'■* L J
PoitniiLu plačana t gotovini	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Din	1-50.
LIST
\j	.	>	.C.	,	,	.	•	.	(.
Časopis z« trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	(lne	28.	septembra	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	113.
Kaj je z registri?
O registrih, ki jih moramo voditi točilci pijač, smo v zadnjem času ponovno poročali. Predpisi in interpretacije o teh registrih, posebno kdo jih je dolžan voditi, pa se v zadnjem času pogosto menjujejo in orijentacija je v tem oziru jako težavna..# *
V zakonu o dopolnitvah in izpre-membah trošarinskega zakona z dne 10. aprila 1&29 ni bilo nikakih določb glede registrov. Zbog tega se je v praksi smatralo, da se morajo voditi registri po trošarinskem pravilniku še nadalje v prvotnem obsegu, to je samo za žgane opojne pijače.
Med tem pa je generalna direkcija davkov dne 21. maja 1929 odredila, da se naj ukine vodenje registra o nabavljenih in potrošenih količinah alkoholnih pijač v vseh krajih, ki imajo izpod 2000 prebivalcev. Generalna direkcija je v svoji odredbi izrecno naglasila, da se v manjših krajih le prepogosto dogaja, da je točilec nepismen in da ga vodenje registra ovira v njegovem poslovanju, ker le težko dobi koga, ki bi mu vodil register. Naši točilci so ukrep o opustitvi registra z zadoščenjem pozdravili, ker je vsaj deloma vstrezal njihovemu dolgoletnemu prizadevanju, da se opustijo registri, ki povzročajo v formalnem oziru točilcem toliko težav, v materijalnem oziru pa itak ne nudijo za zavarovanje trošarine zadostne garancije.
Dne 20. julija 1929 pa je bil podpisan nov trošarinski pravilnik, ki izrecno odreja, da morajo osebe, ki se bavijo s prodajanjem ali točenjem vina, voditi o tem register. Na drugem kraju pa zopet navaja, da je register Voditi ne le o prodanih količinah žga-Pja, temveč tudi o prodanih količinah piva in vina. S tem pravilnikom se je torej dolžnost voditi register razširila tudi na vino in pivo. Pravilnik vsebuje sicer nekatere olajšave za kraje, v katerih ni bilo treba voditi registra za žganje, a ta olajšava za Slovenijo ne velja, ker pri nas je ta dolžnost že preje obstojala. Obveznost za vodstvo registrov v Sloveniji je po tem pravilniku brezdvoma ne samo za žganje, temveč tudi za pivo in vino. Vprašanje pa je, ali je s tem samo dva meseca preje izdani odlok, ki oprašča točilce v krajih izpod 2000 prebivalcev voditi register, do cela razveljavljen ali pa velja samo za žganje. Točilci si nikakor ne morejo predstavljati, da bi naj bil ta odlok brez veljave, kajti razmere se v kratkem času dveh mesecev niso toliko iz-premenile, da bi bila taka izpremem-ba količkaj utemeljena. Točilci stoje na stališ&i', da navedeni odlok ni razveljavljen, temveč da velja še nadalje glede vseh registrov, to je ne le glede registrov za žganje, temveč tudi za vino in pivo. Nasprotna interpretacija bi izzvala naravnost nevzdržen položaj, ker bi bili točilci vsak čas izpostavljeni nevarnosti, da zapadejo občutnim kaznim, kajti na nje bi se v teni oziru stavile zahteve, katerih absolutno ne zmorejo. To odkrito priznavajo tudi organi finančne kontrole, na katere se posamezni točilci obračajo po informacije.
Nadaljna nova določila v tem oziru so bila izdana dne 12. avgusta t. 1. Po odloku s tega dne morajo voditi register tudi trgovci, ki prodajajo žganje, vino, pivo in špirit v zaprtih steklenicah. Edino prodaja likerja, ruma in konjaka v originalnih zaprtih steklenicah je oproščena za te pijače
voditi register, imeti pa mora vso zalogo krito s pobotnicami o plačani državni trošarini. Ako pa steklenice niso originalno polnjene in opremljene s tovarniškim znakom in originalnim zamaškom, je treba tudi za nje voditi register.
Kdor je že kdaj sam vodil register ali imel vsaj opraviti z njim, ta mora vedeti, kako je pri takih razmerah težko vstreči vsem predpisom, če se tako naglo menjujejo in večkrat tudi organi sami, ki naj vrše kontrolo, niso na jasnem, kako je postopati. Zato želimo predvsem jasnosti, da bo vsak vedel, kakšne dolžnosti ima in kaj mora storiti, da ne zapade kazni. Seveda pri tej priliki ne smemo zamolčati, da je po našem globokem prepričanju register za vino do cela nepotreben in bi za namene trošarinske kontrole izven vsakega dvoma zadostovala naznanila o vkletenju in iz-
OTVORITEV TELEFONSKEGA PROMETA DOLINA LENDAVA — MURSKA SOBOTA - SZOMBA T H EL Y.
Pod vplivom depresije na sve-vina štev. 47.756 od 27. avgusta t. 1. je bil s 15. septembrom t. 1. otvorjen telefonski promet med Doljno Lendavo in Mursko Soboto in Szombathelvjem. Promet se vrši pireko centrale Nagykanizsa. Pristojbina za enoto navadnega pogovora je 2'55 zl. fr. ali 28'05 Din. Za nujne pogovore je pristojbina trikrat, za silno nujne (eclair) pa desetkrat tolika. Pristojbina za pozivnico je enaka 1/3 pristojbine navadnega pogovora, to je 0'8H zl. fir. ali 9-15 Din.
* * *
SVOBODEN UVOZ V ČEŠKOSLOVAŠKO.
Češkoslovaško trgovinsko ministrstvo je sklenilo, da od 30. t. m. dovoli svoboden uvoz med drugimi naslednjim predmetom: grozdju, pšenici, soržici, ovsu, ječmenu, moki in drugim mlinskim proizvodom iz žitaric, sadju, česnu, čebuli, sočivju, krmilni repi, sladkovodnim ribam, umetnim gnojilom, klobasam itd. Vsi ti predmeti se lahko od 30. t. m. uvažajo v Češkoslovaško brez iskanja predhodnih dovoljenj.
