vsak petek izide TTVoK NO
£36 i">
dri D
Gorenjska borzno posredniška družba d A.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
Koroško i.i, 4000 Kranj teh 04 2HO 10 40. 280 10 17. 2HO 10 M faks; 04 2H0 10 12
UGODNI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka <t posluhom.
Nižje obrestne mere - od 1.4.2003
MUGLAS'
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 32 - CENA 180 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 22. aprila 2003
Foto: Štefan Žargi
Nam sveti že rumena?
Pretekli teden je bila objavljena najnovejša ocena gospodarskih gibanj za letos v državi, ko je postalo več ali manj jasno, da jesenske ocene, na osnovi katerih je bil pripravljen državni proračun, niso uresničljive. Kljub zgodovinskim odločitvam Slovencev konec marca, ki so jih prvi možje države s podpisi pogodb (in sramotnim prerivanjem ob tem) potrdili pretekli teden, da se čez dobro leto pridružujemo skupnosti razvitih, pa je gospodarska realnost v tem trenutku vse prej kot optimistična. V Evropski uniji, s katero imamo najbolj razvito blagovno menjavo in od katere je odvisna vsaj tretjina naših gospodarskih družb, namreč vlada globoka recesija. Po nekaterih napovedih utegnejo že tako skromno napoved enoodstotne gospodarske rasti v EU še znižati, svoje pa so prispevali še dogodki v Iraku, ki so tako družbe kot posameznike navedli k previdnosti in varčevanju. S katerimkoli gospodarstvenikom smo se pogovarjali v preteklih dveh mescih, je opozarjal na težave, in le redki so bili tisti, ki v tem vidijo nove priložnosti. Ni slučaj, da so se ponekod odločili za zmanjšanje proizvodnje, kot se je to zgodilo v Železnikih hkrati v treh podjetjih, in le upamo lahko, da se bodo uresničila zagotovila, da gre le za sezonsko prilagajanje povpraševanju, ki bo v jeseni nadoknađeno. Znižanje ocene rasti domačega bruto proizvoda le za 0,6 na 3,1 odstotka je v takih okoliščinah pravzaprav pogumno in optimistično in upravičen je sum, da si država noče zategniti pasu. Na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete na podlagi številnih ekonomskih kazalcev trdijo, da inflacijo pri nas zamenjuje recesija. Če ob tem še omenimo podatek, slišan v četrtek na skupščini ene od območnih obrtnih zbornic, da se je v dobrem letu zmanjšalo število obrtnikov in malih podjetnikov za 6 odstotkov, bi bil čas, da se zavemo, da nam sveti rumena luč.    Štefan Žargi
V Elariu lani uspešni
Begunje - Vodstvo Elana je v četrtek predstavilo lanske rezultate. Prodajo so lani povečali z 80 milijoni evrov za šestino, ustvarili planirani dobiček 4,2 milijona evrov in investirali za skoraj 10 milijonov evrov. Finančno poslovanje je povsem stabilizirano in visoko likvidno, zaposlili pa so tudi 75 novih delavcev, pri čemer so plače zaposlenih realno porasle za 6 odstotkov. Kljub veliki krizi na trgu smuči in desk so skoraj v celoti izpolnili plan proizvodnje in prodaje, proizvodnjo jadrnic pa so lani podvojili. Letos dvema dosedanjima divizijama: Zimski program in Plovila, dodajajo še dve novi: Kolesa in Maloprodaja in oblačila, do leta 2005 pa načrtujejo podvojitev proizvodnje Elana. Tudi letos naj bi smuči in deske prodajali po višjih cenah, v programu plovil pa naj bi letos splovili prvo pravo potovalno jadrnico in prvo motorno jahto. Vprašanje nagrad direktorjem pa ostaja še nerazrešeno. Podrobneje na 15. strani. S. Ž.
Omejitev tudi na gorenjskih šolah
Kranj - Za prihodnje šolsko leto se je na srednje šole prijavilo 25.325 novincev. Šolsko ministrstvo je sicer za nekatere programe zagotovilo dodatne oddelke (vsega 39), 50 šolam pa je odobrilo omejitev vpisa, zaradi česar se bo morala tretjina učencev udeležiti izbirnega postopka. Po pričakovanjih so vpis tudi na Gorenjskem omejile gimnazije: v Škofji Loki bodo 4 oddelki splošne in en oddelek klasične gimnazije, v Kranju 8 oddelkov, na Srednji ekonomski in turistični šoli v Radovljici 3 oddelki v programu strokovne gimnazije, na Ekonomski šoli Kranj pa je vpis na tamkajšnji strokovni gimnaziji omejen na 7 oddelkov. Vpis sta omejili tudi Srednja šola Jesenice, sicer za programa zdravstvene nege (na 2 oddelka) in letos novega programa predšolske vzgoje (na 1 oddelek), v Srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli v Kranju pa ne bodo sprejeli več
kot za en oddelek frizerjev.
Kurilno olje Petrol
D.Ž.
*
VELIKA NAGRADNA IGRA!
Od 14. 4. do 30. 5. 2003.
Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem
žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Vsak petek
bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003! Za informacije in naročila pokličite
080 22 66.
PETROL
Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si
Na Gorenjskem manj kot 200 tisoč prebivalcev
Kranj - Po podatkih popisa 2002, ki jih je slovenski statistični urad predstavil prejšnji teden, na Gorenjskem v 65.7332 gospodinjstvih živi 195.885 ljudi (1,964.036 v Sloveniji), od tega čez 100 tisoč žensk in pet tisoč manj moških. 15.294 gospodinjstev je nedružinskih, 49.045 je enodružinskih, skoraj tri tisoč pa dvo- ali večdružin-skih. Izmed preko 55 tisoč družin na Gorenjskem jih je dobrih
12 tisoč brez otrok, dobrih 19 tisoč z enim otrokom, slabih 19 tisoč z dvema otrokoma in skoraj 4.900 s tremi otroki ali več.
Povprečen Gorenjec živi v 2,9-članskem gospodinjstvu in je star 40,4 leta, kar je za 12,5 odstotka več kot pred enajstimi leti. Živi v stalnem 2,5-sobnem stanovanju, ki ima dobrih 78 kvadratnih metrov, medtem ko povprečni Slovenec živi v 76,8 kvadratnega metra velikem sta-
novanju. Ponaša se s srednješolsko izobrazbo.
Kot je pokazal zadnji popis, se je na Gorenjskem za Slovenca opredelilo 161.436 prebivalcev (82,4 %), 17.938 (9,2 %) prebivalcev je drugih narodnosti, ostali pa se niso želeli opredeliti. O veroizpovedi se ni opredelilo 14,3 odstotka prebivalcev
*    AMmm j
Z GOTOVINSKIM PIAČILOM OO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OLJA
ČIŠČENJE CISTERN
Gorenjske. Med opredeljenimi prednjačijo katoličani (114.031 oseb ali 87,6 odstotka vseh opredeljenih), sledijo pripadniki islamske (7.845) in pravoslavne (7.475) veroizpovedi, medtem ko se je za ne vernike opredelilo 19.596 ljudi. Večina prebivalcev Gorenjske uporablja slovenščino kot materni jezik - 86,5 odstotka, medtem ko jo v pogovornem jeziku uporablja devet desetin Gorenjcev. O rezultatih zadnjega popisa obširneje pišemo na 3. strani. S.Š., foto: T.D.
9770352666018
Udbini dosjeji na internetu
Na svetovnem spletu je bilo prejšnji teden moč prebrati imena sodelavcev nekdanje Službe državne varnosti in Slovencev, o katerih je SDV vodila dosjeje. Internetni ponudniki
v Sloveniji so v četrtek prejeli ukaz o omejitvi dostopa do sporne strani www.udba.net.
Ljubljana - "Dobrodošli v CAE (Centralna Aktivna Evidenca). CAE je bila posebna zbirna evidenca Republiškega sekretariata za Notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, v kateri smo hranili podatke javne in državne varnosti o več kot milijon državljanih SR Slovenije in SFRJ ter podatke o tujcih, ki so jih obravnavali uradni organi SRS," se glasi uvodni pozdrav, ki pričaka obiskovalca spletne strani www.udba.net, spletne strani, na kateri naj bi bili objavljeni dosjeji nekdanje Službe državne varnosti. Dostop do strani, ki si jo je v prvi polovici prejšnjega tedna vsak lahko brez težav ogledal, je po četrtkovi odločbi inšpektorja za varstvo osebnih podatkov Jožeta Bogataja v Sloveniji omejen.
Novica o objavi dosjejev SDV na svetovnem spletu se je konec hitro razširila po državi. Toda še preden je doletela večino Slovencev, so internetni ponudniki morali omejiti dostop do sporne strani, ki je shranjena na strežniku in domeni tajskega podjetja Srirama Associates. Kmalu se je izvedelo, da jim je domnevne dosjeje dostavil Dušan Lajovic, generalni častni konzul Slovenije v Novi Zelandiji, ki je tudi naročil njihovo objavo na internetu. Kot je Lajovic pojasnil slovenskim medijem, se je za objavo dosjejev nekdanje SDV, ki da jih poseduje že vse od osamosvojitve naprej, odločil zato, ker želi razkriti barabije, ki so se v Sloveniji dogajale pod komunisti; kako so preganjali, mučili in ubijali ljudi.
Zatrdil je, da gaje v preteklosti preganjala Udba, ker je bil antikomunist in demokrat in da je sodeloval z zahodnimi obveščevalnimi službami. Med drugim je namignil, da je v objavljenih dokumentih vidno, da je
bil prejšnji predsednik države Milan Kučan sodelavec SDV, saj da je bil generalni sekretar partije, ki je financirala Udbo. So pa na seznamu tudi drugi vodilni slovenski politiki: Janez Drnovšek, Borut Pahor, Lojze Peterle, Miha Brejc...
Zasebnost pred javnostjo
Kot je pojasnil glavni inšpektor za varstvo osebnih podatkov Jože Bogataj, je odločbo slovenskim internetnim ponudnikom o preprečitvi vsakršnega dostopa ali pregledovanja spletne strani www.udba.net izdal na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Pojasnil je, da lahko objavljene podatke po zakonu obdelujejo le pooblaščenci in še to z dovoljenjem posameznika in da se lahko takšni dokumenti odprejo šele 75 let po nastanku ali 10 let po smrti posameznika, kar pa v tem primeru ni bilo tako. Glede na očitke, da je z določbo cenzuriral internet-ne vsebine, pa je odgovoril, da
WWUS*06BA.M&T
TA S*RA*^ 3€ S ppe6V£6M 2A
sedaj preiskuje, ali so objavljeni dokumenti pristni in v tem primeru, kdo jih je imel interes posredovati v tujino in zakaj. Se najpomembnejše vprašanje pa je, kdaj in kako so objavljeni dokumenti sploh izginili iz arhivov tedanjega Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Dušan Lajovic je sicer leta 1945 iz Slovenije emigriral v Avstralijo, kjer je ustanovil veliko podjetje Impact International, ki izdeluje tube in druge plastične izdelke, kasneje pa je tovarne odprl tudi v drugih državah - v Maleziji, Indoneziji, Novi Zelandiji, Venezueli in na Filipinih. Podjetje Impact International sodeluje tudi s slovenskimi podjetji Lek, Krka in Henkel. Častni konzul je z imenovanjem tedanjega in sedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla postal leta 1992.
Simon Šubic
je po njegovem pravica do zasebnosti pomembnejša od pravice javnosti biti informirana. S tem ukrepom je inšpektorat poskušal zavarovati predvsem Še živeče prizadete, je pojasnil Bogataj. Do omenjene spletne strani še vedno lahko pridejo uporabniki interneta iz tujine in tudi v Sloveniji, saj se nekateri ponudniki zaradi zgolj ustno izdane odločbe niso odločili za blokado dostopa do strani, večina ostalih pa se bo na odločbo inšpektorja pritožila. ' Notranje ministrstvo oziroma uprava kriminalistične policije
Namen letošnje osrednje humanitarne akcije Skupine Mercator je pomoč pri vzdrževanju stika z vrhunsko svetovno medicino, zato bomo Onkološkemu inštitutu Ljubljana podarili dragoceno napravo za zdravljenje ginekoloških rakov in rakov obsečnice. Zato, da bo zdravljenje teh težkih bolezni uspešnejše, znosnejše, sodobnejše. Zato, da se ne bomo ustavljali pred ovirami in si zatiskali oči pred bolečino in strahom. Zato, ker gre za življenje.
moje
življenje ^|
Na vrsti je varčevanje
Zaradi napovedane nižje gospodarske rasti od do sedaj pričakovane mora finančno ministrstvo do 8. maja pripraviti rebalans proračuna in varčevalne ukrepe.
