glasilo socialistične zveze  delovnih ljudi za gorenjsko
J^TO XIII., ŠT. 34 - CENA 10 DIM SOBOTA, 19. MARCA 1960
S konference delegatov sindikalnih podružnic trgovskih, gostinskih
in turističnih delavcev
v* teh dneh bodo vsi ljudski °dbori na Gorenjskem predložili volivcem v razpravo osnutke občinskih družbenih planov. — Na zj>orih volivcev bodo letošnji na-Crti doživeli zadnje spremembe ln dopolnitve.
.Napori za poživitev demokra-tlcnih oblik socialističnih odnosov v našem družbenem življenju, niso J" vedno v korak z uspehi na gozdarskem področju in s tem v zvezi z dviganjem družbenega ln osebnega standarda prebival-5tva. Zato je tolikanj bolj važno, nJ*:)ti zborom volivcev pravo vse-
ln°- Ta splošni »ljudski parla-mfn}« mora vse bolj postajati a*tivni soustvarjalec komunalne ^podarske politike. Ne samo tT&it>na za obveščanje volivcev o finski politiki, kar pa, žal, več-km Se je.
Letos komune in gospodarske 0r&«mzacije razpolagajo z več sredstvi kot lani. Razen tega novi ^računski sistem bolj objektiv-n° kot doslej postavlja višino Pr°računskih sredstev v odnos z &f%podarsko  razvitostjo komune.
zporedno s tem raste tudi odpornost vseh volivcev za kar nalsmotrnejŠo potrošnjo sredstev.
5er je želja in potreb vedno v*c kot materialnih možnosti za nnh os tvari t ev, je treba še posebej te"tno preudariti, kaj storiti prej l? kaj odložiti za poznejši čas. ,e. Več! Dosedanje izkušnje ka-Ze^°. da se ob polni samoinicia-^vi volivcev, sredstva dajo mno-|° smotrneje porabiti kot sicer. jato je tehtno upoštevanje pred-°Z°v z zborov volivcev lahko Marsikdaj dvakrat koristno.
Zadnje rešeto bi torej nujno ^°>Wo biti temeljito in preudarno.
redloge z zborov bi kazalo res a°bro pregledati in takoj ali v Perspektivi upoštevati. Pri tem Postojni organi ljudskih odborov 2<«sfi ne bi smeli pozabiti, da pestijo volivce o usodi njihovih PTedlogov. Tudi o tem je potreb-p ljudi informirati! le doslej so }Mdski odbori z vso resnostjo pre*resali predloge volivcev. Ker ?3 volivci o usodi njihovih pred-°pv — o tem ali so bili ali niso upoštevani, in zakaj ne — *'Jo bili obveščeni, je marsikje ™*°ladalo mnenje.
!e
da predlogi
prav nič koristni, če že ne n^a'/e!cni. Jasno je, da so taka l  lrap)a povsem nasprotna našim
Penjem.
Ljudski odbori morajo stopiti pred volivce z občutkom dolžno-itl 2« doslednejše in hitrejše uve-mPljanje delavskega in druibe-"e8<* upravljanja v okviru komu-W»C skupnosti.
i
Dvakrat cenejše devize
ki pa jih še marsikje ne znajo dobiti
Kranj, 17. marca skupno površino  15.520 m2, ozi-
Danes dopoldne je bila v dvorani Trgovinske zbornice v roma povprečno 29 m2 prodajne-Kranjn volilna konferenca delegatov sindikalnih podružnic ga prostora na eno prodajalno, trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev, ki so se je Do konca leta 1959 so se malo-kot gostje udeležili predsednik Republiškega odbora sindi- prodajne kapacitete povečale za kata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Franc 36 novih in 16 adaptiranih lo-Plazar, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj — kalov s skupno na novo pridob-Andrej Verbič, predstavniki zbornic okraja Kranj in drugi, ljeno površino 3.028 m2 prodajnega prostora in 2.343 m2 priroč-
Na dnevnem redu je bilo po- načina nagrajevanja. Posledica njn skladišč in pomožnih pro-ročilo o vlogi in nalogah sindi- tega je bila nezanimanje delav- Sfcorov, kar je za 18 % več kot kalnih podružnic v trgovskih in cev za večji promet in negodo- jeta pQ  SVOjj  gostoti je
gostinskih podjetjih, poročilo o vanje potrošnikov zaradi  slabe omrežje teh trgovin med prvimi dosedanjih uspehih in perspek- in počasne postrežbe, to pa kljub v državi, ne pa p0 povprečni po-tivnem razvoju blagovnega pro- temu, da je bil lokal sodobno vršini, ki je pri nas še vedno meta in volitve štirih delegatov opremljen, delovni čas pa nepre- majhna, za II. kongres Sindikata trgov- kinjen.
skih, gostinskih in turističnih de- v tesni zvezi z nagrajevanjem lavcev Jugoslavije, ki bo od 15. je strokovno izobraževanje kado 17. aprila letos v Beogradu. drov. Znano je, da je v našem maksimalno stopnjo in je zato Iz poročila o vlogi in nalogah izobraževalnem sistemu strokov- nadaljnji razvoj turizma odvisen sindikalnih podružnic in iz raz- na vzgoja na najšibkejših no- ^ gradnje novih objektov. Ce prave je bilo razvidno, da se sin- gah. Je zastarela in usmerjena Vemo da na vsakih 1000 dinar-dikalne podružnice v trgovskih v formiranje klasičnih delavcev, jev investicij turizem ustvarja in gostinskih podjetjih še vedno zato ne ustreza modernim meto- 531 dinarjev narodnega dohodka, niso dovolj uveljavile in da je dam dela v trgovini in gostin- industrija pa le 418 dinarjev, si povezava med sindikalnimi po- stvu, ki zahteva ožjo specializa- jahko mislimo, kakšne neizkori-družnicami in organi samouprav- cijo in hitrejše usposabljanje za ščene možnosti imamo, ki pa jih ljanja še vedno prešibka. Prav ustrezno delovno mesto. Naša nismo znali realizirati v korist tako poročilo poudarja, da o naj- strokovna vzgoja je zasnovana poVečanja dohodkov občin. Devi-različnejših problemih v podjet- na precenjevanju strokovnega ^ jG pridobimo s turizmom, ju ne smejo razpravljati in jih šolanja, zanemarja pa razne ob- pa je za joo % cenejša od devi-reševati le sindikalna vodstva, like izvenšolskega strokovnega ze> zaslužene z blagovnim izvo-pač pa celoten kolektiv. To velja usposabljanja in izobraževanja v zom xo nam narekuje, da mo-zlasti za manjša podjetja. Sindi- podjetju oziroma v okviru zbor- ramo v bodoče bolj skrbeti za kalna vodstva morajo vedeti, niče za določena delovna mesta, nadaljnji razvoj blagovnega pro-kaj o tem ali onem problemu Poročilo o vlogi in pomenu nameni delovni kolektiv in spreje- daljnjega razvoja blagovnega te zaključke potem tudi spošto- prometa v gospodarstvu okraja, vati. Sindikalna vodstva se mo- ki ga je podal Ludvik Sire, poudarja, da so bile investicije v obrtno, trgovsko in gostinsko dejavnost doslej vse premajhne, nesorazmerne s sredstvi, vloženimi v industrijo, zato bo treba prihodnje investicijam za po
V zasedbi zmogljivosti naših kapacitet v gostinstvu v glavnih mesecih sezone smo dosegli že
Letošnje smuške polete v Planici bo prenašala tudi Evrovizija. Tako se bodo kopici domačih in tujih novinarjev v Planici pridružili tudi številni televizijski snemalci in komentatorji. Monterji Okrajne pošte v Kranju že napeljujejo specialne kable za televizijske prenose. Napeljali ga bodo do italijanske meje, odtod naprej pa bodo potegnili kabel italijanski monterji
Letna skupščina
sindikalne organizacije Železarne Jesenice
meta.
Jesenice, 18. marca. — Danes dopoldne je bila ▼ dvorani Delavskega doma na Jesenicah letna skupščina sindikalne organizacije Železarne Jesenice, ki se je je udeležilo 146 delegatov in več gostov. Skupščino so pozdravili tudi predstavniki delovnih kolektivov Trboveljskega rudnika, Železarne Sisak, ladjedelnice Uljanik iz Pulja,
Litostroja in Železarne iz Nik-šiča.
Obširna poročila o delu sindikalne organizacije Železarne Jesenice in problemih, s katerimi se je pečala v minulem letu, so posredovali člani Izvršnega odbora sindikalne organizacije Že-udarili, da je delovni kolektiv z doseženimi uspehi dokazal da je svest nalogam, ki mu jih nalaga družba. -k
S seje DS jeseniške Železarne
MILIJA
Materialne osnove delavskega upravljanja se krepijo
Jesenice, 18. marca
Včeraj je delavski svet jese-
na osnovi vloženega dela v lanskem letu. Lani je imel kolek-
lani vloženega dela. Nadalje je delavski svet razdelil še sredstva sklada splošne porabe in
rajo zlasti boriti proti birokratskim pojavom, ki se dogajajo v organih samoupravljanja in v upravah podjetij, ko le-ta ponekod noče upoštevati organov samoupravljanja ali pa skuša pri
izvajanju sklepov delavskega rast blagovnega prometa posve-sveta ali upravnega odbora ti ti pri razdeljevanju skupnih izigrati   njihovo   bistvo.   Tu   pa investicijskih sredstev več pozor-
tam se tudi dogaja, da na razne nosti, ker bi sicer v nasprotnem niške železarne razpravljal med tiv za 38% več teh sredstev kot med drugirri določil 304 milijone načine duše iniciativo članov ko- primeru to pomenilo nadaljnje drugim o delitvi prostih sredstev leta 1958. To pa je razumljivo, dinarjev za lastne investicije, lekliva, podcenjujejo delavce zaostrovanje problemov življenj- osebnega dohodka in o delitvi ker je izpolnil plan proizvodnje 233 milijonov za stanovanjsko kot organizatorje proizvodnje in skega standarda. prostih sredstev sklada splošne in ga celo presegel, čeprav mu izgradnjo, 123 milijonov za grad-
upravljavce, njihove predloge za Poročilo nadalje ugotavlja, da porabe ter nekaterih drugih je manjkalo povprečno 300 ljudi, nje družbenega standarda itd. izboljšanje organizacije dela pa jc porast blagovnega prometa v vprašanjih. Delavski svet je na V prihodnjih dneh bodo razdelili Skupno je delavski svet jeseni-odklanjajo kot nerealne, ne da obdobju 1955—1959 tolikšen, da podlagi razprave v kolektivu vsakemu zaposlenemu 75 % eno- ške železarne razdelil 1.062 mili-bi jih sploh proučili. neizogibno zahteva hitro pove- spremenil prvotni sklep, da raz- mesečnih prejemkov na osnovi jonov teh sredstev.
Ko poročilo govori o material- čanje   maloprodajnih   kapacitet, deli prosta sredstva iz osebnih nih  temeljih delavskega samo- V začetku leta 1957 je trgovina dohodkov  po   stažu zaposlenih, upravljanja   in   o  nagrajevanju v okraju  imela  530  lokalov  s Sklenil je, da razdeli ta sredstva po delovnem učinku, ugotavlja, da materialna sp<xlbuda delavcev, da si z večjim delovnim učinkom  zagotovijo  tudi boljše prejemke, lahko veliko bolj prispeva k naraščanju dohodka določene dejavnosti kot pa samo investiranje. V Kranju so na primer uredili sodoben trgovski lo-
Nezmanjšan dopolnilni proračunski prispevek
Kranj, 17. marca
V prostorih Okrajnega ljudske-
ljudskega odbora Kranj, ki je pred tednom dni zaradi zelo ži-
kal, premalo pa so poskrbeli za ga odbora se je danes nadalje- vahnih razprav o predlogu ob-jSOlidno   izdelavo   stimulativnegavala 34. skupna seja Občinskega činskega   družbenega   plana za
leto 1960 prekinila svoje delo. Danes je bila na dnevnem redu najprej razprava o predlogu proračuna za leto 1960, dalje razprava in sklepanje o popravkih odlokov o občinskem prometnem davku na maloprodajni promet ter o dopolnilnem proračunskem prispevku i/, osebnega dohodka, sklepanje o združitvi Ljudske in Studijske knjižnice v Kranju, imenovanje komisije za popis kmečkih gospodarstev itd.
Razprava o proračunu je bila zelo živahna. Občinski proračun letos razpolaga s 788.023.000 dinarji, vendar bodo od tega letos lahko porabili le 647 milijonov 717.000 dinarjev, medtem ko 140 milijonov dinarjev predstavlja za letošnje leto blokirani višek nad 19 % povečanjem lanskoletne realizacije proračunskih izdatkov, ki ga letos ne bo mogoče porabiti.
Na današji seji so sprejeli tudi sklep, da prometni davek od blaga na drobno povišajo na .stopnjo 3%, kar predpisujejo pravzaprav že zakonski predpisi. Vzporedno s tem pa niso sprejeli Ustreznega zmanjšanja dopolnilnega proračunskega prispevka, kljub temu, da je predlagal Svet za družbeni plan in finance, ker so bili odborniki mnenja, da to ne bi bilo pametno.
Pripravt na družbeni plan v žirovski občini
SPECIALIZACIJA
KMETIJSKE PROIZVODNJE
-S
JESENIŠKA   RAZGLEDNICA: Dimniki
Foto: F. P
Na vprašanja, ki jih je naše uredništvo pripravilo pred sprejemanjem občinskih družbenih planov za vse predsednike občinskih ljudskih odborov na Gorenjskem, je tokrat kot zadnji odgovoril predsednik Občinskega ljudskega odbora Ziri VINKO NAGLIC.
»V kakšni fazi je pri vas, tovariš Naglic, priprava plana za leto 1960?«
»Predlog plana za leto 1960, ki je že izdelan, je ljudski odbor že obravnaval na seji v petek, 11. marca. Zdaj ga bodo obravnavali volivci na zborih, ki bodo 20., 22. in 23. marca. Takoj za tem bo o vseh pripombah in dopolnitvah razpravljal še Svet za družbeni plan in finance, ki bo formuliral dokončen predlog, katerega bo ljudski odbor sprejel na seji 31. marca.«
»In kaj je v predlogu plana za leto 1960 najbistvenejše?«
»Na prvem mestu moram omeniti nadaljnji razvoj in specializacijo kmetijske proizvodnje. Predlog plana predvideva predvsem prehod na povečano in modernejšo živinorejsko proizvodnjo, s tem v zvezi pa tudi na intenzivnejše pridelovanje krmskih kultur. Razen tega bomo le-
tos na površinah SLP, ki jih je v občini 382 ha, ustanovili zadružno kmetijsko posestvo oziroma vzrejni živinorejski center. Razen tega bo po dokončani melioraciji zemljišč v Zireh na razpolago 700 ha zemlje, na kateri bomo ustanovili osrednje zadružno posestvo s hlevom za približno 100 glav goveje živine. Načrti za melioracijo in gradnjo gospodarskih objektov posestva so že izdelani. Zemljišča pa bo treba seveda še arondirati. S predvideno arondacijo zemljišč SLP v Goropekah in Opalah bomo tu in na že obstoječih zemljiščih SLP ustanovili pi-tališče za mlado živino in zgradili pregonske pašnike. Vse to bo v sklopu osrednjega zadružnega posestva v Zireh, ki bo predvidoma v letu 1961 že dokončno formirano in katerega naloga bo predvsem vzreja govedi čiste pasme mesnatega tipa.
Na področju komunalnih dejavnosti predvideva predlog plana letos med drugim tudi asfaltiranje ceste skozi Ziri. Razen tega bomo letos izdelali urbanistični načrt celotnega naselja, pripravili pa bomo tudi načrt za gradnjo nove restavracije in kopališča V Zireh.«
-t
4Q
i	M	HM			SOBOTA, 19. MARCA 1981
I)				iz naših krajev	
					
r
naš razgovor
PREDVJ
gospodinjsko izobraževanje
na tečajih Rdečega križa. Tako se uvajamo v delo in dobivamo stike s kmečkim prebivalstvom.-«
M. F.
Zdravstvenopmsvclna vtpja
Tokrat smo odšli v Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju, kjer smo iz razgovora z upravnico tega Zavoda Mihaelo Simčičevo zvedeli nekaj o programu dela za leto 1960.
»Vprašanje družbene prehrane postaja zlasti po naših mestih in industrijskih središčih eno tistih perečih vprašanj, ki neposredno zadevajo življenjsko raven delovnih ljudi. Zanima nas, kako vaš Zavod pomaga reševati ta problem?«
»v letošnjem načrtu našega Zavoda je skrb za družbeno prehrano ena glavnih nalog. Že lani smo pregledali lepo števil« obratnih kuhinj. Teh je v kranjskem okraju 17 in se hrani v njih 3200 delavcev in delavk. Ostalih menz je še 11 z 2000 abonenti. Ugotovili smo, da niti t enem primeru omenjeni prostori ne ustrezajo povsem po svojih kapacitetah, nadalje da ne zadoščajo sanitarnim potrebam, najbolj občutno pa je pomanjkanje strokovnega kadra.«
»Ali so vam te ugotovitve dale kake  napotke za vaše
delo?«
►Seveda. Po teh ugotovit-
vah je naš Zavod posvetil družbeni prehrani dobršen del svoje pozornosti. Pravkar smo končali s tečajem za kvalificirane kuharice, ki ga je uspešno zaključilo devet tečajnic. Sedaj pripravljamo še dva tečaja za kvalificiran in polkvalificiran strokovni kader, in sicer za kranjski okoliš v Kranju, za jeseniškega pa na Jesenicah. Tečaja bosta trajala dva do tri mesece in ju bo skupno obiskovalo okrog 60 slušateljev. v tečajih se bodo kuharice naučile kuhati zdravo, okusno, a kljub temu ceneno hrano.
Naša naloga je, da se čim-tesneje povežemo z Občinskimi Centri in Občinskimi sindikalnimi sveti, da skupno rešujemo probleme,« je še dodala tov. Simčičeva.
»Kot vemo, ste že lani mnogo pomagali pri gospodinjskem pouku na šolah. Ali's tem delom še nadaljujete in kako?«
»Res je, lani smo v veliki meri pripomogli, da je pouk gospodinjstva na osemletkah »stekel« kot pravimo. Naša sedanja naloga pa je, da naš strokovni kader, s katerim razpolagamo, obiskuje vse šo-
le, nadzoruje gospodinjski pouk in kar je glavno, s strokovnimi aktivi in nazornimi nastopi izboljšuje metodiko gospodinjskega pouka. Skrbeti morajo tudi za pregled vseh šolskih mlečnih kuhinj, skupno z organizacijo RK.«
»Kako pa je z gospodinjskimi tečaji za dekleta?«
»Z individualnim izobraževanjem smo morali, žal, prekiniti. Sami ne zmoremo vsega. Ovire so omenjene že zgoraj: skrb za družbeno prehrano in šolsko izobraževanje ter ne nazadnje delo s stanovanjskimi skupnostmi in razvijanje servisnih služb, ki razbremenjujejo gospodinjo, zlasti zaposleno ženo. Zato se moramo vsi skupaj zelo potruditi, da bi zaživeli Občinski centri za napredek gospodinjstva, ki bodo lahko prevzeli na svoja ramena tisto česar mi ne zmoremo.«
»Zanima nas, kako je poskrbljeno za izobraževanje kmečkih žena in mladine?«
»Ker se tudi pri teh kaže velika potreba po gospodinjskem izobraževanju, pomagamo pri pouku gospodinjstva in hranoslovja na Kme-tijsko-gospodarskih šolah ter
Mihaela Simčičeva
Bled
V minulih dneh so bili v blejski občini redni občni zbori krajevnih organizacij Rdečega križa. — Pomemben uspeh, ki so ga v minulem obdobju krajevne organizacije dosegle, je krvodajalska akcija in zdravstveno-prosvetno delo. V tem pogledu so zlasti uspeli na Bledu in v Gorjah. Na Bledu so pred dnevi zaključili s 70-urnim zdravstveno-vzgojnim tečajem, ki so ga obiskovala predvsem dekleta. Na blejskem občnem zboru — prejšnji ponedeljek — so člani Rdečega križa predlagali,   naj  bi v prihodnje
prirejali podobne tečaje z ustreznim programom tudi za fante. Ker je zdravstvena vzgoja pre-bivalstva ena najvažnejših nalog organizacij Rdečega križa, bo | sedanjo prakso prirejanja seminarjev in predavanj potrebno Še v večji meri nadaljevati tudi v prihodnje. Da bi prebivalcem lahko ustregli s predavanjem, ki si jih najbolj želijo, bodo na Bledu pripravili posebno anketo, iz katere bodo lahko razbrali želje poslušalcev. Minuli ponedeljek je po občnem zboru Pte" daval dr. Janko Benedik o raku na pljučih. -jb
Elektrifikacija Koifeka
Skofja Loka
Elektrifikacijski odbor pri KO Puštal je na minuli seji sklenil, da bo takoj ko skopni sneg nadaljeval z elektrifikacijo okoliških zaselkov. Pisali smo že, da
Novice iz
Koristni sklepi
V nedeljo. 13. marca, so v domu Partizana v Žireh pripravili proslavo ob Dnevu žena. Veliko število navzočih žena je z zanimanjem spremljalo govor sekretarja osnovne organizacije ZKS pri KZ Ziri in kulturni program, ki so ga za svoje matere pripravili učenci.
