Izhaja vsak četrtek UREDNI8TVO IN UPRAVA: Tret, Ulica Mariin dtin, uOen.. (Ul. Commercia.e) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gonca. P.zttt Viitoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Tist, M'6464 Poštnina platano v %oioi m
NOVI LIST
Posamezna it. 48 lir
N A K O
1
četrtletna lir 450 — polletna Hi 850 — letna lir 1600 » ta inozemstvo: letna naročnina lir 2800 O « I a i i po dogovoru iis-dizio>ie in anb. posialr 1. gr.
ŠT. 525
TRST, ČETRTEK 26. NOVEMBRA 1964, GOR CA
LET. XIII.
iPtui homcmtai
Kot po vsej državi so se v ponedeljek, tudi na Tržaškem zaključile upravne volitve. Pokrajinskih volitev se je udeležilo 213.313 volivcev od skuipnih 231.055 ali 92,32 odstotka. Razpredelnica, ki jo objavljamo na tej strani, kaže, da v primeri z letošnjimi deželnimi volitvami ni bilo bistvenih sprememb. Zabeležiti pa je kljub temu treba rahlo napredovanje Kršč. de-mokraeje tako v glasovih kot odstotkih (+ 0,85) ter rahlo nazadovanje komunistov, ki so v primeri z deželnimi volitvami zgubili 2.088 glasov in tako nazadovali za
0,48 odstotka.
Tudi ostali 'Iranki sredinske levice — socialisti in socialdemokrati — sta prejeli manj glasov kot na deželnih voMtvah; republikanci, ki so doslej imeli v pokrajinskem svetu svojega predstavnika, pa ga odslej ne bodo več imeli, ker niso dosegli potrebnega količnika.
Stranke sredinske levice zato ne bodo imele v pokrajinskem svetu večine, saj so si osvojile le 11 mest od skupnih 24. Tako po števi’u glasov kot v odstotkih pa so 'Hočno napredovali liberalci, ki so danes tretja stranka na Tržaškem in s tem zasedli mesto, ki je dolgo let pripadalo mi-sovcem. Gled° na izid. volitev je danes nemogoče predvidevati, kakšna bo nova večina v pokrajinskem svetu.
Naš list se je, kot znano, zavzemal za listo Slovenske skupnosti. Mnogi slovenski volivci in volivke so se tudi tokrat ravnali po tem nasvetu in glasovali za to listo.
Kot je razvidno iz razpredelnice, je Slov. skupnost v pičlem poldrugem letu že tretjič zaporedoma dosegla lep uspeh. Značilno je, da njeni glasovi stalno rastejo, kar pomenil, da stalno narašča število slovenskih volivcev, ki ji zato tudi zaupajo svoj glas.
Na pokrajinskih volitvah je Slov. skupnost prejela 7000 glasov, in sicer 43 več kot na deželnih volitvah letos maja. S tem je tudi dosegla svoj cilj in poslala v pokrajinski svet svojega zastopnika. Prejšnja Slovenska lista je leta 1960 dobila le 4.794 glasov in tako ostala brez lastnega predstavnika v pokrajinskem svetu.
Slovenska skupnost je nadalje dosegla velik uspeh v repentaborski občini, kjer je izvolila v novi občinski svet vseh svojih 12 kandidatov in s tem vzela upravo občine v svoje roke. LSS je zmagala s pičlg večino d.veh glasov, vendar to samo dokazuje, kako krivične so bile napovedi njenih nasprotnikov, češ da Slov. skupnost računa na glasove italijanskih nedomači-nov. Prodoren uspeh sta listi Slov. skupnosti dosegli tudi v dolinski in zgoniški občini. V Dolin, kjer so volili po proporč-nern sistemu je bilo izvoljenih pet kandidatov, v Zgoniku, kjer so glasovali po večinskem sistemu, pa je lista Slov. skupnosti močno napredovala v glasovih in od-(Nadaljevanje na 2. strani)
PRODOREN USPEH LISTE
SLOVENSKE SKUPNO S TI
Razgovor z novoizvoljenim pokra/inskim svetovavcem LSS Dragom Legišo
Na listi LSS je bil izvoljen v pokrajinski svet njen kandidat Drago Legi-ša. On je prvi svetovavec liste Slovenske skupnosti v tržaškem pokrajinskem svetu. • Novoizvoljenega svetovavca smo zaprosili za intervju.
Uredništvo
Kako ste prišli k politiki?
Največ zaslug ima pri tem družina, iz katere izhajam. Spominjam se, kako sta stari oče in oče za časa fašistične diktature naravnost fizično trpela, ko sta ugotavljala, da S'ovenci v rojstnih krajih niso niti jezikovno in še manj socialno ter gospodarsko enakopravni Italijanom, ki so se takrat pričeli naseljevati v naših krajih. Na takšno stanje pa je mogoče vplivati samo s političnimi sredstvi. To prepričanje je glavni vzrok, zaradi katerega sem prišel k politiki.
Kaj menite k izidu teh upravnih volitev na Tržaškem?
Slovenska skupnost je po mojem prepričanju zabeležila nov, zelo pomemben uspeh. Na pokrajinskih volitvah je prejela sedem tisoč glasov, kolikor jih v vsej povojni dobi na Tržaškem še ni prejela nobena slovenska politična grupacija. Slov. skupnost si je poleg tega osvojila občinsko upravo na Repentabru, in se krepko afirmirala v Dolini ter v Zgoniku. Izid volitev v Nabrežini zahteva podrobnejšo analizo, česar zaradi kočljivega položaja v tamkajšnji občini ni mogoče napraviti v časnikarskem in tervjuju.
In kaj menite o izidu volitev v Italiji nasploh?
Težko si je napraviti natančno sliko o
dejanskem stanju, saj se takorekoč vse | stranke hvalijo, da so zmagale. Neizpodbitno dejstvo pa je, da komunisti in liberalci napredujejo.
Kako si razlagate počasno, a stalno napredovanje komunistične partije v Italiji?
To napredovanje je odvisno od. več vzrokov. Odločilna pa sta po mojem skromnem mnenju predvsem dva: Kršč. demokracija je že preveč let na oblasti in se je zato izčrpala. Nepristransko je treba tudi priznati, da razpolaga kom. partija z velikim številom izredno delavnih in požrtvovalnih i aktivistov, karšnih nima nobena druga ; stranka. Zelo važne so nadalje strukturne spremembe, zlasti poras1 industrializacije, ki priteguje velike množice agrarnega pro-I letariata v mesta, kjer glasuje za komuni-| ste predvsem iz nekakšnega protesta proti ' razliki med svojimi življenjskimi pogoji I slabše plačane nestrokovne delovne sile in | sp'ošno visoko ravnijo meščanskega prebi-| valstva v srednji in severni Italiji.
Bo po vašem ta tendenca komunističnega napredovanja trajala dalje?
Težko je na to odgovoriti. Mislim, da bo j to trajalo vse dotlej, dokler ne pride do ' socialistične združitve, ki bi predstavljala ! demokratično alternativa sedanji vladi, v kateri ima glavno besedo KD. Nekaj let i opozicije bi zelo koristilo tudi KD. Na tako demokratično alternativo pa lahko računamo samo v primeru, če bi volilna moč združene socialistične stranke tako narasla, da bi sama mogla demokratično prevzeti oblast.
(Nadaljevanje na strani 4)
IZID POKRAJINSKIH VOLITEV NA TRŽAŠKEM
	Pokrajinske 22. novembra 1964		Deželne 10. maja 1964		i Poslanske 28. aprila 1963	
	Glasov	°/o	Glasov	•/«	Glasov	o/o
PCI	48.186	23,09	50.274	23,57	51.384	23,5
DC	69.266	33,19	68,935	32,34	70.352	32,2
PSDI	16.054	7,69	16.393	7,68	19.281	8,8
MOV. IND. TLT	4.310	2,06	5.049	2,37	4.261	1,9
MSI	21.866	10,48	25.168	11,81	26.003	11,8
PSI	11.190	5,36	12.431	5,83	15.302	7,0
PLI	23.306	11,17	20.703	9,71	19.744	9,0
PRI	4.094	1,96	3.966	1,86	4.227	1,9
SLOV. SK.	7.000	3,35	6.957	3,26	5.679	2,6
PSIUP	2.615	1,25	2.597	1,22	—	
UNE	797	0,38	722	0,35	—	—
RAC 10 TRST A
* NEDBL.IA, 29. novembra, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Goriški slovenski zbori; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.(15 Oddaja za uajmlajše: »Beli kit Moby Dick«, povest, ki jo je napisal Herman Melville. Prevod in dramatizacija Dušan Pertot. 4 del: »Srečanja na morju«. Igra RO, vodi Lojzka Lombar; <12.00 Nabožne pesmi;
12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmeva tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 15.00 Znani pevci: Milva in Peter Kraus; 15,45 Pevski zbori Furlanije - Julijskega krajine: Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta, vodi Lucio Gagliardi; 18.00 Po društvih in krožkih: »Slovensko katoliško akademske društvo v Gorici«, pripravil Saša Martelanc, 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico decembra«; 21.00 Vabilo na ples.
* PONEDELJEK, 30. novembra, ob: M.45 Glasbeno potovanje po Cvrcpi; (12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico decembra« '8.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Naši mladi koncer tisti: Sopranistka Giuliana Chinaglia; 19.15 Plošči za vas: 7. quiz oddaja - pripravil Danilo Lovrečič:
20.35 Pietro Mascagni: »Cavalleria rusticana«, opera \ enem dejanju.
TOREK, 1. docembra, ob: 11.45 Italijanski akva rel; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Italijan sčina po radiu: 18.30 Sodobna jugoslovanska glasba; 19jI5 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.30 Slovenske novele devetnajstega stoletja: Ivan Prijatelj: »Materine povesti«; 22.00 Solisti naše dežele: Pianist Claudk Gherbitz; Orazio Fiume: Mala suita (1935), Giuliu Vložki: Plesna suita.
* SREDA, 2. decembra, ob: 11.45 Naš juke.box; '2.15 Brali smo za vas; 1I8.OO Radijska univerza: Branko Pegan: »Galileo Galilei kot astronom«; 18.3:’ Nove -plošče resne glasbe; 19.15 Higiena in zdravje pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.30 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi. Vodi Carlo Zecchi. Sodeluje violinist Salvatore Accardo; V odmori' približno ob 21/0) Knjižne novosti: Josip Tavčar: >-Arrigo Benedetti in njegova knjiga 'Prelaz Lango. bardov'«.
o	Četrtek, 3. decembra, ob: 11.45 Ameriški odmevi;
12.15 Po društvih in krožkih: »Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici«, pripravil Saša Martelanc; 18.00 Italijanščina po radiu; 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravil Ivan Theuerschuh;	21.00	Direkten prenos slavnostne
otvoritve »Kulturnega doma« v Trstu. Radiokronist: Mitja Volčič.
* PETEK, 4. decembra, ob: 11.45 Jugoslovanski or. kestri in pevci; 12.C5 Pomenek s poslušavkami; -18.00 Bilo je nekoč.. Venec pravljic, pripovedk, legend: »Kako je Markec postal močan«. Pripravil Jurij Sla ma. 18.30 Jugoslovanski solisti; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Prešernov delež v prvi knjigi Kranjske Čbelice«;
20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operni' glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Znanost iri tehnika: Gino Mancarelli: »Laser in njegova up: , iaba«.
* SOBOTA, 5. decembra, ob: 11.45 Mali ansambli: I
12.15 Znani sodobniki;, 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Lutke mojstra Gabrijela«, ra- \ dijska drama, ki jo je napisal Michal Tonecki, pre- j vedel Franc Jeza, Igra RO, režira Stana Kopitar; j 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 18.00 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška : llora: »Rešeljika«; 18.30 Glasbena oddaja za rnla-j dino_. pripravil Dušan Jakomin; 119.15 Družinski ob 1 /ornik. Urednik Ivan Theuerschuh; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Moški vokalni kvintet, ki ga vodi Hum. I bert Mamolo; 21.00 »Sv. Miklavž sa podaja na pot«. I mladinska radijska igra (Saša Martelanc), Igra J RO, vodi Stana Kopitar; 22.00 Veliki tuji simfoničill orkestri: Filadelfijski simfončni orkester.
