SOKOLSKI GLASNIK
1925.	V Ljubljani, dne 15. aprila 1925.	7.
Poročilo načelnika JSS. skupščini JSS.
dne 22. marca 1925.
S svojim poročilom hočem podati v glavnih obrisih delovanje saveznega '-hničnega vodstva v pretekli upravni dobi in sliko današnjega položaja glede občnega našega vzgojnega delovanja.
Na lanski glavni skupščini izvoljeno načelništvo je bilo sestavljeno naslednje: načelnik poročevalec, njegovi namestniki bratje Miroslav Vojinovič (Beograd), Dragutin Šulce (Zagreb) in Albert Poženel (Ljubljana); načelnica sestra Anuška Cigojeva, njene namestnice sestra Joža Trdinova (Ljub-jana), Mila Jovanovičeva (Beograd) in Milena Gruborova (Dvor).
V tehničnem odboru so bili naslednji bratje: France Ahčin, Ljudevit Kranjc, dr. Ljudevit Kuščer, Vladimir Kuščer, Žane Miklavc, Rudolf Ryška, Albin Smole, Janko Slapničar, Nande Svetlič; sestre Minka Babnikova,
iasta Friesova, Milena Govekarjeva, Rezika Urbančičeva, Angela Presker-.leva, Mica Varogova, Nina Trdinova.
. Tajniške posle je opravljal skoro do konca upravne dobe br. Ahčin, ki Potem izstopil iz' tehničnega odbora; njegove posle je prevzela sestra Govekarjeva.
Načelnica sestra Cigoj-Jugova se je med letom preselila v Zagreb, njene P°sle je prevzela sestra Trdinova.
Savezni prosvetni odbor je zastopal v tehničnem odboru brat Ivan Bajželj, savezni zdravniški odsek pa br. dr. Tone Jamar.
V tehničnem odboru so bili določeni tudi posamezni odseki, ki nam jih Predpisuje poslovnik, toda za letos moram priznati, da ti odseki niso prišli ®e do izdatnejšega delovanja.
, Pač pa je celokupni tehnični odbor z načelništvom posloval vse leto z izredno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo, zakaj rešiti je bilo treba mnogo vaznih problemov, pripraviti in izdelati mnogo obsežnih predlogov ter skrbeti Za tekoče posle tega nad vse važnega in odgovornega vzgojnega organa.
Po sklepu zadnjega lanskega zbora župnih načelnikov in lanske glavne skupšine smo morali izvršiti priprave za letošnje m e d z le t n e tekme, be Prej pa smo morali rešiti vsa vprašanja jugoslovenskega sokolskega sabora, ki so zadevala delovanje.
Pripravili smo torej pravilnike in poslovnike vseh tehničnih organov in druge predpise, ki opredeljujejo delovanje tehničnih organov v savezu, hupali in društvih in ki zadevajo javno nastopanje naših pripadnikov. Razen tega smo sodelovali v vseh ostalih odsekih, ki so pripravljali gradivo za sabor, da je bilo mogoče doseči enotnost naziranja in enotnost sklepov. Stremeli smo pri tem za primerno avtonomijo tehničnih organov, kar smo tudi izvedli in dosegli. Danes smo zadovoljni s tem, ker smo se prepričali, da nas ta opredelitev, ki je točno predpisana in izvedena, z upravnimi organi samo zbližuje in ne oddaljuje, kakor so se tega nekateri bali.
Dalje smo pripravili resolucije, ki zadevajo sokolsko vzgojo, ter sodelovali Pri sestavljanju resolucij, ki vsebujejo občna sokolska načelna vprašanja.
Pri tej priliki moram posebe pokazati na novo ustanovo v naši organi-C1ji, ki bo imela v bodočnosti neprecenljive posledice, to je ustanovitev Zdravniških odsekov, za katero smo dali inicijativo in pravila.
2 izvedbo organizacije in poslovanja zdravniških odsekov v tem zmislu, kakor so prvi začetki danes zasnovani, smo napravili v našem vzgojnem delo-
vanju neizmeren korak naprej, zakaj pridobili smo našemu prednjaštvu pomoč, ki sistematično izvajana lahko v najbližji bodočnosti dvigne kvalifikacijo našega prednjaštva na popolnoma drugo, mnogo višje stališče. Z organizacijo zdravniških odsekov pridobimo znanstvenike — nekaj smo jih že pridobili — ki bodo naši vzgoji dali nov pokret, ki je glede na tvarino in današnjo dobo neogibno potreben, ako hočemo ostati kos svoji težki nalogi.
