pa ne smemo na 4. absolutno mesto v dvojicah Christiana Leghisse in Tomaža Legiše, pa še spodbudne rezultate, ki jih je
Marco Colamaria dosegel kot novinec v kategoriji sportsman
Ge si ne bi zlomil ključnice, bi Danilo Bergamasco (na sliki) gotovo stal na zmagovalnem odru, tako pa se je moral zadovoljiti s 5. mestom v kategoriji master 3 v poletnem prvenstvu. Nato je saniral poškodbo in dobro izpeljal zimsko sezono in osvojil 3. mesto na tekmah za trofejo FJK.
Na podlagi teh rezultatov se bo Devinova društvena ekipa primerno okrepila. 2e skoraj gotovo pa je, da bodo tudi v letošnji sezoni organizirali deželno tekmo veljavno za 7. Devin bike - 3. Pokal Zadružne kraške banke. V programu so tudi številne dejavnosti na promocijski ravni, ki bodo namenjene mladini do 14 leta starosti.
Matej Cemic ima precej zaslug za zmago Bologne s Sisleyjem
Nfist spomm
v drugih
OKOUIH
V nedeljo je Jeans Hatu iz Bologne zabeležil 4 zaporedno zmago in se povzpel na šesto mesto na skupni lestvici. Žrtev bolonjskega moštva je bila tokrat zelo ugledna ekipa, saj je pred domačim občinstvom Hatu nadigral Sisley iz Trevisa in slavil s 3:1 (7:15,15:11,15:12,15:9). Kot po navadi je bolonjsko moštvo srečanje začelo bolj negotovo in prvi set tudi izgubilo. V nadaljevanju tekme pa se je izkazala predvsem mlada vrsta in seveda tudi naš Matej Cemic, ki je tokrat dosegel 5 točk in 9 menjav.
O tekmi je Matej povedal naslednje: »Osebno sem tekmo začel zelo dobro, bodisi v sprejemu kot tudi v napadu, v nadaljevanju pa sem žačel malo popuščah in v četrtem setu me je trener poslal na klop. Tudi ostali mladi so zaigrali zares dobro, predvsem Gallotta, ki se je izmenjaval z Cered-nikom. Ta nepričakovana zmaga je v naš tabor prinesla veliko veselja in pa tudi umirjenosh, saj smo se precej oddaljili od nevarnih mest in smo si že skoraj zagotovili obstanek v ligi. Com Cavi je v bistvu že izpadel, Forli pa ima le 6 točk in tudi oni so že skoraj v A2 figi. Naš naslednji cilj je zato nedvomno play-off. Skušali bomo obražati šesto mesto na lestvici, saj je bi bil to zelo dober izhodiščni položaj.«
»Zidarji« brez poškodovanega Budin aklonil pivovarjem
Sežanski »zidarji« so tokrat klonili pred domačim občinstvom proti drugo uvrščeni Pivovarni Laško s 69:92. Razlika 23 točk pa ne kaže pravega razmerja sil na igrišču, saj se je sežansko moštvo dobro upiralo izkušenim gostom.
Zidarji so tokrat igrali brez poškodovanega Budina, ki si je na petkovem treningu poškodoval peto in je bil tako primoran slediti tekmi kot gledalec.
Telefonsko smo Jana povprašali o njegovem stanju. »Poškodba ni tako huda, kot je zgledalo prvi trenutek. Bali smo se, da sem si z močnim udarcem zlomil kost na peti, ampak na srečo je rentgen pokazal, da je šlo le močan udarec. Mislim, da se bom na parket vrnil morda že čez 4 ali 5 dni. Tekmi proti Pivovarjem sem sledil kot gledalec. Moram priznah, da sem imel zelo čuden občutek, saj sem navajen igrah in ne gledati. Fantje so tekmo začeli zelo borbeno in zaigrali so zelo dobro, v končnici pa so popustih. Zmanjkalo je moči, saj smo mi igrali v okrnjeni postavi. Končni rezultat gotovo ni pravi odraz naše igre.«
Kalčev Kemiplas prepričljivo slavil proti šesterki Krima
Državne prvakinje koprskega Kemimplasa so po pričakovanju premagale ljubljansko šesterko Krima s 3:0 (15:8, 15:8,15:5). O tekmi je trener Marko Kalc izjavil naslednje:
»Zmaga je bila gladka, ampak ni bila lahka. Igrali smo dobro, vseeno pa se moramo še izboljšati. Važno je, da igramo vse tekme maksimalno, saj si ne smemo dovoliti nobenega poraza. Srečanje proti Krimu smo začeli zelo dobro, odlična je bila predvsem naša obramba
V tretjem setu pa so gostje povedle s 5:0. Po time-out pa so se moje igralke streznile in zabeležile delni izid 15:0. V prihodnjem kolu igramo proti Ljutomeru, ki ima trenutno dve točki manj na skupni lestvici.«
KITZBUEHEL / VČERAJ SE DRUGI SLALOM ZA SVETOVNI POKAL
Thomas Sykora se je oddolžil Stangassingerju, Košir četrti
Po prvem teku je vodil Norvežan Buraas - Nedeljski zmagovalec je z 10. napredoval na 3. mesto - Jure Košir spet za las ob stopničke - Tomba 6.
ZA OLIMPIJSKE IGRE V NAGANU
Po polemikah OKS izbral še osem potnikov
Slovenijo bo tako zastopalo 34 športnikov - Največ bo smučarjev
KITZBUEHEL - Avstrijec Thomas Sykora (na sliki AP) je zmagovalec drugega kitzbuelskega slaloma za svetovni pokal. Lanski zmagovalec slalomskega seštevka svetovnega Pokala, ki je bil dan pred tem na prvem slalomu drugi, je tokrat za 18 stotink premagal vodilnega po prvi vožnji Norvežana Hansa-Pettra Buraasa, betje mesto pa je zasedel nedeljski zmagovalec Tho-mas Stangassinger, ki še Vedno vodi v slalomskem delu svetovnega pokala. Slovenci so bib spet odhč-ni. Jure Košir je z zaostankom sekunde in 19 stotink zasedel Četrto mesto, Mitja Valenčič je z 18. nrestom (+2, 87) dosegel uspeh kariere, točke pa je s 25. mestom (+3, 61) osvojil tudi Matjaž Vrhovnik. Andrej Miklavc je po osmem mestu v prvi vožnji v dra-gi odstopil, isto pa se je v prvi vožnji zgodilo tudi Klitji Kuncu in Dragu Grubelniku. Alberto Tomba se je včeraj hotel odkupiti za nedeljski odstop, vendar mu to ni uspelo, saj se je moral zadovoljiti s šestim mestom.
Slovenski alpski smučarji svojo formo sto-Pnujejo iz nastopa v nastop. Mitja Valenčič, ki bo 1- februarja praznoval 20. mjstni dan, se je prvič v kratki karieri uvrstil v fina-}e, kjer se je pridružil izkušenejšim reprezentančnim kolegom Juretu Koširju, Andreju Mildavcu in Matjažu Vrhovniku. Koširju je v prvo uspela odlična vožnja, še posebej valja to za zgornji del. Do-segel je tretji čas, Miklavc Pa je naredil večjo napako, vseeno pa je osmo mesto obetalo novo odlično uvrstitev. Vrhovnik je imel tudi nekaj sreče, saj se je v fi-nale uvrstil kot zadnji
Vdrugo je smučal nekaj bolje, kar mu je na koncu omogočilo napredovanje za pet mest. Se bolje je šlo Valenčiču, ki je še enkrat dokazal svoj talent. V drugi vožnji je z desetim časom napredoval na 18. mesto in povzročil, da je direktor reprezentance Tone Vogrinec dobil nekaj sivih las. Po koncu tekmovanja je namreč Tona priznal, da ne ve, kaj bi se zgodilo, če bi bil Valenčič tri stotinke hitrejši, s čimer bi tudi on izpolnil olimpijsko normo.
Miklavc je že v zgornjem delu povozil količek ter odstopil, Jure Košu pa ni zadržal tretjega mesta s prve vožnje, saj ga je z odličnim smučanjem prehitel Thomas Stangassinger, ki se je s 15. mesta prebil na betje. Vseeno pa je s četrtim mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev v zadnjih dveh sezonah. »Zelo sem bil razpoložen. Uspela sta mi dve
dobri vožnji, še posebno sem zadovoljen s prvo. V drugi je imelo veliko smučarjev težave. Stangassinger je bil izvrsten, Syko-ra in Buraas pa sta imela pred mano že veliko prednost. Pred olimpijskimi igrami sem pobeboval tak rezultat,« je bil na cilju zadovoljen Košu.
Sykora je po tesnem nedeljskem porazu na drugi tekmi napovedoval od-dolžitev in svoje napovedi tudi uresničil. Po prvi vožnji je za malo zaostajal za vodilnim Buraasom, v drugo pa je na dokaj razriti progi izkoristil svoje dolge noge in tehniko primemo slabim razmeram ter Norvežana prehitel. S tem je dosegel svojo drugo letošnjo zmago in deveto nasploh. »Že dolgo časa nisem imel takega motiva. Na vsak način sem hotel premagati Stanija, ki me je letos že nekajkrat spravil v slabo voljo. Mislim, da je bila danes težja tekma kot
včeraj. Pogoji so bili slabši, kar velja tudi za atmosfero, saj je bilo zelo malo gledalcev,« je dejal Sykora, ki je Avsbiji prismučal 20. letošnjo zmago, kar je absu-lutni rekord v zgodovini svetovnega pokala.
Izidi: 1. Thomas Sykora (Avt) 1:52, 81 (54, 68 - 58, 13); 2. Hans-Petier Buraas (Nor) 1:52, 99 (54, 51 - 58, 48); 3. Thomas Stangassinger (Avt) 1:53, 79 (56, 16 -57, 63); 4. Jure Košu (Slo) 1:54, 00 (55, 03 - 58, 97); 5. Kiminobu Kimura (Jap) 1:54, 41 (56,15 - 58, 26); 6. Alberto Tomba (Ita) 1:54, 49 (55, 27 - 59, 22);...18. Mitja Valenčič (Slo) 1:55, 68 (56, 64 - 59, 04); 21. Mabeo Nana (Ita) 1:55, 88 (56, 26 - 59, 62); 23. Fabri-zio Tescari (Ita) 1:56, 04 (56,10 - 59, 94); 25. Matjaž Vrhovnik (Slo) 1:56, 42 (56, 81 - 59, 61) itd.
Vrstni red v svetovnem pokalu alpskih smučarjev, skupno (28 tekem): 1. Hermann Maier (Avt) 1.405; 2. Andreas Schifferer (Avt) 853; 3. Stefan Eberharter (Avt) 811; 4. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 641; 5. Michael von Gmenigen (Svi) 570 itd.
Slalom (8): 1. Stangassinger 443; 2. Sykora 440; 3. Buraas 340; 4. Kiminobu Kimura (Jap) 242; 5. Košir 207; 8. Tomba 190 itd.
LJUBLJANA- Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (IO OKS) je na izredni seji v nedeljo odločil, da se šestindvajsetim že pobjenim reprezentantom za olimpijske igre v Naganu pridruži še osem športnikov. Akrobatski smučar Miha Gale si je to prislužil z osvojeno normo (13. mesto na tekmi svetovnega pokala v VVhistler Mountainu), alpskim smučarjem Alešu Brezavščku, Petru Fenu, Jerneju Koblarju, Dragu Grubelniku in Mitji Kuncu, smučarski tekačici Nataši Lačen ter nordijskemu kombinatorcu Romanu Perku pa so prižgali zeleno luč iz drugih razlogov, čeprav niso izpolnili olimpijske norme.
Vsi predlagani športniki so dobili večino glasov, beba pa je povedati, da so se odborniki za to odločili potem, ko so sklenili dogovor, da se tokratno znižanje norm upošteva tudi pri izboru kandidatov za letne olimpijske igre leta 2000 v Sydneyu. Tako so na
končnem seznamu olimpijcev naslednji športniki: Jure Košir, Andrej Miklavc, Matjaž Vrhovnik, Bernhard Knauss, Aleš Brezavšček, Peter Pen, Mitja Kunc, Urška Hrovat, Spela Pretnar, Alenka Dovžan, Nataša Bokal, Spela Bračun, Mojca Suhadolc (vsi alpsko smučanje), Primož Peterka, Blaž Vrhovnik, Miha Rihtar, Urban Franc, Peter Zonta (vsi smučarski skoki), Sašo Grajf, Jože Poklukar, Janez Ožbolt, Tomaž Globočnik, Tomaž Semva, Andreja Grašič, Tadeja Brakovič, Matejka Mohorič, Lucija Larisi (vsi biatlon), Polona Zupan (snovvboard), Mojca Kopač (mnetnostno drsanje), Nataša Lačen (smučarski tek), Roman Perko (nordijska kombinacija) in Miha Gale (akrobatsko smučanje).
Predstavniki OKS so že sredi seje obtožili reprezentanco v alpskem smučanju, ker se v torek ni udeležila predstavitve olimpijcev. Zaradi tega naj bi materialno oškodovali OKS, saj naj bi nekaj sponzorjev že zagrozilo, da se bodo umaknili s svojimi prispevki. »Bojkoti in protesti so povsem nepobebni. To je neodgovorno dejanje, ki ogroža obstoj slovenskega športa. Dialog mora biti strpen in civiliziran,« je dejanje smučarjev kritiziral predsednik OKS Kocijančič. Predsednik Smučarske zveze Valant se je za to opravičil in zatrdil, da bo smučarska zveza krila ves morebitni primanjkljaj, ki je nastal ob neljubem dogodku. Vse to pa najverjetneje ne bo pobebno, saj je zgodba vendarle dobila srečen konec. (STA)
Na veleslalomu v Gortini Martina Ertl razred zase
GORTINA D’ AMPEZZO - Nemka Martina Ertl je na šestem letošnjem veleslalomu za svetovni pokal v Gortini d’Ampezzo povsem potolkla tekmice. Z najboljšima časoma na obeh progah je rojakinjo Katjo Seizinger premagala za sekundo in 55 stotink, tretja Francozinja Sophie Lefranc-Duvillard. Deborah Compagnoni je osvojila šele peto mesto. Od Slovenk je Urška Hrova odstopila na prvi progi, zato pa je bila zelo dobra Alenka Dovžan. Z zaostankom treh sekund in 77 stotink je zasedla 13. mesto, s 15. mestom (+4,15) pa je točke osvojila tudi Spela Pretnar.
Svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske, skupni vrstni red (po 26 tekmah): 1. Katja Seizinger (Nem) 1.424; 2. Hilde Gerg (Nem) 1.009; 3. Martina Ertl (Nem) 996; 4. Deborah Compagnoni (Ita) 826; 5. Alexandra Meissnitzer (Avt) 728;...13. Urška Hrovat (Slo) 377 itd.
Veleslalom (6): 1. Compagnoni 505; 2. Ertl 411; 3. Meissnitzer 305; 4. Andrine Flemmen (Nor) 264; 5. Seizinger 255; 15. Hrovat 104 itd.
Andrej Miklavc z 28. na 5. mesto
KITZBUEHEL - Avstrijec Thomas Stangassinger je zmagovalec prvega od dveh kitzbuehel-skih slalomov za svetovni pokal. Olimpijski zmagovalec iz Lillehammerja je za osem stotink premagal rojaka Thomasa Sykoro, betjeuvrščeni Norvežan Ole-Christian Furuseth pa je zaostal 15 stotink sekunde. Veseli so bili tokrat tudi navijači iz Dorfarij. Njihovemu ljubljencu Andreju Miklavcu je uspel pravi podvig, saj se je z 28. mesta po prvi vožnji z daleč najboljšim časom druge vožnje prebil na peto mesto, slovenski uspeh pa je z devetim mestom dopolnil Jure Kosb.
OBERSTDORF / SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH
Japonec Funaki prvak, Primož Peterka šesti
Japonski skakalec prevzel tudi vodstvo v svetovnem pokolu - Srebro in bron v Nemčijo
OBERSTDORF - Zmagovalec novoletne skakalne turneje Japonec Ka-zuyoshi Funaki (na sliki) je osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih v Oberstdorfu. Funaki je zmagal na drugi tekmi svetovnega prvenstva (406, 2 točke, 203 in 205, 5 mebov) in prevzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Drugo mesto je zasedel Nemec Dieter Thoma (203, 5 in 209 mebov), ki je v drugi seriji skočil rekord skakalnice in osvojil bron v poletih. Tretji je bil Thomov rojak in zmagovalec sobotne tekme Nemec Sven Hannavvald (394, 5 točke, 199, 5 jn 203 mebov). Hannavvald je bil srebrn v SP poletov.