V nedeljo so imeli v Zireh tudi občni zbor mladih zadružnikov. Zedinili so se za ustanovitev tečaja za konserviranje sadja in ustanovitev šole za mlade zadružnike. Izvolili so tudi novo vodstvo. Zal pa je bilo na zboru premalo predstavnikov organizacij, čeprav so bili le-ti vabljeni.
V sindikalni dvorani v Zireh je v nedeljo dopoldne predaval ljudski poslanec Igor Peternel. Predavanje o problemih socialistične politike na vasi je bilo namenjeno članom ZKS in pred-
Kam v nedeljo?
Kranj — ob 10. uri dopoldne bo v nedeljo v Prešernovem gledališču URA PRAVLJIC, ob 16. uri pa repriza Fischer-jeve drame »PROSTI DAN«. Istega dne bo v Srednji tehnični tekstilni šoli ob 18. uri prijateljska košarkarska tekma med kluboma Ilirija iz Ljubljane in domačim Triglavom. Ob 15. uri pa bo na igrišču NK Triglav prvenstvena nogometna tekma slovenske conske lige med nogometnima enajstoricama Krima iz Ljubljano in Triglava iz Kranja.
Podnart — Danes ob 19.30 uri gostujejo člani jeseniškega gledališča »Tone Cufar« s predstavo L. Lahola: »MADEŽI NA SONCU*.
Gorje — Z M. Halkovo »PE-PELKO« bodo jeseniški gle-dališčniki gostovali jutri, to je v nedeljo v Gorjah pri Bledu, in sicer ob 16. in 19.30 uri.
Medvode — Dramska sekcija DPD Svobode iz Medvod se bo tamkajšnjim prebivalcem prestavila s komedijo v 3 dejanjih »DOBRODOŠLA MISS AGATA«, in sicer v prosvetnem domu ob 20. uri.
Skofja Loka — Smučarski klub »Ločan« priredi v nedeljo s startom ob 11. uri smučarske tekme v veleslalomu na Starem vrhu nad Skofjo Loko.
Kropa - V nedeljo ob 15. uri bo v Sindikalnem domu v Kropi glasbena revija najboljših godb in orkestrov, ki jo prireja Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj.
stavnikom organizacij. Udeležba je bila zadovoljiva, le mladino so pogrešali.
Mladinci tovarne čevljev »Al-pina« Ziri so ustanovili svoj judo klub. Po skromnih začetkih jim je zaradi velikega zanimanja za ta šport, priskočila na pomoč tovarna s potrebnim športnim materialom, sindikat »Alpine« pa jih je ob raznih tekmovanjih denarno podprl. — Napovedana judo tekma za 13. marec na Go-vejku pri Žireh je zaradi slabega vremena odpadla in je preložena na 3. april.
ZANIMIVO PREDAVANJE Radovljica
Pretekli četrtek je bilo v Radovljici zanimivo poučno predavanje v okviru Delavske univerze, in sicer »O nesrečah in varnosti v prometu«. Predavanje je bilo v radovljiški kino dvorani, ki je bila nabito polna. Spremljano je bilo tudi s filmi.
občni ZBOR RDEČEGA KRIZA Radovljica
Pretekli teden je bil v Radovljici občni zbor osnovno organizacije Rdečega križa, /bora, ki je bil v sejni dvorani Občinskega ljudskoga odbora, se je udeležilo precejšnje število Radov-ljičanov in okoličanov. Na zboru so med drugim govorili tudi o pomoči ponesrečencem v maroškem mestu Agadirju.
TEŽAVE S SNEGOM Kamnik
V kamniškem kotu so imeli te dni mnogo neprilik s snegom. Zapadlo ga je namreč nad 30 centimetrov. V soboto zjutraj so ceste splu/.ili v mestu in bližnji okolici. Vendar je bila pri čiščenju snega v mestu prav slaba organizacija. V Kamniku je več ozkih grl, kjer se ob vsaki večji količini snega zaustavi promet. Plin,' potisne sneg lesno ob hišo, hišni lastniki pa ga spet zmečejo na cestišče in nevolja no izostane. V takem primeni bi morali biti takoj na mestu vozniki, da bi sneg odpeljali. V Kamniku pa sc jc prvi voz za odvoz snega pripeljal šole ob 11. uri. Sele v ponedeljek so ceste spravili v red.
KOORDINACIJSKI ODBORI
v Železarni
Jesenice
V torek, 15. marca, jc bil v jeseniški železarni plenum tovarniškega komiteja LMS. Na nJem so med drugim obravnavali zaključke zadnjega plenuma ok LMS Kranj in delo koordinacijskih odborov v Železarni. Teh je pet, in sicer tnpilniški, strojno energetski, predelovalni, t va-ljarni in upravi. Vsak tak odbor pa skrbi za pet mladinskih aktivov ▼ Žrlrzarai.
Šenčur
V ponedeljek zvečer je bil tu redni letni občni zbor osnovne organizacije RK. Zbor je bil precej slabo obiskan, bil pa je zelo živahen. Organizacija je bila lani dokaj aktivna. Pridobili 10 105 prostovoljnih krvodajalcev. Na zboru so tudi ugotovili, da se mnogi člani poslužujejo omaric prve pomoči in je organizacija RK zategadelj lani potrošila precej denarja za nakup sanitetne-
PROMETNA vzgoja
Za izboljšanje varnosti na naših cestah je prometni odsek pri Oddelku za notranje zadeve OLO Kranj pripravil 6 normalnih in 4 ozkotračne prometno vzgojne filme.
Predvajali so jih po vseh večjih prometnih središčih kranjskega okraja. Vseh predstav je bilo 34, ki se jih je ogledalo 10.350 obiskovalcev. Pri tem je bilo šolske mladine 9154, odraslih pa 896.
Številnemu obisku pri teh kinopredstavah so največ pripomogle občinske komisije za prometno vzgojo in propagando.
ZVEDELI smo . . .
Akademski klub v Kamniku je priredil uspelo brucovanje v mali dvorani Doma.
V Ljudski knjižnici v Skofji Loki so si lani v januarju bralci izposodili 1200 knjig, letos v januarju pa številka izposojenih knjig znaša že 2200.
Mestno gledališče iz Ljubljane je gostovalo v Kamniku s francosko komedijo »Ljubezen na kredit«. Dvorana je bila razprodana.
V kranjskem okraju jo 105 osnovnih šol. Razen v troh imajo povsod mlečno kuhinjo. V njih se hrani 19.798 otrok. Dijaških in vajeniških šol je v okraju 12, v njihovih kuhinjah pa se hrani 2200 učencev in dijakov.
V sredi februarja se je v Železarni pričel tečaj za topilce SM peči in bo trajal do konca marca. Tečaj obiskuje 11 slušateljev.
V začetku marca so pod režijo Franca Vodopivca snemali razne poizkusne procese po obratih na Jesenicah in na Javor-niku. Kratkometražni barvni film »Sadovi rok« bodo predvajali v Moskvi.
V mlečni restavraciji na Jesenicah imajo povprečno 18.000 do 20.000 dinarjev dnevnega prometa.
ga materiala. Prav bi bilo, da bi v prihodnje tisti, ki iščejo prvo pomoč, dajali tudi več prostovoljnih prispevkov.
V tem letu bodo povečali število članstva, pridobili še nove krvodajalce in poiskali z vsemi člani stik preko poverjenikov. v aprilu se bo zaključil zdravstve-no-prosvetni tečaj, ki ga obiskuje 50 tečajnic, vodi pa ga Ivana Golmajer. -an
Šiviljski tečaj
Gorje
Kmetijska zadruga Zg. Gorje je organizirala za žene in de-kleta-zadružnice šiviljski tečaj. 22 tečajnic, kolikor jih je obiskovalo ta tečaj, je dobilo osnovno znanje o ravnanju s šivalnimi stroji, naučile so se urezavanja raznih krojev, s pomočjo katerih si bodo lahko doma same sešile obleke. Zadružnicam bo prav gotovo tečaj precej koristil. Tečaj je trajal skoraj tri mesece in se je v tem tednu zaključil.
PESTER PROGRAM , Delavska univerza je v mesecu marcu pripravila precej pester program. Tako je že bilo v Radovljici prvo predavanje »Mednarodni odnosi in aktivna koeksi-stenca«. Za ta mesec pa so predvidena še naslednja predavanja: Iz življenja Eskimov, Ameriška velemesta in Svetovna razstava v Bruslju. Ta predavanja bodo tudi v Lescah, Begunjah in Ljubnem.
PLENUM SZDL Radovljica
V Radovljici bo v torek, 82. marca, plenum občinskega odbora SZDL. Plenuma se bodo razen članov udeležili še vsi predstavniki delavskih svetov, sindikalnih podružnic in sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov.
Na plenumu bodo skupno ab-ravnavali družbeni plan radovljiške občine za leto 1960.
USPEŠNI OBČNI ZBORI Kamnik
Občni zbori po sindikalnih podružnicah v kamniški občini »o se začeli 3. marca in bodo 30. marca v glavnem končani. V vseh večjih podjetjih, ki imajo lastne prostore za zborovanja, so bili občni zbori najprej končani. Ti so letos zlasti pri manjših kolektivih uspešnejši kot lani, ker se na njih več razpravlja o gospodarskih problemih in perspektivnem planu podjetja.
ZBORI VOLIVCEV
Bled
V četrtek in petek so bili v blejski občini zbori volivcev. — Razpravljali so o letošnjem družbenem planu in proračunu občine Bled. — K predlaganemu osnutku so prebivalci izrekli svoje želje in predloge. Volili so tudi člane novih šolskih odborov.
PRIPRAVE NA VOLITVE Kamnik
Delovni kolektivi podjetij živahno razpravljajo o volitvah v delavske svete. Med seboj že izbirajo ljudi, ki bi prišli v poštev za člane delavskega sveta, pri čemer gledajo, da pritegnejo večje število mladih članov kolektiva, moških in žensk. V kratkem bodo volitve razpisane.
PRED PLENUMOM
Jesenice
Prihodnjo sredo, 23. marca, bo pri Jelenu na Jesenicah plenum Občinskega komiteja LMS. Na plenumu bodo med drugim obravnavali tudi priprave na IX. mladinski festival na Jesenicah. Festival bo trajal predvidoma od 21. do 28. maja v počastitev Dneva mladosti in V. kongresa SZDL. Na festivalu bodo sodelovali tudi drugi občinski komiteji LMS iz kranjskega okraja.
je odbor v treh letih opravil ogromno delo pri elektrifikaciji loškega pogorja. Lani so dobile elektriko zadnje vasi v bi vsi loški občini, in sicer najoddalj6" nejši kraji, kot so: Sv. Barbara, Sv. Andrej in Sv. Ožbolt. V teh krajih so ostale brez elektrik samo štiri hiše, in to dve pri Sv-Ani in dve na Osolniku. Letos bodo iz transformatorja v Sopotnici napeljali električni tok tudi v te štiri hiše. Do posestnika «a Kozjeku in do Žirovnika bodo morali potegniti kar 1800 m električnega voda, do zadnjih dveh hiš pri Sv. Andreju pa 800 m. Ko bodo dela končana, bo imela električno razsvetljavo vsaka hiša v bivši loški občini. -*an
davna Zelja
Šenčur
Šenčurjani že dolgo žele dograditi zadružni dom. Za to Pa bi potrebovali nekaj milijon8* dinarjev. Ker toliko sredstev nimajo, so se odločili za sedaj dograditi vsaj malo dvorano. GbL^ Kranj jim je že lani določil 6°° tisoč dinarjev. Vendar bi za notranjo opremo potrebovali se najmanj 200.000 dinarjev. Upaj0/ da bodo tudi ta sredstva dobili-Tako bo Šenčur imel lepo dvorano, v kateri se bo lahko zbral0 tudi do 100 ljudi. -a«
PES JE PREDALEČ Vse  organizacije v vaseh, leže ob cesti med Freddvoron* in Kranjem razpravljajo o doK'^ ncprikladncm voznem redu a* tobusov predvsem ob nedelja0' Po sedanjem voznem redu 0 pelje — tudi ob nedeljah — Prv. avtobus iz Preddvora v KraJU 0 6. uri zjutraj. Naslednji avtob pelje z Jezerskega ob 10.30 a*£ Nekaj za njim pa pelje iz Pfe.-dvora še avtobus preko Kraj^* na Jesenice. Če želi nekdo iz ** krajev  v  nedeljo popoldne Kranju obiskati   kako kultu1^ ali športno prireditev, mora
rej že ob 10. uri dopoldne
zdo-
ma. Tudi zveze iz Kranja P Preddvoru so dokaj slabe. Ce pomislimo, da ▼ vseh
teb
krajih od Kranja do PreddVOjJ
la«1
ni nobenega kinematografa,
I d-
ko vidimo, kako močno so lJu jc prikrajšani spričo slabih v0^ nih redov nedeljskih avtobus« * Morda bi kazalo nekoliko ^° razmisliti o tem problemu.
S sodišča
neodgovorno poslovanje
Kam lahko privede pomanjkanje čuta odgovornosti pri opravljanju družbenih funkcij v športnih organizacijah, je pokazala sodna obravnava, ki je bila pred dnevi pred sodiščem v Radovljici. Na tej obravnavi jo bil A. K., nekdanji predsednik smučarskega kluba na Jesenicah, obsojen na 10 mesecev zapora in povračilo škode, zaradi zatajitve zneska 170.890 dinarjev na škodo Športnega društva Jesenice. Dejanska moralna in materialna škoda, ki jo je povzročil A. K. društveni blagajni in društvu, je znatno večja, in sicer 300.000 dinarjev.
Smučarski klub na Jesenicah je sicer imel v skladu s klubskimi pravili svoj upravni odbor in ostale organe, ki naj bi odločali in gospodarili z zaupanim premoženjem. V resnici pa je bil ta odbor samo na papirju. l'i sivnost članov klubske uprave, ki ni ničesar storila proti negativnim pojavom, je omogočala predsedniku, da je postal ne-umrjrni gospodar klubskega pre-
moženja, predvsem denarja, s katerim je imel klub že tako velike težave. Šele potem, ko klub ni mogel plačati nekih računov, so opravili revizijo finančnega poslovanja. Revizijski organ, ki ga je postavil Športni klub Jesenice meseca oktobra lani, sprva ni mogel ničesar ugotoviti, ker za pregled in primerjavo med dohodki in izdatki ni imel na razpolago skoraj nobene ustrezne dokumentacije. Sele po velikem trudu in iskanju podatkov na vseh koncih in krajih mu je uspelo ugotoviti vsaj približno stanje finančnega in materialnega poslovanja. Revizijski pregled je ugotovil, da je A. K. amovoljno dvigal gotovino, nabavljal razne predmete in izplačeval vsote brez prejšnjega sklepa kolektivnega organa. Za razdobje skoraj dveletnega H-
nanfinega poslovanja so našli le tri sejne zapisnike, ki jih je sestavil in podpisal sam predsednik, pa še ti niso bili čitljivi.
Za posamezne izdatke in prejemke ni imel nobene dokumentacije, v kolikor je i<* izdal kakšne listine, jih je »bičajno
napačno formuliral, z namenOJ™ da bi prikril porabo in P « namen porabljenega denarja-sredstev kluba je dajal ,„ prijateljem tudi posojila za ^ gistracijo osebnih avtomobilom ^
in 08t«
druge potrebe. Denar, ki Je namenjen za izplačila dnin razna materialna priznanju služnim športnikom za P°&?*£t naporne tekme,   je največKf Izginil neznano kam. Zgodil0 . Je eelo, da je dvignil gotovino g izplačilo nekaterih računov, pa jih ni plačal, ker je denar P rabil za sebe. Take in podob^ primere bi lahko še in še ^ štovali.  Moralno  sliko PredJJ£ nika in njegov odnos do benega premoženja kaže ti 'd' , da se je kot učitelj predvojaPj^ \ /.i'.ojc prilastil znesek 15.400 narjev,  ki  so   mu   ga /al'Ljh učenci    za    nakup    strokov ^ knjig. A. K. je prejel konito poslovanj«- ln Prl    f j-denarja primerno kazen. P"8 ni športni  forumi pa bodo rali tudi upravnemu in nad/*^ nemu odboru smučarskega   v t ba,  ki  je bilo  soodgovorno '.. predsednikovo   ravnanje. W strogo družben« ObOOlIbO.
SOBOTA, 19. MAROA 1980
notranja politika in gospodarstvo
Gospodarske vesti
• V začetku prihodnjega leta bodo v Oslu odprli jugo-sl(>vansko industrijsko razstavo, ki bo prikazovala norveškim gospodarstvenikom ekonomske možnosti naše dr-Zave. Razstava ima namen Povečati medsebojno trgovin-
izmenjavo, saj so jugo-^ovanske možnosti za povečani izvoz na Norveško zelo velike, predvsem pri plasmaju raznih vrst živil ter nekakih industrijskih izdelkov.
•% Pred kratkim je upravni °tibor Združenja proizvajal-epv motorjev in motornih voli Jugoslavije dokončno pri-ž|,a' Industriji motornih vo-•fl Novo mesto položaj to-Jarne avtomobilov. Novome-ska tovarna je četrta avtomobilska tovarna v naši dr-*av'^ njena   zmogljivost pa
0 že letos dosegla 5 vozil "nevno.
t Na letni skupščini Stalne konference mest, ki bo od , ' do 14. maja v Banja Lu-
Jj bodo predstavniki naših ^est obravnavali predvsem
Pišanja v zvezi s pospeše-
^Jem in razvojem storitve-dejavnosti v mestih, še P°sebej v zvezi s storitvami,
cenjenimi gospodinjstvom, ^riovanjskim skupnostim in
'-lim svetom.
• Po precej nezadovolji-f*3 startu v januarju se je
J anJe industrijske proiz-°^nje Slovenije v februarju .°°ei izboljšalo. V primerja-
, z !anskolet
mm povprečjem industrijska proizvodnja v
r«arju   porasla   za   3,9 %.
JUb februarskemu porastu Je spričo nizke januarske
r°izvodnje letošnja dvome-pro'zvo(lnja še vedno „   M %  nižja od lanskega PovPrečja. J V  tovarni   »Rudi Caje-v Banja Luki so pred
ratki
an,ja Luki so pred im   izdelali  prvih 1000 nskih tranzistorskih radio ttmratov v državi, ki bodo J"lsli kmalu na trg. Ti radio J^rati imajo po sedem tran-■torjev in dve Germanijevi Ofli. Vir energije sta običaj-' 2oPni bateriji, ki lahko na-?fJ^a    tranzistor približno "° Ur.
*^ V tovarni karbida in cianida »Dalmacija« v Du-' ^ Patu pri Splitu so v no-oddelku, za čigar zgra-ev in opremo je dala to-
Vafn(1
ne
'** sama 130 milijonov di-jev, izdelali   prve količi
k. Plemenitega plina argona, ; snio ga doslej uvažali. S J* bo naše gospodarstvo pri-Viani'o letno približno 100 ti-'0c dolarjev.
l^.'0varna vagonov in že-f).'t,,h konstrukcij »Dragoslav k',0rn\iovič-Goša« je pred fcafc'm P°slala P° železnici "io u° 1600 ton težko želez_
v ^° zgradili čez reko Sitang
Srn Urrni* Tovarna vagonov v t^derevski Palanki je pred Slavnim izdelala za Sovjet-va» ZVeZo tudi 10 cisternskih
kle°nov P° 50 ton' 67 ton Je_ !*'n konstrukcij za Jordan lt0vv° garnituri motornih vla-JUg   Za   generalno direkcijo slovanskih železnic.
