UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poitni ček. račun it. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spedlz In abbonamento postale II Oruppo Leto IV. Štev 28. GORICA DNE 14. JULIJA 1948. Cena L. 15 Dolžnost krščanske dobrodelnosti OKHO V SVET Ko bomo dne 19. t. ni. praznovali praznik sv. Vincencija Pavelskega, enega največjih junakov krščanske dobrodelnosti, je najlepša prilika, da se spomnimo na ' dolžnost krščanske dobrodelnosti, ki veže'tudi nas. V socialnem življenju mora kiti najprej pravica, ki prati da moramo dati in pustiti vsakemu svoje. Potem pa pride ljubezen do bližnjega, ki pravi, da moralno, če nam je mogoče, pomagati vsakemu, ki je v/stiski. To jc dolžnost, ki veže nas kristjane v. vesti. Tako namreč pravi apostol Jakob: »Ka.i pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? AH ga more vera rešiti? Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo .izmed vas reče: »Pojdita v miru. pogrejta se in se nasitita« — pa jima ne daste, kar je potrebno /a telo, kaj to Pomaga? Tako ie tudi z vero, če nima del: sama je mrtva.« To zapoved je apostol dobil od Kristusa, ki je izjavil: Ne kdor pravi: Gospod. Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, temveč kdor vrši voljo nebeškega Očeta«- Volja nebeškega očeta pa je, da se kristjani ljubimo med seboj, kakor nas .ie Kristus ljubil. Ljubiti pa se moramo ne z besedo, nego v resnici; ljubiti sc moramo z izkazovanjem Pomoči ljudem, ki so v nujnih stiskah. Premalo ljubezni In tu bi želeli, da bi prjšli vsi za kak dan v Dobr. pis. in bi tam poslušali zgodbe vedno novih ljudi o ueštevilnih potrebah, na drugi strani pa tudi zgodbe o trdosrčnosti nekaterih ljudi in tudi dobrodelnih ustanov in javnih organov, ki jim odrekajo pomoč zato, ker so »ju-KoslavL. Večkrat so izgubili vse do obleke, ki jo imajo na sebi, a kljub temu ne ganejo nekaterih trdosrčnih oseb. Pisal nam je nekdo: »Pred časom sem prišel iz bolnice, kjer sem se zdravil več let na pljučih. Upal sem, da dobim kako zaposlitev ali podporo. Toda kamor sem Prišel, kamor sem potrkal, sem slišal: »Ste Jugoslovan, vam ne moremo pomagati«. Sedaj se obračam še na vas. Ce mi vi ne pomagate, moram umreti«. Nekomu smo pomagali, da je hodil obedovat v kuhinjo Papeške Podporne komisije pri Treh kronah, kjer se dobi obed po zmernih cenah. l'oda kolikokrat je revež moral za Prikuho slišati od gostov pri mizi: »Sciavo, va fuori di qua!« Ih nihče se ga ni upal zagovarjati, čeprav ie ta človek še večja žrtev brezbožnega komunizma kakor širokoust-než.i pri mizi. Drugič se je zopet zgodilo, da so nekatere slovenske begunce, ki so bivali vNioriei že več let, dobesedno vrgli s pomočjo stražnikov na Cesto, da so prišle v stanovanje nekatere goriške - sekire- , ki so bile doma malo preveč na tesnem. In korja naših ljudi ni še konca. Tako so večkrat zagrenjeni, da pravijo: 'Vdorna seiii zbežal pred komunisti, tukaj pa moram sam postati komunist, ko vidim toliko sovraštva o-krog sebe.« Ob tej priliki vprašamo vse gori-ško občinstvo, slovensko in italijansko, ki trui o sebi, da je demokratično in večkrat celo tudi krščansko; »V čem je vaša demokratičnost, v čem vaše krščanstvo?