IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X, marec 2017, str. 41 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/X marec 2017 MOZAIK IRDO Intervju Sonja Šmuc Str. 4 Izvršna direktorica Združenja Mana-ger o DOP, ki naj bo sestavni del DNK-ja podjetja. Komunala Brežice Str. 9 Biti odgovoren do ljudi in okolja, spoš-tovati dobre poslovne prakse, pošteno konkurenco in skrbeti za kakovost po-nujenih in opravljenih storitev. Str. 15 Model M Slovenija Se je preselil v Ljubljano. Informativ-nega srecanja se je udeležilo nekaj vec kot 20 potencialnih kandidatov. Str. 20 Intervju Tina Štukelj, BisterUm Bistvo kognitivnega treninga oz. umovadbe je razvijanje miselnih sposobnosti. MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Novinar: Primož Ademovic Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Bjarte Kvinge Tvedt, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO intervju — Sonja Šmuc 9 HORUS — Komunala Brežice 13 Mladi, podjetništvo in DO 15 Model M Slovenija 18 Program Ferfl 20 Intervju FERFL — Tina Štukelj 24 DO v Sloveniji 26 Zlata nit 2016 28 DO v Evropi in po svetu 31 Dogodki in konference 33 Razpisi in priložnosti 35 Sveže v knjigarni V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Vsebine Državni zbor je sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah, ki glede izja-ve velikih družb o nefinancnem poslo-vanju predvideva vecjo družbeno od-govornost podjetij. Po tej noveli bodo morala velika podjetja javnega inte-resa, ki imajo vec kot 500 zaposlenih, podati izjavo o nefinancnem poslova-nju. O pomembnosti porocanja o nefi-nancne poslovanju smo v Mozaiku že veckrat pisali. Evropska direktiva za-hteva, da podjetja pripravijo izjavo o nefinancnem poslovanju, v kateri na-vedejo informacije vsaj o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, o spoštovanju clovekovih pravic ter o zadevah v zvezi z bojem proti korupci-ji in podkupovanju. V to izjavo bo tre-ba vkljuciti opis politik, rezultatov in tveganj na teh podrocjih. Izjava o ne-financnem poslovanju bo morala vkljucevati tudi informacije o postop-kih skrbnega pregleda, ki jih izvaja podjetje. Za podjetja je vecji zalogaj razkritje kljucnih okoljskih in socialnih informacij o njihovih dobavnih in pod-izvajalskih verigah, kjer je to ustrezno in sorazmerno. Izjava bo morala biti priložena poslovnemu porocilu podje-tja. Predlogu so podporo odpovedali le v NSi in ZL. Prvi zaradi dodatnih obremenitev, drugi, ker bodo te zajele premalo družb. Sicer pa vas v tokratnem Mozaiku še caka intervju z izvršno direktorico Združenja Manager. Javno podjetje Komunala Brežice pa predstavlja do-bre prakse, ki jih izvajajo v podjetju in so zanje nagrajeni. Ne spreglejte pa, kako je potekal Model M Slovenija v Ljubljani. Prijetno branje vam želi ekipa ure-dništva e-revije IRDO Mozaik. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Horus nagrajenec str. 9 Priznanje Press je prvic letos prejelo Javno podjetje Komuna-la Brežice d.o.o., kjer menijo, da družbena odgovornost ne pomeni samo biti odgovoren do narave, locevati odpadke in ustvarjati cim manj odpadnih snovi. Družbeno odgovorno podjetje je v prvi vrsti odgovorno do ljudi in okolja, hkrati pa spoštuje dobre poslovne prakse, pošteno konkurenco in skr-bi za kakovost ponujenih in opravljenih storitev.» Model M Slovenija v Ljubljani str. 15 Program usposabljanja za podjetništvo, nevladništvo in ak-tivno iskanje zaposlitve, se je v Ljubljani zacel 14. marca in trikrat na teden poteka vse do 20. aprila, ko se bodo »modeli« zbrali na zakljucnem dogodku. Sonja Šmuc str. 4 Sonja Šmuc je izvršna direktorica Združenja Manager od leta 2005. Je aktivna zagovornica razvoja slovenskega ma-nagementa in voditeljstva ter dviga konkurencnosti slo-venskega gospodarstva. V intervjuju nam daje v razmislek, ali je potrebna posebna strategija družbene odgovornosti ali pravzaprav elemente družbene odgovornosti vnašati v že obstojece strategije? Kako vi razumete družbeno odgovornost podje-tij? Osebno sem imela nekaj težav, ko sem se zacela ukvarjati s tem, kaj vse pravzaprav sodi noter. Moje pojmovanje družbene odgovornosti je bilo, da je to odnos podjetja do okolja in do zunanjih deležnikov, nikakor mi ni šlo v koncept, da je to tudi odnos do zaposlenih. Ni se mi zdelo logicno, da bi bilo podjetje družbeno odgovorno navzno-ter, saj mora biti to sestavni del njegovega DNK-ja. Pri družbeni odgovornosti ne gre samo za od-nos do okolja, v smislu ekologije, ampak gre tudi za odnos do države, do lokalnega okolja. Skozi to, se lahko upošteva tudi odnos do dobaviteljev in kupcev. V Združenju Manager se vendarle naj-vec ukvarjamo s tem, kar je zame predstavljalo izzive, torej z odnosom do zaposlenih. To je tista linija, ki je pri managementu najbolj povezana. Manager mora dosegati dobre rezultate, ampak je pomembno tudi na kakšen nacin jih dosega, kar pa je tudi v osnovi vezano na odnos do zapo-slenih. Preko tega odnosa in vrednot, ki se preta-kajo znotraj podjetja, se kaže tudi identiteta in odnos podjetja do vsega ostalega. Ce imajo pod-jetja, na primer, kot svojo vrednoto poštenost, to pomeni, da so poštena na veliko dimenzijah tega razumevanja. Ne samo do zaposlenih, ampak tudi do svojih kupcev, dobaviteljev, do države. Kako bi ocenili – ali se podjetja v Sloveniji zave-dajo pomena družbene odgovornosti ali ne? Mislim, da se zavedajo. Morda imamo na nek nacin nekaj vec družbene odgovornosti, tudi kot nek ostanek prejšnjega sistema, kjer je bila po-vezava med podjetjem in med skupnostjo, v ka-teri deluješ, zelo tesna. Pred kratkim sem recimo izvedela, da so podjetja vcasih morala namenjati recimo 2 % svojega prometa za nakup umetni-ških del. Tako je marsikatero podjetje dejansko bogato za zelo pomembno kulturno dedišcino. Ta takratni dogovor – sedaj si to težje predstav-ljamo – je najbrž omogocal, da je tudi kulturniški krog lahko kvalitetno delal. To se mi je zdelo kot zelo napredna praksa, sicer ukazana, ampak je bila dobra. Mislim, da je ta povezava do okolja, v smislu bolj lokalnega, ne toliko v ekološkem smi-slu, v Sloveniji zelo prisotna. Pri naših clanih opa-žam, kako pomembno se jim zdi, da prispevajo v lokalno okolje, da držijo pokonci aktivnosti - od razlicnih aktivnosti, ki so namenjene otrokom v lokalnem okolju, do nogometnih klubov in kul-turnih društev. Najbrž, ce bi se podjetja umakni-la, bi šele takrat pravzaprav lahko zacutili koliko stvari funkcionira zaradi tega, ker podjetja daje-jo. Kakšne koristi podjetja vidijo skozi delovanje v duhu družbene odgovornosti? Mislim, da je en del v tem, da si zelo jasen okrog svojih vrednot. Te vrednote se dokazujejo v prak-si in skozi dejanja. In družbena odgovornost je en del skozi katerega lahko pokažeš svoje vrednote in s tem ustvarjaš ponos zaposlenih do podjetja. To se povezuje tudi z vecjo zavzetostjo zaposle-nih in s pripravljenostjo na kakšne žrtve, kadar so te potrebne, recimo kadar se zgodi kak poslovni cikel, ko poslovanje zaniha navzdol. Takrat imaš v podjetju pripadne ljudi, ki so pripravljeni stisniti zobe in se prebiti skozi slabe case. Bolj kot je podjetje vpeto z ostalimi deležniki, bolj je utrje-no navznoter. Tudi okolje je potem bolj razume-vajoce, kadar nastopijo slabi casi in takrat lahko kot vodilni racunaš na vec podpore. Pametno je biti vpet, ker to prinaša tudi dodatno stabilnost podjetju. S tem je povezan tudi ugled podjetja, za del katerega skrbi tudi PR – nepogrešljiv delež-nik za vsako podjetje. Ali opažate kakšne razlike med multinacional-kami in slovenskimi podjetji pri izvajanju dru-žbene odgovornosti? Pri multinacionalkah je videti, da so stvari do-mišljene na drugacen nacin, da je za odlocitvami jasna strategija. Kar lahko na lokalni ravni spod-budi angažma tistega podjetja, lahko pa ga zelo preusmeri ali pa skrci. Imamo podjetja, ki so bila recimo prevzeta, in so bila prej mnogo bolj pri-sotna v lokalnem okolju, kot so po prevzemu, ali pa se je njihov fokus spremenil. Ce se recimo neka multinacionalka odloci, da ne podpira npr. športa, ampak podpira kulturo, potem mora tudi to prevzeto podjetje spremeniti svoj fokus kam usmerja svoja sredstva. Ko govorimo o družbeni odgovornosti, je ta zelo pogosto povezana s sredstvi. Besede so premalo, treba jih je tudi podkrepiti. Prednost, ki jo lahko tudi slovenska podjetja vzamejo za zgled od multinacionalk je njihova jasna strategija. Pomembno je, da pod-jetja izdelajo svojo strategijo, recimo se odlocijo na katerem segmentu bodo prisotna in na kate-rem ne. To se mi zdi precej modro. Koliko pa so se podjetja pripravljena izobraže-vati o tem podrocju in o vkljucevanju družbene odgovornosti v prakso. Ker družbena odgovor-nost ni samo filantropija, ni samo sponzorstvo in donacije, je marsikaj vec, kot ste že omenili. Zanima me, koliko so podjetja pripravljena vlo-žiti v izobraževanje top menedžmenta in potem tudi ostalih zaposlenih? Premalo poznam, da bi lahko podala neko resno oceno, lahko podam samo nek pavšalni obcutek. Mislim, da se top management na temo družbe-ne odgovornosti posebej ne izobražuje, to je moj vtis. Mislim, da tudi ni prav za pricakovati, da bi se o tem posebej izobraževali. Morda se vsaj v vecjih podjetjih izobražuje kdo drug, ki potem predlaga usmeritve za podjetje, kar je dobro. Ce top management daje podporo tej zgodbi, se ta-ko ucijo skozi 'on the go', se pravi skozi prakso. Tako vidijo kaj funkcionira, na kaj se ljudje odzi-vajo in ali ta organizacija odraža duha, ki ga želijo tudi sami vnesti. Družbeno odgovornost lahko uporabljajo tudi za utrditev teh vrednot. Vi vodite Združenje Manager. Pri delu se srecu-jete z vec deležniki. Zanima me, zakaj ste se v okviru združenja kot eno prvih združenj v Slove-niji sploh zaceli ukvarjati z družbeno odgovor-nostjo? Že deležniški sistem funkcioniranja vkljucuje tudi elemente družbene odgovornosti in pa prispe-vek, ki ga daješ. Po mojem smo skozi zgodovino razvoja gospodarstva izgubili obcutek zakaj pod-jetja nastajajo. Po mojem gledanju nastajajo za-to, da zadovoljijo ali pa rešijo neke potrebe, ki jih ljudje imamo, in so s tem sestavni del družbe. Z nekimi drugacnimi, vmes razvitimi pogledi pa se je zacelo postavljati, kot da je vsako podjetje ne-kaj zase in da je locena celica, ki se bori z ostalimi na trgu ter da je bolj pomembna zmaga, kot pa opraviti funkcijo zakaj si sploh nastal. Seveda je pomembno tudi na nek nacin zmagovati oz. ime-ti svojo zgodbo, brez tega ne moreš obstajati. Ampak ne na racun, da se izgubi fokus, da smo tukaj zato, da delamo dobro. V tem lahko kon-cept družbene odgovornosti pomaga tudi pri oblikovanju notranjih modelov poslovanja, da podjetja najdejo svoj poslovni model. Hkrati je tudi neko zavedanje v družbi, globalno in v Slo-veniji, ki raste glede tega, da se je šlo predalec v tem locevanju, da je podjetje kar vsak otok zase. To se je zgodilo tudi zaradi slabih praks, ki so jih podjetja naredila, škode do okolja, do kupcev, do dobaviteljev in to ne more biti vzdržna zgod-ba. Skozi to se odnos in filozofija družbene odgo-vornosti pojavljata kot nekaj, kar je vredno po-gledati in je koristno tako za podjetja kot tudi za družbo. Zmagam-zmagaš situacije niso vedno na voljo, vendar ce stremimo k njim in jih išcemo, se vsi skupaj, tudi kot družba, premikamo v mnogo boljšo smer. Kakšno vlogo pa imajo posamezni deležniki v družbi, ce se recimo usmeriva na vlado, gospo-darstvo in civilno družbo? Vsak ima svoje naloge, ampak med temi skupi-nami so oz. morajo biti zgrajeni zelo pogosti mostovi. Se pravi, to niso osamljene zgodbe, ampak smo vsi skupaj povezani. Smo podsistemi istega sistema. Naloga civilne družbe je, da je avantgarda, da sili v neke novosti, da opozarja na probleme, da rešuje težave, ki sicer padejo skozi sistem in jih nihce ne opazi. In v tem je ci-vilna družba v Sloveniji kar precej dobro organi-zirana. Vcasih morda celo predobro. Na ravni vlade je, da postavlja pravila igre, ki nas šcitijo. In ki omogocajo trajnostni razvoj. In zopet, ko recem trajnostni, to pomeni, da uvajamo pravila s katerimi omogocamo podjetjem, da so uspe-šna. Ampak jih hkrati tudi malo silimo v smer, da so tudi tisti, ki jim mogoce neka širša skrb ni na prvem mestu, znotraj