Ljubljana - Urad za makroekonomske analize in razvoj je v pomladanskem poročilu objavil novo (nižjo) napoved gospodarske rasti v Sloveniji: za leto 2003 tako napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast (prejšnja napoved 3,7 %), sod nafte naj bi stal povprečno 27,8 ameriških dolarjev (prej 32,8 USD), inflacija naj bi bila 5,1-odstotna (nespremenjena napoved), evro pa naj bi bil vreden 1,05 ameriškega dolarja. Ministrstvo za finance mora zato do 8. maja pripraviti rebalans proračuna za leto 2003 in varčevalne ukrepe, s katerimi
naj bi proračunski primanjkljaj znašal največ 1,29 odstotka BDP (sedaj 0,99 %).
Kot je pojasnil finančni minis-er Dušan Mramor, bo proračunski primanjkljaj še večji ob pričakovani luknji v zdravstveni in tudi občinskih blagajnah, tako da lahko znaša celo 1,8 odstotka BDP, kar je letošnje evropsko povprečje. Vzrok višjega proračunskega primanjkljaja se skriva v izpadu proračunskih prihodkov v višini 30,7 milijarde tolarjev, tako da naj bi po zadnjih predvidevanjih prihodki znašali 1.364,2 milijarde tolarjev (prejš-
nja ocena je bila 1394,9 milijarde tolarjev). Davčni prihodki bodo po zadnji oceni za 20,9 milijarde tolarjev nižji od načrtovanih, za 5,3 milijarde tolarjev bodo nižje tudi trošarine, DDV pa naj bi državi letos prinesel za 9,2 milijarde tolarjev manj priliva, kot so pričakovali do sedaj. Nove napovedi pravijo, da bo država zaradi nižje rasti nezaposlenosti zbrala za 7,5 milijard tolarjev manj dohodnine ter za štiri milijarde manj davkov na plačilno listo in na delovno silo. Za 8,2 milijarde tolarjev se bodo znižali tudi ne-davčni prihodki. S.Š.
Enakopravni z največjimi
Naše vstopanje v Evropsko unijo prinaša vrsto izzivov in novih priložnosti.
Kranj - "Drugo leto boste lahko rekli, da pripadamo domovini, ki šteje 450 milijonov ljudi," je dijake srednje elektro in strojne šole nagovoril poslanec državnega zbora in predsednik odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin na petkovem srečanju, ki so ga pripravili v okviru mednarodnega projekta Pomladni dan v Evropi. Dijakom je predstavil izzive in priložnosti, ki čakajo tudi mlade po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Izjemno priložnost za vse panoge naj bi predstavljalo že 450 milijonov potencialnih kupcev. "Ob osamosvojitvi je imel marsikdo pomisleke, ali smo sposobni ekonomsko preživeti, ker bomo izgubili 24-milijonski trg, ki ga je predstavljala bivša Jugoslavija. V teh trinajstih letih pa se je izkazalo, da smo dosegli vse ključne strateške cilje," je poudaril Jelko Kacin. Med pomembnimi izzivi, ki nas čakajo, je po njegovem mnenju ohranja-
nje naše nacionalne identitete, glede česar so v dilemi predvsem starejše generacije. "Edini odgovor je, da bomo mi edini Slovenci v Evropski uniji, in imeli bomo priložnost, da bomo lahko vsem razlagali, kdo smo." Meni, da je vstop v Evropsko unijo, v katero vstopamo kot edini iz ozemlja nekdanje Jugoslavije, velik dosežek, saj bomo enakopravni z največjimi evropskimi narodi. Hkrati naj bi bil to velik izziv za Hrvaško, katere pot v Evropsko unijo po Kacinovem mnenju pelje preko Slovenije. "To bo zagotovo pospešilo procese demokratizacije Hrvaške in normalizacije celotnega Balkana."
Še vedno pa, pravi Kacin, bo potrebno dobiti odgovore na nekaj ključnih vprašanj, kot je recimo vprašanje skupne evropske obrambe. Razen tega se govori o ukinitvi tako imenovane rotacije, po kateri je Evropski uniji vsakič predsedovala druga
Znani višini rekreacijskih dodatkov
Ljubljana - Upravni odbor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je prejšnji teden sprejel novo višino rekreacijskega dodatka, ki bo v enkratnem znesku izplačan z junijskimi pokojninami. Nižji rekreacijski dodatek tako znaša 35.570 tolarjev, višji znaša dvakrat toliko - 71.140 tolarjev. Predlog mora potrditi še skupščina zavoda, ki se bo sestala v maju, sredstva pa so že zagotovljena. Višji rekreacijski dodatek bodo prejeli vsi upokojenci, katerih pokojnina znaša 78.696,29 tolarja ali manj, nižji rekreacijski dodatek pa pripada upokojencem, ki imajo višjo pokojnino od navedene zakonske meje. S.Š.
država. "Slovenci so rekli da Evropski uniji, kot jo poznamo danes, vprašanje pa je, kako bo, ko bo imela 25 članic." Kacin je prepričan, da bomo tudi v prihodnje zanimiv sogovornik, kar se tiče reševanja težav, povezanih z bivšimi jugoslovanskimi republikami. "Zato me ni strah," je zatrdil. Odgovarjati je moral tudi na vprašanje, zakaj nas imajo Američani na spisku držav, ki podpirajo vojno v Iraku.
Mateja Rant
Neučinkovito s sredstvi
Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo in Agencija RS za regionalni razvoj bi po mnenju računskega sodišča lahko učinkoviteje in uspešnejše izvajala programe, ki jih financira program Phare za projekte ekonomske in socialne kohezije. Računsko sodišče je namreč v reviziji ugotovilo, je bilo oblikovanje številnih projektov nespretno, njihove naloge pa niso bile dovolj natančno opredeljene. Nekateri projekti so se ah izvajali z zamudo ali pa niso uresničili svojih ciljev, je še ugotovila revizija o smotrnosti porabe sredstev pomoči kandidatkam za upravljanje strukturnih skladov. S. S-
Več gospodinjstev, a ta manjša
Rezultati lanskega popisa so pokazali, da se je prebivalstvo v Sloveniji v zadnjih letih povečalo za 2,6 odstotka, za 8,3 odstotka je več gospodinjstev, ki pa so številčno manjša.
Če je leta 1991 povprečno slovensko gospodinjstvo štelo tri člane, je lani le še 2,8 člana.
Kranj - Pred letom dni je v Sloveniji živelo 1,964.036 prebivalcev, od tega je bilo 1,924.677 državljanov Republike Slovenije, 5.423 osebje bilo tedaj v naši državi navzočih začasno, 18.512 jih je bilo zaradi bivanja v tujini v Sloveniji odsotnih že več kot leto dni, med slednjimi pa je bilo 17.635 slovenskih državljanov. 31. marca lani je v Sloveniji živelo 1,005.460 žensk in 958.576 moških, ki so živeli v 685.023 gospodinjstvih. To so najsplošnejši podatki, ki so bili zbrani s popisom 2002, ki je v Sloveniji potekal od 1. do 15. aprila lani, njegove rezultate pa je Statistični urad Republike Slovenije predstavil natanko leto dni kasneje.
Gre za prvi popis prebivalstva in stanovanj v samostojni Sloveniji in hkrati za zadnji pred vstopom države v Evropsko unijo, zato so njegovi podatki še toliko pomembnejši, je na predstavitvi rezultatov podpisa dejal generalni direktor statističnega urada Tomaž Banovec. Zaradi finančnih težav je bil popis prestavljen iz leta 2001 na leto kasneje, poleg tega pa so morali popisovalci skrbno paziti na varovanje osebnih podatkov. Na podlagi popisanih obrazcev, skupaj težkih kar 40 ton, so lahko nastavili administrativna registra stanovanj in gospodinjstev, medtem ko po odločbi ustavnega so-
dišča ni bilo dovoljeno nastaniti tudi administrativni register o narodni oziroma etnični pripadnosti in veroizpovedi.
Več umrlih kot rojenih
Od prejšnjega popisa leta 1991 do zadnjega se je število popisanega prebivalstva v Sloveniji povečalo za 2,6 odstotka ali za preko 50 tisoč oseb, čeprav je bil naravni prirastek negativen - okoli 3.500 oseb več je v zadnjih enajstih letih umrlo, kot pa se jih je rodilo. Do povečanja prebivalstva je prišlo na račun priseljevanja iz tujine, in sicer največ ekonomskih mi-grantov z območja nekdanje SFRJ pred letom 1991 (45 %), ki so si kasneje uredili status v Sloveniji, nadalje beguncev (12%, največ iz BiH) in slovenskih državljanov, ki so imeli pred enajstimi leti prebivališče v tujini (15%).
V zadnjih enajstih letih je število gospodinjstev poraslo za 8,3 odstotka - s preko 632 tisoč gospodinjstev leta 1991 na natančno 684 847 gospodinjstev lani. Porast gre na račun skokovitega povečanja enočlanskih gospodinjstev (kar za 27 odstotkov), prav tako pa se je povečalo število zunajzakonskih skupnosti (iz 17 tisoč na 42 tisoč), medtem ko se je število družin brez otrok povečalo za 8,3 odstotka. Med območja z
največjim številom članov gospodinjstva sodita tudi občini Železniki in Gorenja vas - Poljane, za kateri je značilna visoka rodnost.
Po drugi strani se je zmanjšala povprečna velikost zasebnih gospodinjstev - pred enajstimi leti je povprečna slovenska družina štela 3 člane, lani le še 2,8 člana. Se je pa zato znižala razlika med mestnimi in ne-mestnimi družinami; v mestih je leta 1991 povprečna družina štela 2,8 člana, v nemestnih naseljih pa 3,3 člana, sedaj pa je to razmerje 2,7 - 3,1.
Med zadnjima popisoma seje število stanovanj povečalo za 94.635 enot ali za skoraj 14 odstotkov, tako da je bilo pred letom dni v Sloveniji v 464.730 stavbah 780.823 stanovanj in drugih bivalnih prostorov, od katerih je bilo 777.772 stanovanj stalno ali začasno naseljenih.
54.298 manj Slovencev
Bistvene spremembe je v zadnjih letih doživela narodnostna sestava prebivalstva, vendar je pri teh podatkih treba upoštevati tudi pogostejše uveljavljanje popisanih prebivalcev, da se jim do tega vprašanja tokrat ni bilo potrebno opredeliti (taka je bila desetina prebivalcev), enako velja tudi pri vprašanjih o veroizpovedih. Popis je poka-
zal, da seje za Slovence lani izreklo 58.298 oseb manj (3,4%) kot pred enajstimi leti, zmanjšalo se je tudi število opredeljenih Hrvatov (za 32,6%), Srbov (za 17,8%), Črnogorcev (za 38,5%), Madžarov (za 22%), Italijanov (za 23,7%)... Po drugi strani se je povečalo število opredeljenih Muslimanov oziroma Bošnjakov in Romov, kar trikratno pa se je povečalo število oseb z neznano narodnostno pripadnostjo (na 126 tisoč oseb), 48.600 oseb ni želelo odgovoriti na to vprašanje.
Prebivalstvo Slovenije je po maternem jeziku še vedno zelo homogeno, saj slovenščino za materni jezik uporablja 87,7 odstotka prebivalstva, kar je za 0,6 odstotka manj kot pred enajstimi leti, številčno pa celo več (za 33 tisoč oseb). Po uporabi maternega jezika sledijo hrvaški jezik (2,8%), srbsko-hrvaški (1,8%), srbski in bosanski jezik (po 1,6%).
Velike spremembe je popis 2002 pokazal v sestavi prebivalstva po veroizpovedi, spet na račun tistih, ki se niso želeli opredeliti, saj odgovor ni bil obvezen. In če je to možnost leta 1991 izkoristilo 81 tisoč oseb, jo je lani kar 308 tisoč oseb ali 15,7 odstotka vseh prebivalcev. Na ta način je kar 17-kratno večje število vernikov, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, podvojilo pa seje števi-
V Sloveniji je le še slabih sedem odstotkov družin s tremi otroci ali več.
lo nevernikov (na 199 tisoč). Najbolj se je zmanjšalo število opredeljenih katoličanov, in sicer z 72 odstotkov na 58 odstotkov oziroma iz 1,369.873 na 1,135.626 prebivalcev. Zmanjšalo seje tudi število opredeljenih pravoslavcev (iz 46.320 na 45.908), povečalo pa število pripadnikov islamske vere (iz 29.361 na 47.488) ter vzhodnjaških in drugih ver.
Bolj izobraženi
Izobrazbena sestava prebivalstva se je v zadnjih enajstih letih v Sloveniji bistveno izboljšala, je ugotovil statistični urad. Če je imela leta 1991 še skoraj polovica prebivalstva osnovnošolsko ali še nižjo izobrazbo, se je sedaj ta delež
Delavci imajo pravico do enake obravnave
Pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij se srečujejo s številnimi primeri tudi grobih kršitev delavčevih pravic.