* * *
KAKOVOST LETOŠNJE KORUZNE LETINE.
Kakor javljajo iz Vojvodine, je po ugotovljenih cenitvah pričakovati letos okrog 40 milijonov meterskih stotov koruze, od katere bo po odbitku domače potrebe okrog 25 milijonov meterskih stotov mogoče izvoziti okrog 17 milijonov meterskih stotov. Obeta se torej živahen izvoz koruze, ki bo tem bolj uspeval, ker je blago izvrstne kvalitete.
* * *
DOGRADITEV ŽELEZNICE ROGATEC—KRAPINA.
21 km je ta proga dolga, sedaj se vršijo na nji zadnja dela. Trasirali so jo že leta 1926, z delom so pa pričeli šele lani. Napravili so dva predora in sedem večjih mostov. Z zgraditvijo te proge bo proga Zagreb—Zidani most zlasti glede blagovnega prometa bistveno razbremenjena. Sedaj bo šlo blago po najkrajši poti ali v Zagreb ali v Zidani most. Je pa še veliko drugih prednosti s tem v zvezi.
* * *
kletenju. Ravnotako je nepotreben register za pivo, ker se prvo brez plačila trošarine itak ne pušča v promet in porabo. Glede žganja smo mnenja, da je register vsaj dotlej za kontrolne namene brez pravega pomena, dokler se ne ukine trošarine prosta žganjekuha. Za namene trošarinske kontrole bi povsem zadostovalo, da se zahteva od točilcev, ki točijo ali prodajajo žganje potrdilo, da je trošarina plačana.
Od več strani smo v pogledu registrov dobili vprašanje in ostre proteste, pa smo smatrali za potrebno, da preciziramo svoje stališče in javno opozorimo na pretežke naloge, katere se z registri nalagajo točilcem vseh vrst. V trdih časih, v kojih se točilci trdo bore za svoj kruh, gotovo ni primerno, da se jim nalaga dolžnosti, katerih izpolniti ne morejo. Ultra posse, rtemo tenetur!
TRGOVINSKA POGODBA S ŠPANIJO PODPISANA.
Ministrstvo zunanjih poslov je prejelo brzojavno poročilo iz Madrida, da je bila tamkaj dne 27. t. m. svečano podpisana trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Španijo. Za Jugoslavijo so podpisali posebni delegati z jugoslovenskim poslanikom v Madridu Jankovičem na čelu, dočim sta zastopala špansko vlado predsednik Španske vlade general Prim de Rivera in španski minister zunanjih del. * * *
POVIŠANA DISKONTNA MERA V ANGLIJI.
Angleška narodna banka je danes diskontno mero povišala od 5Y2 na 6V2 odstotka. Odločitev o novi obrestni meri je padla včeraj zvečer na izredni seji kabineta. Kot tehnična posledica tega povišanja se je kurz dolarja proti šterlingu, ki je več mesecev notiral pod 4-84875, že danes dopoldne poskočil nad 4 85. 0 povišanju obrestne mere so bili prvi obveščeni borzni senzali. Zato so naglo in pod roko prodali ogromne količine državnih papirjev za ceno, ki odgovarja novi obrestni meri. Sodi se, da so pri tem zaslužili večje milijone.
V nemških bančnih krogih se zatrjuje z gotovostjo, da bo nemška narodna banka prisiljena povišati obrestno mero z ozirom na odločitve, ki so Padle v Londonu.
Danska narodna banka je že povišala obrestno mero od 5 na 5 Vi> odstotkov. Tudi norveška narodna banka je na podlagi tega zvišala obrestno mero od oV2 na 6 odstotkov.
Kakor se zatrjuje, bo te dni avstrijska narodna banka vsled tega primorana povišati svojo diskontno mero.
* * *
ZLATA OBRESTNA MERA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
»Narodny Listy« poročajo, da so bila završena preddela za uvedbo zlate niere na Češkoslovaškem, ki naj omogoči njen pristop k mednarodni reparacij-ski banki. Obenem je* bil sestavljen podroben program denarne politike za prehod k zlati obrestni meri brez škodljivih posledic za gospodarski in finančni položaj češkoslovaške.
Ivan Mohorič:
Na Holandsko.
( Nadaljevanje.)
Najmonumentalnejše stavbe Amsterdama so palača borze (Koop-mannsbeurs), ki je bila zgrajena začetkom tekočega stoletja v modernem holandskem stilu, ki so ga smatrali Holandci tedaj za nezaslišano revolu-cijonarnega. Pozneje pa so se pomirili in baje je baš ta stavba dala novo smer moderni holandski arhiteturi, ki je ustvarila toliko priprosto lepega, praktičnega in racijonelnega, pri tem pa harmonično skladnega, kar razveseljuje oko, te naslaja v barvah in duhovitih domislekih. Razen borze je omeniti impozantno palačo holandske trgovske in paroplovne družbe v Vij-selstraatu, moderni Carlton-hotel, palačo uprave mestnih železnic in mno-gobrojne vzorne stavbe šolskih poslopij.
Izprehod ob sanjavih Grahtih, ob mirnih kanalih, ki so obdani s košatim zelenjem, in ob Amstelu, kjer pulzira od zore do mraka živahen osebni in tovorni promet, švigajo stotine motornih čolnov pod slokimi mostovi tja do Rokina, ob katerem je skoncentrirana veletrgovina in bankarski del mesta, je zelo interesanten. Polno starih historičnih zgradb najdeš na pctu, posebno v okolici Muntpieina.
