Let Not The Lightr~ Of Freedom Be Extinguished! American Home over 100 years of serving American- Slovenians Amerk •Ameriški .... SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vol. 102, No. 17 USPS 024100 Serving over 200,000 American Slovenians AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 2000 iSSN Number 0161-68X 60C Janez Rus, Mojca Fatur and Jan Cvitkovič star in “Idle Running,” Slovenia’s 'Wernationally-acclaimed comedy about college slackers. Showing at the Cleveland Cinematheque, Saturday and Sunday, May 13 and 14. Call (216) 421-7450 for details. Mother’s Day at SNPJ Farm The SNPJ Ladies’ Auxiliary is sponsoring a Mother’s Day dinner on Sunday, May 14 at the SNPJ Farm off Chardon (on Heath) Rd., Kirtland, Ohio. The ladies will prepare a delicious dinner consisting of chicken dumpling soup, breaded pork chops, roast beef or sausage. The meal will also include home fries, a vegetable, salad, apple strudel, and coffee. Dinners will be served from 1 to 3 p.m. The cost is $12, which includes the gate fee. For reservations call Dolores Dobida at 440-951-1694. For listening and dancing pleasure the Ray Polantz Orchestra will play from 3:30 to 7:30 p.m. Our Fall Picnic is slated for Sunday, Sept. 10 with goulash and polenta dinners. Music by the Sumradas. The Farm Board will be hosting a pancake breakfast on Sunday, May 21 from 9 a.m. to 1 p.m. Tickets are $4 for adults and $2 for children under 12. The following week, Sunday, May 28^, brings the chicken barbecue dinner to the Farm. - Food will be served from 1:30 to 3:00 p.m. Tickets are $6 and excludes gate fee. For your dancing pleasure the George Staiduhar Revue will play from 3:30 to 7:30 p.m. —Dolores Dobida Recording Secretary Slovenia’s Top Films Coming to Cleveland For the first time in 12 years, films from Slovenia are coming to Cleveland. In ^ay, the Cleveland Cinematheque presents “Cinema Slovenia,” a series of the country’s latest award-winning features and important short films. At the invitation of the Cleveland’s Slovenian Con-Sul General, Tone Gogala, Cinematheque Director John Cwing joined a fact-finding ^legation in Slovenia. Ew-n8 met with representatives ^the Slovenian film Foun-ation and Silvan Furlan, his ^°Unterpart at the Slovenska 'noteka, as well as several 0 the country’s leading di-rectors. Each of the three feature-^ngth films selected for Iceland showings re-Ceived Slovenia’s equivalent ^ the Oscar at the annual ^°venian Film Festival in Ort°roz. They point toward evolving Slovenian style , tilm with a unique sensi-'ty and visual vocabulary. t . * he films are also enter-a,n'ng and thought-^Ovoking, while providing °venian-American audi-^ Ces with the opporturiity to i^ar the language and take in ^i^es of Slovenia in a me-m ,ni that has been unavail- tQ *°venia can only afford produce a handful of full-C’l'ms each year. In feat’ s'nce the first Slovenian Premiered a little than 50 years ago, fewer than 200 have been completed. Several films have received attention at festivals. Most have not been seen outside of the homeland. In recent years a generation of young filmmakers has emerged with first-time efforts that have achieved international acclaim. The fact that virtually everyone associated with the production of these films had no prior experience in features makes their success even more stunning. The “Cinema Slovenia” series highlights these engaging new talents. When the comedy-drama “Idle Running” (V leru) debuted at the Slovenian Film Festival last year, it receivedv a standing ovation. The buzz was that someone finally produced a true Slovenian film. Each character represented a different facet of the Slovenian persona: from' no-nonsense practicality, to cynical inertia, to cheerful industriousness. Dizzy is a perpetual college student, having spenf the last nine, years in a dormitory, sleeping, drinking, smoking and playing cards. His aimless lifestyle is interrupted by the unwelcome addition of a geeky freshman roommate. Good-natured Marko is diligent about his studies. His idea of a good time is a rousing polka on the button box. Dizzy terrorizes him in the hope of driving him out. Instead, Marko brings in his pregnant teenage girlfriend. Dizzy is moved by their devotion and begins to reflect on his own failed dreams and relationships. Gradually, the ultimate slacker reforms. In addition to film of the year for 1999, Janez Burger received best director honors. Jan Cvitkovič took best actor in the role of Dizzy and Mojca Fatur, as the expectant Ana, was voted best new talent. Burger and Cvitkovič also won for best screenplay. Dane Hočevar’s E-Motion Films has consistently developed film projects with high production values and populaf appeal. “Idle Running” has since received grand prix awards at festivals in Italy, Germany and Russia. The film is in black and white with English subtitles. The Cleveland Cinematheque will have two showings of “Idle Running,” Saturday, May 13 at 9:40 p.m., and Sunday, May 14, at 7 p.m. Slovenia also has a rich tradition of innovative animated films and cartoons. “Socialization of the Bull?” (Socijalizacija Bika?) is a raucous fantasy about a scientist who inadvertently discovers the key to accelerating evolution while seeking a cure for hair loss. He meets a bull who was once a prince from a distant galaxy, banished to Earth for having ruined his genes,by smoking and devolving into a beast. The scientist’s lab experiments on the bull could result in the destruction of human progress. The animated feature will be preceded by Maja Weiss’ “Adrian,” a poetic tale of a mother and her adolescent son whose relationship is destroyed by a stranger. Both films are subtitled in English. They will be shown Sunday, May 28, at 7 p.m. Don’t miss this chance to enjoy these tine examples of Slovenian creativity. The Cleveland Cinematheque is located in the Cleveland Institute of Art, 11141 East Boulevard in University Circle. Entrance is off the parking lot. Admission is $6 for nonmembers and $4 for members. Call (216) 421-7450 for information and group rates. --Joe Valencie Aja Hiti is a witness to history in Boris Palcic’s beautiful tribute to the Slovenian spirit in “A Brief Anthem for My Homeland,” showing with “Express, Express” at the Cleveland Cinematheque, Sunday, May 21, at 7 p.m. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 2000 2 More in-flight announcements 100 WORDS MORE OR LESS 11. - From the pilot during his welcome message. “We are pleased to have some of the best flight attendants in the industry. Unfortunately none of them are on this flight.” 12. - Overheard on an American Airlines flight into Amarillo, Texas, on a particularly windy and bumpy day. During the final approach, the Captain was really having to fight it. After an extremely hard landing, the flight attendant came on the PA and announced, “Ladies and gentlemen, welcome to Amarillo.. Please remain in your seats with your seat-belts fastened while the captain taxis what’s left of our airplane to the gate.” 13. - Another flight at- tendant’s comment on a less than perfect landing: “We ask you to please remain seated as Captain Kangaroo bounces us to the terminal.” 14. - An airline pilot wrote that on this particular flight he had hammered his ship into the runway really hard. The airline had a policy which required the first officer to stand at the door while the passengers exited, smile, and give them a “Thanks for flying XYZ air- line.” He said that in light of his bad landing, he had a hard time looking the passengers in the eye. Finally everyone had gotten off except for this little old lady walking with a cane. She said, “Sonny; mind if I ask you a question?” - “Why, no, Ma’m,” said the pilot. The little old lady said, “Did we land or were we shot down?” 15. - After a real crusher of a landing in Phoenix, the flight attendant came on with, “Ladies and Gentlemen, please remain in your seats until Captain Crash and the Crew have brought the aircraft to a screeching halt up against the gate. And, once the smoke has cleared and the warning bells are silenced, we’ll open the door and you can pick your way through the wreckage to the terminal.” 16. — Part of a flight attendant’s arrival announcement, “We’d like to thank you folks for flying with us today. And, the next time you get the insane urge to go blasting through the skies in a pressurized metal tube, we hope you think of us here at US Airways.” —Bill Edwards Phoenix by John Mercina Just when I’m ready to condemn the garbage on the Internet, out pops a gem that you will want to share with your friends. If you would like to have a full copy with nature scenes, please send an e-mail message to Jim at the AD. AN INTERVIEW WITH GOD (Author Unknown) “I dreamed I had an interview with God.44So, you would like to interview me?” God asked. “If you had the time,” I said. God smiled. “My time is eternity; what questions do you have in mind to ask me?” “What surprises you most about humanldnd” God answered. “That by thinking anxiously about the future they forget about the present such that they live in neither the present nor the future. That they live as if they will never die, and they die as if they had never lived...” “That they get bored with childhood - they rush to grow up and then long to be children again. That they lose their health to make money and then lose their money to restore their health.” God’s hands took mine and we were silent for a while and then I asked... “As a parent, what are some of life’s lessons you want your children to learn?” God replied with a smile: “To learn that they cannot make anyone love them. What they can do is to let themselves be loved. To learn that what is most valuable is not what they have in their lives, but who they have in their lives. To learn that it is not good to compare themselves to others* To learn that a rich person is not the one who has the most, but is one who needs the least. To learn that it only takes a few seconds to open profound wounds in persons one loves, and that it may take many years to heal them. To learn to forgive by practicing forgiveness. To learn that there are persons who love them dearly but simply do not know how to express or show their feelings. To learn that it is not always enough that they be forgiven by others, but that they must also forgive themselves and to learn that I am here - - ALWAYS.” What Easter Means To Me by RUDY FLIS Baby Boomers Then and Now: by Phil Hrvatin Then: Long hair. Now: Longing for hair. Then: A keg Now: An EKG Then: Moving to California because its cool. Now: Moving to California because its hot. Enjoy it and share it with your family and friends The PERFECT gift for all occasions Features of the NEW cookbook include: 600 Great Recipes with easy formats 171 NEW recipes from our members Place your order now -$18.00 per book, postpaid Then: Watching John Glenn’s historic flight with your parents. Now: Watching John Glenn’s historic flight with your grandkids. Then: Trying to look like Marlon Brando or Elizabeth Taylor. Now: Trying not to look like Marlon Brando or Elizabeth Taylor. Then: The President’s struggle with Fidel, Now: the President’s struggle with fidelity. Then: The Grateful Dead Now; Dr. Kevorkian. Then: Getting out to a new, hip joint. Now: Getting a new hip joint. Wanted 1 lot needed at Highland Park Cemetery. Call toll free 1-800-790-1870 ext. 10 Chris. AUTHENTIC SLOVENIAN RECIPES: Favorites of three generations Detailed Instructions Origins of a gional recipes Historical Information Maps and notes of interest! Heritage illustrations by renowned artist, Nancy Bukovnik Easter Sunday. It’s Christianity’s most powerful and most beautiful holy day. Forty days of Lent make me most impatient for Easter Sunday. What 1 did during Lent is between Jesus and me. What I am going to do on Easter Sunday I can tell you. First, Therese and I will attend and pray Easter morning Mass, followed by a quick breakfast. Then we prepare the food for the invasion of our hungry brood. All will eat plenty and all will laugh plenty as past experiences are relived. This get together is extra work for us, but great fun. All will be present, except Monica, who is working a 12-hour shift on Easter. She will arrive about half past seven. As our kids relive some memories, I might remember when this old man was a kid and it was Holy Saturday afternoon, a time to pull our wagon full of food to be blessed at Annunciation Church. Down Crossburn Avenue to W. ISO^1 St., cross Astor and then up Bennington to the church. When all ate the blessed food at the Easter meal, did you ever wonder why parents experience grief with some children’s behavior? With all that blessed food being consumed, how can all that good be in something bad? I guess some could feel bad about that to this day, but I don’t. Do you know why? I believe my Mom and Dad are in heaven. And I believe they are in heaven because of me, and maybe some of my brothers and sister. 