Stanleyville zavzet
Po dolgih in brezuspešnih pogajanjih med kongoškimi uporniki in ameriško vlado s posredovanjem Organizacije afriških držav, z namenom, da bi uporniki izpustili ameriške državljane, ki so jih imeli za talce, je prišlo končno v noči od 23. na 24. november d.o bliskovite akcije proti upornikom in Stanleyville je prišel spet v oblast Combejeve vlade.
Kot znano, so Combejeve čete že dalj časa obko'jevale Stanleyville, v katerem so si ustanovili uporniki nekako »ljudsko republiko«. Toda uporniki so se polastili nad tisoč Evropejcev, in Američanov, po večini misijonarjev in misijonark, zdravnikov, tehnikov, trgovcev in kolonistov ter so grozili, da jih bodo poklali, če bodo čombe-jeve čete napadle mesto ali ga bombardi rale. Nevarnost je bila realna, zato je Čom-bc: odlašal, zlasti na 'prigovarjanje Ameri-, čanov, ki so hoteli obvarovati talce. Hoteli so se pogajati z uporniki za izpustitev talcev. Toda uporniška voditelja »predsednik v'ade« Gbenye in »genera1« Olenga, sta zahtevala da mora Combe sprejeti vse njune pogoje, da izpustita talce; pogajanja so se razbila. Tako so se Čombejeva, ameriška in belgijska vlada, v skrbi za usodo belgijskih državljanov, katerih je bilo največ med talci, sikupno odločile za bliskovito fkcijo belgijskih padalcev. Te so z ameriškimi leta’i prepeljali najprej na otok
TEDENSKI KOLEDARČEK
29. novembra, nedelja: Vinko, Demetrij
30. novembra, ponedeljek: Andraž, Hrabroslav
1. decembra, torek: Marijan, Božena
2. decembra, sreda: Blanka, Nataša
3. decembra, čet-tek: Frančišek Ksav.
4. decembra, petek: Barbara, Bariča
5. decembra, sobota: Stojan, Uroš
Sovražnik Slovencev in Judov v rokah pravice
Dunajska policija je zgrabila pred tremi leti dolgo časa zasledovanega esesovskega m^iorja Franza Novaka. Mož, ki je doma s Koroškega, je bil desna roka obešenega Fichmanna, ki je pomoril na stotisoče Judov v plinskih celicah. Novak je imel nalogo odbirati in pripravljati transporte u-jetnikov v taborišča smrti. Sokriv je štiri sto tisoč umorov! Po vojni se je skrival pod imenom Herbert Doljak. Delal je pri kmetih b'izu Hitlerjevega rojstnega kraja Rraunau. Leta 1956 je pa postal tako predrzen, da se je udinjal pod pravim imenom kot stavec v neki dunajski tiskarni.
V ponedeljek se je zaČ6'a proti njemu obravnava. Elegantno oblečeni falot se pa brani, češ da je kot vojak izvrševal le povelja svojih višjih. Na predsednikovo vprašanje čemu je pa vodil transporte Judov v plinske peči, je predrzno odgovoril, da! sploh ne ve, kaj je to; on da je imel naloge skrbeti samo za prevoze.
Kot je poročal mednarodni tesk, bi bil moral Franz Novak sodelovati tudi pri na-| meravanem uničenju slovenskega naroda s preselitvijo in gotovo tudi — s krematoriji.
ZAGARI V BEOGRADU
I Te dni se nahaja na uradnem obisku v Beogradu podtajnik v italijanskem zuna-1 njem ministrstvu Mario Zagari. Kot poro- j čajo italijanski listi, bodo predstavniki o-' beh vlad. ob tej priložnosti podpisali sporazum, na osnovi katerega se bo dokončno uredilo vprašanje vseh tistih opcij, ki so še čakale na rešitev.
Ker so pri tej delikatni zadevi posredno ali neposredno prizadeti mnogi naši rojaki, upamo in pričakujemo, da so se zaščitile tudi njihove koristi.
Ascension v Atlantskem oceanu, od tam pa naskrivaj v oporišče Kamina ob ustju Konga. Dvanajst ameriških letal je od tam odpeljalo 525 padalcev nad Stanleyville, kjer sc- se nato zjutraj 24. t. m. v štirih minutah polastili letališča in v nekaj nadaljnih minutah tudi mesta, v katero je istočasno vdrla ena izmed Čombejevih kolon pod vodstvom nekaj sto belih najemnikov.
Uporniki so se v paničnem strahu razbežali, še prej pa so pobili okrog trideset talcev, med, njimi ženske in otroke, pa tudi ameriškega misijonarja (protestanta) Carl-sena, 'ki so ga že prej javno »obsodili« na smrt. Padalci in Čombejevi voj alki so rešili okrog 800 talcev, toda bežeči uporniki so jih nekaj sto (med njimi 30 Italijanov) vendarle odvlekli s seboj, ali pa jih imajo skrite na kakem kraju v okolici, kamor padalci in čombejevi vojaki še niso prodrli. Zato predvidevajo nadaljne akcije belgijskih padalcev. Več desetin rešenih talcev ie hudo ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnišnico v Leopold,ville.
Nastop belgijskih padalcev je vzbudil nevoljo in zgražanje v afriških državah, češ da pre za imperialistično in kolonialistično vmešavanje v kongoške notranje razmere. Toda na Zahodu izjavljajo, da gre dejansko samo za akcijo, ki je imela nameni rešiti nad tisoč človeških življenj iz rok 'ljudi, ki so zapad'i nazaj v barbarstvo1. In v resnici so s talci ravnali zelo grdo. Med. drugim so orisilili ameriškega konzula in nekaj drugih Američanov (s Carlsonom vred), da so mora'i pojesti ameriško zastavo. »Dolgo smo jo žvečili, a je bila zelo neužitna,« je deipi1 konzul Michael Hout.
Še grše so ravnali uporniki z lastnimi 'rojaki — mnogo so jih pobili in ce’o razsekali — a usoda teh je skrbela ameriško in belgijsko vlado precej manj.
—0—
Shui k o m o n tal
(NJadaHevn^V « V	n
stotkih v primeri z volitvami leta 1960 ter r-.obila vsa tri opozicijska mesta.
Če bi gledali z ozkega strankarskega stališča, bi g'ede na objektivne težave lahko rekli, da se je LSS častno odrezala tudi v devinsko-nabrežinsiki občini. Toda položaj, ki je po teh volitvah nastal v tej občini, je s splošnega slovenskega stališča, kar pa je za nas najvažnejše, zaskrbljiv. V občinski svet je namreč bilo izvoljenih kar 12 svetovavcev italijanske narodnosti in samo 8 Slovencev. Poleg 7 demokristjanov, 1 socialdemokrata in 1 liberalca sta tudi oba svetovavca, izvoljena na listi PSI, italijanske narodnosti; enega Italijana pa so izvolili tudi na listi KPI. Takšna sestava občinskega sveta pa nikakor ne odraža narodnostnega razmerja v občini, kajti Slovenci imamo za sedaj še vedno večino, čeprav je ta večina spričo gradnje velikih raznarodovalnih naselij čedalje bolj šibka-
Kdo je kriv, da so zadnje občinske volitve tako izpadle? Če bi hoteU izčrpno odgovoriti na to vprašanje, bi potrebovali več prostora. LSS na vsak način ne zadene nobena krivda, saj je pravočasno opozarjala javnost na možnost takšnega izida. Za danes samo ugotavljamo, da je to rezultat vključevanja Slovencev na italijanske liJ ste brez nikakršnega jamstva, da bodo slovenski kandidati izvoljeni.
Zaključek tretjega koncilskega zbora
Tretje obdobje II. vatikanskega cerkvenega zbora se je zaključilo v soboto s slovesno sejo v bazLiki Sv. Petra.
Papež Pavel VI. je proglasil kot obvezne za katoliško Cerkev na koncilu izglasovane določbe »De Ecclesia« (o novih določbah o Cerkvi), »De Eoclesia orientati-bus Catholicis« (o vzhodnih Cerkvah) in »De Oecumenismo« (o svetovnem poslanstvu Cerkve) Odloki postanejo pravomočni dva meseca po uradni razglasitvi. Med slovesnostjo je tudi proglasil Mater božjo kot »Mater Cerkve <. Na koncu je koncilski tajnik prebral tud.i odlok o vzdržku in postu pred obhajilom,, ki je skrčen na eno uro.
Pri prvi točki je najvažnejši sklep o ko-legialnem vodstvu Cerkve vseh škofov, ne da bi se okrnil papeški primat. Druga točka je pa uvedba diakonata.
Prodorni za uveljavljanje Cerkve v svetu so tudi sklepi o ekumenizmu, ki govore s spoštovanjem tudi o nekatoliških veroizpovedih ter jim priznavajo naslov Cerkve. Omenja se tudi sokrivda katoličanov pri verskih razkolih. Veliko upanje je, da bo prav ta točka dosti pripomogla k zbližanju krščanskih veroizpovedi.
Papež je tudi naznanil, da se bo s četrtim koncilskim obdobjem zaključilo vatikansko zasedanje. Ni pa še določen datum za nadaljevanje zbora. Nekateri cerkveni krogi 'računajo, da ne bo morda mogoče sklicati koncila že prihodnjo pomlad, ker morajo komisije proučevati še dolgo vrsto predlogov. Med, temi so predlogi o verski svobodi, o odnosih do nekrščanskih verstev, o Cerkvi v svetu, o pastirski oblasti škofov o laičnem apostolatu, o vzgoji du-hovskega naraščanja, o misijonih in o kr-
ščanski vzgoji. Nekatere izmed teh osnutkov so koncilski očetje že obravnavali, a niso še dokončno izpiljeni. Vse to ogromno delo bodo morale končati posebne komisije do četrtega zasedanja, ki bo o njih glasovalo.
Po sodbi tudi nekatoliških opazovavcev je zlasti to tretje koncilsko zasedanje dokazalo, da preveva Cerkev svež in sodoben duh.
UPRAVNE VOLITVE V ITALIJI
V	nedeljo in ponedeljek je bilo v Italiji poklicanih približno 33 milijonov državljanov k volivnim žaram. Volili so 7043 novih občinskih svetov in 74 pokrajinah. Vseh kandidatov za nova upravna mesta je bilo 363.526. Skupni stroški za ves volilni u-
/1(icr/n [iiti §untli*2
K sreči je izbruhnila ta moda tam gori na Švedskem, in sicer med fantiči od štirinajstih do osemnajstih let. Začeli so si barvati ustnice kot dekleta in vpletati v dolge grive modre in rdeče trakce. Ker nosijo zdaj na Švedskem tudi dekfeta hlače, je težko ločiti dekleta od fanta.
Novomodni fantki imajo že kar svoj klub v neki napol podrti palači. Članov je že 1500. Po podatkih državnega socialnega odseka se pomehkuženi mdadeniči še mirno obnašajo, zato jih policija še pusti pri miru. Psihologi se pa resno sprašujejo, kaj se neki v njih kuha in kdaj bo izbruhnilo na dan.
Pisatelju prof.
ČESTITAMO
Alojzu Rebuli
in ženi Zori se
Stroj So znašali trideset milijard lir. Voliv- je rodila tretja hčerkica, k: je dobila ime Marjan-
na udeležba po vsej državi je znašala 90,1 ka- čestitamo!___________________________________________________
odstotka volivcev.