Primož Peterka je bil po prvi seriji 10-, na koncu pa je zasedel 6. mesto (363, 6 točke, 182, 5 in 198 mebov) in I6 bil šesti tudi v skupnem seštevku SP v poletih. Urban Franc je izgubil ono mesto iz prve serije in je nedelj-sko tekmo končal na 28. mestu (160,
3 in 173 mebov). Jure Radelj (151 metrov, 32. mesto) in Peter Zonta (104 niebe, 39. mesto) se nista uvrstila v finale. Neuradni svetovni rekord v po-jetih tudi po SP v Oberstdoru ostaja v Planici, kjer je 22. marca 1997 Lasse
Obesen skočil 212 mebov.
Kazuyoshi Funaki je vodil že po prvi seriji. Skočil je 203 mebe in za polet dobil kar štiri dvajsetice pri ocenjevanju sloga. Na drugem mestu je bil zmagovalec sobotne tekme Nemec Sven Hannavvald (199, 5 mebov), betji pa Nemec Dieter Thoma (203, 5 mebov), ki je za rojakom Han-navvaldom zaostajal le dve desetinki. Kljub precej daljšemu skoku je dobil slabe ocene za slog zaradi doskoka, ki ga je skušal končati v telemark, vendar mu to ni uspelo.
Funaki je že po prvi serji izničil prednost Hannavvalda s sobotne tekme ter po beh četrtinah SP povedel za 0, 5 točke ali za en meter. V ozadju se je razplamtela tudi tekma za bron. Thoma, leta 1990 je v Vikersundu osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, je bil po prvem poletu betji, vendar so mu bili tesno za petami bije Norvežani: šestouvrščeni Hen-ning Stensrud, sedmi Lasse Obesen in osmi Kristian Brenden. Primož Peterka je bil po prvi seriji 10. Poletel je le 182, 5 meba in je po doskoku jezno zamahnil z roko, saj si je od SP obetal več. V soboto je bil šele sedmi in v boj
za odličja pred zadnjim poletom, skupno je bil osmi, ni mogel več poseči.
Pred drugo serijo je tekmovalna žirija nalet povečala za 25 centimebov. Skakalci so se v smučino pognali z 31. zaletnega mesta. Kljub želji organizatorjev po dolgih poletih se skakalci zaradi manjšega vzgonskega veba dolgo niso približali 200 me-bom. Prvi je bil prav Peterka, ki je za magično mejo zaostal za dva meba. Brenden v drugi seriji ni zmogel prek 190 mebov in je izgubil boj za bron. Thoma si je z rekordom letalnice (209 mebov), kar je bila tudi na koncu najboljša daljava tega SP, zagotovil odličje, Sven Hannavvald pa je z 203 metri podaljšal napetost in negotovost pred zadnjim skokom Funakija. Slednji se ni dal in je za 2, 5 meba preskočil najhujšega konkurenta za naslov, vseh pet sodnikov mu je prisodilo dvajsetico za slog, s čemer je Funaki za rojakom Noriakijem Ka-saijem kot drugi skakalec iz dežele vzhajajočega sonca osvojil zlato na SP v poletih. Kaseti je bil prvi leta 1992 v Harrachovu.
Avstrijec Andreas Goldberger, ki je v Oberstdorfu branil naslov svetovne-
ga prvaka v poletih, je vse možnosti za obrambo krone izgubil v soboto, ko je na prvi tekmi zasedel šele 26. mesto. Po prvi seriji je bil mesto pred Peterko, nato pa je z 191 metri zaostal za najboljšim slovenskim športnikom za leto 1997.
Skupni vrstni red v svetovnem prvenstvu (SP) v poletih v Oberstdorfu (tekmi v soboto in nedeljo): 1. Ka-
zuyoshi Funaki (Jap) 776, 4 točk; 2. Sven Hannavvald (Nem) 769, 9; 3. Dieter Thoma (Nem) 749, 9; 4. Hen-ning Stensrud (Nor) 733, 7; 5. Lasse
Obesen (Nor) 730, 4; 6. Primož Peterka (Slo) 714, 9; 7. Espen Brenden (Nor) 707, 5; 8. Jarme Ahonen (Fin) 702, 8; 9. Andreas VVidhoelzl (Avt) 685, 2;
Svetovni pokal, skupno (po 16 tekmah): 1. Funaki 844; 2. Thoma 783; 3. Masahiko Harada (Jap) 774; 4. Jani Soininen (Fin) 641; 5. Peterka 623; 6. Hannavvald 608 itd.
Pokal narodov: 1. Japonska 2900; 2. Nemčija 2241; 3. Finska 1864; 4. Avsbija 1837; 5. Norveška 1055; 6. Slovenija 691 itd.
NOVICE
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Namesto Cannavara Maldini poklical Sartorja
CATANIA - Fabio Cannavaro (Parma) ne bo nastopil na jutrišnji prijateljski tekmi med Italijo in Slovaško v Catanii. Srečanje sodi v sklop priprav nogometašev Italije na nastop na svetovnem prvenstvu junija in julija letos v Franciji. Cannavaro ima namreč poškodovan gleženj in namesto njega je Maldini izbral Interjevega branilca Luigija Santorja. Tekma se bo začela ob 18. uri.
SESTAVA REPREZENTANCE Vratarja: Angelo Peruzzi (Juventus) in Gian Luigi Buffon (Parma); branilci: Luigi Sartor (biter), Ales-sandro Costacurta in Paolo Maldini (Milan), Ciro Ferrara in Moreno Torricelli (Juventus), Alessandro Nesta (Lazio); vezni igralci: Demetrio Albertini (Milan), Dino Baggio (Parma), Sandro Cois (Fioren-tina), Luigi Di Biagio (Roma), Angelo Di livio (Juventus), Roberto Di Matteo (Chelsea), Francesco Moriero (hiter); napadalci: Enrico Chiesa (Parma), Alessandro Del Piero in Filippo Inzaghi (Juventus), Fabrizio Ravanelli (Marseille).
Chicago drugič letos izgubil v domači dvorani
NEW YORK - Prvaki v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA igralci Chicago Bulls so v edinem sinočnjem ligaškem obračunu doma izgubili z Utah Jazz s 94:101. V prvem srečanju teh dveh ekip po lanskem finalu so se igralci Utaha oddolžili za izgubljeni naslov, trener bikov Phill Jackson pa je izpustil priložnost, za bi vodil selekcijo vzhodnega dela fige na tradicionalnem srečanju ali star 8. februarja v Medison Square Gardnu v New Yorku. To pravico je sedaj dobil Larry Bird, trener Indiane Pacers, ki ima sedaj najboljši odstotek zmag in porazov na vzhodu. Dvoboj v Chicagu je bil obračun zvezdnikov Michaela Jordana in Karla Malonea, boljši pa je bil center Utaha, ki je zadel 35 točk in imel 11 skokov. Košarkarji Chicaga so kljub Jordanovim 32 točkam še drugič v letošnji sezoni izgubili v domači dvorani.
Enoletna kazen za kolesarja Džamoiidina Abdudžaparova
LOSANNA - Potem, ko so na šestih antidoping kontrolah ugotovili, da je uzbeški kolesar Džamoli-din Abdudžaparov jemal nedovoljena poživila in so ga črtali iz uvrstitev na Touru in na drugih petih dirkah, ga je zdaj doletela še enoletna prepoved nastopanja. Diskvalifikacija šteje od 12. julija 1997, poleg tega pa bo moral Abdudžaparov plačati tudi kazen v. višini petih milijonov lir. Kazen mu je izreklo sodišče v Losanni, potem ko se je mednarodna kolesarska zveza UCI pritožila, ker se ji je zdela kazen šestih mesecev nenastopanja premajhna. Za tako kazen se je namreč odločila uzbeška kolesarska zveza. Abdudžaparov bo tudi nazadoval na lestvici UCI. Za vsako pozitivno antidoping kontrolo mu bodo odvzeli po 50 točk, kar pomeni, da bo dejansko ob 300 točk.

;


Četrtfinale Hingis - Pierce bo prava poslastica
Obe sta doslej pokazali izvrstno formo - Berosotegui poslal med gledalce Agassija, ki je že vodil 2:0 v nizih
MELBOURNE - Prva teniška igralka sveta Martina Hingis je na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije (6, 6 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada) v osmini finala po vsega 38 minutah premagala Indone-zijko Yayuk BasuM s 6:0 in 6:0 in se uvrstila v četrtfinale. Peta postavljena igralka Francozinja Mary Pierce je prav tako gladko premagala Slovakinjo Henrieto Nagyo-vo s 6:0 in 6:0. Izpadla je tretja nosilka Južnoa-fričanka Amanda Coetzer, ko jo je z 2:6, 6:4 in 7:5 odpravila Nemka Anke Huber, sicer deseta igralka turnirja.
Pri moških pa je Spanec Alberto Berasategui premagal nekdanjega prvega teni-sača sveta Američana An-
drea Agassija s 3:6, 3:6, 6:2, 6:3 in 6:3. Agassi, prvak Avstralije leta 1995, se je po izjemno slabem letu 1997 v Melbournu končno pobral in tudi dvoboj osmine finala pričel zelo poletno. V prvih dveh nizih je bilo videti, kot da ne more zgrešiti udarcev z osnovne črte. V zadnjih treh nizih pa mu ni pomagalo niti navijanje njegove žene, filmske zvezdnice Brooks Shields. Slabo je izvajal zlasti začetne udarce.
Hingisova bo v četrtfinalu igrala z Mary Pierce, obe igralki pa sta dokazali vrhunsko formo in napovedali prvovrsten dvoboj. Slovakinja Henrieta Nagyova je s Piercovo dobila le 21 točk. Branilka naslova Hingisova
je zaigrala po triurni zamudi zaradi dežja, vendar pa ni nastopila na osrednjem igrišču. »Nisem se niti spotila,« je kratko komentirala dvoboj z Basukijevo, ki je dobila vsega 17 točk.
Rezultati, moški, osmina finala: Nicolas Kiefer (Nem)
-	Guillaume Raoux (Fra) 6:3, 6:4, 7:5, Nicolas Escude (Fra) - Todd VVoodbridge (Avs) 7:6 (7:4), 6:3, 6:2, Marcelo Rios (Čil/9) - Lionel Roux (Fra) 6:2, 4:6, 6:2, 6:4, Alberto Berasategui (Spa) -Andre Agassi (ZDA) 3:6, 3:6, 6:2, 6:3, 6:3; četrtfinalni pari: Sampras - Kučera, Bjoerkman - Korda, Escude
-	Kiefer, Rios - Berasategui.
Ženske, osmina finala: Martina Hingis (Svi/1) -Yayuk Basuki (Indo) 6:0,
6:0; Conchita Martinez (Spa/8) - Barbara Schett (Avt) 6:3, 6:3; Sandrine Te-stud (Fra/9) - Tamarine Ta-nasugam (Taj) 3:6, 6:1, 6:2, Anke Huber (Nem/10) -Amanda Coetzer (JAR/3) 2:6, 6:4, 7:5; Aranbca San-
chez Vicario (Spa/7) - Ai Sugiyama (Jap/16) 6:2, 6:4, Mary Pierce (Fra/5) -Henrieta Nagyova (Sik) 6:0, 6:0 četrtfinalni pari: Hingis -Pierce, Huber - Sanchez Vicario, Martinez - Testud, V. VVilliams - Davenport.
AMERIŠKI NOGOMET / SUPER BOWL
Denver Broncos prvič doslej slavili v finalu
Pred skoraj 70 tisoč gledalci so v San Diegu presenetljivo premagali branilce naslova Green Bay Pacerse
SAN DIEGO - Ekipa Denver Broncos je prvič v svoji zgodovini osvojila Super Bowl, prestižni pokal za najboljše moštvo v ameriškem nogometu. Igralci iz Den-verja so v 32. finalu pred 68.912 gledalci na stadionu v San Diegu in milijardami pred televizijskimi sprejemniki presenetljivo premagali branilce naslova Green Bay Packers z 31:24.Za najkoristnejšega igralca tekme je bil razglašen Terrell Davis, ki zaradi bolečin v glavi ni igral v dragi četrtini. Kljub temu je kar trikrat uspešno zaključil napade, tri »touchdovvne« pa pred tem ni uspelo doseči še nobenemu igralcu
v finalu ameriškega nogometa.Naj-več zaslug za zmago ima podajalec (quarterback) ekipe Broncos John Elway. V sedemintridesetem letu starosti je po petnajstih letih poklicne kariere končno prišel do naslova prvaka. Z igrišča je odšel na ramah soigralcev kot najstarejši quarter-back v zgodovini, ki je osvojil Super Bowl.
Navijači Denverja so si po končani tekmi dali duška, med divjanjem po mestnih ulicah, ko so prevračali in razbijali avtomobile, pa sta bila tudi dva med njimi ubita. Poleg tega je policija aretirala 20 oseb, 40 pa jih je končalo v bolnišnici.
Neoeimm nmimm uemmm nedeljski m nedeljski m
Juventus zimski prvak
IZIDI 17. KOLA NOGOMETNE A LIGE: Bari - Napoli 2:0, Brescia - Parma 2:1, Empoli - hiter 1:1, Juventus -Atalanta 3:1, Lazio - Bologna 1:0, Milan - Fiorentina 0:2, Piacenza - Lecce 1:0, Sampdoria - Roma 1:1, Udi-nese - Vicenza 3:0.
VRSTNI RED: Juventus 38, Inter 37, Udinese 34, Lazio 31, Parma 29, Fiorentina in Sampdoria 27, Roma 26, Milan 24, Bari 22, Vicenza 21, Brescia 20, Piacenza 17, Bologna in Empoli 16, Atalanta 14, Lecce 11, Napoli 6. PRIHODNJE KOLO: Bologna - Atalanta, Brescia - Inter, Fiorentina - Udinese, Lecce - Juventus, Milan - Piacenza, Parma - Bari, Roma - Empoli, Vicenza - Sampdoria, Napoli - Lazio.
VB ligi skupaj na vrhu i Salemitana in Venezia
IZIDI 19. KOLA: Ancona - Foggia 3:2, Castelsangro -Treviso 0:0, Chievo - Cagliari 2:1, Lucchese - Torino 3:1, Padova - Genoa 1:1, Perugia - Monza 3:2, Ravenna - Verona 1:1, Reggiana - Pescara 1:0, Salemitana - F. Andria 1:1, Venezia - Reggina 4:0.
VRSTNI RED: Salemitana in Venezia 38, Cagliari 32, Torino 29, Perugia 28, Verona in Treviso 27, Reggiana in Lucchese 26, Pescara, Reggina in Chievo 24, F. An-dria 23, Genoa 22, Foggia in Ancona 21, Ravenna in Monza 20, Castelsangro 17, Padova 15.
V C2 ligi remi Triestine
Mantova - Triestina 0:0
TRESTEMA: Vinti, Manni, Benetti, Modesti, Sgarbos-sa, Bambini, Cofi (v 80. Canella), Catelli, Tiberi (v 65. Riccardo), GubeUini (v 69. Hervatin), Zampagna. OSTALI IZIDI 19. KOLA: Cremapergo - Varese 0:2, Giorgione - Pro Vercelli 3:1, Leffe - Cittadella 3:2, Me-stre - Albinese 2:2, Novara - Pro Patria 2:2, Pro Šesto -Sandona 1:1, Solbiatese - Biellese 1:0, Voghera - Ospi-taletto 1:0.
VRSTNI RED: Varese 40, Pro Patria 38, Triestina 31, Biellese 30, Voghera in Cittadella 27, Mantova in Albinese 26, Giorgione 24, Pro Šesto, Leffe in Sandona 23, Mestre 21, Pro Vercelli 19, Solbiatese 18, Novara, Ospitaletto in Cremapergo 17.
PRIHODNJE KOLO: Triestina - Pro Šesto.
Totocaldo
PRAVILNA NAPOVED: UX 112 1X1 1X2X; DOBITKI: 13 (144 dobitnikov) 74.779.000 lir; 12 (4095 dobitnikov) 2.626.000 lir.
Na totogolu skoraj milijarda za osmim
PRAVILNA KOMBINACIJA: 2-4-10-13-15-20-22-29; DOBITKI: 8 (6 dobitnikov) 970.636.000 lir; 7 (1077 dobitnikov) 4.055.500 lir; 6 (41.826 dobitnikov) 103.600 lir.
PRAVILNA NAPOVED: XX XI 11 XI 11 XX; DODATNA DIRKA: 10 - 3; DOBITKI: 14 (1 dobitnik)
661.277.000	lir; 12 (7 dobitnikov) 47.633.000 lir; 11 (213 dobitnikov) 1.565.000 lir; 10 (2591 dobitnikov)
128.000	lir.