Ljubljana - Neki delavki je delodajalec prekinil delovno razmerje zaradi nosečnosti, kar je tudi zapisal v odpovedni pogodbi - to je le eden med številnimi primeri grobih kršitev pravic delavcev, s katerimi se srečujejo v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC). Lani so ob finančni pomoči ministrstva za delo, družino in socialne zadeve začeli izvajati projekt, v okviru katerega so delavcem in delavkam, ki jim je bila kršena pravica do dostojanstva pri delu, ter delavcem in iskalcem zaposlitve, ki so bili neenako obravnavani, nudili brezplačno pravno pomoč. Rezultate so predstavili na okrogli mizi, na kateri so sodelovale tudi predstavnice z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, urada za enake možnosti in urada za makroekonomske analize in razvoj.
Za omenjeni projekt so se pri PIC odločili na podlagi vedno večjega števila primerov, ko so se delavci obračali nanje po pomoč zaradi zgoraj naštetih razlogov, k temu jih je spodbudil tudi nov zakon o delovnih razmerjih. Strokovna sodelavka PIC Tanja Koderman je razložila, da so brezplačno pravno svetovali 116 osebam, večinoma je šlo za neenako obravnavo zaradi starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, spola in drugih osebnih okoliščin. Med drugim so se srečali z zelo grobimi kršitvami delavčevih pravic, tudi s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu. "Žensko, zaposleno v podjetju v tuji lasti, je tri mesece verbalno
spolno nadlegoval nadrejeni. Zaradi psihičnega pritiska in groženj je podpisala sporazum o prenehanju delovnega razmerja, ki ga zdaj izpodbijamo na sodišču, saj ni bilo mogoče priti do sporazumne rešitve," je enega od primerov navedla Tanja Koderman. S projektom so želeli bolje seznaniti delavke in delavce o pravicah do varstva njihovega dostojanstva pri delu in pravici do enakega obravnavanja ter jih poučiti o možnostih, ki so jim na voljo, če pride do kršitve teh pravic.
Državna sekretarka z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Nataša Belopavlovič je pojasnila, da se pred uveljavitvijo novega zakona delovno pravo
s prepovedjo diskriminacije sploh ni ukvarjalo. "Prepoved diskriminacije smo doslej obravnavali samo z vidika ustave, ki zagotavlja enake pravice in svoboščine za vse. Z novim zakonom se je to precej spremenilo, s čimer smo delovno zakonodajo prilagodili tudi zahtevam Evropske unije." Prepoved diskriminacije iz kakršnihkoli razlogov so tako zapisali že v uvodnih določbah, posebej pa so zapisali tudi člen, da je treba ženskam in moškim zagotoviti enako obravnavo pri izobraževanju, zaposlovanju in plačilu, ker tako zahteva ena od evropskih direktiv. Prepovedana je tudi posredna diskriminacija, ko na primer delodajalec v objavi prostega delovnega mesta išče delavca z odsluženim vojaškim rokom, iz česar je razvidno, da išče moškega. Določila iz novega zakona o delovnih razmerjih po mnenju Nataše Belopavlovič lahko predstavljajo resen zalogaj za delodajalca, saj naj bi to ljudje lahko v praksi dobro uporabili. Če se bo nekdo pritožil zaradi diskriminacije, mu je ne bo treba dokazovati, ampak bo moral delodajalec dokazati nasprotno, da ga namreč pri njegovi odločitvi niso vodili razlogi, povezani s spolom ali drugimi osebnimi okoliščinami delavca. Natančno so določili tudi, kaj lahko delodajalec sploh zahteva od iskalca zaposlitve, in sicer samo podatke, ki so povezani z delovnim mestom. "Osebne stvari nikakor ne bi smele zanimati delodajalca, razen v primerih, ko bi bilo to tesno povezano z delovnim mestom, recimo da gre za dvigovanje težkih bremen, kar ne bi bilo primerno za nosečnice na primer." Po sklenitvi delovnega razmerja mora
delodajalec zagotoviti varovanje delavčeve osebnosti. Spoštovati mora njegovo zasebnost in zagotoviti varovanje dostojanstva delavca pri delu - noben delavec ne sme biti izpostavljen vedenju, ki ustvarja sovražno in ponižujoče delovno okolje. Prav tako mora ščititi delavčeve osebne podatke. Kazni za kršitve se gibljejo od 80 tisoč pa vse do milijon tolarjev.
Ženske bolj izobražene, a slabše plačane
"Pomembno je, da nov zakon ni več spolno nevtralen," je poudarila Tanja Salecl iz urada za enake možnosti, ki je predstavila položaj žensk na trgu dela. Ženske predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih, večinoma delajo za polni delovni čas. "Opažamo pa trend povečevanja deleža žensk, ki delajo krajši delovni čas." Čeprav imajo ženske v povprečju višjo izobrazbo kot moški, v povprečju zaslužijo manj. Razlika med žensko in moško plačo je dobrih deset odstotkov, še večji je ta razkorak med visoko izobraženimi osebami, in sicer kar 20 odstotkov. Razen tega so ženske v manjšem deležu zaposlene na odgovornih delovnih mestih. Ženske so zaposlene predvsem v storitvenih dejavnostih in v poklicih, za katere je značilno tradicionalno pojmovanje delovnih vlog, na primer v negi. Skrb vzbuja še dejstvo, da narašča delež žensk med brezposelnimi osebami, tudi med dolgotrajno brezposelnimi. "Na podlagi klicev, ki smo jih prejeli na našo brezplačno številko, ugotavljamo, da so ženske največkrat v slabšem položaju zaradi nosečnosti in materinstva. Pogosti so
pritiski delodajalcev, ko ženskam po vrnitvi z dopusta za nego otroka ne zagotovijo enakega delovnega mesta," je razložila Tanja Salecl. Težav, povezanimi s starševskim dopustom, seje dotaknila tudi Jana Javor-nik z urada za makroekonomske analize in razvoj. "Dobra lekcija za Slovenijo, ki si prizadeva za podaljševanje starševskega dopusta, je lahko madžarski primer. Ženske lahko izkoristijo tri leta starševskega dopusta, ki gaje mogoče še podaljšati do osmega leta otrokove starosti. S tem so želeli vplivati na demografske spremembe, v resnici pa je prišlo do izpodrivanja žensk s trga delovne sile. Dolgotrajna odsotnost v času, ko se je treba neprestano prilagajati tehnološkim spremembam, privede do nekonkurenčnosti ženske delovne sile," opozarja Jana Javornik in dodaja, da ekonomska odvisnost žensk dolgo ni bila problematizirana. Ženske sicer danes aktivno vstopajo na trg dela, vendar so pri tem obremenjene s prtljago, kot je *krb za otroke in starejše. "Delodajalcu ženske sploh ni treba vprašati po družinskem statusu, saj vstopajo na trg dela v svojem re-produktivnem obdobju." Po njenem prepričanju je zato očetovski dopust dobra zamisel, saj skrajša dopust za nego in varstvo otroka, vendar dvomi, da se bo za to odločilo veliko očetov. "Od tega je namreč 15 dni plačanega dopusta, za ostalih 75 dni pa moškemu krijejo samo socialne prispevke, in še to minimalne plače. Zato bomo očitno morali še bolj vlagati v ženske, da si bodo moški to lahko privoščili," je malo v šali malo zares zaključila Jana Javornik.
Mateja Rant
prebivalstva skrčil na tretjino. Tako je imelo lani le še šest odstotkov prebivalcev nepopolno osnovno šolo (leta 1991 okoli 15%), več kot polovica ima pridobljeno srednješolsko izobrazbo, 13 odstotkov prebivalstva pa ima višjo ali visoko izobrazbo, kar je skoraj dve tretjini več kot pred enajstimi leti. V povprečju imajo moški še vedno višjo izobrazbo kot ženske.
Po podatkih popisa so bili lani v Sloveniji delovno aktivni 818.304 prebivalci (7,4 odstotka manj kot leta 1991), od tega nekaj čez 367 žensk in preko 451 tisoč moških, število delovno neaktivnih pa se je v enajstih letih povečalo kar za petino - na 145.835 oseb. Ob tem je zanimivo, da so popisali več nezaposlenih, kot pa jih v evidenci vodi zavod za zaposlovanje. Ob popisu se je namreč za nezaposlene razglasilo 130.774 oseb, od tega nekaj več moških kot žensk.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
GLAS
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Renata Škr-janc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica
Marjeta Vozlič__
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV.
Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Zbiljska noč za občinski praznik
Zbilje - Letošnje praznovanje praznika občine Medvode v začetku julija bo potekalo v Zbiljah. Za to so se že odločili, saj turistično društvo Zbilje letos pripravlja ob 50-letnici slovesno obeležitev jubileja. Med drugim načrtujejo tradicionalno srečanje objezerskih krajev Slovenije, na katerem bodo strokovno razpravljali o problematiki rasti alg. Ob slovenskem turističnem zboru jezerskih krajev bodo udeležence seznanili tudi z različnimi zanimivostmi v občini. Izjemoma bodo letos takrat pripravili tudi Zbiljsko noč. Skupaj s 50-letnico TD pa bodo obeležile zlati jubilej tudi Savske elektrarne. Praznovanju se bodo zato pridružile tudi prireditve ob občinskem prazniku. S tem pa bodo prvič uresničili zamisel, da bo praznovanje občinskega praznika vsako leto v drugem kraju v občini. A.Z.
Za sanacijo zmanjkalo denarja
Kranjska Gora - Kar 64 odstotkov vse površine kranjskogorske občine pokriva gozd, ki pa pri gospodarjenju zelo zahteven zaradi velikih nagibov in reliefa. Lani novembra pa so v gozdovih utrpeli še posebno škodo, saj je vrtinčast jugozahodnik podrl veliko gozdnega drevja v gozdovih agrarne skupnosti Podkoren in drugje. Najbolj so bila prizadeta področja Podkorena proti Korenskemu sedlu, Črni vrh nad Martuljkom, Tamar, Srednji vrh - Za Lepim vrhom, dolini Vrat in Kot. Javna gozdarska služba je pripravila za prizadete sanacijske načrte, iz katerih je razvidno, da bodo morali na področju Podkorena, Za Lepim vrhom in pod Črnim vrhom v Martuljku zgraditi še 850 oziroma rekonstruirati še 650 gozdnih vlak za spravilo vetrolo-ma. Lani jeseni so hujši nalivi močno poškodovali gozdne ceste na področju Suhlja, Belce, tromeje, Krnice in Raven nad Dovjem. Del sanacije so že opravili, za ostali del pa jim je zmanjkalo denarja. Zato so iz Zavoda za gozdove prosili občino Kranjska Gora, naj nameni nekaj sredstev za sanacijo vetroloma iz sredstev, ki so namenjena za odpravo posledic naravnih nesreč. D.S.
Svet za varnost na cesti
Svetniki občine Žirovnica so na seji v četrtek, 10. aprila, v prvi in drugi obravnavi sprejeli predlog odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga v občini še ni.
Žirovnica - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo skrbel za varnost, vzgojo in preventivo v cestnem prometu, za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje humanih in solidarnostnih odnosov med sopotniki in drugimi udeleženci v cestnem prometu. Štel bo osem članov, ki jih bo imenoval občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v njem pa bodo predstavnik osnovne šole, predstavnik sveta staršev, predstavnik Policijske postaje Jesenice, predstavnik upravljavca državnih cest v občini, predstavnik upravljavca občinskih cest, predstavnik AMD, občinski redar in predsednik Odbora z urejanje prostora, varstvo okolja in gospodarsko infrastrukturo. Imenoval se bo za štiri leta,
člani so lahko ponovno imenovani, predsednik pa se bo izvolil na prvi seji, ki jo bo sklical župan Franc Pfajfar. Med nalogami so zlasti ugotavljanje in obravnavanje stanja prometne varnosti na območju občine na državnih, občinskih in gozdnih cestah ter drugih javnih prometnih površinah in predlaganje pristojnim organom ukrepe za njeno izboljšanje; sodeluje z
organi in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, pomembnimi za varnost v cestnem prometu; pospešuje in vzpodbuja prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu; izdaja in razširja prometno - vzgojne publikacije in druga gradiva ter sodeluje s sredstvi javnega obveščanja; sodeluje s sveti drugih ob-
čin in s Svetom za preventivo v cestnem prometu Republike Slovenije. Z ustanovitvijo bodo seveda nastale finančne posledice v breme občinskega proračuna v višini izplačanih sejnin članom sveta, ki jih določa občinski pravilnik, svet pa jih bo dobil na podlagi vsakoletnega programa. Za opravljanje svojega dela lahko pridobi sredstva tudi iz drugih virov.   Katja Dolenc
Jame kot biološke bombe
Pri čiščenju Ravnkarjevega brezna se je nabralo za velik zabojnik nesnage, predvsem
klavnih odpadkov.
Začetek gradnje krožišča
Polovična zapora Ceste železarjev pri Petrolovem bencinskem servisu prve dni aprila je napovedala začetek gradnje krožišča s prečno cesto, ki bo povezovala regionalno cesto skozi Jesenice in novo, t. i. industrijsko cesto.