Priprave za m e d z 1 e t n e tekme so nas stale mnogo časa in mnogo dela. V glavnem smo pripravili vse do 1. novembra ter predložili svoje izdelke zboru župnih načelnikov, ki jih je potrdil, na kar smo v zmislu tekmovalnega reda razpisali tekme. Pozneje smo začeto nadaljevali, danes smo z glavnimi pripravami gotovi, danes imajo izvršiti ostalo župe in društva.
Za medzletne tekme smo sestavili nov tekmovalni r e d , ki je izšel v posebni brošuri v slovenščini, v srbohrvaščini se sedaj tiska; dalje smo izdali tekmovalne vaje s posebnimi predpisi za tekmo v Sokolskem Glasniku, razen tega pa še v posebni brošuri vaje z navodili za tekmovalce in sodnike v slovenščini in srbohrvaščini.
Sabor in priprave za medzletne tekme sta bili v minulem letu za tehnični odbor in zbor župnih načelnikov posebni, večji nalogi, razen tega je bilo rešiti mnogo tekočih zadev in izpolnjevati vsakdanje naloge.
Tehnični odbor se je sestajal redno vsak četrtek k rednim sejam, neko-likokrat pa se je zgodilo, da smo morali delati skupno v sejah po cele tedne vsak dan. Pri tej priliki se moram spomniti na res sokolsko požrtvovalnost bratov in sester v tehničnem odboru ter jim izreči priznanje za njihovo strokovnjaško in vztrajno sodelovanje.
Smatram, da je posebno baš v današnjih časih še nepopolnega razvoja naše stvari neobhodno potrebno, da se čim večkrat sestanejo vsi oni bratje in sestre našega Sokolstva, na katerih leži najtežja in najvažnejša naloga sokolske vzgoje. Zaradi tega sem vkljub težkočam, s katerimi so zvezani taki sestanki, sklical zbor župnih načelnikov, kakor hitro se je ponudila prilika, odnosno kakor hitro je tehnični odbor dovršil dovolj gradiva za delovno sejo.
Tako se je sestal zbor župnih načelnikov ob priliki sokolskega sabora dne 14. avgusta v Zagrebu, dne 1. novembra v Ljubljani in včeraj pred glavno skupščino. Razen tega smo napravili sejo navzočnih župnih načelnikov in načelnic ob priliki zleta v Sarajevu in sejo načelništva, tehničnega odbora in načelnikov ter načelnic iz Slovenije dne 1. februarja.
Zbori in sestanki župnih načelnikov so bili vselej dobro obiskani in spominjam se nanje s posebnim veseljem in zadoščenjem, ker je bila vselej razprava temeljita, strokovnjaška in bratska. Bratje župni načelniki in sestre župne načelnice so dokazovali svojo dozorelost, in to je za naše celokupno delovanje ugotovitev, ki se je moramo veseliti vsi, zakaj od tega je v prvi vrsti odvisna naša bodočnost.
Ker je zadeva sestanka od 1. februarja t. 1. aktualna, poročam, da smo tam izvršili rajoniranje področij namestnikov saveznega načelnika. Določili smo predvsem glede priprav za medzletne tekme vsakemu svoje župe, v katerih nadomešča saveznega načelnika v polnem zmislu besede, nadzoruje in vodi priprave za tekmo in organizira zbor sodnikov za tekmo.
Organizacija stalnega sodniškega kadra je težka stvar, vendar jo moramo izvesti na tak način, kakor smo si to predpisali s pravilnikom.
Z začetkom tekočega letnika «Sokolskega Glasnika» smo pričeli z izdajanjem mesečne priloge, ki je namenjena predvsem našemu prednjaštvu in jo zaradi tega imenovali «P r e d n j a k». «Prednjalo> ima veliko nalogo in obsežen program; treba, da ta program izvede, in razvoj v našem Sokolstvu
v tem zmislu, kakor ga opažamo danes, bo prinesel brez dvoma dovolj moralnih in materialnih sredstev za to, da bo ta program točno izveden.