paketa, ki ne dela škode. Na tem podrocju je lahko ravno vlada tista, ki pomembno šciti okolje, in s tem ljudi, pred škod-ljivimi elementi, zlasti recimo industrije. Na tretji strani, se pravi kot gospodarstvo, tukaj je treba razumeti svojo vlogo, ki jo imaš. Moraš znati pri-sluhniti civilni družbi, kadar ti kaj sporoca in se z njo povezati. Najboljše je, kadar se skozi to so-delovanje najdejo dobre rešitve, ki so dobre za podjetje in jih lahko podjetje uporabi tudi pri svojem PR-ju, promociji, ugledu. Hkrati pa mora tudi gospodarstvo spoštovati tisto, kar pride prek zakonov in tudi vplivati na to, da so ti zakoni tako oblikovani, da se lahko gospodarstvo dolgorocno trajnostno razvija. Da zna presoditi kdaj so stvari dobre in kdaj so stvari postavljene prevec restrik-tivno ter terjajo prevec žrtev, brez da bi se dose-glo želeno. Mislim, da mora vlada oz. država poi-skati nacin, da onesnaževalci krijejo stroške svo-jega onesnaževanja. Ker ce jih ne, ce te stroške porazdelimo, potem pomeni, da niti podjetja ne znajo izracunati svoje lastne cene, ampak se ta prerazporedi na ostale. Potem na tak nacin daje-mo potuho ali pa subvencijo škodljivcem. Eden od predlogov je bil, da bi uvedli družbeno odgovornost kot ustavno pravico in jo zapisali v ustavo. Potem, da bi se oblikovala Fundacija za družbeno odgovornost Slovenije, v katero bi recimo pridobivali sredstva iz skladov EU, pa tudi iz slovenskih in tujih podjetij. Hkrati pa, da bi kršilci, kot ste omenili, ki npr. onesnažujejo okolje ali pa kaj podobnega, kot kazen vplace-vali tudi en prispevek v to fundacijo. Zato, da se potem družbeno odgovorni projekti podpirajo in da se nekako ravnovesje vzpostavi v družbi. Kaj menite o tem? Ne vem, o tem nisem nic razmišljala. Lahko, da je to dobra ideja. Ne vem pa, ce so fundacije, agen-cije, razni uradi prave rešitve. Mislim, da ni po-sebne potrebe, da se nekaj novega ustanavlja, ker imamo ministrstva, ki lahko znotraj tega to izvajajo in za to skrbijo. Tako, res preprosta po-vezava - ce onesnažuješ s CO2-jem, moraš placa-ti. To je pravzaprav spodbuda industriji, da išce rešitve kako ne onesnaževati. V tem vidim ta pri-tisk kot pozitiven, kot prisilo v inoviranje, v nekaj, kar je dobro za družbo kot takšno. Na primeru recimo vzdrževanje voda, se mi zdi zelo simpatic-na rešitev, ki jo je predlagal de Bono v enem ameriškem primeru, v eni ameriški zvezni državi. Tam so imeli probleme s podjetjem, ki je jemalo vodo iz potoka in umazano vodo zlivalo nazaj v potok. Z zakonodajo, da mora biti zajem vode postavljen spodaj in izplake zgoraj, so povzrocili, da je podjetje naenkrat ugotovilo, da bo s svojo lastno umazano vodo krožilo znotraj, in zato se jim je splacalo postaviti cistilno napravo. Torej je šlo brez tega, da si sploh uvedel takso, ampak si samo spremenil pravilo, ki je za sabo potegnilo cisto v redu posledico. Torej niso rešitve vedno samo skozi davke, takse in trošarine, lahko so rešitve samo zelo cloveške. Partnerstvo za družbeno odgovornost, katerega clani ste bili tudi vi, je nekako zamrlo. Kaj meni-te, zakaj? Morda vcasih vidimo, da je to lahko tudi pro-blem manj številcnega bazena. Da se ti tisti pio-nirji izcrpajo v nekem casu in ne nastane toliko novih zgodb, ki bi lahko peljale zadevo naprej. V neki vecji državi je tega bistveno vec in se zdi, da stvar mnogo boljše funkcionira. Ampak prepro-sto je številcnost tista, ki potem tudi daje krila takšnim prizadevanjem. V Sloveniji nas je toliko in toliko. Toliko in toliko podjetij si lažje privošci ali pa tudi zna potem unovciti dobrobiti ukvarja-nja z družbeno odgovornostjo, druga si pa tega ne morejo privošciti. Ne vem, nikoli nisem delala te analize, ampak razmišljam, da je morda tudi to en del. Ne vidim, da bi se podjetja obrnila stran od družbene odgovornosti ali pa od tega, da jim ne bi bilo mar. Morda gre za to, da jih je na nek nacin manj. Del pa lahko potegne za sabo tudi to krizno obdobje, ki smo ga preživeli, kar je stesalo tudi število ljudi v podjetjih samih. Vca-sih preprosto zmanjka ljudi, ki bi bili pripravljeni narediti te naloge. Vizija Slovenije v duhu družbene odgovorno-sti… Kakšna menite, da bo Slovenija cez deset let na tem podrocju? Slovenija je sprejela to zgodbo »zelena, aktivna, zdrava, digitalna«. Se pravi, to so štiri besede, ki se pojavljajo z 'I feel Slovenia'. In vse štiri besede omogocajo marsikaj v smeri vecje družbene od-govornost. Te besede, se pravi aktivna, zdrava in pa zelena, so pravzaprav povezane z družbeno odgovornostjo. Tako da v tem segmentu, cetudi temu še ne nadenemo znamke, da je to družbe-no odgovorno, skozi te besede vendarle nago-varjamo družbeno odgovornost. In pri razvoju tega je pa vloga vlade kakšna? Mislim, da je to strategijo peljala vlada. In mislim, da so to cisto v redu elementi. Morda še kakšnega pogrešam, ampak na koncu koncev je boljše, da jih je manj in tisto jasno komunicira-mo ter je podprto z aktivnostmi, kot pa vec in potem nobene akcije. Torej ocena je, da je za družbeno odgovornost naceloma v Sloveniji dobro poskrbljeno? Ne vem, ce bi šla tako dalec. Ampak na vpraša-nje, ki je bilo, kakšna je kot strategija, jo skozi to prepoznavam. In morda je lahko razmislek - ali je potrebna posebna strategija družbene odgovor-nosti ali pravzaprav elemente družbene odgovor-nosti vnašati v že obstojece strategije? Ce posku-šam z eno prispodobo - locitev psihicnega zdra-vja od splošnega zdravja je 'hecno'. Ce je telo ne-zdravo, to vpliva tudi na psiho in obratno. Am-pak, ko govorimo o zdravju, govorimo o zdravju kot o celoti. Družbena odgovornost je sestavni del ene celote. In bi skoraj raje videla, da je zno-traj tega preprosto vpletena v te pore. Bi še kaj dodali za konec? Mislim, da je inštitut IRDO precej dvignil pozor-nost do družbene odgovornosti. Tudi nagrada Horus, ki se podeljuje, je vzpostavila pozornost. In to so bile dobre aktivnosti. Mislim, da je tudi mreža za partnerstvo, ne glede na njeno trenut-no funkcioniranje, imela tisti svoj zagon, nek vzpon in mogoce se stvar samo ciklicno odvija. Mogoce se bo našla skozi neko drugo podobo, ampak mislim, da je ta ideja, ki je bila takrat pre-cej jasno postavljena v prostor, pustila sled. Mor-da ne tako zelo v smislu gibanja, ki bi samo pro-moviralo, ampak je imelo vpliv tudi na pripravo strategij podjetij. Tudi tistih, ki se niso aktivno vkljucila v mrežo za partnerstvo. Kaj pa ovire, ki preprecujejo nekaterim, da bi se vec ukvarjali z družbeno odgovornostjo? Do ene mere so to tudi finance. Kot sem že rekla, z besedami nekaj lahko narediš, ampak potem, ko se odlocamo iz kakšnih materialov bo izdelek, eni so okolju bistveno bolj prijazni, je cena tista, ki je tudi bistveno razlicna. In potem se pojavlja tudi vprašanje, ali mi lahko prodamo ta izdelek? In s tem, ko ljudje postajajo bolj osvešceni so pri-pravljeni tudi na kaj vec. Vsaj tisti del ljudi, ki si lahko privošci, je pripravljen vec prispevati tudi za neko vecjo vrednost. Ampak ni vsaka panoga in tudi ne vsako podjetje v poziciji, ko lahko reci-mo vec zaracuna. Najbolj krasno je takrat, kadar podjetja lahko to naredijo, tudi v smislu krožnega gospodarstva, ujetosti in surovin ter pristopa. Se pravi, tudi pocenitve so 'fajn'. Tam, kjer že v osnovi nacrtuješ in najdeš rešitev kako porabiti manj materiala, je to en velik plus tudi za okolje. V tem kontekstu pa stvar deluje zelo vzporedno tudi z osnovno logiko posla. Kako znižati stro-ške? Kako dvigniti kakovost? Kako ustvariti vecjo dodano vrednost? Vse je povezano. Niso pa fi-nance edina stvar, ki je lahko omejitev. Zagotovo je tudi cas, saj ukvarjanje s temi stvarmi terjajo cas. Podjetja ali nimajo casa ali pa nimajo ljudi, ki jih to zanima in potem tudi te širine ne razvije-jo. Mogoce sta to dva, a zagotovo ne edina ele-menta. Kako komunicirati, da bi bilo vec družbene od-govornosti v podjetjih in v državi? Najboljše je skozi dobre primere. Eni primeri so lahko prikaz delovanja iz srcnosti, drugi primeri pa so lahko, na primer, iz sebicnosti. Ljudje sliši-mo in reagiramo na razlicne stvari. Nekatere nas navduši dobra zgodba pomoci, solidarnosti ali pa necesa takšnega, kar deluje zelo altruisticno. Drugi ljudje slišijo na to koliko se da privarcevati skozi drugacno metodo, skozi en drug pristop, skozi ene druge surovine. Tretji morda na nekaj drugega. Poznati moraš na kaj slišijo in reagirajo ljudje znotraj tvojega podjetja in vedeti kam jih želiš peljati. Na kaj slišijo tudi tvoji kupci? Imaš kupce, ki jim je popolnoma vseeno? Tam boš težko premaknil zadeve. Potem lahko uporabiš ravno ta vzvod neke odgovornosti zato, da si boljši. »Zelena, aktivna, zdrava, digitalna«, so štiri besede, ki se pojavljajo z 'I feel Slovenia'. In vse štiri besede omogocajo marsikaj v smeri vecje družbene odgovornost. Skozi te besede nagovarjamo družbeno odgovornost.» IRDO Intervju: Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Ma-nager »Besede so premalo, treba jih je tudi pod-krepiti« Sonja Šmuc, je izvršna direktorica Združenja Manager od leta 2005. Je aktivna zagovornica razvoja slo-venskega managementa in voditeljstva ter dviga konkurencnosti slovenskega gospodarstva. Med dru-gim se posveca tudi vprašanju ženskega managementa. Je clanica vec organov, kot so akreditacijska komisija DUTB, Svet za enakost spolov RS, Advisory Committee on Equal Opportunities for Men and Women pri Evropski komisiji, upravnega odbora Samit100 poslovnih voditeljev JV Evrope ... ter izbor-nih komisij, kot so Manager leta, Gazele, Zlata nit, Managerkam prijazno podjetje, marketinški mana-ger, kadrovski manager itd. Je nagrajenka Gospodarske zbornice Slovenija OE Ljubljana za inovacijo Podjetniki v podjetju, soavtorica knjige Izvozno tveganje pod nadzorom in avtorica preko 700 gospo-darskih clankov. Izobraževala se je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, usposabljala se na kalifornijski univerzi Stanford, dunajski Wirtschaftsuniversität in na IEDC – poslovni šoli Bled. (Vir: Slovensko zdru-ženje menedžerjev Slovenije) Pripravila: mag. Anita Hrast Sonja Šmuc, .meni lahko podjetja skozi družbe-no odgovornost pokažejo svoje vrednote in ta-ko tudi ustvarijo ponos zaposlenih do podjetja. sonja ter aleksander Biti drugacen, biti inovativen. Biti najboljši in pri tem v prvi vrsti delovati družbeno odgovorno. Konkurenca je v današnjem casu na vseh podro-cjih tako velika, da si brez novih, svežih, drugac-nih in zanimivih idej hitro pozabljen, ne napredu-ješ, ampak nazaduješ in postopoma propadeš. Ob tem ne smemo pozabiti na družbeno odgo-vornost. Družbena odgovornost je ena izmed glavnih vre-dnot podjetja Komunala Brežice. Kot podjetje se zavedamo naše odgovornosti do družbe na vseh podrocjih našega delovanja: v odnosu do okolja, do svojih uporabnikov, svojih zaposlenih, lastni-kov in poslovnih partnerjev. Družbena odgovor-nost ne pomeni samo biti odgovoren do narave, locevati odpadke in ustvarjati cim manj odpadnih snovi. Družbeno odgovorno podjetje je v prvi vrsti odgovorno do ljudi in okolja, hkrati pa spoštuje dobre poslovne prakse, pošteno konkurenco in skrbi za kakovost ponujenih in opravljenih stori-tev. Skrbimo za srcne in zadovoljne zaposlene V podjetju spoštujemo eticna in moralna nacela pri odnosu do naših zaposlenih, uporabnikov, poslovnih partnerjev in širšega okolja. Naša stra-tegija temelji na vrednotah in integriteti, takšen nacin delovanja morajo upoštevati vsi zaposleni. Skrbno izbiramo nove sodelavce, pri cemer daje-mo priložnost tudi študentom in dijakom. Zavedamo se, da uspeh podjetja temelji na mo-tiviranih, pripadnih in zadovoljnih zaposlenih. Veliko poudarka dajemo motivaciji zaposlenih, njihovemu osebnem razvoju, izobraževanju in izpopolnjevanju ter promociji zdravja na delov-nem mestu. Verjamemo, da nam je uspelo zgra-diti kulturo medsebojnega spoštovanja, zaupa-nja, timskega in ucinkovitega dela ter ucenja. Zaposlenim zagotavljamo priznanja in nagrade, financiranje pokojninskega sklada, aktivni dnev-ni odmor (10 minut poleg malice), aktivnosti za promocijo zdravja, smo tudi družini prijazno podjetje. Pri vsem tem upoštevamo želje in ideje zaposlenih, jih informiramo in ozavešcamo prek mesecnega internega informatorja, ki