Izpolnitev proizvodnega plana v januarju in februarju
Za 0,19 odstotkov pod planom
Po podatkih, ki smo jih dobili na Svetu za družbeni plan in finance OLO Kranj, je industrijska proizvodnja v januarju in februarju letos dosegla 16,47 % planirane celoletne proizvodnje, kar je za 0,19 % pod planom. Po planu bi morala namreč industrija doseči v januarju in februarju 16.66 % celoletne proizvodnje.
Poglejmo zdaj, kakšni rezultati so bili v prvih dveh mesecih doseženi v posameznih industrijskih strokah.
Elektrogospodarstvo je v januarju in februarju doseglo 14,8 odstotka planirane celoletne proizvodnje. Predvideni plan je močno presegla Elektrarna Sava Kranj, medtem ko plana Elektrarna Moste zaradi remonta v HE Savica ni dosegla.
Crna metalurgija je dosegla 16,97 % planirane proizvodnje, kar je, če pogledamo podatke jeseniške Železarne, za 0,31 % nad planom.
Kovinska industrija je kot celota za 1 % pod planom (dosegla je 15,6% celoletne proizvodnje). Glavni vzrok za to je precejšen izpad proizvodnje v podjetju Niko Železniki zaradi popravila reklamiranih motorčkov in pri Kovinarju Kranj ter pri TIO Lesce zaradi kritičnega stanja preskrbe z reprodukcijskim materialom.
Elektroindustrija v okraju, ki jo zastopa tovarna Iskra Kranj, je za 0,23 % presegla planirano proizvodnjo (v prvih dveh mesecih je dosegla 16,89 celoletne proizvodnje.
Od podjetij kemične industrije, ki je v prvih dveh mesecih dosegla 14,1 % planirane celoletne proizvodnje, je Kemična tovarna Podnart presegla plan za 0,44 %, medtem ko je tovarna Oven v Kranju znatno pod planom (dosegla je le 9,2 % celoletne proizvodnje), čemur je iskati vzrok v preusmeritvi proizvodnje na nove livarske preparate (nova oblika plošč) za jeseniško Železarno.
Največji izpad proizvodnje v prvih dveh mesecih letos je zabeležila industrija gradbenega materiala, ki je dosegla le 2,8 % planirane celoletne proizvodnje. Vzrok je v sezonskem značaju
te dejavnosti in v rekonstrukciji opekarne v Dvorski vasi, ki ne sbratuje.
Tudi pri lesni industriji je v januarju in februarju nastal izpad za 1,1 %, to pa predvsem zaradi precejšnjega izpada proizvodnje v celotni stroki v mesecu januarju (za 1.2%), medtem ko je bil mesečni proizvodni plan v februarju presežen za 0,1 %. Januarski izpad je občuten predvsem pri podjetju Jelovica Skofja Loka zaradi preusmeritve delovne sile in proizvodnje na iz-tovarjanje hlodovine in pri podjetju LIP Cešnjica zaradi preusmeritve dela v obratu zabo-jarna na izdelavo polknic za izvoz.
V papirni industriji, ki jo zastopa na Gorenjskem Tovarna lepenke Tržič, je bil plan v prvih dveh mesecih letos presežen za 0,34 %.
Tekstilna industrija je bila v prvih dveh mesecih letos v celoti za 0,5 •/• pod predvidenim planom (dosegla je 16,1 % celoletne proizvodnje), čemur je iskati vzrok predvsem v preusmeritvi proizvodnje v januarju zaradi popravila parnega kotla v Tiskanini v Kranju.
Tudi industrija usnja in obutve je bila v januarju in februarju za 0,27 % pod planom. Usnjar-ne so sicer plan presegle za 0,2 odstotka, medtem ko pri tovarnah obutve zaradi precejšnjega izpada proizvodnje v Alpini Ziri (za 2,4 %; vzrok je predvsem preusmeritev proizvodnje na spomladansko in letno obutev, razen tega pa na izpad proizvodnje v precejšnji meri vpliva tudi neredna dobava novih strojev) plan ni bil izpolnjen (izpad za 0,4 •/•).
Tovarna Sava Kranj (industrija gume) bo z redno proizvodnjo v novi pnevmatikami na Gašteju pričela šele 1. aprila, tako, da njihov mesečni operativni plan ni identičen s predvidenim planom po mesecih. Zato so v januarju in februarju dosegli le 13,7 % s planom predvidene celoletne proizvodnje. Vendar pa je podjetje kljub temu za 4,5 % preseglo proizvodnjo v primerjavi s povprečno mesečno proizvodnjo v letu 1959.
V januarju in februarju je plan proizvodnje najbolj presegla živilska industrija (za 2,34 %), pa tudi grafična industrija je bila skoraj za odstotek nad planom.
Premalo zanimanja
Na Gorenjskem primanjkuje traktoristov. Zato je OZZ v Kranju hotela v Poljčah organizirati tečaj za poklicne traktoriste. Ker pa je bilo premalo prijavljcn-cev, do tečaja ni prišlo. Ker je enak tečaj organiziralo tudi AMD Šenčur, so se prijavljcnei iz Poljč vključili v ta tečaj. Tečaj je že pričel z delom, poseča ga 30 tečajnikov. Predavanja so v dopoldanskem času. Predavajo strokovnjaki OZZ Kranj, kmetijskega inštituta iz Ljubljane in AMD Šenčur. Tečajniki bodo po 180 urah teoretičnega pouka odšli še na potrebno prakso na kmetijska posestva, nato pa bodo polagali izpite za polkvalificiarne traktoriste. -an
Skrb za človeka
Izobraževalne centre v vsa podjetja
V sredo dopoldne je bil na Občinskem ljudskem odboru Kranj posvet zastopnikov kranjskih industrijskih podjetij o organizaciji in razvoju kadrovsko-socialne službe. — Dosedanje analize so namreč pokazale, da skrb za človeka v gospodarskih organizacijah še vedno močno zaostaja za razvojem v industriji. Nezadostna skrb za človeka, ki se je doslej bolj ali manj odražala v slabih delovnih odnosih, v zadnjem času postaja tudi precejšnja ovira v proizvodnji. Problem je dokaj pereč, zato se
ga je treba takoj lotiti.
Najvažnejši člen v vsestranski skrbi za človeka je — izobraževanje. Prav zato so v podjetjih potrebni izobraževalni centri. — Le-ti že obstajajo v nekaterih kranjskih podjetjih (Iskra, Planika, Sava itd.) in so pokazali, da so v vsestransko korist delovnim kolektivom in posameznikom. Samoupravni organi prav zaradi tega dajejo kadrovsko socialni službi vso pomoč in želijo njeno vlogo v delovnem procesu še povečati in ji nasploh dati večji poudarek. V kranjski občini pa je še precej podjetij, kjer o kadrovsko socialni službi skorajda ne moremo govoriti, medtem ko iz^br^ž^vplnih centrov ali sektorjev sploh še nimajo. Sedanji delovni proces narekuje, zlasti še, ker podjetja
razpolagajo z dokajšnjimi sredstvi v skladih za kadre, da morajo biti v najkrajšem času ustanovljeni izobraževalni centri v vseh podjetjih. V kranjski občini bodo ta problem najprej rešili v industriji. Seveda bo pri ustanavljanju izobraževalnih centrov treba upoštevati potrebe podjetij. Prav zaradi tega bodo še ta in prihodnji teden razgovori po podjetjih med samoupravnimi in upravnimi organi ter predstavniki občinskega ali okrajnega sindikalnega sveta in Zavoda za izobraževanje kadrov. Tam kjer izobraževalne centre že imajo, se bodo pogovorili o oblikah dela za prihodnje, kjer pa jih še ni, bodo razpravljali, kako v najkrajšem času ustanoviti izobraževalni center.   B. F.
Razmišljanje o voznih redih avtobusnih podjetij
Nezdravi pojavi
KDAJ IN KAM?
Na kranjski avtobusni postaji
Kdor se veliko vozi z avtobusi, kaj hitro ugotovi vrsto pomanjkljivosti voznih redov številnih avtobusnih podjetij, ki »krasijo« naše avtobusne postaje in čakalnice.
Stopimo na primer samo v čakalnico avtobusne postaje v Kranju, pa bomo videli po stenah in na peči vrsto »plakatov«, ki naj bi bili vozni redi SAP iz Ljubljane, Avtoprometa Kranj, Transturista Skofja Loka, Slav-nika Koper itd. Eden od teh »voznih redov« je prvi dan po objavi sicer res veljal kot vozni red za avtobuse, zdaj pa bi lahko zanj rekli, da je »vabilo na cirkuško predstavo« ali kaj podobnega. Ze zdavnaj namreč ne velja več: precej avtobusnih prog je bilo medtem ukinjenih in vpeljanih precej novih, tako, da se nanj potnik res ne more več zanesti.
Boljši je sicer vozni red na steni pred čakalnico na avtobusni postaji v Kranju, ki pa se tudi spreminja iz dneva v dan, razen tega pa prikazuje le odhode avtobusov. Vprašanje je tudi, ali so na njem res napisani vsi odhodi in ali ga sploh kdo upošteva (sprevodniki in šoferji gotovo ne!).
Boljši je vozni red na avtobusni postaji v Skofji Loki, medtem ko ga na Jesenicah sploh ni, v Radovljici pa vozni redi visijo kar po ograjah in plotovih. V drugih kravh po Gorenjskem voznih redov tudi skorajda ni, če pa jih kje kot »zgo-
Spremembe in dopolnitve v
zakonu o kazenskem postopku
(Nadaljevanje in konec)
(jjj. Z ozirom na to so tudi selil v noveli zakonika o kazon-W/J Postopku pri obnovi ka-'°ČK Postopka dodane do-tll(j. v tej smeri. Prav tako je %n' n;i n°vo podana možnost 8e °V(l kazenskega postopka, če Primeru obsodbe za mada-^ak^n" lc;,zniv<) dejanji1 ali za k, drugo kaznivo dejanje, VfW -sciga p<> zakonu več isto-4ws?ln dejanj, navedejo nova ^'i V'' a'' Pr<"dl<>iij<> novi do-s°Jo' ^" kažejo na to, da je ob-°b>V1 ° 's!"ril dejanje, ki bi bilo ^ oh°n° s k:,/nivim dejanjem ^eio S<K,lx>* ^ w ee zanj prej ve-j^U kažejo na to, da obso-n' sl<)ril dejanje, ki je ob
<)bS("'" ,s kaznivim dejanjem iz 0 vplivalo na odmero kazini.
V
flilfc dostoi>ku pred okrajnim so-4« ^ J<L novo to, da je možno, Utvj '^''»mtii kaznivega dejanja •k traja pripor lahko do t>Qk "n'v,'e;i. ! >o edanja praksa je
1« b*ilIa- da Je rok 15 dni, kot 11 določan do sedaj, prekra-av pri k'h dejanjih gre Zil   komplicirana kazniva Is. poizvedovalna opravila
jo treba izvršiti na raznih območjih, pogosto gre za povezavo storilcev, kar vso zelo podaljšuje jMKstopok. Važno je tudi v postopku preti okrajnim sodiščem določilo, da v primeru, če javni toftUec ni bil navzoč na glavni obravnavi pred okrajnim sodiščem, ima oškodovanec pravico priložiti se zoper sodbe kot tožilec, ne glede na to, ali se javni tožilec pritoži ali ne.
Pred okrajnimi sodišči so zelo Itevllna kazniva dejanja razžalitve in obrekovanja, katera .se preganjajo po zasebni tožbi. Dosedanja praksa tudi kaže, da se često postopek zaradi teh kaznivih dejanj iz raznih razlogov zavlečo. Da bi se ta postopek skrajšal in pospešil, so v noveli Zakona <> kazenskem postopku nekatere nove določbe, ki pred-videvajo za kazniva dejanja iz pristojnosti sodnika posameznika okrajnega sodišča, za katera se tožilec preganja na zasebno tožbo, poseben pripravljalni postopek, na katerem pride lahko že do raznih rešitev. Predpisana so tudi sankcije za izostanek strank iz tega pripravljalnega peatopka. Oe namreč ,z«s»toru to-
žilec ne pride nu povabilo sodišča določenega dne na sodišče v okviru tega pripravljalnega postopka, se šteje, da je tožbo umaknil ter se tako privatna tožba zavrže, če pa ne pride obdolženec in sodnik odloči, da začne takoj z glavno obravnavo, pa se opravi glavna obravnava tudi v navzočnosti obdolženca, seveda kolikor njegova navzočnost ni nujna, nadalje če je bil v redu povabljen in če je bil prod tem zaslišan.
V »premenjenefn in dopolnjenem zakoniku o kazenskem postopku imamo še nadalje nova določila, ki se nanašajo na izrek sndncjia opomina in postopka v zvezi s pritožbo zoper sodni opomin.
V skladu z določili o novem varnostnem ukrepu odvzema prvmoienjlke koristi, imamo tudi ustrezno dopolnitve. Važno jo poudariti, da se premoženjska korist, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali pri kaznivem dejanju, ugotavlja v kazenskem postopku po uradni dolžnosti. Sodišče ali drugi organi, pred katerimi teče kazenski postopek, mera je zbirati deka se In raz-
iskati okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev* premoženjske koristi. Rešeno je tudi vprašanje sodelovanja gospodarskih ali družbenih organizacij v tem postopku. Kadar prihaja v poštev odvzem premoženjske koristi ustanovi ali gospodarski ali družbeni organizaciji, je treba njenega predstavnika zaslišati v pripravljalnem postopku in ga povabiti na glavno obravnavo. Predstavnik je upravičen v zvezi z Ugotavljanjem premoženjske koristi predlagati dokaze in z dovoljenjem predsednika senata postavljati vprašanja obtožencu, pričam in izvedencu. Ce sodišče mod glavno obravnavo ugotovi, i In prihaja v poštev odvzem premoženjske koristi ustanovi ali gospodarski ali družbeni organizaciji, prekine obravnavo in povabi predstavnika ustanove oziroma organizacije. S temi in še z nekaterimi drugimi določili je tako zagotovljeno sodelovanje predstavnika gospodarske ali družbene organizacije ali ustanove v tem p<xstopku z vsemi pravicami, ki jih imajo stranke v postopku, vključujoč tudi pravico pritožbe zoper sodbo, s katero se izreče odvzem premoženjske koristi od organizacije. Ustanova oziroma gospodarska ali družbena organizacija ima v zvezi z odločbo o odvzemu premoženjske koristi možnost zahtevati tudi obnovo kazenskega postopka. Določen je tudi način ugotavljanja   višine premoženj-
ske koristi. Najprej je določeno, da lahko sodišče, odmeri znesek premoženjske koristi po prostem preudarku, če bi bilo njeno ugotavljanje zvezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel. Ce pa take okoliščine ob-stojijo v primeru, ko je potrebno odvzeti premoženjsko korist ustanovi ali gospodarski ali družbeni organizaciji, izreče sodišče v sodbi samo odvzem premoženjske koristi, glede njenega zneska pa odloči, naj se ugotovi v postopku pred gospodarskim sodiščem po predpisih, ki veljajo za ugotavljanje dobička, ki ga je gospodarska organizacija dosegla z gospodarskim postopkom. Kadar naj se uporabi varnostni ukrep odvzema premoženjske koristi, odredi sodišče po uradni dolžnosti po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek, začasno zavarovanje zahtevka za premoženjsko korist, nastalo a kaznivim dejanjem.
V dopolnjenem in spremenjenem zakoniku o kazenskem postopku so vsebovane tudi ustrezne spremembe v postopku za rehabilitacijo in izbris obsodbe v skladu z določbami novele kazenskega zakonika.
Zelo pa je spremenjen zakonik o kazenskem postopku glede postopka zoper mladoletnike, kar
pa bomo earadi pomembnosti in obsega snovi obravnavali v posebnem članku.
dovinsko redkost« oziroma »kulturni spomenik« se odkrijemo, pa ne ustrezajo dejanskemu redu vožnje, ker so stari že po več let, popravlja jih pa nihče. Za zdaj ustreza vozni red edino-le na avtobusni postaji v Ljubljani.
Tako je stanje z avtobusnimi voznimi redi po postajah na Gorenjskem.
Priznati je sicer treba, da je avtobusni promet pri nas šele v razvoju, da pa se je v zadnjih letih že zelo zelo izboljšal. Z malo več dobre volje in z nekoliko sodelovanja med »konkurenčnimi« avtobusnimi podjetji pa bi lahko marsikatero sedanjo pomanjkljivost odpravili. Ne samo to, da v nekajminutnih presledkih na isti progi vozi več avtobusov različnih avtobusnih podjetij in da se seveda med seboj kosajo, kdo bo prvi in kdo bo pobral več potnikov, temveč bi bilo treba urediti predvsem točen čas odhodov, ki bi se jih sprevodniki in šoferji držali, da bi človek vsaj vedel, kdaj se bo peljal. Problem ni tako zamotan: izdati bi bilo treba le enotni skupni avtobusni vozni red, ki bi imel vpisane vse proge ne giede na to, od katerega podjetja je tisti avtobus. Glavno pa je, da bi tak vozni red veljal vsaj pol leta.
Ta predlog je sprejemljiv in menda zelo koristen. Pomislimo samo, koliko časa zgubijo nekateri zaradi čakanja, ki je pogosto posledica napačnih voznih redov, koliko negodovanja je zato med ljudmi itd. Tako ne more in ne sme iti več naprei!
J. Z.
Zaposlitev in stanovanje hkrati
KADROVSKO SOCIALNA SLLŽBA TUDI V RADOVLJIŠKIH PODJETJIH
V ponedeljek, 15. marca, je bilo v Radovljici na ObLO posvetovanje predstavnikov vseh večjih podjetij radovljiške občine. Pogovorili so se o zaposlovanju delavcev v letu 1960 in socialno kadrovski službi v podjetjih.
Predsednik ObLO Radovljica Jaka Eržen je pojasnil problematično stanje v zvezi z zaposlovanjem novih delavcev, ki na staja predvsem zaradi pomanjkanja stanovanj (število prebivalcev se je v radovljiški občini v povojnih letih povečalo za 11,2%). Glede na to Posredovalnica za delo v bodoče ne bo izdajala napotnic za delo, če delavec ne bo imel zagotovljenega delodajalčevega stanovanja.
Nato so govorili o ustanavljanju kadrovskih socialnih služb v podjetjih in se domenili, da bi v vseh večjih podjetjih letos ustanovili take oddelke. Posebna komisija ObSS bo pomagala pri ustanavljanju kadrovsko socialnih služb, zato bo komisija v najkrajšem času obiskala vsa podjetja v radovljiški občini.
C. r.
GORENJSKE
SOBOTA, 19. MARCA 1960
				
08^		s	c £ y	A L £ C
Prodam lepo »trosko posteljico dolgo 1.40 m. — Naslov v
oglasnem oddelkur. 686
Planinsko društvo Tržič išče oskrbnike za svoje postojanke, in sicer: Dom pod Storžičem za vse leto iter sezonsko za Dom na Kofcah in Dom na Kalu. — Prijave pošljite na Planinsko društvo Tržič. 702
Prodamo malo rabljen saksa-fon italijanske znamke »Tenor«. Cena 50.000 din. Sindikalna podružnica LIO »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica. 718
Kmetijska zadruga Bukovica p. Selca razpisuje službo KNJIGOVODJE. Prednost imajo interesenti z nekaj prakse. Plača po dogovoru. Samsko stanovanje preskrbljeno. Avtobusna postaja. Služba takoj. 807
Prodam nedograjeno hišo — zabetonirano ploščo in ostalim potrebnim gradbenim materialom, potrebnim za dograditev. Lojze Lukan, Strahinj 23, Naklo. 854
Vespo 125 cem, odlično ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 878
Prodam večje količine sena, otave in lucerne. Slane, Preddvor. 883
Prodamo po ugodni ceni rabljene zaboje in juta vreče raznih velikosti. Trgovsko podjetje »Zeleznina«, Kranj, Koroška cesta 11 (poleg gimnazije). 928
Žensko, za varstvo 5 mesecev starega fantka, iščem. Ponudbe pod »Zanesljiva« oddati v ogl. oddelek. Plačam dobro. 944
Trgovska pomočnica, vajena tudi železnine, sprejme službo v Kranju. Ponudbe pod »Poštena« oddati v ogl. oddelek. 945
Skoraj novo, sodobno furnirano kredenco prodam za 60.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku ali Turističnem društvu Tržič. 961
Obrtna zbornica Kranj razpisuje za Dom Gorenjskih obrtnikov v Crikvenici delovno mesto servirke, ki bi opravljala tudi delo sobarice. Zaposlitev od 1. junija do 15. septembra letos. Pismene ponudbe z na-
vedbo dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov do dne 31. marca 1960. 963
Prodam seme medene detelje. Naslov v ogl. oddelku. 971
Prodam vzidljiv levi štedilnik — dobro ohranjen. Marija Karndčar,   Dvorje 18, Cerklje.