« Vera s‘0na zase brez dobrih del je mr-va; demokracija brez narodne strpnosti in pravičnosti je le diktatura. Ce se pri tem skriva še pot plaščem krščanstva, je naravnost ogabna. Zato pa priskočite na pomoč vsem, ki so se izgubili, in pomagajte vsem, ki so v potrebah, rte samo nekaterim. Oblasti pa prosimo, da bi imele več obzirnosti in razumevanja za slovenske begunce. Če iso se ti zatekli in se še vedno zatekajo v Gorico, ne delajo tega zato, da bi Gorica postala slovenska, temveč zato, ker je Gorica prvo mesto, kjer smejo svobodno dihati ih sc oddahniti od prestanega strahu. Vsled tega je največja brezčutnost in nesmisel, če oblasti take reveže zapirajo po tedne! in tedne in jih potem pošljejo v kako taborišče v Italiji. Vprašanje teh ljudi Na praznik sv. Petra, in Pavla jc go« voril sv. oče več kot 50 tisočem kat. delavcev združenih v Acli (Associazio« ni cattoliche Lavoratori Italiani). V svojem govoru je izrazil veselje nad vedno večjim razvojem organizacije Acli ter pozval navzoče, naj vztrajajo na tej poti ter naj 'delajo na to, da ho njihova organizacija polna pravega kr« sčanskega življenja. Delavci ne smejo zaupati na tujo pomoč, temveč pred« vsem na svoje depo. Jjcdanjcga težkega položaja delavcev niso krive samo ne« zadostne plače, ampak tudi nekrščanska težnja po zabavi in uživanju. Vrniti sc je treba zato h krščanski varčnosti in KOMUNISTI PONUJAJO ROKO in tako skušajo dobiti v svoje mreže vedno nove bedake Tajništvo češkoslovaške komunistične stranke jc nedavno tega. povabilo kato« liško duhovščino, naj bi se vpisala v nji« hovo stranko. Svoje vabilo je podprlo s trditvijo, da so vojne razmere združile v istem trpljenju delavec in duhovnike »Sedaj ko je več kot70Vo članov komu« nistične stranke katoličanov«, tako vpra« Suje omenjeno vabilo, »ali ni glavna na« loga duhovščine, da podpira svoje ljud« stvo v vseh njegovih življenjskih vpraša« njih? Ali bi bilo prav vezati usodo Cerkve na kapitalizem? Naš ideal so« cialne pravičnosti se prav nič ne razli« kuje od ljubezni do bližnjega, ki jo Kristus oznanja.« — Na to ponuditev roke in prijateljstva s strani čeških komunistov je praški nadškof msgr. Beran odgovoril s tem, da je poslal svoji duhovščini poslanico, v kateri poudarja med drugim tudi to, da komunizma ni mogoče primerjati s krščanstvom. Kdor kaj takega poskuša, ne pozna zgodovine in sc hoče le norčevati. Krščansko poj« movanje življenja sc ne more strinjati z načeli, ki tajijo posmrtno življenje in kj jih komunizem oznanja. Čeravno smo Slovani sedaj politično tesneje združeni, ne smemo zabiti, da bo slovanstvo le tedaj izpolnilo svojo nalogo v zgodovini, če bo združeno v katoliški Cerkvi. »Ro« dite previdni« tako nadaljuje praški nadškof »Poskušali vas bodo ločiti od vašega nadškofa. Dobili bodo nove Judeže in morda jih že imajo, toda jaz zaupam svoji duhovščini, ki ne bo pro« dala svoje duše za časne koristi. Prc« pričan sem, da bo duhovščina ostala zvesta Bogu in našemu dobremu ljud« stvu in da bo dokazala to zvestobo tudi v težkih časih.