ga prejme-jo poleg placilne liste. Lani smo zaceli izvajati sistem mentorstva oziro-ma prenosa znanj v podjetju z mentorjev na mentorirance, pridobili smo tudi certifikat Uceca se organizacija, ki ga podeljuje Life Learning Aca-demia. Za vsa delovna mesta smo okvirno doloci-li kompetencne okvire. Še bolj sistematicno smo se lotili zbiranja predlogov zaposlenih za inovaci-je. V zadnjem letu smo mocno razširili sistem na-grad za »naj delavca« oziroma »naj sodelavca«. Na koncu leta smo na zakljucni zabavi podelili kar 45 nagrad za njihove dosežke. Tradicionalno smo organizirali športne igre »komunalcev«, kjer se razdelimo v štiri ekipe in spodbujamo ekipni duh. Z zaposlenimi imamo redne delavnice, enkrat na mesec direktor podjetja sklice vse zaposlene in predstavi dogajanje v podjetju, zaposleni pa lah-ko podajo svoje predloge. Na skupnih delavnicah smo, denimo, skupaj oblikovali strategijo traj-nostnega razvoja, ki vkljucuje poslanstvo, vizijo, vrednote, deležniško matriko, cilje, aktivnosti in kazalnike. Na Komunali Brežice delajo srcni in zadovoljni zaposleni, ki zelo prispevajo k dodani vrednosti podjetja. Da so produktivni, pricajo rezultati Na-cionalnega merjenja organizacijske energije, kjer smo v samem vrhu slovenskega gospodarstva. O skrbi za zaposlene prica tudi dejstvo, da smo bili na izboru Zlata nit 2016 uvršceni med najboljše delodajalce v Sloveniji. Smo varuhi narave in okolja Zavedamo se ranljivosti okolja in minljivosti na-ravnih dragocenosti, zato spodbujamo zaposle-ne, poslovne partnerje, obcane in naše najmlaj-še k smotrni porabi naravnih virov in locevanju odpadkov. V ta namen izvedemo vec kot 30 pro-jektov na leto. Vecji med njimi so: Projekt »Zdravo – bolj zdravo – voda iz pipe«, katerega cilj je ozavešcati o pomenu ohranjanja naravnih vodnih virov. V letu in pol se je projektu pridružilo že 28 podjetij in javnih zavodov v obci-ni, z njim smo prisotni tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer mlade ucimo, da je naša voda kakovostna, zdrava in ena izmed redkih na svetu, ki ni obdelana. Zbornica za ko-munalno gospodarstvo je projekt vkljucila v dr-žavno strategijo pobude »Skupaj za boljšo dru-žbo«, kar pomeni, da ga bodo na podoben nacin izvajala tudi druga komunalna podjetja. Projekt brezplacne menjave uporabnih stvari »Prinesi – odnesi«, kjer lahko obcani na brežiško tržnico vsako soboto prinesejo rabljene, vendar še uporabne stvari, odnesejo pa tisto, kar potre-bujejo. Do zdaj smo v ponovno uporabo predali že vec kot 17.000 kosov uporabnih stvari in s tem osrecili marsikoga, ki je našel kakšno uporabno stvar zase, svojega otroka in svoje najbližje. S tem smo prihranili tudi pri stroških za odlaganje kosovnih odpadkov. Projekt »Plasticna vrecka si ne zasluži všecka«, ki smo ga zaceli lani in s katerim želimo zmanjšati kolicine odpadne plasticne embalaže. Vsak Slove-nec v povprecju uporabi med 150 in 300 plastic-nih vreck na leto, skupaj jih na leto v Sloveniji uporabimo približno 300 milijonov. Od tega jih na odlagališcu konca le ena desetina, preostalih devet desetin pa v naravi, kjer njihova razgrad-nja poteka vec stoletij. Projekt za manj zavržene hrane »Hrana sodi na krožnik, ne v smeti!«, katerega cilj je zmanjšati kolicine zavržene hrane tako v gospodinjstvih kot tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in gostinskih obratih. Izvajamo aktivnosti za oživitev dogajanja na trž-nici v Brežicah, v okviru katerih ozavešcamo ljudi o pomenu samooskrbe in poznavanju izvora hra-ne, ki jo uživamo. S tem želimo povecati prodajo lokalnih pridelkov. Ekološki projekt »Ohranimo cisto okolje«, s kate-rim smo že tretje leto prisotni v vrtcih in osnov-nih šolah, v tem šolskem letu smo v program vkljucili tudi srednješolsko mladino. V preteklem šolskem letu smo obiskali 9 osnovnih šol in 55 razredov ter okoljsko ozavestili vec kot 3000 otrok iz obcine Brežice. Otroci so varuhi naše narave in verjamemo, da z okoljskim znanjem, ki jim ga prenašamo, predajamo planet v prave roke. Naša najvecja vrednota je ozavešcen in informi-ran uporabnik Naše podjetje si prizadeva za izgradnjo dobrih medsebojnih odnosov z uporabniki. Skupaj z nji-mi nam je uspelo zbrati še vec loceno zbranih odpadkov kot leto poprej (vec kot 4187 ton loce-nih frakcij, kar je dobrih šest odstotkov vec kot lansko leto), v primerjavi z letom 2011 pa smo zabeležili skoraj 84-odstotno povecanje. Z uspe-šnimi projekti in akcijami na podrocju locevanja odpadkov ter z novim nacinom obdelave smo lani uporabnikom prihranili približno 517.000 evrov, ki bi jih sicer morali placati za obdelavo in odlaganje mešanega odpada. To se pozna tudi na zneskih na položnici – ta je za štiriclansko družino vsak mesec nižji za 6,9 evra, kot bi bil sicer. Z javnostjo smo vzpostavili trajno, verodostojno in zanesljivo komunikacijo prek spletne strani www.komunala-brezice.si, hrbtne strani polož-nic, brošur in zgibank, medijev, z izvedbo preda-vanj, prireditev, predstavitev na sejmih in s pred-stavitvijo aktivnosti podjetja na novinarskih kon-ferencah. Glasilo Komunalko Na podrocju informiranja in ozavešcanja uporab-nikov smo najbolj ponosni na naše glasilo Komu-nalko, ki ga prejme vsako gospodinjstvo v Obcini Brežice. Stroške posamezne številke pokrivamo tudi s trženjem oglasnega prostora v glasilu. V letu 2014 in 2015 sta izšli dve številki, v letu 2016 pa ena obsežnejša. Knjižica ABC odpadkov za pravilno locevanje odpadkov Za lažje in pravilno locevanje odpadkov smo izda-li knjižico ABC odpadkov. Z nadzorom nad odlo-ženimi odpadki uporabnike ucimo pravilnega locevanja, zagotavljamo brezplacne vrece za bio-loške zabojnike in rumene vrece za odpadno embalažo, enkrat na leto poskrbimo za brezplac-ni odvoz kosovnega odpada, decembra pa vsa gospodinjstva v obcini dobijo koledar odvoza od-padkov. Za družbeno odgovorno in inovativno informira-nje ter ozavešcanje uporabnikov smo v prete- klem letu s strani Gospodarske zbornice Sloveni-je prejeli bronasto priznanje Inovacije Posavja 2016 in nagrado Horus Press 2016. Poleg teh dveh smo dobili tudi priznanje Horus 2016. Na vsa ta priznanja smo zelo ponosni, a se hkrati zavedamo, da niso sama sebi namen – za nas pomenijo predvsem dodatno motivacijo in gori-vo za rast, napredek in razvoj našega podjetja. Gospodarno in transparentno poslovanje Kot podjetje v 100-odstotni lasti Obcine Brežice se zavedamo, da si naši uporabniki želijo izvajal-ca gospodarskih javnih služb, ki svoje storitve izvaja kakovostno, z obcinskim premoženjem pa ravna gospodarno in odgovorno. Že vse od usta-novitve poslujemo pozitivno. Vsa leta smo po-slovali samostojno in povsem neodvisno od sredstev obcinskega proracuna, kar je za trans-parentno poslovanje kljucnega pomena. Kako-vost izvajanja storitev zagotavljamo z upošteva-njem dolocil mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001:2015, ki smo ga prejeli kot eno izmed prvih podjetij v Sloveniji. Našim dobaviteljem smo zanesljiv partner, ki vedno pravocasno poravnava svoje obveznosti. Pri nabavi skrbimo za okolju prijazne in obstojne izdelke in materiale. Eticno poslovanje pa zahtevamo tudi od naših poslovnih partnerjev, sicer z njimi ne sodeluje-mo. V primerih, da pride do ponudbe podkupni-ne, sodelovanje s poslovnim partnerjem takoj prekinemo. HORUS Intervju: Komunala Brežice d.o.o. »Biti drugacen, biti inovativen, biti najboljši in biti družbeno odgovoren« Podjetje ima razvito celovito in inovativno komunikacijsko strategijo na podrocju družbene odgovor-nosti, ki je obenem vgrajena v strateške cilje podjetja kot njen sestavni del, je del poslovnega nacrta podjetja, letnega poslovnega porocila ter ima merljive rezultate in ucinke tako za podjetje samo kot tudi za okolje in deležnike podjetja. Ti se kažejo na eni strani v izboljšani informiranosti o družbeni od-govornosti podjetja, na drugi pa v vecji povezanosti in skladnosti ciljev organizacije s potrebami lokal-nega okolja in cilji njegovega razvoja. Še posebej je potrebno pohvaliti inovativnost podjetja na podro-cju komuniciranja o družbeni odgovornosti. Potrditev za slednje je podjetje prejelo s podelitvijo bro-nastega priznanja Inovacije Posavja 2016 za Inovativno informiranje in ozavešcanje uporabnikov Ko-munale Brežice, kar nedvomno prica o uspešnosti podjetja pri negovanju odnosov z deležniki in jav-nostjo. Pohvalna je komunikacija z deležniki v okolju - ki so tudi njihove stranke,« je nagrado Priznanje PRESS utemeljila strokovna komisija HORUS 2016. Prispevek so pripravili v Komunali Brežice d.o.o. Pripravil: Komunala Brežice d.o.o. Fotografije: spletna stran Komunala Brežice d.o.o. Priznanje Press (priznanje za objave v medijih o DOP, podeljeno v sodelovanju s partnerjem Press Clipping d.o.o.) je prvic letos prejelo Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. Avtor fotografije: Gregor Salobir Zdravo - bolj zdravo - voda iz pipe Evropski teden mladih 2017 Letošnji evropski teden mladih bo že deveti za-pored, pripravlja pa ga Evropska komisija skupaj z nacionalnimi agencijami evropskega programa Erasmus+: Mladi v akciji. Osrednja tema evrop-skega tedna mladih 2017 je solidarnost in dru-žbena odgovornost mladih v Evropi, potekal pa bo med 1. in 7. majem 2017. Zavod MOVIT vas vabi da v tem obdobju (ter v casu pred in po prvem tednu maja) v sklopu svo-jih aktivnosti nacrtujete dogodke, ki sovpadajo z osrednjo temo ETM 2017. Odgovorni pri zavodu prosijo, da jih o nacrtovanih dogodkih tudi obve-stite preko elektronskega obrazca. Vse vaše do-godke bodo objavili na spletni strani in jih v okvi-ru aktivnosti povezanih z evropskim tednom mladih tudi promovirali. Vec. Vir: Zavod MOVIT Kreativni izziv -Mladi mladim Razvijanje in promocija prostovoljskega dela med mladimi je program, ki se izvaja na obmocju Mestne obcine Ljubljana z namenom aktiviranja in vecjega vkljucevanja mladih v prostovoljske programe mladinskih in drugih organizacij. V ekipo kreativnih prostovoljcev vabi Slovenska filantropija vse mlade ustvarjalce do 30 let - no-vinarje, fotografe, oblikovalce vizualnih podob, snemalce in video montažerje, ki bi želeli sodelo-vati v kreativnem procesu in skozi svoje oci ter svoj medij dokumentirati zanimive izkušnje pro-stovoljcev. Svojo prijavo lahko oddate na novi-ce@filantropija.org ali za vec informacij poklicite na 051 654 726. Vec. Vir: Slovenska filantropija Natecaj prostovoljec leta 2016 Mladinski svet Slovenije (MSS) letos že petnajstic zapored razpisuje natecaj Prostovoljec leta.. V okviru natecaja bodo izbirali najboljše prostovolj-ke, prostovoljce, prostovoljski projekt, naj mla-dinskega voditelja oz. voditeljico in naj mladinski projekt za preteklo leto 2016. Rok za prijavo je 5. april 2017. Vec. Vir: Mladinski svet Slovenije Delavnice »Izziv mladim« Zgrabite izziv in se prijavite na delavnico "IZZIVI MLADIM" v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, ki bo potekala sredi aprila. SPIRIT Sloveni-ja, javna agencija v sodelovanju z Javnim štipen-dijskim, razvojnim, invalidskim preživninskim skladom Republike Slovenije vabi študente k ak-tivni udeležbi na brezplacni delavnici »Izzivi mla-dim«. Delavnica je namenjena študentom, ki želijo sodelovati s podjetji in drugimi organizaci-jami pri razvoju njihovih izdelkov in storitev v okviru javnega razpisa Po kreativni poti do zna-nja. Ob podpori mentorja boste z uporabo meto-de vitkega inoviranja preverili problem in obliko-vali rešitve ter pripravili poslovni model. Delavni-ca omogoca zelo ucinkovit zagon vašega novega projekta / idej. Vec. Vir: Podjetniški portal Mladinstival, 9. maj 2017, Ljubljana Mladinstival bo 9. maja 2017 potekal na Gospo-darskem razstavišcu v Ljubljani. Namen Mla-dinstivala je združiti vse kljucne akterje mladin-skega sektorja na enem mestu z namenom pro-mocije mladinskega dela in njegovih ucinkov ter pomena neformalnega ucenja in spodbujanja raz-prave z mladimi in akterji mladinskega dela o pri-hodnosti Evrope. S tem namenom so moci združi-li Movit, Urad RS za mladino, Ministrstvo za izo-braževanje, znanost in šport, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Urad Vlade RS za komuniciranje, Mladinski svet Slovenije, Sindikat Mladi plus in Mreža MaMa in vas v partnerskem delovanju in sodelovanju vabijo, da se jim pridru-žite s svojo ekipo in mladimi, ki so aktivni v vašem okolju. Vec. Vir: Zavod MOVIT Poletna šola - trajnostna gradnja v Alpah Univerza na Primorskem (UP FAMNIT) in Oregon State Universty (College of Forestry) iz ZDA orga-nizirata skupno poletno šolo Prispevek gozdno-lesne verige h trajnosti grajenega okolja v Alpah (The Forest Sector's Contribution to Sustainability of the Built Environment in Alpine Europe). Med poletno šolo se boste spoznali s trajnostnimi praksami gradnje v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Švici in na Hrvaškem. Potekala bo med 24.6. in 8.7., ovrednotena pa je s 6 kreditnimi tockami. Polet-na šola je namenjena študentom iz Evrope in Se-verne Amerike. Vec. Vir: Univerza na Primor-skem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske vede Usposabljanje: SMS 2 pokaži svoja znanja Usposabljanje temelji na vodenju in upravljanju z dogodki, na mednarodnem ucenju in na nefor-malni izobrazbi. 