1 remember my Mom asking a question when in despair, but I don’t remember what 1 did wrong to cause her to ask the question. The question was addressed to almighty God. “Dear God, what did I do wrong to deserve such bad children?” I don’t think my Mom really meant to ask that question, because when 1 left for the Army, she cried. See, Easter can be many things to many people. I wish all a happy and blessed Easter Season. Make checks payable to: Slovenian Women’s Union (or S.W.U.) Mail to: 431 North Chicago Street Joliet, IL 60432 Please allow three weeks for delivery NEW S.W.U. COOKBOOK! New Cookbook features Potica and heritage recipes Cleveland Cinemateque Director Writes About Slovenia Trip by JOHN EWING Last November I was invited to tour the Republic of Slovenia as part of an eight-person delegation of local business and cultural leaders. I had a terrific time and can wholeheartedly recommend the country to any travelers who have not been there. Slovenia used to be one °f the six republics of the former Yugoslavia, but it became an independent, democratic nation in 1991. Many people confuse Slovenia with Slovakia - not sur-prising given that there are only two letters difference in their names. But Slovakia, another newly independent state, used to be part of Czechoslovakia. It’s located 'n central Eastern Europe, '''hile Slovenia is farther south and slightly west, bor-dering Italy, Austria, Hun-gary, and Croatia. Slovenia has about 30 miles of coast-hne on the Adriatic Sea. Geographically, Slovenia ls like three countries in one ' or so it seemed to me during my week-long visit. The Central portion of the coun-try, the region around the capital Ljubljana, looks just hke the Eastern Europe of 0ne’s imagination: pictur esque villages and quaint old towns, forests and hills and scenic countryside. Ljubljana (pop. 300,000) has classic Old-World charm; a river (the Ljubljanica) runs through it, picturesque bridges span the waterway (linking the Old Town to the newer city center), and a 1 bth-century castle on a nearby hill overlooks everything. But the northern part of Slovenia, encompassing the snow-capped Alps, looks like Switzerland or Austria, and the coastal region, with its cypress trees and hillside vineyards, could pass for Italy. I was amazed at the richness and diversity of Slovenia’s cultural offerings. Ljubljana boasts two symphony orchestras, a National Museum, a National Gallery, a Museum of Modem Art, an opera house, a National Drama Theater, other legitimate theaters, and a university. Film-wise, there is a cinematheque, a national film archive, an international film festival, and a film foundation promoting Slovenian cinema. I met with representatives from all these organizations while I was there, and also with a few film directors. Fortu We are proud to be celebrating our 77th year with a complete range of escorted tours and independent vacations to SLOVENIA. Italy & Slovenia with Fr. Frank Godic Rome, Orvieto, Assissi, Bologna, Padova, Venice; Portorož, Postojna, Lipica, Lake Bohinj, Brezje, Ljubljana, Novo Mesto October 1 - 14, 2000 Adria Airlines Official Agency * Quality Rental Cars H°tel Reservations/Recommendations * Custom Group Tours Kollander World Travel (800) 800-5981 (216) 692-1000 www.kollander-travel.com (KOLLANDER POLKA TOUR HEADQUARTERS) East 185th Street • Cleveland, Ohio 44119 fpflXOVS0t • CO HOST- JOEY T0NS1CK * Featuring - AUCE KUHM WttllMSK PATTY SLUGA ^l-TONY (8669) or KOLLANDER (2JA) 692-1000 nately, everybody spoke English. But they also spoke Slovenian. Slovenia is a country of only two million people (though there are other Slovenians scattered about the globe, with Cleveland the largest Slovenian city outside Slovenia). With such a small population base, making films in Slovene would seem to be not viable economically. Yet the country has an active film-making community, and produces enough work each year to hold an annual three-day festival of new Slovenian movies in March in the town of Portorož. Although I was not there at the time of the festival, Tone Gogala, the Slovenian consul in Cleveland (who invited me on the trip and served as host and guide while I was there), has agreed to import the top short and feature-length films from the past three years to show at the Cinematheque (at the Cleveland Institute of Art, 1114 East Blvd., University Circle) on May 13, 14, 21, and 28. I think you will be pleasantly surprised by these films, as I was by the country itself. From “The Cinematheque" magazine May-June 2000. John Srsen Promoted John Srsen was promoted to vice president of finance, Picker Health Care Products, where he formerly was controller. He is responsible for all divisional financial functions and business information. He began with the company 16 years ago as an internal auditor. Congratulations. ! W. MAIER ^ •I DOORS '^1 UNLIMITED [.Garage door repair and re-1 [ placement. Entrance and ] j storm doors. Door openers ] \ and electrical repairs. [Call (Slovenian) Walter [ [ Majec at 216 - 732-7100. [ [ Emergency pager: 216- [ [ 506-8224. Devotional to 3 Our Lady of Brezje On Tuesday, May 23 at 7:30 p.m. everyone is invited to meet at Our Lady of Lourdes Shrine on Chardon Road in Euclid, Ohio for the annual May devotions in honor of Our Lady of Brezje, Patroness of Slovenia. The Ohio Federation of KSKJ Lodges is sponsoring this devotional. The main celebrant will be Bishop A. Edward Pevec. This month he will be celebrating his 50th anniversary in the priesthood. It is anticipated that various Slovenian clergy will be joining him to participate in the devotional. Father Joseph P. Božnar, pastor of St. Vitus Church in Cleveland, is planning the liturgical program. The prayer service will include the recitation of the Rosary in conjunction with a candlelight procession Benediction, and the singing of the Slovenian litanies to the Blessed Virgin at the grotto. —Joseph V. Hočevar, Federation President NOTICE OF ANNUAL MEETING OF MEMBERS The annual meeting of members of the SLOVENE HOME FOR THE AGED Will be held on Friday, May 19, 2000 at the SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road, Cleveland, Ohio Registration: 7:00p.m. - Meeting 7:30p.m. Members are cordially invited to attend this important meeting. Members, as defined in the Bylaws, are those individuals and organizations who have contributed a minimum of $25 during the preceding year, for the 5/19/00 meeting, this is the period from 4/1/99 through 3/31/00. (440)602-5120 Fax (440) 602-5124 ZELE & ZELE CO., L.P.A. RONAU) ZELE & SCOTT J. ZELE Attorneyiat Law Centre Plaza South Suite 330 35350 Curtis Blvd. Eastlake, Ohio 44095 Independent and Catered Living A RETIREMENT COMMUNITY • Private garden apartments • Housekeeping • Planned activities • Transportation • 24 hr. Emergency Pull Cord • Free Laundry Facilities • Nutritious Meals • No endowment or entrance fee Call us to^ay for a lunch andtour 25900 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 261-8383 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 2000 4 Slovenian Business Has Lessons for West Danica Purg has been known to give short shrift in conferences to those who mention how western management schools can “help” their fellow institutions develop in central and eastern Europe. In a formal interview, however, Ms Purg, founder of Slovenia’s International Executive Development Center is more diplomatic. “I prefer the words ‘cooperate’ or ‘partner’ — people don’t like to receive help,” she says. In addition, she maintains mere help makes people passive. “One of my main ideas is to make people in the region more ambitious, to help themselves. If they want to cooperate with the west, they should do so with the best. That’s why I cooked up the slogan: “Take the best from the west and leave the rest.” Any notions of western superiority in management education should therefore be left at home when talking to Ms. Purg, in her early fifties, who founded the IEDC 14 years ago. True, she admits management education in the former Communist bloc does have some distance to catch up - but believes the best schools in the region are not that far behind their western counterparts. “Some of us are very close to what they are doing in the west, only with far fewer resources,” she insists. That means working hard at choosing the right partners to share knowledge. Ms. Purg is hard on some “second rank” professors from the US and Europe who have spent periods in the region and who, she claims, have done more harm than good on occasion - but declines to give details. Nor does she advocate that any regional schools should take over a western school’s MBA program completely. “The best CEE (central and Eastern Europe) schools are those that made a strategic choice to be independent and choose their own partners,” she maintains. This way, schools can pick and choose high-caliber visiting professors from various institutions more easily. “It is better to get someone very good for one day than a [mediocre] person for one year,” she says. As a positive way forward for both parties, Ms. Purg supports asymmetrical faculty exchanges, with perhaps one CEE professor going west for two or three visiting western colleagues -the east has fewer to go round, after all, she argues. More shared research work could also mean the western partners could learn as well as give. Comparisons of team behavior and perceptions of effective management between east and west are subjects particularly close to Ms. Purg’s heart. Subjects such as corporate governance and ethics would also make for valuable joint research projects. But there are areas where the CEE schools are lacking. Ms. Purg admits, starting with the management of the business schools. “The west can teach us a lot about rationalization in the schools. Often we don’t have much money, but we don’t know how best to deal even with that.” There is also the question of marketing and PR. As many of the region’s schools began as state institutions, good public relations skills and links to industry are often lacking, because in former times, “they did not need it.” Ms. Purg admits that some schools particularly further east in the Commonwealth of Independent States are struggling with basic things from IT to furniture and books, but says the top schools are able to compete at the European level. “At the IEDC we are at the stage where multinationals come to us, top names like Electrolux and British Aerospace, for us to design complete courses.” But when it comes to culture and intellectual breadth, Ms Purg is adamant the west can learn from the CEE region. “Our managers usually speak several languages and read many different newspapers. They are educated in literature and the arts, opera. In the west, they develop too much in one dimension,” she says, “top western professors often don’t know the difference between Slovenia and Slovakia. For the manager as a professional - the west is strong, I agree. But the manager as an intellectual - the west can learn from us.” No Problems! When Euclid Travel plans your vacation you simply decide what you want **** and Euclid Travel takes care of the details. ^Adventure Trekking African Safaris Dude Ranches Alaskan trips ‘Sports Golf, tennis Skiing Ballooning Fishing ‘Pampering Honeymoons Cruises Condo Rentals Luxury tours ‘Special Interests—Grouptours, Eco-travel EUCLID22078 Lakeshore Btvd. TRAX/H"mm Call 261-1050 Now! Flower Power 1000 Seasonal Planting and Pruning, Grass cutting, edging, and planting flower beds and displays. Fertilizing and soil amendments available mulches, manure, and soils). Bird feeders, feeds, and bath fountains. Landscape Design tailor made for you... Call Michael J. Mivsek for appointment (216) 361-9909 Q. - What do you get from a nervous cow? A. - Milkshakes. 35. Since 1905 'CUH6 Tmend Hence A Distinguished Name in... FUNERAL SERVICE \ Charles R. Davis John R. Vaughan Mitchell W. Babcock Hrusti m Network of Family Owned.. Funeral Homes 4154 CLARK AVE. WILLOUGHBY, OH. 942-1122 Danica Purg: ‘Take the best from the west and leave the rest!’ The Catholic Mission Aid The Catholic Mission Aid (CMA) Misijonska Znam-karska Akcija (MZA) is a non-profit charitable mission organization founded in 1963 by the late Fr. Charles A. Wolbang, CM. It is registered in the city of Columbus, Ohio, U.S.A. The organization assists people of all faiths, and of no particular faith, with a message based on the gospel, helping Slovenian Missionaries in their work in the mission among the poor. CMA-MZA also supports the education of native seminarians in the missions overseas. We believe that constructive action can work miracles and that we have a God-given mission. Please remember the missionaries and seminarians with your financial support -by your offerings and bequests. All gifts are welcome and tax deductible. The legal title for offerings and bequests is: Catholic Mission Aid - Misijonska Znamarska Akcija, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119 U.S.A. Toronto Slovenian Home Elects New Board The Slovenian Home Association (Slovenski Dom) of Toronto, Canada held its Annual General Meeting on Sunday, March 19 at the Slovenia Hall on 864 Pape Ave., Toronto. The minutes from last year’s AGM meeting were read by Mrs. Marija Markes. Following the appointment of three scrutineers, it was time for annual reports. Reports were presented by the president, vice-president, treasurer and the secretary. Each report was followed by a lively discussion with input of ideas, comments and suggestions. The future of the Slovenski Dom was the favored topic. Attention was also devoted to the existing programs such as the History of Slovenski Dom, Slovenski Dom Literary Contest, Survey of members’ interests. Demographic study of members and the annual banquet. Following discussions, the former Board of Direc- tors was excused and it was time for election. Mrs. Ema Pogačar was appointed the elections officer and conducted the elections to the satisfaction of everyone. The following members were elected to Slovenski Dom board of Directors for the 2000-2001 term: Oscar Koren, President; John Kastelic, Vice President; Stan Sajnovic, Treasurer; Nellie Bavdek, Secretary; Frank Gormek, History; Dr. Peter Klopcic, Media Relations Coordinator; Peter Pavlin, Public Relations Coordinator; Josie Sajnovic, Travel-Tours Coordinator; Mary Sirk, Banquet Coordinator; Tony Bavdek, New Memberships. Audit Committee: Dr. Peter Ur' banc, Peter Gormek, and Tone Muhic. -After the elections, Mrs-Marjana Dolenc served delicious refreshments and a good time was had by all. --Oscar Kord1 London’s Big Ben is named after Sir Benjamin Hall, the Chief Commissioner of Works when the bell was cast. 1 t I 1 a c a ( t v » Mi Growing Up in Collimvood Beer-Joint Neighbors _ by JOE GLINŠEK From the age of six, I was given all the “gofer” jobs. It made me feel manly and grown-up. On those hot, humid summer nights, it was a trip to Laurich’s corner candy store to buy ice cream and ginger-ale for “Boston Coolers.” These were great, hut it was more interesting when grandpa rinsed but the growler” and sent me down the back alley to Walland’s with a round aluminum pot which held a