Moravče - Za velik zabojnik nesnage so minuli konec tedna dvignili na površje člani Društva za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal, ko so se lotili čiščenja Ravnkarjevega brezna. V glavnem je šlo za klavne odpadke, ki so jih v jamo zmetali domačini. Čiščenje je bilo izredno težavno, saj je brezno globoko 19 metrov, vanj pa se je mogoče spustiti le s pomočjo vrvne tehnike in primerne razsvetljave. Za izvedbo akcije pa je bil zagotovo potreben tudi dober želodec.
Jesenice - Prečna cesta bo potekala vzporedno z regionalko od Hruške do Slovenskega Javornika in bo povezovala vse obstoječe ter nove obrtno industrijske cone. Naložba je del večjega projekta urejanja Poslovne cone in bo po dokončanju tudi ostalih cestnih povezav omogočila razbremenitev regionalne ceste tovornega prometa.
dem metrov, bodo nameščeni trije vertikalni curki vode. Simbolična zamisel, jeklo in voda, je delo arhitekta in dekana Fakultete za arhitekturo prof. dr. Petra Gabrijelčiča, material bo prispevalo podjetje Acroni, za izvedbo pa se občina dogovarja s podjetjem Pilaster z Jesenic.
Mendi Kokot, foto: Tina Doki
Iz jame so potegnili pet kubičnih metrov materiala, večinoma nagnitih organskih odpadkov. "Našli smo ogromno govejih kosti, pa tudi pse in druge domače živali," je naštel predsednik omenjenega društva Aleš Stražar. Razložil je, da odpadki pridejo na površje v reki Rači, ki ima pod kraško kamenino več izvirov. Odpadki predstavljajo posebno nevarnost za vodno zajetje za Spodnjo Javor-šico, ki so ga s čiščenjem brezna poskušali zaščititi. Njihovo delo s tem še zdaleč ni končano, saj je na tem območju še precej kraških jam, zatrpanih z gospodinjskimi odpadki, ki so jih notri zmetali predvsem lastniki
počitniških hišic. "Problem je v tem, da jim v nasprotju z domačini ni treba plačevati odvoza smeti. Čeprav trdijo, da jih odpeljejo s seboj v mesto, pa kupi odpadkov v okoliških jamah kažejo drugače," je bil ogorčen Aleš Stražar. Prav zato je bilo razočaranje še toliko večje, ker se na čistilno akcijo niso odzvali ne domačini ne lastniki tamkajšnjih vikendov. "Razen županje in lastnika ene od počitniških hiš nas nihče ni prišel niti pogledat." Za spust v jamo je sicer potrebno ustrezno znanje in oprema, prostovoljci pa bi jim bili v veliko pomoč pri prenašanju vreč z odpadki do zabojnikov na površju.
Aleš Stražar je ob tem opozoril, da taka akcija ni poceni, saj so samo za pokritje materialnih stroškov in opremo odšteli 250 tisoč tolarjev. "Čiščenje je namreč zelo težavno, saj poteka v izrednih razmerah. Člani našega društva so bili v jami po nekaj ur, stalno so morali biti privezani." Razen petnajstih članov njihovega društva so jim pomagali še trije člani Planinskega društva Moravče in dva iz društva Natura, za požarno stražo sta skrbela dva gasilca. Vsi so delo opravili povsem prostovoljno. "Onesnaževanje kraških jam predstavlja hud problem, saj so tako jame prave biološke bombe. Moramo se zavedati, da kar dve tretjini vse pitne vode črpamo izpod kraškega območja," opozarja Aleš Stražar. Kritičen je bil tudi do države, ki temu ne posveča dovolj pozornosti. "Nimamo podatkov niti o številu kraških jam, kaj šele podatkov o njihovi onesnaženosti!" je pribil. Mateja Rant
Vrtec bo dražji za desetino
Občinski svet v Šenčurju je na zadnji seji sklepal tudi o podražitvi vrtcev. Sprejeli 10 in ne predlaganih 15 odstotkov višjo ceno.
Po besedah Antona Kovača,
svetovalca župana za področje investicij, je trenutno v gradnji severna polovica krožišča, ki deloma poteka nad potokom Ukova. Pri tem so morali upoštevati, da se sicer skromen potok ob nalivih lahko spremeni v deroč hudournik, ki s seboj nosi različne materiale. Zato je bilo potrebno očistiti strugo v predoru in ga utrditi, sicer bi ob višji vodi lahko predstavljal oviro in posledično povzročal razlitje potoka.
Krožišče se bo na južni strani nadaljevalo v prečno cesto, ki bo izven nivojsko speljana čez industrijski tir Acronija in se bo prek novozgrajenega mostu čez
Savo navezovala na Cesto 1. maja v Podmežaklji. Ocenjena vrednost tega dela infrastrukturne naložbe v Poslovno cono je 533.000 evrov. Več kot polovico sredstev je zagotovljenih iz Pha-re programov, 7 odstotkov prispeva občinski proračun, ostalo pa gospodarsko in okoljsko ministrstvo. Zaključek gradnje krožišča s prečno cesto načrtujejo za konec avgusta.
V krožiščih, ki so pri nas še precej nova v cestni gradnji, notranji krog običajno hortikul-turrjo uredijo, čeprav so možne tudi druge rešitve. Na Jesenicah so se med prvimi v Sloveniji odločili za vodomet. V skledi iz nerjavečega jekla, premera se-
Knjige za porabske Slovence
Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja vabita vse, da v tem tednu podarijo ohranjene starejše ali nove knjige, prav tako pa tudi avdio in video kasete ter druga didaktična gradiva. Pesmi, pravljice, povesti za otroke in mladino sta organizatorja namenila Slovencem v zamejstvu, tokrat v Porabju.
Organizatorji so prepričani, da tudi tako lahko pomagamo ohranjati slovenščino in slovensko identiteto onstran državnih meja. "Prijazno prosimo vse, ki bi lahko pogrešali nekatere knjige na domačih knjižnih policah, da jih prinesejo v knjižnico ali v katero do njenih izposojevališč, ali pa na Občino Škofja Loka," je skupno vabilo organizatorjev. B.B.
Šenčur - Predlog nove cene osnovna šola utemeljuje s tem, da so zadnje povišanje dočakali septembra lani in tako je ekonomska cena znašala 53.107 tolarjev za prvo in 44.116 tolarjev za drugo starostno skupino. Starši polne cene kajpak ne plačujejo, pač pa je njihov prispevek odmerjen po lestvici, ki upošteva dohodek družine. Tako je kar dve tretjini vseh otrok, vključenih v vrtce v občini Šenčur (teh pa je 263), uvrščenih v razrede od 0 do 3, v katerih plačujejo od nič (starši so v celoti oproščeni plačila) do 15.932 tolarjev za prvo starostno skupino in od nič do 13.234 za drugo. Septembra lani so svetniki dovolili 8-odstotno podražitev vrtcev. Stroški vrtca so vse višji, večji del oskrbnin pa je namenjen izplačilu osebnih dohodkov (za prvo starostno obdobje kar 86 odstotkov, za drugo pa 75 odstotkov oskrbnine). Poslovanje vrtca je po zagotovilih vodstva šole že ves čas zelo racionalno, z nekaj višjimi cenami pa bi jim bili lažje kos. Po 15-odstotnem povečanju bi cena za prvo starostno obdobje znašala 61.073 tolarjev, za drugo pa 50.733 tolarjev. Svetniki so se odločili dopustiti 10-odstotno povečanje oskrbnin v vrtcih, torej bi bili ekonomski ceni 58.418 in 48.528 tolarjev. Predlagatelja pa so podprli v njegovi zamisli, da ceno sami oblikujejo glede na rast življenjskih stroškov (v primeru 3-odstotne rasti se cena ustrezno poveča) in o tem obveščajo občinski svet.
Tokrat pa so v občinskem svetu razpravljali tudi o spremembah v odloku o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šenčur. Ta opredeljuje šolske okoliše, tako denimo okoliš centralne šole zajema vasi Srednja vas, Milje in Šenčur, po zaključnem razredu na podružničnih šolah pa tudi okoliše vseh slednjih. Spremembi sta le dve: odkar naselje Hrastje ni več v občini Šenčur, pač pa v mestni občini Kranj, je izvzeto tudi iz tukajšnjega šol-
skega okoliša. Naselje Prebačevo pa pripade šolskemu okolišu podružnične šole Trboje. Ciril Kozjek je sicer pripomnil, daje svoje čase sodilo v šolski okoliš podružnice v Voklem, vendar je ravnateljica centralne šole v Šenčurju Majda Ve-hovec dejala, daje sedanja rešitev predlagana tudi zaradi avtobusnih prevozov otrok. Iz Milj, ki so v občini Šenčur, pa precej otrok hodi v osnovno Šolo v Predoslje. Ravnateljica pričakuje, da se to lahko spremeni že prihodnje leto, ker se ta šola vrača na dvoizmenski pouk, v Šenčurju pa ostajajo v eni izmeni, kar je za učence in njihove starše prednost. Šolski okoliši pa niso bili v toliki meri predmet razprav svetnikov, kot sprememba v tistem delu odloka, ki zadeva dejavnosti javnega zavoda.
Dosedanje dejavnosti so želeli dopolniti še z dajanjem lastnih nepremičnin v najem, z dejavnostjo menz in pripravo in dostavo hrane. Pogosto se namreč pojavlja potreba zlasti starejših občanov, da bi jemali hrano v šolski ali vrtčevski kuhinji. Tam dnevno pripravijo okoli dvesto kosil in bi jih lahko prodajali tudi zunanjim abonentom, vendar tega brez ustrezno registrirane dejavnosti ne smejo početi. Ta del dopolnitve so svetniki potrdili brez pripomb, več razprave pa je bil deležen tisti, ki govori o oddajanju nepremičnin. Šola namreč ni lastnica, pač pa le upravljavka tega premoženja po pogodbi z občino (denimo v primeru nove športne dvorane), lahko pa občina šolo pooblasti tudi za oddajanje nepremičnin v najem. Slednje ni sporno, zato so ustrezno spremenili le dikcijo v odloku, ki so ga nazadnje sprejeli v enofaznem postopku. Ob tej priložnosti je Janko Sekne izrazil zahtevo, da si poseben občinski pododbor za šport ogleda pogodbo, ki je o uporabljanju športne dvorane sklenjena med šolo in občino.
Danica Zavrl Žlebi r
Milan Pazlar novi predsednik
Bled - Svet krajevne skupnosti (KS) Bled je seji v začetku aprila izvolil novega predsednika in podpredsednika. Dosedanjega predsednika KS Bled Bojana Žerovca je zamenjal Milan Pazlar, podpredsednik pa je postal Franc Kapus.
Zaradi ustanovitve nove krajevne skupnosti Rečica so morali dopolniti statut KS Bled in opredeliti nove meje krajevna skupnosti. Žerovec je predstavil tudi finančno poslovanje in ob tem dejal, da je KS Bled v minulih letih porabila malo sredstev. Večja investicija je bila osvetlitev gradu, ki je stala 1,5 milijona tolarjev, 5 milijonov tolarjev pa so namenili obnovi pločnika na Seliški, ki ga ob graditvi severne obvoznice ne bodo odstranili. Žerovec je člane sveta seznanil tudi z odločitvijo občinskega sveta, ki ni sprejel pobude o znižanju vrednosti nadomestila za stavbno zemljišče za stanovalce na Ribenski cesti 30.
Na seji so govorili tudi o gradnji novega gasilskega doma, ob tem je Leon Mlakar omenil možnost, da bi ob gradnji novega storitvenega centra ob Vezeninah lahko na tem območju zgradili tudi gasilski dom.
Nedorečeno pa je ostalo vprašanje asfaltiranja ceste do stanovanjske hiše invalida Jožeta Šolarja, kar bi mu olajšalo dostop do doma.
K. S.
Pohvaljeni graditelji kanalizacije
Medtem ko so se Primskovljani večkrat hudovali zaradi razritosti svojih vrtov ob gradnji Jezerske ceste, pa so zdaj z
graditelji kanalizacije zelo zadovoljni.
Cesto do Zabelj popravljajo
wMBBm& iT 'ii
Kranj - Za gradnjo kanalizacije je letos iz takse za obremenjevanje vode predvidenih 186 milijonov tolarjev. Kranjska Komunala trenutno končuje kanal od Struževega do Kranja, s katerim bo na centralno čistilno napravo v Zarici speljala tudi odpadne vode iz sosednje občine Naklo, ki je dolga leta motila zlasti Struževčane. Hkrati se bo na kanal na Gorenji Savi priključil tudi vod za del naselja od novega skakalnega centra.