7-dnevno usposabljanje je pri-ložnost, da udeleženci med seboj delijo svoje izkušnje. Udeleženci se bodo naucili razumeti kljucne elemente vodenja, okrepili bodo svoje znanje komuniciranja, govora v javnosti, prezen-tacij in podobno. Usposabljanje bo potekalo od 24. do 30. april 2017 v Egiptu. Vec. Vir: MladiMa-ribor Massive Open on-line Course (MOOC): Communication in action MOOC na temo komunikacij rezultatov in dobrih praks projektov Erasmus+: Mladi v akciji. Namen je, da prijavitelji znajo uporabiti in prepoznati rezultate ter jih ustrezno komunicirati z javnos-tjo. Trening deluje online in vam bo vsak dan vzel 1 uro ucenja v dopoldanskem casu. Vec informa-cij in prijavnica v razpisu. Rok za prijavo je 7. maj 2017! Vir: Zavod MOVIT Javna objava Predloga Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o jav-nem interesu v mladinskem sektorju Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zainteresirano javnost poziva k posredovanju dodatnih predlogov, do katerih se bo pred vloži-tvijo zakona v medresorsko usklajevanje znotraj Vlade RS opredelila tudi že omenjena delovna skupina. Rok za pripombe je 14.4.2017. Predloge in pripombe bo pregledala delovna skupina za pripravo predlogov in sprememb ZJIMS. Predlog sprememb in dopolnitev zakona je objavljen na e-uprava, v rubriki e-demokracija. Vec: Vir: Urad RS za mladino Delavnica grafitiranja V Domžalah je v sprejemanju Strategija za mla-de. Mladi so svoje mnenje že lahko izrazili prek ankete ter dveh javnih dogodkov. In ceprav stra-tegija še ni koncana in sprejeta, se nekatere želje mladih že uresnicujejo. V Centru za mlade Dom-žale so tako na njihovo pobudo pripravi-li delavnico grafitiranja, ki jo bo vodil Maksim Azarkevic. Delavnica bo potekala v petek, 14. aprila, od 18. ure dalje ter v soboto, 15. aprila, od 10. ure dalje. Prvi dan se bodo mladi seznanili z razlicnimi tehnikami poslikave in izdelali osnutek za poslikavo. V soboto pa bodo osnutek prenesli na steno in izdelali poslikavo. Poslikava bo krasila Plac za mlade – prostor za druženje, ki so ga mla-di Domžalcani in Domžalcanke prejeli lani. Vir in foto: CZM Domžale Žinkana. Cas za spremembe 2017. Mladinski center Dravinjske doline, v okviru pro-stovljske akcije Dan za Spremembe, ki jo izva-ja Slovenska filantropija, v soboto, 8.aprila, od 10. do 13. ure pri Domu kulture organizira delov-no akcijo “Žinkana“. V Slovenskih Konji-cah bo MCDD v sodelovanju z raznolikimi lokalni-mi društvi in institucijami izvedel delovno akcijo “Žinkana”, ki bo pripomogla k polepšanju okolja prebivalcev v lokalni skupnosti. Mestu bomo po-klonili še lepša igrala, ki stojijo pri Kulturnem do-mu Slovenske Konjice. Socasno bo potekala tudi prireditev CAS JE ZDAJ, ki jo organizira Vrtec Slo-venske Konjice z izjemno širokim spektrom aktiv-nosti. Vir in foto: Mladinski center Dravinjske do-line Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Delavnica grafitiranja_ležec Model M Slovenija Ljubljana Na vrsti je Osrednjeslovenska regija. Model M Slovenija se je namrec preselil v Ljubljano, kjer je 7. marca v Kariernem središcu Zavoda RS za zaposlovanje v Ljubljani potekalo informativno srecanje, na katerem je bil prisotnim predstav-ljen projekt Model M Slovenija. V Ljubljani se je informativnega srecanja udeleži-lo nekaj vec kot 20 potencialnih kandidatov, na sam projekt pa se jih je prijavilo 15, kar je v pri-merjavi s Celjem, kjer je projekt potekal januarja in februarja, bistveno manj. Razlog za to se skri-va v tem, da je v Osrednjeslovenski regiji veliko podobnih projektov. Od 15 kandidatov, ki sodelujejo v Ljubljani, je 1 kandidatka od programa že odstopila, saj se je odlocila, da bo stopila na samostojno podjetni-ško pot. Ce smo imeli v Celju predvsem žensko skupino (od 26 kandidatov, je bilo namrec kar 24 žensk), pa imamo v Ljubljani »moci« bolj poraz-deljene, saj je od 15 udeležencev, 6 moških. Program usposabljanja za podjetništvo, nevla-dništvo in aktivno iskanje zaposlitve, se je v Ljub-ljani zacel 14. marca in trikrat na teden poteka vse do 20. aprila, ko se bodo »modeli« zbrali na zakljucnem dogodku, na katerem bodo prisotni tudi nekateri predstavniki podjetij in predavate-lji, ki tekom projekta svoje znanje delijo z udele-ženci. Srecanja se odvijajo na Linhartovi 13 v Ljubljani v prostorih Dplaca, katerega nosilni partner je javni zavod Ceneta Štuparja – center za izobraže-vanje Ljubljana, ki zagotavlja možnosti za njego-vo delovanje, pripravlja ponudbo in programe. Program je razdeljen na 6 modulov in sicer: JAZ IN MOJI NACRTI: Odkrivanje lastnega poslanstva, sposobnosti in omejitev - sku pinska predavanja in diskusije Nacrtovanje kariere in poslovno okolje - skupinska predavanja in diskusije, ogledi dobrih praks Svetovanje (skupinsko in individualno), ki je razdeljeno na: »Podjetnike«, » neprofitni ke« - in »iskalce zaposlitve« Spoznavanje poslovnega in zaposlitvenega okolja - skupinska predavanja in diskusije, ogledi dobrih praks Iskanje priložnosti za delo in ogledi dobrih praks Predstavitev lastnega kariernega ali poslov nega nacrta: ZAKLJUCNI REGIJSKI POSVET v LJUBLJANI - predstavitev zakljuckov in do sežkov programa usposabljanja Namen projekta je, da mlade z usposablja-njem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. In kaj pravijo o samem pro-jektu tisti na katere ta najbolj vpliva? Izjave udeležencev: Všec mi je, da pride veliko gostujocih predava-teljev, saj vsak pride s povsem razlicnim zna-njem, informacijami in zato se hkrati preko njih veliko novega izve. Model M se mi zdi uporaben, ker pridobimo veliko novega zna-nja, kontaktov, spoznamo pa veliko ljudi, ki nam lahko pripomorejo tako k osebni rasti kot tudi h lažjemu iskanju zaposlitve. Menim tudi, da bom postal bolj samozavesten, pridobil pa bom vec kontaktov, ki mi bodo pomagali pri iskanju zaposlitve. Marko Fabjan Avtor besedila in fotografij Primož Ademovic. Pri Modelu M mi je všec, da se družimo mladi posamezniki, ki želimo narediti korak naprej v svojem življenju pri iskanju zaposlitve. Zdi se mi zelo uporaben, ker imamo strokovna pre-davanja na razlicne teme. Samega projekta sem se udeležila, ker želim stopiti na samo-stojno podjetniško pot in pridobiti znanja, ki mi pri tem lahko pomagajo. Nika Keber Glasovanje za EU PROJEKT, MOJ PROJEKT 2017 že poteka. V 12. statisticnih regij se predstavlja 70 projektov. Glasujete lahko do 8. maja! Na dan Evrope 9. maja bodo razglasili regijske zmagovalce z najvec prejetimi glasovi. Vsi skupaj se bodo predstavili na dnevu odprtih vrat EU PROJEKT, MOJ PROJEKT 9. in 10. junija 2017. Glasujete lahko tudi za Model M! Glas oddajte tu. Slovenija zakljucuje programsko obdobje 2007–2013 kot ena najuspešnejših držav clanic EU. Skupaj smo uresnicili vec kot 5700 projektov, ki so Sloveniji prinesle mnoge uspešne zgode, šte-vilnim ljudem pa lepšo prihodnost. Sa-mo Evropski socialni sklad, ki prav v teh dneh praznuje 60 let delovanja, je v zadnjih desetih letih pomagal skoraj 760.000 ljudem v Sloveniji na podrocju zaposlovanja, izobraževanja, prijaz-ne javne uprave in na drugih podrocjih. Uspešni projekti, ki Sloveniji prinašajo dodano vrednost, državljanom pa zaupanje v njihovo upravljanje, so naš kljucni cilj tudi pri izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Do leta 2023 ima Slovenija na voljo dobre 3 milijarde evrov razpoložljivih evropskih sred-stev, s katerimi smo do sedaj podprli vec kot 184 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti vec kot 900 milijonov evrov, ki imajo skupni cilj: rast in nova delovna mesta. Vec. Vir: http://www.eu-skladi.si Na Vseslovenski natecaj za razvoj podjetniških idej z družbenim ucinkom v okviru Programa Ferfl so prejeli 43 idej, ki so »iz glave prišle na papir«. 24. marca je strokovna komisija izbrala štiri zmagovalne ideje. - Slovene GIFTS - Hungry skin - Hiša strahov - Joga MaliGaneša Na Ferflovem Startup vikendu, pa so sodelujoce in mentorje, najbolj prepricali dve ideji Svedrcki in Srcni Koticek. Program spodbujanja podjetništva z družbenim ucinkom Ferfl je iniciativa Javni zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana. Kaj se je dogajalo na Startup vikendu? Startup vikend je Cene Štupar – CILJ gostil v NLB-jevem Centru inovativnega podjetništva. Leto-šnje cetrta sezona je 66 udeležencem ponudila, da se naucijo kako izboljšati svojo idejo, jo pre-veriti pri potencialnih strankah in se naucijo osnovnih podjetniških vešcin. 27 udeležencev je predstavilo svoje ideje, nato pa so izbrali 15, ki so jih v ekipah in po nacelih Vitkega podjetništva razvijali tekom vikenda. Celoten vikend je povezoval, moderiral in spod-bujal poznavalec socialnega podjetništva Tomaž Stritar, zvrstila pa so se tudi mnoga druga preda-vanja na tematiko podjetništva. Bogdana Rejc (Data) je udeležencem razložila pravno-formalne oblike delovanja, Matija Goljar (Ustvarjalnik, Štartaj Slovenija) je imel motivacijsko predava-nje o podjetnosti in podelil nasvete za ucinkovi-to predstavitev poslovne ideje, smejali smo se na jogi smeha z Moniko Radic in spoznavali fi-nance in oblikovanje cene z dr. Marino Letonja (Gea College). Udeleženci so oblikovali naslednje ideje: Center za osebnostno rast, Srcni (k) koticek, Hungry skin, Osebno spremstvo starejših, Hiša strahov, Smart regions, Pticek vizionar, SiPark, Joga Male-ga Ganeša, Svet otroške domišljije, Tocka sanj, Svedrcki, Zdrav pobeg, Virtualna asistenca in To-varna carovnija. Svedrcki in Srcni koticek naj ideji Startup vikenda Strokovna komisija je odlocila, da sta najprepri-cljivejši ideji Startup vikenda ekipi Svedrcki in Srcni koticek. Prvo mesto je zasedla ekipa Srcni koticek, ki z nosilko ideje Janjo Srcnik razvija idejo o trgovini brez embalaže in z zmanjšanjem odpadkov ustvarja pomemben družbeni ucinek. Drugo mesto je pripadlo ekipi Svedrcki. Ana Pe-skar z ekipo za otroke pripravlja aktivnosti oziro-ma delavnice, v katerih se v varnem okolju s po-mocjo mojstra »Simeta« ucijo uporabljati razlic-na delovna orodja. Ferfl zmagovalci idej za podjetništvo z družbenim ucinkom Rezultat iskanja slik za logotip lpp Financni pokrovitelji programa: Fotografija osebe Ferfl. Fotografija osebe Ferfl. Fotografija osebe Ferfl. Na fotografiji desno zmagovalni ekipi Svedrcki (zgoraj) in Srcni koticek (nižje). Spodaj udeleženci Ferflovega Startup vikenda. Avtor: arhiv Ferfl Kje ste izvedeli za program Ferfl? Za program Ferfl sem izvedela slucajno pri iska-nju nekih informacij na internetu. Takrat se je ideja BisterUm že nekaj casa rojevala, zato je bila prijava na Ferfl prava odskocna deska za realizacijo ideje. Kako vam je program pomagal pri razvoju in realizaciji vase ideje, ce vam je? Program je zagotovo pomagal, saj je doprinesel kar nekaj zelo uporabnega znanja, pa tudi moti-vacijo za izvajanje dolocenih korakov in napre-dovanje pri razvoju. Pravzaprav so se že tekom eno-mesecne podjetniške FERFL šole zgodili prvi vecji premiki pri realizaciji projekta, je pa res, da je bil to šele zacetek uresnicevanja ideje. Kako je nastala ideja? Lahko opišete projekt. Podrocje kognitivnega treninga oz. umovadbe je pri nas še vedno precej nepoznano podrocje, razen seveda za tiste ljudi, ki se s tem profesio-nalno