« Kakor sc je satan bližal z lepimi bese« dami in obljubami Evi v raju, tako sc bliža sedaj vernikom in duhovnikom s »ponujano roko«. Ne le zgodovina iz« gube prvega raja, ampak tudi sedanje padanje v komunistični »raj«, iz katere« ga bi radi, ko je že prepozno, vsi zbe« bi se moralo v sporazumu z zastopniki demokratičnih Slovencev v Italiji na kak bolj dostojen način rešiti. Ce še upoštevanim kako velikodušno podporo uživa Italija od katoličanov drugih narodov, zlasti od Američanov, se nam pokaže trdosrčnost napram slovenskim beguncem, bivšim itali.ian kim državljanom iri še danes žrtvam fašističnega nasilja in vojne, toliko bolj grda in nerazumljiva. S tem pa nočemo biti italijanskim ljudem iu ustanovam nehvaležni za listo pomoč, ki jo mulijo našim beguncem, čeprav je /elo skromna. Slovenski verniki pa so poleg tega še prav posebno dolžni, da pomagajo svojim rojakom, zakaj naravno je, da se krščanska ljubezen začne najprej pri bližnjem, ki je tvoj rojak- Zato pristopite k Dobrodelnemu društvu. vedno namen, ki ga imajo Acli, to jc vzgojo delavcev v prave kristjane, Cie« de delavskih sindikatov jc rekel sv. oče, da ne smejo stremeti za tem, da bi zavladali v državi in družbi, ampak da morajo na podlagi krščanske pravično« ♦.ti sodelovati z ostalimi socialnimi sta« novi, sicer bi varali delavec, ki stavijo svoje zaupanje vanje. Če bi pa sedanja oblika smdikatov ogrožala pravi namen delavskega gibanja, ,Vcli gotovo nc bo« do zanemarile svoje čuječnosti, ampak bodo posegle odločno vmes, če bi res« n ost položaja kaj takega zahtevala. žali, nam kaže, kako nevarno in pogub« no jc poslušati obljube satanovih otrok, t. j. brezbožnih komunističnih vodi« teljev. — Narodi naj poslušajo v tej uri splošne zmede božji, glas v božjih namestnikih na zemlji, t. j. v sv. očetu, škofih in z njimi povezanih duhovnikih, Le tako smejo upati na boljše čase. Sa« mo nepokorni otroci Cerkve prihajajo vedno znova do razočaranj in morajo vsi obupani izjavljati; »Nismo misffii, da bo tako, predstavljali smo si stvar vse drugače, Sedaj vemo, kaj je 'solzna dolina’.« Boj proti satanu more uspešno voditi le Bog in kdor Njemu sledi! Nadljudje^ nenormalni ljudje = manjvredni ljudje Iz Nemčije je prišel oholi nauk o nadljudeh, ki da so poklicani, da druge obvladujejo in zaničujejo. Ta krivi nauk je zastrupil cele narode. V oboževanju svojih vrlin, svoje zgodovine, svo« je kulture, svojih namišljenih zgodovin« skih nalog so šli in še gredo tako daleč, »da druge narode, njihov jezik, njihove sposobnosti, njihovo kulturo itd. preži« rajo, zaničujejo, skušajo spraviti z obličja zemlje. Kaka prevara! Napuh, tako osebni kakor narodni, hodi pred padcem. Ohola domišljavost »nadljudi« in od samoljubja pijanih »nadnarodov« jim pred zgodovino vtisne pečat nenor« malnosti. Kar pa je nenormalno, jc manj vredno. Torej oholi »nadčlovek« postane pomilovanja vredno nenormal« no bitje, nad katerim se v zgodovini prej ali slej izpolnijo besede sv. pisma; I.e zaničuj, ko se boš naveličal zaniče* vati, boš zaničevan!l ^Dohcodeina pisarna opoz^ja, da iso pooblaščeni pobirati članarino in prostovoljne prispevke za 'Dobrodelno društvo v Gorici tsamo tisti poverjeniki in po-verjenice, »ki