couple quarts °f beer. Walland’s called them-selves a “cafe,” which I took to mean they also served food, which was true, but so 'u the saloons named Tavern,” or “Bar.” Most served basic “bar food”: s°up and sandwiches, pick-ec* eggs, pretzels, chips, and Packs of “blind robins.” The after were tasty, salty and Very popular. They were j’10'8!, smoked little filets of ahy herring smelt, packed a small cellophane bag. °w they came to be called kiind robins,” I haven’t a ^Ue. But I do know that in °lIinwood all drinking | Pieces were referred to as ^er joints” or “saloons,” eVen if the owners had cho- (Sen to give them fancier htles. The bartender filled the growler with draft beer for 15 cents, a price I remember well; it was the same for a pint of ice cream at the corner. In the mid-1930s we called the container a “beer-pot.” It was many years later when I learned that the pot with its lid and wire-bale handle that was gathering dust on a shelf in our fruit cellar, was called a “growler.” I still don’t know why. The bartender always rewarded me with a free pick-led egg, which 1 ate on my way back up the alley. To be sure I didn’t spill any, I sipped some beer off the top to wash down the egg. I’m sure Grandpa noticed, but he chose not to mention the shortage. This was my introduction to the delights of saloon cuisine - pickled eggs and draft beer. It seemed peculiar that I was sent to fetch the beer on the next street, when we had Smaltz’s Tavern right across the street. This popular saloon was the storefront of a large house in which the owners lived. None of our family set foot in the place, nor did many of our neighbors. Their double lot had “balinca” alleys with nightlighting and plenty of space for outdoor eating and beer nati!',hen the moclern Olympics began in 1896, all 245 athletes from 14 l0ns who competed in Athens were men. Bring Your IRA Money to the Mountain Having IRAs with two or more financial institutions makes management and record-keeping a real hassle. With our Self-Directed IRA, you can have your individual retirement funds at one firm, with no annual fee for qualifying accounts.* Your First Union Securities Financial Advisor will help you find smart investments for your »•curitte. long-term objectives. And you’ll be able to manage all your retirement funds with one easy-to-read statement. For personal service, investment expertise, and added c°nvenience, bring all your IRA money to the mountain CaHed First Union Securities. ^,cphcn Koren and Sharon Krnc Koren plce Presidents - Investments ‘rst Union Securities UOl Lakeside Avenue ^■eveland, OH 44114 :16) 574-7211 • 1-800-537-4105 X 0ren@firs(U„i„n 1 .com firstunionsec.com Xth h. Mj.ooo ll,US °f $50,000 or more on December 31, 2000 qualify for the annual fee waiver—or simply make for 1909 (by April 17, 2000) or for 2000 (by December 31,2000) First Union Securities. Inc: w York Stock Exchange and SIPC © 2000 First Union Securities. 13873 ; parties. Often there were six or more cars parked in the driveway, in addition to many more taking up all the street parking. Do you get the picture? But the crowning insult was their “juke box,” one of the first. Its booming bass was felt as well as heard, and particularly annoying on hot summer nights when we slept with all the windows open. We must have heard the Andrews Sisters do the “Beer Barrel Polka” more than a thousand times — no make that five thousand. After 1 was married and lived some distance away, I would visit my family at the old house quite often, but I never peeked through the door of that saloon, even though I was curious. Most beer joints within 20 blocks of home I could describe in detail, yet I never saw the inside of Smaltz’s, no more than 50 paces from our porch. Was this our perpetual grudge boycott?! In retrospect, it’s surprising that nobody took any action other than a boycott, which did them no harm. The saloon and street were packed with noisy drinkers and cars. I’d say we were either a bunch of wimps, or masochists. My only pleasant memory of this saloon, was watching the beer being delivered. During the 1930s, Pfeiffer was still using a horse-drawn wagon to deliver kegs of beer. These were rolled off the back and dropped to a fat manila-rope pillow on the street. This maneuver fascinated me. The driver was a burly man, but it was technique not strength. He’d twist a full keg till it balanced at the edge of the wagon, jump down and nudge it off to land on edge, cushioned by the pillow. He rolled it or spun it on its end, and moved it a good hundred feet to the side door of the bar. There was no wheeled dolly and no heavy lifting -the keg never left the ground. It was a joy to watch, and I was convinced that I could have done it myself. Glinšek “grew up Slovenian” in Collinwood, and now lives in Sarasota, Fla. This article is excerpted from a book he hopes to have published. The rays of happiness, like those of light, are colorless when unbroken. -Longfellow Abbot and Costello Meet Windows 98 Costello: Hey, Abbott. Abbot: Yes, Lou? Costello: I just got my first computer. Abbot: That’s great, Lou. C: But 1 have a problem. A: What is it? C.: I am having no trouble turning it on, but I heard that you should be very careful how you turn it off. A: That’s true. C: So, here 1 am working on my new computer and I want to turn it off. What do I do? A: Well, first you press the Start button, and then... C: No, I told you, I want to turn it off. A: I know, you press the Start button... C: Wait a second. I want to turn it OFF. I know how to start it. So tell me what to do. A: I did. C.: When? A: When I told you to press the Start button. C: Why should I press the Start button? A: To shut off the computer. C: I press the Start to stop? A: Well, Start doesn’t actually stop the computer. C: I knew it. So what do I press? A: Start. C: Start what? A: Start button. C: Start button to do what? A: Shut down. C: You don’t have to get rude. A: No, no. that’s not what I meant. C: Then say what you mean. A: To shut down the computer, press... C Don’t say “Start.” A: Then what do you want me to say? C: Look, if I want to turn off the computer, I am willing to press the Stop button, the End button and Cease and Desist button, but no one in their right mind presses the Start to stop. A: But that’s what you do. C: And you probably Go at Stop signs, and Stop at green lights. A: Don’t be ridiculous. C: I’m being ridiculous? Well, I think it’s about time we started this conversation. A: What are you talking about? C: I am starting this conversation right now. Goodbye. Thanks to Rick Ambrožič for this stimulating bit of humor. Q. - What did Dela- Take time for all things. - ware? Great haste makes great A. - Her New Jersey. waste. -Franklin 2000 TRAVELMAX tours 2000 ♦ SLOVENIA OFF THE MAIN ROADS ♦ ________ "Roots and More" 15 day tours of Slovenia Departure dates: June 15, June 29, July 27, and September 7 LAND ONLY: $1563. per person, double occupancy* ♦ THE SPLENDOR OF CENTRAL EUROPE ♦ "Classic" 5 countries in 15 days Departure dates: July 13, and August 10 LAND ONLY: $1,764. per person, double occupancy* VINEYARDS ON THE < FOOTHILLS OF THE ALPS ______ "Unique" 4 countries, 15 days Departure dates: June 1 and August 24 LAND ONLY: $1,895. per person, double occupancy* UNIQUE ACTIVE HOLIDAYS IN SLOVENIA "For families with children and seniors" Guaranteed departures with six or more passengers. Depart at your convenience. * Air additional, available from all major cites Add $170. for July and August Call MIKE CERAR at TRA VELMAX, Inc. (800) 677-1313 or (216) 692-1700 911 East 185th Street, Cleveland, Ohio 44119 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 2000 Ljubljana through the centuries © H/(Ppy NeWS © (Continued from last week) The first savings-bank, one of the first in the Austro-Hungarian Empire in fact, was established in Ljubljana in 1820. Fifteen years later, the city had a school which educated pupils from all over the monarchy. Following the example of Europe’s municipal physicians who, at this time and due to their intimate knowledge of their city and its inhabitants, were also chroniclers, the Slovenian Dr. Viljem Lipič published the Topography of the Imperial King’s Provincial Capital City Ljubljana in 1834. The book is an excellent source of information on life in those times. In the early 19^* century, Ljubljana was a fascinating place. In 1830 the city had two hospitals, an orphanage, a lyceum, a secondary school, several primary school i, a theater, seven ho-teb, as (tniny as 150 restau--nuifcs, si:x breweries, seven coffee houses, six first-class restaur*hte» four printing houiU%, two booksellers a supreme command under a brigadi rf, * recruiting office, a tstud (xm, and a boys’ #chodj! The efty had 12,000 in-habkarKs. Of these there were 200 noblemen, three counts, three barons, 100 priests, over a thousand officials, 2,000 laborers, 3,000 servants, several builders, stonemasons, three portrait painters, four musicians and 2,000 armed soldiers. The most important class were the merchants. The city began developing industrially towards the end of the century when, for example in 1873 the Tobacco Factory (Tobačna Tovarna) was opened, employing a thousand workers. During this time (1882) Slovenians won the elections, maintained a majority in the Ljubljana Communal Council and got their first Slovenian mayor, Peter Grasseli. Slovenian thus finally became the official language of city hall. If we overlook a quantity of their data and put aside the various Slovene organizations, such as the Slovenska Matica of 1863, the Sokol organization and various newspapers and magazines, a major turning point in the history of Ljubljana occurred when the major earthquake of 1895 hit, destroying many buildings and damaging even more of them. The numerous wooden beams that were placed to support the buildings gave The friction match was invented in 1827 by John Walker, an Englishman. 12503 MADISON AVENUE LAKEWOOD, OHIO 44107 521-4619 Attention West Side residents: We have a large selection of Slovenian food ■ items including famous Radenska Mineral Water and Soft Drinks, Candies, Cookies, and much more. Visit us soon! Monday thru Saturday 8 a.m. - 8 p.m. Sundays 9 a.m. to 6 p.m. ^ PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 441Ž3 216 - 732-8077 Operated by Joe Foster Ljubljana its nickname, “the city on stilts.” The earthquake contributed to our joining the Japanese at the time in being the only ones to have an earthquake observatory and a special paper devoted to earthquakes. While the city streets had gas lighting after 1861, the first electric light to shine was at the Pri Belem Konjičku or White Horse Inn in 1883, though it did not appear in the rest of the city until 10 years later. Nevertheless, Ljubljana put electricity to good use. The first films were shown using electricity at the Pri Maliču Hotel, also known as the City of Vienna, as early as 1896 - only a year after Paris, and earlier than many other European cities. In 1898 Edison, the first permanent cinema, opened, two years later, the lively traffic of the streets and squares was joined by the first tramway which had a colorful history together with the trolley buses which appeared later. Although both forms of transportation are extinct today, the city may reintroduce them someday, as the plans have already been prepared. (To be continued) People once believed ringing bells would quiet storms. For Rent Modern 3 room apt., next to Slovene Home for Aged, off Neff Rd. - Phone: 216 531-5754 or 440-951-3087. (X) 432-1114 Ann’s Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 11 a.m. - 6 p.m. (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas 'ns 6027 St. Clair Ave., Cleve. The Holmes Avenue Pensioners April meeting was somewhat abbreviated since activities for the day included our annual trip to the Slovenian Home for the Aged following the business part of the agenda. Consequently, President John Kozlevchar moved the meeting along as he a) welcomed new HAP members Alice Hedderman, Mary Kerschner and Sylvia Močnik, wishing them a long, happy association with the group; b) warmly welcomed back Chuck Jacobs who, after many months and several surgeries on his hip, finally got it set correctly, enabling him, at long last, to return to our meetings; c) extended good wishes to our 50+ anniversary members, Ed and Zora Kocin (50), Millie and Harvey Senger (56) and Anne and Emerick Pausic (58); and d) paused for a moment of silent reflection on the passing of members Mike Balchak and Ed Legutski, extending sympathy to their families and friends on behalf of the entire organization. All 188 members present were shown the latest accolade received by our “HA-HA” players (Holmes Avenue Ham Actors) for their most recent dramatic presentation. Designed and crafted from spare pieces of hardware by Carl Schultz, he presented them with the “Hammy”, HAPs answer to Broadway’s “Emmy,” a remarkable statuette which all the actors will share and treasure. Fortunately for everyone present, we were spared “acceptance” speeches by the recipients. Matt Zabukovec reminded everyone that Bob Dolgan, sports writer for The Plain Dealer will be our guest speaker in May. Bob loves answering questions, so be sure to attend and feel free to ask any sports-related question you might have. Once refreshments were served and the meeting formally adjourned, a group of between 25-30 members proceeded to the Home for the Aged where they, along with musicians Millie Bud-nar, Alice Czek, Jim Kozel, Chuck Krivec, Ronnie Ku-petz, Tony Spendal and BiH Zabukovec, spent an hour singing and playing polkas and waltzes for the many residents assembled there. As is always the case when HAP members take part in this yearly visit, “a good time was had by one and all.” See you at the May meeting. -The Phantom HAP Pe0 Drive in - or Walk In BRONKOS Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=> We have all Ohio Lottery Games 4= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer GARY B U K O Y N I K F LOWERS april 27-may 27, 2000 reception for the artist: thursday, april 27 5:00-8:00pm Gallery Hours: 9:00-5:30 Monday-Thursday 9:00-5:00 Friday • 9:00-3:00 Saturday THE BONFOEY COMPANY A LEGACY OF QUALITY FOR 100 YEARS IN DOWNTOWN CLEVELAND 1710 Euclid Avenue • Cleveland. Ohio 44115 • 216.621.0178 * wvnw.bonfoey.com bttath Models " v* .