V pogledu izpopolnitve naše organizacije savezno tehnično vodstvo nadaljuje svoje delo s tem, da pripravlja predloge za nove podrobnejše predpise v zmislu okvirnih pravilnikov. Te predpise bomo potem, ko jih bo potrdil zbor župnih načelnikov, odnosno savezna skupščina, izdali kot dodatek h knjigi «Organizacija». — Zdravniški odsek pridno nadaljuje započeto orga-nizatorno delo. — S sa vezni m prosvetnim odborom pa delamo v popolnem sporazumu in enotno.
Pri tej priliki moram ugotoviti, da organizacija tehničnih organov v savezu ( anes še ni popolnoma izvedena, kar pa nas ne sme razočarati. Zakaj Popolna izvedba te organizacije po težkih in večkrat kompliciranih predpisih naših poslovnikov ni lahka, za izvedbo bomo potrebovali najmanj še prihodnje leto. Izvedba namreč napreduje z občnim konsolidiranjem naših notranjih razmer. In kadar bo ta izvedba dovršena, potem bomo lahko ugotovili, da je dovršena najbolj vzorna organizacija v narodu vobče.
V povedanem sem vam podal obris delovanja saveznega tehničnega od-ora in zbora župnih načelnikov; zanimivo je nadalje delovanje celokupnosti,
kolikor to spada v moje poročilo.
v Delovanje Jugoslovenskega sokolskega saveza v minulem letu je bilo jako •'■'valino tako glede na nastopanje na zunaj, kakor v svojem notranjem vzgojnem snovanju. .
Predvsem smo se udeležili znamenite olimpijade v Parizu. Ta ekma sicer ni po našem okusu, ker ne odgovarja temeljnim principom naše vsestranske telesne vzgoje, toda udeležili smo se je, ker smo se ravnali enkrat po tujih okusih in manirah zaradi tega, da ponesemo ime naše matke Jugoslavije na najbolj široko mednarodno polje, ki danes eksistira v športnem svetu. S tega najširšega mednarodnega športnega polja smo odnesli v efovadni stroki prvi c h a m p i o n a t. To je po naziranju svetovnih °limpijcev največ, kar se more doseči, in da smo za Jugoslavijo dosegli to mi, nam popolnoma zadostuje.
V minulem letu sta imeli dve župi svoje pokrajinske zlete, in sicer župa v Sarajevu in župa v Zagrebu. Vsaka leh žup je imela za pokrajinski zlet dodeljenih gotovo število sosednjih žup, priprave za zleta in z eta sama sta vodili župi sami; oba zleta sta v tehničnem pogledu dobro uspela. Razen tega je priredila še tretjina vseh žup svoje lastne župne z e t e. Vsi ti zleti so imeli tudi tekme, nastope naraščaja in dece, deloma udi^ vojaštva, ter so dokazovali intenzivne priprave. Razume se pa, da vsa
društva v župah niso delala enako intenzivno in da morajo marsikaj slabega slabih društev pokriti s svojo vrlino dobra društva.
Notranje delo v župah in društvih je odvisno predvsem od vodnikov vzgojnega delovanja, potem pa od priprav za javne nastope in od števila r kvalificiranosti društvenih prednjakov. V svrho ugotovitve notranjega, vzgojnega našega pokreta torej zadostuje, če govorimo o teh faktorjih.
^upe in društva so v minulem letu imela dovolj prilike za priprave za Javne nastope, morda še celo preveč. l)a bi bilo tega baš preveč, ne morem 1(liti, ker je v mnogih krajih ob pomanjkanju strokovno dovršenih prednjakov se nemogoče voditi vzgojo brez mikavnosti in gradiva javnih nastopov. Obenem pa moram ugotoviti, da ima prednjaštvo vobče, četudi ni strokovno dovršeno, najboljšo voljo, kar je mnogokrat več vredno, kakor strokovnjaštvo nrez dobre volje. Tako je v vsakem društvu mnogo prizadevanja, ki se včasih razblini brez hipnih uspehov, toda ljubezen do dela in snovanja ostane in bodočnost bo prizadevanje brez dvoma nagradila z uspehi. Samo vztrajati je treba. — Župna tehnična vodstva pa so skoraj brez izjeme na svojem mestu. Kakor se dogaja sem in tja, da posamezna društva še ne
morejo najti pravega tira sokolskega vzgojnega delovanja, tako so vsa župna vodstva vsaj o svojih dolžnostih popolnoma na jasnem, in to nam je porok za siguren napredek, kakor moramo baš tem priznavati največjo zaslugo za to, da se je končno potek našega snovanja umiril ter gre danes po ravni in pravi poti proti sokolskim ciljem.