Prebivalci Kalinškove na Primskovem zadovoljni z izvajalci gradnje kanalizacije. - Foto: Tina Doki
Razen tega pa je Komunala del takse za obremenjevanje okolja namenila še za gradnjo kanalizacije vzdolž obnavljane regionalne ceste od Kokrice do Mlake, na Orehku v Kutinovi, Zevnikovi in Zasavski cesti, v Britofu ter na Primskovem v Kalinškovi, Štirnovi, Luznarjevi in Reševi ulici. Prav s Primsko-vega, natančneje s Kalinškove 7, je prišel dober glas o graditeljih kanalizacije. "Ljudje se bojimo vsake gradnje, čeprav smo je po drugi strani veseli. Ko so pred dvema letoma na Primskovem obnavljali Jezersko cesto in hkrati gradili vso drugo infrastrukturo, so bili nekateri krajani zelo nezadovoljni zaradi odnosa izvajalcev do njihovih vrtov, dvorišč, ki so jih razrili. Zdaj, ko gradijo kanalizacijo, je - vsaj v naši ulici - povsem drugače. Fante želim pohvaliti. Humus na našem in sosedovem vrtu, kjer so kopali, so lepo od-
grnili in zaščitili, za seboj pa znajo tudi pospraviti," je dejala Primskovljanka iz spodnjega dela Gorenj. Skupino pohvaljenih fantov smo tudi obiskali, vendar niso bili pretirano zgovorni. Pohvale so bili iskreno veseli, zaupali pa so še, da prihajajo iz okolice Ljutomera. Jože Eržen iz kranjske Komunale je povedal, da kanalizacijo na Primskovem gradi izbrano podjetje Gratel s Ptuja s pod-izvajalcem Rešet iz Kranja. Kanalizacija bo ločila meteorne in tekalne vode; ker gre Kalinško-va ulica pod nivojem Jezerske ceste, pa bo za priključitev na glavni vod potrebno tudi črpališče. Letošnja dela na Primskovem bodo končana v nekaj mesecih. Helena Jelovčan
^^^^^^^
Spodnja Bela - Odkar obnavljajo cesto prek Kokrice in Mlake, je veliko bolj obremenjena cesta, ki iz vasi pod gorami vodi na Spodnjo Belo. Makadamsko cestišče na odseku Žablje - Spodnja Bela je bilo v precej kritičnem stanju, na kar nas je opozoril eden od tamkajšnjih prebivalcev. Kdaj bodo to uredili, smo vprašali župana občine Preddvor Franca Ekarja, ki pa nam je dejal, da so ta odsek ravnokar sanirali. Sicer pa je v občini še več cest, ki jih je močno načela zima. Na njih so opravili oglede in popisali potrebna dela, po praznikih pa bo Cestno podjetje začelo popravljati. Za najbolj nujna cestna popravila bodo v občini Preddvor namenili 5 milijonov tolarjev.
D.Ž., foto: Gorazd Kavčič
Kanalizacija, potem parkirišče
Konec maja bo končana gradnja kanalizacije na Gorenjski cesti. Ureditev Lectarjevega
vrta in gradnja parkirišča.
Eko dan v Upniški osnovni šoli
Pripravili bodo raznolike delavnice, ki jih bodo zaključili z glasbeno pravljico.
Lipnica - Obdanašnjem dnevu Zemlje, 22. aprilu, so v Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica pripravili Eko dan, s katerim želijo spodbuditi ljudi k skrbi za čisto okolje. Dan Zemlje je tudi dan odprtih vrat Upniške šole.
Radovljica - Gradnja kanalizacije na Gorenjski cesti je del projekta ureditve Linhartovega trga, ki so ga dokončali lani, in komunalne opreme starega mestnega jedra. Glavnina del se je sedaj preselila pred Savnikovo hišo, poleg kanalizacije pa bodo uredili tudi vodovodno, električno in plinsko napeljavo.
Promet na Gorenjski cesti bo oviran še do konca maja, ko bodo cesto na novo asfaltirali in s tem zaključili gradbena dela. Občina je drugi fazi urejanja Linhartovega trga letos namenila 65 milijonov tolarjev, po besedah radovljiškega podžupana in vodja projekta Jožeta Rebca pa premišljujejo o tem, da bi kanalizacijo zgradili tudi na približno 80-metrskem delu Gorenjske ceste od bivšega Mer-kurjevega skladišča do stavbe IBM, kjer bi kanalizacijo priključili na že obnovljeno napeljavo. Odločitev o tem naj bi sprejeli še ta teden. Občina bo poskrbela tudi za ureditev Lectarjevega vrta in za gradnjo 24 parkirnih mest. "Uredili bomo tudi cestno povezavo med Cesto svobode in Gorenjsko cesto, pri prodajalni Barve laki in železniški postaji bomo namestili semaforja ter domačinom omogočili bližjo pot do pokopališča. Zdaj je cesta v zelo slabem stanju, zato je obnova nujna," je pojasnil Rebec. Podjetje Mar-
pripravila sestanek za stanovalce starega mestnega jedra, na katerem jim bodo predstavili načrte za ureditev mesta in trga. Renata Škrjanc, foto: R. Š.
Osnovna šola Lipnica je od lani vključena v projekt Eko šole. Omenjeni projekt kot način življenja je mednarodni program, v njem sodeluje 24 držav, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Učenci si prizadevajo za graditev človeških vrednot, strpnost, za medsebojno spoštovanje in sožitje z okoljem in naravo. Učenci lipniške šole si prizadevajo tudi za pridobitev eko zastave, ki je državno in
mednarodno priznanje za okoljsko delovanje, s tem pa bi se pridružili 103 slovenskim šolam, ki so že vključene v projekt. Današnji dan bodo posvetili skrbi za okolje. Ob 15. uri se bodo začele delavnice, v katerih bodo slikali na steklo, risali, oblikovali izdelke iz gline in izdelovali glasbila iz odpadnega materiala. Učenci bodo urejali šolsko zelenico, presajali lončnice in čistili šolsko dvorišče ter oblikovali eko znak, izdelovali ma-
kete iz odpadnega materiala in zaključili projekt S cekarjem v trgovino. Ob dnevu Zemlje in dnevu odprtih vrat šole bodo izdelali tudi eko glasilo, pripravili bio sladico, Eko dan pa bodo ob 16.30 končali z zaključno prireditvijo, ki je namenjena tudi obiskovalcem, in glasbeno pravljico.
Jutri, 23. aprila, ob svetovnem dnevu knjige, bo ob 16.30 v šolski knjižnici literarni večer, na katerem bodo predstavili šolsko glasilo in gledališko igralko Vesno Slapar ter zaključili tekmovanje za Finžgarjevo bralno značko.
Renata Škrjanc
V SPOMIN
Konec maja bodo dela končana in Gorenjska cesta bo spet prevozna.
mor Hotavlje naj bi v kratkem zamenjalo steklo pri vodnjaku in uredilo pomanjkljivosti na tlaku Linhartovega trga, občina pa si prizadeva tudi za oživitev trga, pri kateri naj bi sodelovali tudi lastniki lokalov. Graščina bo, do višine 1. nadstropja, deležna nove fasade, skupaj s Šiv-čevo hišo pa naj bi jo tudi osvetlili. V začetku maja bo občina
Raziskovanje in zbiranje papirja
Tržič - Učenci Osnovne šole Tržič so to šolsko leto v okviru EKO-ŠOLE raziskovali papir. V centralni šoli in podružnicah Lom in Podljubelj so se poglabljali v zgodovino nastanka papirja, preučevali so surovine in postopke za izdelavo pa-
Naravne vrednote Karavank
Tržič - Kranjska enota Zavoda RS za varstvo narave je pripravila zanimivo razstavo v sodelovanju z Občino Tržič, Društvom prijateljev mineralov in fosilov ter Turističnim društvom Tržič, ki sojo odprli minulo sredo v galeriji Atrij Občine Tržič. Tam bo do 22. maja na ogled slikovno in pisno gradivo o varstvu narave v Karavankah. Direktor zavoda dr. Darij Krajčič je poudaril, da smo Gorenjci lahko ponosni na tako lepo okolje, ki ga je vredno ohraniti. Kot je povedal vodja enote Metod Rogelj, je prav to glavni namen razstave. Čeprav so Karavanke večkrat v senci Julijcev in Kamniških Alp, skrivajo v neživem in živem delu narave polno vrednot. Zato si prizadevajo za oblikovanje krajinskega parka, v katerem imajo še posebno vrednost rastišča narcis pod Golico, rudišče Savske jame nad Jesenicami in tržiška Dovžanova soteska. Poleg živalstva in rastlinstva predstavljajo poselitvene značilnosti, ekološko pomembna področja, geomorfološke in hidrološke vrednote, zajetja malih hidroelektrarn in geološke drobce. To so si z zanimanjem ogledali dr. Anton Ramovš, dr. Mario Pleničar, dr. Bojan Ogorevc in Alojzy Pavel Florjančič; slednji je pred dnevi mineralov in fosilov pripravil v tržiški Abanki razstavo o zgodovini rudnika v Podljube-lju. Razstavo o varstvu narave je odprl tržiški podžupan Franc Pra-protnik, zbrane pa je s citrami navdušila Eva Kočevar iz glasbene šole Svarun. Stojan Saje
Anica Gartner
Na prvo aprilsko nedeljo je preminila Anica Gartner, Mežnar-jeva mama z Jarčjega Brda, v 98. letu življenja, torej že blizu stoletnice. Veliko je pretrpela v življenju, 40-letna je že postala vdova in sama prevzela skrb za šest otrok. Vsem je omogočila, da so prišli do želenega poklica. Hud udarec je doživela, ko ji je 1986 umrl sin Milan, gospodar Mežnarjeve domačije, brez potomcev. V teh hudih prizkušnjah si je skušala najti tolažbo v pisanju, ustvarjanju v vezani in nevezani besedi. Napisala je okrog sto pesmi v slogu ljudskih pesmi, nekaj jih je objavila v literarni prilogi lista Kmečki glas Pisana njiva. Njene najboljše pesmi so Lipa sredi vasi, Želja, Stari vrh. Odlične so tudi nekatere črtice, npr. Pravljica o čevljih. Prvi poljub, Kolednik. Veliko črtic svojci hranijo še neobjavljenih; dragocene so zlasti tiste na etnološki podlagi, npr. Terice. Krona njene ustvarjalnosti sta pa kmečki povesti, objavljeni v založbi Kmečki glas, Požgana kmetija in Obnova. Vsebina obeh del je kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino vse od leta 1900 do 1970. Potem, koje že odložila pisateljsko pero, je morala prenesti še en udarec: smrt sina Jakoba. Anica Gartner je zanimiv samorastniški pojav teh krajev. Bila je dobrosrčna, plemenita, nadarjena žena in nam bo vsem, ki smo jo poznali in cenili, ostala v lepem spominu.
Prof. Janez Dolenc
pitja, spoznali vrste in formate papirja ter ugotavljali njegovo uporabnost. Seveda so to pri pouku tudi praktično preizkusili. Papir je v različnih starostnih skupinah otrok oživel na več načinov; nekateri so ga rezali, drugi zgibali in tretji izdelovali makete. Česa so se učenci naučili, bodo predstavili danes, 22. aprila, ob dnevu Zemlje. EKO-DAN v šoli bo zelo pester. Znanje bodo preizkusili na kvizu. Njihove izdelke si bo moč ogledati na razstavi, učence pa bosta ta dan obiskala tudi srednjeveška tiskarja, ki jim bosta pokazala način tiskanja nekoč. Na šoli bo potekala tudi zbiralna akcija odpadnega papirja. Po tradiciji bodo učenci osmih razredov ob pomoči javnih delavcev očistili nekatere dele mesta. Očiščevalna akcija poteka pod geslom "Za lepši Tržič".  S. S.
Novost na avtocesti
Naklo - Na gradbišču novega odseka gorenjske avtoceste Podtabor - Naklo so strokovnjaki družbe SCT zgradili pas za počasni promet, ki je pri nas novost. Gre za 24 centimetrov debelo in 824 metrov dolgo cementno betonsko vozišče iz dveh plasti, ki so ga vgradili v treh dneh s sodobnimi stroji po posebnem postopku. Material so pripeljali iz betonarn v Črnučah pri Ljubljani in s Hrušice pri Jesenicah, vgrajevali pa so ga hkrati, z zamikom na razdalji 20 do 25 metrov. Kot je v sporočilu za javnost zapisal Sašo Novak, so za spodnji sloj porabili 501 kubični meter betona, za zgornjega pa 268 kubičnih metrov. To je prvo tako vozišče na slovenskih cestah, kijih načrtujejo v okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest. S. S.
-mladih.c
©O o
i-Center mladih // soorganizator-Kluh študentov I soorganizator-Art Center
Iščemo še druge soinvestitorje
Občina Šenčur na dan svetega Jurija, farnega zavetnika, praznuje občinski praznik. Letos si bo ob praznični priložnosti župansko verigo prvič nadel novi župan Miro Koželj,
s katerim smo ob praznični priložnosti izmenjali nekaj misli o trenutno aktualnih dogajanjih v občini.
Pet mesecev ste župan občine Šenčur, mesec dni profesionalno. Kaj se je v občini zgodilo v tem času?