V košarkarski Al ligi na vrhu bolonjski dvojec
IZIDI 17. KOLA Mabo Pistoia - Kinder Bologna 77:88 (45:47), Benetton Treviso - Mash Verona 84:75 (42:34), Pall.Varese - Stefanel Milan 87:76 (40:39), Scavolini Pesaro - Polti Cantu 81:76 (33-35, 66-66), TeamSystem Bologna - Fontanafredda 93:75 (43:37), Cfin Reggio Emilia - Viola Reggio Calabria 81:91 (40:42), Pompea Rim - Pepsi Rimini 72:67 (44:37)
VRSTNI RED: Kiinder 30, TeamSystem 28, Benetton 24, Varese in Mash 22, Stefanel 20, Fontanafredda 16, Viola 14, Cfin, Mabo in Pompea 12, Polti 10, Pepsi 8, Scavolini 6. (Kinder in Viola imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (29.1.): Pepsi - Benetton, Fontanafredda - Kinder, TeamSystem - Pompea, Mash -Pall.Varese, Polti - Mabo, Viola - Scavolini, Stefanel -
V A2 ligi Genertel in Dinamica uspešna
Genertel Trst - Cirio Avellino 70:68 (35:29)
GENERTEL: Marič 8, Laezza 10, Guerra 4, Esposito 11, Ansaloni 9, Vianini 6, Semprini 10, Thomas 12, Mic-coli, Palombita.
CIRIO: Lokar 24, Bond 19, Pavone 2, Frascolla 7, Tufa-no 7, Dozier 9, Grappasonni, Liberatori, Zucchi, Tota-ro.
Sodnika: Zancanella (Este) in Filippini (Bologna);
PM: Genertel 14:16, Cirio 13:16; MET ZA 3 T: Genertel 8:17 (Marič 2:5, Lezza 1:1, Guerra 1:3, Esposito 3:6, Ansaloni 1:2); Cirio 9:16 (Lokar 4:7, Bond 3:4, Frascolla 1:2, Dozier 1:2, Liberatori 0:1); 3.000 gledalcev. Serapide Pozzuoli - Dmamica Gorica 71:87 (33:42) SERAPIDE: Jacomuzzi, Di Lorenzo 3, Spagnoli 2, Ca-pone 12, Dalla Libera 2, Lulli 17, Farinon, Wylie 18, Momingstar 17, Lubrano.
DINAMICA: Johnson 18, Makris, Tonut 10, Cambridge 12, Riva 19, Mian 16, Gray 8, Bodetti 4, Pecile, Belima.
Sodnika: Anesin (benetke) in Ramilli (Forli)
PM: Serapide: 9:13; Dimamica 10:11; MET ZA 3 T: Serapide 4:14 (Jacomuzzi 0:1, Di Lorenzo 1:1, Spagnoli 0:2, Capone 2:5, Lulli 0:3, Wylie 1:2); Dinamica: 11:21 (Johnson 3:5, Riva 5:10, Mian 1:1, Tonut 2:3, Gray 0:2). OSTALI IZIDI 18. KOLA: Montana Forli - Bini Livorno 77:79 (40:40), B.Sardegna Sassari - Casetti Imola 82:95 (41:44), Juve Caserta - Faber Fabriano 59:91 (34:43), Snai Montecatini - Baronia Neapelj 90:86 (46:45), Sicc Jesi prost.
VRSTNI RED: Bini 30, Genertel 26, Dinamica in Casetti 24, Snai 18, Montana 16, Faber, Cirio in B.Sardegna 14, Baronia 12, Serapide 10, Sicc 8, Juve 6 (Dinamica, Casetti, Faber, Baronia in Sicc imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO (29. l.J: Casetti - Genertel, Dinami-ca-Juve
Jeans Hatu ugnal Sisley
IZIDI 15. KOLA V ODBOJKARSKI Al LIGI: Lube Ma-cerata - Časa Modena Unibon 2:3 (15:6, 15:10, 14:16, 11:15,11:15), Jeans Hatu Bologna - Sisley Treviso 3:1 (7:15,15:11, 15:12,15:9), Mirabilandia Ravenna - Co-smogas Forli 3:2 (7:15,10:15,15:5,15:12,15:13), Alpi-tour Traco Cuneo - Conad Ferrara 3:1 (13:15, 15:8, 15:7, 15:12), Com Cavi Neapelj - Jucker Padova 0:3 (15:17, 8:15, 7:15), Gabeca Fad Montichiari - Piaggio Roma 3:0 (17:16,15:10,15:12)
VRSTNI RED: Alpitour 28, Časa Modena 24, Sisley 22, Conad 20, Lube 18, Jeans in Gabeca 14, Jucker, Mirabilandia in Piaggio 10, Cosmogas 6, Com Cavi 4. PRIHODNJE KOLO: Časa Modena - Cosmogas, Sisley -Alpitour Traco, Gabeca Fad - Com Cavi, Jucker - Lube, Piaggio - Mirabilandia, Conad - Jeans Hatu.
Odbojkarice Italije z eno nogo že na SP na Japonskem
Italija - Češka 3:0 (15:3,15:13,15:3)
CATANIA - V prvi odločilni dodatni tekmi za uvrstitev na svetovno prvenstvo na Japonskem je ženska odbojkarska reprezentanca Italije v Catanii zanesljivo premagala Češko. Povratna tekma bo 1. februarja v Li-berecu, »azzurram« pa za uvrstitev na SP zadostuje že osvojitev enega seta ali najmanj 20 točk v treh setih. ITALIJA: Leggeri 8 (2+6), Biamonte 14 (5+9), Cacciato-ri 6 (5+1), Mikova 18 (10+8), Beccaria 14 (6+8), Braga-gba 13 (6+7), Togut 0 (0+0), De Luca 0 (0+0), Navarrini 0 (0+0), Piccinini, Galastri, Mello.
ČEŠKA: Mokova 2 (0+2), Bayerova 7 (3+4), Ričetova 11 (2+9), Janačkova 2 (1+1), Zimmermannova 7 (2+5), Večerkova 8 (2+6), Tosoudilova 2 (2+0), Pokoma 4 (0+4), Puckova 0 (0+0), Tumova 0 (0+0), Vavrova. Trajanje setov: 20, 28 in 20 minut; servis (točke/napake): Itabja 5/8, Češka 1/7; blok: Italija 8+2, Češka 3+3, napake: Italija 10, Češka 10.
V slovenski košarkarski ligi na vrhu nič novega
IZIDI 20. KOLA: Krško - Union Olimpija Ljubljana 59:108, Kraški zidar Sežana - Pivovarna Laško 69:92, Postojna - Hebos Domžale 81:72, Zavarovalnica Maribor - Maribor Branik 62:58, Idrija - Kovinotehna Savinjska Polzela 77:89, Slovan Ljubljana - Krka Novo mesto 59:75.
VRSTNI RED: Union Olimpija in Pivovarna Laško 36, Kovinotehna Savinjska 28, Krka 24, Hebos in Postojna 20, Zavarovalnica Maribor 18, Maribor Branik in Slovan 16, Kraški zidar 14, Idrija 10, Krško 2. PRIHODNJE KOLO (jutri): Slovan - Krško, Krka -Idrija, Kovinotehna - Zavarovalnica Maribor, Maribor Branik - Postojna, Helios - Kraški zidar, Pivovarna Laško - Union Olimpija.
Odbojka: pri moških Gradis s težavo ugnal Olimpijo
IZIDI 4. KOLA: Salonit Anhovo - Bled 3:0 (15:4,15:8, 15:11), Žužemberk - Fužinar Ravne 0:3 (5:15, 10:15, 6:15), Pomgrad Murska Sobota - Kamnik 3:0 (15:8, 15:7, 15:12), Gradis Maribor - Olimpija Ljubljana 3:2 (10:15,15:5,10:15,15:9,15:11).
VRSTNI RED: Salonit in Fužinar 8, Gradis 6, Olimpija in Pomgrad 4, Kamnik 2, Bled in Žužemberk 0.
Pri ženskah Infond Branik in Sobota ne popuščata
IZIDI 4. KOLA: Infond Branik Maribor - Ljutomer 3:1 (15:10, 15:11, 4:15, 16:14), Sobota - Marsel Ptuj 3:0 (15:6,15:7,15:1), Kemiplas Koper - Krim Ljubljana 3:0 (15:8,15:8,15:5), TPV Novo mesto - Utrip Prebold 3:0 (15:4,15:9,15:9).
VRSTNI RED: Sobota, Infond Branik in TPV 6, Kemiplas in krim 4, Ljutomer in Marsel 2, Utrip 0 (Sobota in Infond imata tekmo manj).
9. FILMSKI FESTIVAL ALPE ADRIA CINEMA
SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA
Mladi nagradili predvsem originalnost
Nagrada Šterku in Rusinoviču, »za mir« pa Šuliku
Odločilna je bila ista valovna dolžina: žirija tržaških univerzitetnih študentov, ki je na 9. filmskem festivalu Alpe Adria Cinema ocenjevala osem celovečercev, uvrščenih v tekmovalni del prireditve, je izbrala »mladinske« filme. Po oceni mladih, vendar že izkušenih gledalcev, sta bila najboljša filma letošnjega izbora slovenski Ekspres, ekspres Igorja Sterka (na zgornji sliki prizor iz filma) in hrvaški Mondo bobo Gorana Rusinoviča (prizor iz filma na spodnji sliki). Kot
so zapisali v utemeljitvi, je tržaške univerzitetnike Sterkov film prepričal zaradi »svežine peotiCnega prikaza«, RusinoviCev film pa jim je bil všeč zaradi »osebne in zelo svojstvene filmske govorice«, oba pa odlikuje originalnost pristopa. Oba filma načenjata sodobno mladinsko problematiko, sicer iz povsem nasprotnih zornih kotov: Sterkov film je »svetel«, saj je njegovo zaključno sporočilo dokaj optimistično, medtem ko je Mondo bobo veliko bolj teman film, v ka-
terem je kruto prikazan izsek mladinske realnosti. Oba sta si nagrado - razdeh-la sta si pet milijonov lir, ki jih je podelil sklad Fonda-zione Laboratorio Mediter-raneo (v prejšnjih letih je ta sklad podeljeval nagrado Sarajevo) - prislužila s prvencem, oba sta bila nad uspehom nadvse zadovoljna.
»Na tržaški festival sem že skoraj pozabil, ker sem bil v Trstu takoj na začetku, ko so predvajali moj film. Vrnil sem se v Ljubljano, se zakopal v delo in dobil te-
lefonski poziv z obvestilom, da me v Trstu Čaka nagrada. Seveda sem vesel, še posebej, ker so mi nagrado dali mladi, ki se na film spoznajo,« je pred nedeljskim nagrajevanjem v gledališču Miela povedal Igor Sterk. »To je odlična spodbuda za nadaljnje delo. Moj novi film, ki ga bom mogoCe začel snemati že letos (dogovor o financiranju je že na spodbudni točki), osrednji del pa bo prišel na vrsto naslednje leto, pa bo povsem različen. Osredotočen bo na mlade, vendar bo tokrat moj pogled manj optimističen, tako da bo marsikdo presenečen, da gre za istega režiserja »svetlega« Ekspresa.«
Goranu Rusinoviču pa festival Alpe Adria Cinema očitno »leži«: pred štirimi leti je namreč prav s sodelovanjem na tem festivalu (tedaj v sekciji kratkometraž-nih filmov) začel s festivalskimi nastopi, prvi dolgo-metražni film pa mu je prinesel nagrado.
Nagrado Trst za mir, ki jo podeljuje tržaška Pokrajina, pa si je prislužil film Orbis Pictus slovaškega režiserja Martina Sulika (gre za slo-'vaško-češko koprodukcijo), ker gre - kot so zapisali tržaški univerzitetnik - za »izredno nežno pravljico, za film, iz katerega veje upanje na boljši svet«. Sulikov film, ki je požel že izredno laskave pohvale, bo verjetno prišel v izbor kandidatov za oskar za najboljši tuji film.
In še nagrade za kratke filme: denarno nagrado (1 milijon lir) sklada Mediter-raneo je dobil jugoslovanski film Miloša Radoviča Moja domovina, nagrado Trst za novi evropski film, ki jo podeljuje tržaška Občina, pa sta prejela Jophi Ries (Nemčija) za film Marko at work in Nana Swiczinsky (Avstrija) za VViederholung.
bip
Zanimiva dramska postavitev romana Luigija Pirandella
Leta 1867 na Siciliji rojeni pisatelj Luigi Pirandello, dobitnik Nobelove nagrade leta 1934, je s svojim delom bistveno vplival na razvoj gledališča, ne samo v Italiji, temveč po vsem svetu. Ob prisotnosti tako pomembnega avtorja, ki je poleg tega ustvaril obsežen opus, res ni nič Čudnega, da skorajda ni italijanskega igralca, ki se ne bi prej ah slej pomeril v vlogi enega od junakov njegovih dram. Med zveste Pi-randellove interprete spada nedvomno priznani igralec Flavto Bacci, ki ima za sabo že nekaj srečanj s sicilskim avtorjem, Čeprav je, kot sam priznava, na začetku svoje kariere v sedemdesetih letih gojil precej predsodkov do dramatika, za katerega je med takratnimi kontesta-torji veljalo prepričanje, da je izraz buržujske kulture in njenega konformističnega gledališča. Sprva se je Bacci lotil Pirandellovih gledaliških del, kasneje pa se je spoprijel z junakoma dveh njegovih pripovednih del, najprej leta 1992 v Keziche-vi dramatizaciji romana II fu Mattia Pascal, nato leta 1995 v delu Uno, nessuno e centomila, s katerim ta teden gostuje v tržaškem gledališču Cristallo v okviru abonmajske sezone La Con-trada.
Roman je Luigi Pirandello snoval dolgo let, konCno ga je objavil v nadaljevanjih v letih 1925 in 1926 v reviji Fiera letteraria. Že v naslovu se nakazuje izrazita Pi-randellova tematika subjektivistične razstavitve sveta, zanikanja objektivne resničnosti, ki bi veljala za vse, zaradi česar ni možno medsebojno sporazumevanje, saj se vsakdo od nas razblini v stotisoč podob, kolikor je pač ljudi, ki jih sreča, tako da v bistvu ni več nihče. Pri glavnem junaku romana Vitangelu Moscar-
di, ki živi v mirnem blagostanju in sreči, se vse začne z ženino opazko, da mu nos nekam visi na desno: nenadoma spozna, da se njegova lastna predstava o samem sebi popolnoma razlikuje od predstave, ki jo imajo drugi, pa še ti ga vidijo vsak po svoje. To ga spodbudi k preiskusu postopnega uničenja vsakršne svoje podobe v tujih očeh.
V delu, ki ga je za oder priredil Giuseppe Manfridi, režiral pa Marco Mattolini, sta tematika in zgodba sama nazorno in jasno podani, Čeprav prostorsko in časovno omejena odrska dimenzija nekako ni kos razsežnosti pripovednega dela. Izredno sugestivna je scenografija Paola Bernardija, ki prikazuje obenem zunanjščino in notranjščino ter s temnosi-vimi in grozečimi poševnimi hišami spominja na nemške ekspresionistične filme; med odvijanjem do-
gajanja se sivina neba v ozadju, na katerem stalno spreminjanje resničnosti ponazarjajo nemirni oblaki, zdaj pa zdaj živo obarva, kar sicer spominja na različne opise neba iz Pirandellovih novel. Odlični Flavio Bucci je v vlogi Vitangela Moscar-de realističen in grotesken obenem (na sliki). Poleg njega v številnih vlogah prepričljivo nastopajo še Clau-dio Angelini, Piero Monta-don, Massimo Lello, Fiorel-la Rubino in Debora Bernardi.
Dokaj dobro zasnovano, zanimivo in marsikdaj prijetno, pa Čeprav v bistvu ne dovolj presunljivo postavitev, je abonmajsko občinstvo La Contrada sprejelo z olikanim ploskanjem, a tudi z zmrdovanjem nad zanj neobičajno predstavo, ki vrh vsega tudi ni dovolj »pirandellovska« po ustaljenih italijanskih klišejih.
(bov)
BENETKE
SEŽANA / SKUPINA EVASION
Casanova, »kralj« letošnjega pusta
Letošnji beneški karneval, ki bo od 13. do 24. fa-bruarja, bo v celoti posvečen znanemu osvajalcu Gia-comu Casanovi, ki je v svojem času slavo Benetk ponesel po vsej Evropi.
Karneval, ki bo brez dvoma tudi letos v mesto sredi lagune privabil veliko ljudi od vsepovsod, se bo pričel v petek, 13, fabruarja na Čampo San Paolo, naslednjega dne, v soboto, 14. februarja, bo na Markovem trgu uvodni spored, zvečer bodo na istem trgu plesali in pozno ponoči zaključili praznik označen kot »Festa del gentil foresto«. Zvonik sv. Marka, ki je lani postal znan zaradi znane »napada« privržencev nekdanje beneške republike, bo dan kasneje prizorišče tradicionalnega vzleta golobov, znanega kot »Volo della Colombina«.