Volitve so bile tudi na slovenskem etničnem ozemlju, razen na Goriškem in v tavorjanski občini v Beneški Sloveniji.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Ihi^elbet t Besednjak • Ocisovorni uredn k: Dr go Logiša » Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29 477
V
Odpor nemške javnosti proti rehabilitaciji nacizma
Te dni so ustoličili na starodavni nemški verza s tem, da je sprejela zaupnico novemu univerzi v Bonnu novega rektorja v osebi rektorju; vendar se je potem zvedelo, da je profesorja Huga Moserja. Tega in pa profe- bila zaupnica sprejeta na zborovanju, ki ni sorja za antično zgodovino Friedricha Oertla bilo sklicano v skladu s predpisi in na kate-so ob tej priložnosti obtožili razni listi, neka- rem ni bilo legalno število udeležencev. Štu-teri kolegi in predstavniki študentovskih or- denlovske organizacije so ponovno zahtevale ganizacij, da sta bila svoj čas nacista. Profe- razčiščenje. Končno se je ugotovilo, da je sorja Oertla pa so še posebej obtožili, da bil profesor Friedrich Oertel svoj čas, leta je podpisal izjavo bonnske univerze, s katero je bil odvzet Thomasu Mannu častni doktorat te univerze.
Na te napade je odgovorila bonnska um-
Signali iz vesolja
Skrivnostni radijski signali ogromnih energij in frekvenc iz vesoljstva so postali predmet polemike med sovjetskimi in ameriškimi znanstveniki. Astronomi obeh dežel disku, tirajo q pred kratkim odkritih radijskih valovih, označenih s STA 21 in CTA 102. Intenziteta teh radijskih znakov se močno menja, tako da se rčs zdi, da gre morda za načrtno oddajane znake.
Ruski astronom Nikolaj Karašev je pred kratkim objavil znanstveno razpravo, v kateri dokazuje, da gre za signale neke »super-civilizacije« v daljnem vesoljstvu, ki je izbrala najugodnejšo oddajno frekvenco za vesoljstvo — okoli 900 megahercov — da poroča o sebi drugim živim bitjem. Ameriškim 1 zznanstvenikom se pa zdi to neverjetno, ker je energija, ki oddaja te radijske žarke 1 v vesbljstvo, tako velika, da si tega skoraj J ne moremo niti predstavljati. Čeprav ne ve-1 mo, kako oddaljen je radijski vir in kako j velika naj bi bila ta »oddajna zvezda«, gre j vsekakor za energije, ki so mogoče mnogokrat večje kot vse zarčenje sonca. Zato teh energij po človeškem merilu sploh ne morejo proizvajati ži/a bitja.
Proti temu mnenju navaja ruski znanstvenik, da je današnja človeška proizvodnja energij, ki je najvažnejše merilo za razvoj civilizacije in kulture, šele v začetku. Človeštvo proizvaja danes nekaj milijadr kilovatov. Pri sedanji rasti te proizvodnje iz premoga, nafte in urana pa bo proizvodnja cner.
gije nekega d,ne 100-tisoč krat večja in bo s tem dosegla proizvodnjo energije našega oSnca. To baje ni utopija. Na tej stopnji bi pa po mnenju Kardaševa doseglo človeštvo višino »civilizacije II« in energija bi imela pri tem še take presežke, da bi lahko žarčili tako močne radijske znake v vesoljstvo, kot prihajajo od virov CTA 21 in CTA 102.
Ameriški znanstveniki odgovarjajo, da je izkoriščanje tako velikih množin energije po živih bitjih nemogoče. Vendar tudi oni ne morejo bolje pojasniti ter nenavadnih radijski znakov in jih uvrščajo med »nepojasnjene dogodke vesoljstva«. Vendar priznavajo, da je teorija Kardaševa o naraščanju proizvodnje energije stvarna in trezna, čeprav zveni njeno »kosmobiološko« vrednotenje fantastično.
1936, res izvo’jen za dekana filozofske fakultete bonnske univerze, toda bil je že odstavljen, ko je bila podpisana tista izjava, ki je odvzela Thomasu Mannu častni doktorat. Podpisal jo je dejansko profesor Obenauer, ki je bil imenovan namesto Oertla za dekana. Obenauer pa je bil SS-ovec. To se je zgodilo 19. decembra 1936.
Bonnska univerza je obljubila, da bo v kratkem objavljena popolna zgodovinska študija o odvzetju častnega doktorata Thomasu 1 lannu. Objavil jo bo zgodovinar Huebinger.
Bonnska univerza je tudi naznanila, da jc dosledno pošiljala založbam in časnikom, ki so objavljali publikacije oziroma članke, češ da je bil profesor Oertel med podpisniki izjave o odvzemu častnega doktorata Thomasu Manr.u. pisma, v katerih je opozorila na pomoto, kar pa ni veliko zaleglo. Od tod tudi sedanja pomota, oziroma razburjenje proti profesorju Oertlu, ki pa je pri zadevi nedolžen.
Vsekakor je pozitivno dejstvo, da kaže nemška javnost tako odločen in živ odpor |do vsakega poskusa rehabilitacije nacizma.
IZREDEN POPUST OD 10 DO 50 ODSTOTKOV
PRI VSEH SLOVENSKIH KNJIGAH, RAZEN ŠOLSKIH
Izkoristite to priliko!
Teden naše knjige
OD 30. XI. DO 5. DECEMBRA 1964
duiašlca
ULICA SV. FRANČIŠKA 20 TELEFON 61 792
Razgovor z Dragom Legiso
(Nadaljevan!<• s 1. strani)
Kako komentirate uspeh Slov. skupnosti v občini Repentabor in lepo napredovanje l.SS v občinah Dolina in Zgonik?
Največ zaslug ima po mojem splošen politični program Slov. skupnosti, ki je resnično napreden in je predvsem v skladu s tukajšnjo slovensko stvarnostjo. Mnogo zaslug imajo nadalje naši kandidati, med katerimi je tudi več mladih, in upravni programi posameznih list.	I
In vaš komentar k rezultatom v devinsko-nabrežinski občini ter prognoza glede sestave večine?	I
Omenil sem že, da je položaj te občine preveč kočljiv in delikaten, da bi ga lahko p oučili v časnikarskem razgovoru. Zato si dovoljujem le pripomniti, da glasovi, ki jih je prejela LSS, ne odražajo njene dejanske moči v občini. Slov. skupnost je močnejša, kot kažejo ti glasovi. Izid volitev je, kar zadeva LSS, zlasti posledica zmede, ki je nastala zaradi dejstva, da je KPI nastopila na volitvah z znakom ki jc bil leta 1956 in leta 1960 skupen tudi drugim slovenskim političnim grupacijam. Izidi volitev so jasno pokazali, d,a to ni koristilo niti KPI niti LSS.	j
Prognoza glede sestave večine? To se bo odločalo na pristojnem mestu in ob pra- J vem času. Slovenski volivci naj pa bodo prepričani, da LSS ne bo ničesar ukrenila, kar bi ne bilo v skladu s splošnimi slovenskimi koristmi v občini Devin-Nabrežina.
SESTAVA NOVEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Novi tržaški pokrajinski svet bo takole sestavljen: Kršč. demokracija 8 svetovav-cev; komunisti 6; liberalci 3; misovci 3;' socialdemokrati 2; socialisti 1 in Slov. I skupnost 1 svetovavec.	'
tabor pa so bil' na opozicijski listi KPI izvoljeni Baiss Egidio, Bevilacqua Vincenc in Milan Purič.
Kaj bo vaša glavna skrb v funkciji pokrajinskega svetovavca?
Držati se in izpolnjevati program, s katerim ,se je LSS predstavila volivcem.
In še eno: kako sodite o razvoju in bodočnosti LSS?
Sem optimist, in sice:- predvsem zato, ker so v naših vrstah predvsem mladi ljudje. Kdor pa ima za seboj mladino, se mu ni treba bati za bodočnost.
—0—
NOVI OBČINSKI SVETOVAVCI SLOV. SKUPNOSTI
Devn-Nabrežina: Josip Terčon, Drago Le-giša, in dr. Jože škerk.
Dolina: Danilo Lovrečič, d.r. Alojz Tul, Ni ko Kosmač, Friderik Žerjal in Mario Zahar.
Repentabor: Mihael Guštin, Josip Doljak, Karel Guštin, Edvard Guštin, Emil Guštin, Ludvik Guštin, Milan Hrovatič, Lojze Milič, Karel Škabar, Roman Škabar, Roman Škabar Karel Škabar in Avguštin Zlobec.
Zgonik: Ladi Rebula, Miroslav Žigon in Karel Štolfa.
—0—
V občini Devin-Nabrežina so na listi KPI bili izvoljeni: Albin Škerk, Mario Criscen-ti, Dušan Furlan, Rudolf Grgič, Lucjan Marušič, in Abd.on Visintin.
Na listi PSI so bili izvoženi: Vittorino Ca’di in Agostino Zerilli.
V občini Dolina so na listi KPI bili izvoljeni: Dušan Lovriha, Josip Prašelj, Drago Slavec, Veljko Smotlak, Josip Sancin, Just K'un in Veronika Kralj. Na listi PSI: Marino Bandi in Josip Lovriha.
V občini Zgon:k je bilo na listi KPI izvoljenih vseh 12 kandidatov. V občini Repen-
OBČINA DEVIN-NABREŽINA
REZULTATI POKRAJINSKIH IN OBČINSKIH VOLITEV V TREH SLOVENSKIH OBČINAH
	DOLINA				
					Stev.
. sta	Pokr. 64 Dež. 64		Usta Ubč. 64 svet.		
PCI	1674	1794	PCI	1542	10
DC	45 6	476	PSI	446	2
PSDI	128	81	PSDI	138	—
Mov. Ind.	TLT 29	60	LSS	773	5
MSI	46	51	DC	469	3
PSI	278	237			
PLI	31	24			
PRI	8	22			
Slov. sk.	727	710			
PSIUP	77	90			
UNE	5	8			
REPENTABOR
Stev.
Volišče 1 Volišče 2 Volišče 3 Volišče 4 Volišče 5 Volišče 6 Volišče 7 Volišče 8 Volišče 9
Lista	Pokr. 64 Det		64 Lista Ubč. 64 svet.
PCI	122	154	PCI 159 3
DC	35	51	Slov. sk. 161 12
PSDI	9	5	
Mov. I.	TLT 1	1	
MSI	11	9	
PSI	48	30	
PLI	8	8	
PRI	2	1	
Slov. sk. 156		144	
PSIUP	6	9	
UNE		1 ZGONIK Stev.	
• *	Pokr. 64	/•>»*	64 Lista Ubč. 64 svet.
PCI	362	388	PCI 357 12
DC	67	68	Slov. sk. 238 3
PSDI	13	18	DC 61 —
Mov. I.	TLT 5	17	
MSI	10	8	
PSI	74	55	
PLI	4	11	
PRI	4	7	
Slov. sk. 227		224	
PSIUP	19	24	
UNE limi		1	
Volišče 8 Volišče 9			Vol. 10 SKUPNO
LISTA	Pokr .64		Dež. 64		Pokr .64		Dež. 64	Pokr .64		Dež. 64		Pokr .64	Dež. 64		Pokr .64		Dež. 64			
PCI	103	113	71	7 9	191	208	81 91	104 113		100	108	187 182	146	145	111	123	41	38	1135	1200
DC	28	24	124	131	147	131	167 143	162 143		30	25	20 16	73	64	266	295	317 243		1335	1215
PSDI	8	2	17	14	47	39	21 22	34	21	9	3	6 3	23	23	22	14	27	27	214	168
MOV. IND. TLT	1	3	3	4	4	3	12 13	9	6	6	—	3 6	1	4	1	3	3	5	43	47
MSI	1	2	7	14	14	27	25 36	33	52	4	4	— —	7	12	8	15	31	38	130	200
PSI	34	37	34	41	46	60	23 30	20	30	13	20	20 21	37	38	18	21	24	28	269	326
PLI	4	4	17	15	26	24	44 32	37	29	2	—	1	20	8	40	18	18	15	209	145
PRI	—	o	—	5	3	4	1 1	4	2	2	3	1 2	1	3	9	7	8	8	29	37
Slov. sk.	71	t 0	52	57	99	95	73 84	71	79	117	117	96 101	129	138	43	43	20	24	771	818
PSIUP	4	—	9	7	13	11	5 7	9	12	6	2	1 5	5	6	8	8	3	2	63	60
UNE	—	1	2	2	—	—	— 3	1	3	—	5	— —	1	1	—	—	2	1	6	16
LISTA								VOLITVE ZA			OBČINSKI SVET									
PCI	109		75		188		90	98		112		200	136		119		41		1168	
DC	31		110		162		176	158		34		16	7	7	282		340		1392	
PLI		3	16		22		48	61			5		17		52		37		261	
PSI	33		41		83		33	41		20		19	51		30		31		382	
PSDI		3	1	2	40		18	29			8	7	22		21		27			187
Slov. sk.	72		49		95		73	65		108		88	132		34		22		738	
OBČINSKA SEJA
Na zanji občinski seji so razpravljali svetovalci po večini o upravnih zadevah. Le v uvodu je voditelj demokrščanske skupine dr. Culot obsodil atentat na osrednji sedež demokrščanske stranke v Rimu. Obsodbi so se pridružili tudi svetovalci Sfiligoj v imenu Slovencev, Peter Sancin v imenu italijanskih socialistov ter druge stranke, med temi tudi misovec Baiocchi, ki je zavračal sum, da bi imela njegova stranka svoje prste vmes.