972
Prodam skoraj novo enosta-novanjsko hišo v Mostah blizu Kamnika ob glavni cesti. Vse-ljiva takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 973
»Ardie« 200 cem, dobro ohranjen, v brezhibnem stanju, prodam.  Cešnjica  15, Podnart.
974
Prodam NSU Primo. — Peter Cof, Dorfarje 11, Zabnica. 975
Prodam gramofon, pol avtomat »Mikro«, skoraj nov. Naslov v oglasnem oddelku. 976
Prodam brzošivalni krojaški stroj »Pfaf«. Naslov v oglasnem oddelku. 977
Prodajamo, leseno, z opeko krito zgradbo Kopališča na So-ri v Škofji Loki - Puštal, na javni dražbi v nedeljo 27. marca ob 10. uri dopoldan, v novi restavraciji Kopališča. Turistično društvo Skofja Loka. 978
Prodam zazidljivo parcelo 1000 kv .metrov v bližini vodovodnega stolpa. Stern, Staneta Žagarja 19/1, Kranj. 979
Kupim dve leti staro kozo. Marija Vehovec. Dragočajna 8, Smlednik. 980
Kupim dobro ohranjen kompresor oziroma iščem nekoga, ki bi mi ga napravil. Kupim večjo količino butar in odpadnega lesa. Franc Konjedič, Delavska 39, Kranj. 981
Kupim rabljeno drvarnico ali šupo in rabljene deske. Naslov v oglasnem oddelku. 982
Kupim elektromotor, največ do 1,5 KM, 1400 obrati, na tiz-menični tok. Ponudbe oddati na Ivan Cemažar, Forme 12, Zabnica. 983
Stanovanjsko hišo takoj ugodno prodam v Ljubnem na Gorenjskem. 3 sobe takoj vselji-ve. — Povprašati pri Cemažar, Forme 12, Zabnica. 984
300 kosov glinaste strešne opeke - felc, kupim. Jurij Po-lak, Drulovka 8, Kranj. 985
Hišo,    enostanovanjsko vse-
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Kranj
RAZPISUJE DELOVNI MESTI DIREKTORJEV naslednjih gospodarskih organizacij:
1. TRGOVSKO PODJETJE »BISTRA«, KRANJ
2. KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA KRANJ
Ponudniki za razpisani mesti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Ad. L:
a) srednješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnih mestih v trgovski stroki;
b) visokokvalificirani delavec trgovske stroke z najmanj 5-letno prakso na vodilnih mestih v trgovski stroki. Ad. 2.:
a) visoka strokovna izobrazba — ekonomist ali inženir agronomije s 5-letno prakso na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah;
b) višja strokovna izobrazba z 8 let prakse na vodilnih mestih v kmetijstvu ali drugih gospodarskih organizacijah;
c) srednja strokovna izobrazba (ekonomske ali kmetijske stroke) z 10-letno prakso na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah.
Prošnje taksirane z 250 din državne takse, s priloženim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in dosedanji zaposlitvi, je dostaviti ObLO Kranj - Komisiji za razpis mest direktorjev do 4. IV. 1960.
ljivo, kupim, najraje v Radovljici, Kranju ali Lescah. — Točne podatke pošljite na naslov: Jože Sečko, Temlinova 10, Murska Sobota . 986 Vojaški zdravnik, neoženjen, išče 2 sobi ali garsoniero od cerkve do Zlatega polja. Plača dobro in vnaprej. Da visoko nagrado. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Ves dan odsoten«. 987
Iščem za takoj mlajšo upokojenko ali žensko srednjih let k dvema fantkoma starima dve leti. Stanovanje in hrana v hiši. Odstopim tuda sobo do smrti. Naslov v oglasnem oddelku pod »Preddvor«. 988
Tovarniški delavec bi v prostem času pomagal pri delu. —
Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Delavec«. 989
Uslužbenka išče neopremljeno sobo v Kranju. Plača dobro. Za uslugo poučuje učenca-ko osemletke. Ponudb« oddati v oglasni oddelek. 990
Rabim posojilo okoli 100.000 dinarjev za približno pol leta z 10 odstotkov obresti. Več osebno. Partizanska 24, Kranj. 991
Sprejmem vajenca kleparske obrti. — NucMm stanovanje in hrano. Marijan Trampuž, Pivka 29, Naklo. 992
Jožetu Kuraltu, iz Sp. Gorij, želijo za 60. rojstni dan in god vse najboljše sinova Jože in Franc z ženama Nado in Ivico in vnuki Jožefom, Dušico, Bojanom in Anico. 993
Na farmacevtski fakulteti v Zagrebu je diplomirala Marija Pungeršek iz Kranja. Iskreno čestitajo znanci in prijatelji.
994
ZAHVALA! Zahvaljujem se Sindikalni podružnici in upravi mlekarne za izkazano pomoč. — K. A. 995
ZAHVALA! Namesto venca pok. Marjani Pernuš je poklonila Lekarna Bled 5000 dinarjev Občinskemu odboru Rdečega križa na Bledu. Za poklonjeni znesek se občinski odbor RK iskreno zahvaljuje. 996
ZAHVALA! Zahvaljujem sc gospej dr. Karli Grebenšek ea uspelo operacijo moje hčerke Slavice. Enako tudi strežnemu osebju Zdravstvenega doma v Kranju. — Mara Vlahovič. 997
Sadna drevesca prodam po zelo nizki ceni zaradi opustitve drevesnice. Jože Dolinar, Sv. Duh 95, Skofja Loka. 998
Prodam mlado kravo, 9 mesecev brejo, lahko po izbiri. — Naslov v oglasnem oddelku. 999
Poceni prodam pisarniško opremo, malo rabljeno, primerno za zadruge ali gradilišča. — Ogled v popoldanskih urah. — Naslov v ogl. oddelku. 1000
Komisija za uslužbenske zadeve ObLO K rani
razpisuje naslednja delovna mesta v upravnih organih ObLO Kranj:
šefa odseka za notranje zadeve — srednja strokovna izobrazba;
šefa tržne inšpekcije — visoka strokovna izobrazba;
referenta za gradbeno upravne zadeve — srednja ali visoka strokovna izobrazba;
referenta za požarno varnost in *iviln« zaščit« — srednja strokovna izobrazba;
referenta za uslužbenske zadeve - srednja strokovna izobrazba ;
referenta za volilne imenike — nižja strokovna izobrazba; referenta za stanovanjske zadeve — srednja strokovna izobrazba;
šefa Krajevnega urada Naklo - srednja strokovna izobrazba;
3 matičarje (1 za KU Cerklje, 1 /a KU Predoslje) - nii j I strokovna izobrazba;
2 gasilca - šoferja C kategorije ali B z daljšo prakso;
3 gasilce — kvalificirane delavce ene od naslednjih strok:
gradbena, električna, krojaška ali dimnikarska;
tajnico Vajenske šole za razne stroke, Kranj — srednja strokovna izobrazba;
tajnico Osnovne šole Cerklje — srednja strokovna izobrazba.
Za vsa navedena delovna mesta se poleg predpisane strokovne izobrazbe zahteva še ustrezna praksa.
Kandidati za razpisana mesta naj vlože pismene ponudbe, taksirane s 50 din državne takse, z navedbo doseda njega službovanja, dokazili o strokovnosti in življenjepisom v roku 15 dni po objavi razpis« na Komisijo /a uslužbenske zadeve ObLO Kranj.
Prodam hišo z vrtom v Zvir-
čah pri Tržiču. Poizve se Pod-brezje 93, Duplje. 1001
Prodam brejo telico. Podbrez-je 86, Duplje. 1002
Kupim kompresor, zmogljivosti do 6 atmosfer pritiska. — Naslov v ogl  oddelku. 1003
Samostojen kmečki fant star 28 let s premoženjem se želi poročiti z dekletom do 25 let. Zaželena slika. Resne ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Lepa pomlad«. 1004
Gozdno parcelo v izmeri 8 ha, c več kot 1000 m lepega stavbnega lesa prodam ali zamenjam aa enostanovanjsko hišo. Ponudbe pošljite pod »Lepa prilika v Bohinju«. 1005
Prodam jesenov, orehov in hrastov les. Grašič Peter, Strahinj 12, Naklo.
Inteligentna upokojenka gre do pol treh popoldne k otroku. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
1007
Otroški športni voziček, bel, »Tribuna«, prodam. Smole, Kidričeva 33 II, Kranj. 1008
V Kranju bi pomagala v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. 1009
Prodam novo moderno italijansko moško kolo. Franc Tril-ler, Drulovka 12, Kranj. 1018
Prodam dobro ohranjeno staro kuhinjsko kredenco po ugodni ceni. Rozi Depoli, Kidričeva št. 9, Kranj. lflll
Zamenjam sobo in kuhinjo v Kranju za sobo v Ljubljani. —
Naslov v ogl. oddelku. 1012 Sprejmemo večje število delavce t v redno ali honorarno zaposlitev za dopoldanski ali popoldanski čas. Plača dobra. Naslov v ogl. oddelku.
Izgubljeno je bilo kolo na »špice« od 16 eolskega gumi vo-aa in to verjetno od Hotemož do Police. Poštenega najditelja prosim, naj ga vrne proti nagradi v Praprotno polico 28.
1013
Prodam dobro ohranjeno tro-vrstno   diatonične harmoniko.
Cena 20.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 1014
Prodam črno semensko deteljo. Trebar Franc, Pševo 4, Besnioa. 1015
Prodam dva plemenska merjasca »bikona«, težka po 40 kg. Voglje 43. 1016
Ploščato železno 6 cm Široko, 1 cm debelo, 4 m dolgo in okroglo železo profil 4 cm, prodam. Voglje 50, p. Šenčur. 1017
Zaradi selitve ugodno prodam kuhinjsko kredenco, dvodelno sobno omaro in štedilnik. Ilijevski, Dom JLA, Kranj.
1018
Iščem inštruktorja za matematiko. Naslov v oglasnem oddelku. 1019
Stanovanje in hrano nudim tovarniškemu delavcu. Voglje št. 43. 1020
Iščem dobro in pošteno starejšo žensko k majhnemu otroku. Soba zagotovljena. Ostalo ustmeno. Naslov v oglasnem oddelku. 1021
objave
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri Kmetijski poslovni zvezi Kranj
razpisuje
prosto delovno mesto vodje skladišča za skladišče semenskega krompirja v Naklem.
Pogoji: kmetijski tehnik ali absolvent nižje kmetijske šole z nekaj prakse v prometu s kmetijskimi pridelki.
Nastop službe takoj   ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku.
VABILO na 36. skupno sejo obeh zborov Okr. ljudskega   odbora Kranj
Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89 iz leta 1952)
sklicujem
36. redno sejo obeh zborov okr. ljudskega odbora Kranj, ki bo v torek, dne 22. marca ob 8.30 uri v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj.
Predlagam naslednji dnevni red:
1. poročilo o stanju socialističnih kmetijskih posestev in proizvodnih obratov kmetijskih zadrug, program njihovega razvoja in način njihovega finan-siranja;
2. poročilo o elektrifikaciji Selške in Poljanske doline in sklepanje o zagotovitvi prispevka okrajnega ljudskega odbora;
3. volitve, imenovanja in razrešitve v organih okrajnega ljudskega odbora.
Takoj po skupni seji bo v sejnih dvoranah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 30. seja okrajnega zbora in 32. seja zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj z naslednjim
dnevnim redom:
1. poročilo sveta za šolstvo o Gimnaziji Skofja Loka;
2. razprava in »klepanje o ustanovitvi sklada Staneta Žagarja za podeljevanje nagrad in štipendij in o sprejetju pravil tega sklada;
3. razprava in sklepanje o predlogu za reorganizacijo kmetijskega posestva in kmetijske šole Polj če.
Predsednik:
Vinko Hafner 1. r.
VPISOVANJE NOVINCEV V OSNOVNE SOLE
Svet za šolstvo ObLO Kranj javlja vsem prizadetim staršem, da bo vpisovanje novincev v osnovne šole na področju mesta (S. Jenko, F. Prešeren, L. Seljak, St. Žagar in Primskovo) v nedeljo, 20. marca 1960 od 8. do 12. ure.
Vsaka šola bo vpisovala samo otroke iz svojega šolskega okoliša, in sicer rojene leta 1953 ter z zdravniškim potrdilom tudi otroke rojene januarja in februarja 1954 kolikor bodo posamezne šole imele na razpolago dovolj prostora.
K vpisovanju prinesite otrokov matični list un potrdilo o cepljenju  proti kozam.
PRESTAVITEV POSTAJALIŠČA pri Savskem mostu
Po sklepu Tajništva za notranje zadeve — prometni odsek, Kranj, se s 1. aprilom 1960 ukine dosedanje postajališče pri Savskem mostu — odcep ceste proti železniški postaji. Novo postajališče bo od 1. aprila dalje med skladiščem Merkurja in Živil Kranj. — Potnike se naproša, da gornje vzamejo na znanje.
Prevozniška podjetja
uri ameriški barvni film »Ran^ prokletih«.
Kranj »Storžič«: 19. in 20 marca ab 10. uri premiera jugoslovanskih barvnih risank »Koncert za strojno puško«. """
19. marca ob 16., 18. in 20. W ter 20. marca ob 15., 17. in 19; uri amer. barvni cinemaskopski film »VVichita«. 19. marca ob 22. uri premiera ameriški oinema-skopski   film   »Obtožujem«. -"
20. marca ob 13. in 21. uri ameriški barvni film »Ranč prokletih«.
Primskovo »Triglav«: dne 19-
marca ob 18. in 20. uni ter dne 20. marca ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri premiera ameriškega cine-maskopskega filma »Obtožujem«; 19. marca ob 22. uri ter 20. marca ob 10. uri dopoldne premiera ameriškega barvnega cinemaskopskega filma »Alefc-sander Veliki« — zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana.
Stražišče »Svoboda«: 19. marca ob 17.30 in 20.30 uri ter dne 20. marca ob 14., 17. in 20. uri premiera ameriškega barvnega cinemaskopskega  filma »
Aleksander Veliki« — zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana. — 20 .marca ob 10- uri ameriški barvni film »RanC prokletih«.
Cerklje »Krvavec«: 19. marca ob 20 .uri ter 20. marca °b 15. uri italijanski cinemaskoP" ski film »Očetje in otroci«; dne 20. marca ob 17. in 19. uri premiera jugoslovanskega barvnega filma »Koncert za strojno puško«.
Skofja Loka  »Predilec«: <&e
19. in 20. marca ameriški vista-vision  film  »Tetovirana roža«-
Skofja Loka »Sora«: 19. Ln 20-marca ameriški cinemaskopsk1 film »Nepoznani je prišel««
Poljane »Sora«: dne 19. in 2"-marca ameriški farvni cinema-skopski film »Ljubi me ali Pfl" sti me«.
Sovodenj »Dom«: 19. in 20-marca italijanski film »Probi-svet«.
Domžale: dne 19. in 20. marca francoski oinemaskopski barvni fiilm   »Portugalske   perice« *"
predstava v soboto ob 18. .in 20-uri, v nedeljo pa ob 15., 17- i°
19. uri.
Duplica pri Kamniku: dne 19-
marca ob 19. uri ter 20. marca ob 15., 17. in 19 .uri francoski barvni cinemaskopski film »M** hajlo Strogov«.
Kamnik »Dom«: 19. marca ob 17. in 20. uri, 20. marca ob 1&» 17. in 20. uri ter 21. marca oo
20. uri ameriški barvni film »Komu zvoni« 20. marca ob 10-uri materija argentinski iuI° »Ali ti lahko rečem mati?«
gledališče
Delavska univerza v Kranju razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA POMOČNIKA
s pogoji:
tehnik z najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu in z veseljem do izobraževalnega dela.
Plača po pravilniku DU v Kranju od 20.000 do 30.000 din. — Prijave sprejem« Delavsk« univerza v Kranju, Sindikalni dom.
Upravni odbor Gozdocg« g«sp«darstva Kranj razpisuje delovno mesto:
ŠEFA GRADBENEGA OBRATA.
Pogoji: gozdarski ali gradbeni inženir ab gradbeni tehnik s prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na upravo podjetja v roku 15 dni po objavi v časopisu.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »AGROSKRV1S-.. Kranj razpisuje naslednja delovna mesta:
VEC KVALIFICIRANIH AVTOMEHANIKOV KVALIFICIRANEGA AVTOKLEPARJA
Pogoj: ustrezna kvalifikacija in vsaj nekaj prakse. S
stanovanji ne razpolagamo. Osebni prejemki po dogovoru.
Prošnje je poslati na upravo podjetja, Kranj - Ljubljanska cesta številka 22.
Jeaeniee »Kadio«: 19. do 21.
marca ameriški barvni cinemaskopski film »Caj in simpatija«.
Jesenice »Plavž«: 19. do 21. marca ruski film »Ivan Grozni« II. del.
Žirovnica: 19. marca nemški film »Nedokončana zgodba«. — 20. marca pa ameriški barvni film »Dan, ki so delili otroke«.
Dovje: 19. marca ameriški barvni film »Dan, ko so delili otroke«. — 20. marca pa nemški film »Nedokončana zgodba«.
Koroška Bela: 19. in 20. marca ameriški barvni vistavisicni film »Ustvarjalec dežja«.
Bled: 19. do 21. marca italijanski barvni film »Aida« — predstava v petek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 1«., 15., 18. in 20. uri.
Radovljica: 1*. marca ob 20. uri ter 20. marca ob 14. in 18. uri fruncosko-italijanski cinemaskopski film »Oni, ki mora umreti«; 20. marca ob 16. in 20. uri jugoslovanski barvni cinemaskopski film »Sam«.
Ljubno: 19. ia 20. marca češki barvni film »Pokorno javljam« predstava v soboto ob 17.30 uri, ▼ nedeljo pa ob 16. in 18. uri.
Kropa: 18. marca jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«; 20. marca francoski barvni film »Opsesija« — predstava v soboto ob 20. uri, v ne I pa ob 15. m 10.39 uri.
Naklo: 1». marca ob 1930 uri ter 20. marca w» 1§., 17. in 10.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 20. marca ob 10. ur*: »URA PRAVLJIC«. — Ob l6" uri Fischer: PROSTI DAN« **" Izven.
Torek, 22. marca ob 16. urj Fischer: »PROSTI DAN« - red Iskra.
Pri predstavi Fischer »PrOS«* dan«, katero je zrežiral tovafls ing. Valenčič, sodelujejo: Oslonci čev a, Fajonova, Šilingov3' Brzinova, Igličeva, Bogataj^' Reš, Hotko, Grašič, Ambrož Planinšek.