Imajo nalašč za to tiskane pobotnice, katere zahtevajte, kadar darujete za (Dobrodelno društvo, da vas ne »bodo morda varale zlonamerne osebe-Pstočasno vabimo vse dobrosrč- Oče piše sinu V temni spor med Stalinom in Titom prinaša precej luči pismo, ki ga je baje naslovil dne 11. junija moskovski dikta« tor beograjskemu nepokornežu, ki sc je drznil misliti s svojo in ne s Stalinovo glavo. Glasi se med drugim; »Moč našega režima je bila vedno v zgledni naglici, s katero smo poklicali pred sodbo sovražnike ljudstva. Vi ste odklonili udeležiti sc zasedanja komunistične Internacionale (Kominforma ie hotel napisati batjuška). Zato danes ni v.eč časa za kaka čustva obzirnosti, am* pak je nastopila ura brezobzirne pravi« ce, ker ste pokazali, da vas preveva želja po neodvisnosti, a ta jc nezdruž« Ijiva s pripadnostjo h komunizmu. Tovariš Tito, vi ste hoteli igrati vlo« go velikega moža, a nimate zato nc sredstev nc sposobnosti. V zunanji poli« tiki, na primer, niste nikdar podpirali volje Sovjetske zveze, deloma iz lastne iniciative, deloma radi stremuštva svo« jih neposrednih sodelavcev. Mi zahte« varno, da nam pojasnite vzroke tega ne« vrednega in nečednega vašega zadr« žanja.« Sin mu odgovarja »Nimam nobene bojazni povedati -vam, da so lažniva vsa poročila, ki ste jih dobili od Malcnkova in Ždanova. Glede zunanje politike priznam, da sem res izjavil, da nc |b° Trst postal nikdar italijanski, tudi ne na ljubo našega pri« jatelja Togliattija.« Če beseda ne izda, naj zapoje palica Za odgovor na ta Titov odgovor je močnejši komunist Stalin zapovedal Ko« minformu, naj izobči šibkejšega komu« nista Tita in njegove ožje sodelavce. Storili so pač »strašni greh«, da so celo v zunanji politiki skušali braniti intere« se svoje lastne države in da so v -no* tranji politiki imeli nekoliko več smisla za potrebe lastnih državljanov, kot ga ima diktator Stalin za svoje ruske suž« nje. — Zato so postali trockisti, izda« jalci in sovražniki naroda. Nas le veseli da dobivamo vedno več »tovarišev«, ki mislijo s svojo glavo in postajajo reak« eionarei za nami. Še pošteni kristjan: naj postanejo in narod jim bo odpustil prejšnje zablode. Vnuki posredujejo V Jugoslaviji je vsa mlajša komuni« stična generacija stopila na stran rJ ita. Pošiljajo mu izraze zaupanja, v Moskvo pa zagotovila do Stalina, da imajo tudi vanj vso vero in zaupanje, a ga isto« čsno rotijo, naj stori vse možno, da se prekličejo vse ncosnovanc obtožbe proti Jugoslaviji, proti njeni komunistični partiji in njenemu centralnemu komi« tetu. Družinski spor (ali komedija za naivneže?) gre naprej Zdi sc pa, da bo vse to le malo ali nič zaleglo. Komunizem je moloh, ki žre svoje otroke brez usmiljenja. Tito se jc nekoliko zanašal na Albanijo, pa ga je zatajila in je odpovedala vse do« sedanje pogodbe z Jugoslavijo; zanašal se je na Bolgarsko in ta je'najprej okle« vala in potem pod pritiskom ruskih funk« cionarjev, ki nadzirajo vse politično živ« ljenjc v satelitskih državah, klonila pred sklepom Kominforma in obrnila hrbet »bratski« jugoslovanski kom. partiji. Isto so storile kom. partije V Madžar« ne'ljudi, ki jim je mar