• .. HELEN KONKOY It is with sad hearts that we have learned of the passing of Helen Konkoy who died on Friday, April 7, 2000. The last couple of years Helen had been residing at the Aristocrat Nursing Home in Parma Hts. Helen was preceded in death by her husband, John, and son Billy. Helen and her husband owned the hardware store on West IJOth as well as the winery. Over the years Helen had been quite active with Slovenian culture. In her early years she was the Captain of the West Park Cadets and a few years ago was named West Park Slovenian Woman of the Year. After selling the hardware and wine store, Helen moved into an apartment in Parma Hts, but spent a lot of time in the old neighborhood. She was an Eucharistic Minister at Annunciation Church. In her later years before becoming ill, she was the driving force behind the West Park National Home (J-D.N. Hall). She also insured it had the proper bookings for name Slove-nian bands playing at the hall on Friday nights. If she knew someone was 'H, she made it a point to call them, send them a card or visit. Helen’s Funeral Mass 'Vas from her old parish, Annunciation Church, on Monday, April 10, 2000. She ‘s buried at Holy Cross Cemetery. —Ray Mlakar In Memory Thanks to Evelyn Ann Vete °f Cleveland, who enewed her subscription $2nS enc*ose 481-1104 driveway and put our useRs junk in the garage. ... do we use answering machines to screen calls a11 then have call waiting so ^ won’t miss a call ft0111 someone we didn’t want t0 talk to in the first place. ... do we buy hot dogs i11 packages of 10 and buns ^ packages of 8. ... do they have drive-uP ATM machines with Bra‘* 6 lettering. ... can a homeless-conj bat veteran live in a cat ■ board box and a draft dodg live in the White House. Knock, knock Who’s there? Stopwatch. Stopwatch who? Stopwatch your doing [ and open the door. Golub Funeral Homes 4703 Superior Ave. -Suburban facilities available - 391-0357 - Karla Golub Sodnicar and Emil J. Golub “Service To Render A More Perfect Tribute” Specialists in . Corrective Hair Coloring tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road J 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 ' 'i— ' -- ■i . INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavcic American and International Selections Saturdays at Noon . .. 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 f 1-440-286-1560 ® 1-800-946-1560 » Fax: 1-440-286-2727 FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina ti i a s! AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, May 4, 2000 - Vesti iz Slovenije - Andrej Bajuk bo vodil novo slovensko vlado Včeraj je slovenski parlament tretjič glasoval o predsedniku nove vlade. Potrebno večino je dobil kandidat treh pomladnih | strank dr. Andrej Bajuk. Kmalu po glasovanju je Bajuk pred državnim zborom tudi zaprisegel in v krajšem nagovoru poudaril, da bo kot predsednik lade deloval v skupno dobro vseh dr-^ žavjlank in državljanov brez razlik. Slovenska tiskovna agencija Je poročala o Bajukovi izvolitvi, zaprisegi in krajši izjavi ter na-■ daljevala takole: “Kot je pred tem sporočil predsednik DZ Janez Podobnik, je na tajnem glasovanju v tretjem poskusu “za” izvolitev mandatarja glasovalo 46 poslancev, “proti” pa 44. Skupno je bilo razdeljenih 90 glasovnic, oddanjih jih je bilo 90. Po veljavnih pravilih je morala za izvolitev glasovati večina opredeljenih poslank in poslancev. V prvem krogu (20. aprila) je DZ zavrnil Bajukovo izvolitev, saj je zanj takrat glasovalo 44, proti njemu pa 33 po- slancev. Tudi v drugem krogu (26. aprila) ni dobil zadostne podpore, saj je dobil le 43 glasov podpore.” Po drugem viru naj bi za Bajuka včeraj glasovali dve poslanki - čeprav je bilo glasovanje tajno - in s tem dali pomladni koaliciji zmago. Sama koalicija je imela namreč največ 44 glasov in če bi bili omenjeni dve poslanki ostali pri prvotnem “proti” stališču, bi Bajuk tudi tretjič izgubil. Mnenje je, da gre za sedaj neodvisno poslanko Polonco Dobrajc, ki je pripadala Zmago Jelinčičevi Slovenski nacionalni stranki, in Pa za Edo Okretič-Salmič iz vrst DeSUSa. Y enem od govorov pred zadnjim glasovanjem je Dobrajčeva rekla, da se zaveda, da b° zaradi svojega dejanja napravila konec ^oji politični karieri. O včerajšnjem glasovanju je STA še po-ročala: “V skladu z veljavno poslovniško Ureditvijo bo moral novoizvoljeni mandatar Andrej Bajuk najkasneje v 15 dneh držav-neniu zboru posredovati predlog za imeno-Vanje ministrov.” Novinarjem je Bajuk po v Psovanju dejal, da bo predlagal ministre Za svojo vlado kaj kmalu, saj o tem razmi-^jajo pomladne stranke že dalj časa. Tako naj bi po nekaterih pričakovanjih znova Postal obrambni minister Janez Janša, zu-nanji pa zopet Lojze Peterle. Če bo tako, °b tem poročanju še ni znano. Andreja Bajuka je STA tako na kratko °pisala: “Andrej Bajuk, rojen 18. oktobra ^43, je večino življenja preživel v tujini, doštudiral je v Argentini, nato pa doktorici iz ekonomskih znanosti na univerzi Ber-keley (tj. University of California, Berkeley) v Združenih državah. Leto dni je bil zaporu na Svetovni banki v Washingtonu, na- to pa je Več let delal na Medameriški razvojni banki (IDB), najprej v ZDA, zatem pa še na predstavništvu za Evropo v Parizu.” Predsednik republike Milan Kučan je takoj po izvolitvi čestital Bajuku: “Upam, da vam bo uspelo oblikovati vlado, ki bo s prepričljivo podporo državnega zbora prevzela vso odgovornost in s polnimi pooblastili nadaljevala z uresničevanjem notranjih reform, izpolnjevanjem obveznosti iz pogajanj z Evropsko unijo in pripravami za včlanitev v NATO.” V čestitki je Kučan izrazil prepričanje, da Slovenija potrebuje politično stabilnost in s tem v zvezi učinkovito in kompetentno vlado, ki ima zanesljivo podporo v državnem zboru: “Želim verjeti, da se poslanci v polni meri zavedajo odgovornost, ki so jo prevzeli s svojo odločitvijo in jo morajo nositi do rednih jesenskih volitev. Do takrat se morajo poslanci ob vseh drugih nalogah končno vendarle izreči o zahtevi ustavnega sodišča in odločiti, po kakšnem volilnem sistemu bodo državljanke in državljani tedaj volili. Imajo pravico, da to vedo pravočasno. Gre za uresničevanje njihove najpomembnejše politične pravice. Kolikor bo pri parlamentarnih strankah obstajala volja, da odločijo o volilnem sistemu, sem se tako kot gotovo tudi vi pripravljen angažirati, da pride do potrebnega soglasja.” Naslednji korak je, da mora Bajuk predlagati parlamentu ministre za novo vlado, le-te pa mora parlament potrditi. Do takrat bo tekoče posle predsednika vlade opravljal dosedanji vršilec dolžnosti in “bivši” premier Janez Drnovšek. Po nedavni združitvi Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke je nova stranka dobila novega predsednika Franca Zagožna, v sredini fotografije, predsednika prejsiyih SLŠ Marjan Podobnik (desno) in SKD Lojze Peterle (levo) sta pa bila izvoljena za podpredsednika. Tretji podpredsednik SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je mandatar novonastajajoče vlade dr. Andrej Bajuk. Iz Clevelanda in okolice Korotan vabi— Pevski zbor Korotan vabi na vsakoletni koncert, ki bo v soboto, 20. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pričetek koncerta bo ob 7. uri zvečer. Po koncertu zabava in ples, za katerega bo igral ansambel Staneta Mejača. Vstopnice so na voljo pri članih zbora, za rezervacijo miz pa pokličite Cvetko Rihtar na 216-692-2469. Na dan koncerta se bodo vstopnice dobile tudi pri vhodu v dvorano. Vsi lepo vabljeni! Krofi in rezanci— Oltarno društvo župnije Sv. Vida bo imelo prodajo krofov in rezancev v soboto, 13. maja, v društveni sobi šolskega avditorija. Pridite in pokupite; prebitki teh mesečnih prodaj pomagajo župniji in njenemu poslanstvu. Novi grobovi Mike Vidmar Včeraj, 3. maja, je v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. umrl 103 leta stari Mike Vidmar, -rojen v Klečah, Sloveniji, od koder je prišel v Cleveland 1. 1913 ter živel na Edna Ave. polnih 80 let, vdovec po Jennie, roj. Furlan (poročena sta bila 67 let), oče Jennie Legan in Florence Krance, 3-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Julije Bokar, Josepha Widmar (pba že pok.), brat v Sloveniji je tudi že pok., zaposlen pri Madison Foundry več kot 40 let, vse do svoje upokojitve 1, 1965, bivši predsednik in dosmrtni častni predsednik ADZ društva Cleveland št. 14, član Kluba upokojencev na St. Clairju, vnet pristaš Cleveland Indians baseball-ske ekipe. Pogreb bo v soboto v oskrbi Želetovega zavoda zj. ob 8.45, v cerkev sv. Vida ob 9.30, od tam pa na Vernih duš pokopališče. Ure kropljenja bodo jutri, v petek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Darovi v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele, 18621 Neff Rd., Cleveland, OH 44119 bodo s hvaležnostjo sprejeti- (dalje na sir. 16) Letna seja— V petek, 19. maja, bo letna seja Slovenskega doma za ostarele. Seja bo kot običajno v Slovenskem narodnem domu na Waterloo Rd. Registriranje se bo pričelo ob 7h zv., seja pa ob 7.30. Upravičeni do glasovanja so tisti, ki so v zadnjem letu prispevali najmanj $25 temu zavetišču (torej od 1. aprila 1999 do 31. marca 2000). Poleg poročil direktorjev o delovanju v zadnjem letu, bodo navzoči izvolili tretjino članov direktorija. Nov odbor Lilije— Na občnem zboru je bil za leto 2000-2001 izvoljen sledeči odbor Dramskega društva Lilija: Predsednik, Peter Dragar; podpredsednika, Matija Grdadolnik, Srečo Gaser; tajnik, Ivan Hauptman, 25922 Highland Rd., Richmond Hts., OH 44143, tel (216) 481-1187; zapisnikar, Franc Hren; blagajničarka, Marija Mar-šič; programski odbor: Matija Grdadolnik, Srečo Gaser, Peter Dragar, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek; odrski mojster, Slavko Štepec; kuhinja: Ani Nemec, Julka Zalar; tožaja: Tone Štepec, Rudi Hren; reditelji: Jože Tomc, Ivan Tomc, Lojze Zupančič; športni referent, Matija Grdadolnik; nadzorni odbor: Marija Tominc, Frank Zalar, Štefka Smolič. Spominski darovi— Ga. Bertha Dovgan, Cleveland, O., je darovala $20 v podporo AD, v spomin moža Josepha. Ga. Dorothy Zupcsan, Madison, O., je poklonila $10 v spomin pok. članov družin Zupcson in Debevc. Ga. Helen Pe-trowitsch, Cleveland, je darovala $20 v spomin moža Mike-a. Ga. Patricia Walton, Mentor, O., je darovala $20 v spomin očeta Johna. Evelyn Svete, Cleveland, je darovala $20 v spomin staršev Johna in Frances Kmet Svete ter sestre Lil Pertekel. G. Kevin Ostrowski, Brunswick, O., je daroval $20 v spomin brata Edwarda. Ga. Agnes Modic, Cape Coral, Fla., je darovala $20 v spomin moža Tino-ta. Hvala vsem! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (CJSPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 17 Thursday, May 4, 2000 Prizadevanje za boljšo slovenščino Luzer je zgubar Pri nas (tj. v Sloveniji) imamo zakon o gospodarskih družbah, v katerem piše, da morajo biti imena podjetij v slovenščini. Za to določilo se skoraj nihče ne zmeni, še najmanj registrska sodišča, ki potrjujejo imena novih “firm”. Kakor posmeh zakonu se potem človeku zdi, ko mu pošljejo v hišo reklamo za “Fun elektronik, Hi-Fi Center” ali za “Smart Moda store” in še nešteto takih naslovov. Kam nas to pelje, je pa tudi jasno. Včasih se ozremo po Evropi, da bi videli, kako se ob pritisku angleščine godi drugim jezikom. Ugledni nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je pred kratkim povabil svoje evropske dopisnike, da so mu opisali razmere po nekaterih državah. Zbralo se je nekaj osupljivih podatkov. Pri nas se včasih hrepeneče oziramo v Francijo, ki ima že svoj drugi zakon za obrambo francoščine (s kaznimi in z globami!). Ampak dopisnik FAZ trdi, da je “zakon že pozabljen”, čeprav za to trditev potem ne navede kaj prida dokazov. Prav idealno pa se francoščini v njeni domovini očitno ne godi, čeprav se trudijo zanjo bolj kakor mi za slovenščino. O poljščini je Delo še pred nedavnim pisalo, da je parlament sprejel zakon o poljskem jeziku, ki “zahteva, da se vsi tuji nazivi zamenjajo z domačimi”. Če beremo dopisnika FAZ, se zdi, da ta zakon še ni dosti naredil, saj na značilnih področjih kraljuje angleščina, tudi v računalništvu, kar je najhujše. Med drugimi evropskimi narodi so se angleščine menda najbolj oprijeli Švedi. Kdo pa se je še ni? Tudi takšni narodi so še, na primer Španija, kjer se vdiranju angleščine uspešno upirajo razne ustanove, predvsem Akademija, ki se o jezikovnih vprašanjih posvetuje tudi z akademijami v špansko govorečih južnoameriških državah. In podobno je v Italiji - tam brani italijanščino njena lepota: angleščina nikoli ne zveni tako melodiozno kakor italijanščina, pravi dopisnik FAZ. “Ker italijanščina tako lepo zveni, ima angleščina malo šans.” Če se vrnem v domovino - svojo lepoto ima tudi slovenščina. Kdor ima še kaj občutka zanjo, v svoj govor nikoli ne bo sprejel spačenk iz angleščine, kakršni sta na primer “luzer” in “skejter”, ki se košatita v naslovih v Delu. Naši slovničarji prejšnjih dob so raziskovali skoraj le vsebinsko, logično plat jezika, lepotna, estetska jih je premalo zanimala. Da pa je ta plat zelo močna in učinkovita, se je praktično pokazalo na nekoliko nepričakovanem tori- Ivan Hauptman - 70-letnik CLEVELAND, O. - Če pri petdesetih letih srečaš Abrahama, koga pa srečaš pri sedemdesetih? To je vprašanje, ki si ga je za- stavil naš slavljenec Ivan Hauptman. Pa zaenkrat ni še našel odgovora in ga verjetno tudi ne bo, a sedemdeset let je pa vseeno že star. Ni ravno lepo, da se take stvari obešajo na veliki zvon, kot so včasih rekli, posebno še, koliko let kdo ima, saj vsak bi bil rad še mlad. A pri sedemdesetih, to je že kar lepa starost in je vredna, da se to objavi. In še ena druga reč je, da to naš slavljenec zasluži! Kdo je in kaj je, ve kolikor toliko vsak, a kaj bolj potanko pa bomo skušali povedati, kako mu je življenje potekalo do danes. Rodil se je 7. maja 1930 in sicer v ljubljanski bolnici, tako da bi mu lahko