Občinski svet je tudi sklenil najeti poso-ji’o 27 milijonov lir pri Fondu za gradnjo ljudskih stanovanj. Drugih petdeset milijonov pa za jamstvo občinskih dohodkov.
Nadalje je svet odobril pol milijona lir pevskemu društvu »Seghizzi« za organizacijo pevskih tekem ob koncu tega meseca. Umestno bi bi''o, da bi se občinski svet spomnil ob priliki tudi slovenskih kulturnih ustanov.
TOŽBA PROTI OBREKOVAVCEM
Končno se bo ta teden na goriškem tribunalu obravnavala tožba proti pokrajinskemu tajniku misinske stranke geometru Baiocchiju in predsedniku organizacije »Giovane Ita'ia« Mauru Cossovelu. Tožbo proti obema je vložil ravnatelj Rožič zaradi obrekovanja proti njemu, za katero sta odgovorna oba obtoženca. Napad na ravnatelja je bil objavljen na stenskem časopisu misinske stranke, katerega je sodnija zaplenila kot dokaz krivde.
Za kazensko obravnavo vlada v mestu veliko zanimanje, tudi po pisanju italijanskih dnevnikov. Prepričani smo, da bo sodni dvor zamašil usta tudi »patriotič-nim« obrekovalcem.
NAGRAJENA DIJAKINJA
V soboto dopoldne so obhajali učenci vseh goriških šol vsakoletni praznik dreves. Na levem soškem bregu med pevmskim mostom in Stražicami so učenci vsadili v zemljo mlada drevesca, katera je prej b’a-goslovi1. nadškofov predstavnik mons. Ci-rotto.
Po priložnostnem nagovoru enega izmed profesorjev so bile izročene tudi nagrade za najboljše lanske naloge o pomenu dreves in gozda. Med tremi nagrajenimi je prejela kot druga izbrana, desettisoč lir nagrade tudi dijakinja I. razreda slovenil-ega učiteljišča Vanda Saveri.
NASTOP SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV
V nedeljo popoldne je nastopilo v Katoliškem domu pri »Cecilijanki« kar deset pevskih zborov.
Pevska revija goriških zborov iz mesta in bližnjih vasi jc bila letos na višji stopnji kot lani, kar dokazuje večjo skrb pevovodij in marljivost pevcev.
Večino zborov poznamo že od lani. Nastopila pa nista, ne vemo iz kakšnih razlogov, zbora iz Sovodenj in ‘z Doberdoba; škoda z'asti za zadnjega, ki se je dobro odrezal celo na lanski mednarodni tekmi v Telovadni dvorani. Letos sta žela največ priznanja moški zbor iz Jazbin in mešani zbor iz Rupe-Peči. Oba je kar dognano vodil dirigent Zdravko Klanjšček iz Jazbin. Rupenci-Pečani so še nekoliko šibki v moških glasovih.
Napredek je pokazal števerjanski zbor pod vodstvom Hermana Srebrniča. Glasovno je bil dobro zlit tudi goriški zbor »Lojze Bratuž«. Namesto obolelega prof. Bol-
čine je temperamentno dirigiral Stanko Je-ricijo ki je na koncu nastopil z združenimi zbori.
Predstavila sta se tudi kar dva zbora iz Štandreža; Mešani zbor pod Debenjakovim vodstvom dokazuje da tudi tam ni zamrl smisel za lepo petje. Podgorski zbor je imel na sporedu kar tri skladbe. Glasovno še ni dob o izoblikovan, toda pod spretnim pevovod jem Špacapanom je prav usmerjen k napredku. Nastopili so še otroci iz zavoda sv Družine, Marijina družba iz Gorice z dirigentho Bratuževo in oktet »Panika* s solistom in Vodjem Valentinčičem.
Prireditelj: ‘n nastopajoči zaslužijo pohvalo, če ne \ >i zaradi kvalitete, pa zaradi dobre volje in eselja do slovenske glasbene kulture. Dvorana je bila polna hvaležnih poslušavcev. Ves spored je snemala tudi tržaška radijska postaja.
PODGORA
Vztrajnost podgorskih slovenskih staršev in prizadevanje raznih naših predstav nikov je vendarle obrodilo uspeh. Otroški vrtec v Podgori je gotova stvar. Od ponedeljka dalje je že odprto vpisovanje otrok. Starši naj takoj vpišejo svoje otroke v vrtec! Pa ne le tisti, ki so podpisali tozadevno prošnjo, marveč vse tiste slovensko družine iz vasi, ki imajo za vrtec godne otroke!
Tržič:
ZAGOTOVLJENO DELO
V	nedeljo dopoldne so splavih v tržiških ladjedelnicah 29-tisočtonsko ladjo na turbinski pogon »Egenio C.« Nova ladja je največja potniška ladja zasebne družbe »Giacomo Costa« iz Genove. Dolga je 218 metrov, široka 30. Ima prostora za 295i oseb s posadko vred. Dosegla bo lVtrost 27 milj na uro.
Po svečanostih, katerih se je udeležil tudi ministe' za trgovinsko mornarico Spa-gnolli, so postavi'i na gredelj prvo izmed štirih tankovskh ladij za nafto. Vsaka od štirih petrolejskih ladij velikank bo imdla 80 tisoč ton in po d.eset tankov z zmogljivostjo 100 tisoč kubičnih metrov. Nove lad-ie bodo dolge po 252 met ov in široke pT 39 metrov.
Minister Spagnolh je poudarjal v svojem govoru, da se mora italijansko ladjed.='n;,-štvo boriti s tujo konkurenco, zlasti z j i roslovansko in japonsko, da pa bo tudi ta kriza premagana z državno pomočjo.
Sovodnje:
POKRAJINSKA CESTA
Naša občina se sme pohvaliti, da ima še nekam v redu občinske ceste, ponaša se p i Ihko tudi z eno najslabših pokrajinskih cest v deželi. To je še vedno tistih par kilometrov od Štandreža d,o pila. Za cesto se š= vedno prepirajo na pokrajinskih sejah, kdo, kdaj in kako jo bo popravil. Morda so pa tiste luknje nalašč zato, da se avtomobilskim izletnikom potrese želodec in jim bolj tekne zkuska v eni izmed prijaznih sovo-denjskih gostiln. Za poletni prah in zimsko blato pa ne vemo razloga.
Toda pustimo šalo. Na sobotni seji gori-škega občinskega sveta je prišla tista slavna cesta spet v razpravo Svetovalec Marin-
čič si je prizadeval, da bi prišlo do kakega stvarnega sklepa. Prejel pa je le pojasnila, da je poprava ceste v zvezi z načrtom nove ceste do Zagraja. Stroški so preračunani na več kot 200 milijonov; v tem slučaju pa morajo odobriti sl roške v Rimu in bj treba spet čakati kako leto. Če bi pa vzeli v načrt samo popravo ceste na odseku Štandrež-Sovodnje, kar bi zahtevalo kakih 80 milijonov lir stroškov, bi se morda u e dila ta dela že do prihodnje pomladi. Večji načrti, dal jše odlaganje ...
S sosedne strani:
SMRT UGLEDNEGA DUHOVNIKA
V	nedeljo dopoldne je nenadoma umrl bivši mirenski dekan msgr. Oskar Pahor. Po maši se je nameraval s prijatelji odpeljati v Kojsko na obisk k sorodnikom. Čakali so ga, da pride iz sobe; ker ga dalj časa ni bilo, so domači šli pogledat in so ga našli mrtvega. Zadela ga je kap.
Pokojni dekan je učakal 78 let. Dolgo let je oprav'jal zaupne službe v tržaški kuriji kot tajnik in kaplan škofa Karlina. Z njim je odšel tudi v Ljubljano. Brž po prvi vojni pa je prišel v Miren kot župnik in pozneje dekan. Njegova zasluga je, da sta se obnovila porušeni samostan in cerke na mirenskem Gradu. Obnovil je tudi farno cerkev in podružnici v Rupi in na Peči. Med svojimi farani je ostal tud.i po upokojitvi. Dušno pastirstvo je pa opravljal do zadnjega dne. Posebno so mu bili pri srcu otroci in mladina, katero je vedno z veliko ljubeznijo zbiral okrog sebe. Velik uged je užival tudi med sobrati, ki so ga spoštovali zaradi njegove globok? izobrazbe in preudarnosti.
Pokopali so ga v torek na mirenskem G^adu, ker si je pokojnik sam tako žele1. K z.c dnjemu počitku ga je spremljala velika množica ljudi in okrog 40 duhovnikov. Pogrebci so prišli tud.i iz sosednih vasi tostran meje. Pevski zbori, med temi tudi z Rupe-Peči, so zapeli ža’ostinke v slovo.
Bog bodi rajnemu duhovniku dobrohoten plačnik 1
Špeter:
O	VOLITVAH
V	občini Špeter Slovenov je bilo vpisanih v volilne sezname 1932 volivcev. Na razpolago so imeli osem kandidatnih l*st za pokrajinske volitve. Največ glasov, 646 je dobi'a Krščanska demokracija, na drugem mestu so socialni demokrati s 508 glasovi, na tretjem ’romunisti s 132 glasovi. Za osr:s st anke ni glasovalo niti po sto volivcev.
Za občinske sedeže so se pa potegova'e tri liste: krščansko demokratska socialdemokratska in združeni komunisti s socialisti.
Na splošno glede volitev v vaseh in ob činah Beneške Slovenije velja, da zanje ni v'ad.alo dovolj živahnega zanimanja. V petnajstih občinah, kjer volijo tudi naši slovenski rojaki, je bilo postavljenih kar 33 kandidatnih list, po dve in celo po tri v Fojdi Reziji in Špetru. Doslej so bi'e ob-(Nadaljevanje na 9. stranic
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Kako je blovmbki umetmk leieual kophke {ivtike
V Združenih državah in tudi v nekaterih drugih državah so začeli z novo akcijo za rešitev in ohranitev 3.200 let starih egiptovskih umetniških zakladov pri Abu Simbelu v dolini Nila. Načrt, ki ga sedaj izvajajo in po katerem razkosujejo dva tamkajšnja templa na 20 do 30 ton težke bloke, katere bodo nato na višjem kraju spet sestavili ter jih tako rešili perd poplavo, bo stal okoli 36 milijonov dolarjev. Doslej je 47 držav obljubilo prispevati nekaj manj kot 29 milijonov dolarjev. Računajo, da bo to delo opravljeno v približno poldrugem letu. Z rekonstrukcijo templjev pa bodo začeli leta 1966; končana bo v dveh letih. Oba templa ležita 917 kilometrov južno od Kaira. Vsekana sta s skalo nad strugo Nila. Zgrajena sta bila okrog leta 1250 pred Kristusom na povelje faraona Ramzesa II. na njegovo čast in na čast kraljice Nefertail. Oba templa bodo dvignili za 180 metrov nad sedanjo gladino Nila.