Pomanjkanje dobrih prednjakov in prednjačic je naš najbolj občuten ne-dostatek. Prizadevanje žup aktivno stremi za izboljšanjem. Tako je nad polovico naših žup priredilo v minulem letu svoje p r e d n j a š k e tečaje. To je najboljše izpričevalo župnih tehničnih vodstev. Za prihodnje leto je projektiran savezni prednjaški tečaj.
Tako lahko upamo, da se bo razvijalo naše Sokolstvo polagoma in sigurno. Skokov si ne želimo, ker je napredek v nenaravnih skokih vedno problematičen. Zaradi tega se tudi ne pritožujemo, če vidimo, da je bil v minulem letu številčni napredek po statistiki samo neznaten, zakaj danes še ni pri nas pogojev za silnejši razmah. Najprej mora napredovati število dobrih prednjakov, potem bo napredek števila telovadcev za občni naš napredek res ugoden, bo stalen in res nekaj vreden.
Savezno tehnično vodstvo ima pregled in načrt ter pripravlja tak normalen^ obenem pa silen napredek sistematično, naravnemu razvoju odgovarjajoče, brez nervoznega pretiravanja. V znamenju sistematičnega dela vidi napredek, ki se pojavlja tem jačje, čim solidnejša je že popolnoma dograjena, za to potrebna podlaga. Tak napredek potem ne pozna koraka nazaj.
Odločilne važnosti za izvršitev tega načrta pa so tudi veliki dogodki naše organizacije, v katerih nahajamo vrhunec našega vzgojnega delovanja. Ti dogodki dajejo našemu članstvu in pripadništvu jačji argument za potrebnost sodelovanja vobče in intenzivnejšega sodelovanja posebe.
V	tem pogledu imamo danes pred seboj medzletne tekme v Beogradu in vsesokolski zlet v Pragi.
Medzletne tekme so naša prevažna preizkušnja, iz katere bomo najbolj točno spoznali, koliko smo vredni; zaradi tega jo prirejamo.
Vsesokolski zlet v Pragi, ki se bo vršil leta 1926., ki je vseslovanski sokolski zlet in na katerega smo pozvani poleg bratov Čehoslovakov v prvi vrsti mi, Jugosloveni, pa je sedaj najznamenitejša prilika za nas, da pokažemo vsemu slovanskemu in tudi mednarodnemu svetu, koliko smo dozoreli.
Z željo, da bi tam dokazali odlično dozorelost v svoj ponos, v ponos Sokolstva in v ponos naše ljubljene domovine, zaključujem svoje poročilo.
LV. sodnica starešinstva JSS., dne 18. marca 1925. (nastavak).
Prisutni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Cobal, Fettich, Fux, Jamar, Kajzelj, Marolt, Švajgar. Opravdani: Deu, Jeras, Miklavc, Turk.
Raspravlja se o potankostima glede glavne skupštine JSS. u Brodu na Savi i o predlozima župa Zagreb i Novi Sad.
Br. starosta predlaže, neka starešinstvo donese na odborsku sednicu predlog, da se pokloni starosti COS. br. dr. Scheineru i načelniku COS. br. dr. Va-ničku savezna plaketa. Predlog se jednoglasno prima.
Br. Čobal izveštuje o dojmovima sa putovanja u Skoplje, Niš i Kragujevac. Osobito naglasuje potrebu vaspitanja dobrih prednjaka i veliku nestašicu učitelja gimnastike na srednjim školama, koji ne mogu ustrajati u toj službi radi loših financijalnih prilika. Preporuča, da se novosadska resolucija predloži ministarstvu prosvete i da se ga upozori na te nedostatke.
Miroslav Ambrožič.
 IZ STAREŠINS TV A
I. rcdovita sedniea starešinstva JSS., dne 30. marta 1925.
Prisutni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Čobal, Deu, Fettich, Fux, Gregorin, Jamar, Jeras, Kajzelj, Košir, Krejči, Ludvik, Marolt, Miklavc, Poženel, Turk, Govekarjeva, Možinova, Trdinova. — Opravdani: Biber, Švajgar, Zelenko.