rekli “ljubljanska srajca”, a on bi to zameril. Pravi, da je doma iz Stične. Naj bo! Franc Hauptman, njegov oče, je bil zaposlen kot poštni uradnik v Ljubljani, mati Marjeta pa je poleg treh fantov še skrbela za malo kmetijo. Brat Tone je med vojno padel kot domobranec, brat Vinko pa je študiral v Ljubljani in se pozneje pridružil domobrancem. Tudi Ivan je začel gimnazijo v Škofovih zavodih in je sedel skupaj v klopi s pokojnim Janezom Trpinom, ki je pozneje postal duhovnik frančiškanskega reda. Morda se ga še kdo spominja iz Lemonta. Ob koncu vojne je družina bežala na Koroško. Od tu je bil brat Vinko vrnjen in umoijen v Teharjah. Ostali pa so se kot mnogi begunci preselili v begunsko taborišču v Spi-ttalu. Tu si je Ivan hitro navezal prijateljskih stikov s sovrstniki, in ker mu šola ni posebno dišala, je kaj kmalu začel z delom pri livarni in topilnici v taborišču, kjer so iz starega aluminija pričeli vlivati razne skodelice, krožnike in sklede ipd. Vse te stvari so potem zastonj razdeljevali med “taboriščnike”, ko so se imenovali prebivalci begunskih taborišč v Avstriji. Vsega tega je namreč primanjkovalo. Leta 1949 je družina dobila sponzorja za v ZD. Njihova prva postaja je bila na farmi v Rock Creek, Ohio, a so se kaj kmalu preselili v Cleveland, kjer se je naselilo mnogo njegovih prijateljev. Dobil je delo na odpadu za železo oz. “scrap yard”, kot so rekli, in pozneje v Kaše Mfg. Co. Leta 1954 mu je meseca novembra umrla mama in mesec pozneje tudi oče. Tako se je Ivan znašel sam na svetu. Kaj kmalu si je pa našel življenjsko družico Pavlo Arnež, s katero se je poročil leta 1955. V družini so se jima rodili štirje otroci: Tony, Metka, Marjanca in Peter, peti, Joško, je pa pri porodu umrl. Sedaj so že vsi poročeni in sta Ivan in Pavla stara starša že sedmim vnukom. šču, pri (ne)sprejemanju germanizmov v knjižno slovenščino. Z njimi je bila slovenska govorica v nekem času tako zasuta, da se zdi pravi čudež, da ni celega kupa izmed njih sprejela v knižni jezik. Sprejela pa jih ni, ker so grdo zvenele. Vsak jezik ima svoj ustroj, v katerem nekatere glasovne povezave zvenijo domorodcu lepo, nekaterih drugih pa ne mara. (Mislim, da je to pri nas še neraziskano.) Seveda to bolj razločijo občutljivi, estetsko nadarjeni ali izšolani ljudje. “Ajzenponar” ali “šraufenciger” (in sto in sto podobnih izrazov) - vse to je bilo za knjižno slovenščino nesprejemljivo zaradi svojega zvena, ne zaradi vsebine. Današnje razmerje slovenščine do angleščine je prav podobno nekdanjemu do nemščine. Fonetično napisane sposojenke iz angleščine so prav tako tuje slovenščini in se upirajo našemu lepotnemu čutu, le jezikovno topi in neobčutljivi med nami jih sprejemajo v svoj govor in svoje pisanje. Nekaterim je pač vseeno, kako zveni njihova beseda. Janez Gradišnik DRUŽINA, št. 16-17, Velika noč 2000 Leta 1959 je Ivan s prijatelji ustanovil industrijsko podjetje Sunset Industries. Začetek je bil težak, a z vztrajnostjo in znanjem so prebrodili začetne težave. Danes imajo zaposlenih okoli 30 uslužbencev, med njimi sta tudi njegova sinova Tony in Peter. O podjetju je pred par tedni izšel tudi lep članek o pridnosti Slovencev v časopisu The Plain Dealer, ki je tudi priobčil Ivanovo sliko. Članek je napisal novinar lista William “Bill” Miller. Že od vsega početka je bil Ivan član pevskega zbora Korotan in, ker je imel lep glas, je velikokrat nastopil kot solist. Več let je bil tudi predsednik Korotana. Pod njegovim vodstvom je leta 1981 Korotan priredil zelo uspešno turnejo po Koroški in Primorski. Ivan je bil še član igralske skupine “Slovenski oder” in znan kot dober igralec. To odliko je pozneje tudi prinesel k dra-matskemu društvu Lilija. Pri tem društvo je bil tudi večkratni predsednik, igralec in režiser. Sodeluje pri fari Marije Vnebovzete kot delilec obhajil in rad pomaga pri vseh farnih prireditvah. Je tudi član Slovenske radijske družine in nas na njihovih oddajah vsako nedeljo uči božje besede, včasih pa poda tudi kak svoj komentar. Najraje pa se Ivan bavi s filmanjem ali videosne-manjem raznih prireditev. Ima zelo veliko trakov o le-teh v svojem arhivu. A kot vsakemu upokojencu, tako pravi tudi on, tudi njemu vedno časa primanjkuje, da bi vse uredil za lažji pregled tega, kar ima. Pa pravi, da bo tudi to še prišlo. Dragi Ivan, Tvoji prijatelji in znanci ti danes kličemo: Še na mnoga leta in naj te ljubi Bog še dolgo ohrani v krogu svoje družine! Bog s teboj! Prijatelji Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! ..J 50. obletnica poroke Jožeta in Tilly Velikonja AGNA JAVORNIK 1914 - 2000 12. aprila sta Jože in Tilly Velikonja praznovala 50. obletnico poroke. Zakonsko zvezo sta sklonila 1. 1950 v Rimu, kjer ju je poročil Jožetov sorodnik pater Prešeren. Spoznala sta se v Trstu. Tam sta oba poučevala na slovenskih srednjih šolah. Jože je prišel v Trst 1948. leta, ko je končal državno univerzo v Rimu, kjer je diplomiral iz geografije. V Trstu je poučeval zemljepis >n zgodovino, poleg tega pa pripravljal slovenske učbenike. Tilly Rus - Velikonja je diplomirala na univerzi v Benetkah iz tujih jezikov 'n je v Trstu poučevala angleščino na slovenski višji gimnaziji. Po poroki sta ostala v Trstu še pet let, nato pa emigrirala v Združene države. Leta 1955 sta prišla v Cleveland. Tilly je učila na katoliški srednji šoli, •lože pa je prijel za ročno delo. V dveh letih sta si prihranila nekaj denarja ter odšla v Chicago, kjer se je Jože vpisal na University °f Chicago za po-doktorski študij. Tu se jima je rodila hčerka in Tilly se je posvetila družini. Leta 1959 je Jože dobil mesto profesorja na univer-z* Southern Illinois v Car-bondale, 111., 1964. leta pa Se je odločil za University °1 Washington, Seattle, v Stavnem zato, ker je bil arn znani center za sred-ni° in vzhodno Evropo. Ob. 30. obletnici smrti mame Ivana Staniša 23- IV. 1903 - 5. VII. 1970. Srce Te kliče, v duhu gleda Rubeči, vdani Tvoj obraz. Vedno bomo Te ljubili, kot si Ti ljubila nas. Poučeval je kulturno, socialno in politično geografijo do svoje upokojitve leta 1993. Med drugimi številnimi raziskovanji, se je Jože predvsem posvetil migracijskim tokovom Italijanov in Slovencev v Združene države. Kot gost je predaval na mnogih univerzah, tako na Yale (1963-64) ter na univerzi v Liverpoolu, v Angliji (1967-68); z angleškimi geografi je še do danes v stiku. V zakonu so se Jožetu in Tilly rodili trije otroci: hčerka Marija ter sinova Peter in Marko. Marija ima doktorat iz prava. Z možem sta zaposlena pri FBI v Washingto-nu, D.C., kot pravna svetovalca za zunanje zadeve. Marija je raziskovala vojne zločine v Bosni za mednarodno sodišče za vojne zločine v bivši Jugoslaviji (International War Crimes Tribunal for the Former Yugoslavia) v Haagu na Nizozemskem. Marija ima tri hčerke. Peter živi z ženo in sinčkom v New Yorku. Je oboist in skladatelj. Na univerzi West Virginia je bil profesor za glasbilo oboa in za glasbeno teorijo. Igral je v mnogih simfoničnih orkestrih v New Yorku, Chicagu in drugod. Sedaj se bavi predvsem s komponiranjem glasbe na računalniku in z računalniškim programiranjem. Ob 1. obletnici smrti očeta Frank Staniša 27. III. 1902 - 5. V. 1999. V hladnem grobu zdaj počivaš, rešen si prav vseh skrbi, mi pa mislimo na Tebe, Te pogrešamo vse dni. Marko ima magisterij iz javne uprave, a mednarodne zadeve so ga vedno zanimale. Lani je končal potrebno prakso v ameriškem zunanjem ministrstvu (State Department) in je sedaj zaposlen na ameriški ambasadi v Manili na Filipinih. Spomin mi uhaja na lepa, čeprav trda, leta, ko smo bili v Chicagu. Cenim čas, ki smo ga preživeli skupaj, in prijateljstvo, ki smo ga spletli. Spominjam se številnih debat, ki so pogosto trajale pozno v noč. Čeprav po Chicagu nismo več živeli v istem kraju, so se prijateljske vezi ohranile in naju z Jožetom povezovale pri skupnem delu. Jože in Tilly: Prisrčne častilke k zlatemu jubileju! Bog Vaju živi še mnogo let! Bogdan Novak Toledo, Ohio Tajvan ohromil kitajske stike z Vatikanom Peking - Dejstvo, da Vatikan ni hotel javno obsoditi teorije o “posebnih meddržavnih odnosih” med Tajvanom in LR Kitajsko, je postalo nova ovira za medsebojno priznanje Pekinga in Svetega sedeža. S sedeža Rimskokatoliške cerkve so sporočili, da bi bilo dajanje takšnih izjav “neprimerno”, ker Tajvan ni uradno razglasil neodvisnosti; kakršen koli komentar o odnosih med otokom in matično celino bi bil vmešavanje v kitajske notranje zadeve. Vatikan je ena izmed 27 držav, ki ima diplomatske stike s Taipeijem: Peking kot pogoj za neposredne odnose z Vatikanom zahteva prekinitev vseh uradnih stikov s Tajvanom. Kitajski in Vatikan sta sicer ohranila stike, da bi našla rešitev za vzpostavitev diplomatskih odnosov, a pravega napredka še ni bilo; Peking nasprotuje namreč tudi temu, da bi kitajske nadškofe izbiral papež, češ da bi LR Kitajska tako izgubila del suverenosti znotraj lastnih meja. Medtem Tajvan še naprej zavrača vse kitajske grožnje z vojaškim posredovanjem in se pripravlja na morebiten spopad - tudi z izdelovanjem bojnih letal. Z. B. Delo, 22.4.2000 A AMERIŠKO DOMOVINO S t E VEDNO NA TEKOČEM Kdo bi si mislil, ko sem se ustavila 2. aprila po slovenski maši pri Agni Javornik, da bo to zadnjikrat, ko se bova videli. Tisto noč je v vsej svoji veličini izdihnila svojo plemenito duše. Naše poznanstvo se je spletlo v kito neomajnega prijateljstva pred 38 leti. Med seboj smo si delili srečne dogodke svojih družin, pomagali smo si ob težavah, se bodrili v skrbeh, le kot se to dela med najožjimi sorodniki. Agna Javornik se je rodila 19. februarja 1914 v znani Voduškovi družini v Ljubljani. Od štirinajstih otrok je bila dvanajsta po vrsti. Pol leta po njenem rojstvu se je začela I. svetovna vojna. Ko ji je bilo pa komaj tri leta, ji je mamica umrla, stara komaj dvainštirideset let. Tako je ostal oče odgovoren za vse. Agna je večkrat poudarila, da je bil njen oče svetniški oče. Skrb za deset otrok: štiri fante in šest deklet, ni bila lahka. Po očetovih nasvetih so vsa dekleta končala učiteljišče. Menil je, da je to najboljši poklic za materinstvom, če se katera ne bi poročila od deklet. Družina je stanovala na Dunajski cesti, v Ljubljani, kjer je bila kavarna Evropa spodaj. Oče pa je imel svojo odvetniško pisarno v Tavčarjevi ulici. Imel je izredno ljubezen do svojih otrok. V svoji dobroti je V BLAG SPOMIN OB 14. OBLETNICI NJEGOVE SMRTI MIRKO JAVORNIK ki je umrl 1. maja 1986. Njegovi žalujoči: Hčerka Agna v Washing-tonu, hčerka Alenka z družino v New Windsor, N.Y., sin Miro z družino v Hendersonville, N.C., ter sestri Francka v Ljubljani, Slovenija in Marija v Clevelandu. Bog mu daj večni pokoj! Cleveland, Ohio, 4. maja 2000. večkrat nosil majhno Agno po stanovanju, da ji je olajšal neugodje pri suhi in srbeči koži, za kar je Agna trpela tudi pozneje celo življenje. Agna se je poročila z znanim slovenskim pisateljem Mirkom Javornikom 7. julija 1936. S poroko je zgubila učiteljsko mesto, ker takrat niso bile žene v službi, če je bil mož zaposlen. Po dobrem letu je Agnin mož dobil karierno službo pri Jugoslovanski knjigarni pri časopisu Slovenski dom kot glavni urednik. Zaradi tega visokega službenega mesta si lahko predstavljamo, da je proti koncu 2. svetovne vojne in ob “osvoboditvi” je bil Mirko Javornik v veliki življenjski nevarnosti. Umaknil se je v Avstrijo, pozneje pa v Trst. S tem se pričenja za Agno novo življenjsko obdobje, kajti ostala je sama s tremi majhnimi otroci. Sledila so hišna preiskave Ozne. Takoj je bila zaplombirana študijska soba in jedilnica. Agna je lahko samo nekaj knjig še preje rešila. 18. avgusta 1945 je sledila. Agnina aretacija in izguba stanovanja. Otroci so se takrat držali mamice in neugnano jokali. Še dobro, da sta bila v stanovanju moževa mama in sestra, da sta popazili na otroke. Vse to preganjanje je bilo samo zaradi svojega imena, imena po svojem možu. Svojo družino je preživljala s pomočjo sorodnikov, inštruirala je otroke kakšnih trgovcev. Po dveh letih iskanja je dobila službo na Bokalcih kot knjigovod-kinja. V službo se je ob vsakem vremenu vozila s kolesom osem km na eno stran in to vseh sedem let. V tej dobi je bila ponovno aretirana leta 1949 v Ljubljani. Takrat so ji pobrali vse, kar je še imela od moža: pisma, katera ji je še pisal predno sta se poročila. Po zaslugi dobrotnika iz Bohinja, ki je dal družini brezplačno hišo z ognjiščem in eno sobo, so imeli vsaj včasih Javornikovi malo veselja v naravi. Prav tu se je zgodil en majhen čudež, o katerem mi je Agna večkrat povedala. (dal|c aa str. U) Vedno sta z nami in mi z Vama. Nasvidenje! Žalujoči: Otroci, snahe, 7 vnukov, 5 vnukinj, 3 pravnuki, 3 pravnukinje in ostalo sorodstvo v Sloveniji V blag spomin Slovensko olimpijsko odštevanje do Sydneyja Osmerec je bil blejsko-izolski Lucijan Kleva je rojen veslač. Že od malih nog, ko je prvič prestopil prag veslaškega kluba Izola, je bil z dušo in srcem predan temu športu in tako je še danes, čeprav se je veslaški svet odtlej bistveno spremenil. Vse, kar je počel v mladih letih, je prežel z zagnanostjo in željo po uspehih, dandanes pa prostovoljno in brez kakršnekoli nagrade trenira mlade veslače izolskega Arga. Razlika je le ta, da je bilo takšno ravnanje nekoč samoumevno, danes pa je za marsikoga nenavadno. Čano, kot mu pravijo športniki in znanci, je človek, ki ga zanimajo novosti. Zelo rad sedi za računalnikom, še posebej ga zanimajo programi za oblikovanje in animacijo, pa tudi internet mu je v veliko veselje, še posebej, ko spoznava novosti v veslaškem športu. Kljub velikemu znanju in preseganju klasične veslaške zaprtosti ga ni med športnimi funkcionarji, preprosto zato, ker raje dela z mla- V BLAG SPOMIN OB 19. OBLETNICI LOUIS JARM (Alojzij Jarm) V večno življenje je odšel 5. maja 1981. Devetnajst let je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, ko se spominjamo na Te. V raju prosi zdaj Boga, da raj nebeški nam da, kjer bomo zopet združenj, veselje večno uživali. Žalujoči ostali: Lillian Oman, pastorka, Mihv., Wis.; Frank Yarm in Fannie Omahen, nečak in nečakinja Richmond Hts. O.; Mili Kajzer, nečakinja, Solon O.; ter ostalo sorordstvo tu in v Sloveniji. Richmond Hts., O., 4. maja 2000. dimi kot pa s tistimi, ki šport vse bolj razumejo le kot posel. Takšnega ga poznajo starejši Izolčani, mladi izolski veslači pa vedo, da je bil njihov Čano eden od petih slovenskih veslačev na igrah v Tokiju in to celo kot vojak. Še najbolj pa vedo, da je olimpijsko kolajno zgrešil le za slab meter. “Dve leti pred OI v Tokiju sem bil državni prvak v izolskem dvojcu s krmarjem, v katerem je veslal še Sergio Skorja, krmar pa je bil Zorko Tul. Leto dni pozneje sem moral k vojakom. Ker pa je bil sedež veslaške zveze v Splitu, nisem izgubil stika z reprezentanco. Ko sem v uniformi vojaka mornarja prišel v športno četo Mornarja v Splitu, so me postavili v osmerca. Dvoboj mornariškega in reprezentančnega osmerca smo izgubili le za malo in takrat so me vzeli iz vojaškega čolna ter me posadili v olimpijskega. Tako sem kot vojak treniral na Bledu in tudi odšel na OI na Japonsko.” Olimpijski osmerec je bil bolj ali manj slovenski. Trener je bil Peter Klavora z Bleda, poleg Lucijana Kleve in Jadrana Baruta iz Izole pa so bili v njem še trije blejski veslači: Boris Klavora, Jože Bere in Alojz Colja. Takrat so bila veslaška središča drugje -v Splitu, Zagrebu in Beogradu ter delno v Šibeniku. Bled je imel predvsem svoj klubski osmerec. “Leta 1964 so bile nekakšne kvalifikacije, saj smo morali doseči najmanj tretje mesto na evropskem prvenstvu, ki pa je bilo po kakovosti enako svetovnemu. Hkrati smo morali poslati čoln na Japonsko, ker je potoval z ladjo skoraj dva meseca, in odločili smo se, da pošljemo nekoliko slabšega, saj smo se bali evropskih kvalifikacij. Na EP smo osvojili tretje mesto in se uvrstili na OI.” Veslaška tekmovanja so bila kakšnih 50 km od To-kija, na majhnem jezeru, ki so ga razširili posebej za igre. “Voda je mirovala in kot regatno polje je bilo odlično pripravljeno. Problem je bil le, da je bila okoli še čistina, in ko je pihal veter s strani, so bile nekatere proge slabše. Pri žrebanju smo dobili Nemce, ki so bili najmočnejši. Odločili smo se, da jih bomo skušali presenetiti in se neposredno uvrstiti v finale. Začeli smo hitro in na 1000 metrov smo bili eno dolžino čolna pred njimi. Danes je takšno prednost težko uloviti, mi pa smo takrat očitno pretiravali in smo popustili, tako da so nas Nemci prehiteli za dve dolžini čolna.” V repesažu je jugoslovanski osmerec zlahka zmagal. “Pred finalno tekmo v Tokiju smo v Evropi redno izgubljali z Nemci in Rusi. Čehe pa smo premagovali. Toda, olimpijska regata je vedno nekaj drugega. Štar-tali smo slabo in bili zadnji. Počasi smo ulovili Italijane in nato po klicih krmarjev slišali, da lovimo Ruse. To nam je dalo krila in na vso moč smo veslali do cilja. Žal pa smo bili ravno mi, Rusi in Nemci na levi strani polja, medtem ko so Američani in Čehi vozili v zavetrju. Končalo se je tako, da so Američani na peti progi zmagali. Nemci so bili drugi, nas pa so prehiteli Čehi, ki so veslali na šesti progi in jih med regato nismo videli. Fotofiniš je pokazal, da so nas prehiteli za slab meter. Če ne bi bilo vetra, bi zelo verjetno osvojili kolajno. Nasploh smo bili zelo nesrečna posadka, saj smo naslednje leto izgubili bron na svetovnem prvenstvu za manj kot meter dolžine.” Drago Mislej Nedelo, 9. aprila 2000 V BLAG SPOMIN GREGOR VASLE UMRL 6. MAJA Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni; v srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli. Njegovi žalujoči: Francka, rojena Švigelj - žena Gregor Vasle - sin Milka Želodec, Milena Starlein - hčerki Dorica - snaha vnuk, vnukinje in pravnukinja Andrej - brat, v Sloveniji in ostalo sorodstvo AGNA JAVORNIK 1914 - 2000 (nadaljevanje s str. 11) Istočasno je bil prav v njihovi bližini, prav tako v Bohinju, na počitnicah tudi Tito. Vsi trije otroci so dobili nerazložljivo korajžo in so stekli k njemu. Enajstletna Alenka s šopkom ciklam pa je pred Titom spregovorila: “Veliko prošnjo imam do vas, če bi lahko šli v Trst k očku.” Od takrat naprej so bili slovenski funkcionarji zelo prijazni in v zelo kratkem času je bila Javornikova družina skupaj v Trstu. Po parih letih so se potem odselili najprej v San Francisco, kjer je bil Agnin brat župnik Vital Vodušek pri slovensko-hrvaški župniji. Tam je bilo zelo težko za službe, to pa zato, ker se je ogromno število Amerikancev iz vzhoda selilo v Kalifornijo. Avgusta 1962 je Agna prišla z otroci za možem v Washington, D.C. Pred državljanskim izpitom leta 1967 je bila zaposlena pri Woodward & Lothrop trgovini. Isti dan, ko je dobila državljanstvo, je zaprosila za in tudi dobila službo v Kongresni knjižnici. V tej največji knjižnici na svetu je bila Agna neizrekljivo zadovoljna. Pri vsem študiju v mladih letih je na jesen svojega življenja našla sebi primerno delo, katerega je iz srca in z ljubeznijo izvrševala. Knjiga je katalogizirala na področju zgodovine in literature v slovenskem, hrvaškem, srbskem makedonskem, albanskem, nemškem in italijanskem jeziku. 1980. leta je postalo lažje, ker ni bilo treba več iskati podatkov v katalogu, vse je postalo zgoščeno pred njo v računalniku. Nemalokrat je poudarila, da ima najlepše spomine ravno na leta v knjižnici, kjer je v enaintridesetih letih zaposlitve predelala več tisoč knjig. Ko se nas je peščica Slovenk leta 1965 organizirala v prvo slovensko dru- štvo v Washingtonu, v podružnico Slovenske ženske zveze, je bila Agna med nami. Vsa leta je bila zvesta članica. Še do nedavnega je bila Agna redna obiskovalka pri slovenski kapeli v baziliki Brezmadežnega spočetja tu v Washingtonu, D.C. Vsi, ki smo Agno poznali, jo bomo iskreno pogrešali. Še tembolj pa njeni najožji: sin Miro z ženo Moniko in družino, hčerki: Alenka Pfeifer z možem Zdravkotom in družino, in Ajica. Vnuki: Nežka, Borut, Paule z družino, in Marko. In pravnuka Alexis in Anthony. * * * Kaj je Nesmrtnost? Nesmrtnost je preživetlje in nadaljevanje obstoja človekove duše po smrti. Nika B. Kovačič Silver Spring, MD PrijatePs Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS V BLAG SPOMIN Ob deseti obletnici smrti našega dobrega moža, očeta, starega očeta in brata ANTON CESAR ki ga je Gospod poklical 5. maja 1990. V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam. V nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Žalujoči ostali: Žena: Ana Cesar Sin: Steve Cesar z družino Hčer: Ani Zudic z družino in ostalo sorodstvo v Sloveniji in Ameriki. 8RICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between thardon & K. 222nd Sl. — Euclid, Ohio Tudi prostovoljstva se je treba naučiti Neprofitni sektor povezuje Ohio in Slovenijo Pred nedavnim je bil ponatisnjen članek iz ljubljanskega Dnevniku o obisku skupine poslovnežev iz Slovenije, ki so tudi aktivni v tamkajšnjih neprofitnih dejavnostih, in so se med obiskom predvsem v Ohiu poučevali o delovanju neprofitnih organizacij tu. Pospeševalec programa v zve-Z1 s tem je rojak August B- Pust. Tokrat je posredovan članek, ki ga je za revijo Rodno grudo pripravi član skupine iz Slovenije Bojan Žnidaršič. - Ur. AD ♦ Spoštovani predstavniki slovenskih neprofitnih orga-H'zacij. Zelo vesel sem, da Vam lahko v imenu Boba Tafta, guvernerja države ^hio, izrazim prisrčno dobrodošlico na začetku vašega dvotedenskega bivanja v naši državi.” Sredi januarja so bile te lople besede, izrečene v čisli slovenščini, pravi balzam Za našo dušo in telo. Te-! gobe polarne zime vetrov-t ne8a Columbusa smo takoj Pozabili in prisluhnili pripovedi gospoda Avgusta Pusta, ki je zaradi sodelav-;ev uradni sprejem v par-amentu nadaljeval v angleščini. Ljubljančan s Kodeljeve-je 18 leti odšel v Ame-.! ° kodirat slikarstvo. Biv-^ guverner Vojnovič - se-aJ senator v Washingtonu va*a Pritegnil k sodelo-VenjU v administraciji drža- Tust^*1'0 ^anes ie August ga ^*re^tor guvernerjeve- stike raC*a Za mednarodne skeC “*n l5rec*stavn'lc sloven-zgodbe o uspehu” v svetu, kjer je uspešnost pogojena s sposobnostjo. V Ameriko nismo zašli po naključju. Po selekciji 74 prijavljenih so organizatorji s pomočjo Ameriške ambasade in gospe Mile Millman izbrali heterogeno skupino 12 predstavnikov slovenskih neprofitnih organizacij (NPO), medijev in podjetij za dvotedensko i-zobraževanje v Columbusu in Clevelandu. V zgoščenem programu smo spoznavali principe delovanja ameriških NPO, oblike zelo razvitega donatorstva, tehnike iskanja sredstev za delovanje NPO, oblike zelo razvitega donatorstva, tehnike iskanja sredstev za delovanje NPO (fundraising) in vseprisotnost prostovoljnega dela. Če je v Sloveniji beseda prostovoljno še vedno nekje med nerazumevanjem in pomilovanjem, pa je v Ameriki čast in pogoj za dvig na družbeni lestvici. Avgust Pust svoje izkušnje, znanje, energijo in spretnost povezovanja usmerja v sodelovanje med Ohiom in Slovenijo, kamor se trudi usmeriti tudi finančna sredstva za intenzivno delovanje NPO. Skupaj s hčerko Adriano in sodelavci je v aktivnosti vključil še ameriški neprofitni organizaciji IVC (International Visitors Council) in ustanovo FIRSTLINK. Ker so prepričani, da brez močne civilne družbe ni vitalne demokracije, so tudi v celoti financirali naše izobraževanje. Predstavniki civilne družbe z obeh strani Atlantika delujemo glist p^em domu v Clevelandu (Euclid) nas je gostil Av St'teij:>USj * ^en° ^or'j° ‘n nekaj prijatelji. Prijazna go esno q. . posvojiti. iNa lotogratiji je v prvi vrši :lj °r'a drugi z leve pa Dušan Maršič, gosti shi st/- Pust je v sredini stoječe vrste, na skrajni dt Pa dr. Vladimir Rus, zadaj stoji Pavel Borštnik. na področju okolja, sociale, umetnosti, izobraževanja, duševnega zdravja ter dela z mladimi, odraslimi in starostniki. Za kakršnekoli probleme lokalnega okolja je rešitev vedno le v lokalnem okolju, je ena od iskric izobraževanja. Američani imajo na področju delovanja civilne družbe dobro urejen sistem, tako na vsebinskem, zakonodajnem, finančnem in prostovoljnem področju. Pragmatični in v posel usmerjeni ne prodajajo megle, saj se tudi v neprofitnem sektorju bije ostra konkurenca. Zato ima vsaka organizacija podrobno razdelane elemente strateškega načrtovanja. Tako si je IVC za svoje poslanstvo zadal vzpostavitev partnerskega sodelovanja med Ohiom in ostalim svetom. Da so nas uvrstili med ostali svet, se lahko zahvalimo velikemu številu slovenskih genov med prebivalci Ohia. Po približnih podatkih je samo v Clevelandu (drugem največjem slovenskem mestu) 80 do 120.000 Slovencev. Poslanstvo partnerske organizacije FIRSTLINK pa je zagotoviti informacije, vire, izobraževanje, vodenje in povezovanje za kvalitetno življenje v lokalnem okolju. V intenzivnem izobraževalnem delu programa so nam gostitelji pripravili veliko obiskov in predstavitev posameznih NPO v Columbusu (15. največjem mestu Amerike) in Clevelandu. Med potekom programa nas je vedno znova navduševala kvalitetna priprava, izvajanje in evalvacija posameznih tematik. Predstavniki NPO in predavatelji so nas povsod obilno zalagali s publikacijami. Užitek pa je bilo slediti profesionalno pripravljenim predavanjem in odgovorom na še tako nenavadna vprašanja skupine. Spraševali pa smo veliko, saj smo spoznavali delovanje sistema, ki je tako drugačen od našega. Vse teme so na tak ali drugačen način obravnavale delovanje NPO. Večina je bila splošno veljavnih za vsako organizacijo, del pa je bil specifičen za Ameriko. Spoznavanje ameriških “pravil igre” in primerjava z našimi je bila včasih prav otožna, čeprav ima Amerika tudi druge obraze. Enega od načinov reševanja temnejših smo spoznali na obisku banke hrane (dalje na str. 16) Koncert otroškega pevskega zbora Novi rod TORONTO, Ont. - V letošnji pomladi je na oknih naše torontske domačije vzbrstelo novo cvetje. Dvajset fantov in deklic v starosti sedem do dvanajst let in šest deklet od dvanajst do petnajst let, združenih v pevskem zboru, je to novo cvetje za našo skupnost. V nedeljo, 9. aprila, so v dvorani Brezmadežne razveselili številne poslušalce s programom slovenskih mladinskih in narodnih pesmi (Slišala sem ptičko pet’, Na planincah, Gor čez izaro, Glejte že sonce zahaja, Mami, oj mami itd.). V drugem delu so s pisanim poudarkom v obleki, v gibanju in luči prepevali poznane ameriške popevke v angleščini (I Can See Clearly Now, Coin’ to the Chapel, Lollipop itd.). V pesmi Johnny Angel pojeta solo Madeleine Marn in Laurie Ulčar. Dvanajstletni Alexander Dim-perio je kot solist pogumno vodil scensko interpretacijo pesmi Surfin’ USA (Deskanje po Ameriki). To je bila ena najboljših točk programa. Skupina šestih deklet je v drugem delu zapela Put a Little Love in Your Heart (solistke Vesna Čemas, Amanda Laszutko, Emily Tratnik). Samostojno glasbeno točko v tem delu izvajata še Alex Hočevar in John Markun, ki prispevata čas in svoje talente za rast tega novega zbora. Napovedovalec Marjan Ulčar po pozdravu in himnah predstavi zbor, voditeljico in ustanoviteljico Mojco Končan Dimperio ter njeno stalno pomočnico Carol Stajan La Plante. Osvetljavo je ustvaril Štefan Muhič, glasbeno spremljavo Peter Tong. Klavir je igrala Janet Oliver. Člani zbora imajo enotno obleko - temnomodra krila ali hlače, bele bluzi z vpleteno značko zbora Novi rod. Posebna oblačila in sceno za letošnji koncert so pripravili Mojčina mama in otroci sami. Milan Vinčec je po Mojčini zamisli ustvaril logo - značko zbora: Na okenski polici v lončeni posodi z zlatimi črkami Novi rod, slovenski nageljni cveto, povezani s pevskimi notami. V pogovoru zvemo, da so prvi začetki zbora v Otroškem kotičku pri Brezmadežni. Za božič 1994 je skupina petletnih otrok prvič zapela v cerkvi. Leta 1995 so začeli z rednimi vajami. Leta 1996 je Mojca našla ime Novi rod za svoje pevčke. Leta 1997 so prvič nastopili na odru in potem vsako leto v lepši harmoniji glasbeno napredovali. Mojca ne vzgaja svoje pevce le kulturno. Vsako delo ima svoj pomen in namen. Tako pevci vedo, da njihove pesmi prinašajo veselje ljudem. Zbrain denar na namenijo za dobrodelne namene: Hospital for Sick Children. Dom Lipa itd. Z letošnjimi prispevki pa bodo kupili inštrumente, zvočnike in druge potrebščine. Koncerti zbora imajo svoje teme. Poleg slovenskih so v letu 1997 v angleščini prepevali pesmi iz “Walt Disney Musicals”, v 1. 