Nizozemski nacionalni odbor M. T. K. se je v zadregi odločil, da namesti kongres v palači kolonijalnega instituta, ki je bil osnovan leta 1910. Ena izmed neprilik je bila pri tem, da leži institut daleč iz centra mesta med Oesterparkom in zoološkim vrtom ter se je s potom izgubljalo mnogo časa. Seveda prostori instituta, ki so bili sicer zgrajeni za popolnoma druge svrhe, niso čisto odgovarjali potrebam kongresa. Vendar se mora v celoti priznati, da so Nizozemci storili vse, da zasigurajo udeležencem kongresa čim ugodnejše bivanje v Amsterdamu, nemotene razprave in tudi potrebno razvedrilo. Da se informira udeležence kongresa, je izdajal sprejemni odbor holandskih komor v dnevih od 8. do 13. julija, ko se je kongres vršil, poseben dnevnik Le Mo-niteur des Congres, ki je bil vsak dan zjutraj dostavljen vsem delegatom na dom, da so bili točno informirani o programu sej in razprav, ki so bile odrejene za vsak dan, kakor tudi o poteku sej prejšnjega dne. Organizacija kongresa je bila odlična. Nizozemski nacionalni odbor je mobiliziral obsežen aparat, da je kongres potekel brezhibno. Mednarodna trgovska zbornica, ki je bila osnovana pred desetimi leti in kateri je ob ustanovitvi kumovalo vsega pet držav, se je razvila do dattes v veliko mednarodno institucijo prvega reda. Samb za študijo in razpravljanje raznovrstnih prometnih vprašanj obstoja danes pri M. T. K. 21 odsekov in komisij, za industrijo in trgovino pa 17 odborov in sekcij. Literatura publikacij M. T. K. narašča od leta do leta v vedno večje dimenzije. O kongresu samem nameravam objaviti poseben članek in zato se danes omejujem le na zunanje utise kongresa.
V Amsterdamu so se Sešli znani gospodarski politiki, znanstveniki, stari državniki in javni delavci, katerih imena so že desetletja vezana za najbolj pereča javna vprašanja. Dovolj ako imenujem Etienne Clementela E. Fougera, Serryusa, Sira Andersona, Art. Balfoura, G. Cassel-a itd.
Zbližanje glede srednjeevropskega kartela za
prodajo žita.
Ameriške združene države so poslale na kongres 153 delegatov. Milieu takega kongresa je zato sam po sebi psihološko interesanten dogodek in razprave izredno interesantne. Kdor čita morda samo resolucije kongresa, ne bo mogel dobiti vpogleda v težavno delo in napore M. T. K., da zbliža gospodarsko različno razvite države med seboj, da odstrani ovire produkcije in izmenjave blaga, da najde pravo mednarodno formulo za reševanje prometnih in gospodarsko-političnih problemov, ki postajajo z razvojem tehnike in vsled izgube ravnotežja evropskega gospodarstva v povojnih letih vedno bolj pereči.
Težka in nezahvalna je ta naloga in samo prostovoljna organizacija kot je M. T. K. in njeni odlični voditelji so v stanju pripravljati njih rešitev. Dejstvo, da od leta do leta število držav, katerih gospodarske organizacije so včlanjene pri M. T. K., vidno narašča, je najjasnejši dokaz, da M. T. K. napreduje in uspešno vrši svoje posla-nje za obnovo svetovnega gospodarstva.
Obžalovati je le, da gospodarske organizacije v Jugoslaviji toliko let niso mogle priti do organizacije svojega nacionalnega odbora in da so še danes vezi med M. T. K. in našim nacionalnim odborom zelo rahle, nezadostne in — rekel bi — več ali manj slučajne. Ni pri nas prave delitve dela in v publikacijah M. T. K., kjer objavljajo drugi nacionalni odbori redno svoja poslovna poročila, o delovanju našega nacionalnega odbora ne najdeš skoro nikakih informacij. Izgleda, kakor da se ne zavedamo pravega pomena te institucije, ker bi sicer gotovo našli sredstva in pota, da bi tej poročevalni službi posvečali ono pažnjo, ki jo zasluži in ki je za nas neobhodno potrebna. Tudi smo na letošnji kongres prišli čisto praznih rok. Drugi nacionalni odbori, na primer španski, grški, madjarski in poljski so pripravili za kongres posebna poročila o gospodarskem stanju svoje države in jih razdelili v okusno opremljenih brošurah med Vse delegate. Taka propaganda je velike važnosti in že v Stockholmu na predzadnjem kongresu M. T. K. se je najbolj pokazalo, kako velik interes vlada v svetu za take publikacije. Zato je tembolj obžalovati, da ae za Amsterdam ni pravočasno izdala slična propagandna knjižica. Celo mala Albanija, katero nekako s prezirom omalovažujemo, nas je presenetila v Amsterdamu z lično opremljeno in bogato ilustrirano publikacijo ter nas tako prav po nepotrebnem zasenčila.
Zdi se mi, da smo opustili priliko, ki je bila zelo važna in da te hibe ne bomo mogli tako kmalu popraviti.
Razprave na kongresu so se vršile v francoskem in angleškem jeziku. Rajhovci in Avstrijci so govorili dosledno nemško. Velika razpravna dvorana s ca. 500 sedeži je bila opremljena s Filene-Finlay aparati, tako da je vsak delegat lahko poslušal govornika bodisi v originalu ali pa v prestavi na francoskem, angleškem odnosno nemškem jeziku. Ta sistem, ki je bil prvič uveden lani na konferencah Mednarodnega delavskega urada v Ženevi, zelo olajšuje poslovanje, ker ni treba izgubljati časa s prestavami.
M. T. K. je pripravila za kongres obširno gradivo in izdala vrsto študij. Moral sem si nabaviti poseben kovčeg in na vse zadnje sem le na kilograme tehtal in cenil študije in razprave, ki so nam bile razdeljene o aktualnih svetovnogospodarskih vprašanjih.