Brat starosta otvori sednicu: Pozdravljam vas šve, koji ste iza naše zadnje glavne skupštine došli na 1. redovitu sednicu novoizabranoga starešinstva JSS.! Večinom smo stari, dobri znanci iz minule poslovne dobe. Vas Pako, koji ste bili za prviput odlikovani poverenjem glavne skupštine te izabrani u starešinstvo, pozdravljam posebice uz iskrenu želju, da bi vam №edu nama lepo bilo, i u uverenju, da čete se s punim razumevanjem sokolskih zadača dati na vršenje novih dužnosti, što ih danas prostovoljno Pveuzeste. Smatram za svoju dužnost, da ovom prilikom izrečem brači, koje vise nema u starešinstvu, bratsku zahvalu za skrb i trud, šlo su ih imali u hašem skupnom radu.
Naš rad u ovoj poslovnoj godini bit če nastavak rada, što smo ga započeli tani po načinu i u smernicama razumnoga gospodarenja, koje če konačno ugodno rešiti i uredili naše materijalno pitanje. Našemu nastojanju moramo ~a najpre stvorimo čvrste temelje, ako hočemo da se obistine naši ideali. Naša glavna skupština u Brodu pokazala je, da je prodrlo u čitavi naš savez rezno mišljenje i realno shvačanje zadače i dužnosti Sokolstva, da su naše jedinice i župe pripravne na krajnje materijalne žrtve; ujedno pako Ptekuju svi od nas, da obzirno, prema svrsi i uspešno vodimo sudbinu *viju na korist sviju i na čast Sokolstva. Uveren sam, da nečemo promišljeno i hotimice nikoga prevariti u njegovu očekivanju, nego hočemo za svaki korak moralnoga ili materijalnoga značaja preuzeti potpunu i solidarnu odgovornost pred vlastitom savešču i pred svojim članstvom.
Na solidnom materijalnom temelju neka raste i neka se nesmetano popinje u višine moralna i idejna zgrada našega Sokolstva. Najpre moramo da tnislimo na učestvovanje kod otvorenja Tyrševa doma i na prve svoje medu-s etne utakmice. U tu se svrhu nabralo i u toku je vrlo nmogo sitnoga rada, Pa ako se to sitno delo ne bi obavilo sa svom savesnošču i tačnošču, ne bi niogla uspeti ni jedna ni druga velika priredba. Nadalje imamo pred sobom 0snutak Slovanskega sokolskoga saveza, u širokim konturama prikazuje nam ®e VIII. slet u Pragu, koji smo proglasili i svojim sletom. U našem načrtu Je priredba saveznoga tečaja, potpuna i opsežna organizacija lekarske službe 11 Sokolstvu, sve one mnogobrojne stvari, što se tiču rezolucija, izručenih kadležnim mestima u Beogradu, konačno je zamišljen i željno očekivan uspeh nase efektne loterije. Na naša ramena je dakle naloženo toliko bremena, da 'enio ga smoči samo pod jednim uvetom, a ta j je, da radi svatko od nas kako a sav uspeh stoji do njega samoga i da svi radimo tako kako da bi uspeh P°iedinca odvisio od nas sviju. Treba nam bratske uzajemnosti, potpuna Poveravanja, vedra duha, iskrenosti i otvorenosti, sokolske istrajnosti i ne-siomive volje! Svi organi i funkcijonari u starešinstvu, u T. O. i u svim Jelenjima treba da rade harmonično, da jedan drugoga ispopunjuje i bodri, na bude dobar uspeh svake započete akcije plod naše bratske suradnje i naše skupno veselje.
^ Kada sve to hočemo, znam, da smo svi uvereni: u ovim prostorijama i kod oga rada naš je prvi i poslednji zakon jedina misao na uspeh našega Sokol-v Va’ a K| b' k°ja nas žene na rad za taj uspeh, lcoja nas podjaruje pomladuje i uzda u životu drži naše mladosne ideale — ta je sila ljubav za Sokolstvo.
Što do moje osebe stoji, obečajem vam, da ču bili savestan u vršenju svojih c uznosti, da ču biti vazda na raspoloženju svakomu bratu i svalcoj sestri sa SVlm svojim skromnim silama i sa svim mogučim sredstvima vremena i energije. Vas pako prosim da mi bratski pomognete i da me poduprete. u to ime — bratski Vam Zdravo!
Iza toga pozdrava prešlo se na dnevni red.