1998 iz “Joseph and His Amazing Technicolor Dream Coat” in letos “American Oldies”. Mojci, njenim pomočnikom in vsemu Novemu rodu prisrčna hvala za prekrasni pomladni šopek! Skupno z njo želimo, da bi mladi starši spoznali vrednost kulturne vzgoje svojih otrok in jih pridružili Novemu rodu. Anica Resnik Kaj se dogaja v Sloveniji? Berite Ameriško Domovino in boste vedno zelo na tekočem! Progressive Slovene Women of America proudly offers the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes Name.......................................... Address.................................... City/State/Zip................................ Number ordered______($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) Make checks payable to “PSWA COOKBOOK” Mail to 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES (SS Srečanje slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev doma in po svetu Hotel Golf na Bledu od 28. do 30. septembra 2000 Slovenci imamo v tujini in zamejstvu izjemen umski potencial znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev in akademikov. V prihodnje se mora Slovenija opreti na svoj celoten umski potencial, kajti to je imperativ sedanjosti in prihodnosti, kar so že davno spoznale druge države v tranzijici. To je tudi v skladu z odločitvijo neodvisne Slovenije, ki se je zavezala, da bo prevzela civilizacijske vrednote in načela sodobnega demokratičnega sveta tudi v odnosu do svojih znanstvenikov in se s tem vključila v Evropsko zvezo. Če prevzemamo načela prostega pretoka idej, ljudi, blaga in storitev, potem moramo te principe najprej uveljaviti v odnosu do naših rojakov. V zadnjem času pa postaja ključni problem vprašanje, kako zmanjšati “beg možganov”, predvsem mladih strokovnjakov, v tujino. Dejstvo je, da potrebujemo drug drugega, saj gre za ohranitev na-ro Ja in države. V času globalizacije in integracij nas čaka kc skurenčni boj za obstanek v združeni Evropi in v svetu n t!>še najboljše orožje bodo lastna pamet in znanje, pri-t iOst it: sloga. Slovenija lahko postane naravno mostišče a naše prekomorske rojake-raziskovalce za lažji prenos zn arija in tehnologije. Organizacija tega kongresa je nadaljevanje podobnih srečanj,, ki jih je v zadnjih dveh letih priredil Svetovni slovenski kongres: dve srečanji zdravnikov-rojakov in srečanja gosjwdarstv enikov-rojakov. Letošnje srečanje znanstvenikov-sojakov to priložnost za vzpostavitev trajnega sodelovanja med zna* »sJMfcwl* iz domovine in znanstveniki iz diaspore. Cilji koe ^ta» so: • izpostavitev stikov in ugotovitev, kdo je kdo med rojaki m področju znanosti in akademskega delovanja v tujini; • pokazati na odlike in izjemne uspehe naših rojakov v svetu in doma; naši rojaki so ponekod ogromno doprinesli k napredku držav, ki so jih gostoljubno sprejele in z njihovo pomočjo dosegle svetovno odmevne rezultate. Temu bodo namenjena tudi nadaljnja podobna srečanja; • kongresi naj bi postali vsakoletni in tradicionalni. Posvečeni naj bi bili različnim tematskim sklopom oz. posameznim področjem znanstvenega dela ali pa tudi širši aktualni problematiki. Obravnavali naj bi tematiko, ki bo upoštevala stanje in probleme znanosti v svetu in doma. • Srečanja naj bi postala forum, kjer bi znanstveniki in raziskovalci vseh zvrsti in področij raziskovalnega dela odmevno in z vso svojo avtoriteto razpravljali o razvoju Slovenije v širšem smislu (poleg znanstveno-tehnološkega razvoja in razvoja posameznih ved tudi o povezavi znanosti z gospodarstvom in družbo, o razvoju države, o vrednotah družbe, o vzgoji in izobraževanju, okolju in kakovosti bivanja); • kongres bo priložnost za razmislek, kako omogočiti rojakom, da se bodo kot znanstveniki sistematično vključevali v raziskovalno delo in visokošolsko pedagoško dejavnost, pa tudi, kako pospešiti medsebojne izmenjave raziskovalcev, asistentov, profesorjev in študentov. Vse rojake - znanstvenike, raziskovalce in univerzitetne učitelje, vabimo, da se udeleže našega srečanja in da aktivno sodelujejo s prispevki v obliki tematskih predavanj, krajših diskusij in s predstavitvami s posterji. Kongres bo potekal v petih tematskih sklopih. Vsak sklop se bo pričel z dvema uvodnima predavanjema (30 min.), sledila pa bo diskusija ob okrogli mizi, kjer bodo prijavljeni avtorji lahko predstavili svoje misli s krajšimi prispevki (10 min.). Nekaj predlogov za tematske sklope: • kako pospešiti nadaljnje sodelovanje vseh slovenskih znanstvenikov; • kako vključiti slovenski znanstveni potencial iz tujine kot zalogo znanja za Slovenijo; . H m i i iti i H cMtmtf-nti.. it!ff i mm i; utrnit it m: M; it hi i + Prelat Ignacij Čretnik Buenos Aires, Arg. -Večji del svojega življenja je Ignacij Čretnik preživel v Parizu. Posvetil ga je delu za dušni in telesni blagor svojih slovenskih rojakov. Osebnost tega pokončnega moža in zvestega duhovnika je eden lepih primerov, kako strastna navezanost na svoj narod in na rodno zemljo ni v nasprotju s širokim svetovljanstvom, kako dosledna zvestoba veri vzbudi spoštovanje tudi v malovernem francoskem svetu. Ko je kmalu po mašni-škem posvečenju prevzel gospod Čretnik mesto slovenskega dušnega pastirja v Franciji s sedežem v Parizu, se je z vsem srcem posvetil rojakom, ki so živeli raztreseni po tej veliki deželi. Ni omejeval svojega du-šnopastirskega dela na politične begunce, ki so tako kot on ostali po komunistični revoluciji zunaj meja domovine. Vsak rojak mu je bil drag in vsem je po svojih najboljših močeh posredoval duhovno oporo v domačem jeziku, vsem je bil zgled kristjana, duhovnika in Slovenca. V letih po vojni je bil Pariz še v večji meri kot kasneje središče političnega dogajanja v Evropi. Razgledani prelat Čretnik si je s svojim nastopom, z duhovito in pogumno bistrostjo kmalu utrl pot med vodilne katoliške pa tudi druge kroge francoskega glavnega mesta. Te zveze je velikodušno posredoval dr. Mihu Kreku in drugim sodelavcem, ki so v prvih povojnih letih snovali skupno s Poljaki in s Čehi srednjeevropsko Zvezo Krščansko demokratskih strank. Sam ni posegel v politiko, a s svojo energično prisotnostjo je pomagal, da so laiki iz njegove bližine skrbeli za slovensko prisotnost v evropskih povezavah demokratičnih, krščansko usmerjenih strank in da na njihovih kongresih niso manjkali slovenski delegati. Leta kasneje, v času, ko se je pričela rušiti železna zavesa vzhodnih totalitarizmov, kar je končno privedlo do razpada komunistične Jugoslavije in do slovenske državne samostojnosti, so postale zveze prelata Čretnika spet neprecenljivo dragocene. Ko je dozorel čas za prvo srečanje vodstev Slovenske ljudske stranke iz emi- gracije in nastajajočih Slovenskih krščanskih demokratov iz domovine, prelat Čretnik ni odklonil sodelovanja. Bil je aktivno prisoten pri njihovih pogovorih v starodavnem samostanu Stams na Tirolskem. Spremljal je tudi delegacijo, ki je nato na povabilo tedanjega predsednika vlade prof. Lojzeta Peterleta po petinštiridesetih letih simbolično prestopila meje svoje domovine. Zveze, ki jih je v teku let nabral prelat Ignacij Čretnik, so pričele v Evropi odpirati vrata slovenskim demokratičnim politikom. Za svoje delo je ta požrtvovalni rojak dobil morda kdaj kako osebno zahvalo, VOUT BOM SEL nikoli pa javnega priznanja. Ko je zaradi teže let moral v pokoj, je odšel v Slovenijo in preživljal leta osamelosti v okolju, ki ni imelo razumevanja za človeka, ki se je izčrpal v delu za dušni in telesni blagor razseljenih rojakov in za uveljavljanje slovenskega naroda v svetu. Doživljal je usodo političnega, ideološkega emigranta, na katerega rojaki ob vrnitvi gledajo kot na tujca. Bolan in utrujen je odšel na obisk v Pariz, na kraj svojega življenjskega dela, in tam odšel po plačilo k Gospodu, kateremu je vse življenje služil. Naj počiva v miru. -žar Svobodna Slovenija 20. aprila 2000 .. Ker so volitve vrhunski dogodek demokracije ANTON DROBNIČ V demokratičnih parlamentarnih državah, po ustavi Republike Slovenije je takšna tudi naša, je treba od časa do časa pregledati razmerje političnih sil in o-blast uskladiti s stališči večine državljanov. Takšna kontrolna točka ali trenutek so parlamentarne volitve, ki se vrstijo v redkih nekajletnih presledkih, kadar so razmere neobičajne pa tudi predčasno. Parlamentarne demokracije ni brez političnih strank. Te na volitvah tekmujejo za glasove volivcev, za njihovo zaupanje. Na parlamentarnih volitvah državljani posredno ali neposredno - odvisno od volilnega sistema - glasujejo za politične stranke. Izidi volitev povedo, koliko volivcev zaupa posamezni politični stranki, katera stranka ali strankarska skupina (koalicija) je dobila največ glasov in uživa največje zaupanje. Zreli volivci ne glasujejo po “lepih očeh”. Stranko, ki ji zaupajo in zanjo glasujejo, izberejo na podlagi programa in idejne usmeritve ter na podlagi ocene strankinih dejanj v preteklosti: koliko in kako uspešno se je trudila uresničevati svoj program in doseči postavljene cilje, kakšen politični ugled ima v primerjavi z drugimi strankami. Volitve so zato najvišja državljanska kontrola političnih strank in njihovih dejanj, kontrola političnega stanja v, državt -f^iv i tti; ‘ n h Volitve so tudi vrhunski dogodek demokracije. V demokratični državi vlada ljudstvo: neposredno, največ pa posredno po izvoljenih poslancih. Zato so volitve glavno politično dejanje državljanov: z volitvami je določena zakonodajna in posredno tudi izvršna o-blast do naslednjih volitev. V vsakokratnih volitvah je zgoščena oblast prihodnjih štirih let. V demokratični državi so državljani enaki in imajo enake pravice, tudi enake politične pravice in možnost sodelovanja pri oblasti. to v celoti velja na ravni prava. Dejansko pa n* tako, kajti možnost sodelovanja pri oblasti ni odvisna samo od pravice, ki je za vse enaka, ampak tudi od številnih drugih dejstev >n okoliščin: od izobrazbe, in' teligence, poklica, premože' nja, značaja, zdravja, druži' ne, kraja bivanja itd. V re' snici torej enake pravic2 ne morejo vsi izkoristiti i° uporabiti enako, v isti m2r* in z enakim uspehom. Pra' vo in življenje se ne uie' mata. Samo na volitvah so vS‘ državljani res enaki: glaS revnega je prav toliko vre' den kot glas bogataša, glaS preprostega delavca PraV toliko kot glas direktor)3 in glas kmeta enako glas ministra, profesorja doktorja znanosti. Enake so tudi možnost* glasovanja. Volišča so v vseh krajih, lahko in breZ stroškov dostopna vse,T1' (dalje aa str. 15) + Metoda Fischinger Svetovni slovenski kongres... (nadaljevanje s str. 14) • stanje in trendi znanosti v svetu in domovini v luči globalizacije; • etika v znanosti doma in v tujini; • kakšna naj bo vloga SAZU (=Slovenska akademija znanosti in umetnosti) do slovenskih znanstvenikov v tujini; • kako povečati število štipendij za študij v tujini in kako izboljšati pogoje za vrnitev diplomantov. Predlogi za okrogle mize: • problematika vključevanja znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo v domovini ter prispevek umskega potenciala iz diaspore; • prioritetne smeri razvoja slovenske znanosti in raziskovalnega dela (bazične in aplikativne raziskave) glede na strategijo gospodarskega in obrambnega koncepta Slovenije; • ali znamo ceniti svojo intelektualno lastnino (ustvarjanje potencialov, inovacije); • trendi razvoja in razmerje med osnovnimi in aplikativnimi raziskavami, prenos znanja v industrijo, povezave univerze z industrijo; • organizacija znanstveno-raziskovalnega dela v Sloveniji; • študentska problematika; primerjava univerzitetnega študija doma in v tujini. Za organizacijo bo skrbel ta programski odbor: dr. Jože Bernik (predsednik SSK) dr. Boris Pleskovič (prvi podpredsednik SSK) dr. Jože Rant (SK SSK) Logistika: dr. Darja Piciga (SK SSK), g. Franci Feltrin (SK SSK) in ga. Jana Podobnik (SSK in SK SSK). Prijave zbira glavna tajnica SSK, ga. Jana Podobnik Svetovni slovenski kongres Cankarjeva 1/IV 1000 Ljubljana Slovenija tel/faks: 011 386 125 24 40 elektronska pošta: ssk.up@eunet.si Podatke in informacije o srečanju boste lahko dobili tudi na svetovnem spletu. htpp://www.ssk-krs.si CHICAGO, 111. - Dne 13. aprila se je poslovila od nas nam vsem dobro znana ga. Metoda Fischinger. Živela je v fari sv. Štefana 48 let z možem in 4 otroci- Bolehala je malo časa. Ko je rabila pomoč, jo je vzel k sebi sin Tomaž in sta z ženo lepo skrbela za njo do zadnjega dne. Poročilo o njeni izgubi pošiljam pozno, to pa radi tega, ker je vsak pričakoval, da bo kdo drugi napisal o njej kaj več in kaj lepše. Ker ni bilo v AD še nič napisanega, sem se odločila, da napišem v njen spomin par vrstic. Življenje ge. Fischinger-jcve ni bilo posuto z roža-ml- S svojem možem in dvema otrokoma je morala v begunstvo; tam je doži-vela vso tragedijo neštetih slovenskih družin. O tem ni nikdar govorila, vsaj jaz je nisem slišala. V begunstvu se jima je rodila hčerka Mojca, ki je danes v ponos vsej družini, vzorna mati dveh otrok, po poklicu učiteljica. Po bivanju v begunskem taborišču je družina končno srečno prispela v ZDA, v Chicago. Naselili so se pri fari sv. Štefana; tam so si ustvarili dom, ki ga je ga. Metoda držala do svoje smrti. Delo ge. Fischingerjeve pri fari sv. Štefana se ne da opisati. Pomagala in sodelovala je pri vseh organizacijah in društvih. Vzorno je organizirala farna kosila, misijonska kosila, pekla štrudeljne, delala in učila delati butarice. Nepozabna je bila razstava “slovenski božič”, ki ga je leta in leta prikazala prebivalcem mesta Chicaga; za to razstavo in dobila pohvale in enkrat tudi prvo nagrado. Najsrečnejši dan njenega življenja je bil, ko so po nekaj letih bivanja v Chicagu dobili k sebi sina Tomaža iz Ljubljane. Njega so pustili pri sorodnikih, ker je bil otrok in nesposoben za naporno pot v begunstvo. Molitev ge. Metode je bila uslišana. Tomaža so pričakali na letališču, na njeno željo je šla družina takoj naravnost v cerkev. Tam so molili in se zahvalili Mariji za srečno in nadvse veselo združitev. Ga. Metoda je posvetila največ svojega časa za vzgojo svojih otrok. Dosegli so lepe poklice, dva sinova imata doktorat, en sin in hčerka sta učitelja. Srečala sem jih po več letih, začudila me je njihova lepa slovenščina. Tudi nekateri vnuki govore slovensko. Vsi, ki smo go. Fischinger poznali, smo ji hvaležni za njeno nesebično delo, truda polno delo za faro in društva ter toplo prijateljstvo. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu in skušali nadaljevati z delom, ki nam ga je ona začrtala. M. T. KOLEDAR MAJ 19. - Slovenski dom za ostarele ima letni občni zbor v SDD na Waterloo Rd. Registriranje se prične ob 7h zv., občni zbor pa ob 7.30. 20. - Pevski zbor Korotan poda svoj vsakoletni koncert v SND na St. Clair Ave. Po koncertu zabava in ples. 28. - Društvo S.P.B. sponzorira spominsko sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd., Euclid, O. 29. - Društvo št. 30 ADZ priredi Spominski dan polka piknik na letovišču ADZ v Leroyju. JUNIJ 4. - Otvoritev Slovenske pristave. Igrajo Veseli godci. 11. - Veselica Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti, na Slov. pristavi. 17., 18. - Tabor ZDSPB ima Spominsko proslavo na Slovenski pristavi ob spominu 55-letnice konca 2. svetovne vojne in slovenskega “holokavsta" za domobrance. 24. - Primorski klub sponzorira koncert na Slovenski pristavi. 25. Piknik ohijske federacije KSKJ društev. Pričetek ob 12h opoldne do 8. zv., na Slovenski pristavi. Od 3h do 7.30 igra Joey Tomsick orkester. JULIJ 9. - Piknik Misijonske Znamkarske Akcije na Slovenski pristavi. Začetek piknika s sv. mašo opoldne. 16. - Veselica župnije Sv. Vida, na Slovenski pristavi. 23. - Veselica Slovenske šole pri Sv. Vidu, na Slovenski pristavi. 30. - Piknik Kluba upokojencev Slovenske pristave, nd SP. AVGUST 6. - Veselica Primorskega kluba, na Slovenski pristavi. 20. - Veselica župnije Marije Vnebovzete, na Slovenski pristavi. Volit bom šel... (nadaljevanje s str. 14) Kdor ne more na volišče, pravočasno sporoči, in pride volišče k njemu. Volitve so torej trenutek največje enakosti državljanov in edino oblastno dejanje, ki je enako dostopno vsakemu državljanu, kjer ima glas vsakega državljana enako vrednost in enak učinek. Volilni listek je zato pooblastilo za vrhovni politični nadzor, proti kateremu ni pritožbe, je vstopnica za udeležbo pri vrhunskem dogodku demokracije in najpomembnejša politična izkaznica vsakega državljana. Kdor takšno pooblastilo, takšno vstopnico in tako pomembno izkaznico vrže v smeti, nima moralne pravice stokati in se pritoževati nad razmerami: ne nad razmerami v stranki in ne nad razmerami v državi! Odgovoren državljan bo šel volit, in ne jokat! Družina, 9. aprila 2000 !L_Občneqa zbora Zedinjene Slovenije v Amentini Poročilo tiskovnega referata Buenos Aires, Arg. - Kmalu po preteklo 60 let, odkar izhaja Svobodna Slovenija - nekaj let je izhajala v domo-vini> od leta 1948 pa jo redno beremo v Argentini. Kaj nialo nas je še živih, ki smo imeli v rokah prve številke tega glasila, katerega izhajanje in celo branje v domovini nted vojno je bilo združeno z veliko nevarnostjo, saj je bilo prepovedano tako od okupatorjev, kakor tudi od slo-Venskih ideoloških nasprotnikov. Zato smo veseli in tudi ponosni, da naš list kljub vsem nevšečnostim redno tedensko izhaja. Zvest svoji ideologiji nas tedensko povezuje in nas seznanja z dogodki v naši skupnosti, kakor tudi z vsem, kar se dogaja doma. 0 denarnem, finančnem stanju našega lista je poročal g. blagajnik, podala vam bom pa nekaj številk: Lansko leto smo pošiljali tedensko: 500 izvodov Svobodne Slovenije po raznašalcih *53 izvodov po pošti v Argentini Obl izvodov po omnibusu v Mendozo in Bariloche 007 izvodov po zračni pošti v Mercosur in obmejne države 035 izvodov po zračni pošti v ostalo Ameriko in 066 izvodov v Evropo, Avstralijo in Japonsko ° je skupaj 822 izvodov. ^ed temi je 20 izvodov brezplačnih po raznašalcih 10 izvodov po pošti v Argentini 30 izvodov po zračni pošti v Evropo, Avstralijo in Japonsko 01 izvod po zračni pošti v Brazilijo in 03 izvodi v ostalo Ameriko. ° ie skupaj 64 izvodov. brezplačne pošiljke bomo le morali še prerešetati, '-uprav ne dosežemo niti 800 plačanih izvodov, vendar bajamo!! se *mamo tako natančen pregled stanja našega tednika, je Rl0ram v prvi vrsti zahvaliti polkovniku Emilu Cofu, ki p S*crbel za statistično kakor tudi denarno vodstvo lista, tako iskrena hvala lic. Franciju Markežu, ki je vse p sPremljal naše delo. ted 0n°Vno priporočam vsem rojakom branje tega našega ve 1 a’ je - kakor vedno poudarjamo, glaslio nas Slo-bre ev’ ki živimo v diaspori in katerega vzdržujemo sami, jern VSa^e Pomoči iz domovine. Zato se lepo zahvalju-p Vsem rojakom, ki omogočajo njegovo izhajanje, ki ?Se^na zahvala pa gre članom naše mreže raznašalcev, žrtv Z' V$e *eto’ te' *.tuivV " 1. U> 1 . l. Mi: Misijonska srečanja in pomenki 1328. Ljubi maj, krasni maj, konec zime je sedaj, lahko zapojemo, ko gledamo, kako se vse oživlja in veseli. Vse gre skladno z velikonočno dobo, ko je Jezus vstal od smrti, vsi naj se veselimo življenja! V tej dobi je prispelo pismo od misijonarja salezijanca g. Danila Lisjaka, ki piše: “Spoštovana! Prisrčen pozdrav iz Slovenije. Morebiti boste začudeni, da je prišlo pismo iz Slovenije. Vendar je to res in škoda, da ni prišlo še prej. Sobrat g. Viktor Poljanšek je že v misijonu v Burundiju od 22. februarja. Pospremil sem ga v letalo v Trstu 21. februarja. Odnesel je tudi Vaše dobrote za novo cerkev Marije Pomočnice, prve stem imenom v Burundiju. G. Vilko nadaljuje z delom v tem svetišču, ki je že pokrito in v teh dneh čakam prvih fotografij. Zares Boglonaj za Vašo velikodušnost. Vaša imena bodo zapisana med ubogimi in vključena v njihov molitveni spomin. G. Hočevar, ki je med tem postal beograjski nadškof, je g. Vilku dovolil vrnitev v Burundi z namenom, da dokonča to svetišče po mnenju vseh zelo lepim. Medtem sem tudi sam čakal zeleno luč za vrnitev v Burundi. Predstojniki v Rimu so mi pred 10 dnevi odsvetovali vrnitev v tem trenutku zaradi nevarnosti v deželi. Poskušam sprejeti to odločitev, vendar ne mirujem v smislu nenehnega dela za naš misijon. Medtem, ko je kontejner iz Kanade že dolgo na poti in mora te dni prispeti na cilj, smo v Italiji v Milanu v drugi kontejner naložili približno 24 kubičnih metrov čudovito del božje Previdnosti. Naj povem tudi to, da si je Marija Pomočnica dobila dobrotnico v Bergamu v Italiji. Gdč. Silvana je darovala vsa barvna stekla za novo cerkev. Čez 120 kv m barvanega stekla s silikonom in drugim materialom, je že v kontejnerju za Burundi. Čudeži globoke vere in dobrote so zelo vidni tudi v današnjem svetu. Čudovito je božje delo! Seveda nas je transport stal čez 22 milijonov lir. Da bi le vse prišlo na cilj in bi nas cariniki imeli zelo radi! Rad se spominjam hitrega srečanja pri Vas v Clevelandu, tistega prekrasnega večera. Mislim, da smo mogli vsaj malo predstaviti naše delo v Burundiju. Nevarnost in pokoli še trajajo in gverila pritiska, da bi mogla med pogovori v Aruski v Tanzaniji vsaj nekaj iztržiti. Odločna beseda Nelsona Mandele z Južne Afrike je zelo potrebna. Obljubljajo nek podpisan pogovor konec maja ali začetku junija letos. Upajmo! Seveda je trpljenje v improviziranih taboriščih okrog glavnega mesta Bujumbwe nečloveško in poniževalno. Čez 350.000 ljudi pod milim nebom, oropani svojih domov, iz katerih jih je pred enim letom pognala burundijska vojska. Po poročilih pa zaradi suše tudi pri nas na severu, zaradi pomanjkanja dežja lakota pušča sledove. Govorijo že o 70 mrtvih zaradi lakote. Torej nesreča za nesrečo. Vzhodni del severa Burundija je znan kot žitnica (fižol) dežele. Tam deluje od lanskega leta tudi usmiljenka sr. Anka Burger. Gotovo bo naše pošiljke čez Milan najbolj vesela sr. Vida Gerkman, ki sva ji z br. Vilkom pomagala graditi porodišnico. Dobili smo porodniško posteljo, pet bolniških postelj, 120-litrski kotel in sončne celice za isto porodišnico. Vse lahko preberete na novih Misijonskih Obzorjih. Torej lepa krona za pogumno delo. V tem misijonu sta bila ubita dva duhovnika. Še letos naj bi začeli graditi novo župnišče (staro je bilo zrušeno v vojni), da bi župnik domačin mogel stanovati v misijonu. Sedaj oskrbuje iz Velikega semenišča. Preden sklenem to moje pisanje, bi se še enkrat rad zahvalil za prisrčen sprejem pri Vas v Clevelandu v febru- Misijonska Znamkarska Akcija - Catholic Mission Aid je registrirana v Columbusu, Ohio, ZDA. Je javna, nepridobitna misijonska dobrodelna organizacija, ki jo je ustanovil g. Charles A. Wolbang, C.M. Zbira darove za pomoč slovenskim misijonarjem, ki delujejo po svetu. Prosimo, da nam bodo prijatelji misijonov darovali še vnaprej finančno pomoč, ter se spominjali misijonskih potreb v svojih oporokah. Za vsak dar Vam bomo hvaležni, kakor tudi misijonarji in ubogi, ki bodo vaših darov deležni. Za vse' prejete darove izdamo potrdila za “Income Tax.” Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland arju. Posebej zahvala MZA, vsem dobrotnikom za cerkev Marije Pomočnice, ge. Urši Štepec, Marjanci Mlinar, Knezovim, Pavli Pustotnik, Viktorju in Nežki Tominec, Heleni Gorše, Mari Celestina, Ivanki Kete, Mari Cerer, za zbrani dar. Seveda ne morem pozabiti tistih, ki so nam osebno darovali meni in bratu. Ne gre pozabiti gostoljubja g. župnika Janeza Kumšeja, tako preizkušenega prav v tistih dneh! Gospodinje in Sedmakove družine, ki mi je nudila prekratko noč za presenečenje in pogovor. Bog povrni prav vsem. Spet smo spoznali misijonske zagnance in bazo tolikih dobrih del v pomoč našim ljudem v tretjem svetu. Povejte ge. Pavli Pustotnik, da so štiri sv. maše za njenega pokojnega moža bile opravljene že v februarju. Lepo pozdravljam vse člane Misijonske znamkarske akcije, vse delavce za misijone in gotovo prijatelje našega slovenskega misijona v Burundiju! Vam, Vaši družini voščim blagoslovljene velikonočne praznike z veselo Alelujo. Prav enako vsem v misijonskem krožku in tudi g. župniku Kumšeju. Povezani v molitvi, opogumljeni z milostmi Vstalega hitimo naši Veliki noči naproti. V Don Bosku vas prisrčno pozdravljam! Hvaležni Danilo Lisjak.” Pismo je dolgo, a misijonar veliko pove v njem. Nemogoče postane mogoče in nove vezi se spletajo. Iz vsega lahko opazimo, da božja pota niso naša. Mi sklepamo po našem razumu, Bog pa po vijugi dela ravne črte. Molimo za misijonarja, ki ne bo miroval v zaledju, in za one tri, ki so v Burundiju, da se njihovo delo ne konča pri zgraditvi cerkve, pač pa se nadaljuje v dobro prebivalstva. Misjionar Janez Krmelj, ki deluje na Madagaskarju, se je tudi oglasil in piše: “Spoštovani! Prejel sem Vaše pismo in se Vam prisrčno zahvaljujem. Vsem sodelavcem pri MZA pa želim blagoslova v svetem letu. Bog povrni za Vaš trud in poslani denar. Tu se pri našem delu kar hitro porabi. Zato smo Vam za vsak prispevek zelo hvaležni. Lansko leto sem Vam pisal glede šole, morda ste pismo dobili. Pomoč pri tej gradnji mi je ponudil g. Pedro Opeka, ki jo gradi s pomočjo AKANASOA. Tako bodo naši nepismeni že v jeseni sedli za mize in poskušali spraviti prve znake na papir. Cikloni se še vrstijo, pa k sreči našega področja doslej še ni zadelo. Jaz dokončujem 23 km dolgo cesto, ki naj bi bila tehnično prevzeta konec marca. Sedaj imam v gradnji še nekatere cerkvice na deželi in bi se priporočil, če bi se morda kje našlo kakšen vir denarja, morda vsaj za cement ali pa za strešno pločevino. Oprostite naše “fehtarijam”! Hvala za vso pozornost in Bog poplačaj! Prisrčen pozdrav vsem, Janez Krmelj. P.S.: Pri meni je zdaj nov misijonar Janez Mesec in zelo pridno napreduje.” Lahko si mislimo, kako je misijonar vesel pomočnika, četudi začetnika. Žetev je velika, a delavcev je malo, zato je vsak še kako dobrodošel. Prosimo Gospoda, da pošlje še kaj delavcev, da ti ne omagajo, ki so zelo obremenjeni. Še nekaj dobrotnikov se je oglasilo s svojim darom: M. Goršek (za Rev. Mavric $100, za pošto $5) $105; L. Rogina (za otroke) $1000; J. Prosen (za Rev. - Mavrič $400, za vse $200, za lačne $200, za sv. maše za pok. ženo Marijo $200, za pošto $20) $1020; M. Celestina (za sv. maše $90, za Karmel-Sora $50) $140; N.N. $100; A. Knez (za sv. mašo) $10. Janez K. (za najbolj potrebne) $500; A. Dejak (za najbolj potrebne) $200; V. in M. Lipovec $100; ga. J. Lekan $100; M. Celestina (sv. maše) $50; A. Dragar $100; N.N. (za Karmeličanke-Sora $100, za salezijance-Kosovo $200, za s. B. Kavčič $200) $500; N.N. (za s. P. Debevec $400, za s. C. Okorn $400, za Rev. Mesec $400, za p. P. Lebreht $300, za s. T. -Mozetič $200, za s. J. Žerjav $200, za RO in pošto $100) $2000. Hvala vam vsem, ki ste razumeli potrebe in pomagali našim misijonarjem v gmotnem oziru. Naj vam Vstali Zveličar da moč, da boste premagali vse težave, ki se dan za dnem kopičijo, nebeški Oče pa svoj blagoslov pri vsem vašem delu, iskreno želi in vas lepo pozdravlja Marica Lavriša 1004 Dillevvood Rd. Cleveland, OH 44119 Z AMERIŠKO DOMOVINO STE VEDNO NA TEKOČEM Prostovoljno delo... (nadaljevanje s str. 13) (Foodbank). Namenjena je zbiranju hrane in špecerije, ki jo razdeljujejo pomoči potrebnim. Vsak dan razdelijo 24.000 brezplačnih obrokov. Največji donator (68%) je prehrambena industrija in seveda prostovoljci z delom. Za zaključek smo pripravili še podrobnejši načrt nadaljevanja projekta v Sloveniji. Realizirali ga bomo (“smo”, kajti je članek iz* šel po izvedbi programa, op. ur. AD) od 23. do 25^ marca v ljubljanskem hotelu Union. Avgust Pust bo s seboj (je) pripeljal ameriške poslovneže in izvajalce našega programa iz Ohia. Na tridnevni delavnici bomo (smo) 60 slovenskim NPO predstavili - skupaj 5 kolegi iz Amerike - Posa' mezne segmente našega izobraževanja. Organizatorji so v pr0' gram vključili tudi formalna in neformalna srečanja s Slovenci. V Clevelandu nas je sprejel konzul Tone Gogala, na Državni univerzi Cleveland pa rojak J°e Valenčič, zadolžen za ^ (tj. public relations, op- ur' AD). En večer smo šli na domačo večerjo v Slovenian Country House. Bojan Žnidaršič univ. dipl- inž-krajin, arh NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) Anton “Tony” Spilar Dne 2. maja je v Hos - pice House umrl 82 let stari Anton “Tony” Spi'ar iz Euclida, rojen v CJevC' landu, mož Patricije, r°k Callahan (poročena sta bila 53 let), oče Tonyja in Je' ffa, 2-krat stari oče, brat že pok. Louise Aldridge veteran 2. svetovne vojne-zaposlen pri Trebeč Exca vating in pri Stein Inc. svoje upokojitve . 1. član SNPJ št. 142 in Kluba upokojencev na Water loo Rd. Pogreb bo v sobo to v oskrbi Želetovega za voda s sv. mašo v cerkvt sv. Kristine dop. ob H-3 s pokopom na Vernih du* pokopališču. Ure kropljcnia bodo v petek pop. do 4. in zv. od 7. do 9.