gorje našega ljudstva, da pristopijo kot člani k Dobrodelnemu društvu in pomagajo tako mnogim bednim sorojakom, ki jim večkrat nihče drug moče pomagati. * SlIOI) TRETJEGA REDA bo v nedeljo 18. I, m. ob 4■ uri pop. v cerkvi sv. Ivana. ki. so vse izrazile brezpogojno pokor« ščino Stalinu. Enega, in sicer najbolj razvpitega na* silneža je treba obsoditi, da ne poreče svet, da so komunisti vsi taki. Dve muhi na en udarec Eden pa si pri tej zadevi mane roke. in ta je »tovariš in prijatelj« Togliatti. Mislimo, da smo prav blizu resnice, če sumimo, da jc ravno on prav pridno podtikal pod loncem, kjer se je ta mi« neštra kuhala. Tako so vse uradne komunistične par« tije sedaj proti Titu, ker je prišel tak ukaz iz Moskve. N j mu pa nasprotno javno mnenje ljudstva po satelitskih dr« žavah. ker so vsi že siti komunistične •diktature in gospodarske bede ter si želijo vsaj polajšanja v gospodarskem oziru, za katerega kaže Tito več smisla kot Stalin in Kominform. (Tito kaže največ smisla za kmečki stan in vse ljudstvo s tem, da prireja že svetovno znane pravljične pojedine, medtem ko ljudstvo po večini strada —' že tudi močnika -— in ko Dalmatinec dalmatinca več »e pozna.) Torej celo Titu se je začelo zdeti že preneumno, da morajo vsi sateliti nositi le naprej sadove suženjskega dela svo« jih državljanov v preluknjane vreče ne« nasitne boljševiške države. Ali so Ita« lijani res tako vzorno neumni, da mi« slijo, da jih čaka kaj boljša usoda, ako se izročijo rajši Stalinu kot Titu? Torej v svetu se komunisti tolažijo, da niso vsi kot Tito. v Jugoslaviji pa se tolažijo, da je zlo le iz Moskve in dit bo zdaj bolje ... Demonstracije v Pragi V torek 6. ATI. je bilo v Pragi veliko sokolsko zborovanje. Ob tej priliki so priredili zlasti dijaki in visokošolei ob odobravanju občinstva demonstracijo pri,ti sedanji vladi. Razvili so celo ame« riško zastavo in vpili; Živela svoboda! Živel Beneš! Živel Masarvk! Več sto demostrantov so zaprli. Bivši češkoslo« vaški poslanik v Kanadi František Ne« mec je glede teh demostracij in dogod« kov v Jugoslaviji izjavil, da pomenijo začetek konca rdečega gospostva v Evropi. Na podlagi poročil, ki jih pre« jema iz Češkoslovaške, je nadalje izja* vil, da se pripravlja za bodoče tedne val demonstracij po vsej Češkoslovaški. Palestina Grof Bernardottc ni uspel s svojim posredovanjem med Judi in Arabci. Oboji so odklonili njegov načrt za po« mirjenjc Sv. dežele. Rok premirja je medtem pretekel in začela se je znova vojna med obema strankama. Tako bo odločil meč, kdo bo gospodar Palestine. Na angleško poslaništvo je že padla bomba. Italija Obe zbornici hitita zasedati, delavstvo po državi pa stavkati po že vnaprej do« ločenem načrtu. Najhujše zlo v Italiji je velika brezposelnost in minister Fan« fani je izdelal svoj načrt, kako bi se odpravila. Glavna smer načrta je, da so začne s pomočjo države, podpore Mar« shallovega načrta in prispevkov že zaposlenih delavcev veliko stavbeno gibanje po vsej državi, ki bo dalo zdravo stanovanjc 300 tisoč delavskim druži« nam in delo neštetim brezposelnim. Berlin Berlinska napetost je blizu vrhunca. Zavezniki edinole z letali