"Naj najprej povem, da sem se kot župan znašel povsem v novem položaju in čeprav sem bil v prvem mandatu predsednik občinskega sveta, v drugem pa podžupan, je županska vloga nekaj povsem drugega. Pomeni večjo odgovornost, pa tudi veliko dela. Država z zakonodajo občinam nalaga vse več dela, denarja pa ne zagotavlja, tako daje delo veliko zahtevnejše kot v preteklosti. V osmih letih, odkar obstaja občina Šenčur, je bilo veliko narejenega, veliko nalog pa nas še čaka. V petih mesecih, kar sem župan, pa smo zaključili investicijo v vrtcu, kjer smo v mansardi za otroke pridobili dve novi igralnici. Sprejeli smo letni proračun, ki znaša 1,2 milijarde tolarjev. To se sliši veliko, vendar je okoli 250 milijonov tolarjev že vezanih s sklenjenimi pogodbami. Največji del občinskega proračuna in ne le letošnjega, bomo porabili za naložbo v šolo. Čakajo nas obveznosti pri zagotavljanju pogojev za izvedbo devetletne osnovne šole, večje del proračuna pa terja tudi nadaljevanje investicije v kanalizacijski sistem za Šenčur in Srednjo vas. Ob tem ugotavljamo, da bomo morali upočasniti uresničevanje
Miro Koželj
investicij na ostalih področjih, saj nam denimo le šolstvo "pobere" predvidoma 800 milijonov tolarjev, kar je enako celotnemu proračunu občine. Ta znesek bo sicer porazdeljen na več let, pri Čemer bomo najprej dogradili manjkajoče prostore, nato pa temeljito obnovili stari šolski objekt."
Dlje časa je že v delu Vele-sovska cesta. Kaj se dogaja?
"Ko na območju Šenčurja in Srednje vasi gradimo kanalizacijo, obenem poskrbimo tudi za obnovo cest, kjer potekajo kanalizacijski vodi. Tudi Velesovska cesta je ena izmed njih, razen tega pa poteka tudi obnova Stružnikove ceste, ki bo predvi-
doma končana do občinskega praznovanja, potem pa je treba Stružnikovo po Beleharjevi še povezati z Gasilsko. Računamo, da bodo ta dela končana še letos."
Tudi kanalizacija je ena od dolgoročnih nalog občine. Kako poteka investicija?
"Gradi se celoten sistem kanalizacije za Šenčur in Srednjo vas. Zgrajen bo v treh fazah, sedaj se dela prva, ki poteka v dveh delih. Za ta projekt želimo kanadidirati za sredstva države, in sicer imamo že pripravljeno dokumentacijo za razpis ministrstva za okolje in prostor 15. maja. Ena od nalog pri gradnji kanalizacije je tudi povezati že obstoječo kanalizacijo v novem naselju na sistem, sedaj je namreč vezana na čistilno napravo poplave. Izgradnja kanalizacijskega sistema poteka tudi v Olševku, ob tem pa tudi urejanje cest in javna razsvetljava. Osnovni kanalizacijski vod je narejen, ne bo pa še postavljena lokalna čistilna naprava, tako da bo letos končanih dve tretjini predvidenih del. Za spodnji del občine pa je v delu projekt obnove cest in kanalizacijski sistem v vasi Voglje, medtem ko naj bi projekt za Voklo še pridobili. Za južni del občine potekajo aktivnosti o morebitni izgradnji skupnega    fekalnega kanala
Ducat občinskih nagrajencev
Letos bodo ob občinskem prazniku v občini Šenčur podelili 12 občinskih priznanj: dve zlati plaketi, štiri srebrne in pet bronastih in spominsko priznanje.
Zlati plaketi bosta letos prejela Društvo upokojencev Šenčur,
ki praznuje pol stoletja svojega obstoja, in glasbena družina Čebašek, po domače Matevže-
va iz Trboj. Šenčurski upokojenci (v društvo jih je včlanjenih 915) priznanje dobijo za svojo aktivno vključenost v družbeno življenje. Delujejo zlasti na humanitarnem in rekreacijsko-izletniškem področju. Vsako leto obiščejo in obdarijo bolne in invalidne člane ter vse, ki so izpolnili 90 let. Med članstvom je veliko zelo vitalnih in dejavnih, kar 670 se jih je lani udeležilo rekreacijskih dejavnosti od kolesarjenja in kegljanja do pohodov. V glasbeni družini Ma-tevževih iz Trboj pa so letos z zlato plaketo nagrajeni: Milka Sekne, Marija Čebašek, Cilka Čebašek, Jože Čebašek in Franc Čebašek. Igrajo, pojejo v zborih, skupna jim je ljubezen do ljudske glasbe. Matevževi so vzor razširjene, velike družine, kjer nesebično, odgovorno in z vso zavzetostjo skrbijo zase, drug za drugega in še za marsikoga v vasi, so zapisali predlagatelji zato občinsko nagrado.
Kolesar, glasbenik, aktivna krajana
Srebrni pa bodo letos kolesar, glasbenik in dva aktivna krajana. Marko Cuderman je bil v mladosti aktiven kolesar, četrti šenčurski kolesar olimpijec, od konca .tekmovalne kariere pa je še vedno dejaven v tem športu, zadnja leta tudi v Kolesarskem klubu Šenčur, katerega soustanovitelj je in duša organizacijskega odbora za Veliko nagrado Šenčurja. Nagrajen je tudi Janko Golob, organist in zavzet
glasbeni pedagog, ki že tri desetletja skrbi za razvoj kulture v Šenčurju. Tudi Rajko Žerov-nik iz Vogelj je aktiven 30 let, v domačem športnem društvu, v kraju, kjer je sodeloval v vseh pomembnejših delovnih akcijah, član sveta krajevne skupnosti Voglje, v prejšnjem mandatu rur tudi občinski svetnik. Viktor Znidaršič je prav toliko časa gasilec, tajnik društva pa že 19 let, razen tega je dober organizator, desetletje je pel tudi v pevskem zboru na Visokem, je krvodajalec in aktiven v društvu upokojencev.
Pet zaslužnih občanov do za praznik prejelo bronaste plakete: Staša Pavlic je aktivna v krajevni skupnosti Visoko, v tamkajšnjem športnem društvu je tajnica že 28 let in vodi sekcijo splošne telesne vadbe, aktivna je v kulturnem društvu. Bogdan Perdan je četrt stoletja dejaven v Košarkarskem klubu Šenčur, zgled mnogim mladim športnikom, pa tudi zgleden krvodajalec in tak tudi, koje treba poprijeti za prostovoljno delo. Kot organizacijski vodja sodeluje na mnogih odmevnih prireditvah, aktiven pa je tudi v krajevni skupnosti Šenčur. Vinko Lučič pa je predsednik krajev-
ARKETARSTVo
041/644 4X3
-4 V L I C
Zupanova 7, Šenčur
tel./fax: 251 52 15
e-mail: parketarsWo-pavlic@siol.ne1
Spletna stran; parkefarstvo-ps.si
nega odbora Rdečega križa v Šenčurju, aktivno pa dela tudi drugje: kot predsednik in mentor v šahovskem društvu, kot fi-zioterapevt pri košarkarjih, poveljuje prvi pomoči v štabu civilne zaščite. Anton Zunič z Luž je podpredsednik PGD Luže, mentor mladih, član Gasilske zveze Kranj, sodnik za gasilske tekmovalne discipline, aktiven krvodajalec, član upravnega odbora organizacije RK Visoko - Milje - Luže in še marsikaj. Franc Šter je glasbeni vodja Okteta Voglje, ustvarja pa tudi s skupino Bratje in sestre Šter. Nastopi po Sloveniji, na radiu, posneta glasbena kaseta, vse to je skupini iz anonimnosti prav po zaslugi umetniškega vodje dvignilo na slovensko glasbeno sceno.
Ob prazniku pa bodo podelili tudi spominsko priznanje, in sicer učiteljicama - igralkama v predstavi Košarkar naj bo Olgi Tomažič in Mateji Rozman. Sta glavni protagonistki predstave iz šolskega projekta Učitelji učencem, ki na šenčurski šoli poteka že drugo šolsko leto, sicer pa je za uspeh gledališkega projekta zaslužna vsa igralska zasedba.
Danica Zavrl Zlebir
svetovanje * meritve vlažnosti estrihov unikatno polaganje * bordure, modeli rotacijsko brušenje
IZBOR PARKETOV
'Lamelni parketi 'klasični parketi
'mozaični parketi *panel parketi
'laserske bordure
'antični parketi (star videz)
SE PRIPOROČAMO!
Imamo svoj razstavni prostor.
skupaj z Aerodromom Brnik, kjer kažejo zanimanje za takšno rešitev, ker jim geodetske izme-re kažejo, da je najugodnejša. Kaže pa se možnost sodelovanja tudi z mestno občino Kranj. Če bomo namreč centralno čistilno napravo za občino Šenčur zgradili v Trbojah, bo lahko nanjo lahko kranjska občina priključila naselji Čirče in Hrastje, saj se s tem izogne gradnji akvadukta prek Save, če bi želela odpadne vode z levega brega Save speljati v sedanjo čistilno napravo. V tem primeru bi bili za kanalizacijski sistem trije soinvestitorji. Sedaj o možnostih še razmišljamo, tudi o
va. Vprašanje je, če bo upravna enota v Kranju pripravljena izdati dovoljenja za nadaljnjo gradnjo objektov, če dostop ne bo urejen."
Gradnja poslovno obrtne cone je bila očitno zelo daljnovidna odločitev občine. Kako poteka sedaj?
"Res smo spoznali, da pomeni gradnja poslovno obrtne cone priložnost, saj nova podjetja, ki pridejo v občino, pomenijo zanjo dohodek, nova delovna mesta, možnost razvoja. Lega je za poslovno dejavnost idealna: blizu je avtocesta, na dosegu roke letališče, magistralna cesta povezuje Šenčur s Kranjem in
tem, ali bi nemara sistem oddali koncesionarju."
Kako kaže gradnji krožišča na mestu sedanjega križišča brniške ceste z glavno vpadnico v Šenčur in cesto v Voklo, za kar si občina tudi prizadeva že nekaj let?
"Res je to križišče zelo obremenjeno in občani že dolgo opozarjajo, da bi bila potrebna boljša rešitev. To je eden tistih problemov, pri katerih računamo na čimprejšnjo rešitev. Ves čas potekajo aktivnosti, med drugim tudi lobiranje, saj je to včasih edini način, ko lahko hitro prideš do nekaterih rešitev. Država sicer silno malo da sama od sebe. Na brniški cesti je sedaj eno krožišče na srečo že zgrajeno, po nekaterih zagotovilih pa naj bi bilo konec prihodnjega leta še krožišče v sedanjem križišču brniške ceste z voklansko. Dokumentacija je na DRSC že izdelana, predlagajo pa več variant, med katerimi bo treba izbrati najbolj sprejemljivo. Strinjajo pa se tudi, da bo potrebno še tretje krožišče pri vhodu v našo poslovno obrtno cono. Ta ureditev bo nujna, saj bo sicer gradnja objektov v coni na nadaljnjih lokacijah vprašlji-
Ljubijano. V tem pogledu ima^ mo srečo, da smo na tako ugodni lokaciji, po drugi strani pa je prejšnji župan Franc Kern ravnal zelo daljnovidno, ko je podprl projekt. Sicer pa sedaj izgradnja objektov v coni lepo teče. Program izgradnje v prvem delu, za kar je bilo izdano skupno gradbeno dovoljenje, bo letos predvidoma izpolnjen. Več investitorjev pa je kupilo prostor tudi na območju B in C. Če želimo, da se tudi tu začne kmalu uresničevati načrt, se je treba z lastniki dogovoriti, kar bomo v kratkem tudi storili. V prostorkih planih je pogoj za nadalnjo gradnjo v coni skupinska prostorska dokumentacija. Treba se bo dogovoriti za komasacijo, da bomo dobili ustreznejša zemljišča na tem območju in prostor lažje izkoristili, razen tega pa se moramo zmeniti tudi za način izgradnje potrebne infrastrukture. Občinski odbor za prostorski razvoj je pripravil nekaj sklepov v zvezi s problematiko razvoja obrtno poslovne cone in računam, da bo že na prvi seji po prvomajskih praznikih tej tematiki posvečena samostojna točka dnevnega reda."