Konstituiranje starešinstva. Na predlog br. dr. Fuxa i brata staroste konstituiralo se starešinstvo kako sledi: I. tajnik dr. Riko Fux, II. tajnik inž. Zelenko, blagajnik Kajzelj, za pisni čar (mesto je za sada nepopunjeno), upravitelj «Glasnika» Deu, knjižničar Bajželj, arhivar Miklavc, upravitelj pisarne Deu; načelnici odelenja: lekarskoga dr. Jamar, organizacijskoga Marolt, statističkoga Svajgar, železničkoga Ludvik, gospodarskoga Turk, prav-ničkoga dr. Fettich, za nezgode Marolt, za propagandu i časopisu dr. Krejči, za manjšine dr. Fux. — Brat Bajželj predlaže br. Bibra za nadzornika knjigovodstva. — Dr. Fux pita, komu se odelenju imaju izručivati disciplinarne stvari, na što se na predlog br. dr. Fetticha zaključi, da taj referat preuzme pravno odelenje.
Nadalje je primljen zaključak, da se redovite sednice drže svakog ponedeljka u 8 sati naveče.
Izvešče brata staroste o obavljenim poslovima u Beogradu uzelo se na znanje.
Tajničko izvešče podastire br. dr. Fux: Od dvorne pisarne, Poljskoga sokol-skoga saveza i vojnoga ministarslva prispele su zahvale na brzojavne pozdrave, odaslane sa glavne savezne skupštine u Brodu. — Br. Milan Teo-dorovič blagodari za čestitanja starešinstva povodom njegove 25godišnjice. — COS. šalje službeni poziv k otvorenju Tyrševa doma i javlja dnevni red. — Jugoslovenski olimpijski odbor u Zagrebu izveštuje, da je grad Pariz poslao dve vaze kao dar za olimpijske natecatelje i da se opravdava radi zakašnjenja pošiljke. — ^Strokovno udruženje jugoslovenskih oblikujočih umetnikov» u Ljubljani najavlja svoj odbor i upozoruje, neka se savez obrača dosledno na Udruženje u svim stvarima što se tiču njihova umetničkog rada.— Sokolska župa Beograd moli za dozvolu za izdavanje svoga župskoga vesnika pod naslovom «Soko Dušan Silni».
Načelnik br. Ambrožič izveštuje o rasporedu medusletnih utakmica u Beogradu. Prvi je dan odreden za natecanje vrsta i pojedinaca, a drugi takmičenju za prvenstvo i za javne nastiuipe. Beogradskoj župi data je prilika da toga dne nastupi s decom i naraštajem, čime če uzmoči namiriti priličan deo svojih izdataka; on je za to, da Beograd sam finansira medusletne utakmice. Gospodarskomu odelenju naručuje se, da prouči medusletne utak-mice u Beogradu i sa financijalne strane pa da u tom pogledu zauzme konačno naše stanovište, našto če se to javiti župi Beograd.
Za organizacijsko odelenje izveštuje br. Marolt. Rastumači, kako je došlo do manjkava izdanja skuipštini predloženih pravila.
Brat starosta izveštuje, da je br. Scszepanski brzojavno odgovorio, da obzirom na naš predlog otpada za 28. marta o. g. u Varšavu sazvana sednica pripravnoga odbora za oživljenje Slovanskoga sokolskoga saveza.
Brat Fux predlaže, da se izreče zahvala sokolskomu društvu u Brodu za skrb i rad za saveznu glavnu skupštinu u Brodu.
*
Otvorenje Tjrševa doma u Pragu. Bratska starešinstva župa ponovno pozivamo da pošalju do 25. o. mes. starešinstvu JSS. prijave onih članova, koji nameravaju iti na otvorenje Tyrševa doma u Prag.
Savczna lutrija. Pojedinim društvima razašiljaju se srečke savezne lutrije. Društvene funkcionare pozivamo, da ne drže srečaka u ladicanm pisačih stolova nego neka se pobrinu da srečke dodu u ruke bratu, koji ima zadaču, da se skrbi za raspačavanje srečaka. Dužnost svakoga društva jest, da rasproda što veči broj srečaka. Bračo, dužnost nam je, da rasprodamo svih 100.000 srečaka. Očekujemo, da ih društva ne če vračati, kako je to običaj u drugim stvarima. — Istotako1 očeku jemo, da če se društva držat i postavljenih termina pa če u pravo vreme i tačno odgovarati na sve zahteve JSS. Upo-
zoru jemo već sada, da se starešinstvo JSS. ne če obazirati ni na koje izgovore drufitava, koja ne ovrše svojih dužnosti.