V naslednjih dneh se bodo do pustnega torka zvrstile številne in raznolike prireditve na vseh beneških trgih in na osrednjem, Markovem, kot tudi na kopenskem delu občinskega teritorija. Polna bodo tudi gledališča in dvorane znamenitih palač.
Kot že v prejšnjih letih bodo na trgih v Benetkah Postavili odre, na katerih bodo nastopili glasbeniki in Jgralci. Tema gledaliških nastopov bo seveda Giacomo Casanova. Na nekaterih prireditvah naj bi sodelovali Dario Fo, Alain Delon, Roberto Benigni, Fabio Fazio, Claudio Baglioni. V Benetke naj bi prišle tudi Valeria Marini, Maria Grazia Cucinotta, Sabina Ferilli in Or-nelia Muti. Za vsak okus torej in tudi za vabo vsem, ki or želeli pustovati v Benetkah. Marko VValtritsch
Večer jazza in argentinskega tanga
Pred približno mesecem dni, v torek, 30. decembra, se je v kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani odvijal zanimiv koncert, ki ga je oblikovala tržaška šestčlanska skupina mladih glasbenikov. S programom, ki je obsegal sodobno govorico jazza in argentinskega tanga, je skupina Evasion prisotni publiki ponudila dveurni kvaliteten in sproščen glasbeni pozdrav staremu letu.
Skupina Evasion, ki jo sestavljajo flavtistka Tamara Tretjak, pianistka Claudia Sed-mach, kitarist Marko Feri, harmonikar Igor Kante, kontrabasist Aleksander Ipavec in tolkalec Dario Savron (v tej zasedbi igra bobne, na sliki), usmerja svoje zanimanje v glasbo tega stoletja, ki se mimo klasične približuje svobodnejšim oblikam glasbenega izražanja. Tako glasbeno govorico so člani skupine našli v delih Claudea Bollinga, francoskega skladatelja, ki je jazzovske improvizacije strnil v svoje partiture in Astorja Piazzolle, ki
je s prenovo argentinskega tanga to glasbo ponesel iz lastne domovine v svet.
Program je obsegal štiri stavke iz Picnic Suite Claudea Bollinga: Roccoco, Madrigal, Tendre in Guylancolic, v katerih sta dixieland in jazz vgrajena v oblike klasične glasbe. Sledila sta Koncert za kitaro in jazz
piano trio v treh stavkih: Španski, Afriški in Finale ter Suita za flavto in jazz trio. Flavtistka Tamara Tretjak je iz nje podala stavka Intime in Espiegle. V zadnjih dveh skladbah, ki so jih člani ansambla prvič predstavili, je izstopala predvsem ritmična preciznost kitarista in spevnost flavtistke. Njuno igranje se
je potem s tipičnimi jazzovskimi odgovori prepletalo z dovršeno skupinsko igro pianistke, tolkalca in kontrabasista.
Pri skladbah Astorja Piazzolle je na oder stopil še harmonikar Igor Kante, ki je s svojim izvajanjem zaobjel vso otožnost in energijo argentinske glasbe. Izzvenele so note znanega Libertan-ga. Sledila je skladba Oblivi on, ki so jo člani skupine priredili za dve harmoniki, klavir, kitaro, flavto in kontrabas. Skladbi Vajamos al diablo so z ritmičnim uvodom in zaključkom še dodali moči in temperamenta. Zanimivo je, da prilagaja skupina Piaz-zollove partiture svojemu glasbenemu sestavu in jim daje z vnašanjem novih ritmičnih efektov osebni glasbeni pečat.
Z znano skladbo Johna Kand-lerja New York, New York v priredbi Claudea Bolinga, je skupina Evasion zaključila svoj koncert in še enkrat potrdila, da je ena izmed najbolj obetavnih zasedb na naši glasbeni sceni.
Ivo Tuli
TRŽIČ / DRUGI RASISTIČNI IZPAD V DVEH MESECIH
FILM / NA POBUDO KINOATELJEJA
Nov požigalski atentat v centru za priseljence
Škoda znaša 10 milijonov - Občani obsojajo nestrpnost
Črni val bo pljusknil do Kullumega doma
Od četrtka do sobote šest del, ki so zaznamovala zgodovino jugoslovanskega filma
Neznanci so v noCi na nedeljo v Tržiču izvedli nov atentat z očitnim rasističnim ozadjem. Dva meseca po podobnem dejanju so ponovno povzročili nameren požig pred vhodom centra za sprejem tujih priseljencev v Ul. Vecellio. Nad center so se spravili že ob koncu novembra, tik pred napovedano otvoritvijo.
Požigalci so tokrat zanetili ogenj pri drugem vhodu v poslopje. Pred vrata so odvrgli nekaj avtomobilskih gum, lesa in blaga ter vse skupaj obilno polili z bencinom. Ogenj je kmalu naCel vhodna vrata in jih nepopravljivo poškodoval. Na sreCo je tokrat škoda manjša kot prvič, ko je gost dim prodrl v notranje prostore in počrnil vse stene. Burja je namreč razpihala dim, notranje prostore pa je dodatno zavarovalo dejstvo, da so bili ogrevani in je topel zrak preprečil prodor dima. Vsekakor tudi tokrat škoda ni prav majhna: Lucio Gregoretti, deželni predsednik združenja za pomoč tujim priseljencem (Anolf), ki upravlja center (poslopje je last Tržiške občine), nam je včeraj povedal, da znaša škoda po prvih ocenah približno 10 milijonov lir.
Alarm zaradi požara je v nedeljo ponoči sprožila policijska izvidnica, ki je približno ob 2.30 peljala mimo centra v Ul. Vecellio. Agenta sta opazila plamene in takoj poklicala gasilce, tako da je pravočasni poseg prepečil hujše posledice.
Dva atentata v dveh mesecih (prvič so bile posledice še hujše, saj je
škoda znašala skoraj 30 milijonov lir) sta gotovo zaskrbljujoč signal za mirno sožitje. Po drugi strani pa je početje požigalcev ostalo dokaj osamljeno. 2e v nedeljo dopoldne so številni Tržičani, med njimi prav mnogi stanovalci v bližini centra za priseljence, šli izrazit solidarnost predstavnikom združenja Anolf.
»Če so nestrpneži s svojim • neumnim početjem hoteli podpihovati mržnjo proti priseljencem«, ugotavlja Lucio Gregoretti, »so dosegli ravno nasprotni učinek: velika večina prebivalcev je obsodila požig. Mislim, da se reakcija prebivalcev povsem ujema s kulturo in omiko mesta, kakršno je Tržič, ki gotovo ni nestrpno. Prebivalci so brez težav sprejeli medse 2 tisoč delavcev iz drugih dežel, kolikor jih navadno
dela v ladjedelnici in povezanih dejavnostih, in prepričan sem, da bodo prav tako brez nestrpnosti sprejeli tudi peščico priseljencev iz drugih držav.«
Gregorettijeva ocena se povsem ujema s prepričanjem župana Adriana Persija in občinskega odbornika za socialno skrbstvo Orlanda, ki menita, da je požig v obeh primerih zakrivil kak posameznik ali kvečjemu manjša skupinica osamljenih nestrpnežev. Občinska uprava bo tudi tokrat poskrbela za čim hitrejšo izvedbo obnovitvenih del. Škodo naj bi vsekakor krilo zavarovanje. Povedati gre, da so pravkar končali z odstranjevanjem posledic prvega požigalskega atentata in da bi se bil moral prav v tem tednu v centru naseliti njegov prvi gost,
priseljenec, ki je trenutno nameščen v Čedadu. Vselitev se bo najbrž zakasnila za kak teden.
Tako občinski upravitelji kot predstavniki Anolfa sedaj razmišljajo o okrepitvi varnosti.»Ko bi bil center že naseljen, bi zlasti prvi atentat lahko povzročil tudi smrtne žrtve, saj bi morebitni gostjč tvegali, da jih dim zaduši med spanjem«, pravi Gregoretti. »Zaradi tega nameravamo v dogovoru z občino namestitvi alarmne naprave, ki naj bi z zvočnim signalom opozorile na dim, priskrbeli pa si bomo tudi psa-čuvaja.«
Požig so obsodile tudi sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, v soboto pa naj bi na izziv nestrpnežev odgovorili s proti-rasistično manifestacijo.
Na sliki (foto Meta) razdejani vhod v tržiško središče za priseljence
Odmevi 12. Film video monitorja, ki je predstavil v Gorici in Celovcu pregled slovenskega filma, videa, tv in weba, so za nami. Kinoatelje se sedaj predstavlja z novim dogodkom. V treh dneh od četrtka, 29., do sobote, 31. januarja, bodo v Kulturnem domu v Gorici odvrteli šest filmov iz programa festivala »Alpe Adria Cinema«, ki se je pravkar končal v Trstu. Izbrali so dela iz retrospektive »črnega vala«. Ime označuje avtorje, ki so v začetku 60. in 70. let v jugoslovansko filmsko sceno prinesli nove vsebine in nov filmski jezik. Njihovi filmi so z osvobajajočim	in
anarhoidnim nabojem preraščali v politični film, ki je razkrival probleme tistega časa in v novi luči
Trije lovci iz okolice Fiumicella so se v nedeljo popoldne odločili za lov v Gradeški laguni. Izhod na morje pa se je okrog 21. ure končal na nepredviden način. V čoln, s katerim so se odpeljali na lov, je začela, tudi zaradi močne burje in visokih valov, naglo vdirati voda. Na srečo je eden od skupinice imel pri sebi prenosni telefon, tako da so lahko kaj kmalu poklicali na pomoč. Kljub temu pa se je zadeva zapletla, kajti v Gradežu ne razpolagajo s plovilom s ploskim dnom, primernim za
predstavljal nasprotja preteklosti. Goriški dnevi Črnega vala so priložnost, da si ogledamo filme, ki sodijo v zgodovinski spomin in so zaznamovali ključni trenutek razvoja jugoslovanskega filma nasploh.
Da bi bila prireditev dosegljiva vsej jezikovno raznoliki javnosti našega prostora, bodo filmi opremljeni z italijanskimi elektronskimi podnapisi in s simultanim prevajanjem v slovenščino. Na večerih bodo sodelovali gostje, priznani poznavalci jugoslovanskega filma.
Tridnevni pregled bo uvedel v novo sezono četrtkovih filmskih srečanj. Pri Kinoateljeju so izdelali program za prvih pet srečanj niza, ki se bo razpletal vsak četrtek ob' 20.45. Prvi filmi so: 5. fe-
plovbo v plitvi vodi, ki je značilna za laguno. Prosili so zato za poseg civilne zaščite. Skupina prostovoljcev je res kmalu prispela na mesto, kjer je lovce doletela nesreča. Reševalna akcija pa je kljub vsemu trajala predolgo. Medtem se je čoln potopil, lovci pa so se peš rešili - pravzaprav so bili v to prisljeni - na bližnji otoček Montaron, kjer so jih reševalci tudi našli, sicer mokre in dodobra premražene, vendar pa zdrave in cele. Temperatura zraka je bila v nedeljo zvečer kar strupeno nizka.
bmarja: Ljubezenske zgodbe (Poljska, 1997), Jerzy Stuhr; 12. februarja: »Happy together« (Hong Kong, 1997), Wong Kar-Wai; 19. februarja: Visoki pritisk (Velika Britanija, 1997), David Evans; 26. februarja: Sladka prihodnost (Kanada, 1997), Atom Egoyan; 5. marca: »Keep cool« (Kitajska, 1997), Zhang Yimou.
V nadaljevanju sezone bodo prišli na vrsto tudi sledeči naslovi: »Kissed« (Kanada, 1997), Lynne Stopkevvich; Druga državljanska vojna (ZDA, 1997), Joe Dante; »Christ-mas oratorio« (Švedska, 1997), Kjell Ake-Anders-son; Genealogija zločina (Francija, 1997), Raoul Ruiz; »Big Fish« (Velika Britanija, 1997), Stefan Schvvarz.
Koncert
Mossima
Bubole
Znani italijanski kantavtor Massimo Bubola bo v petek, 6. marca, ob 20.30 imel koncert v osrednji dvorani go-riškega Kulturnega doma. Koncert sodi v okvir glasbenega festivala “Across the border” (Prekoračimo meje), ki ga prireja kulturna zadruga Maja iz Gorice v sodelovanju z raznimi organizacijami. V uradu Kulturnega doma (tel. 33288) je že v teku predprodaja vstopnic.
GRADEŽ / ZA 3 LOVCE V LAGUNI
Srečna dogodivščina
Čoln se je potopil, morali so peš na otok
NOVICE
GORICA / SHOD OSIVELIH BORCEV X. MAS
DOBERDOB / UPOKOJENCI
Tečaj za gospodarstvenike s področja uvozne in izvozne dejavnosti
V sodelovanju med deželno ustanovo za strkov-no usposabljanje (IRFOP) in ustanovo za zbiranje podatkov in promocijo mednarodnega sodelovanja na gospodarskem področju (INFOR-MEST) bo od 26. februarja do 29. maja poseben tečaj za gospodarstvenike in vodilne funkcionarje, zaposlene na področju uvozne in izvozne dejavnosti, ki se želijo dodatno usposobiti na tem specifičnem področju. Tečaj bo trajal 136 ur, lekcije bodo dvakrat terdensko v Gradišču (v prostorih tamkajšnjega centra Irfop, v ulici Bres-sani, tel. 99333, kjer tudi sprejemajo prijave.). V okviru tečaja je predvidenih 40 ur prakse. Rok za prijavo zapade 6. februarja letos. Prijave in pojasnila nudijo na vseh sedežih ustanove Irfop ter v uradih Informesta v Gorici
Tatovi izpraznili trafiko v Marini Julii pri Tržiču
Tatovi so se prejšnjo noč v trafiki Marca Piazze v Marini Julii dobro založili s cigaretami, koleki, telefonskimi karticami. Včeraj zjutraj so lastniki ob odprtju prodajalne ugotovili, da so neznanci vlomili v trafiko in se polastili za kakih 15 milijonov lir cigaret, kolekov, telefonskih kartic in drugega blaga. Izbirali so predvsem blago, ki se ga da razmeroma lahko spraviti v promet. V notranjost so prišli kar skozi glavni vhod. Odstranili so žabico na navojnici in potem na razmeroma lahek način odprli že zasteklena vrata. V teku je preiskava. Podoben tatinski podvih so v isti prodajalni utrpeli pred nekaj leti.
Vrnitev iz pokopane preteklosti
Desničarski politiki (od MS-FT do NZ in Fl) niso zamudili priložnosti
»Včasih se vračajo«. Naslov uspešne srhljivke o povratku zdavnaj pokopanih strahov bi lahko uporabili za shod danes osivelih črnih bojevnikov fašistične X. MAS, ki so med vojno do zadnjega vztrajali na strani nacistov. Morali bi pravzaprav napisati »redno se vračajo«, saj je njihova ekskurzija v Gorico že vsakoletna. Tudi tokrat so obiskali spominski park sin glavno pokopališče, kjer so pokopani njihovi sobojevniki. Danes se seveda prodajajo za bojevnike za vzhodno mejo in italijanskost, pri čemer pa radi zamolčijo, od koga so med vojno prejemali ukaze. Tudi njihov kaplan se ni veliko odmikal od scenarija podobnih romanj iz prejšnjih let in je v nagovoru zopet pokazal, da še vedno ni razumel tistega dela krščanskega nauka, ki govori o spravi in odpuščanju.
Skratka, običajna folk-
lora, ki pa je privabila tudi vrsto goriških nostalgikov in seveda politikov, ki namakajo svoje volilne ambicije v ta zos. Nič čudnega torej, če je bil zraven misovec Cosma, ki je na takih shodih kot riba v vodi. Poleg črne ribice pa je v kalni vodi zaplavala tudi kaka dvoživka. Goriški podžupan Noselli
in trije občinski svetovalci NZ so s prisotnostjo najbrž hoteli izpričati, da stranka kljub modernizaciji ne pozablja na svoje korenine. Istih korenin se je spomnil tudi “liberal-demokrat” iz vrst FI Etto-re Romoli, ki se mu v naskoku na stolček v deželnem svetu najbrž ne studi prav noben glas.
Podpisali bodo protokol o sodelovanju z Občino
Občinske uprave bodo morale v prihodnje namenjati večjo pozornost starejšim občanom. Same sicer ne bodo mogle razrešiti številnih vprašanj, vendar pa v sodelovanju z Deželo, sindikati in predstavniki takoimenovane civilne družbe lahko naredijo marsikaj. Pravzaprav so v to na nek način prisiljene, kajti delež starejših občanov v strukturi prebivalstva povsod hitro narašča.