Tudi za rešitev drugih kulturnih spomenikov, ki so v nevarnosti, da jih zalije voda Nila po zgraditvi Assuanskega jezu, je v teku na pobudo UNESCO obsežna mednarodna rešitvena akcija.
Pred kratkim je objavil slovenski slikar konservator Miha Pirnat, eden izmed udeležencev jugoslovanske umetniško-arheološke odprave, ki je snemala v sklopu te akcije koptske freske v dolini Nila, v »Delu« poročilo o njenem delu. Iz zanimivega poročila povzemamo:	»Pri	Assuanu v
Eigptu grade na reki Nil ogromen jez, zaradi katerega se bo gladina vode dvignila za več kot 60 metrov in bo nastalo 700 kilometrov dolgo in 45 kilometrov široko jezero. Voda bo zalila mesta in vasi, pa tudi stare, že izkopane in tudi še ne izkopane spomenike:	temple,	razvaline	prazgodo-
vinskih naselij, v kamen vrezane stenske risbe in s freskami poslikane starokrščanske koptske cerkvice. Na pobudo Mednarodne organizacije UNESCO je ves svet organiziral zbiranje sredstev za ekipe, ki naj bi rešile vsaj najlepše in najpomembnejše spomenike. Tudi Jugoslavija plača vsako leto percejšnjo vsoto za rešitev templa Ramzesa II. v Abu Simbelu.
Jugoslovanski institut za varstvo kulturnih spomenikov je v okviru te akcije lani organiziral še posebno skupino strokovnjakov konservatorjev, v kateri smo sodelovali trije slikarji konservatorji, en kemik konservator in pozneje še en arhitekt.
V	Egipt smo odpotovali sredi lanskega oktobra. Imeli smo nalogo rešiti koptske freske iz osmega in devetega stoletja v templih Wadi Es Sebua m Abu Hodah v egiptovski Nubiji in koptske freske iz enajstega -stoletja v Sheikh Abd el-Ghandiru pri Wadi Halfi v Sudanu. Medtem ko smo delali še v Abu Hodi, so v bližini Abu Simbela holandski arheologi odkrili krščanšsko koptsko cerkvico, poslikano z dobro hranjenimi freskami. Ker je bila intervencija nujno potrebna, mi pa edini strokovnjaki pri roki, smo sneli in rešili pred propadom tudi te freske.
V osmih mesecih smo sneli in delno konservi-rali 90 fragmentov, to je okoli 112 kvadratnih metrov koptskih fresk. Potrebne so bile seveda posebne priprave in vrsta poskusov. Kemik in slikar konservator iz jugoslovanskega instituta sta bila v Nubiji že pred dvema letoma in sta vzela
Pisatelj in filozof Jean Paul Sartre razlaga v francoskem levičarskem tedniku »Nouvel Observa-teur«, zakaj je zavrnil Nobelovo nagrado. Pravi, da zato, ker misli, da ima ta nagrada že nekaj časa politično barvo.
»Če bi jo bil sprejel, da bi se bil s tem priznal k nekemu sistemu, tudi če bi bil imel potem v Stockholmu pri sprejemu nagrade kak predrzen nagovor. Če bi bil član kake stranke, na primer komunistične, bi bilo drugače,« nadaljuje Sartre. »Potem bi bila nagrada dana stranki ali pa bi ji kakor koli služila. Ko pa gre za osamljenega človeka, tudi če ima tako imenovano »ekstremistično« prepričanje, ga z nagrado nujno nekam vključijo (ako da lahko rečejo: »Končno je na naši strani«. Tega nisem mogel sprejeti. Paradoksno je, da s tem, da sem zavrnil nagrado, nisem ničesar storil. Če pa bi jo bil sprejel, bi bil nekaj storil, to je dal bi se bil zajeti od sistema.
vzorce, delce teh fresk, nato pa so na njia preizkušali razne načine in snovi za ohranitev teh spomenikov.
Ko so prvi kristjani prišli v faraonske kraje ob Nilu, so si cerkve urejali v egipčanskih templih, ali pa so jih zidali in to kar iz su^oge opeke, ki je bila narejena iz navadne prsti. Kamnite, z re liefi okrašene stene temle so obmetali z m ilto (blatom), vrhnji tanjši omet ponekod s peščeno malto; to so premazali s kaolinom in preslikali.
Pri nas je rezivo v ometu apno, stari Kopti pa so — kot domačini še sedaj delajo — mešali zemljo samo z vodo. Morda so dali zraven za boljšo vezavo še nekaj žitnih plev. Razume se, da so se mogli ti spomeniki tako dobro in dolgo ohraniti edinole v tamkašnjem zelo suhem podnebju brez dežja. Seveda je bilo treba zdaj iskati tudi nova, ustrezna gradiva za impregnacijo pred snemanjem kot tudi za konservacijo po snemanju.
S praktičnimi poskusi smo začeli najprej v ternplu Ramsesa II., poznejši cerkvi, in seveda na manj važnih fragmentih. Že impregnirani snet 'n konserviran fragment freske smo namakali v vodi, ga sušili na vročem afriškem soncu in to ponavljali po več dni. Fragment je vzdržal vse stopnje tega »mučenja«. Šele ko smo s temi poskusi ugotovili, kateri način se najbolj obnese, smo začeli načrtno snemati.
Dr. Albert Sohweiitzer, zdravnik v afriškem pragozdu, ki ima sedaj 90 let, je imenoval za svojega naslednika 311entega zdravnika dr. Walterja Emila Kunza iz Arbona v Švici, ki je bil že dve leti osistent v pragozdni bolnišnici Lambarene v bivšem belgijskem Kongu. Tja se bo za stalno preselil spomladi prihodnjega leta.
Dr. Sehvveitzer pa bo še dalje opravljal svojo službo.
Film o Kennedyu
22. novembra, na obletnico Kennedyjevega umora, so predvajali v 124 državah sveta dokumentarni film »Leta luci — dan bolečine«, ki ga je posnela ameriška infčfrmativna agencija USIA o treh letih Kennedyjevega predsedovanja.
V	Trstu ga je predvajal ameriški konzulat v so delovanju z Italijansko—ameriškim društvom.
STAROSLOVENSKI GROBOVI NA DOLENJSKEM
Kot poroča slovenski tisk, so te dni dokončali arheološka izkopavanja v Trebnjem nai Dolenjskem. Fri cerkvi v Trebnjem so dalj časa sondirali teren ter pri tem odkrili del rimskega kanala, ki je verjetno odvajal vodo s svetega izvira Mitreja v naselbini
Zdaj me kritizirajo, ker sem zavrnil 26 milijonov,« je zaključil Sartre. »Toda istočasno mi pravijo, da se bodo moje knjige še bolje prodajale, ker se bodo ljudje radovedno spraševali, kakšen človek je tisti, ki pljune na takšno vsoto.«
Sprejeti ali ne sprejeti hamletovski dvomi ... eksistencializma.
—•—
HVALEŽNOST SLOVAKOV VIKTORJU SMOLEJU
Slovaška univerza v Bratislavi je odlikovala ra predlog katedre za slovaški jezik in slovstvo profesorja Viktorja Smoleja iz Ljubljane z univer zitetno kolajno Komenskega. S tem mu je, dala pri znanje za zaslužno delo, ki ga opravlja profesor Viktor Smole kot slovakist na filozofski fakulteti \ Ljubljani in kot prevajalec slovaškega lepo slovja v slovenščino.
topila niti razpadala. Ko se je po dveh dneh impregnirani fragment popolnoma posušil, smo nalepili čezenj gazo, potem pa tanko laneno platno, in sicer z lepilom lucolin, raztopljenim v '.odi. Ko sta se gaza in platno i.a licu fragmenta čez nekaj dni dobro posušila, smo s pomočjo krajših in daljših nožev fragment sneli in gi položili z licem navzdol na ravno furnirsko ali lesonitno plo ščo. Omet na hrbtni strani smo stanjšali in očistili do debeline petih milimetrov.
Sedaj smo začeli konservirati — nadaljuje Miha Pirnat — in našteva razne podrobnosti postopka konserviranja fresk. Ko se je po nekaj dneh vse posušilo, smo čez hrbtno stran fragmenta položili na tanko odrezano panelko, zalepili čez njen rob odvečno platno in gazo ter tako pritrdili fragment na njegov nosilec. Nato smo ga obrnili z licem navzgor in odstranili gazo in platno, ki sta bila nalepljena na lice prod snemanjem. Še malo spiranja in fragment je bil čist, konserviran in pritrjen na nosilec. Ko se je posušil, ga je bilo treba na nekaj mestih še očistiti in naredit) okvir iz ozkih lestvic.
Tako smo sneli in konservirali vse fragmente fresk v Sudanu in jih izročili muzeju v Khartu-mu. V Egiptu smo morali sneti dosti več fresk, kot je po-dvideval naš delovni načrt za tisti kratki čas. Zato smo mogli tam do kraja konservirati le 12 fragmentov (7 kvadratnih metrov in 282 kvadratnih centimetrov),vse druge freske pa snvi sneli in jih rešili pred uničenjem. Konservirajo jih lahko tudi pozneje.
Razume se, da smo vse svoje delo dokumentirali z opisi, risbami in črno-belimi in barvnimi posnetki pred delom, med njim in ob koncu. Po-
rraetorium Latobicorum. V antično plast segajo vkopi desetih odkritih grobov iz osmega do 11. stoletja. Dragocena je predvsem poslednja najdba, krije to prva sistematično odkopana staroslovenska nekropola na Dolenjskem.
Kulturne novice
Pretekli teden je bilo v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani v ulici Geppa predavanje o Ivanu Cankarju. Predaval je prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane. Naslov Mahničevega predavanja je bil »Cankar med Tržačani«.
—•—
V Vidmu se je zaključila razstava starih furlanskih slikarjev Bombellija in Carnea. Prirejena je bila v cerkvi svetega Frančiška. Zadnji dan je imela še posebno mnogo obiskovalcev, zato so urnik razstave podaljšali.
 •----
Tržaški slikar Edoardo Devctta je bil odlikovan od razsodišča bienale cerkvene umetnosti, ki se je te dni končala v Bologni, z zlato medaljo.
—•—
Umrl je znani argentinski pisatelj Ezquel Marti-nez Estrada. Star je bil 69 let. Pred leti je bil kandidat za Nobelovo nagrado.
—•—
Na katoliški univerzi v Rimu so slovesno odprli tudi medicinsko fakulteto. Slovesnosti se je udeležilo tudi več kardinalov in predstavnik vlade.
—•—
V	Trstu so odprli razstavo pod nazivom »Poklon Chagallu«, Razstava je prirejena v novi galeriji Torbandena v ulici enakega naziva. Razstava prikazuje Chagallove grafike in druga manjša, a vsestransko odlična dela.
—•—
V občinski razstavni galeriji v Trstu so odprli te dni razstavo slikarjev Guida Antonija in Augusta Abramija.
—•—
V nedeljo so na dnu velike jame pri Briščkih slovesno počastili enega največjih pionirjev graškega jamarstva Eugenia Boegana za 25. obletnico njegove smrti.
—c—
Otto Prerningher snema barvni film z Divjega zahoda »The Sons od Katie Elder«, v kateremi igra glavno vlogo John Wayne.