»TONE   CUFAR«, JESENIC*
Sobota, 19. marca ob 19.30 urJ L. Lahola: MADEŽI NA SON' CU — gostovanje v Podna***
Nedelja, 20. marca ob 16- ,0 19.30 uri M. Holkova: PEP^K KA — gostovanje v Gorjah
pri
Bledu.
gibanje prebivalstva
NA JESENICAH Rodile   so:   Antonija PreVc» gospodinjska pomočnica — °,e^ klico;  Amalija  Sivec, gospod* nja — dečka; Frančiška ZupJ*1' čič, gospodinja — dečka; rija Odar, delavka — dekli^ Dora Kofol, gospodinja — ^ klico; Jolanda Torkar, bolni-*14' strežnica — deklico; Jožefa lene, uslužibenka — dečka; zalija Golob, gospodinja — čka;  Ljudmila JurejevčiĆ, ^ ničarka — dečka;  Marija CiJ. serman, uslužbenka — dekli Angela Tekavčič, gospod in ju deklico;   Marija Kotoentar-A". djelovič, uslužbenka — de* ' Marija    Hiršenfelder, dela^* —  dečka;  Jožefa   Bobnar, i spodinja - deklico; Jožefa So dat, gospodinja  —  dečka; ^ rezlja   Tramte, gospodinja deklico; Katarin«  Koplan. f deklico; Gabrijela Ljujič. l*JrT benka — dečka; Katarina * plan.  ualužbenhka -Marija Safbotin, goapodiaj* dck'ico; .Jožica Putonjak,
lavka   — dečka; Aaa l'ivač, K .po Irnja — dečk«.
sobota, 19. marca i9go				
	kultura in prosveta	■JaLUL		
				
Delavska univerza in klub
-Jjfdujiaj delavske univerze -J^niagajo tudi klubom pri izo--^h^valnem delu_
Delavske univerze so večinoma Aesno zastavile izobraževalno ^ °- Prve izkušnje so pokazale, ruspehi pri uresničevanju j. yazevalnih programov v veli-
n,er* odvisni od organizacijskih Vetnosti prirediteljev, preda-oi^' *JCaJev> s°l 171 seminarjev ter . ^delovanja med prirediteljem ' 0r%anizacijami ali podjetji, ki fo^ajo pri pripravah in izved-
jet/c2™'^ Prec^avani a^ seminar-. ■ tem pa tja se sprejemajo raz-t Programi za predavanja še kar t/2 P°Vezave z Delavsko uni-^r2o> toda to so le začetne po-'}Hvosti in težave, največ tih k* ne^nform^rano$ti prizadene U le razumljivo. Dokler se viki ^e^avs^a univerza uvelja-n.->. °t morda edini in najvpliv-Nferfc 0r&an oziroma ustanova, ki ■j- .' za izobraževanje v neki ob-do ' IV"^ nenaravnega, če pride
taksnih pomanjkljivosti. oj» a t.em mestu bi bilo treba jL Criti še na nekaj: v zadnjem kai ■ uvet]avljajo tudi ze ne-Prav ^"bi PTl društvih. Le-ti ~ iako sprejemajo svoje delov-Hni ^r(?Zrame, v katerih poleg izj^fega in zabavnega tudi pZT?Zev*lni   del  zavzema po-
klub; -mest'°- ~ A^ "V se<*a} Ki 1L°?'1.roma njihova društva sa-Pr0l i° Za izvedbo tega dela d0£rama> za predavatelje in po-V2a' a^ pa naj skrb za to pre-l"i e Delavska  univerza? Vse-
01 matere do za
Reformirana šola je res življenjska - Letos prvič zaključni izpili, nov odraz reformirane šole
Izvenšolsko izobraževanje se vse bolj uveljavlja. Seveda to predvsem zaradi želje dijakov samih, ki bi radi svoje obzorje, ki ga dobijo v šoli, razširili tudi na druga področja. Izvenšolsko izobraževanje pa se najbolj odraža v dijaških domovih, kjer so zato dani boljši pogoji, čeprav v vseh domovih še niso našli pravih oblik dela. Primer, kolikšno zanimanje je med dijaki za izvenšolsko izobraževanje, je Dijaški dom v Kranju, kjer so razna pre davanja vedno zelo obiskana. — Na sliki: V Dijaškem domu v Kranju na Zlatem polju so imeli predavanje tudi v sredo zvečer. O vprašanju miroljubne koeksistence in o nerazvitih deželah Je govoril predsednik komisije za tisk pri Glavnem odboru SZDL Slovenije, Sergej Vošnjak.
Mature letos ne bo. Nekaj dijakov z zadovoljstvom mane roke, češ da bo »nepotrebno-« učenje odpadlo. Tudi številni starši so v zmoti,* ker menijo, da je njihovim otrokom odpadla matura prihranila precej dela in se jim nekaj tednov pred nekdanjo maturo ne bo treba več učiti od jutra do večera in tudi ponoči. Nasprotno pa je večje število tistih, ki vidijo v novem zaključnem izpitu napredek, saj je dosedanja matura v precejšnjih primerih usmerila dijake na nadaljnji študij, ki so ga potem vse življenje opravljali z nezadovoljstvom.
Zaradi nasprotnih gledanj na zaključni izpit torej ne bo odveč, če zapišemo še nekaj misli.
Najprej, kakšen bo »ploh zaključni izpit? Ali bo cahteval več ali manj diJakovega dela? Vsekakor več, kot ga je nekdaj
Vrata kluba na Bohinjski Beli so se odprla
LED JE PREBIT
)e rešitev odvisna od same
naraVe kluba in od obsega ter feife? Programa predavanj, za k0n*C 'se je neki klub odločil, in kiti"? i°l PredavaU'ljev, ki i*h. od d *° najame sam, pa tudi Pot nkančnih sredstev, če so za to
ki, 1  nu- Seveda   bodo nekateri lttbi t>~; ■   1    y       ■    ■     o- ■ )jjH .Pri izobraževanju in sirje-
ozir turTlega obzorja članstva točn"1'* Prživalstva ubrali dru-j0 0 pot: namreč, odločili se bo-yizl" ?bliko debatnih večerov o i0 temah. Prav gotovo se
^'•d nac"tn obnesel h tam, kjer mCr° udeležinci takšnih debat pri-^ n? kulturno razgledani in seri y^t,7J z določeno temo, o kate-»ier° beseda. V nasprotnem pripre H, P<* se bo bolj obneslo pri-pr 1 a°vanje posameznikov ali slH£U'Vanie- Sicer se bo treba po-kar^i11 kolikor bo le mogoče H) °/7 °bhk. Nedvomno pa bi pra .d°bro od časa do časa pri-razU'1 ■ tudl kakšna predavanja o Posili temah, ki bi zanimale "ojti ' na Pr'mcr 0 književ-t>npt' *&°dovini, glasbi, likovni Pre/10*1'-*^- Morda se pri takih hdQVJ'miib ne bi omejili le na aktualne probleme teh ntnp rn'^ *n umetnostnih zvrsti, ra£* . tl<di na njihov zgodovinski ^tiaf! V ra'zličnih obdobjih na ko y.° stilov in podobno. Le ta-4t ' Poslušalcem pomagali, da c'°bniU^° bolje orientirali po so-Pndr v. stremljenjih na različnih t S^l ^U^ture ali umetnosti. — tr(bT Primerih pa bi bilo po-Urtiv ° sodelovanje z Delavsko jtbr**0' k' bi preskrbela klubom ">?n j Predavatelje ali jim na kak-l>oVf ThZ način pomagala pri nji-
predka ostala duhovno 1>rdna in nepremagljiva, saj ni bilo sile, ki bi jd mogla skaliti njen notranji mir ali razrušiti njen vzvišeni ideal o svobodi.
Prav lepo in hvaležno so udeleženci večera sprejeli tudi pesmi Valentina Cundriča. — Le-ta se je to pot že drugič predstavil   s  avojimi pesmimi
na Bohinjski Beli. — Še letos bosta izšli tudi dve njegovi zbirki pesmi.
V klubskem prostoru so na otvoritveni predstavi odprli tudi domačo knjižnico. Razen tega pa je klubski odbor tudi že sestavil program prireditev in umetniških večerov za prihodnje, -jb
zahtevala matura! Kljub temu pa je bistvena razlika med maturo in zaključnim izpitom. Pri maturi so morali vsi dijaki odgovarjati na vprašanja iz istih predmetov (slovenščine, matematike, zgodovine, tujega jezika in drugih predmetov) in razumljivo, da je tisti, ki se je bolje pripravil na odgovore, dobil boljše ocene. Ocene pa so bile tudi vse, čeprav ne smemo rnimo nekega ■plošnega obzorja, ki ga je dijak pri maturi vendarle moral pokazati. Največja pomanjkljivost mature je bila, da dijak na tem zrelostnem izpitu ni mogel preizkusiti svojih hotenj, oziroma tistega, za kar bi se najraje odločil v nadaljnjem študiju. Moral je odgovarjati tudi na vprašanje iz matematike, čeprav je bila njegov »konjiček« na primer zgodovina. Zaključili izpit je to ozkost odpravil in bo zdaleč bolj življenjski kot je bila matura. Dijak bo aeveda k zaključnemu izpitu pripuščen le s pozitivnimi ocenami, kar prav tako Eagotav-Ija neko splošno razgledanost. Če bo imel dvojko samo iz matematike ali tujega jezika, pa odslej ne bo rečeno, da je zaradi tega alab dijak, od katerega družba nima kaj pričakovati. Isti dijak ima morda talent, za tehniko, kemijo ali zgodovino, ki ge je razvijal že nekaj let. In ko bo prišel na univerzo, le-ta za njega ne bo »nov svet-«, kot je bil doslej največkrat primer, temveč bo univerza pomenila zanj le ustanovo, v kateri bo lahko izpopolnil in doštudiral res tisto, za kar je »rojen-« in za kar ima zanimanje.
Na zaključnem izpitu bo torej dijak polagal v nekem smislu »mali doktorat«. Odgovarjal bo na vprašanja iz tistega predmeta, za katerega ima zanimanje in moral pred profesorskim zborom zagovarjati tudi svoje poglede na vprašanja' s področja, za katerega se je odločil. Razen tega pa bo moral obvezno odgovarjati tudi na vprašanja slovenščine; to je iz materinega jezika. Zahteva je razumljiva, saj je znano, da je poznavanje materinega jezika ključ za ocenjevanje sposobnosti posameznika.
Iz vsega tega sledi, da je zaključni izpit nova, naprednejša stopnja reformirane šole. Prav zaradi tega je zahtevnejša. Zaključni izpit, pa nam s tem zagotavlja, da bo naša družba dobila še boljše strokovnjake, kot jih ima. B. F.
tf» delu.
-bj
Prva prireditev v preurejenem klubskem prostoru Mladinskega doma na Boh. Beli je preizkušnjo uspešno prestala. Na tej otvoritveni predstavi minulo soboto, dne 12 marca, so člani klubskega odbora pokazali občinstvu nekaj prizorov iz dramske poeme španskega pesnika in dramatika GARCIA LORCE  »MARIANA PINEDA«.
V posebnih poljudnih razlagah-----
S£ls~Sr3 IZ SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV
porekla Lorce.
Drugi del klubskega večera pa je izpolnil pesnik Valentin Cundrič, ko je zbranim poslušalcem bral svoje pesmi.
Prva ugotovitev udeležencev na tem večeru je bila, da je prireditev potekala v prijetnem domačem razpoloženju brez tiste zakoreninjene distance med nastopajočimi na odru in gledalci v dvorani. Izvajalci programa so nastopali sproščeno in neprisiljeno. K temu je seveda veliko pripomoglo okolje: prijetna manjša dvoranica in pa bližina med občinstvom in nastopajočimi. — Prav doživeto in občuteno je prebral poslušalcem pesnik Cundrič razen svojih tudi nekaj Lorcovih pesmi. Komentarji o pesnikovem življenju so bili preprosti in dovolj izčrpni, saj je občinstvo tako lahko bolje razumelo poetično romanco o španski junakinji in barki za pravice španskega ljudstva — MARIA-NI PINEDI. Uprizorjeni odlomki so biLi komentirani s kratkim veznim besedilom, tako da so poslušalci lahko občutili celoto in veličino te lepe dramske romance o ženi junakinji, ki je nakljub strašnemu nasilju sovražnikov svobode in na-
Bohinjska Bela
V nedeljo, 13. marca, so igralci kulturne sekcije Prostovoljnega gasilskega društva iz Cešnjice uprizorili v Mladinskem domu na Beli Molierovo komedijo »Scapinove zvijače«. To zanimi-mivo igro zvijač in spletk, ki jih iz ljubezn do pustolovščine domiselno in pogumno plete prebrisani plebejski služabnik Sca-pin, tako da lahko izvablja denar iz rok bogatih in sebičnih meščanov-skopuhov, so gostje iz Cešnjice odigrali s precejšnjo vnemo in prizadevnostjo. V nekaterih prizorih eo kar lepo uspeli in razvneli občinstvo. Opaziti je bilo, da so igralci v večini prvič nastopili na odru. Prav zaradi tega bi bilo morda priporočljiveje, če bi za začetek zaigrali kako manj zahtevno delo.
Jesenice
Že prejšnjo nedeljo je Cular-jevo gledališče gostovalo na Bohinjski Beli. Uprizorili so sodobno dramo L. Lahole »Madeži na soncu«. Sproščena in zelo doživeta igra Jeseničanov je domačine v številnih napetih prizorih močno razvnela.
URA PRAVLJIC
V s_ .
V v
Hkp škodah že dlje iščejo ob-**4JM? katerimi bi bilo moč t|<>l,. , *•    v kulturno-prosvetno
>'č
ttl(li najmlajše. Doslej se je
Pokazalo, da je nekaj •troške igrice v sezoni ir^ }n- Kranjska Svoboda pa dejj0 /,e nekaj časa vsako nc-^'□V   Pose">no prireditev
%>Vpr"   Stališču   s<> takrat
X
>I
*m: ..ur« pravljic«. V Pre-
iirjev n*d 4W cicibanov In pio ko^ '     od nedelje do nedelje *M) fcjL^aJo, kdaj ;><> ura deset,
pravljic« jr toiikiin« zanimanje, da brez pretiravanja lahko zapišemo, da ima kranjska Svoboda najštevilnejšo pionirsko dramsko sekcijo. Ta sekcija vsako nedeljo popestri spored -Ure pravljic« i rajnimi prizori iz otroških igric, ki so ra najmlajše ie zlasti mikavni. Tako si bo Svoboda z »Uro pravljic« BagOtOVila tUdI številen kader za zahtevnejše uprizoritve dramske skupine.
Na sliki: V nedelj«, 13, marca, so čtani pionirske dramske se\,-cije s pomočjo starejših članov uprizorili prizor iz igrice »Trije mehovi laži«. Na desni pa vidite, kako se najmlajši drže za noske in ugotavljaj:), če so dovolj trdi. Napovedovalec jih je namreč vprašal, če so se kaj zlagali, ker so mu vsi v en glas povedali,  da   so   bili   čez teden
pridni.
Selca
Kulturno - umetniško društvo »Janez Luznar« iz Selc je v nedeljo, 13. marca, priredilo glasbeno revijo, ki je povsem ugajala. Na reviji so sodelovali pionirski pevski zbor osnovne šole Selca pod vodstvom Marjana Kneta, godba na pihala iz Selc (vodja Oskar Skulj), moški pevski zbor iz Železnikov in mešani zbor iz Selc; zadnja dva zbora vodi Lojze Smid. — Spored je bil skrbno izbran. Čeprav je bila ta prireditev prva te vrste v Selcih, je bilo med poslušalci zanj veliko zanimanje. Prav zaradi tega si v prihodnje želimo še več takšnih prireditev.
Skofja Loka
Jutri dopoldne ob 19. uri bo v prostorih loškega muzeja otvoritev razstave slikarskih del Janeza Sedeja. Razstava utegne biti vsekakor zanimiva, zlasti še, ker gre za slikarja - amaterja, čevljarja iz Zirov, ki predvsem uporablja rojstno vas z bližnjo okolico. Janez Sedcj je sedaj invalidski upokojenec, s slikarstvom pa se je začel ukvarjati šele leta 19:>5.
Naklo
V nedeljo popoldne je v Kulturnem domu v Naklem gostoval Mladinski oder osemletke iz Du-pelj z veseloigro »Nevesta iz Amerike«. Mladi igralci so delo uprizorili dokaj dobro in z njim razveselili številne gledalce, ki 80 goste nagradili z navdušenim aplavzom.
Kranj
Pred dnevi se je prvič sestal pripravljalni odbor za proslavo ob 900-letnici Kranja, ki bo v avgustu. Skozi ves mesec je takrat predvidenih vrsto prireditev, ki pa še niso podrobneje določene.
V četrtek zvečer je bil v Prešernovem gledališču Chopinov večer. Skladbe Chopina so izvajali pianisti Marjana Korošec, Marija Kocijančič, Andrej Jarc in Aci Bertoncelj ter mezosopra-nistka Vera Klemenšek. Doka j-šnje število poslušalcev je bilo s koncertnim večerom nadvse zadovoljnih, zlasti še, ker je koncertni spored povezoval komentator Danilo Pokom.
Danes zvečer bodo v novi dvorani Dijaškega doma na Zlatem polju dijaki uprizorili Josipa Ku-lundžiča »Usode«. Delo je zrežiral Laci Cigoj in so ga doslej žc dvakrat z uspehom uprizorili: prvič za dijake v Domu, drugič v Prešernovem gledališču.
IVER I
© Med festivalom, ki bo v Haagu (Nizozemska) od 22. maja do 7. julija, bo priredil razstavo svojih risb in olj tudi ugledni jugoslovanski slikar Krsto Hegedušič. Razstavo organizira Komisija za kulturne stike z inozemstvom.
© Izvršnemu svetu Srbije je te dni Odbor za otvoritev fakultet v Nišu poslal predlog, po katerem bi v novem šolskem letu odprli v Nišu razen medicinske fakultete tudi pravno-ekonomsko ter tehniško fakulteto.
$ Mario del Monaco je v sredo zvečer nastopil na odru Narodnega gledališča v Beogradu. Prvak Metropolitanske opere in milanske Scale, sloviti tenorist, je dosegel izreden uspeh s svojo interpretacijo Don Joseja v Bize-tovi operi »Carmen«.
ti Od 23. do 24. marca bo v Beogradu plenum Združenja založniških podjetij Jugoslavije, na katerem bodo razpravljali o založniških programih za letos. Razen tega bodo razpravljali tudi o najbolj perečih problemih založniške dejavnosti.
Q Književnik Matej Bor je v sredo kot gost japonske vlade odpotoval v Tokio. Na Japonskem se bo zadržal pet dni in se skušal med obiskom čimbolje seznaniti s kulturnim življenjem v tej deželi.
Seja sindikata prosvetnih delavcev v Škof ji Loki
Stanovanja in upokojitve
tar
J Ta
°Mlc pr»v!jic« ima nedvomno drarh T2«ojni pomen. Člani "^liš 8f,kcije Svobode naj-l,ravj-ni Pripovedujejo poučne ^VijUft0'' r«zne dogodke i/. ZgO-"^dv •'uC«)slo\anskih narodov, ri>Jo S<*m iz r»sH NOV, reciti-'('ijij ')Pk,»i in podobno. Razen M Sp " uastopajo tudi najmlajši, *i<t, *rden pripravljajo do-
'^k«, ,K>('0 v nedeljo tudi oni v0d„o kl»P»li na oder. Skoraj *H i, *% '"di razna tekmovanja, l"ko|a!jr,M'f' »» «o pripravljene ■«  ali   »aaiboni.  Za »Ut»
Na zadnji seji sindikalne podružnice prosvetnih delavcev so največ razpravljali o stanovanjskem   problemu   učiteljev in
Koncert Kranjčanov na Jesenicah
Komaj se je vrnil pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja z gostovanja v Puli, že je koncer-tiral v četrtek večer na Jesenicah. Dvorano »Cufarjevega gledališča« sč> Jeseničani lepo zasedli in kar je predvsem pozitivno, je bilo med občinstvom največ mladine. Program so izvajali ženski, moški in mešani pevski zbor, ki je odpel pod vodstvom dirigenta Petra Liparja umetne in narodne pesmi sodobnih skladateljev: Pavla Sivica, Slavka Mihelčiča, Rada Simoni-tija, Karla Pahorja, Blaža Arni-ča, Vasilija Mirka, Ubalda Vrabca, Radovana Gobca kot tudi dela Emila Adamiča, Stevana Mokranca in Petra Liparja.
Svoboda Jesenice bo v prihodnje v.sako leto enkrat povabila na Jesenice Prešernov pevski zbor, saj bo z njegovimi koncerti obnovila zanimanje za vokalno glasbo, ki jo na Jesenicah zadnje čase   izpodriva   zabavna glasba.
U.
profesorjev v Škof ji Loki. Dasi je lani občina zagotovila enajst novih stanovanj za prosvetne delavce, stanovanjski problem s tem še ni rešen. Zato so člani odbora sklenilli, da bo v okviru sindikata prosvetnih delavcev ustanovljena posebna komisija, ki bo ugotovila, ko-Pikja učiteljev ali profesorjev še nima stanovanj in koliko je takih, ki imajo neprimerna stanovanja. Sindikat se zavzema tudi za to, da bi stanovanje v mestu, ki ga zapusti učitelj ali profesor zaradi premestitve, bilo rezervirano za novo učno moč. S tem bi stanovanjsko stisko lahko precej omilili; ker pa so na šoli skoraj v.sako leto spremembe učnega kadra, je treba za nove učne moči preskrbeti tudi stanovanja.