O teh vprašanjih je bil govor na srečanju med upravitelji občine Doberdob in delegacijo sindikatov upokojencev tržiškega območja in na občinski ravni. Za srečanje so zaprosili sindikati, ki so pričeli krog posvetovanj in srečanj s predstavniki krajevnih uprav.
V pogovoru z županom Lavrenčičem in člani ožjega odbora so bila izpostavljena številna vprašanja, ki najbolj žulijo upokojence. Tako so
predstavniki sindikatov prosili za podporo in sodelovanje občine, da se pospeši postopek sprejemanja deželnega zakona o skrbstvu za starejše občane. Ta prepotreben ukrep naj bi deželni svet sprejel še v tem mandatu. Podrobno so preučili stanje skrbstva na Tržiškem, kjer primanjkuje specifičnih struktur za. pomoč ostarelim, omenili različne možnosti konkretne pomoči občine ostareli® občanom (olajšave pri plačevanju občinskih davkov itd.). Pogovori se bodo nadaljevali tudi v prihodnje, predvsem pa predstavniki upokojencev pričakujejo od občine konkretnih dejanj. Tako bodo do prihodnjega srečanja pripravili osnutek dogovora z bistvenimi točkami sodelovanja, na podlagi katerega bodo urejali odnose X prihodnje in preverjali stopnjo izvajanja obveznosti.
^ GORICA / STATISTIČNI PODATKI O ŠTEVILU PREBIVALCEV
BENCIN / V GORICI IN TRŽIČU
Lani je Gorica izgubila še 167 prebivalcev
Število občanov je bilo ob koncu leta 37.442
Začenja se vnos podatkov na posebne kartice
Upravičencev je 80 tisoč
Gorica - prikaz gibanja prebivalstva 1997
37650-1——__________________________
37600
37550
37500
37450
37400
37350
1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7 1.8 1.9 1;
Ob koncu lanskega leta (1997) je v Gorici živelo 167 oseb manj kakor leto poprej. Po podatkih občinskega statističnega urada je bilo v občini 37.442 oseb s stalnim bivališčem, 19.671 žensk in 17.771 moških. Nadaljuje se torej negativni trend, ki je prisoten že kar nekaj let in ki se bo Po vsej verjetnosti nadaljeval tudi v Prihodnje. Proces staranja prebivalstva je prisoten v vseh deželah raz-vitega sveta, medtem ko imajo v državah tretjega sveta veliko težav zaradi skokovitega naraščanja števila prebivalcev. Glede gibanja števila prebivalstva Gorica ni izjema v primerjavi z drugimi kraji. Lahko bi rekli le, da je tako stanje v našem mestu precej bolj izrazito, tudi zaradi težav, ki na gospodarskem področju in skromnim možnostim zaposlovanja mlajših oseb.
Razmerje med številom rojenih otrok in šte-yilom smrtnih primerov ie bilo tudi v letu 1997 zelo neugodno, saj so v občinskih uradih zabe-mžili kar dvakrat veC smrtnih primerov, kakor r°jstev (526 : 250). V občino se je priselilo 770 oseb, izselilo pa 661.
Ob podrobnejši analizi števila rojstev (250) velja najprej ugotoviti, da se je lani rodilo nekaj več fantkov (130) kakor deklic (120). Glede na kraj rojstva pa velja naslednja Ugotovitev: 190 otrok se ja rodilo v občini 55 v dnigih občinah, 5 v tujini. Največ otrok se je rodilo v juliju (28), najmanj v novembru (13).
Podatki po posameznih mesecih so naslednji: januar 23, februar 19, marec 14, april 24, maj 18, junij 21, julij 28, avgust 22, september 26, oktober 25, november 13, december 18.
Glede števila smrtnih primerov (526) je razmerje obratno kakor pri rojstvih. Umrlo je 314 žensk in 212 moških. NajveC smrtnih primerov je bilo, na podlagi podatkov statističnega urada, v januarju, ko so zabeležili kar 74 smrtnih primerov. Najnižja umrljivost je bila v juniju
in decembru, ko so vsakič registrirali le po 37 smrtnih primerov.
V občino se je v letu dni priselilo 770 občanov, od tega je bilo 428 moških in 342 žensk. NajveC priselitev je bilo v oktobru, ko so na novo registrirali 114 občanov (73 moških in 41 žensk). Najmanj dela z registracijo priseljencev pa so imeli v maju, ko so zabeležili vsega 38 primerov priselitve (21 moških in 17 žensk). Iz registra stalnega prebivalstva so črtali 661 oseb, 365 moških in 296 žensk. NajveC
občanov se je izselilo v oktobru (skupaj 88), najmanj pa januarja (32).
In še vpogled nazaj: v dvanajstih letih se je število stalnega prebivalstva v Gorici zmanjšalo z 2.745 oseb ali za srednje veliko občino v naši deželi. Podatek za lansko leto sicer kaže, da se je ritem upadanja nekoliko ublažil, Ce seveda upoštevamo, da se je v letu 1996 število prebivalcev znižalo za 209 oseb. Upoštevati pa je treba tudi podotek, da je bilo že nižje skupno število prebivalcev.
2e pred časom smo poročali, da bodo z letom 1997 ukinjeni papirnati bencinski boni za gorivo proste cone, ki so bili v veljavi petdeset let in da bodo upravičenci pripadajoči kontingent lahko prevzemali z magnetsko kartico, ki je bila izdana za takoimenovani deželni bencin po znižani ceni. Podatke je treba seveda vnesti v računalniški sistem in na kartice. Kakor smo že poročah, se bo postopek za upravičence - zasebnike začel danes in to v dveh centrih, v Gorici, v prostorih sejmišča in v Tržiču, v prostorih pristaniške ustanove. Upravičenci naj imajo s sabo, poleg kartice, knjižico vozila (original), vozniško dovoljenje in potrdilo o plačani zavarovalnini za vozilo.
Oba urada bosta za občinstvo odprta od ponedeljka do petka neprekinjeno od 8.30 do
18.30,	ob sobotah pa od 8.30 do 12.30. Avtomobilisti se, ne glede na kraj bivališča, lahko obrnejo bodisi na urad v Tržiču kot v Gorici. Ker je upravičenčev okrog 80 tisoč, bo potrebno veliko potrpljenja in dobre volje. Najbrž ne bo napak, če bomo počakali še kak dan.
Avtomobilisti, ki še niso vprašali za magnetsko kartico za koriščenje deželnega bencina, pa lahko zadevo uredijo le v uradih proste cone v Gorici, Morellijeva ulica 37, ki poslujejo od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30 in ob sobotah od 8.30 do
12.30.
Ronke: eden priprt in tri ovadbe
Karabinjerji so v Ronkah prišli na sled skupini oseb, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo mamil. Eno osebo - šlo naj bi za mladeniča iz Sesljana -so priprli, tri druge pa so prijavili sodišču. Izmenjava mamil, se je odvijala na nekoliko neobičajen način. Mamilo so preprodajalci puščali na dogovorjenem mestu v Metliški ulici, v na videz odvrženih avtomobilskih plaščih ob cesti. Karabinjerji so opazili gume in hoteli podrobneje pogledati, kaj je s temi odpadki. Ugotovili pa so, da je bil v notranjosti pnevmatike prikrit manjši zavojček. Kasneje so ugotovili, da je šlo za mamilo (marijuano). Takoj so posumili, da so bile gume namerno odvržene in so služile kot predajno mesto za mamilo. Treba je bilo samo počakati na prevzemnika. Čakanje je bilo uspešno. Po nekaj urah je res pripeljal avtomobil iz katerega je izstopil mlajši moški in začel nekaj brskati in iskati okrog pnevmatik. Karabinjerji so stopili v akcijo in možakarju nataknili lisice.
KRONIKA / NA MOSTU ČEZ TER NA AVTOCESTI A4 PRI VILEŠU
RAŠTEL
Po trčenju terenskega vozila v ograjo je potnico vrglo z mostu v strugo
Tako njo kot voznika range roverja sprejeli no intenzivno nego v Vidmu
Težka prometna ne-sf®Ca se je zgodila včeraj . 10-25 na avtocesti A4 Pri Vilešu, na meji med Soriško in videmsko pokrajino. Dve osebi - 27-let-111 Gabriele Grandi iz Tr-®fa in 23-letna Alessia Modestini iz Tavagnacca sta bili zelo težko ranje-j11 in so ju s helikop-rarjem prepeljali v videm-sko bolnišnico, kjer so ju sPrejeli na oddelku za °življanje in intenzivno ?6§°. Promet na avtocesti )e bil nekaj časa povsem Ustavljen, tako da sta v obe smeri nastali do 5-ki-jometrski koloni. Grandi uaia stalno bivališče v Tr-fu. v ulici A. Respighi 2, odestinijeva pa v Tava-
Praccu.ulicaAdigee.
Terensko vozilo atnke range rover, v ka-erem sta se Grandi in
Modestinijeva peljala v smeri Palmanove je na mostu na Tera (reka je na meji med pokrajinama Videm in Gorica) silovito trčilo v ograjo, jo preskočilo in padlo na dragi vozni pas, kjer je iz smeri Palmanove pripeljal avtomobil fiat brava, za volanom katerega je bil 43-letni Maurizio Gane. V nesrečo je bilo vpleteno tudi tretje vozilo in sicer volk-svvagen golf, ki ga je upravljal 30-letni Luca Gastaldi iz Trsta. Ob prevračanju je iz terenskega vozila padla Modestinijeva. Vrglo jo je preko ograje na mostu; padla je v strugo hudournika Ter in obležala hudo ranjena na produ, kakih 6 metrov niže. Voznika avtomobila fiat brava in golf v nesreči nista bila poškodovana.
Razbiti range rover ob ograji avtocestnega mostu čez reko Ter (foto Bumbaca)
Menda sla imela ponareje bankovce
Policija je na območju Raštela včeraj dopoldne ustavila dva tuja državljana, ki sta menda imela pri sebi ponarejen denar. Slo naj bi za državljana Republike Hrvaške, za moškega srednjih let in precej mlajšega moškega. Oba so pospremili na kvesturo, kjer pa je zadevo, kakor smo zvedeli, vzela v roke poštna policija, ki preverja bankovce. Dogodek so na policiji potrdili, nismo pa izvedeli podrobnosti, niti Ce je šlo za ponarejeno tujo valuto ali hrvaške kune in če sta uspela kaj denarja tudi plasirati. Najbrž postopek še ni bil zaključen. Pred kratkim so podoben poskus razpečavanja po-narejenga denarja zabeležili v Trstu.
________________KINO
GORICA
vrrroRiA 117.30-21.00
»Titanic«. Rež. James Came-ron, igrata Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 17.30-19.30-22.00 »L’awocato del dia-volo«. Al Padno in Keanu Reeves.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Tre uomini e una gamba«. I. Aldo, Giovanni e Giacomo.
TR2IC
EKCELSIOR 21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet.
M PRIREDITVE
V KULTURNEM DOMU
v Gorici bo v četrtek, 29. im., ob 18. uri predstavitev knjige prof. Marka Pozzetta: Maks Fabiani - Vizije prostora. Delo in avtorja bo predstavil novinar Marko VValtritsch.
Id RAZSTAVE
ARS GALERIJA vabi na odprtje razstave Robert Hla-vaty - ob 100 letnici rojstva v petek, 30. januarja 1998, ob
18.	uri v Katoliški knjigami na Travniku. Govoril bo Milko Rener.
V	KULTURNEM DOMU
v Gorici je samo še danes na ogled razstava Drugi v Alpah z bogato dokumentacijo o manjšinah v alpskem loku. Ogled med 9. in 13. ter 16. in
19.	uro.
V	KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽA je do 20. februarja odprta razstava akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Ogled: delavniki 17.00-19.00, nedelje 10.00-12.00.
□ OBVESTILA
SmG - SMUČARSKI OE>
SEK vabi člane društva, ki nameravajo tekmovati na 31. Zimskih športnih igrah v nedeljo, 1. februarja na Trbižu, da se Cimprej prijavijo pri Marti, tel. 22164.
KD SABOTIN sklicuje jutri, 28. trn., redni občni zbor na sedežu društva v Stmavru s pričetkom ob 20. uri. Dnevni red predvideva osem točk.
PD RUPA-FEC vabi dane in prijatelje na izlet na sneg v nedeljo, 15. februarja v Podk-lošter. Prijave: Tanja Kovic tel. 882285.
[ ] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garza-rolli 154, tel. 522032
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340
POGREBI
Danes: 9.00, Giuseppe Siega iz kapele glavnega pokopališča v cerkev pri Ma-donini in na pokopališče v Ločniku; 11.00, Carlo Belinger iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Ločniku; 11.30, Pa-squale Musto iz Tržiča v go-riško stolnico in na glavno pokopališče; 12.30, Luciano Zorzin iz splošne bolnišnice v Škocjan; 13.15, Isolina Vi-sintini por. Insalata iz splošne bolnišnice v Krmin.
Sezonsko znižanje s popusti Od 30% z;
F
#
moška
oblačila
ul. Carducci 24
tel. 537561
ZA KANDIDATE IZ ZAMEJSTVA BREZ SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA
Pogoji za dodiplomski študij in za pridobitev štipendije v R. Sloveniji
Ministrstvo za šolstvo in šport že od leta 1976 dalje štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva in potomce slovenskih izseljencev. Štipendije so namenjene predvsem študiju na akademijah, fakultetah in visokih strokovnih šolah, omogoča pa se tudi štipendiranje na nivoju srednjih šol, seveda v R Sloveniji.
V študijskem letu 97/98 štipendiramo 41 študentov s Tržaškega, 11 z Goriškega, 7 iz Porabja na Madžarskem, 5 s Koroškega in 7 iz Istre z Reko.
Pogoji za dodiplomski študij
v R Sloveniji
1.	Kandidati, ki se v študijskem	letu
1998/99 želijo vpisati v 1. letnik rednega dodiplomskega študija na kateremkoli visokošolskem zavodu v R Sloveniji, se morajo do 6. marca 1998 prijaviti z obrazcem »Prva prijava za vpis v 1. letnik« visokošolskih zavodov v R Sloveniji, ki ga lahko kupijo v vseh knjigarnah. V prijavi po prednostnem vrstnem re-
du navedejo enega, dva ali največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo oz. bodo do rokov objavljenih v »Razpisu za vpis v študijskem letu 1998/99« izpolnjevali pogoje za vpis. Drugi in tretji študijski program bosta upoštevana, Ce bo za študijski program naveden na prvem mestu sprejet sklep o omejitvi vpisa ali se kot pogoj za vpis v ta program ugotavlja nadarjenost ali psihofizična sposobnost. Kandidati pošljejo odgovarjajoči visokošolski prijavno-in-formacijski službi samo ENO »Prvo prijavo za vpis v 1. letnik«, ne glede na to, Ce bodo v njej navedene študijske programe različnih univerz oz. visokošolskih zavodov.
V Času od 15. januarja do 6. marca 1998 morajo torej kandidati izpolnjeno prijavo PRIPOROČENO poslati visokošolski prijavno-in-formacijski službi (-VPIS):
- in sicer glede na to, Ce so na prvem mestu v »Prvi prijavi za vpis v 1. letnik« navedene študijske programe, ki ga izvaja visokošolski
zavod Univerze v Mariboru, na sledeči naslov:
Visokošolska prija-vno-informacijska služba, Univerza v Mariboru, Razlagova 22, 2000 Maribor (tel.: 062-221543)
- Ce pa so na prvem mestu v »Prvi prijavi za vpis v 1. letnik« navedli študijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Ljubljani ali pa samostojni visokošolski zavod pa na sledeči naslov:
Visokošolska prija-vno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1000 Ljubljana (tel: 061/213316)
2.	Po Pravilniku o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v R Sloveniji (Ur. 1. št. 5/94) se lahko le-teh vpiše do 5% od razpisanega števila študijskih mest za posamezni program ali smer. Ce število prijavljenih presega zgoraj nevedeno »kvoto«, se kandidati izberejo znotraj »kvote« v skladu z merili, ki veljajo za državljane R Slovenije.
Kot vsi ostali pa morajo kandidati iz zamejstva opravljati preizkus
nadarjenosti na umetniških smereh (Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo), na Fakulteti za arhitekturo, Filozofski fakulteti (študijski program muzikologije), Biotehniški fakulteti (študij krajinske arhitekture) Naravoslo-vnotehniški fakulteti (študijski programi na oddelku za tekstilstvo), Pedagoški fakulteti (likovna pedagogika, razredni pouk, predšolska vzgoja) in Fakulteti za šport. Roki za preizkus nadarjenosti so navedeni v »Razpisu za vpis v študijskem letu 1998/99, ki ga dobite na višjih srednjih šolah s slovenskim uCnim jezikom v Trstu in Gorici, slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji ter Višji šoli za gospodarske poklice na Koroškem in pri pedagoški svetovalki za Porabje, prof. Valeriji Perger.