Sartrove „čiste roke”
Površino freske smo najprej impregnirali z raztopino polivlnil-acetata v razdrečevavcu in jo takoj pokrili s polietilensko folijo, da sc ne bi
vršina in kolorit fresk sta ostala po konservtra-nju nespremenjena in smo bili deležni vseh priznanj. . . . Našli smo nov, za tiste razmere zelo
prehitro posušila. Ta raztopina je utrdila omet dober način konserviranja fresk in se pri tem do-do globine petih milimetrov in se pozneje ni niti sti naučili.«
£>r. fetkmeitzev se p os far tja
GOSPODARSTVO
Važnost živinoreje v Angliji
Od, vseh vej angleškega kmetijstva je ži-
vinoreja najvažnejša in presega po obsegu jajca in za meso. Med takimi pasmami pr-in pomenu vse ostale skupaj,, to je sadjar- vači pasma Sussex. stvo, vrtnarstvo, pridelovanje njivskih pri-	..	.
delkov in druge oblike kmetijskega gospo-1	v	°reJa — ve o ogas vo
darstva. Strokovno je angleška živinoreja Angleška živinoreja predstavlja veliko bo-zelo visoko razvita, zato pa daje prvovrstne §“stvo, česar se angleška javnost dobro zaveda in zato tudi žrtvuje ogromne vsote za kmetijstvo, posebno pa za živinorejo. Letno dobi kmetijstvo okrog 600 milijard
Je izvršena setev pšenice ?
Lepih dni je bilo dovolj, tako da je lahko vsakdo — če je le hotel — posejal ozimno pšenico.
Lepo je gledati njivo, ko pšenični posevek kali. če je bilo pred setvijo pravočasno oziroma obilno pognojeno, so klice V perutninarstvu redijo pasme, ki so za krepke in zdravo zelene. Če pa so klice
ter obilne donose najboljše kakovosti.
Velika poraba mesa
Številčno stanje angleške živinoreje je bilo koncem leta 1962 naslednje: skoraj 12 milijonov je bilo goved in od teh nekaj nad 5 milijonov krav. Ovc je bilo 29.5 milijonov, prašičev 6.7 milijonov, perutnine pa 109 milijonov glav. Proizvodnja mleka je dosegala 117 milijonov litrov, s katerimi je bila krita notranja potreba po svežem mleku in ga je še precej ostalo za izd,e'avo masla in sira ter drugih mlečnih izdelkov, kot so mleko v prahu, zgoščeno mleko, mlečni sladkor, itd. Izdelava masla krije komaj osmino, izdelava sira pa 45% notranje potrebe. Ogromno povpraševanje po maslu krijeta predvsem Avstralija in Nova Zelandija, potem pa Danska, Holandija, Poljska, itd.
Angleži použijejo precej mesa, svežega in zmrznjenega. Leta 1962 povprečno 63 kg na osebo. Domača proizvodnja krije danes okoli 68% potrebe po govejem in 38% po prašičjem mesu, vse ostalo uvozijo večinoma v zmrznjenem stanju iz Argentine, Uru-guaya, ZDA, Avstralije, Nove Zelandije, Danske in še iz drugih držav. Iz Avstralije privažajo na Angleško tudi velike količine zmrznjenih kuncev in ovc. Danska in razne druge, predvsem evropske države, med temi tudi Jugoslavija, dobavljajo Angliji precejšnje količine »bakona«, to je na poseben način pripravljenega prašič'ega mesa.
V	zadnjih iletih se je skoraj potrojila poraba perutninskega mesa, predvsem pohan-cev, konsum jajc pa se je dvignil na skoraj 280 jajc na osebo in leto, do malega vse domače proizvodnje. — Ovce dajajo volno, katere nastrižejo letno okoli 400.000 stotov.
živinske pasme
Zanimive so angleške živinske pasme. Redijo in gojijo jih predvsem za pridobivanje mesa. Od govejih so izrecno za meso pasme Shorthom, Hereford in Angus. Njihovo meso je prvovrstno in se v ustih kar razpusti. Črno ilisasto ali frizijsko pasmo redijo drugod zaradi njene velike molznosti. Ta pasma je tudi v Angliji najboljša za mleko, a tu že obračajo rejo v mesno smer. — Angleška goveja pasma Jersey daja mleko z naj višjim odstotkom tolšče, ki večkrat prekaša 7%. — Prašičjereja se sedaj preusmerja od masti na meso, to je od najbolj razširjene mastne pasme Large White na mesnato podvrst ali pa kar na dansko pasmo Landrace, ki je tudi bela, ‘a bolj valjaste podolgovate oblike. Redijo pa še vedno črno pasmo Bergshire, ki da mnogo najboljšega mesa.
Sorazmerno veliko število ovc, ki jih redijo v Angliji in katerih je skoraj trikrat toliko kot v Italiji, služi predvsem za pridobivanje mesa. V tem o7:-u je znana izborna pasma Suffolk.
lii podpore in od tega gre vsaj 2/3 za živinorejo. Po podatkih za leti 1962-1963 je šlo 42.5 milijard lir za jajca, 52.5 milijard za govejerejo, 18.7 milijard za ovčerejo, 100 milijard, za prašičerejo, 32 milijard za opitanje telet, 5.8 milijard za volno. V celoti je torej šlo nad 250 milijard v našem denarju za vzdrževanje cene živinorejskih pioizvodov. (Anglija vzd.ržuje umetno sploh vse cene kmetijskih proizvodov). Za boj proti nalezljivim boleznim za gradbo silosov, razstave, podporo živinorejcem v hribovitih legah in podobno je bilo izdanih nadaljnjih 150 milijard, tako da je bilo v razdobju 1962-63 za podporo živinoreji porabljenih nad 400 milijard lir.
IZVOZ VINA V ZDA
V	prvih 6 mesecih t. 1. je splošni izvoz vina iz Italije sicer nekoliko padel, izvoz vina v ZDA pa je narastel za okoli 8%, in sicer od, lanskih 91.841 hi na letošnjih 99.531 hi. Od te količine je bilo 52.633 hi vermuta in 42.077 hi vin z manj kot 14 stopinj Maliganda. Ostalo količino tvorijo šumeča vina (spumanti, spumegianti in frizzanti) ter vina-likerji z 14 do 24 stop. Maliganda.
Italija je trenutno za ZDA glavna zala-gateljica z vinom. Sledi Francija z 78.469
šibke in blede, je potrebno navrhno gnojenje, gnojenje pod list. če nismo pred setvijo gnojili z nobenim umetnim gnojilom, je sedaj potrebno gnojiti s kakšnim sestavljenim, katerega gnojilna moč naj se bliža sorazmerju 10:10:10. Kdor se količkaj spozna med različnimi umetnimi gnojil, bo vedel, da pomeni prva »10< odstotek dušika v gnojilu, druga odstotek fosfo-rove kisline in tretja odstotek kalija. Na vsak način morajo biti v gnojilu vse tri navedeni odstotki pa naj se le malo zvišajo ali znižajo. Takega gnojila raztrosimo 4 do 6 kg na vsakih 100 m-’ pšeničnega posevka. — če pa smo pšenici že gnojili z umetnimi gnojili in bi hoteli še nekoliko dognojiti, potem dognojimo s kakšnim so-'itrom. Na vsakih 100 m- površine raztrosimo sedaj takoj po i/2 kg apnenega solitra (nitrato di calcio) ali i/2 kg čilskega solitra (nitrato soda) ali i/2 kg amonijevega solitra (nitrato ammonico).
SLABA IZRABA PLANIN
Zaradi pomanjkanja oziroma sorazme -ne podražitve dela pastirjev so planine vedno slabše izrabljene. S številkami podloženi tozadevni dokaz javlja Trgovska zbornica iz Sondria, ki pravi: V Valtellini je 90.000 ha planinskih pašnikov, ki so leta 1940 dali skozi 70-80 dni dovolj krme 29.000 glavam goveje živine. Ta je v celotni dobi paše porabila okoli 380.000 stotov krme. Razmere pa so se bistveno spremenile in danes pride na iste pašnike komaj polovica živine, ki ostane na paši samo 50 do 60 dni. Neizrabljena paša predstavlja okoli 150 do 160.000 stotov krme, ki bi spremenjena v meso in mleko bila vredna
hi, Španija z 21.509 hi, Nemčija z 19.824 in °koli 270 milij. lir.
Portugalska z 11.902 hi. Francija je seveda Podobne razmere so tudi drugod, in med vod.eča glede zalaganja s šampanjcem, ka- drugim tudi na planinah v Posočju (Tol-terega imajo Amerikanci vedno rajši.	minsko,	Kobariško, Bovško).
Ko listje odpada...
Sedaj je najprimernejši čas za škroplje- moramo tudi gnile in nagnite, osušene in nje breskev proti smoliki in kodri. Vsaj do okrnele plodove, ki so morebiti še na dre-15. decembra naj bo to škropljenje dokon- vesu ali pa so že odpadli, čano. škropimo pa z nebakrenim škropi- Gola drevesa si podrobno oglejmo, ali ni vom na podlagi ZIRAM. Najboljše tako kje kaparjev, ki drevesa slabijo in tudi škropivo je MEZENE, a mnogo ne zaosta- ugonobijo, če ji hne začnemo pravočasno ja Crittam. En kg MEZENE služi za na- uničevati. Proti kaparjem je najbolj učin-pravo 200 litrov škropiva. Da se bo to kovita barijeva žveplena brozga (tiobar), škropivo boljše oprijelo poškropljenega s katero škropimo koncem januarja-febru-drevesa, mu dodamo primerno količino ka- arja. Zelo dober in našim sadjarjem dobro kega lepilnega pripravka; teh je več. Tako [ znan je olofos.
pripravljenega škropiva tudi dež ne izpere ; Gola drevesa si moramo seveda dobro tako hitro. — če uporabljamo škropivo ogledati tudi zaradi obrezovanja, predvsem
Crittam, moramo raztopiti v 100 litrih vode po 600 gramov prahu.
Odpadlo listje sadnega drevja moramo pograbiti in sežgati. Tega listja ne smemo rabiti za nastilj živini in potem za gnoj, ker je v tem listju vse polno zaroda mrčesa in trosov glivičnih bolezni, če hočemo upati, da bodo sadjarji prenehali uporabljati strupene kemične pripomočke za škropije-
zaradi razredčenja poganjkov v drevesni kroni.
 #--
VRBOVJE IN GOJENJE TOPOLOV
Kmetijski žužkoslovni (entamologični) institut pri univerzi v Padovi je dokazal, da je navadno vrbovje glavni vir škodljivcev za topole. Če so bili topoli vsajeni blizu vrbovja, so morali porabiti skoraj 10-
nje proti škodljivcem, potem moramo pa-1 krat toliko zaščitnega sredstva proti luba-ziti, da uničimo čim več škodljivcev v nji- darjem, kot če so bili topoli vsajeni sami hovem prezimovalnem stanju. Sežgati pa | za sebe.
VIRGILU Š
Proti odpravi slovenščine iz gluhonemnice govori vsa zgodovina zavoda, pedagoški razlogi in zdrava človeška pamet. Zato zahtevamo —- je dejal — da se ta krivični odlok takoj prekliče in da se vzpostavi staro stanje.
2.	Poslanec Šček je vložil pritožbo proti dejstvu, da je goriški deželni komisar Pasco-li kar čez noč odpravil slovensko uradovanje z županstvi. Naši župani so s tem postali analfabeti.
Zahtevamo, da se tudi ta odlok prekliče in da se vprašanje jezika uredi s posebno postavo — je zahteval slovenski poslanec.
.35	Dr.	E.	B::SEDNJAK
3. Nadalje je poslanec Šček izjavil prefektu, da je goriško ljudstvo ogorčeno zaradi' nepostavnega stanja na deželnem odboru. Služba trpi, reda ni, gospod komisar Pase li hodi v Rim in na deželnem odboru ni go spodarja. Zupani prihajajo v mesto in brez uspehov gredo domov, ker komisarja ni na' razpolago. Deželni komisar bi moral imeti namestnike.
4. Izšel je odlok, da se študije v drugih državah v letu 1923-1924 ne pripoznajo več. Zato so se morali oni dijaki, ki želijo ostati v Italiji, vrniti v domačo deželo. Tako se je vrnilo tudi mnogo uči tel j i ščni kov iz Maribora in hoteli so vstopiti na učiteljišče v Tolminu. Oblasti so jim pa delale vse mogoče ovire.