ukvarjajo ali pa se zaradi dolocenih razlo-gov soocajo z upadom kognitivnih sposobnosti pri sebi ali svojcih (npr. ljudje s pridobljenimi poškodbami možganov). Pri pogovoru z njimi je ocitno v kako veliki stiski so. Ko se vrnejo v do-mace okolje so prepušceni sami sebi, pri cemer obstajajo možnosti za nadaljnjo rehabilitacijo na podrocju fizioterapije in psihosocialne pomoci, kar pa se tice kognitivne rehabilitacije je trenut- na ponudba na našem trgu zelo omejena. Seveda internet ponuja marsikaj, a ne smemo pozabiti na vse tiste ljudi, ki bodisi nimajo dostopa do racunalnika, niso vešci rokovanja z njim ali pa preprosto ne znajo tujih jezikov in zaradi tega ne morejo uporabljati vecine programov. Takrat se je rodila ideja o pripravi vaj za urjenje umskih sposobnosti v klasicni obliki, na papirju. Vaš projekt je BisterUm, ki je zasnovan na te-meljih kognitivnega treninga. (ce se smem ta-ko izraziti) Lahko malo opišete projekt? Vaš izdelek in kaj je kognitivni trening? Kako pro-gram pomaga po poškodbi glave? Bistvo kognitivnega treninga oz. umovadbe je razvijanje miselnih sposobnosti, kot so pozor-nost, vse vrste spomina (delovni, kratkorocni, dolgorocni, perspektivni), jezikovne in matema-ticne sposobnosti, miselna prožnost in hitrost procesiranja informacij, sposobnost reševanja problemov in še marsikaj. Ker naši možgani delu-jejo kot celota, tudi naše umske sposobnosti de-lujejo povezano, zato je potrebno izvajati urav-notežen trening, ne le vaje za eno podrocje. Z usmerjeno in redno umovadbo se lahko naredi zelo veliko, je pa res, da umovadba ni instant tabletka, ki jo poješ in rezultati so takoj vidni. Gre za dolgorocen proces tako kot pri športu in le z rednim treniranjem lahko dosežemo kakšne rezultate. Pravijo, da so možgani plasticni in to zato, ker lahko vsaj do neke mere na njihovo fi-zicno in funkcionalno spreminjanje vplivamo tudi z miselno aktivnostjo. Po pridobljenih poškodbah možganov, kamor štejemo tako zunanje (npr. nesrece, udarci v glavo) kot notranje poškodbe (npr. možganska kap, tumor) so za obnavljanje naših umskih sposobnosti najpomembnejši prvi meseci po poškodbi. Takrat se lahko z redno umovadbo naredi najvecji napredek pri obnavlja-nju umskih sposobnosti. Podobno je pri starostnikih, ki se soocajo z upa-dom miselnih sposobnosti; tukaj ni govora o kla- sicnem pozabljanju, ki se dogaja vsem ljudem ne glede na starost, ampak o stanju, ko so posame-znikove miselne sposobnosti že tako oslabljene, da se to pozna na njegovem delovanju v vsako-dnevnem življenju. Umovadba ne prepreci na-stanka kognitivnega upada ali demence, lahko pa upocasni njegovo napredovanje. Ampak, tudi tu je potrebno redno trenirati možgane, poleg tega pa skrbeti še za redno rekreacijo in zdravo prehrano. Katere vaje so primerne za umovadbo in zakaj je BisterUm poseben? Sudoku in reševanje križank sta odlicni vaji, ven-dar pa aktivirata le nekatere miselne sposobno-sti. Tako kot ce bi recimo dvigovali uteži in pri tem pricakovali, da bomo zaradi tega lahko na-redili veliko trebušnjakov ali celo pretekli mara-ton. Ne, za vitalnost celega telesa je potrebno trenirati mišice celega telesa. In za vitalnost možganov moramo trenirati tako spomin, kot pozornost, pa jezikovne in vse ostale umske spo-sobnosti. Bistvo BisterUm ideje je torej ponuditi nabor nalog in pripomockov, s katerim bi ljudje lahko v domacem okolju redno urili svoje misel-ne sposobnosti. Del je tudi ozavešcanje o tem kako sploh razmišljamo, kako delujejo naši možgani, kaj vse se da narediti in podobno. Pri poškodovancih in njihovih svojcih smo opazili, kako malo informacij o tem jim je pravzaprav na voljo. Vsi vemo, kaj je spomin. Ampak, koliko ljudi ve, kakšna je razlika med delovnim in dol-gorocnim spominom? In zakaj je dobro uriti de-lovni spomin ter kako se to pozna pri vsakodnev-nih opravilih, kot je npr. kuhanje kosila, sledenje pogovoru ali nenazadnje vožnja avtomobila? Tudi to je del BisterUm ideje, ljudem na preprost nacin povedati kako delujejo naši možgani in kako jim pri tem lahko pomagamo. Nekje je potrebno zaceti in tako je nastala me-secna zbirka nalog BisterUm za miselno vitalnost, ki izhaja v knjižni obliki, v njej pa se nahaja en miselni izziv za vsak dan v tednu. Naloge so za-snovane tako, da z njimi urimo razlicne miselne sposobnosti istocasno. Zbirka izhaja v treh stop-njah težavnosti. Lažja in srednje težka razlicica sta namenjeni ljudem, ki se soocajo s poslabša-njem miselnih sposobnosti. Vsebujeta enostav-nejše naloge in namige, ki pomagajo pri reševa-nju. Težja razlicica pa je pravzaprav namenjena tistim, ki bi želeli ohraniti svojo miselno vitalnost, saj zahteva kar nekaj možganckanja, pa tudi ra-dirka je dobrodošla pri reševanju. Skupaj s Centrom Korak in Zaposlitvenim cen-trom Korak, d.o.o. iz Kranja smo razvili didakticni pripomocek in družabno igro Ta brihtne domine, ki na igriv nacin omogoca ucenje matematike, razvijanje motorike in socialnih vešcin. Ta briht-ne domine sestavlja vec ko 80 igralnih elemen-tov, 2 knjižici z navodili (»Ta brihtne domine in matematika« ter »Ta brihtne domine in družab-ne igre«) ter zbirka razpredelnic za ucenje mate-maticnih vešcin. Izdelek iz lesa izdelujejo pridne roke invalidov, zaposlenih v Zaposlitvenem cen-tru Korak, d.o.o. V nadaljevanju smo razvili tudi portal za izvajanje skupinskih kognitivnih treningov BisterUm umo-vadba, ki je namenjen ustanovam, kot so npr. domovi/centri za starejše, varstveno delovni in medgeneracijski centri. Na portalu se nahaja te-densko osvežena projekcija z razlicnimi kognitiv-nimi nalogami, delovni listi za reševanje nalog in pojasnila o vsebini samih nalog za izvajalce. Izva-jalci morajo le natisniti ustrezno število delovnih listov, zbrati uporabnike in jim naloge predvajati bodisi preko projektorja na velikem zaslonu ali na racunalniku pri manjših skupinah. Vsak teden so na voljo druge naloge in temu primerno novi delovni listi, naloge pa pokrivajo razlicne umske sposobnosti. Od ideje do vstopa na trg. Kako trnova pot je? Kaj vas je na tej poti najbolj presenetilo? S kakšnimi težavami ste se srecevali in kako ste jih premagali? Ideja vedno izgledajo super, ko pa zacneš z razvi-janjem in realizacijo, hitro vidiš kje vse si bil nai-ven in kako dolgotrajen proces je to. Ce se lote-vaš razvijanja ideje cisto sam, poleg tega pa raz-vijaš še nekaj novega v svojem okolju, gre vse skupaj še toliko težje in pocasneje. Ampak, vztrajnost in trma prineseta rezultate. Verjetno je bil najpomembnejši mejnik na poti zacetek sodelovanja z ekipama Centra Korak in Zaposlitvenega centra Korak, d.o.o. iz Kranja. Zatem se je zacel težji del – kako neko tako kom-pleksno podrocje, kot so raznolike umske spo-sobnosti in razlicne težave povezane z njimi, za-objeti v vsebino, ki bo ustrezna. Na primer, pri dveh osebah lahko diagnosticirajo kognitivni upad, pri cemer ima ena oseba lahko bistveno vecje težave s pozornostjo, druga pa s spomi-nom – kako torej pripraviti nabor nalog za tako razlicne primere? Na tej tocki je trajalo kar nekaj casa, da je bila razvita prva knjižica z nalogami, kasneje pa smo to knjižico razdelili na 3 knjižice z razlicnimi težavnostnimi stopnjami, sedaj pa raz-vijamo še naprej. Ovir na poti je kar nekaj. Nekatere osvetliš in razrešiš s preprostim pogovorom z uporabniki in izvajalci storitev, pri nekaterih drugih ovirah je bilo potrebnega vec casa in naprezanja, da smo našli neko rešitev ali pa vsaj pot reševanja. Zakaj je to projekt z družbenim ucinkom? Kak-šen je družbeni ucinek? Z vecjo dostopnostjo do vsebin za urjenje um-skih sposobnosti želimo kognitivno ranljivim sku-pinam omogociti, da ohranjajo svojo vitalnost in s tem kvaliteto življenja ter aktivnost v vseh ob-dobjih življenja, še posebej pa v starosti oz. v obdobju okrevanja po poškodbi. Redna in dolgo-trajna umovadba po pridobljeni poškodbi možganov vpliva na obnovitev umskih sposob-nosti in s tem poveca možnosti za samostojnejše življenje, ponovno integracijo v družbo in nena- zadnje vrnitev na delovno mesto. Ucinek razvija-nja in obnavljanja miselnih sposobnosti poškodo-vancev se pozna tudi na njihovih svojcih, ki se soocajo z velikim pritiskom, bremenom in nego-tovostjo glede prihodnosti. Pri starejših ljudeh se vzdrževanje miselne vitalnosti pozna na kako-vostnejšem in samostojnejšem življenju v zrelih letih, kar pa zopet vpliva tudi na njihove svojce. Komu je BisterUm namenjen in kakšni so odzi-vi? BisterUm vsebine so namenjene vsem, ki se soo-cajo z upadom kognitivnih sposobnosti. Sem spa-dajo tako ljudje s pridobljeno poškodbo možga-nov, kot starostniki in pa seveda ustanove, ki se ukvarjajo z institucionalnim varstvom teh oseb. Idejo BisterUm in zbirko BisterUm za miselno vi-talnost je podprla Varuhinja clovekovih pravic Vlasta Nussdorfer, univ. dipl. prav., prav tako pa je vsebino in naloge iz strokovnega vidika pripo-rocil tudi profesor, kognitivni nevroznanstvenik in avtor knjige Umovadba asist. prof. dr. Vojko Kavcic. Zbirka nalog BisterUm za miselno vitalnost ima že nekaj rednih narocnikov, prav tako pa se o njeni uporabi pogovarjamo z nekaterimi ustano-vami, ki delujejo na tem podrocju (URI Soca, do-movi/centri za upokojence, psihiatricni oddelki bolnišnic). Tudi didakticni pripomocek Ta briht-ne domine že uporablja nekaj vrtcev, šol, domov za upokojence in varstveno-delovnih centrov po vsej Sloveniji. Portal Bisterum umovadba je naj-novejši izdelek v naši ponudbi, vseeno pa ga je preizkusilo že nekaj domov/centrov za starejše ter medgeneracijskih centrov. Kakšne imate nacrte za prihodnje? V prihodnje želimo zbirko nalog še bolj izpopol-niti in jo razviti tudi glede na same umske spo-sobnosti (npr. samo vaje za pozornost). Upamo, da bomo vsebino BisterUm tudi v prihodnje raz-vijali in nadgrajevali skupaj z ustreznimi ustano-vami na tem podrocju, v nacrtu pa je tudi izvaja-nje predavanj in delavnic na temo razvijanja mi-selnih sposobnosti za razlicne skupine uporabni-kov. Intervju FERFL—BisterUm, Tina Štukelj »Umovadba ni instant tabletka« BisterUm, zabavno umovanje je blagovna znamka, ki ponuja znanje, orodja in pripomocke za razvija-nje miselnih sposobnosti. Razvili so razlicne programe – BisterUmko za otroke s težavami pri ucenju, BisterUmnik za ljudi po poškodbi glave in BisterUmnež za starostnike. Za vse skupine pripravljajo na-bor vaj za razvijanje miselnih sposobnosti in izvajajo osebne ter skupinske kognitivne treninge in delav-nice. Pripravljajo tudi poucne delavnice, kjer ozavešcajo, kaj vse naši možgani zmorejo in kje nas lahko tudi zavedejo. (Iz Kataloga daril ter drugih izdelkov in storitev z družbenim ucinkom, Cene Štupar – CILJ.) BisterUmov projekt BisterUmnik, katerega osnovni namen je pripraviti zbirko uporabnih orodij in na-svetov za poškodovance po poškodbi glave in njihove svojce in je bil med zmagovalci natecaja FERFL 2016– Natecaja za podjetniške ideje z družbenim ucinkom. Pripravila: Barbara Bradac Fotografija: osebni arhiv Tina Štukelj in BisterUm Tina Štukelj, mag. kog. zn. Foto: Arhiv Cene Štupar - CILJ Foto: Center Korak, Kranj Dan za spremembe 2017 Dan letošnje vseslovenske prostovoljske akcije se bliža. 8. aprila se bo odvil že 8. Dan za spremem-be, tokrat s podnaslovom dan za sodelovanje. Velika prostovoljska akcija bo tudi tokrat poveza-la številne akterje po celi Sloveniji. Prijavljenih je že 32 odlicno nacrtovanih akcij, ki si jih lahko ogledate tukaj..