Danica Zavrl Žlebir, foto: Stojan Saje
Občina Šenčur praznuje
V okviru praznovanja občinskega praznika se bodo vrstile naslednje prireditve:
SREDA, 23. aprila
- od 9,00 do 19,00 ure tradicionalni Jurijev sejem v centru Šenčurja
- ob 18,30 PGD ŠENČUR prireja gasilsko vajo v OBRTNO POSLOVNI CONI Šenčur
- ob 20,00 košarkarska tekma v Športni dvorani Šenčur (Ekipa občine Šenčur : Ekipa občine Cerklje)
ČETRTEK, 24. aprila
- od 9,00 do 19,00 ure tradicionalni Jurijev sejem v centru Šenčurja
- ob 18. uri otvoritev razstave "Velikonočni prtiči in cerkvice v Občini Šenčur" v Muzeju Občine Šenčur
- ob 19.00 uri ŠAHOVSKI TURNIR v prostorih nad gasilskim domom v Šenčurju
PETEK, 25. aprila
- od 9,00 do 19,00 ure tradicionalni Jurijev sejem v centru Šenčurja
- ob 17. uri v organizaciji Gold VVing kluba Slovenija predstavitev motorjev v centru Šenčurja
- ob 19.00 uri slavnostna akademija občine Šenčur s kulturnim programom v domu krajanov v Šenčurju
SOBOTA, 26. aprila
- ob 17. uri mednarodna prijateljska nogometna tekma veteranov ŠENČUR - ŽELEZNA KAPLA v športnem parku Šenčur
VLJUDNO VABLJENI !
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŠENČUR
ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU
ZUPAN MIRO KOŽELJ
OBČINSKI SVET IN OBČINSKA UPRAVA
Zanimanje za ostanke preteklosti
Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič združuje ljubitelje in strokovnjake iz vse Slovenije. Temu želijo prilagoditi tudi ime. Privlačna razstava "Bil je rudnik" z zgodovino rudnika živega srebra pod Sv. Ano pri Tržiču.
Tržič - Poklicni geologi so na letošnji skupščini društva izrazili zadovoljstvo, da se je močno razvila tudi ljubiteljska dejavnost. Vse več članov sodeluje na razstavah mineralov in fosilov, med njimi pa je nekaj vztrajnih piscev za Društvene novice. Pred srečanjem je geolog Alojzij Pavel Florjančič iz Škofje Loke v Tržiču odprl razstavo o nekdanjem rudniku v Podljubelju.
Tradicionalne mednarodne dneve mineralov in fosilov, ki maja privabijo v Tržič številne zbiralce, vsakič najavi več dogodkov. Za strokovnjake in ljubitelje je bilo letos privlačno odprtje razstave "Bil je rudnik" v tržiški Abanki. Tam je geolog Alojzij Pavel Florjančič prikazal zgodovino rudnika živega srebra pod Sv. Ano pri Tržiču. Zanimivo je, da je diplomo leta 1970 posvetil temu rudniku, pozneje pa je na rudarsko arheoloških taborih s študenti odkrival pomembne najdbe. Največje presenečenje je doživel predlani,
ko je srednješolec Primož Gros iz Podljubelja v seminarski nalogi o rudniku razkril star dokument. Gre za kupoprodajno pogodbo iz leta 1878, ki jo je njegov praded Johan Ogries sklenil z Ilirsko družbo živega srebra. V vitrinah so razstavili tudi orodje iz njegove kovačije, raziskave posameznikov in Geološkega zavoda, najdbe s taborov, načrte za obnovo rudnika, rudarsko uniformo in jamarsko opremo. Bojan Kofler je prispeval zbirko jamskih hroščev, Davorin Preisinger pa primerke živosre-brne rude iz Antonovega rova.
V društvu so povezani ljubitelji mineralov in fosilov iz vse Slovenije.
Alojzij P. Florjančič je pripravil razstavo o zgodovini šentanskega rudnika.
Ta rov je že obiskalo nekaj tisoč ljudi; sedaj je zaprt, vendar bi ga bilo moč povezati s Frideriko-vim in Jakobovim rovom, kar bi bilo atraktivno za ogled. Kot je povedal Lado Srečnik, si Turistično društvo Tržič prizadeva za obnovo vhoda v rudnik. Člani Društva prijateljev mineralov in fosilov so se po odprtju razstav o rudniku in o varstvu narave v Karavankah zbrali na redni letni skupščini. Udeležence je pozdravil predsednik dr. Bojan Ogorelec iz Ljubljane, ki je pripravil zanimivo predavanje s posnetki slovenskih kamnin pod mikroskopom. Izobraževanju tudi nasploh posvečajo veliko pozornosti v društvu. Organizirali so dve ekskurziji v tujino in okroglo mizo najdbah v samostojni Sloveniji, kar bi radi objavili v knjigi. Veliko članov sode-
luje na razstavah mineralov in fosilov. Predstavili so se na sejmu Narava zdravje, pomagali so pri izdaji poštne znamke z motivom minerala, da člana sta izdala knjigo, društvo je pripravilo dve številki glasila, dobro pa je obiskana tudi njihova spletna stran. Za bodoče si želijo, da bi se več članov pridružilo peščici navdušencev pri tem delu. Imajo namreč okrog 220 članov iz vse Slovenije. Glede na to so se strinjali s predlogom, da 4-članski odbor pripravi vse potrebno za spremembo imena društva in pridobitev statusa delovanja v javnem interesu. Prizadevali si bodo tudi za pridobitev več denarja in oblikovanje organizacijskega odbora za prireditev M1N-FOS. Stojan Saje
Praznovanje jubileja bo skromno
Člani PGD Tržič se bodo konec tedna spomnili 120-letnice ustanovitve požarne obrambe.
Tržič - Danes ima društvo le toliko članov, kot jih je štela požarna obramba pred 120 leti. Med njimi ni mladih, žal pa je star tudi vozni park, ugotavlja predsednik Gabrijel Hladnik. Čeprav so dočakali visok jubilej, nimajo veliko razlogov za veselje. Ob pomanjkanju denarja bo tudi praznik skromen.
V Tržiču so aprila 1883 ustanovili požarno obrambo. Vanjo seje vključilo 33 članov. Prav toliko članov ima danes Prostovoljno gasilsko društvo Tržič, ki je v svoji zgodovini delilo usodo mesta in z njim doživelo vzpone in padce. Pred tremi desetletji je občina poskrbela za posodobitev gasilskega doma na Balosu. Tam je v osemdesetih letih zrasel prizidek z garderobami in garažo, v katero so leta 1988 nazadnje zapeljali komandno vozilo.
"Naš vozni park je zelo zastarel, kar je največji problem. Od štirih avtov je za intervencije uporaben le še eden. S popravili je tudi vse več stroškov. Društvo je moralo samo plačati popravilo avtocister-ne, ki se je pokvarila ob prevozih vode. Zato dve leti nismo dobili dotacije GZ Tržič. Glede na to je naša dejavnost omejena na najbolj nujno. Na leto imamo poprečno 22 akcij, med katerimi je največ gašenja. Prebivalcem priskočimo na pomoč tudi ob poplavah, plazovih in drugih naravnih nesrečah. Za to skrbi 25 aktivnih članov. Zal nimamo mladine, ker ni niti mentorja niti prostora pri domu za vaje. Dokler ne bodo pogoji za delo boljši, ni moč pričakovati vzpona dejavnosti," je povedal predsednik Gabrijel Hladnik, ki je v društvu od leta 1947 in je v njem opravljal že vse dolžnosti.
Za praznovanje so pripravili več prireditev, ki bodo skromne. Od 25. aprila do 17. maja bo v Trži-škem muzeju razstava "Pod Florijanovim vodstvom", ki prikazuje zgodovino najstarejšega društva v občini. Z njo bi radi spodbudili tudi obnovo gasilskega oddelka v muzeju. Ta petek bo ob 19. uri slavnostna seja v tržiški restavraciji Raj. Tam bo predstavnik klovne organizacije podelil jubilejno plaketo društvu in odlikovanja GZS operativnim članom. Več članov bodo nagradili tudi s priznanji GZ Tržič za dolgoletno delo, častna člana pa bosta postala Marija in Mihael Petek, ki vodita arhiv društva. Slavje bodo sklenili 4. maja, ko ob 16. uri krenila od kipa sv. Florijana pri domu procesija po ulicah do farne cerkve. Tam bo sveta maša in nato pogostitev gasilcev. Stojan Saje
Gabrijel Hladnik
Čaka jih posodabljanje opreme
Medvode - Na občnem zboru Gasilske zveze Medvode so kritično ocenili uresničevanje programa in delo v društvih. Predsednik zveze Rajko Jenko je med drugim ugotovil, da so obravnavali probleme v PGD Preska in v prostovoljnih industrijskih gasilskih društvih Donit in v enoti Color. Kljub prizadevanjem niso mogli ugotoviti, ali v obeh podjetjih gasilski enoti delujeta ali ne. Vemo le to, da obe društvi že dve leti ne sodelujeta z zvezo.
So pa lani zabeležili v zvezi pomembno pridobitev. Društvo Pirniče, Vikrče, Zavrh je praznovalo 80-letnico obstoja, hkrati pa je prevzelo novo gasilsko vozilo GVC 24/70, ki gaje v velikem delu financirala občina. "Za velik denarni zalogaj se županu Stanetu Žagarju in svetovalcu župana za požarno varnost Leopoldu Knezu ter vsem svetnikom občine iskreno zahvaljujem in upam, da to vozilo ni zadnje v Gasilski zvezi Medvode, saj moramo v bodočnosti zamenjati še najmanj tri takšna ali podobna vozila," je napovedal predsednik Rajko Jenko. Voznik park, ki ga imajo dru-
štva v zvezi, je namreč star približno tri desetletja in je njegovo vzdrževanje zelo drago. Zato si vsi skupaj želijo, da bi se v občini čimbolj približali priporočenim trem odstotkom proračuna, namenjenem za razvoj gasilstva.
Sicer pa so bili lani gasilci na območju zveze delavni pri izobraževanju, tekmovanjih, skrbi za mladino in drugih dejavnostih.
Posebno skrb so namenjali za osebno zaščito oziroma intervencijsko opremo. Kar blizu
Pred skupščino planincev
Ljubljana - Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je obravnaval na aprilski seji poročila o delu odbora in njegovih organov ter pregled članstva v letu 2002. Temu bo namenjena osrednja pozornost tudi na skupščini PZS, ki bo 24. maja v Kamniku. Tam se bodo med drugim odločali o potrditvi zaključnega računa za lani in sprejemu rebalansa letošnjega finančnega načrta zveze.
Upravni odbor je potrdil predlog, da postane generalna sekretarka PZS Alojzija Korbar Tacar. Na novo je sprejel v članstvo PD Polet Šentrupert in Športno plezalni klub A. Kokalja iz Ljubljane. PZS sedaj povezuje 244 društev in klubov ter Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Ker se število obiskovalcev gora povečuje, bo tudi v jubilejnem letu glavna naloga planinske organizacije svetovanje za varno hojo in opozarjanje na nevarnosti.
S. S.
dva tisoč prostovoljnih ur pa so opravili samo pri dveh večjih akcijah. Prva je bila sredi marca lani, ko je bil velik naravni požar na pobočju hriba Brezovec, ko je sodelovalo 235 gasilcev, druga akcija pa je bila ob neurju 24. junija na območju Medvod in je sodelovalo 80 gasilcev. Prek 220 ur pa so opravili tudi pri 51 prevozih pitne vode.
Andrej Žalar
Razvili so nov prapor
Predsednik GZ Mengeš še naprej Peter Petrič, novi poveljnik Franc Hribar.
Mengeš - Na občnem zboru gasilske zveze Mengeš so ugodno ocenili delo v zadnjem šestletnem mandatu in v minulem letu. Na območju zveze so imeli kar 25 intervencij ob požarih, med katerimi sta bila večja v Leku in v bivši Opekarni Mengeš. Tehničnih intervencij je bil 16, tudi na območju mengeške zveze pa se povečujejo posredovanja ob nesrečah z nevarno
Čiščenje vasi in okolice
Podbrezje - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Podbrezje in Lovske družine Dobrča vsako leto organizirajo skupno očiščevalno akcijo po zaselkih vasi Podbrezje in v njeni bližnji okolici. Letos se bodo z domačimi gasilci najprej lotili čiščenja središča kraja učenci podružnične šole Podbrezje. To akcijo načrtujejo v četrtek, 24. aprila. V soboto, 26. aprila, ob 9. uri se bodo zbrali pred gasilskim domom odrasli člani obeh organizacij, ki bodo poskrbeli za odstranitev odpadkov z nedovoljenih mest na širšem območju.        S. S.
Varuhi gorske narave
Komenda - Drugo nedeljo aprila so na svečanosti v Komendi podelili nazive "Varuh gorske narave" 17 planincem, ki so lansko jesen obiskovali tečaj pod vodstvom Rozi Skobe. Poleg nje so ta naziv pridobili Božo Jordan, dr. Peter Skoberne, Katja Šnuderl, Rudolf Skobe, Borut Peršolja, Igor Maher, Martin Šolar, Darja Jenko, Albin Žnidaršič, Katja Tabernik, Milan Vodnik, Avgust Šturbej, Andrej Pečjak, Katarina Koritnik, Gorazd Vinšek in Mojca Švajger. Zbranim je čestital predsednik PZS Franc Ekar in poudaril pomen nadaljevanja poti, ki jo je pred 50 leti začrtala dr. Angela Piskernik. Gorski reševalec dr. France Malešič jim je predstavil knjigo "Gore nad Kamnikom", skupaj pa so odšli na pohod po Komendski poti. S. S.