Pravičnost zahteva, da se fantom študij doma omogoči, če že v tujini ne smejo študirati — se je glasila zahteva poslanca Šče-ka.
Prefekt je poslanca pozorno poslušal, kazal za mnoge stvari razumevanje in v mar-
V SPOMIN
sičem Ščekovim pritožbam takoj ugodil. Tako je poklical na telefon načelnika šolskega odseka in mu naročil, naj tem dijakom omogoči vstop na tukajšnje šole. V ostalih zadevah je bil bolj previden.
OBČINSKI TAJNIKI
V	odredbah, s katerimi se je raztegnila v naše kraje italijanska zakonodaja, so bili tudi pogoji, pod katerimi lahko ostanejo občinski tajniki v svoji dosedanji službi.
1. Vsi tajniki, ki so dovršili pravne nauke in so že eno leto v službi, bodo oproščeni vsakega izpita in ostanejo na svojem mesrn.
2. Izpitov so nadalje oproščeni vsi tajniki, ki so napravili zrelostni izpit na eni izmed srednjih šol ter se nahajajo že tri leta v službi.
Tajnikom 'izroči tajniški patent prefekt.
3. Vsi tajniki, ki nimajo omenjenih študijev, a so že dve leti v službi, se pripustijo k posebnemu izpitu za dosego diplome.
4. Od vseh tajnikov brez izjeme se pa zahteva znanje italijanščine.
»Po vladnem odloku bodo tajniki, ki službujejo v splošno zadovoljnost že 20 ali še več let, podvrženi izpitu kakor mladi fantje, ki so komaj stopili v službo. Taka vladna odredba ni pravična. Mislimo, da je deset-ietno ali dvajsetletno praktično delo v občinski upravi vsaj toliko vredno kakor zrelostni izpit na srednji šoli. Zato bi bilo pravično, da se oprostijo vsakega izpita vsi tajniki, ki vrše vsaj deset let službo v občini« - so pisali naši listi.
»Tajniki, ki ne bodo mogli ali ne bodo hoteli položiti izpita, bodo začasno ostali na svojem mestu le tedaj, če občinski svet tako sklene in jih prefekt potrdi. Vse je torej odvisno od milosti prefekta.
Delati moramo na to, da ostanejo vsi naši ljudje na svojem mestu in da jih vlada ne sme vreči na cesto.«
Poslanec Šček je vložil na finančnega ministra interpelacijo, ki se tiče našega finančnega vprašanja.
Že v začetku vojne, pravi poslanec, so se avstrijska vlada in krajevne uprave borile s finančnimi težavami. Stroški za vojsko in naraščajoče potrebščine krajevnih uprav so tir-jale povišanje davkov do višine, ki jo je ljudstvo ob največji požrtvovalnosti komaj zmoglo.
Opozarjam, namreč na dejstvo, da se za časa vojne skoro celotno ozemlje Goriške splch ni moglo obdelovati, kajti naša polja so se bila spremenila v bojišča ali pa so jih uporabili kot prostorišče za skladišča, bolnišnice, pokopališče itd.
Provizorična obnova zemljišč je stala naše kmeovalce ogromne vsote in je zahtevala neizrecne samozataje vseh družin. Ker še ni b'l vpeljan ceneni agrarni kredit, so se morali kmetovalci zadolžiti pri zasebnih bankah in plačevati za to visoke obresti, kar razjeda moč še tako dobre kmetije,
i	Na drugi strani ne smemo pozabiti dejstva,	da	vojna odškodnina,	kr ob	realnih
razmerah ne bo dosegla niti polovico resnične škode, ne bo zakrila vrzeli, kakor je bilo rečeno v zakonu, na katerega se je ljudstvo zanašalo.
Spričo	teh razmer, ki pa	so bile	nepri-
merno 'milejše v osvobojenih pokrajinah, je vlada	v	omenjenih deželah	storila,	kar je
mogla, nudila je agrarni kredit na nizke obresti, delila je živino in poljedelsko orodje med kmete, lajšala davčna bremena do leta 1920.
To se je storilo za osvobojeno ozemlje, ne pa tudi za Goriško, ki je neprimerno več pretrpela. Pravičnost zahteva enako postopanje	in	zato vprašam finančnega ministra,
ali hoče:
(Dalje)
Kakor smo že omenili, se je naša vojska utaborila 21. junija v Novem gradu. Zjutraj naslednjega dne je bil sklican vojni svet. O njem imamo različne glasove, ki se strinjajo samo v tem, da sta bila predložena dva vojna načrta. Po enem naj bi takoj udarili na sovražnika, po drugem pa naj bi Sisek prepustili njegovi usodi. Za prvi načrt je bil zavzet Andrej Turjaški, ban Tomaž Erdddi in Melihijor Rodern, za drugo pa sam glavni poveljnik Eggenberg in vodja Tahi. Sprva je prevladovalo mnenje previdnejših vojvod. Že so sklenili, da se mora vojska vrniti spričo preogromne sovražnikove sile. Pa tudi most, katerega so naredili Turki iz vrvi in napihnjenih kož čez Kolpo, jim je omogočal umik pred našo silo. Najhujše pa bi bilo za kristjane, če bi bili zdaj poraženi in bi se podivjani Turski ne zadovoljili več samo s Siskom, marveč bi udarili tudi dalje v slovenske dežele. Ko so se poveljniki o teh zadevah še razgovarjali, prijezdi g'asnik iz Siska in javi Andreju Turjaškemu, da je trdnjava v veliki nevarnosti. »Ce ne pride še danes vojska na pomoč, se bo morala trdnjava podati,* so bile zadnje, a odločne glasnikove besede. Ta glas je ganil doslej neodločne vojskovodje. Ko je Andrej Turjaški izgovoril znamenite besede, da je treba ne glede na število udariti na sovražnika in si od Boga izprositi zmago, je prenehalo vsako dogovarjanje. Sklenili so, naj se takoj vzdigne vsa vojska nad sovražnika.
Kaj pa se je med tem godilo v Sisku? Turki so tako močno napadali, da se je že zdelo, da se bliža trdnjavi konec. Krščanska posadka v trdnjavi j, morala biti ^es močna, da je mogla odbijati pod svojim poveljnikom Gjurakom vse napade in sproti zazidavati luknje, katere so naredile sovražnikove krogle v slabem zidovju. Turki so metali hrabr emu poveljniku v trdnjavi tudi razne obljube, pisane na papirju. On se je pa odločil za obrambo do zadnje kaplje krvi. prepričan, da je vodja dolžan žrtvovati življenje za Boga in domovino. Vzdržal je vse turške napade, dokler ni prišla nenadna pomoč in ga rešila Turkov.
BITKA PRI SISKU________________________________________________
________10.  ——----------------- J. S TE K L A S A -----------!
Oblegancem Siska je prišla pomoč res o pravem času. Ko je bilo namreč sklenjeno, da je treba udariti na sovražnika, je bila vojska brž postavljena v bojni red. Hrvatje, katere je vodil sam ban Tomaž Erdodi, so stali v prvi vrsti, drugemu oddelku je zapovedoval Andrej Turjaški, tretji odedlek je vodil Eggengerg z Rodernom. To so biii po večini konjeniki. Za njimi so prišli pešci pod vodstvom žige Posedarskega (Paradajzerja).
Ko jet Hasan paa zvedel, da so se naši dvignili proti njemu, je prepeljal svojo vojsko čez Kolpo. Pravkar je obedoval, ko mu naznani Memi beg Zvorniški, ki je stražil s četo pešcev prehod čez reko, da sliši glas bobnov in trobent, ki se vedno bolj približuje. Paša se prestraši in vpraša pribega Vojina, ki je sedel poleg njega, kaj naj to pomeni. Vojin, ki ni mogel verjeti, da bi se moglo tako hitro zbrati toliko kristnanov, mu odgovori, da se gotovo približuje eden izmed Erdod,yevih bratov ali sorodnikov, da bi vznemiril tabor. Kmalu so prišli drugi glasmki s poročilom da se ne sliši samo glas trobent, ampak je videti celo blesk orožja in vihrajoče zastave vse krščanske vojske.
Ko je Hasan to slišal, se je hitro vzdignil od mize ter zapovedal na vso moč trobiti in bobnati da se vojska zbere in postavi v bojni red. Ljudska pesem pove tako:
Paša stopa ob potoči, gi meč boben nosi v roci. da razlega se do neba. grmeč boben nos.' v roci.
(Dalje)
ŽENA IN DOM
Piama uredništvu
Opomba: Zaradi obilice dopisov prinašamo pisma bravcev v skrčeni obliki. Naj nam dopisbvav-ci tega ne zamerijo.
Uredništvo
Spoštovano uredništvo,
zelo se strinjam s člankom »Nona na drsalkah« v zadnji številki N. 1., ker sem bil tudi jaz partizan, pa sem bil veren katoličan in sem .še danes. Sem tudi v cerkvenem pevskem zboru. Vem, da je bilo veliko drugih partizanov ravno tako dobrih katoličanov. Prav gotovo večina. Vsi smo šli v boj za osvoboditev nase zemlje od okupatorja in da bi se naš narod končno osvobodil, ne pa zato, ker bi bili zapeljani ah ker bi bili komunisti. Zato me vedno jezi, kadar slišim ali berem, da so bili 'komunisti tisti, ki so šli v hribe«, ali da so se borili za »komunizem«. Takrat nismo mislili na to, kakšna politična oblika bo zavladala po vojni. To nas ni toliko zanimalo kot to, da bo naša domovina svobodna in rešena sovražnika, in da bi bilo konec zatiranja slovenskega naroda po tujcih.
Prav ste storili, da ste tisto napisali.
Cerkveni pevec
Spoštovano uredništvo!
Prilagam moj skromni prispevek za darilce učencu I. razreda slovenske osnovne šole v Rojanu.
Mnogo uspehov in lepih spominov na šolske dni naj ga spremlja v bodočem življenjju.
Nekateri so nam tudi po telefonu zagotovili svoj prispevek za rojanskega šolarčka. Vabimo še druge, da to store. Vsem lepa hvala.
Uredništvo
Spoštovano uredništvo,
po številu Slovencev v Rojanu bi moralo biti v prvem razredu rojanske osnovne šole normalno vsaj 40 otrok. Kje je ostalih 39? In zakaj so drugje...? Prilagam svoj majhen prispevek za tistega edinega slovenskega prvošolca.
Nekdo, ki ga to boli
Spošlovano uredništvo,
z vsem srcem se strinjam s pismom, ki je l'ilo priobčeno v zadnji šlevilki Vašega lista pni naslovom »Osamljeni otrok«, in prilagam svoj prispevek 1.000 lir za njegovo Miklavževo darilo.
/. /1.
Spoštovano uredništvo,
ne morem razumeti Rojančanov, da so prišli lako daleč. Vendar p n ie treba biti pravičen tudi '■ tej stvari in priznati, da imajo tudi v Rojanu š'' nekaj zavednih staršev, ki se zavedajo, da je
bova morrlna dolžnost dati otroke v slovensko šolo.
Za bodočnost na bomo gotovo dobili nekaj idealnih očetov in mater iz vrst mladine, ki se zbira tam v okviru slovenske katoliške prosvele.
S.	V.
Cenjeno uredništvo, rada bi, da bi začeli objavljati kak zanimiv roman in to vsaj na eni celi strani. Naši ljudje zlasti zato tako radi segajo po tujih tednikih — posebno ženske — ker prinašajo ti obilno zabavnega branja, zlasti novel in romanov. Vaš list kot tednik bi moral to željo in potrebo tukajšnjih bralcev in posebno nas bralk bolj upoštevati. Je že prav, da je vaše pisanje resno, vendarle pa se mi zdi, da ie v N. 1. malo preveč politike in gospodarstva, pa malo premalo zabavnega branja in seveda povesti. Ne samo naši otroci (za katere je poskrbljeno s slikanico na zadnji strani), radi berejo povesti, ampak tudi mi odrasli.