Številnim akcijam se lahko pridru-žite kot prostovoljci. Lahko pa tudi sami v svoji skupnosti poišcete stvari, ki bi jih s sodelovanjem želeli spremeniti na bolje. Še vedno pa je tudi cas, da se povežete z drugimi organizacijami, šo-lami, s podjetji in obcinami ter posamezniki v vašem kraju ter da skupaj zasnujete konkretno akcijo. Projekt: Nakljucna prijaznost Nakljucna prijaznost je projekt, ki so ga clani društva Humanitarcek pripeljali v Slovenijo in je pravzaprav vsakodnevna nadgradnja projekta 30 dni za 30 srcnih dejanj. Ideja je preprosta - spod-buditi ljudi, da z majhnimi dejanji lepšajo vsak-dan ljudi okrog sebe. Tujcem, prijateljem, znan-cem. Akcije so preproste, prinese jih vsakodnevni ritem in življenje. Zakaj ne bi podali naprej še ve-ljavnega listka s placano parkirnino, ce ga ne po-trebujemo vec? Zakaj ne bi placali kave mamici z dvema otrokoma na koncu dolge vrste? Ali pa nekomu podarili dežnika na deževen dan, ce ve-mo, da nas do avta loci le korak ali dva? Omeji-tev ni. Edina ovira je naš entuziazem in priprav-ljenost pomagati. Vec. Vir: društvo Humanitar-cek Gozdovi in energija 21. marca je potekal mednarodni dan gozdov, letos pod sloganom »Gozdovi in energija«. V Slo-veniji približno cetrtino letne posekane kolicine lesa v gozdovih, ki je skupno dosegla v letu 2016 6,1 milijona m3 lesa, porabimo v energetske na-mene. Les je ogljicno nevtralen energijski vir, zato njegova energetska izraba ne prispeva k poslabšanju bilance toplogrednih plinov v ozra-cju in blaži posledice podnebnih sprememb. Ima pa lahko kurjenje lesa, ob uporabi neustreznih kurilnih naprav, negativne posledice za kakovost zraka v okolju. Predelava lesa v izdelke mora imeti prednost pred njegovim kurjenjem, saj je les kot cudovit naravni material, smiselno upora-biti najprej za lesne izdelke z visoko dodano vre-dnostjo in kot energetski vir šele po koncu nje-gove življenjske dobe. Vec. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Vec žensk na vodstvenih položajih za do-nosnejše gospodarstvo Ob mednarodnem dnevu žena je Združenje Ma-nager v torek organiziralo neformalni pogovor s predstavniki medijev o prisotnosti žensk na vo-dilnih položajih in v medijih. Ugotavljamo, da je bilo v 90. letih v Sloveniji na vodilnih položajih vec žensk kot danes. Da smo še precej oddaljeni od uravnoteženja, potrjuje tudi analiza pojavno-sti žensk v medijih – razmerje strokovnjakinj in strokovnjakov znaša 4:1 v prid moških, tako v casopisih kot informativnih TV oddajah. Po raziskavi, opravljeni za Združenje Manager, med 101 najuspešnejših podjetij iz leta 2014, jih je kar 81 % imelo le moške clane uprave. V vseh državah sveta, ugotavljajo Združeni narodi, je prisotna neenakost med moškimi in ženskami, v škodo slednjih, vendar pa se Slovenija postavlja ob bok najboljšim državam: Svetovni gospodarski forum (WEF) jo po enakosti med spoloma uvršca na 9. mesto; Združeni narodi še višje. Svetovalna hiša McKinsey ugotavlja, da v kolikor bi države izboljšale enakost med spoloma samo na raven najboljše države v njihovi regiji, bi se lahko sve-tovni BDP do leta 2025 dvignil za 12.000 milijard dolarjev. Vec. Vir: Združenje Manager Zakladi s slovenskih kmetij še prepoznav-nejši V praksi vse bolj živahno delujoca in široko spre-jeta nacionalna shema kakovosti »Izbrana kako-vost« je na podrocju mleka in mlecnih izdelkov zelo jasno zastavila kriterije, po katerih sme živilo nositi ta znak. V tej, že sicer ekskluzivni družbi izdelkov z znakom »Izbrana kakovost« pa obstaja še kategorija »Izbrana kakovost – Slovenija – kmecki«. Uvrstitev v to kategorijo pomeni, da izdelovalec izpolnjuje nekatere dodatne, še za-htevnejše kriterije. Vec. Vir: projekt Lokalna ka-kovost kreativnost x vodenje = inovativnost Raziskava zaznav o slovenskem poslovnem oko-lju med tujimi investitorji v letu 2016 je pokazala, da so le-ti vešcino kreativnosti in inovativnosti pri svojih zaposlenih postavili na zadnje mesto! Po domace: tujci zaznavajo, da to Slovencem ne gre prav dobro. Ocena znanj in vešcin lastnih zaposlenih na les-tvici 1 – 5 (1 – nezadostno; 5 – odlicno), 2016 N = 219–221, Vir: Center za mednarodne odno-se, raziskava TNI 2016, str. 29. Andreja Jaklic, Iris Koleša in Matija Rojec, Center za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, za SPIRIT Slovenija Ali ste res pravi timski clovek? Vešcine timskega dela danes nekako veljajo za zelo zaželeno lastnost, pri iskalcih zaposlitve. Vecina se rada pohvali, da se odlicno znajde pri timskem delu. Pa je temu tudi v resnici zmeraj tako? Ali to recemo tudi zato, ker se želimo pri-kazati v boljši luci, nato pa s težavo shajamo z nekaterimi sodelavci, ki svojih zadolžitev ne opravljajo, kot bi bilo treba? O timskem delu, kot kljucni kompetenci 21. stoletja piše tudi dr. Marko Divjak, psiholog, naj ucitelj po izboru štu-dentov. Vir: DOBA Fakulteta Kaj delajo najboljši mentorji? Mentorstva so na voljo v mnogih oblikah. Ven-dar morajo voditelji za uspeh mentorskega po-vezovanja oblikovati in upoštevati nekaj skupnih nacel. Kako lahko voditelji bolje ocenijo in razvi-jajo svoje talente v luci spreminjajocega se in vse bolj namensko usmerjenega delovnega oko-lja. Pomagajo talentom, da se razvijajo in se po-cutijo, da postajajo najpopolnejša razlicica sebe? Povedano drugace, najboljši voditelji v praksi uporabljajo obliko vodenja, ki temelji manj na ustvarjanju privržencev in bolj na ustvarjanju drugih voditeljev. Kako so to doseci? Preberite clanek, ki je prirejen po: Tjan, Anthony K. 2017. What the best mentors do? Dostopno prek: https://hbr.org/2017/02/what-the-best-mentors-do. Zmagovalec PRSPO 2016 je postala Adri-ja Mobil, d.o.o. Novo mesto Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlic-nost (v nadaljevanju PRSPO) predstavlja najvišje državno nagrado za dosežke na podrocju kako-vosti poslovanja, kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Med finalisti je Odbor PRSPO letos ponovno prepoznal zmagovalca, ki kot najbolje ocenjena organizacija v kategoriji organizacij z vec kot 250 zaposlenimi na podrocju zasebnega sektorja prejeme Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlicnost za leto 2016. To je ADRIA MOBIL, d. o. o. Novo mesto. Vec o letošnjih prejemnikih certifikatov EFQM, finalistih in na-grajencu preberite tu. Vir: Urad RS za meroslovje DO v Sloveniji rsz_banner_filantropija_vsi-12.png Finalisti izbora v kategoriji velikih podjetij so bili še Alpe-Panon, AMZS, Cetis, Gorenjska banka, Hofer trgovina in Lidl Slovenija. Med srednje veli-kimi podjetji so se v finale poleg Komunale Breži-ce prebili Agitavit Solutions, Cetrta 1 pot, Elaphe, Plinovodi, RLS Merilna tehnika in Sportradar. Med malimi podjetji pa so koncnega zmagovalca izbirali še med podjetji Intera, Kompas Xnet, List, Mega M, Optiweb in Tu-val. Za sodelovanje v projektu Zlata nit 2016, ki ga pripravlja družba Dnevnik, podpirajo pa ministr-stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ljubljanska ekonomska fakulteta ter Združenje Manager, se je odlocilo 87 podjetij. Pri tem je bilo po navedbah Dnevnika najmanj konkurence med velikimi podjetji, saj se je za merjenje kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo odlocilo le deset podjetij, sicer pa 42 malih (prejšnje leto 38) in 35 srednjih (prejšnje leto 34). Organizatorje je razveselilo dejstvo, da se je za sodelovanje odlocilo 20 novih podjetij, pet pod-jetij pa sodeluje od samega zacetka. Tokrat so sodelujoci rešili 6856 anket, skupna povprecna ocena pa je znašala 3,78 (prejšnje leto 3,73). Sodelovalo 347 razlicnih podjetij V desetih letih izbora Zlata nit je sodelovalo 347 razlicnih podjetij, zaposleni so rešili skupno 73.537 anket, organizatorji pa razglasili 91 finali-stov izbora. "Prav kontinuiteta sodelovanja daje podjetju orodje, ki mu zagotavlja odlicno podpo-ro pri razvoju in uvedbi razlicnih metod za vode-nje in rast zaposlenih," so poudarili na Dnevniku. Komisija je finaliste izbrala na temelju ocene ka-kovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo, ki so jo zaposleni podali z anketo, in podatkov o poslovanju. Koncna ocena je izracunana kot tehtano povprecje rezultatov ankete med zapo-slenimi (80 odstotkov) in uravnoteženih kazalni-kov uspeha podjetja (20 odstotkov). Februarja so s finalisti opravili tudi intervjuje, osredotoce-ne na ugotavljanje voditeljstva. V sklopu projekta Zlata nit poteka tudi izbor naj-boljše zlate prakse. Projekt, organiziran na pobu-do zaposlovalcev, odkriva tista podjetja, ki so se v tekocem letu izkazala s posebnimi projekti, praksami, pristopi, akcijami, idejami ali aktiv-nostmi, usmerjenimi v organizacijske pristope in kolektivni napredek. Gre za preproste, a drzne ideje, ki spodbujajo notranje podjetništvo, ino-vativnost, dvigujejo organizacijsko kulturo in njen razvoj. Med 19 prijavljenimi zlatimi praksami so izbrali tri finalistke, in sicer tiste, ki so jih prijavila pod-jetja AMZS, Center odlicnosti v financah in Lek. Prvo mesto je osvojil Lek s projektom Vrnitev možganov v Slovenijo: Bio karierni zajtrk. Zlata nit 2016 Najboljši zaposlovalci leta 2016 Krka, Komunala Brežice in Lotric Meroslovje Zmagovalci 10. medijskega raziskovalnega projekta Zlata nit in s tem najboljši zaposlovalci 2016 so postali Krka v kategoriji velikih podjetij, javno podjetje Komunala Brežice v kategoriji srednjih podjetij in Lotric Meroslovje v kategoriji malih podjetij. S tem je družba Dnevnik slavnostno zakljucila deseti izbor medijskega raziskovalnega projekta Zlata nit 2016. Najboljšim zaposlovalcem so priznanja pode-lili na slavnostni razglasitvi v Lutkovnem gledališcu Ljubljana. Vir: ZLATA NIT, www.dnevnik.si Slovensko združenje za trajnostno gradnjo Prvic bo usposabljanje za trajnost-no certificiranje stavb LEED V organizaciji GBC Slovenia bo v Sloveniji prvic izvedeno licencno usposab-ljanje za certificiranje LEED Shranite si datum 9. maj 2017 za udeležbo na prvem licencnem usposablja-nju za trajnostno certificiranje stavb LEED v izvedbi avtoriziranega izobraže-valnega partnerja, podjetja Triple Green Building Group. Prvo v Sloveniji izve-deno usposabljanje za pridobitev naziva LEED Green Associate, s katerim bo-do tudi slovenski strokovnjaki postali usposobljeni za nacrtovanje ter nadzor kakovosti objektov po zelenih, trajnostnih kriterijih - certificiranje, bo izvede-no v organizaciji Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo – GBC Slove-nia. Certificiranje je postopek, s katerim (predvsem v tujini) investitorji ter lastniki objektov dobijo zagotovilo, da je njihova stavba energijsko varcna, do virov vzdržna, predvsem pa prijetna in zdrava za uporabnike. Do sedaj je v Sloveniji le en certifiiciran objekt, to je stavba Tivoli center, v kateri ima svoje prostore (med drugimi tudi) Eko sklad, že z izgradnjo trgovskega centra IKEA pa se bo število le-teh podvojilo. Usposabljanje bo udeležencem podalo poglobljen pregled najbolj priljublje-nega sistema vrednotenja novogradenj LEED ter je odlicna podlaga za pripra-vo za vse, ki želijo pridobiti naziv LEED Accredited Professional ter opraviti izpit LEED. Predstavljene bodo kreditne usmeritve, kljucni elementi, glavne zahteve ter referencni standardi sistema za vrednotenje projektov in novo-gradenj (BD+C) LEEDv4. Udeleženci bodo pridobili dobro razumevanje kljuc-nih zasnov in strategij sledecih ocenjevalnih sistemov LEED za podporo uspe-šnim projektom trajnostne gradnje: New Construction & Major Renovations (NC – novogradnje in obsežnejše prenove); Core & Shell (CS - jedro in ovoj); in Schools (šole). Usposabljanje je namenjeno strokovnjakom, ki so že sezna-njeni s sistemom LEED, primerno pa je tudi za vse, ki si želijo poglobiti razu-mevanje sistemov vrednotenja BD+C, ne glede na to, ali želijo pridobiti naziv LEED AP BD+C ali le uporabiti sistem vrednotenja pri svojem delu. Udeleženci usposabljanja bodo tudi spoznali razliko med sistemoma LEED 2009 in LEED v4. Naziv LEED Green Associate ter z njim pridobljeno znanje sta najboljša pred-priprava za trajnostni projekt, na katerega naletite. Prav tako pa je to osnov-ni standard za okoljsko trajnostne stavbe ter zagotavlja temeljno znanje vsem, ki se zanimajo za trajnostno gradnjo. Posamezniki, ki pridobijo ta na-ziv, bodo imeli konkurencno prednost na trgu dela, cetudi nimajo predho-dnih izkušenj s trajnostno gradnjo. Certifikat je široko prenosljiv v katero koli industrijo, vkljucno z gradnjo, inženiringom, projektnim vodenjem, upravlja-njem z nepremicninami ali splošnim poslovanjem. Usposabljanje je enodnev-no ter bo potekalo v angleškem jeziku. Vec informacij o vsebini ter lokaciji usposabljanja najdete na spletni strani GBC Slovenia (www.gbc-slovenia.si). Vir: Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia Evropska nagrada za socialne inovaci-je 2017 Evropska komisija je objavila evropski natecaj za najboljše socialne inovacije za leto 2017. Tema letošnjega natecaja so vkljucujoce tehnološke spremembe in digitalne transformacije. Tri naj-boljše