dovažajo ži» vež tja, a zdaj so Sovjeti začeli s svo« jimi lovci tudi ta dovoz motiti. Francija je že odpoklicala svoje civilno prebival« stvo iz mesta domov, zapadni zavezniki so poslali sovjetski vladi protestno no« to, Molotov jc poklical vojaškega gu* vernerja Sokolovskega iz Berlina na po« svetovanje v Moskvo, zavezniški voja« ški poveljniki vseh zasedbenih čet v Ev« ropi pa so se zbrali na posvet v gradu Miramar v STO. Zna se /goditi, da bo ■še kaka zvezda zatonila, kakor jc Hit« lerjeva, če se sproži nov plaz vojne. Su. oče gouori kat, delaucem skromnosti. Pred očmi jc treba imeti ski, Romunski, Češkoslovaški in Poljski, Stran 2 SLOVENSKI PRIMOREC -■ .•...■-Jtt=-'=r=mnr mn- • . i--= Stev 28 =g: ,.:r.:ss DOMAČE NOVICE Stara gora V' nedeljo 4. juliju so na Stari gori oh ogromni udeležbi ljudstva odkrili 17 metrov visok kri/, iki. ho vsako noč razsvetljen.- Videli ga hodo lahko po velikem delu videmske nadškofije in tudi onstran meje. Oh tej priliki je lepo govoril kapucinski misijonar iz Brazilije, ki je ra/odel svoje široko kr* ščansko srce. Razložil je pomen tega križa in klical blagoslov na ožjo in šir* šo domovino, pa tudi na »brate onstran meje«. Da, vsi, ki se imenujemo krist= jani, smo bratje in ni prav, da živimo drug pred drugim v strahu, kakor se mnogim godi okrog Stare gore. Naše brate oh Nadiži naj spominja to zna* menje sv. jeriža, da smo bili po Kristu= su osvobojeni in da postava ljubezni ne pozna strahu! Doberdob V četrtek S. VII. je prevzv. g. nad* škof blagoslovil dva nova zvonova, ki ju je ulila tvrdka Brcali iz Vidma. Sčisti večer smo ju dvignili v zvonik, od* koder bosta oznanjala slavo Bogu in mir ljudem dobre volje. Srednješolska akademija Napovedana srednješolska akademija se je izvršila v nedeljo ob zelo veliki udeležbi šolske mladine, staršev in vseh krogov slovenskih meščanov. Izobražen* stvo je polnoštevilno prisostvovalo lepi prireditvi, ki je pokazala, kako zelo je napredovala slovenska mladina v neko* liko letih slovenskega šolstva. Spored je bil zelo bogat in prostor našega skromnega lista ne dopušča,. da bi ocenjevali posamezne točke. Splošno mnenje udeležencev je bilo, da so bile pevske točke najbolj lepo podane, ne* katere tako, da si sploh ni mogoče mi* sliti. kako bi jih podali še bolje. Naj* bolj sta ugajali Bučelar in Večerni zvon, ki so ju morali na burno zahtevo občin* stva ponoviti. Tudi deklamacije so bile lepo podane, a ne vse. »Gorska bajka« je pokazala, koliko more spreten reži* ser tudi / zelo skromnimi sredstvi v najkrajšem času doseči. Za balete pri mladinskih prireditvah na splošno ni* smo vneti, a balet v tej igri bi nas bil skoraj zadovoljil, ako bi bile odpadle nekatere kretnje, ki so bile pač nepri* merne za tako nežno občinstvo, kot je mladina v razvojnih letih. Če se ne motimo, smo slišali tudi besedo »večna materija«, kar je seveda groba zmota, ker večen je le Bog in »večna materija« je le malik materialistov. Igralci so pretiho govorili. V celoti pa je prireditev gotovo zelo razveselila slovensko družino v Gorici, ki je napol* nila dvorano do zadnjega kotička in se bo spet rada zbrala, ko nam bo