Nadalje so na seji sindikata razpravljali o priznanju službenih let starejšim učiteljem. Med prosvetnimi delavci v loški občini je nekaj učnih moči, ki bi morali v pokoj. Ker pa jim za pokojnino niso priznana tista leta, ko so morali po šolanju čakati na službo eno ali več let, se ne morejo upokojiti. Sindikat je odločno na stališču, da se tem osebam, ki so izgubile leto dni ali več, priznajo tudi ta izgubljena leta za pokojnino. V. R.
6924
sobota, 19. marca ^
r
RTV LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30.
NEDELJA, 20. marca
7.35 Pihalne godbe v zabavnem ritmu; 8.00 Mladinska radijska igra
— Francois Rabelais: Pogačarska vojna;
8.50 Zvonimir Ciglič: Suita
v starem slogu; 9.00 Z glasbo v novi teden; 10.10 Še pomnite, tovariši. ..
Drago Kumer: Rafali
pod Mrzlico; 10.30 Zborovske skladbe
Radovana Gobca in
Danila Svare; 11.02 Priljubljene melodije
s triom Pierre Rorsev; 11.20 Danilo Bučar: Zumber-
ška rapsodija; 11.30 Štefan Kuhar: Iz malega
raste veliko (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — L; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — II.; 15.30 Ob Beethovena do
Puccinija;
16.00 Humoreska tega tedna
— Iz poljskega humorja;
16.20 Mednarodne koračnice; 16.30 60 minut športa in glasbe;
17.30 Radijska igra - Mat-
thias Braun: Hiša pod
žgočim soncem; 18.18 Luigi Boccherini:
Koncert za flavto in
godalni orkester; 18.35 Pod vaško lipo . . . 20.05 Izberite melodijo tedna! 21.00 Slavni pevci -
VII. oddaja; 22.15 Zaplešite z nami! 23.10 Znani pevci — znane
popevke; 23.35 Uroš Krek: Mouvements
concertants.
PONEDELJEK,
21. marca
8.05 Drobne skladbe velikih mojstrov;
8.40 Dekliški komorni zbor Zavoda za glasbeno vzgojo v Šiški p. v. Janeza Boleta:
9.00 Naš podlistek — Somer-set Maugham: Tri debeluške — L;
9.20 Filmski igralci pojo;
9.35 Zvočni kaleidoskop; 10.10 Dva odlomka iz slovenskih oper; 10.35 Iz filmov in glasbenih revij;
11.02 V klavirski zakladnici Fr. Schuberta;
11.30 Oddaja za otroke;
12.00 Po domače s triom Avgusta Stanka;
12.15 Kmetijski nasveti —
Anton Seliškar: Zadružna operativa in kmečki gozdovi;
12.25 Pet popevk za tri pevce;
12.40 Emil Adamič: Otroška suita;
13.30 Mali vokalni ansambli; 13.50 Anton Trost: Fantazija
na slovenske narodne
pesmi;
14.00 Evropski pevci zabavne glasbe;
14.20 Zanimivosti iz znanosti
in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo; 15.15 Reklame in zabavna
glasba;
15.40 Listi iz domače književnosti — Trije iz Mladih potov;
16.03 V svetu opernih melodij;
17.10 Srečno vožnjo!
18.00 Radijska univerza —
ing. Janko Cucek:
Umetne" snovi; 18.15 Skladbe Cyrila Scotta
igra violinist Ali
Dermelj; 18.30 Športni tednik; 20.00 Portreti z Broadwaya -
XI. oddaja 20.45 Kulturna tribuna; 21.00 Lepe melodije; 21.20 Koncert komornega
orkestra Radiotelevizije
Zagreb, dirigent Stjepan
Sulek;
22.53 Violončelo in harfa; 23.10 Plesni orkester RTV
Ljubljana; 23.35 Filmske melodije
z orkestroma Vaugham
in Wally Scott.
RADIISR1 B TELEVIZIJSKI SPORED
od nedelje, 20. marca 1960 do sobote,  26. marca 1960
TOREK, 22. marca
8.05 Jutranji spored solistične glasbe;
8.30 Iz opernega sveta:
8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pionirski načelnik;
9.25   Ansambel »Rimski virtuozi« p. v. Renata Fasana izvaja dela predklasičnih mojstrov; 10.10 Izberite melodijo tedna!
11.00 Arije iz Verdijevih oper;
11.40 Štirje fantje igrajo;
12.00 Alpski zvoki;
12.15 Kmetijski nasveti —
ing. Milena Lekšan:
Pomladansko gnojenje
sadovnjakov; 12.25 Dve klavirski skladbi
Gabriela Faureja; 12.45 Vokalni kvintet
Kranjčani; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba;
13.30 Od Elgarja do Leharja;
13.50 Veseli Vandrovčki;
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — ing. Dolničar: Reaktor;
14.35 Trije odlomki iz Wag-nerjevega Lohengrina;
15.40 Naši popotniki na tujem — dr. Iva Segula: Tudi to o Skandinaviji;
16.00 Izbrali smo za vas;
17.10 Razgovor z volivci;
17.20 L. van Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru;
18.00 Iz zbornika spominov;
18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Pomlad v glasbi;
18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih;
20.00 Ljubezenske pesmi raznih narodov poje zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škoberneta;
20.30 Radijska igra;
21.25 Mandoline in godala;
21.45 Poje Jelka Cvetežar;
22.15 Slavna dela komorno-glasbene literature — XIII.
23.10 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel;
23.30 Kanadski pevec
Tennesse Ernie Ford;
23.45 Matija Bravničar: Simfonija stretta;
SREDA, 23. marca
8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom; 8.30 M. Musorgski — M. Ra-
vel: Slike z razstave; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 V ritmu današnjih dni; 10.10 Samospevi slovenskih
skladateljev; 10.35 Češki in madžarski zabavni in plesni ansambli; 11.00 Pol ure v opernem svetu;
11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Ansambel Milana
Stanteta; 12.15 Kmetijski nasveti —
ing. Milica Oblak: Kako
bo z jagodičjem
v prihodnje;
12.25 Pisani zvoki
z Dravskega polja;
12.45 Francoski zabavni orkester Leo Mercer;
13.30 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobernela:
13.50 Marko Tajčevič - Bogo Leskovic: Sedem balkanskih plesov;
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo;
14.35 Melodije ljubezni — Orkester Monia Liter;
15.40 Novost na knjižni polici — A. R. Lesage: Zgodba Gila Blasa de Santillana;
16.00 Koncert po željah;
17.10 Sestanek ob petih;
17.30 Napevi angleških mest — Orpester Sidney Bowman;
18.00 Srebrni jubilej Planice (reportaža);
18.15 Bojan Adamič: Tri preproste skladbe:
18.20 Iz slovenske solistične
glasb« - xii.
18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Z orkestrom George
Melachrino po svetu; 20.20 Ciklus ».Velike ure
opere«;
22.15 Zaplešimo s kvintetom
Jožeta Kampiča; 22.30 Amerikanec v Evropi; 23.10 Popevke na tekočem
traku;
23.40 J. Slavenski: Lirski kvartet op. 11.
Četrtek, 24. marca
3.05 Popevke se vrstijo; 3.30 Zbori in samospevi
Jakova Gotovca; 9.25 Panorama zabavnih
melodij; 10.10 Ivan Brkanovič: Tretja
simfonija; 10.40 Pet minut za novo
pesmico; 11.00 Od valčka do ročk and rolla;
11.35 Robert Schuman: Humoreska op. 20;
12.00 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove;
12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Maček: Razkuževanje semen za pomladansko setev;
12.25 G. Donizetti: Drugo dejanje opere Lucia Lammermoor;
13.30 Kmečka godba;
13.50 V ritmu cha — cha — cha;
14.05 Zdenek Fibich:
V podvečer; 14.20 Šport in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo; 15.15 Reklame in zabavna
glasba; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 F. Juvanec: 4 pesmi za
glas in godalni kvartet; 16.30 Plesni zvoki velikih
mest;
17.10 »Kresovale tri devojke«
— pesmi Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor
p. v. Rajka Sikoška;
17.30 Mavrica zabavnih zvokov;
18.00 Srebrni jubilej Planice (reportaža);
18.15 Spoznavajmo naše
umetnike - XXIII. oddaja;
18.45 Radijska univerza —
Stane Marinič: O tarifah II. del;
20.00 Četrtkov večer domačih
pesmi in napevov; 20.45 Godalni zabavni
orkester p. v. Boruta
Lesjaka; 21.00 Literarni večer —
Poljska ženska lirika; 21.40 Komorni intermezzo; 22.15 Po svetu jazza — Albert
Mangelsdorf in njegov
jazztet; 23.10 Nočni koncert.
PETEK, 25. marca
8.05 Iz domače orkestralne glasbe;
9.00 Naš podlistek — Somer-set Mauoham: Tri debeluške — II. 9.20 Italijanske in francoske
popevke; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe;
10.10 L. Van Beethoven: Štiri arije iz opere Fidelio;
10.35 Pol ure z orkestrom Alfred Scholz;
11.00 Skladbe Saše Santla in Milivoja Milojevica;
11.30 Družina in dom;
11.45 Zbor Branko Krsmano-vič iz Beograda dirigira Bogdan Babic;
12.00 Teden mednarodnih
smuških poletov v Planici (prenos skokov);
13.30 Vesela glasbena ruleta;
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Andre Verdet: Tio in velika pregrada;
14.35 Tenorist Benismino
Gigli poje napolitanske pesmi:
15.40 Iz svetovne književnosti
— Jurija Trifunov: Poti v puščavi;
16.00 Petkov koncert ob štirih;
17.10 Razgovor z volivci;
17.20 Viktor Herbert: Suita;
17.40 Poje Planinski oktet iz Maribora;
18.00 Srebrni jubilej Planice (reportaža);
18.15 Mehiški napevi;
18.30 Iz naših kolektivov;
20.00 Pozdrav iz Berna;
20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled;
20.30 Skladateljske silhuete iz včerajšnjega sveta — V.oddaja;
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.15 Nočni operni koncert;
22.45 Petnajst minut z ansamblom Mojmira Šepeta;
23.10 »Pariz pleše«;
23.40 Dve skladbi zmagovalcev mednarodnega kon-kurza SIMC leta 1958.
SOBOTA, 26. marca
8.05 Ali vam ugaja? 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Andre Verdet: Tio in velika pregrada; 9.25 A. Dvorak: Osem
moravskih dvospevov;
10.10 Od melodije do melodije;
10.40 Partizanske in delovne pesmi jugoslovanskih narodov;
11.40 Bruno Bjelinski:
Komorni koncert za klavir in orkester;
11.30 Pionirski tednik;
11.50 Deset minut z ansamblom Dražil;
12.00 Teden mednarodnih
smuških poletov v Planici;
13.15 Obvestila in zabavna glasba;
13.30 Popularni operni dvo-spevi;
14.05 Samoborske popevke; 14.20 Zanimivosti iz znanosti
in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 V dvoranah Svobod in
prosvetnih društev —
XII. oddaja; 16.30 Zvoki za dobro voljo; 17.10 Ljubiteljem domačih
napevov; 17.35 Melodije za vas: 18.00 Srebrni jubilej Planice
(reportaža); 18.15 Od tu in tam; 18.45 Okno v svet; 19.00 Obvestila reklame in
zabavna glasba; 20.00 Spoznavajmo svet in
domovino! 21.15 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence;
23.10 Do polnoči v plesnem ritmu;
Televizijski spored
nedelja, 20. marca
10.30 Zvestoba, zgodba iz serije TV filmov o Lessi
11.00 Kmetijska oddaja
20.00 TV dnevnik
20.20 Kulturna panorama
20.40 Partizanski pesnik
Karel Destovnik-Kajuh 20.50 »Smuk« — zabavna
glasbena revija
21.50 Teden dni
ponedeljek, 21. iii.
18.00 Oddaja za družino in dom
18.30 Poljudno znanstvena
oddaja z naslovom: Iliri
20.00 TV dnevnik
20.20 Tedenski športni pregled
20.30 Ob 100-letnici rojstva Huga Wolfa
21.00 TV reklame
21.20 Škoda, da si taka (italijanski celovečerni film)
torek, 22. marca
20.50 Prenos sporeda tuje radijske postaje
sreda, 23. marca
18.00 Pionirski muzej
18.45 Oddaja o telesni kulturi
in športu 20.00 TV dnevnik 20.20 Aktualna tema -promet v Zagrebu 20.40 Dokumentarni film 21.00 Jože Hayden - Apotekar, opera
Četrtek, 24. marca
19.00 Matura z odličnim (pro-pagandno-zabavna oddaja)
petek, 25. marca
10.00 Planica 1960 - Prenos smuških poletov
sobota, 26. marca
10.00 Planica 1960 - Prenos
smuških poletov 18.00 Lahko noč otroci.
oddaja za mladino 18.45 TV pošta 20.00 TV dnevnik 20.20 TV reklame 20.30 Mali variete, glasbena
oddaja
21.00 Slepa pravica - Zgodba iz serije TV filmov o nevidnem človeku
družinski p o m e n k i
Ko začne otrok lagati
Prvo, kar moramo poudariti, je, da otrok v začetku še sploh ne zna lagati v pravem pomenu besede, oziroma lagati še sploh ne more. Zakaj ne? Zato, ker si prvi pojem o tem, kaj je laz, šele pridobi v stiku s svojo okolico, enako kot vse svoje moralne pojme. A vendar nas tako vznemiri, ko opazimo, da otrok poroča o stvareh drugače, kot so v resnici bile, da navadno sploh ne utegnemo pomisliti, ali je bilo to, za kar smo otroka ravnokar ostro pokarali, morda celo telesno kaznovali, res prava laž. Naše moraliziranje (»Kaj lažeš, ali ne veš, da ne smeš lagati. . . Gorje ti, če se mi še kdaj zlažeš . . . Kdor laže, krade . . . Ali ne veš, da ima laž kratke noge . . .«) v zvezi z lažjo ni vedno najbolj pametno in učinkovito. Le kaj naj otrok z njim počne, če pa še niti ne ve prav, kaj je laž.
Kaj je torej bistveno za najzgodnejšo otrokovo laž? Nič drugega kot to, da otrok »laže« samo zato, ker je žrtev svojega zmotnega dojemanja resničnosti. Vzrokov za to motenje pa je v otrokovi razvijajoči se duševnosti vse polno. Eden pomembnih je njegovo zgolj zaznavno ali konkretno mišljenje, ki ga zaradi pomanjkanja izkušenj o stvarnem svetu in njegovih pojavih zapelje v) iluzije ali napačno zaznavanie stvarnosti. Pri tem mu še zelo pomaga njegova živahna in ne-ukročena fantazija, ki pripelje otroka do res pravega nehotenega pačenja resničnosti.
Omembe vredni činitelji, ki pripeljejo otroka do prvih »laži*, so še: šibek spomin, tuj vpliv in nerazvit kritični odnos do vsega, kar ga obdaja.
Drugačna je stvar seveda kasneje, ko otrok vara svojo okolico zaradi tega, ker spozna, da s prevaro dostikrat bolje in srečneje odnese ob priliki kakšnega prekrška, kot pa če vse po resnici pove. To otrokovo varanje <e začne razvijati v prve oblike moralne laži. To je pa trenutek, ko je potrebno naše zavestno vzgoj-
no vodenje, če nočemo, da bo 0* ran je okolice postalo lastt$ otrokovega značaja. »
Vprašanje je: kako ukrep«tl — Svetujemo le bistveno! Ni*0" zmerjati, da laže, ko prvič oft zimo, da se njegovo pričevtuf ne ujema z resničnostjo. Bolje j1', če ga opozorimo, da se je na]*, zmotil, in skušamo skupaj z n$ ugotoviti, kje in ob čem se jf zmotil. Otroka je treba navtffl da vsako reč pove, tako k°} l v resnici bila. Iz tega pa sledi> ga ne smemo za resnično odl?1u priznanje, četudi gre za hudo1 veliko reč, nikoli 'kaznovati. 1 to delamo, ga na laž navajamo § silimo mi sami z napačnimi vll°\ nimi prijemi. •
Nazadnje ne pozabimo, d* J otrok     najzvestejši posncrnv vseh naših dejanj. Če se tudi vse prevečkrat »motimo«, $e ' navadil v  takšnem smislu titi« tudi naš otrok.
NASVET)
O  Duh po kislem zelju Je kuhinji manj občuten, če mo z zeljem kos črnega kru ' ki  posrka  mnogo neprijetni vonja.
£  Jedi,   ki jih moramo
po-
greti, ostanejo okusnejše, ee J* pogrejemo v vroči vodi oZ'r°n0 sopari. To velja tudi za r»2 meso.
$   Kadar si porežemo n, -e se moramo vedno prepričati) so zares gladki. Ce niso, jih ' -ljivo zgladimo s pilico, d?. a ne trgajo nogavic. . v
%  Potrdeli gumijevi čevlji P^ stanejo spet voljni in mchki> ^ jih postavimo za nekaj fasa .j, mešanico   treh   delov vode enega dela salmiaka. ,
%  Kadar šivamo trde in belejše  tkanine, namažimo vanko z milom, vendar ne P . več, da ne bo puščala za se E milnih   madežev. Zarjavele vanke niso več uporabne.
Kupujmo pametno
Ponavadi nas vsak letni čas spravi v slabo voljo, če nanj nismo pripravljene. Posebno spomladi je tako. Zimskih stvari smo se naveličale, no, pa kar je glavno, sonce je spet tu. Le nič skrbi! Puloverji, ki smo jih nosili čez vso zimo, nas prav gotovo ne bodo dolgočasili, če jih bomo oblekle k krilu z životcem iz malo debelejšega blaga. Povrhu lahko oblečemo volneno jopico.
Za izlete si pripravite široko krilo, ki ga lahko ponosite za vse priložnosti. Ce imate kolo, so najbolj praktične dolge ali tričetrtinske hlače in telovnik. Potrebujete le še volneno jopico in za daljše izlete vetrovko. Ce dopolnjujete svojo garderobo, ne pozabite kupovati smiselno in videle boste, da vam ne bo treba dosti, pa boste vedno elegantne. Odločite se za nekaj skladnih barv. Zelo nesmiselno je, če si dekle, ki ima modro krilo, kupi zelen  pulover.  V tem primeru
ali
delo**' biuze
si mora kupiti še krilo rJavetka. sive barve. Torej dva izdat*; Letošnja moda predpisuje blago. To vam bo prišlo P' 0 saj si boste prav gotovo la gg izbrale bluzo ali pulover v izmed barv krila. ^e
Toplo vreme vas zares ne prehiteti. Mamice morajo P°» dati otroško spomladansko Rg derobo in popraviti, kar se S hlačami, posebno če so jene skupaj z gornjim bodo otroci ponosili stare ^Q ali srajčke, povrhu pa jim W' oblekle pleteno jopico.  De£ niJ naj  imajo za v šolo nag*1 ^ krilca iz lahkega volnenega ^, suknenoga blaga, jopica je =0 ven lahko   pletena, ali bomo prekrojile iz kakšne » < večje jope, le barve s kn1 -e naj se ujemajo. Tudi 'CI^ceeI)o bolj   praktično,   če  je ^l°^\o' skupaj z životcem. Pleten P,^ ver in hlačke za spomladi l'1 M naredite iz ostankov volne, imate doma.
Otroški '.pomladanski kompleti m v solo in IzU »•
GORENJSKE
J^OTA, 19. MARCA 196«
hanstveniki
To desetletje je najpomemb-j^J v vsej svetovni zgodovini. 'J smo na razpotju: ta pot 01 k uničenju sveta, h koncu civilizacije; druga pot vodi ^'ru in uporabi svetovnih vi-
za človeško blaginjo. Prva
rov
.   Je pot brezumnega milita-tl2nia, druga pa pot razuma.« . ^ako pravi ameriški biofizik p Nobelov   nagrajenec Linus »uling, ko govori o nevarnosti Umskega orožja in o poskusih domskimi   bombami   in ko 'Pozarja svet, predvsem držav-lke- na posledice poskusov z uflearnimi bombami, ki se že .^jo na zdravju ljudi po vsem
, *Kakš na je že zdaj škoda in r^šna §e DO za Ves človeški Spričo  radioaktivnih snovi,
Po opravljenih poskusih pa-T.J0 na zemljo?« se sprašuje ^ Pauling.