Razglednice JSS. Starešinstvo ima veliki broj lepih razglednica, koje bi društva mogla upotrebiti pri raznim priredbama u sadašnje doba. Društva na-' Ucuju razglednice kod drugih tvrtki, namesto kod JSS. Očekujemo, da če ovaj Poziv dostajati, da društva u večem broju naručuju razglednice kod JSS.
V. izkaz prispevkov za Savezni dan (do 16. aprila). Nadalje so plačala za i‘Jvezni dan nastopna sokolska društva: Karlovec Din 1250, Korenica ^in 100, Imotski Din 300, Plaški Din 40, Jesenice Dugirat Din 306, Trogir “0, Rajhenburk Din 100, Braslovče Din 100, Srpski Krstur Din 95, Strum-hica Din 215, Nova Kaniža Din 200, Opava 100, Kumanovo Din 200, Rab "in 300, Trivat—Lastava Din 296-50, Čapljina Din 300, Ljubuški Din 461, Konjič Din 10, Št. Vid nad Ljubljano Din 50, Gospič Din 779-25, Vranje "in 400, Vrbnik Din 201-75, Otočac Din 300, Stankovci Din 52, Preko "in 226-50, Betina Din 82, Kistanje Din 190, Drniš Din 210, Mirna Din 33, Vače Din 34-25. — V prihodnjem Glasniku objavimo vsa društva, ki še niso doslej prispevale za savezni dan.
&
IZ Z
s
Sokolska župa u Bjelovaru je održala dne 1. marta 1925. svoju redovitu glavnu skupštinu, koja je bila vrlo dobro posječena i prošla u najboljem redu. Iz izveštaja funkcionara proizlazi, da je stanje u župi bolje od onog Prošlogodišnjeg, osobito se tehničlii rad po pojedinim društvima diže, samo l6 Riaterijalnih poteškoča još uvijek dosta. Najbolja nam je priredba bila *upski slet u Daruvaru na Vidovdan o. g. koji je doista i brojem učesnika 1 UsPjehom vrlo dobro ispao. — Izabrana je aklamacijom sledeča uprava: starešina br. Dragutin Kolarič; I. zamjenik starešine br. dr. Milan Omčikus; ii-zamjenik starešine br. Josip Ivesa; načelnik br. Vlado Heruc; I. zamjenik načelnika br. Joca Dragojević; II. zamjenik načelnika br. Zvono Plevnik; načelnica sestra Dana Plevnikova; tajnik br. Mladen Orlušič; blagajnik br. Joco Dragojevič; predsednik prosvjetnog odbora br. Milutin Mudrinič; odbor-d*ci: brača Milan Dobrovič, Vaclav Fuksa, dr. Branko Sunajkovič, Josip Jaku-P®k, Stjepan Šram, Marko Drobac, dr. Ivan Sendič, Vaso Vukobranovič i Josip ''etf ml.; revizori: brača dr. Luka Soški, Branko Petrovič i dr. Pero Belobrk.
Godišnja skupština šumadijske sokolske župe održana je 8. marta t. g. u ‘Jni'ačiiui. Sva aktivna društva u župi poslala su svoje delegate. Skupština le bila zakazana za 3 časa po podne, kako bi se pre podne mogle održati Sednice teliničkog i prosvetnog odbora župe. U subotu 7. marta 1. g. vredno društvo u Paračinu, u čast starešinstva župe i delegata društava, priredilo le akademiju. U programu je prva tačka bio pozdravni govor starešine župe r- Bt. Nešiča. Tačno, jasno, jezgrovito i koncizno — kao što su svi govori Perjanice šumadijskoga Sokola — na sebi svojsten način iznosio je simpa-*i^ni starešina blagodati fizičkog i moralnog snaženja omladine putein -'okolskog rada i — intimno se obračajuči roditeljima — pozvao ih da K’iše, mnogo više nego do sada razmisle o budučnosti svoje dece. Uz °dobravanje prisutnih gradana ubedljivo je iznosio ogromne koristi za Roditelje i državu, koje pruža duboko smišljen i pametan rad u sokolskim društvima i dobio je obečanje, da če građani čuvati i pomagati svoje mlado društvo kako bi mu omogučili pravilan rad. Ostale tačke programa akademije, koje su bile sastavljene iz nekoliko prigodnih recitovanja i lepo °dabranih i pripremljenih vežbi, izvedene su, s obzirom na relativnu mladost društva, vrlo dobro. — 1 sednica tehničkog odbora i prosvetnog odbora