učeča se mladina kaj podobnega priredila. Msgr. Ukmar - sedemdesetletnik Dne 10. julija je dosegel msgr. dr. Jakob Ukmar 71) let starosti. Kdo ne pozna tega odličnega tržaškega duhov* nika? Vsi ga spoštujejo kot vzornega delavca v vinogradu Gospodovem. Kdo bi preštel vse pridige, ki jih je imel za duhovnike in za vernike ob priliki raz* nih duh. vaj, duh. obnov, tridnevnie, misijonov, pri Sv, Jakobu v Trstu in v Skednju, ob priliki novih maš itd. zla sti v tržaški škofiji? Sedemdesetletnik je še danes tudi neumoren delavec na cerkvenem sodišču v Trstu in kot član pokrajinskega sodišča v Benetkah. — Jubilant rad seže tudi po peresu in prav pridno sodeluje pri kat. tedniku v Trstu. Njegovi spisi so vsi temeljiti, kakor je sploh vse temeljito, kar piše ali govori. Po vsem svetu je postal znan, ko je bil lansko leto v avgustu od rdečih v Istri tako surovo napaden, da so ga skoraj ubili. To je dobil v zahvalo, ker je ved* 110 učil, da je treba zelo veliko ljubezni in obzirnosti tudi do takih sovražnikov, kakor so brezbožni komunisti. Ob tej priliki se je pokazafo, kako trdne so še tudi njegove telesne sile. Velespoštova* nemu jubilantu naj Bog še dolgo ohrani duševne in telesne moči v prid slovcn* skim vernikom v Trstu. Novomašnik dr. Stanko Živic Dne 2l). VI. je bil posvečen v duhov* nika v Monterotondu dr. Stanislav Ži* vic, salezijanec iz Goč pri Vipavi. No* vo mašo je pel v Tramontu pri Padovi 4. julija. Tamkajšnji g. župnik ga je prav gostoljubno sprejel in je imel tudi novomašnišJci govor o duhovniku, mazi* Ijencu Gospodovem. Med govorom je omenil, kako hudo mora biti novomašniku, da ne more imeti pri taki slovesnosti okrog sebe ne matere ne bratov ne dru* gih domačih in da je daleč od rojstnega doma in domovine. Košček domovine pa je le imel pri sebi. Slovenska skupina iz Padove in okolice mu je pripravila prav prisrčen praznik. Slovensko dekle ga je pozdra* vilo z ganljivim govorom pred cerkvijo ir. mu poklonilo šopek domačega cvetja, slovenski visokošolci pa so ;mu peli v cerkvi slovenske nabožne pesmi, med drugimi tudi znano »Novomašnik, hod’ pozdravljen«, — pred .cerkvijo pa še ne* kaj narodnih, ki so vsem navzočim izva* bde solze iz oči. Po slovesnosti se je dr. Živic zahvalil vsem, ki so mu pripravili tako lepo slovesnost, posebno pa neki družini, ki se je največ žrtvovala, t>. župniku in visokošoleem. Novomašnik, ki je študiral v Gorici, Torinu in Padovi, kjer je postal doktor, je 5. VII. odpotoval v Rim. Bog spremljaj novomašnika po vseh potih in blagoslavljaj njegovo delo po svetu, dokler se ne bo mogel vrniti v domovino, kjer bo treba posvetiti po sedanjem viharju toliko skrbi zlasti za* peljani mladini t Virgilij Šček Bivši poslanec v rimskem parlamentu, urednik tržaškega »Malega lista« in taj* nik guriškega K.T.D. duhovnik Virgilij Šček je po težki operaciji ‘A VII.' umrl v ljubljanski bolnišnici. Rajni je bil zc* lo nadarjen in silno delaven duhovnik, a udejstvoval se je rajši na političnem kot na verskem polju. Zato kliče »Pri* morski dnevnik«, ki prepoveduje duhov--nikom politično delovanje, temu »so* trudniku« in »tovarišu«; »Slava 11 j ego* vemu spominu!