Ce nimate drugega, bi lahko ponatisnili kak zanimiv roman, n. ypr. »Quo vadiš«, »Salomonovi rudniki« ali kaj drugega, saj je toliko zelo dobrih in napetih romanov, ki so bili že prevedeni v slovenščino, a že pred časom, tako da jih mlajši rod po večini še ne pozna. A tudi starejši bi ji!T radi še enkrat čitali.
Prosim vas, da mi ustrezite. če morete.
Zena s Kontovela Ustregli vam bomo, kolikor bomo le mogli.
Uredništvo
Spoštovano uredništvo,
vse lepo in prav, da pišete toiliko o športnem i dejstvovanju naše mladine — celo stran. Veseli smo, da je mladina v športu tako pridna. Še bolj pa bi bil vesel, če bi bila vsaj en majhen del tako dejavna tudi na drugih področjih, recimo na kul-
RAZVESELITE OTROKE ZA SV. MIKLAVŽA Bliža se sv. Miklavž, prisrčen otroški praznik, ki smo se ga mi nekdaj tako veselili. Zdaj, ko smo odrasli, pa se nam morda zdi to otroško veselje že nekoliko zastarelo in izven mode, preveč naivno, bi kdo rekel, za nas stvarni čas, ki ne mara pravljic, ampak samo »resnično življenje«, in baje tudi nima časa zanje. Toda v taki miselnosti se izraža samo hlad srca odraslih. Otrokom je sv. Miklavž vedno enako ljub, prav tako fantazirajo o njem in hrepeneče pričakujejo, kaokr smo ga mi.
Zato nikar predčasno ne razdejajte otrokom tega pravljičnega poetičnega sveta, ampak jim skušajte ohraniti ta vir čistega veselja, dokler sami ne odkri-;ejo resnice«. To jim tedaj ne bo več prizadejalo razočaranja, ampak celo zadoščenje, da so sami »pogruntali«, kdo je v resnici tisti, ki opravi obdarovanje kot namestnik ali namestnica sv. Miklavža; to jih seveda prav nič ne moti, da ne bi še naprej nastavljali krožnikov sv. M klavžu, in bili bi hudo lazočarani, če j'm ne bi nič prinesel. Saj smo še mi...
Zato ohranite, starši in vzgojitelji, to lepo slovensko tradicijo in razveselite tudi letos otroke kolikor je le v vaši moči. Pri tem ni važno, da mo rajo biti darila bogata. Treba je le uganiti kako posebno majhno željo vsakega otroka, kar navadno ni težko, saj jo otroška usta rada izdajo. Slovenci in posebno še tržaški Slovenci smo vse premalo navezani na slovenske tradicije, vsaj na pozitivne. Tu pa imamo priložnost, da vsaj eno izmed njih ohranimo živo, tradicijo, ki je sinonim za otroško srečo.
KAKO NAJ SKUHAM DOBER GULAZ
Prejeli smo »obupano« pismo neke naše bravke, " katerem piše:
Strašno rada bi znala skuhati resnično dober ■gulaž«, pa mi ne uspe in ne uspe. Ne da bi bila posebno slaba kuharica; nasprotno, marsikaj mi zelo dobro uspe in moj mož in sinček se nikoli ne pritožujeta nad mojo kuharsko »umetnostjo«, lažen pri — gulažu. Oba ga imata nadvse rada, jaz pa trpim prave muke, ker ga ne znam skuhati tako, kakor bi bilo Ireba. Preizkusila sem vse recepte, katere so mi dale moje znanke in prijateljice! toda gulaž nikdar ne uspe tako, kot bi biio treba. Nima tiste sočnosti in aroma, kot ju mora imeti pravi gulaž. Kačar ga naročimo v gostilni, je čisto nekaj drugega kol moj. Receptov, ki jih dobim, se držim točno in poskusila sem tudi s tistimi iz kuharskih knjig, slovenskih in drugih, toda gulaž, ki n’ He iz mojega lonca, se lahko skrije pred go-stHniškim. Kaj bi bilo temu vzrok?
Hvaležna bom kaki bravki, če mi hoče odgovoriti in mi razodeti skrivnost mojih neuspehov. Naj pripomnim, da kuham seveda na plin in za tri osebe.
Obupana »kuharica«
turnem in političnem. Tam pa jo je mnogo manj opaziti.
Prof. N. N.
Mislimo na nimate čisto prav. Naša mladina ie aktivna tudi drugod. Na vsaki prireditvi nastopi Kak pevski zbor največ mladih pevcev, organizirala je festival popevk, nastopa na odrih in v folklornih skupinah in piše v »Literarne vaje« in tudi v »Mladiko«. Ste bili nedavno na Bazovici pri blagoslovitvi Slomškovega doma in na Slovenskem tabo-iu? Tam bi bili lahko odločno popravili svoje mnenje o naši mladini.
Uredništvo
Spoštovano uredništvo,
ob j ?iv:li ste že več prispevkov o skrčenju programov radijske postaje Trst A, ne da bi bil kak odgovoren činitelj radijske postaje na to kaj odgovoril in pojasnil oziroma poskusil razpršiti bo-wen slovenske javnosti m Tržaškem. Je to sma-i"ati ket posredno potrdilo da nameravajo res okrniti programe naše radijske postaje? In čemu ■e to potrebno? V resnici zaradi pomanjkanja de- j narja? Prosim, da bi ne nehali pisati o tem, do-
I	^je.r se zadeva ne razčisti pred javnostjo. Končno živimo v demokratični državi in imamo kot javnost pravico, da vemo, kaj se dogaja in zakaj.
Prosim tudi, da bi objavili, kak odgovor je dobil naš deželni svetovalec dr. Škerk na svojo intervencijo pri predsedniku dežele dr. Berzantiju,
> kateri ste poročali.
I. S., Trst
Moda za vas
V prihodnji številki bomo začeli objavljati rubriko Moda za vas«. V njej bo naša modna urednica
poleg nasvetov odgovarjala na vprašanja bravk in tudi bravcev glede modnih zadev.
Dopise je trebi! naslavljati na uredništvo N. 1. Po možnosti bodo odgovori objavljen že v naslednji številki.
Otroški kotiček
NAGRADNI RAZPIS ZA NAJLEPŠI DOPIS O SV. MIKLAVŽU
Otroci!
Razpisujemo lepo knjigo pravljic za najlepši ctroški dopis o doživetju za praznik sv. Miklavža. Razpisa se lahko udeležijo otroci do |12. leta. Najlepši dopisi bodo objavljeni. Spise (po možnosti z risbo) je treba poslati vsaj do 10. decembra. V razsodišču, ki bo presojalo najlepši spis in risbo, bodo tudi otroci, dečki in deklice.
—■—
V Vichvju v Franciji je pred kratkim umrl znani Irancoski dramatik in romanopisec Maurice Con-stantin "vVeyer. Star je bil 83 let. Leta 1928 je dobil Goncourtovo nagrado za svoj roman »Človek se sklanja nad svojo preteklost«, ki je bil preveden tudi v slovenščino (svoj čas je izhajal v »Slovencu« v podlistku). Napisal je 46 romanov, tri drame in dva filmska scenarija.
—•___
Skupina zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora pregleduje stare kulturrie spomenike v Ptuju, da bi jih zavarovala pred uničenjem. Doslej so v Ptuju obnovili relief nad vhodom v sodišče, obnavljajo pa tudi spomenik sv. Florijana na trgu pred magistratom.
i\viivbliii \flvwniiti
(Nadaljevanje s 5. strani) činske uprave trinajstih občin v rokah demokristjanov, le v Erd.u so bili na krmilu socialdemokrati.
Za pokrajinske volitve so bili razdeljeni Slovenci videmske pokrajine na šest voliv-nih okrožij: Čedad, špeter, Centa, Po^olec-to, Humin in Pontabelj.
Italijanske stranke so vključile na svoje kandidatne liste le dva Slovenca: Izidorja Predana na komunistično in Andreja Fe-letiča na liberalni seznam. Glasovi Slovencev v videmski pokrajini so torej po sili razmer in volivne geometrije podprli samo italijanske stranke.
Kdaj nam bo dano, da se bomo mogli in znali poslužiti svojih ustavnih pravic ter bomo složno nastopili pri upravnih in političnih volitvah?
Tiipana:
OBČINSKO DELOVANJE
Dosedanji občinski svet je zaključil svoje štiriletno delovanje. V svoji dobi je naredil marsikaj v prid Občinarjem, Lahko bi pa še več, če bi večina bolj upoštevala konkretne in v splošni blagor usmerjene predloge manjšine.
Ljudje z zanimanjem pričakujejo napovedano brošuro o upravni dejavnosti ob-i činskega odbora. Izšla bo v italijanščini in slovenščini. Sestav'" jo je dosedanji občinski svetovalec Vojmir Tedoldi
Pri nedeljskih občinskih volitvah sta bili prijavljeni le dve kandidatni listi, a obe iste barve. Prva je lista krščanske demokracije z 12 imeni, 'ista številka dve pa no-si ime »Krščanska demokracija, direktni obdelovalci« z 9 kandidati. Med kandidati ni več Tedoldijevega imena.
r
n«,
m
Po povesti
0.
nše
Miki Moster
211.	Nekega večera so re Pierrotove napovedi uresničile. Bila jc prcikrasna, svetla in mrzla noč, ki je iz daljave prinašaa kliee volčjega krdela. Baree jc drhte prisluškoval in hrepeneče cvilil. Počasi sc je premakn 1 proti gozdu in izginjal v lemi. Nepeesa in Pierrot sta gledala za njim. Vilka Vrba je poklicala: »Baree! Baree!«
1
i
2'3. Potem je rekla Plerrotu:	»Prav imaš, oče,	odšel	bo	k	volkovem, toda vn:l se bo.« S j	ved’o	je držala	roko	na	Baree-
jevi glavi, z drugo pa mu je pokazala gozd: »Pojdi k njim, Baree!« je zašepetala. »Toda vrniti sc moraš! Moraš priti nazaj! Na svidenje!« Baree je	stekel	in se ni	več obračal.	Čez
dolgo časa je Nepeesa rekla:	»Odšel	je...«
212.	Baree je Ivi le še nekaj koraikov oddaljen od gozda, ko je zaslišal Nepecs'n klic. Ozrl se je nazaj k hiši in se trenutek, dva obotavljali. Potem se je obrnil in stekel nazaj. Tekel je kot veter in z nežnim cviljenjem pozdravil Nepeeso. Mladenki so oči sijale kot zvezde, ko ga je pozdravila in mu položila roke na glavo.
214. Gozdna tema Bareeja ni več plašila kakor nekoč. Glasno in pogumno se je dvignil proti mesecu njegov lovski kl'c. Iz daljave so se njegovemu lajanju odzivali klici volkov in Ba"ee je ob teh glasovih 7"':_itil svojo moč. Tukaj, daleč proč od Nepeese, so v nje-- '-tajale nove želje, hrepenenje po tovariših, po lovu, po družici.
.J
215. Stekel je proti oddaljenim glasovom volčjega tropa, ki so se izgubljali v severni smeri. Tropa pa ni mogel dohiteu in je vso noč taval sam po gozdu. Velikokrat se je obrnil proti Ncpeesinemu domu, toda vrniti se ni hotel. Ko se je zdanilo, je zagledal vsepovsod po tleh jasne odtise volčjih šap. Takrat je nenadoma obstal.
216. Končno je našel tisto, kar je — nevede — iskal vso dolgo noč. V prijetni dolinici, ki se je spuščala proti vzhodu, je obsijana od mrzle jutranje zarje stala mlada volčiča Ma-heeguna. Obračala je glavo proti njemu, kakor da bi čakala, kdaj bo stopil iz gozdne sence. Celo minuto sta se ogledovala, ne da bi se premaknila.