3.	O vpisu tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki so v skladu z merili oddali »Prvo prijavo za vpis v 1. letnik« bosta odločali univerzi. Zato naj kandidati iz zamej-
stva, ki želijo študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavod Univerze v Ljubljani ali pa samostojen visokošolski zavod, najkasneje do 15. julija 1998. Komisiji za študij tujih državljanov na Univerzi v Ljubljani predložijo sledeCe:
-	prošnjo (napišete na interni obrazec Službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, ki ni »Prva prijava za vpis v 1. letnik«, in ga dobite v Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, tel.1254-055 int. 233 ali v Službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport Ul. Stare pravde (tel.: 13-23-255 ali 322-776, g. Roman M. Gruden)
-	overjeno fotokopijo spričevala o zaključnem srednješolskem izobraževanju
-	overjeno fotokopijo spričevala zadnjih dveh letnikov srednješolskega izobraževanja
nostrifikacijsko odločbo ali potrdilo o nostrifikacijskem postopku
-	potrdilo o državljanstvu ali overjeno fotokopijo potnega lista
-	potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, Ce kandidat ni zaključil šole s slovenskim uCnim ježkom
-	zdravniško spričevalo, opravljeno v Študentski ambulanti na Aškerčevi 4 v Ljubljani a izdano s strani slovenskega zdravnika v zamejstvu (napisano v slovenščini)
Komisija za študij tujih državljanov bo sredi septembra pregledala vse prijave in izdala soglasja za vpis, ki jih bodo kandidati prejeli po pošti. S soglasjem, originalnimi spričevali in vsem ostalim potrebnim za vpis (razvidno iz razpisa, točka »XV. Vpis»), se bodo lahko zainteresirani na odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali do konca septembra 1998.
Kandidati lahko dobijo informacije v zvezi s tem postopkom v Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana (tel.: 1254-055 in 233) in v Službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel.: 13-23-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden).
Kandidati, ki želijo študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, pa naj najkasneje do 15. julija 1998 Centru
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. septembra 1997 in zapadlostjo 1. septembra 2004.
■	Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. marca in 1. septembra za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester.
■	Dohodki vrednostnih papirjev za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	CCT se lahko rezervirajo pri bančnih okencih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 28. januarja. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. Bariča dTtalia ne sprejema rezervacij.
M Obveznice CCT se koristijo s 1. septembrom 1997; ob vplačilu (2. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in dmge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	CCT se uradno kotirajo.
M Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru predložijo prej naveden seznam dokumentov. Zainteresirani se bodo na odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali do konca septembra 1998.
Kandidati lahko dobijo podrobne informacije in navodila v zvezi s tem postopkom na Centru za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru, Krekova 2, 2000 Maribor (tel. 062/223-611) in v Slzžbi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel. 061/13-23-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden).
4.	Pred vpisom na visokošolske zavode in srednje šole je potrebno tuje spričevalo o zaključenem srednješolskem ali osnovnošolskem izobraževanju no-strificirati. Vsa pojasnila v zvezi: nostrifikacijo daje Ministrstvo za šolstvo in šport, Zupančičeva 6, 1000 Ljubljana (Refera za nostrifikacijo tujih spričeval: tel. ' 061/1785-500, 1785-390, 1785-367, 1785-502, 1735-436). Zato vsem, ki se nameravajo v naslednjem študijskem letu vpisati na visokošolske zavode slovenskih univerz in v slovenske srednje šole svetujemo, da ČIM PREJ stopijo v stik z navedenim naslovom in pošljejo vse potrebno za nostrifikacijo.
Pogoji za pridobitev štipendije v R Sloveniji
Študenti iz zamejstva lahko zaprosijo za štipendijo Ministrstva za šolstvo in šport za redni študij v R Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport bo upoštevalo le popolne prijave, ki bodo prispele najkasneje do 30. junija 1998, in sicer na naslov: Ministrstvo za šolstvo in šport, Služba za mednarodno sodelovanje, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel.: 061/13-23-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden).
Prijava mora obsegati:
-	lastnoročno napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija, ipd.) in življenjepisom (z opisom dosedanjega šolanja)
-	dokazilo o izvenšol-ski dejavnosti v enem izmed slovenskih društev
-	potrdilo o državljanstvu ali fotokopijo potnega lista
-	fotokopijo rojstnega lista
-	fotokopijo spričevala o zaključenem sre-
dnješolskem izobraževanju
Druga možnost je, da zamejski študenti izkoristijo polletno ali enoletno štipendijo v Sloveniji, medtem ko so redno vpisani in študirajo na kateri od italijanskih, avstrijskih ali madžarskih univerz. Doslej so te štipendije izkoristili predvsem študenti, ki so v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem študirali slavistiko ali katero od nacionalnih ved ter so med pol ali enoletnim študijem v Ljubljani (kot »gostujoči študenti«) izpopolnjevali svoje znanje oz. pripravljali svoje diplomsko delo. Za to vrsto štipendiranja naj kandidat k zgoraj navedenemu priloži še priporočilo fakultetnega profesorja.
Bivanje v Študentskih domovih
Študenti iz zamejstva imajo možnost zaprositi za bivanje v študentskih domovih. Tako naj kandidat, ki bi rad, a mu Ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi veljavnega pravilnika rezervira mesto v študentskem naselju, to JASNO navede v PROŠNJI ZA ŠTIPENDIJO. Vsakršno naknadno posredovanje bo onemogočeno zaradi že oddanih ležišč.
Za vse dodatne informacije v zvezi s študijem ali štipendijami, naj se kandidati obrnejo na naslove navedene po posameznih točkah.
Informacija o pogojih dodiplomskega študija in o pridobitvi štipendije za kandidate iz zamejstva, Razpis za vpis v prvi letnik v študijskem letu 1998/99 in nekatere druge koristne informacije o študiju v Sloveniji so dosegljivi tudi preko INTERNETA. Naslov baze podatkov je: attp://stipend.-mss.edus.si
Ministrstvo za šolstvo in šport bo dne 13.02.1998 v Ljubljani organiziralo informativni dan za zainteresirane dijake zaključnih letnikov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Podrobnejše informacije dobite na ravnateljstvih
višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem.
Vsem letošnjim maturantom želimo uspešno maturo in ustrezno izbiro nadaljnje študijske poti.
Ministrstvo za šolstvo in šport služba za mednarodno sodelovanje
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.

Torek, 27. januarja 1998
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.

12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRENDI / ZAVOD SVIMEZ
Po lanskem skrčenju se bo letos razdalja med severom in jugom spet nevarno povečala
RIM - Razkorak med jugom in severom države se poglablja: po analizi zavoda za razvoj juga SVIMEZ se bo letos razdalja med »dvema Ita-lijama« na področju gospodarske rasti še povečala. Lani se je ta razdalja nekoliko skrčila, letos pa naj bi bruto domači proizvod (BDP) rasel na jugu države z 1, 6-odstotno stopnjo, drugod po Italiji pa naj bi stopnja rasti dosegla 2, 4 odstotka. Po ocenah zavoda naj bi letošnjo živahnejšo gospodarsko rast poleg že znanih dejavnikov (tendenčna inflacija pod evropskim povprečjem, znižanje obrestnih stopenj, stalno izboljševanje javnih računov in ugodna proCakovanj družin in podjetij) spodbujala tudi rast izvozne dejavnosti in oživitev procesa akumulacije. Zadnja dva dejavnika pa sta tradi-oionalno značilna za območja srednje in severne fialije, medtem ko sta na jugu zanemarljivo majh-na. V teku letošnjega leta naj bi se torej ustavil lani začeti proces zbliževanja »dveh Italij«, ki pa je bil proizvod oživljanja notranje porabe in dejstva, da je gospodarska rast temeljila v manjši meri na izvoznih dejavnostih in v večji meri na vladinih ukrepih za spo-bujanje investicijske dejavnosti. Tako se je široka poraba po podatkih neapeljskega zavoda v drugi polovici lanskega leta na severu povečala za odstotek, na jugu pa za 0, 9 odstotka, kar pomeni le minimalno razliko. Prav tako ni bilo vidnejše razlike pri posledicah gospodarskega zagona na zaposlenost, zato se analitiki neapeljskega razsikovalnega inštituta strinjajo z guvernerjem Banke Italije, da je mogoče skromno Povečanje delovnih mest doseči samo s prožnim trgom dela.
Seveda se s tem receptom strinjajo tudi delodajalci, ki opozarjajo, da je Časa zelo malo in da mora vlada Cimprej ukrepati, politični razred nasploh pa obtožujejo, da ni sposoben izdelati projekta za vso državo. Na dlani je namreč, menijo predstavniki Confindustrie na jugu, da mora razvoj južnega dela države nujno skozi sever in center Italije, kajti od tam morajo priti investicije, katerim pa mora država zagotoviti pogoje tako kar zadeva birokracijo in infrastrukture kot boj proti organiziranemu kriminalu.
POSVET / SODELOVANJE Z VZHODNO EVROPO
Nove priložnosti tudi za regionalne povezave
Pobudo institucij in podjetij iz FJK, Veneta, Trenta in Bočna - Napovedana tudi udeležba ministra Dinija
GORICA - Gospodarski odnosi proti vzhodu: nove priložnosti in regionalna dimenzija - s tem naslovom bo pojutrišnjem (29. januarja) v goriškem avdi-torju širok posvet, ki ga pod pokroviteljstvom italijanskega zunanjega ministrstva prirejata pordenonska finančna družba Finest in goriški center Infor-mest, oba specializirana za gospodarsko sodelovanje italijanskih podjetij s partnerji v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi. Pri izvedbi foruma poleg Farnesine sodelujejo deželi Furlanija - Julijska krajina in Veneto, avtonomni pokrajini Trento in Bočen, Srednjeevropska pobuda .(CEI) in Jugovzhodna evropska kooperacijska iniciativa (SEČI), medtem ko so svoj prispevek zagotovile trgovinske zbornice, banke, podjetniške organizacije, raziskovalni zavodi in poslovne institucije, ki delujejo na ozemlju Triveneta.
Uvodne nagovore bodo ob 9.30 ime-
li predsednik Finesta Leonardo Simo-nelli, predsednik Informesta Luigi Guarda, predsednik goriške Pokrajine Giorgio Brandolin, goriški župan Gae-tano Valenti in predsednik deželnega sveta FJK Roberto Antonione, nato pa se bo začela razprava na specifične teme oziroma okrogle mize, na katerih bodo sodelovali italijanski in tuji diplomati, institucionalni in politični predstavniki Triveneta ter številni podjetniki, ki delujejo v državah jugovzhodne Evrope. Naj navedemo le nekaj pomenljivih imen: zunanji minister Lamberto Dini, nekdanji avtrijski podkancler Erhard Busek, ki je zdaj koordinator Secija, tržaški župan Illy (v svojstvu podjetnika), predstavnik EU J.M. Magnette, predsednik deželne uprave FJK Cruder, veleposlanik ZDA v Ljubljani Jackovich in generalni sekretar v rimskem zunanjem ministrstvu Umberto Valtani.
Večji pretovor v koprski luki
KOPER - V Luki Koper so lani pretovorili 7.269.712 ton blaga, kar je za 11 odstotkov več kot v letu 1996, v decembru pa 874.182 ton blaga oziroma kar osemdeset odstotkov več kot v predlanskem decembru, so izračunali v omenjenem pristanišču.
Lani so naložili 2.076.652 ton blaga, razložili pa 5.561.274 ton blaga. Pri tem so v tranzitu za zaledne države pretovorili 4.521.390 ton blaga, v domačem prometu pa za izvoz 205.591 ton blaga in za uvoz 2.542.731 ton. Največ so v letu 1997 pretovorili v terminalu razsuti tovori, in sicer kar 34,8 odstotka vsega pretovora. Sledi terminal Istrabenz z 19,4-odstotnim deležem in kontejnerski terminal ter terminal sipki tovori z 13,9-odstotnim in 13,2-odstotnim deležem. V nobenem ostalem terminalu pretovor ni presegel desetine skupnega pretovora.
V omenjenih terminalih se je pretovor lani tudi najbolj povišal. Glede na leto 1996 je najbolj porasel pretovor v terminalu razsuti tovori, za 28 odstotkov, najbolj pa upadel v terminalu silosi, in sicer za 35 odstotkov. V celotnem lanskem pretovoru znaša delež slednjega terminala 3,1 odstotka.
Podatki o ladijskem pretovoru blaga v tranzitu po zalednih državah kažejo, da so lani v Kopru največ blaga pretovorili za Avstrijo (45,5%), sledijo pa Madžarska (14,6%), Slovaška (4,5%), Češka (4,4%) itd. Pri tem se je pretovor za Avstrijo povečal za 43 odstotkov, za Madžarsko za pet odstotkov, za Slovaško in Češko pa upadel za 47 in 12 odstotkov.
Lani so v Luki Koper zabeležili 1736 privezov ladij, kar je za 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. (STA)
KOMENTAR
Je subvencija za zamenjavo avtomobila le ukrep brez dolgotrajnejših učinkov?
Vladni ukrep za pospešitev prodaje novih avtomobilov z uničevanjem vozil, ki so v prometu nad 10 let, je povzročil pravo revolucijo na italijanskem tržišCu. Avtomobilske hiše so zabeležile sijajne poslovne uspehe, kupci pa so lahko zaceli spoznavati, da tudi avtomobilska industrija sestavlja svoje prodajne cenike ne morda na podlagi proizvodnih stroškov ali bolje na podlagi stroškov za delo, kakor trdijo tovarnarji, temveč na podlagi tako imenovane neelastično-sti povpraševanja. Skoraj vsi si namreč želimo osebno vozilo in smo pač pripravljeni zanj odšteti vsoto, ki jo prodajni agenciji »sugerira« tovarnar.
Število novih avtomobilov, prodanih v Italiji v lanskem letu, je narastlo na 2, 411.900 enot, kar predstavlja pravi rekord. »Državni prispevek -zdaj sicer nekoliko okrnjen - se bo podeljeval do konca letošnjega junija in zato je pričakovati, da se bo izjemni trend na notranjem avtomobilskem trgu nadaljeval še nekaj mesecev.
Vladni ukrep pa ni samo ragibal trga: vnesel je vanj Judi nekaj strukturnih sprememb. Tako je na primer prispeval k pomladitvi in posodobitvi
Elio Fornazarič
voznega parka, predvsem v južnih predelih države (kar bi morale upoštevati na primer zavarovalnice). Ukrep je vplival tudi, in sicer seveda negativno, na prodajo rabljenih avtomobilov. To pa ni sprožilo prevelikih protestov, saj se s tem »kšeftom« ukvarjajo prvenstveno prav agencije, ki prodajajo nova vozila.
Druga vidna sprememba na avtomobilskem trgu je preokret v reklami: poprej so prodajni ceniki bili le toliko neprecizni, v kolikor je davščina »apiet« različna od dežele do dežele, tako da je treba tudi cenam »ključ v roke« dodati vsoto, ki je različna, Ce je kupec novega vozila doma v Furla-niji-Julijski krajini ali na Siciliji. Po uvedbi državnega prispevka pa se v medijih reklamirajo le cene za nabavo novega vozila proti odstopu starega, tako da kupec, ki nima stare škatle, mora za pravo ceno vozila šele poizvedovati pri koncesionarju. Sistem dvojnih cen pa dopušča določeno elastičnost in koncesionarji večkrat skušajo izkoristiti priložnost za lažje plasiranje raznih »optionals«.
Državne podpore veljajo seveda za vse avtomobilske znamke v prodaji
na italijanskem tržišču. Pri osebnem avtomobilu srednjega razreda znaša državni prispevek okrog 2.000.000 lir in prav za toliko so tovarnarji znižali svoje cene. NajveC avtomobilov prodaja Italijanom kajpada koncern Fiat in zato so njegovi uspehi najbolj merodajni. Zadnji podatki, s katerimi razpolagamo, se nanašajo na stanje konec septembra 1997. No, ti podatki nam povedo, da je Fiat v prvih devetih mesecih lanskega leta na področju, ki nas zanima, to je na področju te »automotive«, ustvaril 65.850 milijard lir prometa in kosmati dobiček v višini 3.292'milijard. Del prihodka bo sicer pobrala davkarija, Cisti dobiček pa bo kljub temu prav gotovo tolikšen, da lahko sklepamo, da bi Fiat lahko dosegal dobre poslovne rezultate tudi brez državnega prispevka, saj so bile njegove bilance aktivne že pred sprejetjem vladnega ukrepa. Ce pa bi se koncern potrudil in revidiral nekoliko navzdol svoje cenike, bi bili njegovi tržni uspehi prav gotovo še boljši, saj bi se s tem zmanjšala tudi konkurenčnost tujih firm, predvsem tistih z »rumenega vzhoda«.