« Mi vemo, da je bil g. šček zelo blagega srca in vnet za social* ni blagor naroda, a napravil je marši* kak korak, ki ga moremo razumeti le v Iliči ali senci njegovega silno rahlega zdravja. Večkrat je bil operiran in ne* prestano je moral uživati zdravila in mamila, ki so zelo kvarno vplivala na njegove živce. Bog hodi temu trpinu usmiljen! Sobrate vabimo, naj se ga spomnijo pri daritvi sv. maše, sestri skladateljici Fridi pa izrekamo prav iskreno sožalje. Redoifnlštvo v Sloveniji pred vojno in sedaj Pregled moških redovniških postojank ( Nadaljevan je) Kapucini: Celje (provincialni sedež), Škofja Loka, Ptuj, Krško ob Savi, Ma* ribor na Studencih, kjer je bila leta 1940 ustanovljena nova župnija, (naselili so se tam ll>22. leta). Stepanja vas pri Ljubljani (se naselili 1941). Potem ima provinci ja še šest samostanov na Hrvat* skem. Minoriti so imeli samostane sa* N /1 S L I S T V VSAKO H I ŠO ! Zbirka za odgovornega urednika V »Prim. dn.« 10. VIL so navedeni težki tisočaki, ki so jih zbrali prebivalci raznih sektorjev Istrskega okrožja za milijonsko globo, ki jc zadela odgovor* nega urednika tega »poštenega« in »res* nieoljuhnega« lista. — Ubožno istrsko ljudst\o, ki mora za take reči toliko žrtvovati, je vredno vsega pomilovanja. Ali bi ne bilo primerno, ako bi se za kritje te globe tovariš 'Pito in njegovi ožji sodelavci odpovedali eni sami ve* čer ji? To bi gotovo bolj služilo krha* joči se fratellanzi in edinosti v komuni* stični stranki kot pa »Poziv zveze parti* zanov za Istrsko okrožje« v isti štev. »Pr. dn.«, ki »odločno obsoja«, »ne do* pušča« in spet »poziva« in »zahteva« in ponovno »zahteva, da se ukine vsako polemiziranje«. Prejeli smo iz Štandreža in priobčujemo dobesedno: »Ker g. župnika fii doma, odgovarja* mo »Soči« z dne 10. t. m. mi. Pisec članka je očividno gluh. ali vsaj zelo naglušen. Slišal je v pridigi besedo »svinja« (tem nedolžnim živalim se vča* sili dela krivica. Op. ur.) in da »polje ne bo rodilo«. Te besede podtika žup* niku v popolnoma drugačni zvezi, kot so bile izrečene. Pametni (zelo tolažilno! Op. ur.) Stan* drežci želimo z našim župnikom vred našemu polju toliko rodovitnosti, da bo ostalo še kaj za zbirko »Odbora« v krit* je dolgov »Prim. dnevnika«. (Preveliki! želja. Dovolj je, da ostane kaj za D05 brodelno pisarno in druge dobre usta* nove. Op. ur.) Mladina in pametni Standrežci (upa* mo, da je tudi mladina pametna! Op ur.) prav lepo pozdravljamo svojega župnika ih niu želimo, da se vrne ozdravljen in z novimi močmi med nas. ker ga čaka še mnogo dela. (Če opomb': premislite, ne boste užaljeni! Op. ur.) Vprašanje in odgovor Prof. matematike: »Čuj, kolega, kako bi se dala najbolj na kratko označiti vsebina vseh dosedanjih 950 številk »Primorskega dnevnika?« Prof. filozofije: »Kotel se 'spota' loncu, da je črn.« Prof. mat.: »Ni prav. ker ta črni ko* IH se 'špota' tudi belemu loncu.« Prof. lil.: »Torej pa: Tat očita okradenemu. da g a je okradel.« Prof. mat.: »Dobro, a bolj na kratko/« Prof. fi 1.: »Rečem ti, da mi ne pore* češ!« Prof. mat.: »Z eno besedo!« 1 Pro. fil,; »Propaganda!« Prof. mat.: »To je dvoumno, ker pros pat