ideje bodo nagrajene s financno podporo v višini 50.000 EUR. Vec informacij najdete na tej povezavi. Rok za prijave se iztece 7. aprila 2017. Vir: Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Norveška: od leta 2025 želi prodajati le še pametne avtomobile Norveški parlament je izdelal nadvse ambiciozen nacrt, ki do leta 2025 predvideva konec prodaje novih osebnih avtomobilov s pogonom na ben-cinski ali dizelski motor. Norvežani namrec pred-videvajo, da bodo imeli vsi njihovi novi avtomo-bili cez osem let elektricni pogon ali pa bodo to vsaj prikljucni hibridi oziroma avtomobili s pogo-nom na vodikove gorivne celice. To je nadaljeva-nje norveškega fenomena hitrosti preboja elek-tromobilnosti, kar je še posebej zanimivo za dr-žavo s številnimi naftnimi vrtinami. Vec. Vir: si-ol.net Islandija: enako placilo za moške in ženske Islandija bo prva država na svetu ki bo uzakonila, da morajo delodajalci dokazati, da zaposlenim placujejo enako za enako delo ne glede na spol, narodnost, spolno usmerjenost ali nacionalnost. Islandija je na seznamu enakosti med spoloma Svetovnega ekonomskega foruma na prvem me-stu, a Islandke zaslužijo od 14 do 18 odstotkov manj kot moški. Vec. Vir: 24ur.com Slovaška: Slovaki so se z reformami avtomobilskega posla lotili cisto dru-gace kot mi Slovaška je za tuje vlagatelje zanimiva zaradi ka-kovosti proizvodnje in kvalificirane delovne sile, ki je za slovaške razmere nadpovprecno placana. Avtomobilski investitorji na Slovaško gledajo kot na državo z velikim potencialom. Hkrati pa pri vsem tem sodeluje tudi država, ki je sprejela ce-lo vrsto strukturnih reform, s katerimi je pripe-ljala avtomobiliste in celo šolski sistem, s kate-rim razvija kadre za avtomobilsko proizvodnjo. Vec: Vir: MMC RTVSLO Evropska unija: EU: 11 clanic izpolnilo cilj za obnovljive vire, Slovenija še ne Iz Evropske komisije so sporocili, da je 11 clanic že izpolnilo svoje nacionalne cilje glede deleža OVE. Slovenije ni med njimi, pac pa so Bolgarija, Ceška, Danska, Estonija, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Romunija, Finska in Švedska. Med državami clanicami je vodilna Švedska, kjer je 53,9 odstotka energije iz obnovljivih virov, sledi-jo ji Finska (39,3 odstotka), Latvija (37,6 odstot-ka) in Avstrija s 33 odstotki energije iz OVE v bruto koncni porabi energije. Vec: Vir: finance.si Združeni narodi: O prepovedi jedrske-ga orožja brez velesil s tem orožjem V Generalni skupšcini Združenih narodov so se zadnji teden marca zaceli pogovori o prepovedi jedrskega orožja, ki se jim je pridružilo vec kot sto držav, a med njimi ni nobene s tem orožjem. Na pogovorih ni bilo velesil, saj se jih ni udeležila niti vecina clanic Nata, saj da predlog pravzaprav nima možnosti za uspeh. Proti pobudi je bila ce-lo Japonska, prva in doslej edina, proti kateri je bilo uporabljeno jedrsko orožje. Vec. Vir: demo-kracija.si Podnebne spremembe zaradi cloveka 170-krat hitrejše Z "antropoceno enacbo" so znanstveniki pokaza-li, da je vpliv naravnih procesov pri podnebnih spremembah v primerjavi s cloveškim izredno majhen. Clovek naj bi spremembe pospešil za 170-krat. Avtorja raziskave sta še zapisala, , da se je Zemljin ekosistem v preteklosti pokazal kot zelo trpežen, saj je dosegel na milijone let stabil-nosti, a kakršnokoli porušenje omenjenega rav-notežja bi izredno prizadelo cloveštvo. Ce ne bo-mo znali zmanjšati antropogenih vplivov na pod-nebje, nam grozi propad civilizacije, so sklenili v študiji. Vec. Vir: MMC RTVSLO DO v Evropi in po svetu Ne prezrite: »4thCSR Commu-nication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po- trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajnosti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in poroca-nje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, namena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evro-pi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in po-novno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogoce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 21. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teorije, metodološke in menedžerske pristope ter študije primerov o strategijah družbene odgovornosti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost pod-jetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Petnajsta Konferenca PRO.PR 2017 v znamenju povezanosti v gibanju Konferenca za odnose z javnostmi PRO.PR, ki je tradicionalno vsako leto v drugem mestu v regi-ji, bo potekala od 6. do 9. aprila v Termah Tuhelj v hrvaškem Zagorju. Vodja digitalnih komunikacij v podjetju Agrokor, Hrvoje Glasnovic, bo konferenco odprl s preda-vanjem »Digitalne komunikacije – nove možno-sti«. Predaval bo še John Shield, direktor korpo-rativnega komuniciranja pri BBC, Axel Reiserer, direktor odnosov z mediji pri Evropski banki za obnovo in razvoj, Peter Their, vodja korporativ-nega komuniciranja pri letalskem prevozniku Austrian Airlines, Jelena Šarenac, direktorica korporativnega komuniciranja pri Henkel Adria, Katarina Klemenc, vodja korporativnega komu-niciranja pri Novartisu, in Goran Pivarski, vodja komuniciranja v Microsoft Hrvaška ter Bosna in Hercegovina ter še mnogi drugi. Vec. Vir: Mar-keting Magazin in PRO PR Conference IN\VISIBLE CITIES 2017 Tretja edicija festivala In\visible cities bo v Gorici v Italiji potekala med 8. in 22. majem 2017. Le-tošnji festival ponuja refleksijo na temo Migraci-je: zgodbe, zaznave, izkušnje. Aktualna tema, ki je pogosto prikazana površinsko, še posebno v javnih naracijah, kar reproducira obstojece ste- reotipe in ne ponuja potrebnega razumevanja. Festival želi zato ponuditi priložnost alternativ-nim pogledom, stališcem in pripovedim. Namen festivala je tako evropske umetnike spodbuditi k reinterpretaciji in transformaciji mest ter razi-skati možnosti, ki jih ponujajo splet, multimedija in interaktivne tehnologije za promocijo in razvoj urbanih prostorov. Vec. Vir: Kulturno izobraže-valno društvo PiNA Konferenca: ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE S konferenco Zdravje delovno aktivne populacije, ki bo potekala 22.septembra v Portorožu želi Fa-kulteta za vede o zdravju Univerze na Primor-skem opozoriti na zdravstvene probleme delov-no aktivne populacije, predstaviti aktualne študi-je na tem podrocju in nove pristope, ki se upo-rabljajo v praksi. Rdeco nit konference bodo predstavljali aktualni problemi in izzivi na podro-cju preventive in promocije zdravja, ki bodo obravnavani v sklopu petih vsebinskih podrocij - sekcij konference: Duševno zdravje delovno ak-tivne populacije, Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na podrocju javnega zdravja, Družbeni izzivi ohranjanja zdravja žensk, Problemi in izzivi v prehrani delovno aktivne po-pulacije, Telesna (ne)aktivnost in njen pomen za mišicno-skeletno in kardio-metabolno zdravje delovno aktivne populacije. Vec. Vir: Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem BledCom 2017: Korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih Bled bo med 30. junijem in 1. julijem v Hotelu Golf gostil štiriindvajseti mednarodni simpozij o raziskovanju odnosov z javnostmi BledCom. Osrednja tema letošnjih razprav bo korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih (»CSR in Hypermodern Times«). Udeleženci z vsega sveta bodo poskušali najti odgovore na vprašanja, kot so: katere odgovornosti imajo podjetja in druge organizacije do posameznikov, skupnosti, okolja, ki nas obdaja, in planeta v celo-ti; kakšno vlogo imajo odnosi z javnostmi in stra- teško komuniciranje v tem kontekstu ter kakšno je stanje akademskega korpusa znanja na tem podrocju prakse. Vec. Vir: Marketing Magazin Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti Mreža za družbeno odgovornost v sodelovanju z IEDC Poslovno šolo Bled organizira Mednarodno konferenco Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti, ki bo potekala 30. maja. Letošnji na-slov konference je Družbena odgovornost in izzi-vi digitalizacije, vec informacij pa seveda sledi v prihodnjih mesecih. Vec in vir: Mreža za družbe-no odgovornost Serija webinarjev Kot clani Inštituta IRDO se lahko udeležite tudi zanimivih webinarjev s podrocja družbene odgo-vornostih podjetij, ravnanja s cloveškimi viri in sistematicnega upravljanja. Organizacija WorkLi-fe HUB pripravlja serijo webinarjev. 5.4.2017 Webinar: Work-Life Integration in Action (implementation, monitoring and mea-suring success) Vec. Vir: WorkLife HUB Študentska konferenca MPŠ in IJS 2017 V sredo in cetrtek, 19. in 20. aprila, bo v Veliki predavalnici in galeriji Institutu “Jožef Stefan” potekala Študentska konferenca, ki jo organizi-rata Mednarodna podiplomska šola Jožefa Ste-fana (MPŠ) in Inštitut Jožef Stefan (IJS). Dvo-dnevna konferenca združuje dve tradicionalni študentski konferenci, Študentsko konferenco Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana (MPŠ) ter Dan mladih raziskovalcev na podrocju kemije, biokemije, materialov in okolja (KMBO) na Institutu Jožef Stefan. Konferenca je letos prvic odprta ne le vsem podiplomskim študen-tom na IJS, ampak tudi sodelujocim univerzam v Sloveniji in tujini. Vec. Vir: Mlada akademija CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Dogodki, konference Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 3.4.2017 Quarterly NPO Webinar: Facts & Figures 2016. Povezava. 13.4.2017 Webinar: EU Update on the state of play on transparency - conflict minerals regu-lation and shareholder rights directive. Povezava. 25.4.2017 Pact for Youth webinar: The Skills of the Future. Povezava. 27.4.2017 Webinar: EU update on SDGs implemen-tation plan. Povezava. 4.5.2017 Webinar: Business-led collaboration for refugees and migrants. Povezava. 18.5.2017 Webinar: Sustainability outside of CSR departments and functions - the way to integration. Povezava. 31.5.2017 Webinar: Sustainable urban mobility. Povezava. 1.6.2017 Webinar: Progress on National Action Plans. Povezava. 1.6.2017 Open webinar: Tax Responsibility - pre-sentation of the self-assessment tool and kick off the learning network. Povezava. 7.6.2017 Webinar: Sustainable logistics. Povezava. 14.6.2017 Workshop: Sustainable urban mobility. Povezava. 4.7.2017 Open webinar: Innovative Business Mo-dels - a new perspective on your com-pany. Povezava. Razpisi in priložnosti Naj prostovoljec zaposlen v javni upravi Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, v imenu Slovenske mreže prosto-voljskih organizacij razpisuje 4. natecaj za prizna-nje Naj prostovoljka/prostovoljec zaposlena/zaposlen v javni upravi za leto 2016. S prizna-njem želijo izpostaviti zaposlenega v javni upra-vi, ki v svojem prostem casu opravlja prostovolj-sko delo in prispeva k vecji promociji prostovolj-stva med zaposlenimi v javni upravi. Ce ste to vi ali se med vašimi kolegi, zaposlenimi v javni upravi, skriva nekdo, ki ustreza zgornjemu opisu, ga do 10. aprila lahko prijavite, da se bo potego-val za NAJ naziv za leto 2016. Vec informacij, tu-di dosedanje prejemnike naziva, najdete tukaj. Vec. Vir: Slovenska filantropija Pobuda Prostovoljci EU za humanitar-no pomoc: tehnicna pomoc za organi-zacije pošiljateljice –Razpis za zbira-nje predlogov –EACEA 09/2017 V okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoc je objavljen javni razpis, namenjen krepi-tvi zmogljivosti prihodnjih organizacij gostiteljic, da se pripravijo in odzivajo na humanitarne kri-ze. Poleg tega se bo zagotovila podpora ukre-pom za krepitev tehnicne zmogljivosti prihodnjih organizacij pošiljateljic, ki bodo sodelovale pri pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoc. Skupni proracun, namenjen sofinanciranju pro-jektov, je ocenjen na 7 607 000 EUR. Agencija predvideva financiranje 22 predlogov. Posame-zni znesek nepovratnih sredstev bo znašal med 100 000 in 700 000 EUR. Rok za prijavo je do 3.7.2017. Vec. Vir: razpisi.info Objavljen javni razpis za podelitev Pri-znanja Republike Slovenije za poslov-no odlicnost (PRSPO) za leto 2017 Dne 10. 2. 