Tega pa ne bomo zlepa doživeli, kajti tudi Fiat, kakor vsi drugi afirmirani proizvajalci blaga in storitev, sestavlja kot reCeno svoje prodajne cenike ne na podlagi dejanskih proizvodnih stroškov, temveč na osnovi maksimalnih zneskov, ki so jih kupci novih avtomobilov pripravljeni odšteti za nove modele (mar ni bil še pred nedavnim nov avto pravcati »status symbol«?).
Ob koncu še trpko spoznanje, da avtomobilska industrija kljub lanskemu rekordnemu povečanju proizvodnje, ni vzela na delo novih ljudi (zaposlila je sicer nekaj dodatne delovne sile, toda le začasno, s terminskimi pogodbami). Kaj se bo zgodilo v trenutku, ko bo zmanjkala državna subvencija in ko bo povpraševanje po novih vozilih nujno upadlo zaradi ponovno povišanih cen in zaradi prenehanja ugodnih posledic predčasno »vsiljene« prenovitve voznega parka, ni težko predvidevati: tudi v tej industrijski veji se bo spet pojavil problem presežkov delovne sile in s tem nevarnost nove dodatne brezposelnosti.
5
sc
N
1 2 ® to c
1 J
26. JANUAR 1998	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1733,00	1768,00
nemška marka	977,00	997,00
funt šterling	2902,00	2957,00
švicarski frank	1197,00	1227,00
belgijski frank	46,82	48,82
francoski frank	289,00	299,00
danska krona •	254,00	264,00
norveška krona	232,00	242,00
švedska krona	217,00	227,00
kanadski dolar	1185,00	1225,00
portugalski eskudo	9,14	10,04
nizozemski gulden	860,00	885,00
avstrjski šiling	137,75	142,25
španska pezeta	11,13	12,23
grška drahma	5,91	6,71
irski šterling	2438,00	2518,00
japonski jen	13,37	14,27
avstralski dolar	1124,00	1194,00
madžarski florint	7,00	9,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,20	10,45
		
26. JANUAR 1998	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1726,00	1756,00
nemška marka	979,00	997,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	861,00	886,00
belgijski frank	47,01	48,81
funt šterling	2872,00	2952,00
irski šterling	2441,00	2536,00
danska krona	255,00	265,00
grška drahma	.	6,03	6,63
kanadski dolar	1183,00	1218,00
švicarski frank	1203,00	1227,00
avstrijski šiling	137,91	142,41
slovenski tolar	10,15	10,40
	
26. JANUAR 1998	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1759,220
EKU	1946,230
nemška marka	987,440
francoski frank	294,800
funt šterling	2927,340
nizozemski gulden	876,110
belgijski frank	47,857
španska pezeta	11,639
danska krona	259,190
irski šterling	2484,190
grška drahma	6,218
portugalski eskudo	9,649
kanadski dolar	1214,430
japonski jen	13,949
švicarski frank	1215,350
avstrijski šiling	140,360
norveška krona	237,240
švedska krona	223,100
finska marka	326,110
MILANSKI BORZNI TRG
26. JANUAR 1998		IN	DEKS MIB 30: +0,48		
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	21.035	-1,08	La Fondiaria	9.597	-2,61
Bca di Roma	2.277	+1,42	Mediaset	8.820	-0,86
Bca Fideuram	8.414	+0,50	Mediobanca	15.918	
Bca Pop.MI	13.074	-2,91	Montedison	1.710	-1,27
Benetton	30.540	-0,31	Olivetti	1.344	-0,07
Comit Čred it	6.611 5.879	-3,22 +3,21	Parmalat	2.730	-0,65
Edison	11.294	-1,65	Pirelli Spa	4.785	-2,54
Eni	10.138	+0,32	Ras	18.108	-1,38
Fiat	5.950	-3,12	Rolo	28.201	+0,208
Generali	47.709-	-1,20	Saipem	9.281	+0,40
Imi	22.811	-1,51	San Paolo To	18.340	+2,56
Ina	4.026	-0,17	TIM	7.921	-2,51
Italgas	6.967	-0,65	Telecom Ita	12.347	-0,73
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
Torek, 27. januarja 1998
PRIREDITVE
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	soboto, 31. t. m., ob 20.30: Francis Veber »Večerja bedakov«. Režija Vladimir Jurc.
V	nedeljo, 1. februarja, ob 11. uri - otroška matineja -M. in B. Solce »Potep«, v izvedbi lutkovenega gledališča Papilu
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 27. t. m., ob 20.30. uri (red prost) gostuje gledališka skupina Teatro di Genova »Le Dame de Chez Maxime« G. Feydeaua (na spodnji sliki). Režija Alfrede Arias. Nastopata Mariangela Melato in Eros Pa-gni. Predstava v abonmaju odrezek 7 rumen. Rezervacije vstopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19).
V	teku je predprodaja vstopnic za predstavo Itala Sveva »Senilita«, ki bo na sporedu od 5. do 8. februarja in od 12. do 15. marca (predstava 3 - rdeče).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Danes, 27. t. m., ob 20.30. uri (reda B/C) ponovitev opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Predprodaja vstopnic je v teku. Ponovitve: v četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobota, 31.1., ob 20.30 (reda C/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G). Blagajna gledališča (urnik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih)
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 27. t. m., ob 16.30 ponovitev Pirandellovega dela »Uno, nessuno e centomila«. Režija Marco Mat-tolini. Nastopa Flavio Bucci.
Jutri, 28. t. m., dvojna predstava ob 16.30 in ob 20.30.
Pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613) je možna rezervacija za abonente prostega reda in »Invito a Teatro« za predstavo »Plaza suite« Neila Simona. Od 30. t. m. bo v teku predprodaja vstopnic za zgoraj navedeno predstavo le pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311).
Gledališče Silvio Pellico - »L’Armonia«
V	petek, 30. t. m., ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina »Quei de Scala Santa« s komedijo Maura Bogonija »Tergestene - Furlanopoli 1-1«. Režija Silvio Petean.
Ponovitvi: v soboto, 31. t. m. ter v nedeljo, 1. februarja (ob delavnikih bo predstava ob 20.30, ob praznikih pa ob 16.30)
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Gledališče Miela
Jutri, 28. t. m., ob 18. in ob 21. uri predvajanje filma »Latcho Dram«, ki govori o Ciganih. V Četrtek, 29. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert ciganske glasbe s Alessandrom Simonettom (violina), Robertom Da-risom (harmonika) in Fabiom Abbondanza (druga violina).
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quaderno veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
V	Četrtek, 29. t. m., ob 18. uri srečanje s prof. Markom Pozzettom o knjigi »Maks Fabiani - vizije prostora«. Predstavil bo Marko VValtritsch.
Od Četrtka, 29. do sobote, 31. t. m. večeri filma in kulture »Gorica kinema - Go-rizia cinema« v organizaciji Kinoateljeja in v sodelovanju s festivalom Alpe Adria Cimena: na sporedu bo pregled jugoslovanskega filma »Onda nera - Črni val« od leta 1960 do 1972: 29.1., ob
20.30	»Covek nije tiča. Ljubavni film«, Dušan Makavejev; »Vrane«, Ljubiša Ko-zomara in Gordan Mihič; 30.1., ob
20.30	»Budjenje pacora«, Zivojin Pavlovič; »Praznik«, Dordje Kadijevid; 31.1. »Rani rado vi« Želimir Žilnik, »»WR -Misterije organizma«, Dušan Makavejev (na sliki desno).
Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	četrtek, 29. t. m., ob 20.45 se bo predstavilo Stalno gledališče iz Veneta z delom Carla Goldonija »La guerra«. Režija Luigi Squarzina; nastopata Maria Grazia Buccellato in Peppe Barra.
Ponovitvi 30. in 31. t. m.
Teatro Contatto - Avdotorij Zanon
V	petek, 30. t. m., in v soboto, 31. t.m., ob 20.30 se bosta predstavili gledališki skupini FLK in Arearea z delom »Ven-ti« v režiji Roberta Cecconija.
PORDENON
Deželni Avditorij
V soboto, 31. t. m., ob
16.30	predavanje prof. Massima Cacciarija z beneške univerze na temo : »Arcipelago Europa: iden-tita, culture e diversita«.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče -Kulturni dom
Današnja predstava Petra Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda« (za šolo) odpade zaradi bolezni.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 30. t. m., ob 18. in ob 20.30 film »Kiss the Girl«.
V	soboto, 31. t. m., ob 20.30 gledališka predstava »Pacchi d’America virgola...«. Gostuje gledališka skupina Ex allievi del Toti iz Trsta.
V	nedeljo, 1. februarja, ob 18. in ob
20.30	film »Do nagega«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 27. t.m., ob 19. uri v Gallusovi
dvorani: W. Shakespeare »Macbeth« (za torek in dijaški 9 večerni ter izven - konto).
V	soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. februarja (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castellucci.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 27. t.m., ob 19.30 (abonma U - predpremiera): Michel Tremblay »Nore babe«.
SNG - Drama
Mala drama: jutri, 28. t. m., ob 18. uri: J. Mišima »Obisk« (izven (konto). V zgornjem foyerju (glavni vhod).
Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie VVoolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni.
Lutkovno gledališče
V	četrtek, 29. t. m., ob 17. uri S. Schvvarz - S. Finzi »Najdeni zmajček«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
Deutscher Hilfsverein - Ul. Coroneo 15
Danes, 27. t. m. ob 20.30 koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Na sporedu Haydn - Trio v G-duru, D. Švara -Trio Posavje 1941 in Smetana Trio v g-molu op.15.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo nastopil Tokyo String Quertet. Na sporedu Mozart, Šostakovič. in Smetana
Gledališče Rossetti
V	soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK je predviden popust.
Gledališče Miela
V	Četrtek, 29. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert ciganske glasbe s Alessandrom Simonettom (violina), Robertom Darisom (harmonika) in Fabiom Abbondanza (druga violina).
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 10. februarja, ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Caminhos«.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 4. februarja, ob 20.30 v veliki dvorani KC L. Bratuž: »Pavle Merku med nami«. Sodelujeta MePZ Lojze Bratuž Gorica in Glasbeni atelje Emil Komel.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Jutri, 28. t. m., ob 20.45 nastop Carolyn Carlson »DalVinterno« na glasbo Boba Dylana. Koreografija Carolyn Carlson.
V	torek, 3. februarja, ob 20.45 koncert Elvisa Costel-la, ob klavirju Steve Nieve.
_______________SLOVENIJA
NOVA GORICA
Hit Hotel Casino Park
V	petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V Četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven in konto.
______________KOROŠKA__________________
CELOVEC
Mestno gledališče (Dvorana 7 Celovškega sejmišča - Worter See Halle)
Danes, 27. t. m., ob 10.30 in 19.30 bo na sporedu mu-sical »Robin Hood«.
Ponovitve: 28., 29. in 30. t. m.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Rettori Tribbio: do 30. t.m. je na ogled razstava O. Dequela.
Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. februarja je na ogled razstava o škedenjski železarni (na sliki). Umik: 10-13, 17-20.
Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure. Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colo, 20): do 27. t. m. je na ogled razstava »Trieste -Graffiti«. Umik: od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 13. ure.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Ediiizia«.
KONTOVEL
Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531): v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita sul Carso«. Razstava bo
odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. ure..
GORICA
Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled dokumentarna razstava »Drugi v Alpah - jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp«.
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12.
Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): v
petek, 30. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Robert Hiavaty ob 100-letnici rojstva. O umetniku bo spregovoril Milko Rener.
______________SLOVENIJA_________________
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Umik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retoospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah.
LJUBLJANA
Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Vial-lata.
Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave.
•	25/11/97 - 25/1/98
Sala Comunale - piazza delftinita dltalia, 4 Orario feriale e feslivo: 10-13 / 17-20
♦	25/11/97-25/1/98
Museo Etnografico Servola - via dei Panc Blanco, 52 Orario feriale e festivo: 10-13 /15-17
• 25/11/97-20/12/97 Galleria Tergesteo - piazza della Borsa, 15 Orario feriale e festivo: 8-21
FERRIERA 1897 »1997
•2/12/97-20/12/97
Palazzo detle Poste - piazza Vittorio Venelo, 1 Orario feriale: 8-20 - festivo: 8,30-19
-Con la collaborazioiie di
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
9.35
11.05
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15,50
Euronews
Dnevnik
Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Billy (krim., Fr. ’94, i. Roger Mirmont) Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Hiša teme (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan-na Milella)
Variete: Solletico, vmes risanke Duck Tales, Princesa Sissi in nan. Zorro
Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi)
TV film: Teo (dram., It. ’96, i. Helmut Berger, R. Montagnani, G. Sofio, L. Fortes Dos Santos) Dnevnik
Aktualno: C’ era una volta la prima Repubblica Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo Filozofija
Nočni pogovori - Potihoma
Film: Guardia, ladro e cameriera (kom.. It. ’56)
RAI 2
	Pregled tiska
	Variete za najmlajSe, vmes (8.30) nan. Lassie
	Nan.: Podeželski zdravnik - Ljubezni
	Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara
	Racconti di vita
	Tg2 - Medicina 33
	Dnevnik, vreme
	Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti)
	Dnevnik, 13.30 Zdravje
	Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
	17.15 Dnevnik
	Aktualno: Kronika v živo
	Dnevnik
	Dnevnik, šport
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile
	Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa
	Variete: Macao
	Dnevnik
	Adrenalina (thriller, Nem. ’96, i. Til Schvvei-ger, Geno Lechner)
	Aktualno: Mistero in blu
	Dnevnik, Neon Kino, v parlamentu, vreme, šport
	Film: Scandal - Primer Profumo (dram., ZDA ’89)
m RAI 3
	Jutranji dnevnik, vreme
	Dok.: Etna
	Film: M7 non risponde (krim., VB ’52)
	Italija 70. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja
	Dnevnik, 12.15 šport
	Eureka, 12.25 Telesogni, 13.00 11 grillo, 13.30 Medi a/Mente
	Deželne vesti,dnevnik
	Znanstveni dnevnik,
	15.00 Metropoli
	Športno popoldne: na-
	mizni tenis
	Dok.: Geo & Geo
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Regioneitalia
	Variete: Blob
	Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi 1’ ha vi-sto? (vodi M. De Palma)
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Mixer, 23.55 Magazzini Einstein
	Dnevnik, pregled tiska
	Film: Violenza per una giovane (dram., ’60)
g? RETE 4	ITAUA 1
6.00
8.30
8.50
11.30 11.40 13.00
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
23.15
1.35
2.00
Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papš Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Alla ricerca della felicita (i. S. Temple) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Vittime di guerra (dram., ZDA ’89, r. B. De Palma, i. M.J. Fox, Sean Perm, Don Harvey)
Film: Domini d’ onore (dram., ZDA ’90, i. J. Tur-turro, K. Borowitz) Pregled tiska Nan.: Peter Strohm
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
9.45
11.30
13.00
13.30
13.45
14.15
15.45 16.40
17.15
18.35
20.00
20.30
21.00
23.20
1.00
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Aktualna odd.: Signore | mie (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani | Nad.: Beautiful : Aktualno: Domini e don-ne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore! (i. Di-rich Reinthaller)
Oddaja o zdravju: Vivefe bene salute
Teme iz aktualne kronike: Verissimo na licu mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vodi Gristina Parodi)
Kviz: Tira Sc Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: I segreti di Deer Lake (dram., ZDA ’97, i. Valerie Bertinelli, Harry Hamlin, 1. del)
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nočni dnevnik
6.10
9.20
10.20
12.20
12.55
13.30
14.00
14.20
15.30 16.05
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45
22.40
23.20
0.30
Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Magnum P.I.
Film: II brigadiere Pa-squale Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. '73)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Nan.: Willy, princ z Bel
Aira
Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine (vodi Michelle Hunziker), 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Sweet Valley Hlgh Variete za najmlajSe, vmes risanke Nan.: Xena principessa guerriero
Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata Glasba: Sarabanda Film: S.P.Q.R. - 2000 e 1/2 anni fa (kom., It. '94, i. C. De Sica, M. Boldi) Variete: Dillo a Wally Glasba: Night Express Šport studio
# TELE 4
■	16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi
	Košarka
	Rokomet
	Katts and Dog
	Nogomet
jii	Veri professionisti
stil	Zoom Gorica
135	Film: Drug Runners
<$) MONTECARLO
9 19.30, 22.30, 1.40 Dnev-■ nik, 13.00,19.50 Šport y Nan.: Hitchcock Aktualno: Candido M Film: La valle del destino
16.00
18.05
20.10
20.30
(dram., ZDA ’45)
Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Quinto potere? Film: Gandhi (dram., VB '82, i. Ben Kingsley), vmes vreme, dnevnik in aktualna odd. Dr. Spot
jr Slovenija 1		jr Slovenija 2	
	Oglasi	m	0.50 Teletekst
	TV prodaja	BBS	Vremenska panorama
	Otroški pr.Nad.: Sonce		Nanizanka: Pepa in Pepe
	ne sije vsak dan (Češka)		(Španija, 13. epizoda)
	Tedenski izbor: Recept		Tedenski izbor: TV igrica
	za zdravo življenje		Lingo
	Nan.: Newyorska vroCica		Oglasi
	(13. ep.), 10.40 Nad.: Sa-	■	Tedenski izbor; Studio
	vannah (ZDA, 4. del)		City, 14.05 Alpe Jadran
	Po domače		Oddaja o modi in vizual-
	Poročila, vreme, šport		ni pop kulturi: Trend
	Vremenska panorama		Film: Lepotica leta (ZDA)
	Odstiranja		TV prodaja
	Prisluhnimo tišini		Nan.; Trdno v sedlu (N.
r™	Obvestila in oglasi		Zelandija (14. epizoda)
SmS	Obzornik	im]	Oglasi, napovedniki
	Po Sloveniji		
			Nadaljevanka: Grad Ho-
	Oglasi, napovedniki		chenstein (Nem., r. Georg
	Otroški program: Tabor-		Tressler, i. Sophie von
	niki in skavti (54. od-		Kessel, Mathieu Carriere)
	daja), 17.50 Pobeg iz Ju-	I	Oglasi, napovedniki
	pitra (Avstral., 10. del)	j ®l	TV igrica: Kolo sreče
	Dok.: Velike knjige - Vojna	I »j	Videoring
	svetov (ZDA)		Oglasi, napovedniki
	Risanka		Tenis Grand Siam (po-
	Dobro je vedeti		snetek iz Melbourna)
	Oglasi		Superbowl
	TV Dnevnik, vreme, šport		Nan.: Vprašanje zakonito-
	Oglasi		sti (VB, i. I. Staunton, P.
	Nadf.: Gimnazija strtih		Barlovv, J. Clyde, 4. ep.)
	src (Avstral., i. A. Dimi-		TV drama: Zywot cz-
	triades, Abi Tucker, Scott		lowieka razbrojonego
	Major, Salvatore Coco)		(Poljska, S. Piasecki, r. K.
	Oglasi, napovedniki		Gruber, i. Grezgorz Da-
	TV konferenca		miecki, Henryk Bista,
	Oglasi, napovedniki		zadnji del)
	Odmevi, vreme, kultura		Nan.: Sestre 2 8ZDA, 1.
	Šport, oglasi		epizoda)
	Nanizanka: Kdo je glavni (ZDA, 9. epizoda)		Videoring
	Oglasi, napovedniki		
	Dok. oddaja:	Evgen BavCar - Slike od drugod		
	(Nem., r. R. Zoller) Svet poroča	® Koper	
	Dok.: Velike knjige (pon.)		
	Vreme, napovedniki	H	Euronevvs
			Lutkovno gledališče
		jnuS	Kulturna oddaja: Čudni
	TV PRIMORKA	fl	dnevi TV Sola
			Program v slov. jeziku:
	17.00 Videostrani	PiS	Milje in vozli
EBM		Mn	TV stičišče
[8B3	Športni ponedeljek	519	Primorska kronika
	To trapasto življenje (5.)		Vsedanes - Tv Dnevnik,
	Glasbeni utrinki: Kvartet		vreme, šport
	filharmonikov		TV šola
	Napoved, videospot		Dokumentarna oddaja:
	Dnevnik TV Primorka		Beyond 2000
	Policija svetuje		Globus
mH	Vloga in pomen javne		Pogovorimo se o...
			
	uprave (Gorzad Maffi)		TV Dnevnik, vreme
	Glasba: Pop rock svet		Tenis: Mednarodno od-
	Oddaja za zamejce v Italiji:		prto prvenstvo Avstralije
	Med SoCo in Nadižo		(iz Melbourna)
	Dnevnik TV Primorka		Vsedanes - Tv Dnevnik
r

Radio Trst A
7-00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenci za danes; Ted Kramolc (pripr. Z. Tavčar); 8.40 Slov. lahka 9lasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (!■ Tavčar, r. M. Sosič, 24. del); 9.40 Turizem: v iskanju novih obzorij; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 MePZ Obala; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi - življenje Istranov všavrinskih hribih, nato Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester Slovenske filharmonije; 18.00 Igra: Trenutek Pred večnostjo (D. Gorup, r. M. Prepeluh); 18.40 Soft mušic; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba Po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovensk program)
6'30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Glasb. utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; \^0° Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole-
dar; 9.45 Svetovalna oddaja; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Mef); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor.
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta v živo; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasb, šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.30
Informativna odd.; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Val 202 - Rončel; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Stas - Se v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS;
15.30	DIO; 16.15 Glasba M. Regerja; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda, vreme; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 UT - 60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 10
X,-
r _ „ SREDISCE
ZMERNO
JASNO OBIAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE

6
66
VETER
MEGLA
666
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
C
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi priteka v višinah nad naše kraje hladen zrak.
1020 1010 1000
980	980 l9<r
---1
s
1000
1010
1020
1040
Temperature -	,
zraka so bile	(j
izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
-LONDONo ^!y,STER5AM 1/3 BERL|N "»/0 VARŠAVA 'OM oKIJEV oBRUSELJ
oPARIZ -5/2	^	A =
DUNAJ -10/-2	«	----
o	/
LJUBLJANA -/"
°	BEOGRAD -3/0	/
o
SPLIT -/-	OSOFIJA -Tp820
RIM	«OPJE o
X x' -
X „	' \ .ATENE 6/M .	.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04 Dolžina dneva 9.32.
Luna vzide ob 6.36 in zatone ob 16.28.

J
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.44 najnižje -19 cm, ob 8.32 najvisje 50 cm, ob 15.18 najnižje -66, ob 21.52 najvisje 41 cm. Jutri: ob 3.23 najnižje -23 cm, ob 9.10 najvisje 50 cm, ob 15.50 najnižje -67, ob 22.24 najvisje 45 cm.
MORJE
Morje razburkano, temperatura morja 9,7 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugodno.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............-1
1000 m.............-3
1500 m.............-7

2000 m............-8
2500 m ...........-9
2864 m...........-10
DANES

GRADEC
-5/0
S
<5
-15/3
M. SOBOTA O .1/
CELOVEC
O -10/-2
6J
KRANJSKA GORA Q
TR2IC -9/-1
CEDAl>*x^	O
-3/6 O	KRANJ
OVIDEM	,
-1 /6	—^N. GORICA -2/6
GORICA q
o	POSTOJNA
o -2/-6
KOČEVJE
x o
PORTOROŽ	^ X
-
REKA
OPATIJA  ___ 0/6
PAZIN	- O O/®
MARIBOR	Jv3-
O	—
S. GRADEC	„	X
■’0/-2 O -TUJ (X^
6-
LJUBLJANA
-5/1
/5
N. MESTO 0/-3 O
ZAGREB -1/-3 Q
(S
-S.
o
^^RNOMEU
Danes bo precej jasno. Burja na Primorskem bo popoldne postopno ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -15, najvisje dnevne od -4 do 4 stopinj C.
SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo jasno z merno oblačnostjo. Ob severnem Jadranu bo pihala burja.
JUTRI
GRADEC
-8/-1
<S
TRBIŽ
ČEDAD«--4/4 O OVIDEM -4/4
CELOVEC O -11 /-2
-17/4
O
KRANJSKA GORA Q
TRZIC -12/-2
O
KRANJ
<S *
MARIBOR O -9/-1
M. SOBOTA O -10/-1
S
GRADEC -11 /-2
srX_
ZAGREB
V sredo bo precej jasno in hladno, zjutraj bo ponekod po nižinah megal. Popoldne se bo od severa zmeno pooblačilo. V četrtek bo na Primorskem delno jasno, zapihala bo burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno.

SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
■■HM

V Belgiji se spoprijemajo s pravim valom ropov luksuznih avtomobilov
BRUSELJ- Belgijo v zadnjih mesecih pretresa val oboroženih ropov, katerega tarča so lastniki luksuznih avtomobilov. Redko mine dan, da belgijski mediji ne poročajo o novem primeru nasilnega odvzema avtomobila. Sodišče v Bruslju je v minulih Štirih mesecih naštelo kar 160 prijavljenih avtomobilskih ropov.
javnosti ni razburilo toliko dejstvo, da gre za krajo avtomobilov, kot način, na katerega se po novem tatovi dokopljejo do dragocenega plena. Najpogosteje se zgodi, da lastnika dobrega avtomobila, velikokrat znamke BMW ali mercedes, na cesti zasleduje skupina oboroženih ljudi, na primer na motorju. Nič hudega slutečega voznika motorizirani roparji obkrožijo in mu zagrozijo s pištolo. Ko ta avto ustavi, mu preprosto vzamejo avtomobilske ključe in se odpeljejo.
Pogosto belijski mediji poročajo tudi o vlomih v stanovanja, pri katerih imajo vlomilci samo en namen - ukrasti avtomobilske ključe. Kot pojasnjuje policija, teh v stanovanjih ni težko najti, saj jih lastniki ponavadi puščajo na dobro dosegljivih in vidnih mestih blizu vrat.
Avtomobilskih roparjev polna stanovanja ne ustavijo. Mediji so poročali o Številnih primerih, ko so neznanci nasilno vstopili v stanovanje in lastnika z orožjem prisilili, da je predal ključe ponavadi prestižnega jeklenega konjička.
Nedavno je bilo moč v belgijskih časopisih brati, kako je tolpa vlomila v vilo v prestižni bruseljski četrti, kjer so bili na sprejemu zbrani vodilni predstavniki več uglednih podjetij. Ob vstopu so roparji »opozorilno« nekajkrat ustrelili v zrak, nato pa prestrašenim ljudem pobrali avtomobilske ključe. Pri tem so zavrnili ključe mercedesovega modela iz leta 1995, vzeli pa so tiste, ki so odpirala vrata v najnovejši model avtomobilskega proizvajalca BMW.
Roparji avtomobilov se znanih diplomatskih imen v Bruslju ne izogibajo. Nasprotno, ti so postali njihove pogoste žrtve. Med najbolj
razvpitimi primeri sta oropana evropski komisar za socialne zadeve Padraig Flynn ter nemški veleposlanik pri zvezi Nato Hermann von Richtofen. Nenazadnje je tu tudi župan bruseljskega Etterbeka, dela belgijske prestolnice, kjer stoji večina stavb institucij Evropske unije, ki so mu na silo odvzeli službeni avto znamke BMW.
V medijih so odmevali tudi številni drugi primeri. Neko žensko so roparji ustavili na avtocesti in ji odvzeli avto prestižne znamke, ne da bi opazili, da na zadnjem sedežu spi triletni sin voznice. Zgodba se je razpletla srečno, saj so »gangsterji« sina vrnili živega in zdravega, avto pa seveda obdržali.
Potem je tu primer, ko je voznica dragega terenskega avtomobila na dovozu do hiše ustavila, ker je nanj nekdo položil lepo zavit paket. Mislec, da gre za moževo darilo, je izstopila iz avta in v trenutku ostala brez njega. Neznanci, ki so po mnenju policije okradeno lastnico opazovali več dni ali tednov, da so spoznali njene navade, so se s plenom v sekundi odpeljali.
Belgijska policija ima za to obliko kraje avtomobilov preprosto razlago. Slediti hitro razvijajoči se zaščitni oziroma protivlomni tehnologiji je drago, zato se je kriminalcem lažje in ceneje zateči k nasilju. Roparji so tudi težko izsledljivi, saj »delo« hitro opravijo, ponavadi pa so zamaskirani. Da se je pojav tako razširil po Belgiji, naj prav tako ne bi bilo čudno.
Antvverpensko pristanišče je namreč pripravna odskočna deska za pošiljanje ukradenega blaga v vzhodno Evropo, severno Afriko in na Bližnji vzhod, po poročanju belgijskih medijev pogosto čez Italijo. Nenazadnje je blizu francosko pristanišče Ha vre, kjer je policija sredi januarja našla približno 30 luksuznih avtomobilov, »pogrešanih« v Belgiji. Med zaseženimi so bili tudi trije ferariji.
Največji delež belgijskih avtomobilskih ropov se pripeti v Bruslju.
Mediji temu pripisujejo različne vzroke. Eni pišejo, da je temu kriva velika koncentracija dragih avtomobilov, ki si jih diplomati zlahka privoščijo, drugi spet obtožujejo slabe varnostne razmere v evropski prestolnici in tretji vse svobodnejši pretok ljudi znotarj Evropske unije, ki naj bi botroval razraščanju kriminala.
Kdo je odgovoren za organizirane kraje avtomobilov, policija zaenkrat ne odgovarja. Nekateri mediji so rope pripisali ruski ali italijanski mafiji, vendar so sodne oblasti odgovorile, da o tem ni nobenih dokazov. Policija meni, da gre krivce za kriminalna dejanja prej iskati med ustaljenimi belgijskimi tolpami.
Kdorkoli je že krivec, za najnovejši model prestižne znamke po poročanju medijev dobi do 200.000 belgijskih frankov (približno 10.000.000 lir). Morda je z izvirno ceno luksuznega avtomobila to malo, še vedno pa je več, kot lahko ropar dobi v navadnem vlomu v hišo, kjer pobere dragocenosti kot na primer nakit ali slike.
In kako naj potencialna žrtev prepreči, da ne bi žrtev tudi resnično postala? Belgijska policija pravi, naj lastniki vedno vozijo z zaklenjenimi vrati in na noben način zvečer ali ponoči, ko do teh primerov na cesti največkrat prihaja, ne zapuščajo vozila. Tudi če se je kdo nekoliko zaletel vanje, saj prav to zvijačo roparji pogosto uporabljajo, da voznika izvabijo iz vozila in mu nato odvzamejo ključe.
Zaenkrat v oboroženih ropih avtomobilov ni bilo smrtne žrtve; najbrž zato, ker se grožnji s pištolo noben lastnik Se tako prestižnega avtomobila ni upiral. Policija poziva, naj ostane tako, saj se boji, da se bo slej ko prej našel pogumnež, ki se bo roparjem postavil po robu. Ti se ne bodo obirali in bodo grožnjo z orožjem najverjetneje tudi uresničili, ob številnih priložnostih opozarjajo policisti.
Mihela Zupančič / STA
Lepotici s polnimi jadri proti avstralskemu Hobarh
Ob avstralskem državnem prazniku sta iz Sydneyja proti tasmanijskem Hobartu med 50 jadrnicami pluli tudi mehiška Cuauhtemoc in ruska Nadježda (AP)
Endevour kriv, da je z Mira »ušlo« 3 kubične metra zraka
KOROLJOV - Po nedeljski združitvi ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavourja z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir so po krivdi ameriškega raketoplana »ušli« z ruske orbitalne znanstvene postaje Mir trije kubični metri zraka, poročata ruski televizijski družbi NTV in ORT.
Do izgube zraka je prišlo zaradi odprtega ventila v prehodnem odseku Endeavourja. Medtem ko so se vrata Mira odprla ob predvidenem času, so astronavti v raketoplanu odprli svoja vrata šele ob 23.25 po srednjeevropskem času ali pol ure kasneje, kot so načrtovali. Do zamude pri odpiranju vrat naj bi prišlo zaradi odprtega ventila. Težavo z ventilom je zaznal računalnik Endeavourja. Napaka je nastala po izstrelitvi raketoplana, je sporočila
Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje NASA.
Vladimir Solovjov, vodja Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi je izjavil, da izguba treh kubičnih metrov zraka ni bila nevarna, ker ima Mir prostornino 400 kubičnih metrov. Poleg tega je Endeavour dostavil postaji dodatno zalogo kisika.
Vesoljci so včeraj večino časa porabili za izmenjavo različnega tovora. Vesoljski plovili naj bi izmenjali skupno 3.354 kg tovora.
Andrew Thomas je že prenesel svoj sedež iz Endevourja v transporno vesoljsko ladjo Sojuz TM 26. S tem je postal polnopravni član posadke Mira. Z Endevourjem se bo vrnil na Zemljo David Wolf, ki je raziskoval na Miru od konca septembra lani. (STA)