Morda si bo kdo pri naših malenkostnih razmerah mislil, da je delo M. T. K. daleč in da nima prave vrednosti in zveze z našim podrobnim domačim delom. Tako naziranje bi bila velika zmota. Vprašanja, ki jih obravnava M. T. K., so za nas silno aktualna, pa bodisi, da gre za finansiranje modernih cestnih zgradb, razvoj avtomobilizma, pristaniščne pristojbine, železniške dokumente, industrijsko politiko, carinske ovire, trgovske pogodbe, menično pravo, avtorsko zaščito ali kaj družega. Vse to je na dnevnem redu tudi pri nas in velike važnosti je, da vemo, kako rešujejo ta vprašanja drugi narodi, kakšno je 1
V zadnji številki ^Trgovskega lista« smo že pisali o predlogu glede ustanovitve kartela za prodajo kmetijskih pridelkov, ki naj bi ga sklenili izvozniki Madžarske, Jugoslavije in Rumunije. Predlog so stavili madžar-žarski izvozniki. Vesti o tem kartelu so bile že ob začetku sprejete v krogih naših izvoznikov pšenice z zadovoljstvom. Splošno se priznava, da bi ta kartel prinesel domačim izvoznikom velike koristi, zlasti pri prodaji živil na evropskih tržiščih, kjer je čutiti izdatno konkurenco iz Amerike. V ta kartel bi lahko vstopile tudi druge žitorodne evropske države, v prvi vrsti pa Poljska in P>olgarija. Gornji predlogi so tem bolj umestni, ker je Kanada kot eden najmočnejših producentov živil, že stopila v stike z Avstralijo ter z Združenimi državami in najbrže tudi z Rusijo, da bi ustano-
Ministrstvo financ, oddelek za davke v Beogradu, je v smislu pooblastila člena 100 zakona o neposrednih davkih z naredbo z dne 10. septembra 1929, št. 83.390, odredilo sledeče: Delodajalci, ki zaposlujeo mesečno povprečno do največ 20 zaposlencev, plačujejo uslužbenski davek izza dne 1. oktobra 1929 v davčnih znamkah.
Plačevanje uslužbenskega davka potom davčnih znamk je zabranjeno:
a) državnim in samoupravnim institucijam, kakor tudi
b) družbam, ki javno polagajo račune in ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in
c) ostalim delodajalcem pa tedaj, če zaposlujejo mesečno povprečno nad dvajset zaposlencev.
Davčne znamke se morejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih taksenih vrednostnic, t. j. v trafikah.
Davčne znamke se morejo v knjižici za uslužbenski davek nalepiti ob vsakem izplačilnem roku na za to določenem mestu in takoj nato uničiti z žigom ali svojeročnim podpisom delodajalca. V ostalem se knjižice za uslužbenski davek vodijo na dosedanji način.
Davčne knjižice izdaja občinsko oblastvo, vpisovaje hkrati podatke o rodbinskem stanju, t. j. imena in leta starosti otrok delojemalca.
Uslužbenski davek se plačuje v davčnih znamkah za vse zaslužke, ki se izplačujejo izza dne 1. oktobra 1.1.
Delodajalci, katerim je bilo popreje dovoljeno plačevati uslužbenski davek tromesečno, plačujejo ta davek potom davčnih znamk za vse zaslužke, katere so izplačali tekom meseca julija, avgusta in septembra t. 1.
Osebe, ki so si pridobile pravico, da opremljajo uslužbenski davek v tromesečnih obrokih, se za bodoče ne morejo posluževati te pravice, ako morajo po tej naredbi uslužbenski davek plačevati v davčnih znamkah.
Davčne uprave vodijo strogo evidenco o delodajalcih, ki so zavezani plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah. Vsled tega so delodajalci zavezani, da zaradi kontrole, ki se bo opetovano in strogo vršila, skrbno
mednarodno mišljenje o teh problemih, kam gre smer razvoja in s čem moramo v prihodnjih letih računati. In če gledamo napredek, ki je dosežen od prvega riskantnega poskusa ekonomskega zbližanja narodov na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi leta 1927 pa do danes, moramo priznati, da je storjen velik korak naprej, ki je sicer nedvomno pretežno v korist tehnično - naprednih zapadnih držav, ki pa nam baš zato nalaga dvojno budnost in čuječnost. Zato bi bilo želeti, da se delo v našem nacionalnem odboru M. T. K. poglobi, izpopolni in razvije, tako kakor zahteva naš mednarodni gospodarski položaj.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
vila svetovni kartel žitne prodaje in določanja žitnih cen. V nasprotju s tem kartelom bi mogle Madžarska, Jugoslavija in Rumunija ustanoviti protikartel, v katerega bi lahko stopila tudi Rusija, tako da bi ta kartel smelo konkuriral kanadskemu. V naših gospodarskih in zlasti izvozniških krogih pa se temu predlogu še pristavlja, da bi bilo treba o njem obvestiti tudi tretjega člana Male antante, Češkoslovaško, ki uvaža izdatne količine in ki je v prvi vrsti industrijska država. Ta vprašanja bi se mogla po-kreniti s Češkoslovaško na predstoje-či konferenci gospodarske Male antante. 0 gornjih načrtih so bili podrobno in stalno obveščeni vsi merodajni krogi, zlasti pa vlada, ker imajo ti načrti poleg svoje gospodarske strani tudi važno politično ozadje.
H- *	*
čuvajo knjižice o uslužbenskem davku.
V teku meseca januarja prihodnjega leta morajo delodajalci davčne knjižice predložiti v vpogled pristojni davčni upravi. Še ne povsem izrabljene davčne knjižice se bodo delodajalcem nato takoj vrnile.
Proti delodajalcem, ki knjižic za uslužbenski davek po končanem letu ne bi predložili pristojni davčni upravi v vpogled, odnosno, ki ne bi pravočasno in točno v davčni knjižici nalepili davčnih znamk, se bo postopalo po odredbi člena 139 odnosno člena 142 zakona o neposrednih davkih.
Zanimanje za naš izvoz na svetovni razstavi v Barceloni.
Ministrstvo trgovine in industrije je poslalo Zbornici za TOI seznani inozemskih uvoznikov, ki so se ob poaetu naše sekcije na mednarodni razstavi v Barceloni zanimali za uvoz nekaterih naših predmetov. Prosili so pisarno sekcije, da njih želje sporoči našim izvoznikom. Prijavile so se naslednje tvrdke:
1. Tvrdka H. J. Kujlen, veletrgovec z lesom, 102 Boulevard Thiers Alger potrebuje velike količine bele in parjene bukovine in hrastovega lesa. Cene CIF Alger.