župe bila je neobično živa, ,jer je trebalo rešiti mnoge stvari, od kojih je zavisio pravilan rad i uspeh u svim društvima u idučoj godini. 1 na jednoj i na drugoj sednici aktivno je učestvovao izaslanik JSS. brat Joža Čobal i izjavio svoje zadovoljstvo na pravilnom shvatanju svili stvari i oduševljenom radu. Na obema sednicama doneti su zaključci, koji če svojoni strogošču i pravilnim svatanjem formirati sigurnu bazu za uspešan rad u narednoj godini. — Skupštinu je tačno u 3 časa po podne kratkim, slobodnim i sokolskim pozdravom otvorio starešina župe br. St. Nešič po-zivajuči delegate, kojih je bilo oko 20, na koristan rad. Brat tajnik je u iziveštaju starešinstva i prosvetnog odbora izneo — u opštim črtama — rezime rada svih društava u župi i konstatujuči relativno dobar uspeh u prošloj godini navodi, da neka bratska društva pritisnuta teškim okol-nostima nisu mogla postiči dobar uspeh. Poziva delegate da se pozabave svim onim što ometa postavljanje sigurne osnovice za rad u ovim društvima i dovodenje u okolnosti, pod kojima je moguče raditi, ističuči ovo kao naj-važniju tačku skupštinskog rada, jer je uspeh u radu župe postignut samo onda, ako ga je ubeležilo svako društvo. Parcijelno uspevanje u našem radu ne znači mnogo, niti odgovora suštini sokolskoga rada u opšte. Rad u društvu — u oba pravca našega vaspitanja — nije ni lak ni jednostavan. Iziskuje mnogo truda, širokogrudosti i požrtvovanja pored neophodno potrebnih sposobnosti za vodenje svih poslova u društvu. Potrebno je maksimalno naprezanje i upravnog i tehničkog odbora do postavljanja sigurne baze za normalan rad u društvu. Posle uspeha u ovome rad je i prost i lak. Ističuči značaj dobro uredene administracije tražio je više aktivnosti u tome radu. Preduslov za postizavanje krajnjeg našeg cilja jeste intenziven rad prosvetnog odbora društava, koja se bezuslovno moraju usposobiti i ube-ležiti dosta uspeha s obzirom na minimalan program njihov. — Zadovoljan je iz dobro shvačene bratske solidarnosti i visokog pojimanja obaveznog učešča u priredivanju sarajevskog sokolskog sleta, koji je za nas dokume-nat dovoljno razvijene sokolske svesti. I zagrebački slet je za nas iz uže Šumadije više nego dobro shvačen i šumadijski su se Sokoli dostojno odužili svojim obavezama. I ove godine župa je imala jednu lepu svečanost upravo dve spojene svečanosti: osvećenje župske zastave, koju je Šumadij-skoj župi podario Nj. Vel. kralj Aleksandar i osvečenje kamenja temeljca Sokolskog Doma u Kragujevcu. — Posle pročitanih izveštaja načelnika, blagajnika, statističara otvorena je diskusija, u kojoj su učestvovali svi delegati. Svi su izveštaji jednoglasno primljeni zajedno sa napomenama starešinstva. Za ovim je aklamacijom izabrano staro starešinstvo. — Pošto nijedno društvo nije iznelo nijedan predlog, pri ml jen je predlog starešinstva: da naša župa ostane i dalje i u tehničkom I u administrativno m pogledu jednostavna celina. — U dugoj diskusiji o svim važnim stranama našega rada, koja je trajala do 7 časa uveče, konstatovano je još jedamput, da je društvima ostalo da sama povedu računa o svojoj budučnosti. Uzalud je do sada isticano, da nam je potrebna jaka moralna i materijalna potpora močnih faktora, koji se — na žalost — slabo odzivaju svojim obvezama prema tako važnoj i za današnje prilike toliko korisnoj organizaciji Jugoslovenskog Sokolstva. Sokolska organizacija je jedna od najvažnijih kulturnih institucija u našoj državi. U poslednje vreme sve se više širi i tako nedovoljno obradeno polje našega rada i iziskuje mnogo veči broj sposobnih, iskrenih i oduševljenih pobornika visoke, čiste i snažne Sokolske Misli! Malo samo treba truda pa da se omladina povede sigurnim, pravim i najkračim putem, kome je cilj stvaranje čoveka. Našoj državi je sada toliko potreban što veči broj moralno zdravih i fizički snažnih sinova.	Ч-