;aJPrej govori o genetičnih godbah in poudarja, da je "O'esor H. J. Miiller že pred tri-^Set»oii leti odkril,  da rentge-
^ žarki povzročajo spremembe človeških in živalskih genih. ivt Posameznik namreč pode-Pmk ?° sv°iem očetu in materi ^ ližno 100 molekul desoxyri-lo^uklearne kisline, od tega po-^ jc° od očeta, polovica pa od
iJ liste. ki sta jih že prej podala roditelja, pri čemer pa
*** ali
pripeti, da podedujeta
Sr? a.1J *ri §ene> ki so mu P°~ jj^^jeni v ozadje ves čas, ko 'a Je dobil kot dediščino eden njegovih staršev. Tem gL0tri pravimo spreminjajoči trj.1" Profesor Miiller je tudi od-Ž ' da utegnejo rentgenovi »sat - Poškodovati gene in da % na radiacija visoke ener-yj lahko povzroči mutacijo. — i Genetiki na svetu soglašajo Vj nenjem, da radioaktivne sno-k v ozračju,   kamor  so prišle
bo*^1 Poizkusov z nuklearnimi >emb(
spff-     '    povzročajo posebne
p. -"-ue na človeških bitjih. na'SlJski proizvod, ki povzroča 'av Še Poškodbe genetične na-^ ie caesium-137. Pri razpa-i5rL^ njegovega jedra sevajo re 1 gama, ki ob prehodu skozi Induktivne organe v člove-?pt)rri telesu spreminjajo dobre 1? v pokvarjene. %rn* Paulins Pravi, da je krti Povprečne cenitve o s h.'. ,k°l'ko otrok sc bo rodilo
ogljik-14 pride v človeško telo hkrati z navadnim ogljikom. — Atomi ogljika-14 so radioaktivni in njihovo sevanje se pozna na človeškem tkivu. Ogljik-14 pa ima zelo dolgo življenje — vsaj pet tisoč let — kar pomeni, da bodo človeška bitja zaradi dosedanjih poizkusov z nuklearnimi bombami trpela še tisočletja. »Izračunal sem,« pravi biofizik Linus Pauling, »da se bo — če bo človeštvo še živelo in če svet ne bo pokončan — rodilo 1,250.000 pohabljenih otrok zaradi posledic, ki jih povzroča sevanje ogljika-14 .. .«
In malo dalje pravi biofizik Pauling takole:
Razen poškodb, ki se poznajo pri dednosti, je treba povedati, da sproščene radioaktivne snovi povzročajo še druge okvare na človeškem telesu. Najhujša poškodba je — rak! Računam, pravi omenjeni biofizik, da bo približno milijon ljudi umrlo zaradi raka. ki bo posledica poškodb, nastalih zaradi dosedanjih nuklearnih poisknsev.
Caekium-117, jod 131, ogljik-14 in predvsem str«ncij-90 so glavne snovi, ki izhajajo iz atomskih poizkusov. Vse te snovi pa pri človeku p«virošajo rakasta «b«-lenja...
Stroncij-9* kar naprej pada iz stratosfere rt« zemljo. Potem pride v živila, predvsem v mleko, in s tem v človeško telo. predvsem v kosti. Zdaj imajo vsa človeška bitja to snov v svojih kosteh, čeprav je še pred 15 leti ni bilo najti. Stroncij-9S obseva kostni mozeg in kostno tkivo ter povzroča levkemijo in kostnega raka. Jod-131 obseva tiroidno žlezo in tam povzroča nastanek raka. Caesium-137 in ogljik-14 pa obsevata vse tkivo našega telesa in povzročata najrazličnejše oblike raka.
Linus Pauling je izračunal, da bo zaradi dosedanjih poskusov z nuklearnim orožjem vsaj 140.000 oseb umrlo za levkemijo ali za kostnim rakom, približno milijon drugih pa zaradi kakega drugega rakastega obolenja . ..
Si
iHj g,nii fizičnimi ali mentalnima "parami, ki so posledica i h... 'J' Povzročenih  s poskusi
1a .. arnimi bombami. Ta oce-
0,
ki
Upošteva samo posledice
TONE SVETINA
LOVČEVA ECI
Riše Milan Batista
97. .
Pes se je pognal naravnost po Boštja-novi sledi. Nek pa ga je bodril: »Išči Vol-kun, išči Boštjana!«
Medtem se jc Boštjan boril za življenje pod planovi. S krvavečimi rokami je grebcl v sneg. Potem se mu je aazdolo, da sliši votle korake. »Nek, Nek, pomagaj!« je rjul. Sneina gmota pa je bila brezčutna. Koraki s* se oddaljevali in bil« je kot pribijanje žebljev na krsto. Potem je začel hropsti, blasneii, nanadnje na je utonil v naerju teme.
Neb« jo prevleki« sivina in »not je začel« počasi snažiti.
Tes je ž&losin« evilil in vohal p« snegu. Kmalu je na «br«bj« plazu našel mesto, kjer je začel lajati in divje kopati. Ko je prišel Nek de naaga, je glodal ie inkopanc luknje le še rep.
Zdaj »ta kapala «ba. Jama je bila vse globlja in stare« je k«maj Še metal težke grud« snega iz nj«. Že sta se ga lotevala dvom in obup, da se jc pa« zmotil. Ob misli, da je Boštjan mrtev nekje pod plazom, se ga je prijemala groza. Kaj bo rekel materi in ljudem v dolini?
Hitela sta kapati, da sta bila drug drugemu v napolje.
99.
Ce se je sfcaree malo oddahnil, je pes začel tuliti. Ko pa je z lopato zadel ob nekaj trdega in kmalu «dk«pal čevelj, je bil ves iz sebe. Previdno je odmetaval sneg, edkopal nogi in potem vsega Boštjana.
Pred njima je negibno ležal Boštjan. Preko čela se mu je lepila strjena kri in roke so bile krvave. Mož je zajokal in tipal mrzlo čelo, pritiskal kosmato lice na prsi in poslušal, če bije srce. Pes je cvilil in mahal z repom in gospodarju lizal roke in obraz. Nek se je lotil oživljanja. Kmalu je na bledem obrazu opazil rdečico in čutil je rahlo dihanje.
iiču
Od lesa do elektronike
KITAJCI SE VRAČAJO
Po sporazumu sklenjenim z indonezijsko vlado in vlado Ljudske republike Kitajske, se je že nad 2000 Kitajcev vrnilo iz Indonezije v svojo domovino, kamor so se zatekli med vojno.
Cez dobra dva meseca, «d 21. do 29. maja. bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču tretji mednarodni lesni sejem, za katerega so se že prijavili številni domači in tuji razstavljavci, zlasti iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Francije in Nizozemske.
Razen lesnega sejma bodo v letu 1960 na Gospodarskem razstavišču še štirje sejmi, in sicer od 11. do 19. junija mednarodna razstava   motorjev in motornih
vozil, od 3. do I. septembra veliki mednarodni vinski sejem in četrti mednarodni sejem embalaže ter od 15. do 28. oktobra sedmi tradicionalni mednarodni sejem »Sodobna elektronika.«
r
bftio' navaJa  l4"-000  otrok, ki ž«Vjj  niorali   prebiti  vse svoje v kakem zavetišču, ker i|U   H" pa se še bodo rodili s
V "ni okvarami . . . kot j°  *e  nekaj hujšega
^blH1 .Samo število 15.000 po-jpj°n'h otrok. Linus Pauling \ nali*iral posledice ogljika-14. %iilt°8ljik-14 je radioaktivna v 2_a Ogljika, ki je normalno $e1rrhji atmosferi. Po letu 1954 1(H0 količina ogljika-14 vsako k taP?Vf*alu za 2 odstotka. Zdaj \^ količina že za 10 odstotkov kot pred petimi leti. Ta
'A
NA KLEK LETA 20M
SPOMINI CASANOVA
Šele 160 let po avtorjevi smrti bodo prvič tiskani »Spomini« Giacoma Casanove v neskrajša-nem in neprirejenem besedilu. Spomini so bili napisani 1. 1798. prvič tiskani pa 1827. leta, vendar v »prečiščenem« tekstu. Tako se je dogajalo, da tudi zgodovinarji, ki so študirali življenje tega avanturista, niso imeli možnosti videti njegovo delo v celoti. Izvirni rokopis v francoščini je že leta 1320 odkupila znana nemška založba Brockhaus in ga vse do danes hranila v svojih arhivih kot največjo dragocenost. Nova, popolna izdaja bo izšla v šestih zvezkih, in sicer istočasno v nemščini in francoščini.
Vesolje je staro 10 milijard let
Po najnovejših ugotovitvah je vesolje staro 10 milijard let ali štiri milijarde let ve, kot so mislili doslej. Do tega zaključka je prišel dr. Fred Hoyl, znan angleški astronom z univerze v Cambridgu. Pri raziskavanju si je pomagal z elektronskimi možgani IBM 704.
Zaradi vse večje razsežnosti sejmov je uprava Gospodarskega razstavišča začela graditi nov razstavni prostor. Nov razstavni prostor bo zgrajen na zeleni površini levo od obeliska VII. kongresa. Predvidoma bodo nov razstavni paviljon dogradili že v prvi polovici letošnjega leta. S tem bodo pridobili 1.400 kvadratnih metrov zaprtega razstavnega prostora.
Kamera zs snemanje satelitov
V Moskvi so nedavno razstavili kamero, proizvod sovjetske industrije, s katero lahko snemajo umetne satelite med kroženjem okoli Zemlje.
500 POTOMCEV TETKE JH0SSY
V Kentuckyju (ZDA) je umrla »tetka Jhossy«. Njeno smrt je ameriški tisk zabeležil z velikimi naslovi, ker je bila tetko Jhossy stara že 113 let!
Koliko je imela potomcev, sama za trdno ni več vedela. Izračunali pa so, da je imela najmanj 500 potomcev.
Se več pa je Američanov, ki jim je tetka Jhossy pomagala na svet. Bila je namreč babica. Pomagala je pri najmanj 5000 porodih.
Križanka
Vodoravno: 1. razglas, nalepljen na javnem prostoru, 5. jeza, žalost, 6. vodna prepreka, 8. znižana nota, 9. reka na Poljskem, 10. strokovnjak, ki ima opravka s slogom, 12. bivša nemška kolonija v zahodni Afriki z glavnim mestom Lome, 13. kemijski znak za nikelj, 14. moško ime, 15. ceneno, neokusno delo, ki se hoče prikazati kot umetnina, 16. velikan.
	1	2	L _	3		k
5				6		7
t						
19		u				
1?				si		
H			\			
tm						r
Navpično: 1. otok v spodnjem Jadranu, 2. začetnici popularne italijanske igralke (1859-1924), 3. pogani, 4. vodja naše himalajske odprave, ki je te dni odpotovala, 5. uživati hrano, 7. za-tičnik, čepnik, 9. okrajni ljudski odbor, 11. ime violinskega virtuoza Ozima. 15. ime črke.
ene
kletk
*Ka^a'ey       jc prekinil, a iz njegovega irl?su jc zvenel obup: P* n" ''■ menoj? Komisar bo opustil raziskovanje Sartono-
■    ^ri'nera takoj, ko bo Mesto Vscmirccv zaželelo, toda zadeva <Ulmv i(>m S(> D0 nadaljevala, ker gre za sabotažo znotraj U" » hitro bodo zbrani dokazi zoper mene. To vem. To je
% kl*?'rano. Dcklasificiran bom, Dancel. A tu jc še .Tessie. Za le" b<>do
»in
kazali s prstom kot na ženo kriminalca. In tu je Bent-^ancel j<- rekel: »Ne misli. Elijah, d;» ne razumem tvojega
\, jjr"*' Toda za dobrobit človeštva moramo dopustiti manjše ta pr.r; Sarton je tudi Imel ženo, dva otrok;«, starše, sestro, mno-^ •Uh« '0'taJ0 /a njim in silno hudo jim je ob misli,
ni kaznoval morilca.« Poleni ne ostanete in ne poiščete morilo*?« U " ni ver potrebno.« Vs;i 1  ?v  i(> ogorčeno vzrojil: »Zakaj ne priznate, da jc bila "^jih')' 'lV;i *° '/<?ovor' da ste nas lahko proučevali v izrednih ^t.       vam je bilo popolnoma vseeno, kdo je ubil dr. Saf-
Mi
uli S( s,1<o to želeli /.vedeli.-- jc hladno rekel. R. Ranecl, »ven-'"v(.,,!'" 8c pri tem zavedali, kaj jc važnejše, posameznik ali
V|>si\c.., V°- Cc bi zdaj nadaljevali preiskavo, bi pomenilo, da sc 'r,'lil v situacijo, ki se nam zdi zdaj zadovoljiva. S tem bi
..^■»n škodo.«
^''iii,.v' '1o< eš reči, da je ubijalec morda eden izmed vodilnih "JihftVj^'st°v. Vsemirei pa zdaj ne želijo storili rič, ker bi iz
Prijateljev naredilo sovražnike.-' ''Hi,.,'fJa n<" bi povedal tako, toda v Ivorij besedah je nekaj
fit4v'<aV ^ s tvojim instinktom za pravico, Haneel? Ali je lo
^Uill ^ stopenj pravice je, Elijah. Kadar sc nižja ne mor« po-|), lliilp*1^0, '^'aj mora nižja ntrpeti neuspeh.« t«.(^7^_ ■* je /. mislimi zaletaval v neprobojni zid lo^il
»»iu
offikc R.
I*«/.Kronskih  inoijuti  in  pos!.Mt»l  najti  .il»kn točko.
Vprašal je: »Ali ti osebno nisi nič radoveden, Daneel? Imaš se za detektiva. Ali veš, kaj to pomeni? Ali razumeš, da je raziskava umora več kot samo službena dolžnost? To je izzivanje. S svojimi možgani se boriš proti kriminalčevim. To jc spopad intelektov. AH boš opustil boj in priznal, da si premagan?«
»Seveda, če z nadaljevanjem boja nič ne dosežem.«
»AH te ne bo pekla vest? Ali te ne bo nič več zanimalo? Ali ne boš nezadovoljen?«
Medtem ko jc govoril, so Raleyu že vsa upanja splahnela. Ko je izgovoril besedo radovednost, sc jc spomnil svojih lastnih besed Francisu Clousarru pred štirimi urami. On je tudi sam dobro vedel, kakšne lastnosti ločijo človeka od stroja. Radovednost je bila taka lastnost. Tudi mačka stara šest tednov je radovedna, a kako naj bo radoveden stroj, čeprav še tako huma-noiden?
R. Daneel je spregovoril kot v odmev na te misli: »Kaj je to radovednost?«
Baley jc opisal, kakor je najbolje znal: »Radovednost jc bc-seda, s katero označujemo željo, da bi človek razširil svoje znanje.«
»Takšna želja jc tudi v meni, kadar je razširjenje znanja potrebno za opravljanje določene naloge«
»Da,« jc rekel Balev sarkastično, »kadar, aa primer, vprašuješ o Bentlevevib kontaktnih lečah, da bi čimveč zvedel o običajih na Zemlji.«
»Točno.« je rekel R. Daneel in ni niti najmanj ka/al, da ga je Balezcv ton prizadel. »Brezciljno razširjanje znanja, kot ga, kakor vidim, označuje beseda radovednost, pomeni preprosto izgubljanje časa. Jaz pa sem skonstruiran tako, da se izogibam sleherni necl'oktnosti.«
ln na ta način jc prišel »stavek«, ki ga je Klijah Balejr tako i'(ilq;o čakal in zmešnjava jc zatrepetala, se pomirila in spremenila v svetlečo bistrino. Ko je R. Daneel govoril, ga je Daley poslušal /. odprtimi usti.
Takšna stvar sc ne rodi preko noči. Tako preprosto ne gre. Nekje globoko v podzavesti je zgradil lastno teorijo, gr'dil io jc pazljivo, a vedno je trčil ob nedoslednost. Ob nedoslednost, ki je ni mogel preskočiti, ne obiti. In dokler je ta nedoslednost obstajala, je rešitev ležala globoko pod njegovo zavestjo.
lialev je pogledal na uro. Bil« je 2J.00.
Rekel je: »Vem, kdo si prizadeva, da bi me obtožil vem. kako je bil umorjen, dr. Sarton i« kd« ea je ubil. in rut uro časa
imam, da ti to povem, zgrabim tega človeka in zaključim raziskavo.«
Osemnajsto poglavje KONEC RAZISKAVE
Komisar Endcrby je stisnil oči in pogledal Baleva: »K?i nameravaš storiti? Včeraj zjutraj si poskušal nekaj podobnega pri Falstafu. Ne začenjaj spet. Prosim te«
Baley jc pokimal: »Vem. Prvič sem se zmotil.«
Jezno je pomislil: drugič tudi. Toda tokrat se ne motim, ne . . .
Rekel je: »Pomisli sam, komisar. Vzemiva, da so dokazi proti meni lažni in vnaprej premišljeni. Zamisli si to in videl boš, kaj ti to govori. Vprašaj samega sebe: kdo je mogel pripraviti tako obtožbo? Očitno samo človek, ki je vedel, da sem bil včeraj zvečer v centrali v VVilliamsburgu.«
»V redu. In kdo bi bil to?«
Baley je rekel: »Ko sem odhajal iz kuhinje, me je zasledovala neka skupina medievalistov. Zbežal sem jim, ali sem vsaj mislil, da sem, toda vse kaže, da me je eden izmed njih videl, ko sem šel skozi centralo. Jaz pa sem jim hotel prav skozi centralo pobegniti.«
Komisar je po premisleku: »Clousarr? Ali jc bil z njimi?«
Baley je pokimal.
Enderbv Je rekel: »V redu, ga bomo vprašali. Ce karkoli ve, bomo izvlekli i/, njega. Kaj naj še storim. Lije?«
»Počakaj malo. Ne zapuščaj me zdaj. Ali si razumel, kaj sem ti hotel povedati?«
»Ce sem razumel?: Komisar je sklenil roke. »Ciousarr te jc videl vstopiti v energetsko centralo, aH pa nekdo iz njegove skupine in mu jc potem povedal. Odločil se je, da bo izkoristil to dejstvo, da ti povzroči nevšečnosti in da te odstrani od raziskave. To si hotel povedati?«
»Zelo blizu si.«
»Dobro.« Komisar se jc ogreval. »On je vedel, da je tvoja žena članica njegove organizacije, seveda, in vedel je. da ne boš mogel prenesti, da bi nekdo pobliže pogledal v tvoje privatno življenje. Mislil je, da boš sam prej odpovedal službo, kakor pa da bi se boril proti dokazom. Mimogrede, Lije, kaj misliš o odpovedi? Mislim, če bi se stvari z*res slabo zasukale? Lahko bi vso stvar zakrili . . .«
8562
8
Te dni po svetu
POMEMBNA OBISKA
V sredo popoldne je prispel na uradni obisk v našo državo zunanji minister avstrijske republike dr. Bruno Kreisky. Ni dvoma, da bo ta obisk prispeval k zboljšanju medsebojnih odnosov med našima dvema državama. Predvidevajo, da bodo med obiskom avstrijskega zunanjega ministra podpisali več sporazumov o gospodarskem in kulturnem sodelovanju ter o obmejnem prometu. Hkrati bodo obravnavali tudi položaj naše manjšine v Avstriji.
V četrtek pa je odpotoval na uradni obisk v Atene podpredsednik ZIS Mi j alko Todorovič. Z grškimi državniki bo razpravljal predvsem o gospodarskih vprašanjih. Tudi ta obisk bo nov prispevek k okrepitvi odnosov med Grčijo in našo državo, ki so že sedaj zelo dobri in prisrčni.
NI ZADOVOLJEN
Kot se je zvedelo iz diplomatskih krogov, je skupno poročilo, objavljeno po razgovorih med nemškim kanclerjem Ade-nauerjem in predsednikom ZDA Eisenhowerjem, napisano v zmernem tonu. Sodijo, da Ade-nauer, ki je prišel v VVashington z namenom, doseči nova jamstva, da bodo tri države »okrepile« svoje pozicije na pogajanjih s Sovjetsko zvezo, ni povsem zadovoljen s tem sporočilom, posebej s tistim delom, ki govori o Berlinu.