2. Tvrdka Juan Rodriguez Quegles v
Las Palmasu, Oran Canaria, Španija, veletrgovec, potrebuje velike količine jelovega in bukovega lesa vsake vrste in prosi za oferte CIF Las Pal mas.
3. Tvrdka »Aserradero y Corralon de Maderas de Jose A. Borla« Calle Matheu 2070 ali Calle Rondeau 2375 Buenos Aires (Argentinija), nujno potrebuje ne-žagan bukov les v hlodih, orehov les v deskah, posušen in parjen ter velike količine furnirja. Cene CIF Buenos Aires.
4. Tovarna »Suay et Fort« 157 Rue Pelleport Pariš XX, nujno potrebuje fin bukov in hrastov les za izdelovanje finega pohištva. Cene CIF Pariš.
5. Tvrdka R. Campilla Ribot, calla Bruch 58, Barcelona, potrebuje sladkega belega jelovega lesa.
6. Tvrdka Rene Gallois, St. Rambert en Bugey, Ain France, nujno potrebuje velike količine bukovih in hrastovih palic za noge stolov in miz. Ponudbe GIF Francija.
7. Tvrdka Jose Du Rali, strojar, calle Juncar 63, P. Nuevo Barcelona, potrebuje vsakovrstnega tanina in prosi za cene istega.
8. Tvrdka E. Navarro Ro seli, agent, calle Elisabet 3, Barcelona, potrebuje velike .množine papirnatih vreč (vsebina 50 kg).
9. Tvrdka Jose Esplugas, calle San Eu-sebio 69, San Gervasio, Barcelona, tovarnar vsakovrstnih medicinskih praškov, želi uvažati rastline za izdelovanje nvr-česnega praška. Cene CIF Barcelona.
Oferte in dopise je poslati gori navedenim tvrdkam neposredno ali pa potom ravnatelja pisarne naše sekcije, katerega naslov je: Ing. kap. Petar Vučetič, Rambla Cataluna 110, Barcelona,
Novi inost v Zidanem mostu bo gotov do srede oktobra ali do začetka novembra. Promet med Zagrebom in Ljubljano bo s tem bistveno olajšan, sprememba smeri in lokomotiv bo odpadla. Stroški mosta znašajo 5,500.000 Din. Obenem bo pretvorjen tudi kolodvor v Zidanem mostu.
V naši trgovini sliv so stopile v veljavo nove uzance beograjske borze, ki jih je izdelal slivni odsek eksportne
zveze.
V šibeniškem pristanišču pričakujejo v oktobru dva velika jugoslovanska parnika, ki bosta peljala vsak izdatne množine lesa (10.000 kubičnih metrov) v Argentino.
Brez carine je dovoljen uvoz stavbnega inatcrijala v Grško Makedonijo. Namen je večja zaposlitev grških beguncev iz Turčije. Jugoslovanski konzulat v Solunu je vprašal grško vlado za natančnejše podatke, kaj je treba razumeti z izrazom »stavbni materijak.
Prosta cona na Reki je po poročilih italijanskih listov sklenjena stvar, Mussolini se je v tej zadevi posvetoval z vsemi merodajnimi osebami.
Družba opija v Velesu je ustanovi jena; osnovna glavnica ji je 3 milijone dinarjev.
Glavna pošta v Zagrclm bo dobila tretje nadstropje in je dovoljen za to znesek 2,760.000 Din.
Nova posvetovanja o Mali gospodarski antanti se bodo vršila v novembru v Pragi. Razpravljali bodo o programu, ki so ga postavili v Bukarešti. Bukareški program obsega 13 točk.
Elektrarna v Zemunu je prešla v švicarske roke. Švicarji hočejo kupiti še ostale elektrarne v Sremu in hočejo dobiti v roke vso preskrbo Srema z elektriko.
V svrho preprečenja padanja žitnih
cen je sklenil naš gospodarsko-finančni ministrski odbor, da bo gledal na odpravo velike razlike med notacijo Sita na borzah in na trgu. Ministrstvo za armado in mornarico bo kupovalo pšenico odslej na javnih trgih neposredno od kmetov. Dovoljeni so potrebni krediti. Pričakuje se dvig cen.
Zvezo mlekarskih zadrug za oblast Osijek in Bačka so ustanovili v Osijeku.
Francoska družba za raziskovanje strug Neretve in Rame v Hercegovini bo zgradila ob Neretvi veliko hidroelek-tnično centralo. Ker je moč Neretve zelo velika, bo s to centralo morda rešeno tudi vprašanje cenejše elektrifikacije Hercegovine.
Med Tuzlo in Brčkom bodo zgradili normalnotirno železnico.
1,116.000 avtomobilov so našteli na koncu preteklega leta v Franciji, od teh nad 128.000 v departementu Seine (Pariz).
Sedež reparacijske banke bo, to je sedaj toliko kot gotovo, Ziirich. To zato, da se doseže priključek novega zavoda na Zvezo narodov, ki ima svoj sedež tudi v Švici, v Ženevi.
Mednarodni bombaževi kongres je obravnaval važna vprašanja glede egipt-skega bombaža. Predlagali so sporazum med egiptskimi bombaževimi producenti in tovarnami. S tem bodo, odstranjena vsa nesoglasja.
V ameriški stavbni industriji se bo izvedla doslej največja fuzija. Spojile se bodo 'tri stavbne veletvrdke. So pa zraven tudi še papirnice, železnice, elektrarne, gozdovi, (kemične tovarne in rudniki. Prava delniška glavnica znaša nad 230 milijonov dolarjev, a vse premoženje skupaj z inozemskimi podružnicami je cenjeno na eno milijardo dolarjev. Namen transakcije je spojitev fabrika-cijskih in prodajnih interesov udeleženih družb.
Tečajni dvig delnic Standard Oil Coc pripisujejo izredno ugodnim zaključkom na polju kemične produkcije, ki so se dosegli v prvi vrsti vsled sodelovanja z I. G. Farben. Pričakujejo zvišanja dividende od 33 K' na 50 odstotkov.
Nova češkoslovaška plovbna družba bo služila v prvi virsti prevažanju tovorov in bo odpravila nesoglasja v tarifnem boju med Hamburgom in Trstom.
Plačevanje uslužbenskega davka v davčnih znamkah.
Dober dobitek brez rizika
dosežete s prodajo
RaipsiuJ« v kraljavlnl SHS Pran Kan«. Laialk, r	Maribor, Caakarjova 26
NAfiGr* izdelkov za juhe.
Mehanska tehnologija.
Na tehniškem književnem trgu imamo zabeležiti razveseljiv pojav. Naša strokovna literatura je obogatela z novim delom gosp. ing. prof. Stane Premelča. Njegovi »Osnovni pojmi mehanske tehnologije kovin v zvezi z tvarinoznanstvom« bodo naši kovinski obrti zelo dobrodošli ne samo kot vodnik pri delu, marveč tudi kot dober pripomoček pri vzgoji naraščaja. Obvladanje mehanske tehnologije je važno za vsakogar, ki izdeluje iz surovin razne izdelke. Danes ne zadostuje več, da je obrtnik dobro podkovan samo v svoji stroki, potrebno je tudi poznanje obdelovalnih možnosti sorodnih strok. Tako naobražen obrtnik si bo v danih primerih lahko pomagal ter se velikokrat okoristil s tem ali onim načinom dela druge stroke. Vedno bo lahko zadovoljil odjemalca z dobrim, solidnim in cenim izdelkom. Le to je pa mogoče edino le potom uporabe najenostavnejšega načina izdelave pri uporabi modernih tehniških pripomočkov.
Avtor je v tem smislu obdelal tva-rincznanstvo kovin, zlitin in lesa. Opj-sal je najvažnejše tehniške pripomočke za obdelavo, kakor so priprave za merjenje, začrtavanje, označevanje, držanje in segrevanje. V posebnem poglavju je opisano livanje, kovanje, valjanje, teganje, utiskavanje itd. Nadalje je nazorno predočeno struženje, rezkanje, vrtanje, brušenje itd. z opisom tozadevnih strojev in pripomočkov. Posebno je omeniti opis izdelave cevi. Zaključuje z dovršilnimi deli, z zavarovanjem kovin pred razjedanjem in razpadanjem ter olepševalnimi deli. Knjiga je pisana lahko razumljivo ter vsebuje v svrho boljšega ponazorenja tudi 68 slik. Tehniški izrazi so povsem posrečeni, zadenejo bistvo ter je želeti, da se splošno udomačijo. Namenjena je pravzaprav obrtnemu naraščaju in je po obsegu kakor tudi načinu tehnoloških del temu primerno prirejena. Za obrt samo pa primerja veliko pridobitev, ker izpopolnjuje občutno vrzel strokovne literature. Izšla je v založbi »Učiteljske tiskarne« ter stane vezana 20 Din, kar je za naše razmerg pač malenkostni znesek.
Ing. Jože Dovič.
itiiitidkpoui)rtiH’iUiiil
Trgovec v Sloveniji išče stike s tukajšnjimi tvrdkami glede nakupovanja lesa in sicer: Bukovih cepank, hlodov in desk. Cenj. dopise naslovite na upravo »Trgovskega lista«.
Tvrdka WiHiam R. Parsons, 132 Or-chard St. Elizabeth, New York U. S. A.
želi stopiti v stik s tukajšnjimi producenti konserviiranih rib, mesnih izdelkov in ostalih jestvin, sadja in dišav. Even-tuelni interesenti se naj na imenovano .tvrdko direktno obrnejo.
»A G I L«, agenturni in koinisioni posau, Moric J. Maestro, Sarajevo, Aleksandrova 59, želi prevzeti zastopstvo veletrgovcev s kolonijalnim blagom, tvornic testenin, mila, sardin, kemičnih izdelkov itd.
Ljubljanska borza.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje, naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 1. oktobra 1. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje štev. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
Merkurjevi večerni učni tečaji ter plesna šola. Trgovsko društvo Merkur bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bodeta letos zopet vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni, Gradišče 17/1. med 10. in 12. uro do-
poldne in 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se iie uraduje. Hkrati si usojamo naše članstvo ter prijatelje društva z njihovimi rodbinami najvljudneje vabiti, da se udeleže plesne šole, ki jo priredi društvo, pod vodstvom priznanega prvovrstnega plesnega učitelja, vsak torek, pričenši dne 1. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v krasni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnina Din 10’— za osebo na večer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Odbor.
Kvalitetna
znamka
Zahtevajte povsod 1
Tečaj 27. septembra 1929.	rotfpru- ieranje Din	Poantfct OIl-
DEVIZE: Ann*t*rdain 1 h. (fold. • «	22 775 13-525	22-835 13-655 7-9041 9-9167 1095 90 80095 276 13 66-70 223 60 168 84 298-45
		
Budimpešta 1 panffi . • Burih 100 Ir		 Dnniii 1 Mtigif .... —	7-9795 275-33 221-60 168-04 296-45	
London l funt			
Mewyork 1 dolar	 Paril 100 fr			
Praga 100 kron			
Trat 100 lir			
Za ustanovitev protituber-kulozne lige.
»Gotovo je, da ima vsa javnost velik interes na uspešnem boju proti tuberkulozi, kajti ta je nalezljiva bolezen in se iz bornih delavčevih stanovanj širi na vse strani: v bogata stanovanja in tudi med vrste mate-rijelno močnih ljudi. Ne prizanaša nikomur. Bela kuga je strašnejša, kakor črna kuga.
Boj proti tuberkulozi mora dobiti splošen ljudski značaj. Tozadevne organizacije morajo postati vsenarodne organizacije. Le takrat bo boj uspešen, ako sodeluje najširši krog naroda z inteligenco naroda na čelu. Tako gibanje mora imeti značaj prostovoljnega dela, biti mora prosto vsakega birokratizma, oskosrčnega utesnjevanja v predpise. Privatna inicijativa in volja morata postati odločilni. Zato vidimo, da države vseh narodov to gibanje organizirajo izven svojih uradov in izven svojega direktnega vpliva, vendar pa z moralno in materij elno podporo po državi. Uspehi teh prostovoljnih ljudskih organizacij so presenetljivi. O Ameriki se govori, da tuberkuloze sploh več ne poznajo; tak uspeh je doseglo sistematično dolgoletno delo. Opozarjama posebej tudi na Masary-kovo Ligo proti tuberkulozi, ki v bratski čsl. republiki z neverjetno ži-lavostjo in žrtvami celega naroda v naj oddaljenejšem selu tuberkulozi napoveduje brezobziren boj. In to z velikim uspehom.
Socialna diagnoza tuberkuloze je žalostna z gospodarskega in splošno narodnega vidika. To diagnozo spoznavati in ceniti je dolžnost vsakogar. Tuberkuloza je socialno zlo. Poznane so Vam velike številke tuberkuloznih obolenj in smrtnih slučajev. Ta plaz moramo zajeziti. K temu nas kličejo gospodarski, kulturni in socialni razlogi. V zdravstveno-kura-tivnem pogledu je še nekam poskrbljeno vsaj za one sloje, ki žive v mestih, ali so zavarovani. Na vasi pa tudi v tem pogledu ni ničesar. Toda glavno je: preprečiti je treba širje■ nje tuberkuloze.
Imamo društva za narodno zdravje, državne zdravstvene zavode. Država je v zdravstvenih zakonih in pravilnikih zlasti občinam naložila v pogledu boja proti tuberkulozi velike dolžnosti. Vsaka večja občina mora zgraditi protituberkulozni dom. Toda vse to je z ozirom na resnost tuberkuloze premalo, odnosno bo
ostalo neizvedeno. Treba je, da v Sloveniji prične poslovati dobro organizirana protituberkulozna vsenarodna liga. Ta liga naj deluje pod devizo: tuberkuloza je ozdravljiva, kugo je mogoče zatreti.
Slovenci smo gotovo sposobni in vredni, da za svojo bodočnost ustvarimo to, kar je za Čehe Masarykova protituberkulozna liga.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev daje s tem inicijativo za ustanovitev take organizacije. V bodoče jo hoče podpirati moralno in mate-rijelno. Tudi je pripravljen voditi vsa pripravljalna dela (sestava pravil itd.), hoče tudi skrbeti za prva denarna sredstva.
S tem dopisom želimo, da pridobimo Vašo cenjeno sodelovanje in Vas naprošamo, da blagovolite javiti svojo pripravljenost biti član te prepotrebne organizacije.
Oblasti, društva, korporacije, zavode in urade pa naprošamo, da blagovolijo imenovati in javiti osebe, ki bi sicer kot privatniki, vendar pa interno kot zaupniki in zastopniki važnejših oblasti, društev, korporacij, uradov itd. tvorili osnovno jedro zamišljene organizacije.
Mnenja smo, da bo uredba o zatiranju nalezljivih bolezni od 27. septembra 1927 (Uradni list od 26. oktobra 1926), zlasti poglavje o zatiranju tuberkuloze, le takrat dobila realen efekt, ako bo sodelovala krepka privatna inicijativa.»
Gornje besede posnemamo iz dopisa, ki ga je naslovilo predsedništvo ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev raznim korporacijam, organizacijam in uglednejšim osebnostim, da bi moglo realizirati obširno akcijo za uspešno pobijanje tuberkuloze.
Odziv na gornje vabilo je bil zadovoljiv in se je pod predsedstvom g. Mihe Kreka vršil prvi sestanek v zborovalnici Okrožnega urada v četrtek, dne 19. t. m. Po pozdravu in uvodnih besedah gospoda Kreka se je vršila kratka diskusija. Po zaključeni diskusiji se je izvolil pripravljalni odbor, kateremu so poverjena vsa pripravljalna dela in ki bo po izvršenih predpripravah sklical širši sestanek za definitivno oživotvorje-nje te prepotrebne akcije.
V pripravljalni odbor so bili soglasno izvoljeni: Dr. Tone Jamar, dr. Mavrici j Rus, šef zdravnik higi-jenskega zavoda, dr. Joža Bohinjec, dr. Ivan Pless in Filip Uratnik.
3LiA>tauc >clmi
Razstava sadja v Mali Nedelji. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mali Nedelji priredi v nedeljo 29, t. ni. od 7-30 do 17 ure v Društvenem domu sadno razstavo. Za razstavo ima osobito namen nuditi našim sadjarjem ugodno priliko za spoznavanje obstoječega stanja našega sadjarstva, kar je neobhodnoi potrebno za nadaljni razvoj te za Slov.|. gorice velevažne panoge narodnega gospodarstva. (Razstavljeno bo vse domače namizno sadje, osobito tako, za katerega, obstoje možnosti ugodne prodaje. Zato je želeti, da se naši sadjarji, domači kakor okoliški v velikem številu udeleže 'te važne prireditve, ki naj bo domačinom v čast in novo spodbudo, tujcem pa naj pokaže sad žuljev prleškega gospodarja. Po rani maši je otvoritev razstave z govori, popoldne pa strokovna predavanja.
VODA ZA DALMACIJO.
Vprašanje preskrbe z vodo je za prebivalstvo naših obmorskih krajev in zlasti še za razvoj tujskega prometa izrednega pomena. Po dolgoletnem trudu se bliža to vprašanje vsaj deloma uresničitvi. V Splitu n. pr. so že nekaj časa sem vodovodna dela v teku in bo do konca leta 1930 po predloženih načrtih splitki vodovod izgrajen na najmodernejši in vsestranskim potrebam odgovarjajoči način.
TRŽNA POROČILA.
PADEC INDEKSA CEN ZA TRGOVINO NA DEBELO V AVSTRIJI.
Pod vplivom depresije, vlada na svetovnem trgu so močno nazadovale tudi cene avstrijskih kmetijskih produktov, kar se občutno pokaže v celotnem avstrijskem indeksu cen v veletrgovini, ki je v septembru padel od 132 na 128. Indeks za skupino živil sam se je znižal od 126 na 119. Indeks industrijske skupine je zaradi podraženja bombaža, premoga, koksa, debele pločevine, bakra,, cina, konoplje in jute poskočil od 145 na 147.
* • *
KOVINSKI TRG JE PRIJAZEN.
Razmere v trgovini bakra se bližajo ozdravljenju; ponudba in faktična potreba sta si že v ravnovesju, konsum je pričel naraščati. — Tudi v svincu je položaj prijazen; ponudba je sicer velika, a zaloge so v dobrih irokah, ki jih ne bodo zlepa spustile. — Tržni položaj ■ cina je miren; a produkcija je zelo oprezna in bo prišlo morda samo do neznatnega padca v cenah. Slabši bo tržni položaj najbrž v Ameriki, kjer je konsum nasičen in je zato prodaja zelo majhna. — Čeprav kaže v cinku konsum večjo sprejemno zmožnost, cene ne bodo bogvekako narasle, ker se ameriške zaloge vsled povečane produkcije od dne do dne bolj množijo.
* * *
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejgm dne 20. septembra 1929 je bilo pripeljanih 407 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 100 do 125,- 7 do 9 tednov 200 do 300, 3 do 4 mesece 350 do 450, 5 do 7 mesecev 480 do 520, 8 do 10 mesecev 600 do 750, 1 leto stari 980 do 1200 Din. 1 kg žive teže 10-50 do 12, mrtve teže 16 do 18 Din. Prodane so bile 203 svinje.
Zagrebški tedenski sejem (25. t m.). Cene živini čvrste, zlasti teletom zaradi velikega povpraševanja domačih mesarjev in izvoznikov. Za kg žive teže so notirali: biki 8—9-50, molzne krave 7do 10, krave za klanje 4—5, junci I. 8—10, voli I. 10—11, II. 8—8‘50, bosanski I. 8—10, II. 7—8, teleta 15—16 (zaklana 18—20), svinje domače, pitane 12-50—16 (sremske zaklane .17—19), svinje do 1 leta 12-50—14 Din.
Lavrič Companv (London) Ltd., London
Prevzema izvedbo vseh trgovskih in finančnih poslov z Veliko Britanijo, zlasti prodajo hmelja in poljskih pridelkov. Iščejo se zastopniki in koncesijonarji za različne angleške in francoske izdelke, nadalje prvovrstna pisarniška moč za Strasbourg. Dopisi v poljubnem jeziku so nasloviti na osrednjo tvrdko
J. Lavrič & Cie., Strasbourg, France
4, rue du V. H. aux vins.
•f
Brzojavke: Lavrič
Telefon 15-19 in 49-27
Izšla je Blasnikova
za
navadno leto 1930
ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katolifiki koledar z nebesnimi, solnenimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe In račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih;
— popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; —- tabele za računanje obresti; — Življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami;
— oznanila predmetov, ki jih rabi
kmetovalec In žena v hiSi.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni J. Blasnika n asi. d. d. v Ljubljani.
m
k
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejSi
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo t
Tehnično In O htgljenično na j mo-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Telefon štet. 2389. ^
KUVERTA
DBUŽBA Z O. Z.
Tvornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarski rot * Karlnviska c. 2
ZAKLJUČKI SOVJETSKEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA.
Vsedržavni kongres sovjetskega gospodarskega načrta se je sešel v Moskvi. Prvo leto načrta je pravkar zaključeno. Predsednik je med drugim ugotovil, da je industrija dosti več producirala'kot so pričakovali, da je pa poljedelstvo zaostalo za pričakovanim zaključkom. Mezde delavcev niso dosegle predvidene višine in tudi delovni uspeli in znižanje cen sta zaostala za predvidenimi številkami. Sicer se je pa socialistično kolektivno gospodarstvo hitreje razvilo kot so mislili. Osnovatelj gospodarskega načrta in predsednik kongresa Krzycanowski je dejal, da bodo dosedanje zaključke preštudirali in na njih podlagi dalje delali.
Licitacija za dobavo 5000 ton premoga
za potrebe grške mornarice se bo vršila dne 28. oktobra t. 1. v Atenah.
Prodaja starega železa. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe glede prodaje ca. lii.OOO kg starega železa. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
TRAJNO koristno darilo je samo
m »GRITZNER* m ,ADLER*
Šivalni stroj ter pisalni stroj
„URANIA“.
ZaUane cene, najlepše opreme edino le
i
pri
JOSIP PETELINCU
Ljubljana, blizu PreSemorega spomenika, ob vodi. Telef. St. 2913.
Br so javi: Krispercoloniale Ljubljana. * Telefon štev. 2263.
<5ESacX5E5a96ESg9 Ljubljana. <5EgSt9SCSa£X3gSa9
Lastnika: ALOJZIJ LILLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonij alne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
■f/MK**
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago. — Točna postrežba.
„SPECTRUM“ D. D.
LJUBLJANA VII. Celovška 81 Telef. 2343
ZAGREB, OSIJEK-------------------Središnjica: ZAGREB
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5 — 6 mm, ogledala, brušena u vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. — »Fin* — navadna ogledala.
K,
..njlge, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike in tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih cenah
VELETRGOVINA
V
TISKARNA
MERKUR
LJUBLJANA ulili GREGORČIČEVA 23 TELEFON 2552	*
Lastna knjigoveznica
Za večja naročila zahtevajte proračune I
v Ljubljani
priporoia
Špecerijsko
blago
raznovrstno žganj«, moko In deiolno pri« dolfco. - Raznovrstno
RUDNINSKO VODO
Lastna prafaraa sa I kavo In mlin sa dliavo s alaktrUnim obratom.
na razpolago I
Trgovci in industrije i
Trgovski
se priporoča
list
inseriranje !
Kreditni*zavod la trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana w Telefon ftev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 *	e	Peterson	International	Banking	Code	1
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ih valut, bprw* narollla, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in^inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi itd.
!■■■■■■■■■■■■■■■■■——■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»—■m
U?*ia di. IVAH PLE8S. — Za Tr#wv«lco-ladu»trijako d. d. »MBRKTJRc kot ladajatotj* to tiskarja: O. MIOHALEK, IJubljana