2017 je bil v Uradnem listu RS objav-ljen javni razpis za podelitev Priznanja Republike Slovenije za poslovno odlicnost (PRSPO) za leto 2017. Vse, ki vas zanima vpeljava modela odlic-nosti EFQM v vaše delovno okolje ali prijava na javni razpis PRSPO 2017, lahko pridobite vec in- formacij na Uradu RS za meroslovje in se do za predstavitev javnega razpisa PRSPO 2017 ali brezplacno izvedbo delavnic z namenom spozna-vanja modela EFQM T: 01-224-0718, GSM: 041-721- 470 ali E: prspo.mirs@gov.si. Vabljeni k pri-javi na javni razpis PRSPO 2017 do 30. 5. 2017. Vec. Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in teh-nologijo, Urad RS za meroslovje Javno povabilo za izbor programov javnih del 2017 Javno povabilo je namenjeno spodbujanju razvo-ja zaposlitvenih programov ter razvoju novih de-lovnih mest v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pri reševanju brezposelnosti na njihovem obmo-cju. Prav tako je namen spodbujanje neprofitnih delodajalcev k oblikovanju programov javnih del, ki so v javnem interesu lokalne skupnosti ali drža-ve in so primerni za zaposlitev dolocenih ciljnih skupin dolgotrajno brezposelnih oseb. Povabilo je odprto do porabe razpoložljivih sredstev, ven-dar najdlje do vkljucno 30.4.2017, do 13. ure. Vec. Vir: Podjetniški portal Javni razpis za najvišje dosežke v vzgoji in izobraževanju V Uradnem listu RS je bil 10. februarja 2017 ob-javljen Javni razpis nagrad Republike Slovenije na podrocju šolstva za leto 2017. Gre za najvišje dr-žavne nagrade na podrocju vzgoje in izobraževa-nja. Podeljujejo se predvsem za pomembne pri-spevke h kakovosti vzgojno-izobraževalne prakse ter razvoju organizacije vzgojno-izobraževalnega procesa, za uveljavljanje clovekovih pravic, te-meljnih svobošcin in humanizacije odnosov v šoli, za uveljavljanje pozitivnih vzgojnih vplivov ter za utrjevanje ugleda šole v okolju. Rok za sprejem pobud do 26.05.2017. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 3. rok za predložitev projektnih vlog Interreg V-A Slovenija –Madžarska Tretji rok za oddajo prijav na Javni razpis za pre-dložitev projektov Interreg SI-HU v okviru progra-ma bo potekel 11.aprila 2017, ob 12. uri. Skupna vrednost sredstev, ki bodo namenjena sofinanci-ranju projektov, je 15,6 milijonov EUR, najvišji delež sofinanciranja pa 85 %. Vec. Vir: CNVOS Lastniški vstop za rast inovativnih podjetij Predmet javnega razpisa je semenski kapital -lastniški vložek Sklada za hitro rastoca inovativ-na podjetja v njihovih zacetnih fazah razvoja. Rok za predložitev vlog na Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo je do vkljucno 21. 4. 2017 za prvo odpiranje. Razpis bo odprt do pora-be sredstev oziroma do drugega roka za prijavo v letu 2017, ki bo 6. 10. 2017 (po izvedbi druge-ga kroga pred-selekcije, ki bo v mesecu septem-bru 2017). Višina razpoložljivih sredstev za ciljno skupino SK200 po tem razpisu v letu 2017 znaša najvec do 400 tisoc evrov. Vec. Vir: Podjetniški portal Delovni preizkus za vse brezposelne V delovni preizkus se bodo odslej lahko vkljuce-vali brezposelni, prijavljeni pri Zavodu, ne glede na starost in trajanje brezposelnosti. Javno po-vabilo bo odprto do porabe sredstev, najdlje do 31. julija letos. Sredstva javnega povabila so še vedno na voljo, zato lahko delodajalci, ki želijo preizkusiti brezposelne na konkretnem delov-nem mestu, predložijo ponudbo na obmocno službo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer imajo svoj sedež. Sodelujejo lahko delodajalci, ki so pravne ali fizicne osebe, vpisane v Poslovni regi-ster Slovenije, in izpolnjujejo še vse druge pogo-je javnega povabila. Vec. Vir: Ministrstvo za de-lo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Javni razpis za sofinanciranje znan-stvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo Predmet javnega razpisa je sofinanciranje med-sebojnih obiskov slovenskih in avstrijskih razi-skovalcev, ki izvajajo skupne znanstvenorazisko-valne projekte v letih 2018 in 2019 na vseh po-drocjih znanosti. Predvideni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa v celotni razpisni dobi 2018-2019 znaša okvirno 100.000,00 EUR. Agen-cija bo sofinancirala predvidoma do 30 bilateral-nih projektov. Rok za prijavo je 31.5.2017. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2017/2018 Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra, glede na potrebe delodajalcev. Vlogo bo možno oddati od 15.6.2017 do 20.9.2017. Predmet javnega razpisa je štipendiranje izobraževanja na ravneh izobra-ževanja in podrocjih, opredeljenih v Politiki šti-pendiranja, od šolskega leta 2017/2018 do izteka izobraževalnega programa. Vrednost razpisa je 3,6 milijona evrov. Vec. Vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije Javni razpis za sofinanciranje delova-nja v mednarodnih znanstvenih zdru-ženjih v letu 2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delo-vanja v mednarodnih znanstvenih združenjih v letu 2017, in sicer za: clanstvo slovenskih znan-stvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih – B1, udeležbe slovenskih predstavni-kov, izvoljenih za predsednike, podpredsednike, generalne sekretarje ali clane vodstvenih orga-nov mednarodnih znanstvenih združenj, na zase-danjih vodstvenih organov mednarodnih znan-stvenih združenj – B2. Kot pravocasne se štejejo tudi prijave, oddane priporoceno po pošti iz Slo-venije najkasneje do 12. 5. 2017 do 14. ure. Vec. Vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Re-publike Slovenije Javni razpis za (so)financiranje znan-stvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike v letih 2018 in 2019 Predmet javnega razpisa je (so)financiranje med-sebojnih obiskov raziskovalcev iz Republike Slo-venije in iz Združenih držav Amerike, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte v letih 2018 in 2019 na vseh raziskovalnih podro-cjih. Predvideni obseg sredstev za realizacijo te-ga javnega razpisa v celotni razpisni dobi 2018-2019 znaša okvirno 300.000,00 EUR. Agencija bo (so)financirala predvidoma do 100 bilateralnih projektov. Rok prijave 17.5.2017. Vec. Vir: razpi-si.info Nova knjiga: Mavrica izza duše Nova knjiga: Vesolje cloveškega telesa Marko Pogacnik, kipar, soustanovitelj skupine OHO, Une-scov umetnik za mir in vodja delavnic na temo zdravljenja, v knjigi odpira povsem nov pogled na Zemljo, življenje in cloveka kot delca vesoljne celote. Pokaže, da je v tem dra-maticnem casu možna pot sožitja z bitji narave in varnega prehoda skozi labirint preobrazbe cloveške civilizacije. Avtor je od samega zacetka nameraval narediti knjigo, ki bi bralcu ponudila možnost samostojnega nadaljnjega razvoja. Njeno osnovno besedilo je pac potrebno za ute-meljitev posameznih vsebin, vaje Dotika Gaje pa omogo-cajo nadaljevanje raziskav po svoje, da tako bralec pride do lastnih izkušenj. Na tak nacin lahko izpelje tiho »revolucijo«, s katero se da na radikalen nacin preobraziti ponižujoc cloveški od-nos do Gaje in njenega daru utelešenja v zemeljskem vesolju. Roman »Mavrica izza duše« je prvi del slovenske trilogije o diploma-ciji z naslovom »Dama v belem« in prihaja sedaj med bralce v uni-katni albansko-arabski dvojezicni izdaji. Knjigo, ki je zraven sloven-ske originalne izdaje izšla še v albanšcini in turšcini, je izda-la Založba Forma 7iz Ljubljane. Drugi del z naslovom »Iskanje izgub-ljene duše« je izšel pred kratkim pri isti založbi. Osrednja tema romana je življenje diplomatov, ki zaradi svojega iz-razitega socialnega položaja in posebnega nacina dela v tujih okoljih zahteva posebno ravnanje, visoko raven kulture in znanja, vse to pa je povezano s spremljajocimi motivi njihovega osebnega in še pose-bej custvenega življenja. Obe tematski niti izjemno poudarjeno ustvarjata svojevrsten Perpetuum ali celo igro, ki je neposredno in odkrito oblikovana in razvita filozofija življenja. Rojena je iz skic in spominov osrednjega protagonista v globokih razglabljanjih o okoli-šcinah diplomatskega dela in spreminjajocih se ravnovesjih med osebno zavzetostjo in zadovoljstvom kot tudi notranjo svobodo in poštenostjo. Založba Miš Milan Jazbec je profesor diplomacije, pisatelj in veleposlanik, ki trenutno službuje v Republiki Ma-kedoniji. PROJEKT, KI JE VEC KOT PROJEKT Ime projekta: Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo za mlade Skrajšano ime: Model M Slovenija Trajanje: Projekt traja od 1. avgusta 2016 do 15. septembra 2018. Lokacija: Projekt se izvaja nacionalno, s poudarkom v sedmih statisticnih regijah po Sloveniji, program uspo-sabljanja mladih pa v naslednjih mestih: v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Bledu oz. Kra-nju in v Slovenj Gradcu oz. Velenju. Kljucni rezultati projekta: Za vecjo zaposljivost in zaposlenost želimo usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Podporni partnerji: V projekt bodo vkljucene še druge nacionalne in regionalne mladinske, podjetniške in stro-kovne organizacije kot podporniki projekta. Vrednost projekta: 339.206,59 EUR Sofinancerji: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ope-racija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: 8. »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«; prednostna naložba 8.2 »Trajnostno vkljucevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali us-posabljajo, vkljucno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izkljucenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vkljucno prek izvajanja jamstva za mlade«; specificni cilj: 8.2.1 »Znižanje brezposelnosti mladih«. Na fotografiji: 2. generacija udeležencev projekta Model M, Maribor, 2014. OPIS PROJEKTA Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni ali poslovni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. S pro-jektom želimo: . povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, . prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih in jim omogociti zaposlitev (inovativno is-kanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mla-dinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. . usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposel-nosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mladinsko delo in nje-gov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa zanje. V CEM JE FINTA MODEL-a M? Finte ni. Je samo spoštovanje soljudi, vracanje dostojanstva cloveku, prebujanje ustvarjalnosti in poguma v clo-veku, drznosti in ucenja preko pripovedovanja zgodb in analiziranja samega sebe. Gre za to, da verjamemo v cloveka. In ce ob tebi še vsaj nekdo drug verjame vate, ti bo zagotovo uspelo. In mi se vsakemu posebej posvetimo preko skupinskih predavanj, delavnic, ogledov dobrih praks, nacrtovanja in sve-tovanja. O poslu in še cem. O življenju, prijateljstvu, pomoci, podjetništvu, delodajalcih, zaposlenih, nevladniš-tvu, idejah, uspehih in neuspehih. Ucimo se, kako vstati, kako se pobrati, ce padeš in iti naprej. Ucimo se, da obupati ni treba, ker je mogoce najti še drugo pot, zlasti ce so ena vrata zaprta. In vrat je mnogo. Le vstati moramo s kavca in trkati, prositi, misliti, narediti, vrata odpreti. Ustvariti svojo prihodnost. Ce ne pri drugih in z drugimi, pa pri sebi in zase in z drugimi. Ceprav z malimi koraki. Tudi s temi se dalec pride… DOSEDANJE IZKUŠNJE V štirih letih izvajanja programa Model M v Podravju se je zaposlilo od 50-70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite skupaj z nami ustvariti boljšo prihodnost, se nam pridružite cim prej. Število udeležencev je omeje-no (20-40 v regiji), vkljucitev v program pa je enkratna priložnost za vas. Kdor prej pride, prej melje! Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizaci-je po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, znanja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni part-nerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator ak-tivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabi-mo, da se nam pridružite. Preberite informacije v prilogi o evropski akciji Pact for youth (Pakt za mlade) in se pridružite orga-nizacijam, ki na te podrocju delujemo v Sloveniji. Pošljite nam vaše pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu vas bomo povabili na prvo srecanje vseh podpornih partnerjev, na katerem bomo dogovorili možnosti prihodnjega sodelovanja in krepitve zaposlovanja mladih. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu