^ dan ra*«® -M. ssdalj ^^ la pramikot. ^ued dailf Saturdaje. SuimU7> Holkkjrt. ,YKAR XXXIL C«n« Uata j« |6.00 PROSVETA _' glasilo slovenske narodne podporne jednote_ fc.u Ur rti M liim< lit M «w(Ur Jllun U '»»» »k- ___ __——^mmmmmmrn—■ rt CM^o, iutaoto. »4., u,« Art ^ £TTim_CHICAGO, ILL.. PETEK. 10, MAJA (MAY 10). 1940 AccepUnce for mailing at »p^ial raU of pota«« provided for to -cUoa 1108, Act of Oci. 8, HIT. aothortaed on Jan« U, 1914, Uredniški ln upravniikl prostori: 8687 South Laarndal« At«. Offle« of Publlcatioa: 8087 South Laendal« Av«. T«Uphon«, Rockw«U 4804 Subscription 86 00 Y«arly STKV.—NUMBER »3 itler invadiral Belgijo,H olandijo in luksemburško! Angleške in francoske čete drvijo v Belgijo na pomoč. Prve nacijske bombe iz zraka ubile 500 oseb v Bruslju. Nacijska letala sip-Ijejo bombe na francoska mesta.—Anglija in Francija ponudili Jugoslaviji pomoč in garancije neodvisnosti; jugoslovanska vojaška miti ja odide v Moskvo BRUSELJ. Belgrij«, 10. maja trajl-—Nacijaka Nemčija je zjutraj invadirala Belgijo, iijo ln Luksemburftko pod treio. da "za&iti nevtralnoet j dežel, ki j« bila v nevarnosti [strani Anglije in Francije." nemški napad iz zraka na je imel za posledico 500 mrtvih; nacijaka le-■etejo bombe tudi na me-r severni Franciji. fARIZ, 10. maja (zjutraj).— U armada je danea zju-odhitela v Belgijo. [LONDON, 10. maja.—-Radio iz poroča, da je Hitler da-ijutraj proklamiral: "Nemil Ura odločitve je prišla! Uda-ir-^Cez 100 nemikih letal t zjutraj napadlo Bruselj. [Badimpešta, Ogrska, 9. maja. Is zanesljivih virov je prišlo ilo, da bo Jugoslavija kma-ilila vojaško misijo v Mo-pod načelništvom genera-Vojina Maksimoviča, inšpek-ja narodne obrambe, kjer bo militaristične . razgovore |jovjetskimi voditelji. je doznalo potem, ko je vest iz diplomatičnih kro-v, da sta Velika Britanija in eija ponudili Jugoslaviji ojtiko pomoč in garancijo te obrambe njene neodvisno-Zavezniki se trudijo "v na-ih, katerih cilj je ustanovi-zveze balkanskih držav pro-Hitlerjevi in Mussolinijevi liji v južnovzhodni Evropi. V zadnjih tednih se je pokali, da ne Jugoslavija in Bol-rija. slovanski državi, bolj ilanjata na sovjetsko Rusijo na Veliko Britanijo in incijo. Od nje pričakujeta podpore kot pa od zavezni-»v. Krogi, ki imajo tesne sti-i jugoslovansko vlado, na-ovedujejo, da bodo razgovori jugoslovansko .misijo in »jetskimi voditelji v Moskvi »Hirali v sklenitvi militari-ine zveze med Jugoslavijo in »ijo Jugoslovanska ekonom-delegacija se že nekaj dni »ja v Moskvi. Člane te de-Mje je včeraj sprejel pre-r in zunanji komisar Molo-v svojem uradu. Konferen-1 J* trajala tri ure. Militaristična zveza med Ruto in Jugoslavijo bi značila čete vkorakale na ogrsko ozemlje. Ekonomski svet rumunske vlade je sinoči naznanil, da bo država prevzela kontrolo nad zalogami olja, lesa, premoga, bombaža, krme, žita in živil v interesu narodne obrambe. Avtoritete so izjavile, da je to prvi korak v gospodarsko mobilizacijo^ . Aleksandri ja, Egipt, 9. maja. —Diplomatični reprezentantje Velike Britanije, Francije, A-merike in drugih držav, ki vidijo možnost raztegnitve vojne na Sredozemlje, so podvzeli korake glede zaščite svojih rojakov. V Aleksandri j i in drugih krajih Egipta se nahaja okrog 900 ameriških državljanov, Ob prvem znamenju sovražnosti bodo ti poslani v bližino morja, kjer ae bodo ukrcali na parnike, ki jih bodo odpeljali domov. V aleksandrijski luki je zbrana angleška in francoska bojna mornarica, ki bo takoj stopila v akcijo v slučaju izbruha sovražnosti. Italija pojasnita svoje stališče Pogajanja z Jugoslavijo naznanjena Rim, 9, maja. — Uradno fašistično poročilo je pojasnilo stališče Italije napram sedanji vojni. To pravi, da je Italija pripravljena na vojno in da je že revidirala stališče kot neza-vojevana država. Pojasnilo o-menja izjavo papeža Pija, v kateri je izrazil bojazen, da bo vojni plamen zajel nadaljnje države. Papež je dejal pred 4000 romarji, "da je svet zastrupljen z lažmi in nelojalnostjo, ker je izgubil duhovno zdravje miru." Včeraj je bilo naznanjeno, da bo jugoslovanska delegacija dospela v Rim 4. junija, kjer se bo razgovarjala z italijanskimi voditelji o trgovini med državama. Iz tega mnogi sklepajo, da se Italija ne bo zapletla v konflikt v bližnji bodočnosti. Fašistični tisk je ponatisnil ■Nn preokret jugoslovanske napoved sovjetskega lista Truda, ditike Hclgradska vlada je "da bo kmalu prišel moment, Wil* odločno protikomunistič 10 Politiko od iHjljfteviške revo-ij« 1 To je revidirala nrtaj dnevi, ko je poslala w>om.sko misijo v Moskvo. I a Britanija in Francija «ponudili vojaško pomoč tu-in Bolgariji, toda obe l»vi nista doslej povedali, m "'"'''Jmvta ponujano pomoč Vznikov ali ne, ker se bojita P*'Je in Italije. Diplomati«-■ na Balkanu kljub temu motnost skupne ru-F*»v«nlške kooperacije * v JjrtimzMni Evropi. Zavezni- ko bodo zavojevane držve izčrpale avoje aile. Ko se bo to zgodilo, bodo sveže italijanske čete stopile v akcijo in odločile zmago na tej ali na drugi strani." __ Rumunija zasegla poljsko zlato Bukarešta, Rumunija. 9. maja.—Vlada je odredila zasego vaega poljskega zlata, ki se nahaja v državni banki. Pojasnilo ae glaai, da bo zlato šlo za kritje poljskih dolgov Romuniji in financiranj« oskrbe poljskih vojakov in civiliatov, ki so pobegnil* v Rumunijo, ko ao Hitlerjeve in Stalinove čete invadirale Poljako. Padec it e vi la brez- posel ni h v Angliji London, 9. maja. — Delavski minister j« naznanil, da se je število brezposelnih znižalo od 11 marca do 15. aprila za 148,-578. Stavilo registriranih brezposelnih delavcev je znašalo 15 aprila 972.659, najnižje število -----,---od L 1920, ko je Anglija uvelja- . n*ke uvtal od okolščin, | vila sistem brezposelnost nega za-^haMale, če bodo nemške varovanja. ■■Pomor oKrski jc bi||1 z*«,. ^ l"«1 pogojem zavrnitve ^bteve glede prehoda čet preko ogrskega ■seija. h poročajo, da je ogrski pre-Teleki dobil ponudbo anglaikega (>oslanika slednji je vpra-_ Pr^ierja. kaj bo Ogrska C; Hitlerjev« čete i">k«račiti deželo, toda ET*' r" ^ dati direktnega *»«. d« ^ Anglija ustanovila nov department Distribucija delovnih moči L lx>ndon, 9. maja. — Vlada je naznanila ustanovitev novega departmenta in mu poverila distribucijo ' delovnih moči v vojnih Industrijah, da omeji škodljivo konkurenco. Department spada pod območje delavskega ministra. Njegova naloga je reguliranje obrata vojnih industrij, ki naj bi odpravilo situacijo, ki ovira produkcijo o-rožja in municije. Alfred Herbert, član posvetovalnega odbora ministrstva zalog, je dejal, da je pomanjkanje več vrst potrebnega bojnega materiala in pozval delodajalce in delavce, naj sodelujejo z vlado. Ena glavnih nalog novega departmenta se nanaša na zaposlitev žensk v vojnih industrijah. Te bi rade uposlile najmanj milijon žensk, toda naletele so na odpor pri delavskih unijah, ki se upirajo restrikcijam glede mezde in delovnih ur. Voditelji unije strojnikov se bodo posvetovali z repre/entan-ti delodajalcev na konferenci v Londonu o že predloženih zahtevah, da delavke prejemajo isto plačo, ako opravljajo ista dela kot delavci. Nadaljnja zahteva se tiče ponovne zaposlitve delavcevr kl so bili pozvani v armado, po vojni. Anglija potrebuje nadaljnjih 100,000 rudarjev, da bo produkcija premoga dosegla 400,-000,000 ton letno. Toliko premoga porabi Anglija v vojnem času. Rudniški minister je dobil priporočilo, naj ustavi pre-meščevanje izurjenih rudarjev v vojne industrije. Oni, ki so že zaposleni v teh industrijah, naj se vrnejo v premogovnike. Francija študira stališče Španije Pariz, 9. maja.—Premier Rey-naud je imel dolg razgovor z maršalom Petainom, francoskim poslanikom v Španiji, ki se je vrnil iz Madrida v Pariz. Pojasnjeno je bilo, da je bil predmet razprave stališče Španije o nevtralnosti v sedanji vojni. Diktator Franco je sicer izjavil, da se bo Španija držala proč od vojne, toda mnenje je, da bo revidiral stališče, če se bo konflikt raztegnil na Sredozemlje. Državna zbornica se bo ponovno sestala v svojem zasedanju 15. maja. toda grupa socialistične stranke, katere vodja je Paul Faure, zahteva, da premier skliče zasedanje takoj. Reynaud je doslej uspešno odbijal napade opozicije in pričakuje se. da bo odvrnil tu di vihar, ki lahko nastane zaradi poloma vojaške kamenje na Norveškem. * i Porast letalskega potniškega prometa Chicago, 9, maja.—Dva letal-, ski kompanijl, United Air Lines | in Pennsylvania Central Air Lines, poročata o f*>ra*tl potniškega prometa v aprilu. Potniška letala prve družbe so preletela 16.064,400 mUj, 6,756,987 milj več nego v Istem mesecu j preteklega leta. po poročilu, ki ga je objavil K W Ireland, upravitelj potniškega prometa te druAbe. Potniška letala Penn-syhania Central Air Lines so preletela 2.86ft,r.#9 milj v aprilu. 1,632,569 milj vač nego v Istem mesecu prejšnjega lett. Letala ao imela 16.166 potnikov. najvlA-je število v enem menecu v zgo dovini kompanije. angleško časopisje zahteva novo vlado Churchill prevzel odgovornost za polom na severu VSTOP LABORITOV V KABINET? l^mdon. 9. maja. — List Dai* ly Mail v uvodniku na prvi qtrani zahteva,- vlada 71 let starega premierja N e v i 11 a Chamberlaina takoj resignira. Na Chamberlainpvo mesto naj pride David Lloyd George, predsednik angleške vlade v čt;su svetovne vojne, mornarlčni minister Winston Churchill pa naj dobi popolno kontrolo v vseh področjih vojne strategije. .Daily Herald, glasilo delavske stranke, in News Chronicle, glasilo liberalne stranke, tudi za* htevata novo vlado. Herald piše: "Parlament je že demonstriral, da ne mara Chamberlaina. Moralno in politično je bil Ohamberlain že poražen v parlamentu in zanj ni več rešitve. Zahteva naroda je: Chamber« lain se mora umakniti." Llat Timea Je pozval laborite, naj stopijo v vlado. "Nobenega dvoma ni, da je dalekosežno re-organiziranje kabineta, da bo slonel na bolj širqki podlagi, potrebno," piše ta liat. Ako se delavska stranka i}e bo odzvala klicu javnosti in atopila v Vlado, bo Chamberlaln le nadalje vodil avojo staro politiko." VVinaton Churctiill, mornarlčni minister, kl Je oil včeraj Imenovan za vrhovnega direktorja vojne strategije, je prevzel popolno odgovornost za pora? britskih čet na Norveškem. V svojem govoru v parlamentu je tudi priznal, da Nemčija nadkri-Ijuje Anglijo v zraku. _ Churchill je podal to izjavo, ko je odbijal srdite napade opozicije in branil Chamberlainov režim v parlamentu. Poslanci so bili silno razkačeni zaradi u-mika angleških čet jz centralne jn južne Norveške in ker ni bojna mornarica pod vzela odločne akcije v prvih dneh vojne v Skandinaviji. V obrambi Avtna unija izkazuje napredek Volilna zmaga rezultirala v porasti članstva Detrolt, Mich.—Uradniki unijo združenih aVtnih delavcev so naznanili, da je 271,436 Članov plačalo članarino v aprilu. To pomeni, da je imela unija v aprilu 29,085 članov več kot v marcu. Število pa ne uključuje članov, ki so brez dela ali v stavkah in jim nl treba plačevati čla n{ narino. Unija je imela v zadnjem decembru 187,482 članov. Holandska utrjuje svojo obrambo Vlada ignorirala ..... nacijska zagotovila Bruselj. Belgija. 9. maja. — Vlaki z vojaškimi četami stalno odhajajo proti strategiOnimpo-jbrata in sestro. Hil je član in zicijam ob meji Nemčije. Potniški promet na želeanicnh je bil skoro popolnoma ustavljen zaradi prevažanja vojaštva. Čeprav je Hitlerjeva vlada zagotovila Holandsko, da ji ne preti nevarnost napada s strani Nemčije, smatra holandski zunanji urad situacijo za kritično. Vlada je dala razumeti Nemčiji, da he da dosti na njena zagotovila. Vojaške avtoritete so prevzele policijsko oblast v vseh glavnih holandskih mestih, ko je vlada preklicala vse dopuot« iz armade in pozvala nadaljnje rezerviste k orožju. Holandska ne utrjuje samo meje ob Nemčiji, temveč tudi obrežja. Holandska je začela jačlti avojo obrambo, ko so prišla poročila o koncentraciji nemškega vojaštva ob njeni meji, Ta'pravijo, da je več nemških diviaij zavzelo pozicije v bližini holand> ške meje. Bruselj, Belgija. 9, maja. — Kakor Holandska, tako se skuša tudi Belgija zavarovati pred možnostjo invazije. Ta ji preti s strani Nemčije. Člani kabineta se bodo danes ponovno sestali na avoj i seji in razpravljali o izvedbi nadaljnjih o-brambnih ukrepov. Domače vesti Nov grob v l*enfisy Ivani ji Mclntyre, Pa. — Dne 2. maja je po dolgi bolezni umrl Joa, Kaatelic, star 43 let in rojen v Metnaju na Dolenjskem. Tu zapušča dva sinova, hčer iu dva brata, v starem kraju pa dva večkratni odbornik društvu :I61 SNPJ, Hrvaški komuniat pred Dieso-vim odaekom Plttsburgh, Pa. — Hrvaški komunistični Kadnički Glasnik poroča, da je Diesov kongresni odsek pozval na zaslišanje Franka Boriča, enega izmed urednikov tega lista. Borič je imel biti zaslišan 8. maja. CikaAke vesti Chicago. — Frank M. Opeka, nov slovenaki odvetnik, je 1, maja odprl svoj urad v čika-škem dovvntovvnu. — Poroke: Frank Kozjek in Ana Ha nič, Mihael Brenan in Ana Iuisa Rudnika za ločitev zakona. Delavski odbor oplazil družbo Raspust kompa-nijskih unij Waahlngton, D. C—C. W, Whittemore,,ki je vodit zasliša. nje proti International Harvester Co. v Imenu federalnega delavskega odbora, je v svojem poročilu predlagal razpust kbmpa-nijskih unij, ki jih je družba ustanovila v svojih tovarnah In jih tudi dominira. Delavski od« !>or Je takoj obvestil kompanljo, da Je odobril priporočilo In da mora razpustiti "unije." Zaslišanje proti komiatiiiji Je bilo odrejeiio na pritožbo unije Farm Kqulpment VVorkera, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. I^a Je v pritožbi naglašala, da kompanije ovira organiziranje delavcev v pravi uniji. Kompanlja še ni naznanila, "Zmaga pri volitvah v tovur uah korporacije General Motors ChaTnberiai no ve vlade ~Te~Tii I reproiantacljo pri kolek- ali se bo pokorila odloku delav-večkrat prekinjen toda to ga ^vnih P«S»Je»JIH Je odgovorna j skega odbora, ki Je odredil raz ni HM-H motil,, ' ** pristop delavcev v unijo," so pust kompanijsklh unij v njenih ni aoau mouio. iajavill uradniki. "Prišli jm» čla- tovarnah v Chicagu. Ročk Fall- Ves dan smo slišali kritike n( bjy4jh un|J AI)F Jf| ^^ ! ^ Wandu, VVeat Pullma- !!JT "°f ^ , ' J* kl niso prej spadali v nobeno de- ,,u In Kast Mollnu, III., ter v Mil-dejal. "To ni pravilno in ne L ^ |||c|j0| Vai zna-! waukeeju, Wte. r —-pošteno. U vse, kar se Jc zgo- ^ ^^ d|| ||M|fc| Vnm|u V(J, | dilo na severu, prevzamem po-|dHavcj v avlnj lndu,lrijl orgn. polno odgovornost Umik *■" vo jaških čet Je bil odrejen po na svetu veščakov. Prav nič nam nizirani." ni žal, ker smo sprejeli njih na- Francija dobtva svet. Dogodki so pokazali, da am9rHki baker so imeli prav." Churchill je odločno zanikal Seja članov francoske vlade Pariz, - 9. maja, — Premier Keynaud Je sklical Izredno sejo New York.—K. T. Stannard,, članov svojega kabineta, na l .om a. «.n*aw predsednik Kennecott Copper, kateri bodo razpravljali o nacijska poročila, da so n črnska , d korpora« i ja pričakovanem raorganlziranju m ^ ' pošlje 8000 ton bakra Franciji Chamberlainov« vlade. Tu po-gleških bojnih lad J, ■^»"•JP^- nM mj| v Frjl|lc|jo |lM Halvdan Koht, norveški pre. sklenjene potfodlie znižano na mier. Poročilo se glasi, da bo fc#&?00 na mesec po prvem juniju, danes kSnferlral r. lteynaudom a »'• »...i^uJj ' Veljsvnost psgodbe poteče v pri-1 In člani francoskega kabineta. Anglija tiče prostovolj- hekra mc-f utonilo. London, 9. maja. - John An-I^> v avojih rudnikih v Arne- ranjenih deraon, minister za notranjo rikl " V Stavkovnih izgredih zaščito, je objavil af>el. tlaj se rudnikih v Bredenu. Clle. Stan V MMfmvmm ■ najmanj 250.000 «>seh prijavi '"»rd je dejal, da korporadja r»e Hkn Kranelaeo, Cal., tt. maja, za prostovoljno letalsko obram-1 prodaja bakra sovjetski Rusiji. _ F#t 0II#b j. bilo ranjenih v bo V apelu omenja nesrečo, ki - --stavkovnih izgriullh pred |hmI- ae Je pripetila v Clactonu zad- Orhalski napad na M™ ^ucMid Csndy Co. Msjtl nji teden, v kateri so bili trije . - . r**l9nci dv* Micajs, Hit- civilisti Ubiti In 160 ranjenih, •tavkarje v Caliform/i Jr jUrl.dikcuek,ga ko Je nemški bomlmik treščil na Madera, Cel—NaJeU drhal Je »pora med unijo CIO iu unijo tla Štirje člani jsisadke bomb- napadla delavce, ki so zaatavkaJI ADF. Člani slednje »e niso ho- nika so se tudi ubili. Ljudstvo prj Madera Mfg. Co. Enajst teli pridružiti atavkl, katero Je je bilo ponovno posorjeno, naj atsvkarjev Je bilo ranjenih v na idilicala unija CIO. Bitka j«* •e umakne v varna zaklonišča, padu. Nekaj dni prej Je policije nastels, ko ao člani unije ADF kadar sliši signal, da se bližajo navalMa na shod stavkarjev in skušali priti v tovarno skozi aovražna letala. ga razbila. I stavkovno stražo, nemška armada pripravljena navseh frontah Udarila bo, ko bo Hitler dal ukaz - ■ ,... BITKA ZA POSEST NARVIKA llerlln, 9. maja. — Ogromna nemška vojna maši na je popolnoma (^pripravljena na vseh frontah in udarila bo po spvrai-niku, kakor hitro bo "Fuehrer" Hitler dal ukaz, pravijo nacijski uradni krogi. Ti so saufttall poročila, da nameravajo nemška čete invadirati Holandsko in Belgijo. Ta so —- pravijo — propaganda proti NomčiJI. Nacljaki tisk silno kriči o zavezniški zaroti. Zlasti napada Veliko Britanijo In JI o<a, da hoče potegniti nevtralno države v,vojno. Časopisi so objavili vest, da je Velika Britanija pričela pritiskati na Bolgarijo, naj dovoli prehod angleškim četam preko svojega ozemlja. PoročN lo v ogrskih listih, da ja Nemčija zahtevala od Ograke, naj dovoli prehod nemškim četam, je morala ogrska vlada preklicati na ukas iz Berlina. Nacijski krogi so zanikali, da so stavili tako zahtevo Ogrski. Prav tako ao zanikali veat, da ae Nemčija pripravlja na invasijo nevtralnih držav. "Velika Britanija in Franci-Ja sta odgovorni 88 vznemirjenja * južnovzhodni Evropi, Belgiji in na Holandakem," pravi uradna čaaopiana agentura DND. "Pritisk opoaioije na Chamberlainovo vlado bo Izzval obupen poskus s atrani savez-nlkov v pričakovanju alomu nemške sila, kar pa ae jim ne bo posrečilo." Nacijski krogi trdijo, da Je tekma za posest Narvlka, važnega norveškega pristanišča na severu, kamor prihaja želesna ruškodovaie dve angleški križarki, Vzhodno od Narvlka so Nemci v spopadu 8 angleški- , mi letalci sestrelili eno angleško letalo. Fredikatad, Norveška, 9. maja, Vai norveški ujetniki razen častnikov, ki se nahajajo v sektorju Ostfoldu v bližini švedske meje, IhmIo izpuščeni, se glasi naznanilo poveljstva nemške armade na Norveškem, Kdaj bodo Izpuščeni, naznanilo ne o- menja. t Hlorkholm, Švedska. 9. maja. — Vlada je sinoči naznanila, da švedske bojne ladje polagajo mine v morju ob obrežju 50 milj severno In prav toliko milj južno od glavnega mesta. Polaganje min je bilo oprijet)" v zvezi z ukrepi zaščite švedske nevtralnosti, i ■ m. —m Faiištični vodja za mir med Nemčijo in zavezniki Rim, 9 maja,**-Kober lo Fari-narcl, bivši tajnik fašistične stranke, Je objavil Članek v liatu Regime Faacista, glasilu stranke, v katerem priporoča sklenitev , miru med Nemčijo in savesniki. Vojna mora biti končana predno potegne drugtr države v avoj vrtine« * Farlnaccl piše, da je Ml prestiž Velike Britanije ln Francije zelo omajan zaradi poloma vojaške kampanje na Norveškem On naglaša, "da Je brit-ako vladanje morij samo Še spomin in da Anglija ne bo prebolela udarca, ki ga Je dobila od Nemčije flriteks oligarhije je strta in ne Ijo nikdar več oživela." PETEK Vitamin C THE KNLKiHTBNMBNT GLAAILO IN LASTNINA M4JVNNM1 NA NO® NI POOPUNNS JKONOTN llanfco* m m niNN vMll, W pmmi IU.) M *r~Js U J* »rikrfil AJvrn^in« nu* «s T— nltau «»4 MMolkltMl •r«l»l- -tU Mt wn---Lr*' •• »Ni«. . U, ~«4»r ot.li »IM W PEOHVKTA Utl-H U. Iaily News zastopajo Kooseveltovo zunanjo politiko napram Evropi in ao za ameriško pomoč Angliji in Franciji do oborožene intervencije—oba lista sta pa republikanska! Uaily News so lastnina Franka K nota, ki je leta 1W*6 kandidiral z Landonom vred za podpredsednika Združenih držav. ; MčCormlck in Knox sta olja republikanca In oba enako črtita novi deal v notranji politiki, ampak glede vojne v Evropi se razlikujeta kot noč pa dan. Človek bi izvajal, da McCormfcko-va Tribune, ki zagovarja doma skrajno kapitalistično reakcijo in meče vse liberalne in novo-dealske nasprotnike s socialisti in komunisti vred v en sam koš, bi slmpatizirala vsaj z angleškim in francoskim kapitalizmom, kl gotovo propade, 6e Hitler s Stalinovo pomočjo razbije imperija Anglije in Francije, temu pa ni tako; burbonski Tribuni je vseeno, kaj se zgodi z angleškim In francoskim kapitalom ali s politično demokrgpijo iamkaj, kakor Ji je vseeno, kaj se zgodi z diktaturo v Nemčiji, Rusiji in Italiji. Na drugi strani pa Daily Netts delajo vetHui razliko med demokratičnimi državami in totalitarnimi režimi v Evropi; sploh je ta list v nekaterih ozirih bolj demokratski kot so listi ameriške demokratske stranke. To Je jaseivdokaz, da vplivni voditelji republikanske stranke niso «*dini med seboj glede vojne in prav gotovo pride med njimi do ostrih bojev, ko bodo na konvenciji svoje stranke prihodnji mesec sestavljali program zunanje politike za svojega predsedniškega kandidata. Jasno je, da je med republikanci mnogo pristašev, ki se prav tako zavzemajo za zmago Anglije in Francije kot se zavzemajo novodealski demokrat je i kakor zadnjim tfko prvim ni vseeno, kdo je zmagovalec v evropski vojni—-dočim je republikanskim kakor demokratskim izolacioni-stom (in nekaterim socialistom!) vseeno. Čudovito je, ksko se danes spajajo politično in socialno naj nasprotne j Ai tipi! Čikaške Daily News, katerim ni vseeno, kako izpade evropska vojna, ao pred nekaj dnevi objavile indirekten a|*l na kongres, naj odpravi Johnaonov zakon, ki prepoveduje kredite dolgu-jočim evropskim državam in dovoli Angliji, Frančijl in drugim, ki ae še pridružijo vojni zoper Nemčijo, neomejene kredite za bojni material in druge potrebščine. Danes morajo bojevniki iz Evrope plačati v dolarjih vae, kar nakupijo za vojno v Združenih državah, ta mož-noat plačevanja v gotovini bo pa menda kmalu izčrpana—morda v momentu, ko IknIo zavezniki najbolj potrebovali ameriških letal in municije. Kjauxov Hat upravičuje avoje atališče, da je bolje,7e Anglija in Francija zdaj pobijata na-cijako Nemčijo, kakor da bi to čakalo na Ameriko. knox pravi, da .je vojna Zdruienih držav z Nemčijo neizogibna, če izide Hitler kot zmagovalec v tej vojni—kljub vaem protivnim argumentom. Kajti tudi največji iiolacloniati ne bi dovolili, tla bi ae Nemčija polastila angleških in francoskih Zupadnoindijakih otokov in Kanade v ameriški soseščini—in trn* zasežba teh otokov in Kanada po Združenih državah bo povod za vojno s strani Nemčije. * Mi ne bomo špekulirali, dali je to atališče upravičeno al| ni. zanima nas pa dejstvo, da tndi ameriMci reakcionarji niso mlini meti soboj in nekateri med njimi vidijo daft Vot drugi; tudi reakcionarji se danes delijo na izolaeioniste In intervenrionist«*, laolacionisti še vedno verjamejo, da ao Združene države varne preti vsakim t.ttpndom z evropske ali avijske strani, interven-tlonlsti pa nimajo več t*tJ?ere. lnterveneionizem lahko obsega ekonomsko in vojaško eodelovanje z zavezniki, vendar do danes 1» ne vidim«* nobenih urgiranj za vojaško sodelovanj««; vsa intervencija do danes oltaega le ekonomsko pmitoč. Upajmo, da |»ri tem tudi ostane! . Uce zamorec, mati tsmu Ura Norman n, mlad švedski razi**«' je prebil pet meaecev v Oreenlandiji. 1» srečal najbolj čudnega mešanes, mladef« letnega moškega. Njegov oče je bil zaa* mati pa Eskimka. Anavkva, kakor se imenuje mladi m* po svojem očetu podedoval rast in lase. oft« eskimske. Velja za enega najboljših k« na kožuhante živali. Norman je ugotovu. je bil oče tega lovca alužabnji' velikega !«■ nega raziskovalca Pearyja. Pred dvajsetimi leti kovice Slo^nije l^nca ao našitega apr. - Žaloigra v ^• dolini, ki je daleč na trudila veliko pozornost - vsaj po najnovejših fi*« so ae popoldne razši-f^rtnem in po Litiji - ^..zacionaienpreokret ■Črtnega P^očajo, da ao Antona Zorca, ki je Kjetefovo izginil izvasi Jurija blizu Velikega taanr« ^rem je bila splošna sodri postal žrtev roparske-ČL£--prav tistega Zorca, ITkaterega je ves obupan t^tovoljno v smrt njegov l Zajc-nasli živega m zdra- L v Smartnem. Kik«»r vedo povedati te veabi. lih bodo do večera še podroB- £L«riH orožniki, je danes Vidne prišel iz TememAke do-v Šmartno z vozom poseat-štrekelj. Pri Adamičevi*! v wm « je ustavil. Tu je ^č ugledal starega znanca aicer nikogar drugega kakor Ranega Amerikanca Anto-Zarct Amerikanec je ravno Enoj, ko ga je Strekelj ^es Je n ogovoril. Potem pa ga povabil s seboj v Robasovo jtno in mu dal za pijačo, ■tn. zakaj je zapustil do-Bjo, je baje odvrnil Ameri-da se mu je doma vse »ku-lamerilo, pa je šel rajši lam. Sele pred dvema dne-I je prišel v Šmartno, prej se menda mudil po samotnih Itijah v Temeniški dolini, ■je duševno iprecej izčrpne daje kaj posebno ranih odgovorov: Ko ee je pred cma dnevoma zglasil pri Ada-jčevih, so mu kot staremu po-mu človeku dali jesti, poka je ostal kar pri hiši, saj Kdaj na pomlad nikjer ne tujka dela. Strekelj je povabil Ameri-[nca, naj se ročno vrne z njim ■v Tememško dolino, da ga & razburjenim prebival- il. toda Amerikanec je od ll, da ne pojde več nazaj. Nar odvr I. Na i ao bili o Amerikancu dbvefrče- b orožniki v Litiji, ki so takoj ivedii preiskavo in bodo prav ilu dognali, ali je v Smart-*m razkriti Amerikanec res p^ani Anton Zore, ali pa ! morda za pomoto v osebi. Tn je Amerikanec pravi, potem i »pet vprašanje, zakaj je nje-w svak, pokojni Zaje, zadnje priznaval zločin in naposled upal. Ali so ga prevarili ljudski jih je najel? Ali pa se mu »radi popivanja v zadnjih i jel mračiti um? Prav goio-► bo ta zagonetna žaloigra »daj nalu pojasnjena. Primor ja vipavskemu vinu no ae izredno dvignile , Gorica, marca 1940. — Letos 'cene vipavskemu vinu izred-visf»ke. saj so v en gros — . dosegle 1.60 lir za liter, tudi več. Ce pomislimo, da ia leta ni mogel naš kmet Rvojega vinskega pridelat«1 niti po 0.40 lire, je to porast. Povpraševanje **em vinu je še vedno živa-a na žalost je vina le malo, bila zadnja vinska letina pičla. kmetijskega konzorcija aprila. — Kakor znano, u Julijsko Krajino dose-stojal Kmetijaki konaor-P H«»n«,r*io Ajrrario Glulia- klfJ«* imel „voj sedež v Tr-*tTov<, delovanje se je na dobavo raznih .'V Potrebščin. Sedaj se * *. ■ AU «toseouAaaai onaagi _____ eagHB __ ^J^- aw**«a............................. m a III* •«.. CW"IM*. *ia*M eMsa«.r ....................................litt e. A»*..CKKM®. raCa r. A. VMm .......................................Sil ■ UVMitl A*«., rilNS. Mta^to ...................i.........»UT a A*f.. CMm«^ lia**U ......................i.ImKIA rM^vt Af*., CUr*.U.n Šilu. IS. ............................ un a m«lMi ah., num, tu. i troel «m Mgubljall svoje starše najprvo v mestu samem, nato med nenadnim bšgom It mesta. V zadnjih tednih amo iskali izgubljene ali izginule po radiu, korespondenco, s telefonom, O usodi stotin si nismo na Jasnem, )u>liko je otrok zraven, ie ne ve« p*®' r. . , y Primer: očeta so pozvali pod orožje, mati je ležala v bolnišnici, Služkinje, da bi vaiovala malčke ni (bilo. Oče je prišel k meni in dejal: "V pol ure ttKs-ram * doma. Otršil so na dvorišču. Prosim, zavzemlte se zanje, drugače ne morem mirno oditi. Obljubil sem mu ln odšel Je po-mir Jen, : Našel sem čitvorlco otrok v velikem odvodnem kanalu, Kamor so se zatekli z drugimi. Naslednji dan Je spet prttatel "mirovni apostol" a vzhoda, ki nas hoče "irešlti ln očuvatl", Nažel je stotine žensk In atrok na od-prtem trgu pred cerkvijo. Vredno je bHti streljati v 1» mašo — dvanajst mater ln «tf*k je Mlo ubitih, štirideset drugih ranjenih, vsi ht delavskega sloja, letalec je pozneje sam postal žrtev našega ognja. Padel je na tla In se ubil, Pri obdukciji se je Izkažalo, da gre za žensko, za žensko« ki je streljala s strojnico na otroke In matere , . . je mesto skoraj prazno, l*dajo sedaj na drugp mesta, tudi aa male, a begunci napolnjene podešelake hiše. Vsak dan ifrinaša nove naloge. Zadnjo Včeraj ji prispelo podobno povu-bilo li Norteftke In Danske. Sre-č#n sem/ (ta morem sodelovati ri tem reševalnem delu za otro-Flnsko ljudstvo ne bo liu-mrlo, tUdI če bt šlo slabo, Česar -pa ne verjamem, Naslednje po-koljenje bo živelo in se bo vrnilo, da bi spat obdelovalo polja In u-Rtanovllo marljivo IJudstvč. Posebno me veseli pošiljka "vitaminov" in blaga la Švico, kakor tudi ribjega olja, kajti hrana naših otrok bo postala zo. lo enoatraaska in borna, ker ne moremo več uvažati sadja in zelenjave. Oblačilno blago bodo predelovali evakuirane!, ki že čakajo na to. Vse blagu, k I je bi-lo tu na raipolago, smo porabili namreč sa vojsko. In evakuiran-ci tudi niso mogli ničesar vzeti s seboj. Mnogi med njimi so bi-vali najprvo po gozdovih, sedaj -pa bivajo v šnlah, kopalnicah, skednjih, majhnih podeželskih hišah, deset do dvajset ljudi v enem prostoru. Potovanje na kredit r , , . r" po železnicah Uprav« iiUinie itatMitil« načrt ,,»« n b Ne« Yarfk, 9. maja.—Uprave •6 ameriških železnic so naana-n i le. da bodo 20, maja uveljavilo načrt, ki bo omogočil potnikom potovanje po želeanioah na kredit. Vožnjo bodo lahko plačali pozneje v obrokih. Oseba, kl se hoče voziti na Železnici, lahko vpraša sa kredit, če voznlna stane $50 tn več, pri potniški agenturf ali pa pri uradnikih na železniških postajah. Aplikacija za kredit ho odobrena v 24 urah. Financiranje bo pre-vzela Travelers Credit Corp., s katero liodo koojierirale železni-ške družbe, "Kredit ni omejen samo na stroške transportaeije," je dejal C. L. tturtter, načelnik Trurtk Lines Assn. "Uhko ae porabi za potovanje v spalnih vozovih, kritje tiah stroškov imtovanja, kar Ufcljučuje tudi sti.narlno v hotelih In hrano, kakor tudi potovanje na parniklh." firedstavlja adpoštjin/e otrok na Švedsko, Norveško in Dansko, Sv*i bil že k vam in vam kaj prinesel, a še zmerom ni postalo nič pravega." "Tako?" je rekel vprašuje. "Tak še niste končali?" ■ "Ne, nisem še dovršil." Spričo "Glasnikove" prijaznosti so mi hipoma stopile solze v oči, pohrkaval sem in se od-kašljeval, da bi se napravil trdega. "Glasnik" je zrl name. "Ali imate vaaj sredstev za življenje?" je vprašal. "Ne, tudi ne," sem rekel. "Danes še nisem ničesar jedel, ampak . . ." "Bog z vami, to vendar ne gre, da bi stradali, človek!" je rekel in hipoma segel v žep. Zdajci se je zbudila v meni sramežljivost, opotekel sem se k hišnemu zidu, ae trdno oprijel zanj in gledal, kako je iakal "Glaanik" po avojl denarnici; a rekel nisem ničesar. Dal mi je petak. Brez vsakršnih ovinkov — dal mi je čisto enostavno petak. Hkrati je ponavljal, da pač nikakor ne smem stradati. Jecljal sem nekaj v izgovor in nisem takoj vzel denarja. Bilo je sramotno od mene . . . tudi preveč je . . . '•Podvizajte ae!" je rekel.in pogledal na avojo uro. "Na vlak čakam; zdaj čujem, da prihaja." (Dalje prihodnjič) Člani unije Die Caating Workers pike t i rajo tovarno Štewart Die Čast ing Co. v Chicagu v znak protesta proti izprtju delavcev. bil na tleh. "To Tftije ništa!" je dala vanj s tistimi svojimi otro- zavpil Emil in je vzdih nil. Na jugu ao v sončnem svitu pod neizrečeno rahlo, sivovišnje-vo kopreno mrlele srebrno zasnežene gore, živomodro in brezmadežno nebo se je na višku svojega oboka zgoščevalo v temnejšo sinjino, podobno kakor ogromen cvet plavice, -ki je v globini svoje čaše temnejše kakor na obodih. Sneg je bil malone rutoen od sonca, s svojim bliskanjem je slepil poglede in zato je tudi Emil moral tesno pripreti oči, da je ostro razločil drobno žensko poitivo, ki se je zadnja izmed tečajnikov vzpenjala kvišku. S smučkami na nogah je tipala naprej po snegu, kakor da ško prozornimi, malone preveč svetlimi očmi, da ga je nekaj čudnega in grenkega stisnilo v prsih in mu je beseda na pol pota zastala v grlu. Toda kakorkoli se je trudil — gospa Riba-ričeva ni kdo ve kako napredovala v smučanju, pač pa je presenetljivo napredovala v spoznanju, da se bronasti profil smu čarskega učitelja vse bolj prikupi j Ivo odraža od snežišča kakor bledK obraz gospoda Ribari ča od domače pisalne mize. Zakaj mu je bilo prav za prav ime Emil? Toda tega niti stara Brinjarica ni več natančno vedela, čemu je med dvaindvajsetimi leti bila izbrala sinu, ki ga je zadnjega rodila, tolikanj go- smuča po jajcih,' ki se jih bojh*P<>«ko in čudno ime. Najbrže je, streti in zmešati v neko čudno | kakor vse matere, hotela, da bi jajčno jed. Izpod temnomodre-1 W1 ravno ta njen sin pred vsega, pod brado zavezanega klopmi drugimi nekaj prav posebne-buka sta ji ob vsaki strani obra- !*«• Nu, kljub imenu se Emil poza padala k nežnim ramenom ^eti ni kaj dosti razlikoval od drugih fantov na vasi, zato pa je pozimi v materinih očeh zraste! malone v gospoda. Zares, takrat dva dolga svedra plavih kodrov. Ce bi bil Emil vedel, kaj so to: bidermajerski klobuki, potem bi, nemara tudi vedel, da so si pod J« za nekaj mesecev padla pre-takšnimi klobuki pokrivale na-|^aja, ki je vse leto ločila Bri-kodrane pričeske gospe, ki so njarjevega Emila od ljudi v ho-krepostno zatajevale svoje nogejtelu. Bil je videti njihove vrste: v krinolinah . . . Saj te vrste č svojih temnomodrjh smučar-nizdoi zaokrožen klobuk je pri 8^ih hlačah in s pleteno norve-smučanju nosila gospa Ribari- ško čepico na glavi, ki je z volne Emil pravi: "To ni je ništar Mira Pueova Krnil je brcnil s smučko v sneg. ki se je z vlažnim leskom objokanega, ženskega očena topil na soncu, in nekaj mokrih drobnih kep je z mehkim |>ljua-kom odletelo za |ied ali dve po beli, visoki strmini nizdol. Stal je nekje sredi klanca, s smučmi jM>M«\?no aasidran ob vzpetino. Tako je z viška in z zaničljivo priprtim očeaom lahko motril svojo čredo. "Nu. ali bo kaj?" je za vpil. T»»da čreda je nepremično in lenobno vztrajala na svojem varnem |Miloiaju kakšnih dvajset metrov nite — tam. kjer Je breg prehajal v prijazno zložnoat ravne, neo|t*HiM* police. Kdino debela in neumorna gospn liiser-nikova. rdeča in v>a mastna od znoja kakor piruh. kt si ga izdatno podrgnil a alanino. Je Jeia na škripaJočih smučkah aopiha-ti proti njemu.. . "In ostali?" j« m klical Počaai *o ae iganili, drug za drugim mi «# a palicami uprli v breg in j*(i lenobno boriti -klatHcm. Ittlo jih je petero, ki so sedaj pod konec zime prišli v smučarski tečaj, bolj zaradi tega. ker se jim jc upiralo, da bi samotno preživljali počitnice na snegu, kakor pa zavoljo upanja. da se bodo še česa naučili. Resnično, ženske v tečaju so si bile |M>dobne kakor dinar dinarju: prihajale so v takozvani zimski raj z našminkanimi ustnicami z dvema, paroma klinastih hlalk v kovčku in a praznim »rcem, ki je bilo voljno sprejeti vase tudi aliko smučarskega učitelja. če bi ne bilo druge. Toda vlej — zimski raj je že jemal slovo, |m) prisojali je med sivo-zeleno in rumenkasto travo rtle-«« zemlja kazala soncu avoj« gole boke, med suhim liat jem in ob parohkih se je razevetal lielo-glavi teioh. Krnil pa je talontno moral računati a tem, da bodo čei alice rahlo sunil pod kolena: "Kolena napred!" Tenko je zacvilila, mu za trenutek |a>kazala visoki, rjavi lok mučno napetih hlač In se potem s svojim od sonca opaljenim nosom strmo zapičila v 'mehki sneg "To nI je ništa!" je zakričal, zadrssl kriatijanijo v pobočje in se ustavil. "Drugi sada! Pazite dobro: da obrnemo na levo, raz-plužimo, obtežlmo desnu nogu, baeimo desno glavu na desnu ci-pelu in se prelomimo v boku . . . Pazite napred . . ." Saj ga tako in tako niso kdo ve kako natančno poslušali, vaak izmed njih je imel avoje o|>oldan*ko lene misli in vrhu tegs je debela gospa Hisernikova skušala v avoje okrogle oči vjeti plašni |**gtod malega gos (Kida kapetana. "Gospod kaprtan! VI ate na vrati." Gospod kapetan je na kratkih nogah hodil akosi življenje, amu. al pa je tako. kakor da jih J sploh nima Ali ai ga videl — toliko da je trenil, p* j^še zopet čeva, v bojazni, da ji lilijsko blede polji ne bi preveč osmo-dilo sonce. Da ji je bil bog naklonjen, bi bfl tudi njo poslal na svet kakšrrih sto let pred našim časom — bolj bi se ji vse kako prilegla krinolina, kakor pa smučke . . . Ustavila se je za dober lučaj pod njim. "Ali prihajam zopet prepozno?" ga je vprašala s svojim visokim, malce - drhtečim glasom, ko je k njemu v strmino obrnila svoj pravilni obraz. Ni vedel zakaj, toda na nekakšen čuden, malone neprije-* ten način mu je bila všeč. Spustil se ji je strmo nasproti in v drugačnem snegu bi ta spust nemara učinkoval kakor temno-moder blisk na belem nebu, v tej mehkobi pa niti kristijanija, ki se je z njo pri njenih nogah ustavil, ni bila kaj drugega kakor mokro čofotanje. "Preveč ste zamudili," ji je strogo rekel. "Na ta način ae nikoli ne boste kaj prida naučili." Skesano je' povesila glavo. nim gumbom na vrhu tolikanj podobna pokrivalki na starover-ski ročki za kavo. In stara Brinjarica je v zavzetem občudov^ h ju nehote sklepala žuljave roke, ko je vsako jutro zrla za njim, kako je s smučkami na ramenu odhajal po travniku. "Ali je .prav tako, gospod Emil?" so potlej prosjačili okoli njega za priznanje. Gospod Emil t Ort1>a jim je z viška lahko rekel: "To ni je ništa . . ." ka kor sedajle gospe Ribaričevi, ki mu je po ponesrečenem plužnem zavoju priletela naravnost pod noge. Ni takoj vstala. Vsi drugi so se bili spustili navzdol in so se počasi, leno pripravljali k odhodu. Ura je bila pol dvanajstih. Star petelin, pijan opoldanskega sonca, je v vasi pod travnikom zateglo zapel. V luknji, ki si jo je bila s padcem izkopala, je gospa Ribariče-va sedela udobno kakor v kopalni kadi. Tega si je bilo malone bolestno svesta. da že čez dva pa smučanje. Nizdol? Saj ni res! Samo majhen sprehod po mesečini — kaj pa je to že takšnega! Vendar pa je včasih usoda kljub vsemu naklonjena izkuša-ni ženski kreposti, čeravno je navadno narobe. Tisti hip sta si ob iztočišču strmine o^e Zagrebčanki pudra-li bleščeče nosove, mali gospod kapetan si je brisal potne srage z rjavega čela in debe)a gospa Bisernikova je presendleno ugotovila, da si je z lastno smučarsko palico raztrgala tesne hlače . . . vse to se je torej dogajalo prav tisti hip, ko se je na poti, ki je vodila mimo travnika, v hitrem koraku prikazal osamljen moški. Saj ni bilo mogoče! Gospa Ri-baričeva je priprla svetle oči in jih potem iznova široma odprla. Lej, obrnil se je s poti proti klancu in v mehkem snegu toliko, da se ni udiral do kolen, ko ji je hotel priti bliže. Kajpada, sedaj ni bilo več moči dvomiti v resnico: ta, ki ji je prihajal nasproti, ni bil nihče drugi kakor njen mož, gospod Ribarič, ki se je pod težkim kožuhom uda-no potil in se ji ljubeče nasmihal. Kaj se hoče, tudi nocoj bo mesec visoko sijal na temnovišnje-vem nebu, toda po zaslugi slučaja ne bo v smrekovem gozdu za hotelom prav nikogar, ki bi "be rad izprehajal po mesečini. "Prišel sem z zadnjim vlakom ! Dva dni lahko ostanem tukaj pri tebi! Ali si kaj vesela?" je klical. • Seveda je bila vesela — pa še kako! Od nepričakovanega veselja se mu je pod svojim tem- nomodrim bidermajtr^T bukom ljubeče in nila. Edino Emil Prav dobro ae je * ■ postavnega gospoda, ki?! dnevi bil pripeljal lepo ** zeno v hotel in joondu£* samo, da bi se naučila i" Nu, prav nič ji ni čati se ni navadila in niti se ni naučila, kako izprehaja po mesečini, kad sam . . . Ampak na s'vetu "Pokaži no, kaj »j w ^ vse naučila," je iz nižine« Ribarič prosil svojo ženo Kolena so ji bila vsa t* razočaranja, ko se je spuatfl bregu nizdol. V vasi je z« poldne. Izza zasnežene infl čane skalnate gmote pl« svojo okroglo, belo glavo „ vedno pomolil čopast, bel <>b| Nad prekrižanimi smučku gospa Ribaričeva mahoma m z nevoljno vdanostjo zvestM ne, ki ne pade nikjer drug j« kor v snegu. "To nije ništa!" je zavpaj in grenko požrl slino. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja avoje publikacije ii| poaebno list prosveta za ■ ter potrebno agitacijo društev in članstva in za gando svojih idej. Nikalur] ne za .propagando drugih pornih organizacij. VsSki ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatoritai in naznanila drugih podp . organizacij in njih dru&ter ae ne pošiljajo listu Prosv« Pišite še danes po | CENIK SLOVENSKIH KNIJG _ KNJIGE v angleščini.. po izvanredni cen NE ZAMUDITE TE PRILIKE NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY I 152 Strani — 1000 Fotografij Ta kujiga obsega 1152 alrani lu iuiu okoli 1 W dovltmkib llaUu ia mnogo scuilj&vlilov. Vvebujr aaj-vainejše dogodke Is prvih zgodovinskih pa do današnjih dni. — Tu J K NJUt'(tnn..\KJ*A ZGODOVINSKA KNJIGA. (Ta knjiga i« !*«-<*• tudi zanlaiiva iu korist nu sa učene« v vUJib fcolah. ker Jim r VMfikem ualru pomaga pri njihovem ufr-II ju I ČUDILI HE BOHTE KO BOMTK knjigo vidkij: vezava j« Pomislite! v najlfpfrm imitarijskeni usnju. Samo PRESKRBITE SI TO KNJIGO ŠE DANES J $1.50 KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHINGCC ti* WKST ISth HTREET NKW 10KM, X. I "Ali res?" je dahnila pred se in (dni odpotuje odtod. Cez dva dni je bila ponižna in lepa videti, že! In trikrat je li^eče zapla-Njen mož je v Ljubljani imel butala s temno naličenimi tre- malo tovarno in vsakomur, kdor jo je hotel poaluAati, je pravila. kolikanj zvesto ga ljubi. Marsikdo ji je verjel, še celo on sam . . . Toda go«pod Ribarič je 1 težko zapenjal* jopič pod zaokroženim životom. Emil pa je bil te na k v pasu kakor ona. Na | svetu je vse porazdeljeno, vsak ne more imeti vsega. Stisnila je uatniee in je z boleče na-petimi mišicami jela lezti še više. Kaj pa. pričelo se je bilo že pred nekaj dnevi. Saj ni treba misliti, da je bila vaa atvar kaj drugega kakor smučanje. Ves ta čas je Krnil enakomerno obupano in zaničljivo z vrha klanca Vpil na svojo čredo, čeravno ae je bila immitošila za tisto čudo-vito. boječo in plavolaao ovčico v tem n omodrem hidermajer-skem klobuku. "Kolena napred! Naprej kolona!" In dasi goapa palnicami, preden se je opogumila in Emilu priznala, da se rada izprehaja |K> mesečini — toda ne sama. Emilu se je za hip zavrtelo v glavi. Nu, če je bila stvar taka. potem . . . Med dvema plužnima zavojema in tačaa, ko je bila njena spogledljivost v stalni nevarnosti, da izgubi ravnovesje, sta ae torej domenila, da bo mesec še nocoj nemara že kar ob enajatih najvišje stal na nebu. Toda zaenkrat je sijalo še sonce In debela gospa Bisernikova se je na vznožju klanca premetavala po snegu kakor ogromna, obupano brenčeča muha, ki se je s perutnicami prilepila v raztopljeno aladkomo snov. "Na pomoč, gospod Emil," je milo klicala. Toda Emil se je delal kakor da je ne ališi. Goapa Ribaričeva' pa sc je sredi klanca a palicami zabodla NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklop« 11. rodno konvencijo ao lahko naroči na li«t ProavetiJi prišteje eden. dva, tri. štiri aH pot «nnor k ene draiiae k e»i «"«• nlnL Liat Proeftta stane aa vae enako, aa člane ali nrflan« M.h i« ono letno naročnino. Kor pa Oanl še plačajo pri aeeemtMa 11* ■ tednik, ee Jlan to prišteje k naročnini. Torej aedaj nI ?troka. rtfi.» Jo Hat prodraf aa člane 8NPJ. Llet Preeveta Je t»«t«iM n gotovo Je w vsaki drnšinl nekdo, kl M rad čital llet vaak dan. um lletn Proaveta Je: Za Zdrnš. driave In Kanado.$€.99 Za Cleero ia Cbieege t* 1 tednik In..... 2 tednika in... S tednike ia .. 4 tednike In.... g tednikov ta... .......9»M 17* t* kl« U» ITI 1* Ribaričeva nI Znala kaj prida i v sneg in proatrašono in tudi hrvaško. Je kričal nadhjo kakor .malce zadovoljno vzdihnila Sto-j na vae ostale To nije niAtaT rila je bila prvi korak na poti. dokler se ni obt-nita in se zagle-' ki v odi bolj »Irtno nizdol kakor 1 tednik teoet..........4.R0 S li^MH fn »00000000*00 S«M S tednike In........................2.40 4 tednike In............ 1.29 f tednikov ta......................nič _r Zn Evropo Jo. •. Izpolnit* spodnji kupon, prileti te potrebno moto denarja aH Order v pismu la ei naročite Proaveta, liat. kl Je vaša laateiee. Pojasnilo:—Vzele j kakor hitro kateri teh članov preneha biti ««» SNPJ, aU še ae preželi proč od dmiine in bo sahteval ••«« "J tednik, bode moral tizti član Is dotlčne druitne, kl J« tako a«F naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniU upravni«™ in obenem doplačati dotično vaoto liat« Proaveta. Ako tegz ne * tedaj mora uprarnifttvo anišati datum sa to vaoto naročnika. _ m m PROSVETA, SNPJ. 2*57 So. Uandale Aro. »kege. ,U Prileiene pošiljam naročnino aa Hnt Preorete vnete I......... Oi« .. A. kali** k-""" .......«;...»•• .................. • —— Raotat ...........................J........********''' U ata vite tednih to ga prtptffte k moji mrmfuM oš »le**** mota d rutine: »r — . CL dru«" k—"" ................................. - D druitva K ...... 41 ft jreMva M........ I) 1 ČL dro«" * Driava ................... o o e e e e * t o o o o e e i