GVINEJSKI ODGOVOR
Gvinejski predsednik Sekou Toure je obvestil zahodnonemško vlado, da Gvineja za zdaj nima diplomatskih stikov z Vzhodno Nemčijo.
SLADKOR OROŽJE?
Predsednik ZDA Eisenhovver je sklenil, da bo od kongresa zahteval izredna pooblastila, da lahko spremeni uvozne kvote sladkorja iz Kube. Revizija zakona o uvozu sladkorja bi predsedniku ZDA omogočila uveljaviti proti Kubi gospodarske represalije. Kot je znano, imajo ZDA sklenjeno s Kubo pogodbo o odkupu določene količine sladkorja po višjih cenah, kot je cena sladkorja na svetovnem trgu.
ZAHODNI ROK
Vodja ameriške delegacije na ženevski konferenci o razorožitvi, veleposlanik Eaton, je izjavil, da tudi zahodne države predvidevajo rok za svetovno razorožitev. Ta izjava je vzbudila splošno zanimanje. Kot je znano, določa sovjetski načrt, naj bi splošno razorožitev izvedli v štirih letih.
TELESNA KULTURA
OB SREBRNEM JUBILEJU PLANICE
Planica skozi zgodovino
Letos se bodo na naši velikanki v Planici zbrali najboljši skakalci sveta že dvanajsti č. Dva-najstič bomo lahko gledali moj-
znan, ker »e je z rokami dotaknil tal.
LETO 1947
Na prvi prireditvi po vojni so
stre poletov. Ob tem lahko za- razen naših nastopili le Švicarji,
pišemo, da skakalcev, zbranih v Rudi pinžgar je s 102 m dosegel
tolikšnem številu  še nismo vi- noT jugoslovanski rekord. Nasto-
deli, saj bodo prišb kar iz dese- pilo je j6 skakalcev,
tih držav. Se bolj pa nas veseli, leto 19*8
da se bo letos poganjalo preko mostička velikanke lepo število naših skakalcev, ki bodo lahko po formi, v kakršni so letos, dosegli tudi višja mesta v konkurenci kot prejšnja leta.
Kako so se vrstile prireditve ^'v^ Akordom na nasi velikanki v Planici od prvih začetkov pa do danes? V grobem vam hočemo podati le statistični  pregled nastopajočih
v Planico. Morda bo spet dosegel nov rekord skakalnice? £ Kako bo letos ob srebrnem 0 jubileju? Vsekakor bo to pri-£ reditev, kakršne še ni bilo v % Planici. Kdo bo letošnji zma-Q govalec? To je danes še ve-£ liko vprašanje. Konkurenca 9 bo letos tako močna, da res % ni moč napovedati že vnaprej
25 tekmovalcev iz petih držav _ , . „ . ,e> ■ t-, i   i      t-. O letošnjega  planiskega junaka.
(Švica,   CSR,   Poljska,   Francija »       ,oJ ° mnM,.
in Jugoslavija), je tedaj doseglo zelo lepe rezultate. Vsekakor je tokrat najbolj navdušil gledalce Švicar Tschannen z novim sve-120 m. Ta
tekmovalec bo tudi letos nastopil in bo tako najstarejši udeleženec planiške prireditve. Tudi
® Morda spet Recknagel, morda O kdo drugi? Vsekakor pa bo ta Q prireditev vredna ogleda in @ bo vsakomur žal, če bo zamu-© dil takšno edinstveno priredi-© tev v dolini pod Poncami.
JOŽE JAVORNIK
Včeraj zvečer je bila v Prešernovem gledališču v Kranj« peta premiera v  letošnji  sezoni  in  sicer  Fischerjeva »ra »Prosti dan«
naš Janez Polda se je lepo od-
m   kratke   posebnosti   enajstih ^   Skočil      m      a ^
planiskih prireditev. % ^              ^ gnegu in m
LETO 1934 mu teko ta skok šteli kot pa-
Na prvi prireditvi v Planici je dec. Nastopilo je 25 skakalcev,
nastopilo 24 skakalcev. Razen na- LETO 1950
ših  so  bili  še  Norvežani,  Ay- Dve ieti kasneje so prišli v
strijci in Nemci. Leta  1934, je pianico razen nas še Norvežani,
Pred skupščino ORO Kranj
šlo ime Planice prvič v svet. LETO 1935
2e naslednje leto je bilo zastopanih na planiškem tednu šest držav. Razert naših skakalcev, Norvežanov in Avstrijcev, so to leto  nastopili še tekmovalci iz
Italijani in Astrijci. To je bila obenem tudi zadnja tekma na skakalnici z leseno konstrukcijo. Tedaj sta Finžgar in Polda skočila vsak po 114 m.
LETO 1954
Štiri leta je bilo treba čakati,
Švice,  Poljske  in  CSR.   Vsega da so spet tisoči ljubiteljev po-
stupaj je nastopilo 25 skakalcev. LETO 1936
To leto je prvič v zgodovini skakalnega športa človek poletel dalj kot 100 metrov. Avstrijec Seep Bradi je tedaj skočil 101 m in glas o Planici ter o novem svetovnem rekordu na smučeh se je razširil po svetu. Leta 1936 Pajocl
letov pohiteli v Planico. Našo velikanko so med tem časom temeljito preuredili. To leto so prvič nastopili v Planici tudi Finci. Razen njih pa so bili zastopani še tekmovalci iz Norveške, Švedske, Avstrije, Švice in Jugoslavije, skupaj 32 nasto-
Danes ob 17. uri bo v stari skupščino je ORO povalil tudi ORO posvečal predvsem P° , dvorani OLO Kranj, tretja redna večje število predstavnikov te- nost vzgoji lastnega strokov^ ^ letna skupščina Okrajnega roko- lesnovzgojnih društev iz krajev, kadra, to je sodnikov in va* j metnega  odbora  Kranj.  Na  to kjer danes še ne gojijo rokomet- ljev rokometa. Glavna nalo'gL.
ne igre  organizirano,  z  name- letošnjem letu pa bo ustanaVJ^ nom, da bi se na ta tej skupšči- nje rokometnih centrov iu?*p> ni pogovorili, da bi tudi v teh Jesenicah in v Škofji Loki. krajih začeli s tekmovanji. Likor bo to uspelo Okrajnemu ^
Rokomet se je v zadnjih letih kometnemu  odboru,   potem „ tudi na Gorenjskem pridobil ve- rokomet   zavzel   vodilno fflS
je nastopilo 19 skakalcev z Norveške, Švice, Avstrije, CSR in Jugoslavije.
LETO 1938
LETO 1957
Na zadnji planiški prireditvi je nastopilo 30 skakalcev iz Vz. in   Zahodne   Nemčije, Finske,
PRED SKUPŠČINO OKR. ZVEZE PARTIZANA
Pretekli torek je bila redna seja izvršnega odbora Okrajne zveze Partizana za Gorenjsko. Na seji so med drugim govorili tudi o pripravah na bližnjo letno skupščino. Sklenili so, da jo bodo izvedli 9. aprila ob 16. uri v domu Partizana v Straži šču.
nimi športnimi igrami. Vsako leto ustanovijo nekaj novih ekip in tako število registriranih članov raste iz leta v leto. Lani je
TURNEJA Jesenice, 18. marca
Jutri
VSI NAJBOLJŠI STRELCI V TRŽIČU
V novi strelski dvorani v Tržiču bo jutri eno najzanimivej-
Dve leti kasneje pa je nasto- PoIJske> Avstrije. CSR, Francije  odpotujejo jeseniški kegljači na  ših strelskih tekmovanj, okraj
in Jugoslavije. Od tega leta je nedvomno ostal gledalcem v najlepšem spominu Helmuth Reck-knagel z novim rekordom planiške skakalnice — 124 m. Ta rekorder    in    letošnji olimpijski
zmagovalec,   najboljši skakalec To leto so razen naših nasto- vgeh časQV bo tud- |etos priše,
pilo le 5 skakalcev iz Avstrije, Nemčije in Jugoslavije. Tudi v tem letu je bil Bradi najuspešnejši in je dosegel nov svetovni rekord — 107 metrov. LETO 1940
pili še Nemci in je bilo vsega skupaj 14 nastopajočih. LETO 1941
Bližala se je vojna vihra tudi našim krajem in to se je poznalo tudi na zadnjih dveh planiskih predvojnih prireditvah. To leto je prvič skočil preko 100 tudi Jugoslovan. To je bil Albin Novšak, ki  je dosegel znamko
enotedensko gostovanje po Avstriji. Najprej bodo vrnili obisk kegljačcm iz Brcka ob Muri, spotoma pa bodo gostovali še v Leobnu in na Dunaju. Na gostovanje bo odšlo 10 kegljačev, ki so nedavno kot ekipa osvojili republiško prvenstvo, -k
Seminar za športne delavce
liko pristašev in je tako danes med športi na Gorenjskem- ■ nedvomno med najbolj razširje- '*
VWV\^AA^A^VVVVV,/VVV
OB ROJSTVU PLANICE
Ob  srebrnem jubileju ^A%-\ nam misli uhajajo na prve^z ,,J ke, na leto rojstva, danes ze ' tovno znane Planice in na n[^A ga zvestega spremljevalca, P telja   velikanke,   pokojnega 11 Stanka Bloudka. Kako je frsL da je ta dolina pod Poncami h stala   zbirališče   ne samo skakalcev, pač pa tudi vseh »*" strov poletov z vsega sveta? .;
Bližala se je deseta °bj&t kar je bila   Jugoslavija yA,'c,<{ idnarodne smučarske fcl'cr' U
tfif
no prvenstvo »Za zlato puščico«. Za to najvišje strelsko tekmovanje se bo borilo okoli 60 najboljših strelcev in strelk z Gorenjske.
Svet za šport in telesno kul turo pri Okrajnem ljudskem od
103 m, a žal ta rekord ni bil pri- boru je organiziral v sredo, 16
LJUDJE   IN DOGODKI
Razorožitev je nedvomno eno najbistvenejših vprašanj današnjega sveta. Zato ni čudno, da je svetovno javno mnenje z velikim zanimanjem pričakovalo ženevske razorožitvene razgovore desetih in da sedaj te razgovore s še večjim zanimanjem spremlja.
Po uvodnih formalnostih, pri katerih niti predstavniki 5 zahodnih niti predstavniki 5 vzhodnih delegacij niso pozabili posebej poudariti, da jim je mnogo do tega, da se končno najde pot iz slepe ulice, v katero so zašla pogajanja pred tremi leti, se razprave vse bolj osredotočajo na dva predloga. Prvega je lani septembra formuliral sovjetski premier Hruščev v govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov, o drugem pa so se zahodne delegacije zedinile šele zadnje dni pred začetkom ženevske konference in predstavlja nekakšno zmes med predlogom britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda, francoskega predstavnika Julesa Mocha in ameriškimi stališči o razorožitvi.
Ker bo v prihodnje osrednja tema ženevskih razgovorov obravnavanje teh dveh predlogov,
je prav, če si jih nekoliko podrobneje ogledamo.
Tako vzhodni kot zahodni predlog določata, naj bi se razorožitev izvedla v treh etapah. Po vzhodnem, oziroma Hruščev-ljevem predlogu, naj bi se v prvi fazi pod ustrezno kontrolo zmanjšale oborožene sile ZSSR, ZDA in LR Kitajske na po 1 milijon 700.000 mož Francije in Velike Britanije pa na posamič 650.000 ljudi. V drugi etapi naj bi se zmanjšala oborožitev v sorazmerju z določeno ravnijo oboroženih sil. Tedaj naj bi se tudi odpravila vsa vojaška oporišča na tujih ozemljih. V zadnji fazi pa naj bi se uničile vse vrste atomskega in raketnega orožja ter vsa sredstva za kemično in bakteriološko vojno, in sicer pod mednarodno kontrolo. Predlog nadalje predvideva odpravo vsakršnega znanstvenega raziskovanja v vojne namene, odpravo vseh vojaških ustanov in ukinitev vojaškega izobraževanja.
Zahodni predlog pa predvideva, naj bi se v prvi etapi predvsem ustanovila mednarodna organizacija za razorožitev, ki naj bi zbirala vse potrebne podatke o oborožitvi In številu ljudstva pod orožjem. Zgornja meja obo-
Izdaja CP »Gorenjski tisk« Urejuje uredniški odbor.
GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475. uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 — Izhaja ob ponedeljkih sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din.
marca, seminar za predsednike svetov pri občinskih ljudskih odborih, člane okrajnih športnih podzvez in sindikalnih podružnic nekaterih delovnih kolektivov kranjskega okraja. Seminarja se je udeležilo okoli 70 udeležencev. Na sporedu pa so bile naslednje teme: Telesna vzgoja v socialističnem vzgojnem sistemu, Delovna storilnost in športna rekreacija ter Stanje telesne vzgoje na Gorenjskem. Predavali roženih sil bi naj bila določena so znani športni in pedagoški le za ZSSR in ZDA, in sicer po strokovnjaki, med njimi Franc 2,500.000 mož. (Ni dvoma, da je Pediček, Ljubo Jovan in Albin na to formulacijo vplivala pred- Završnik.
vsem Francija, ker bi ji bilo 650 Lahko trdimo, da so bila pre-tisoč ljudi vsekakor premalo, zla- davanja kvalitetna in so udele-sti zaradi vojne v Alžiriji, kjer ženci izrazili željo, da bi take ima Francija ie sedaj pol mili- seminarje še organizirali in po-jona vojakov.) Vse nameravane vabi!i nanje še večji krog ljudi, poizkuse s mcdkontinentalnimi ki se ukvarjajo s telesno vzgojo, projektih, bi bilo treba prijaviti Vsem udeležencem je Svet za mednarodni organizaciji za razo- šport pri OLO Kranj posredoval rožitev. V drugi etapi pa bi bilo Uldi gradivo »Telesna vzgoja v sploh prepovedano izstreljevati socialističnem družbenem siste-v vesolje vse, kar bi lahko pripo- mu<< prjpraviia ga je komisija moglo k množičnemu uničeva- za telesno kulturo pri Izvršnem nju na Zemlji. Prenehali bi iz- svetu Slovenije. M. Z.
delovati fisijski material za vojaške namene. Ameriške in sovjetske oborožene sile bi naj se zmanjšale za 400.000 mož. V tej fazi naj bi prišlo do nove razorožitvene konference, ki naj bi ji prisostvovale tudi druge države, ki imajo večje vojaške sile. V tretji etapi naj bi bila prepovedana proizvodnja jedrskega, bakteriološkega in kemičnega orožja. Vesolje bi se lahko koristilo le v miroljubne namene. Vojaški efektivi vseh dežela naj bi se znižali. Ustanovile naj bi se mednarodne vojaške enote, ki naj bi skrbele za izvajanje sporazuma o razorožitvi.
Taka sla na kratko oba predloga. Za »navadnega« zemljana med njima niti ni tako bistvenih razlik. V celoti vzeto se seveda kar precej razlikujeta. Posebno glede značaja mednarodnega nadzorstva in njegove funkcije. Ni pa dvoma, da predloga dajeta obilo možnosti obema stranema, da /. dobro voljo in vsaj minimalnim zaupanjem, storita odločilne korake v smeri razorožitve.
PECAR TRETJI
V Helsinkih je v četrtek, 17. marca, jugoslovanski skakalec Marjan Fečar znova presenetil pri nočnih skokih na 50-metrski skakalnici v kraju Janscnkoske. Med 50 tekmovalci se je naš skakalce uvrstil na 3. mesto. Pred njim sta bila samo srebrna kolajna iz Squaw Valleya Halonen in zmagovalec lahlijske tekme Veikko Kankkonen. Občinstvo je Pečarjev uspeh burno pozdravilo. Takoj po tekmi so Jugoslovani odpotovali v Helsinki, od koder bodo potovali V Oslo.
Zadnje we&ti
DOMA. . .
Beograd, 18. februarja. — Dopoldne so se v Beogradu nadaljevali politični pogovori med državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Po-povičem in avstrijskim zunanjim ministrom dr. Krei-skym. Ob 13. uri je podpredsednik Edvard Kardelj s soprogo priredil na čast avstrijskim državnikom kosilo.
Ljubljana, 18. marca — Danes dopoldne je na povabilo koroške Prosvetne zveze odpotovala na Koroško skupina slovenskih književnikov: Miško Kranjec, Milja Mejak, Branko Druškovič, Tone Pavček in Kajetan Kovic. Književniki bodo na literarnih večerih brali s'voja dela.
... IN PO SVETU
Kairo, 18. marca. — Kairski dnevnik »Al Gumhuria« ostro protestira proti nameri preizkusi atomsko bombo. Francije, da v Sahari znova
Francija   po   mnenju lista
sploh   ne   upošteva javnega
mnenja, ki takim poizkusom nasprotuje,
Pariz, 18. marca. — Francoski predsednik republike de Gaullc, je danes obvestil parlamentarne voditelje, da namerava zavrniti zahtevo za izredno sklicanje parlamenta. Sklicanje je zahtevalo 287 poslancev francoske Narodne skupščine na pobudo kmetijskih organizacij, ki se zavzemajo za ponovno uvedbo av-tomaličncga povečevanja cen kmetijskim pridelkom v primerih, če se povečajo cene industrijskim izdelkom.
F/5. Bilo je to leta
so   hiteli   jugoslovanski snlii,\,fi-čimslovesneje praznovati 1®' sj c o našega članstva v F IS- || je Jugoslavija potegovala, « za to proslavo organizirala carsko prireditev FIS v tek' ,
skokih. Izbrali so si pianist ^, ker so ugotovili, da je na tcrn zj lu  Gorenjske  najlepše mei gradnjo skakalnice. In res, *• ^, je začel graditi 70-metrsko-^ kalnico   pokojni   Ivan   R°Z.C 'f gradbenik iz Ljubljane, ki zelo navduševal za skoke-kalnica se je prav lepo Pn m dila terenu, toda potrebno potem napraviti še nekaj LŠ predvsem na doskočišču, rta ^ cu izteka in seveda tudi na
S tU. .
Po letu 19.14, je inženir ».^J ko Bloudek skakalnico vedno izpopolnjeval, premikal   oiy- m šče samo zato, da bi *ka* segli kar najdaljše skoke- 1
lsk°t
tega, so  terenske obliKe manj ustrezale profilu, treben za takšno skakalnic0, slili so, da bo treba ves^ °v^-prestaviti na drugo pobočje ne. Toda primernega rnesta ^ našli, ker m bilo mogoče ti primernega pobočja \H',,},:'■
iztekom. Zato se je tnt leta 1936 skupno
5<>
lavci  odločil dopolniti-  M\ Lf?
takšnim P}(i
NOV PODLISTEK! NOV PODLISTEK!
Slikovito in napeto pisana povest iz gorenjske zgodovine:
SVOBODNJAK HRIBAR
Napeti prizori z lova na divje zveri na Jelovici in Pokljuki! Boj zadnjega svobodnjaka - Slovenca proti tuji gospodi!
NFarbčfte Hlas Gorenjske in redno boste lahko prebirali zanimivo povest!
tvojtfi®
■
ze imeli, in sicer dopolnil no konstrukcijo s takšnim rj £ lom, ki bo dopuščal skoke n»' metrov. g0j
Na naši skakalnici so it potem zbirati leto za leto? ^c boljši mojstri tega športa xZlj$ ga sveta. Seveda leseno ?*Lflt skakalnice je dolga leta kit" ^ lo nevšečnostim   vremeni'1 prilik, les jc začel počasi tt ))f. ti, pravcati kup podrtin p<*J vo> stal z naše skakalnice ipeđ jdP nn, ker so njeno ogrodje y p mh časih nepravilno /' slabo ogrodje so po osVOP , jj> začeli obnavljati, dokler « lf ta 1950 samo porušilo. Kal /^r,r da i? Odločili <o se, da bodo
Odločili so se, da l»ul0ff„it' dili novo skakalnico na ist* ^/r
s'v, in sicer konstrukcijo il '.obetona, ki pa bo pokrit*
.. nosilci zaradi izoladl ^ prožnosti. Konstrukcije n!*l^ fali, posebno ker se je '7y.<j P da /e zalet vendarle «<*/*KJ f neravnem terenu. In ta** ^,<y skakalnica še danes ob ->'. j njenega obstoja.