Mengeška gasilska zveza ima nov prapor.
snovjo. Posebno skrb so namenjali izobraževanju in usposabljanju ter delu z mladimi. Tako so imeli redne dejavnosti na osnovni šoli. Mengeška gasilska zveza pa je bila tudi organizator četrtega regijskega srečanja društev Mladi gasilec. V zadnjih šestih letih so v zvezi in društvih izdelali operativne načrte požarnega varstva. Mengeška zveza je bila med prvimi, ki je opravila vnos kadrovskih evidenc v računalniški program GAS 2000. Izdelali so tudi načrt razvoja in v njem opredelili nabavo vozil do leta 2009, z občino pa je bila sklenjena pogodba o sofinanciranju in prvo vozilo v skladu z načrtom za leto 2003 je že prevzelo PGD Topole. Na zboru so slovesno razvili nov prapor ga-
silke zveze Mengeš. Predsedniku Petru Petriču gaje izročil župan občine Mengeš mag. Tomaž Stebe. Izvolili pa so tudi novo vodstvo. Za predsednika so ponovno izvolili Petra Petriča, za novega poveljnika gasilske zveze Mengeš pa Franca Hribarja. Podelili so še 32 zahval organizacijam in posameznikom in odlikovanja oziroma priznanja. Priznanje gasilske zveze Mengeš III. stopnje so dobili Boris Praprotnik, Polona Sinko, Jure Šinkovec, Miha Šinkovec in Marjan Urbas, priznanje II. stopnje pa je dobil Srečko Čebul j. Odlikovanje Gasilske zveze Slovenije I. stopnje sta dobila Stane Šimenc in Štefan Borin, priznanje GZ Slovenije pa tudi župan Tomaž Štebe.     Andrej Žalar
Ustvarjaj na Tednu mladih
Udeleži se ustvarjalnih delavnic
Informacije: www.teden-mladih.com
a Jo J e jo J © 1® 1 ©
organizator-Center mladih // soorganizator-Klub študentov Ktanj soorganizator-Art Center
kranj-9-17-5-2003
Slovenski dnevi knjige
Dan je zrasel v dneve
Ob mednarodnem dnevu knjige, 23. aprila, ki bo v Ljubljani potekal kar pet dni, deležni pa ga bomo tudi v drugih krajih države, se bodo zvrstile številne akcije in prireditve, ki
jih bo združeval en pojem - knjiga.
Že ko je UNESCO leta 1996 razglasil 23. april za svetovni dan knjige, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo enodnevni knjižni sejem s kulturnim programom. Leto kasneje je prireditev v parku Zvezda potekala tri dni, od leta 1998 naprej pa to druženje s knjigo in njenimi ustvarjalci traja pet dni. Že od samega začetka pa dnevi knjige potekajo po celi Sloveniji. Letos tako DSP že osmič organizira Slovenske dneve knjige, "največja knjigarna na prostem" v parku Zvezda pa se bo odprla danes ob 11. uri, ko se bodo med stojnicami sprehodili tudi najvišji predstavniki države. V petih dneh se bodo na sejmu predstavile številne založbe, na-
stopili bodo znani književniki, gledališčniki in drugi umetniki, program na odru pa bodo sooblikovali tudi obiskovalci, v prvi vrsti tudi najmlajši iz vrtcev, osnovnošolci in dijaki. Program prireditev je med drugim na voljo tudi na internetni strani www.drustvo-dsp.si/DanKnjige.
Osnovni namen prireditve Slovenski dnevi knjige je širjenje in populariziranje bralne kulture med Slovenci. Kot menijo v Društvu, s tem, ko založbam priporočajo, da na sejmu prodajajo knjige z najmanj 10% popustom, bralcem večajo dostopnost sicer dragih knjig. S serijami literarnih branj, pogovorov na temo knjige v času sejma opozarjajo Slovence na po-
Deset predstav za otroke
Jesenice - Desetič zapored se je v Gledališču Toneta Cufarja 17. in 18. aprila odvijalo Kekčevo srečanje, namenjeno predstavitvi najboljših dramskih predstav za otroke z območja Kamnika, Domžal, Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Radovljice in Jesenic. Na medob-močnem srečanju se je zvrstilo deset predstav, ki so jih pripravili otroci za otroke in odrasli za otroke. Po besedah Vere Pintar, vodje jeseniške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je bil poglaviten kriterij za izbor na območnih srečanjih sproščenost in ustvarjalnost otrok na prizorišču. Na Kekčevo srečanje so se uvrstile skupine, kjer je bila igra bolj podobna vsakodnevni otroški igri in manj odrski. Ogledali smo si uvodno predstavo Volk in sedem kozličkov. Sveža, z izvirnimi elementi (volk lahko oponašanje mame koze vadi tudi na harmoniko) in dobrimi scenskimi rešitvami. V letošnji izbor, ki gaje opravila Alenka Vidrih, seje uvrstilo deset predstav, ki so bile na tokratnem srečanju tudi dobro obiskane.
M. K.
V Kranju cvet slovenskih lutkarjev
Kranj - V četrtek, 24. aprila, se bo v Kranju v sodelovanju Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in njegove kranjske območne izpostave odvijalo Srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Skozi ves dan se bo v Prešernovem gledališču in v dvorani Lutkovnega gledališča v Gradu Khislstein zvrstilo 15 lutkovnih predstav iz cele Slovenije. Uprizoritve se bodo začele ob 9. uri dopoldne in bodo izmenično na obeh prizoriščih potekale do 20.30 ure. V Prešernovem gledališču bo vstopnina 500 tolarjev, v Lutkovnem gledališču pa bo vstop prost. I.K.
Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost ^—
ZDENKO KALIN wi-mo)
Moška gola podoba je del portalne plastike na
poslopju   Državnega   zbora Reptd)like Slovenije {prej Ljudske skupščine LRS) v Ljubljani. V človeški figuri je ohranil plastično trdno, nekoliko poenostavljeno formo moškega. Prav gole figure so pomenile prelom z zapoznelim socialističnim realizmom. Kljub temu da učinkujejo preveč označevalno, pa začutimo v njih življenje, neko živo gmoto, iz katere se je izvila in obudila v življenje. V Kutinovem ustvarjanju je človeško telo osrednji motiv plastičnega oblikovanja.
Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Na ALU v Zagrebu je študiral kiparstvo pri profesorjih Franju Kršiniču in Robertu Frangeš - Miha-noviču. Diplomiral je leta 1934.
Prešernovi nagradi je prejel leta 1959 z.a plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS in leta 19H2 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja.
Osnutek za plastiko na poslopju Državnega zbora Republike Slovenije (prej Ljudske skupščine LRS), 1959, mavec, 173 cm. Provenienca: odkup leta 2002 Mestne občine Kranj za Zbirko Prešernovih nagrajencev.
P. H. F.
Galerija Prešernovih nagrajencev
Pavšlarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine Kranj
Otvoritve razstav: FRANC NOVINC četrtek, 24. aprila ob 19*, Avla Mestne občine Kranj; FRANCE SLANA, 23. maj, Pavšlarjeva hiša, Kranj
membnost obvladovanja slovenskega jezika in na vrednost duhovne kulture. V preteklih dneh je že potekal literarni natečaj za osnovnošolce in srednješolce.
Po ideji, ki izvira iz Katalonije, naj bi 23. aprila vsakdo vsakemu, ki ga ima rad, podaril knjigo in cvet, pod geslom "Podarimo knjigo" pa se bodo na različne načine podarjale knjige tudi po Sloveniji. Tako bo Nova Ljubljanska banka v sodelovanju z založbo Beletrina skozi cel mesec podarjala knjige te založbe gimnazijskim knjižnicam po Sloveniji. Že danes zvečer ob 20. uri bo ena takih poda-ritev potekala v Gimnaziji Kranj. V kulturnem programu, ki ga bo povezoval pesnik in glasbenik Matjaž Pikalo, iz svojih literarnih del pa bosta brala Lucija Stupica in Dušan Mere, bo sledil veliki letni koncert kranjskih gimnazijcev, nakar bo gimnazijski knjižnici predstavnik podružnice NLB v Kranju predal sveženj knjig založbe Beletrina. Projekt, ki se imenuje
"Za - pisano veselje", je namenjen temu, da bi gimnazijske knjižnice dobile vrhunski sveženj domačega in prevednega branja, avtorji zbirke Beletirna pa se bodo ob tam tudi predstavili in mogoče koga od dijakov navdušili za ukvarjanje z literaturo.
Šesto leto se tokrat Dnevu knjige v akciji Podarimo knjigo pridružujeta tudi Občina Škofja Loka in tamkajšnja Knjižnica
Ivana Tavčarja. Prvič, leta 1998 so knjige podarili knjižnicam zamejskih Slovencev v pobrateni občini Sele na avstrijskem Koroškem in Sovodnje ob Soči na Goriškem v Italiji, naslednje leto učencem dvojezične šole Špeter Slovenov v Beneški Sloveniji, pa Slovenskemu kulturnemu društvu France Prešeren v Skopju, knjižnici v Studencih pri Slovenski Bistrici, lani Slovencem v Kanalski dolini, letos
pa bodo zbrane knjige podarili porabskim Slovencem. Tako vse bralke in bralce vabijo, naj podarijo ohranjene starejše ali nove knjige, prav tako pa audio in videokasete ter druga didaktična gradiva, ki jih več ne potrebujejo. Gradivo sprejemajo v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škof ji Loki, v izposojevališčih na Trati, Železnikih, Poljanah, Gorenji vasi, Žireh, Retečah in Sovodnju ter v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka. Akcija bo potekala do 27. aprila.
Od 22. do 24. aprila pa bodo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja obiskovalcem v dar ponudili knjige, ki jih je sama pridobila z darovi posameznikov ali založb in z dediščinami, pa jih na svojih policah že ima v zadostnem številu izvodov. Seveda pa bodo dan knjige na podoben način obeležili tudi v drugih knjižnicah na Gorenjskem, v Radovljici, Kranju...
foto:
Igor Kavčič, Gorazd Kavčič
Radovljiški likovniki pri Planinskem orlu
Prvo uspelo tridnevno slikarsko kolonijo nameravajo uvrstiti v redni koledar letnih likovnih srečanj.
Stahovica pri Kamniku -
Petnajst let že deluje likovna sekcija Vir Radovljica v okviru Kulturnega društva Radovljica in devet let je predsednica sekcije Andreja Ropret. Okrog dvajset članov sekcije iz radovljiške in blejske občine ter še nekaterih krajev je zelo aktivnih pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Kovačiča.
"Imamo šest štiri do petdnevnih kolonij na leto in štiri do pet enodnevnih kolonij. S skupinskimi razstavami se predstavljamo najmanj štirikrat na leto. Imamo stalno razstavo v občinski stavbi v Radovljici in v prostorih Gorenjske banke v Radovljici. Sicer pa se člani sekcije predstavljamo tudi z okrog 20 samostojnimi razstavami," je po končani tridnevni
Janez Uršič
Andreja Ropret
likovni koloniji, ki so jo tokrat imeli pri Planinskem orlu v Stahovici, pripovedovala predsednica Andreja Ropret.
Sicer pa imajo člani sekcije tudi stalne razstave v Golf hotelu na Bledu, v hotelu Kompas Bled, v hotelu Zlatorog v Bohinju, pri Cenetu Avguštinu v Radovljici, ki je hkrati tudi selektor likovnikov. Člani likovne sekcije delujejo že petnajst let. Lani decembra ob občinskem prazniku so dobili tudi Linhartovo plaketo občine Radovljica.
"Navdušen sem nad kolonijo, ki je trajala tri dni," je ob njenem zaključku pripovedoval lastnik gostilne pri Planinskem orlu Janez Uršič. "Mislim, da bom članom likovne sekcije predlagal, da bi to kolonijo uvrstili kar v redni koledar njihovih
Udeleženci tridnevne kolonije pri Planinskem orlu v Stahovici pri Kamniku
slikarskih kolonij." Sicer pa člani sekcije letos načrtujejo tovrstne kolonije tudi v Kranjski Gori, v Markovcih, na Mlaki pod Radovljico, v Plavškem Rovtu, na Selu pri Bledu in na Koprivniku.
"Smo kot družina. Imamo redne sestanke enkrat na teden. Tokratna kolonija v Stahovici, kjer
smo prvič, pa nam je še posebno všeč," so pripovedovali, ko so se zahvaljevali Janezu Urši-ču. Zares radi bomo še prišli k Planinskemu orlu v Stahovico, sta skupaj z Andrejo in ostalimi člani sekcije poudarila tudi člana Ivanka Kraševec in Ivan Pre-šern.
Andrej Žalar
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Tuleči mlinar, naslov izvirnika Ulvova mvllari, Arto Paasilinna, prevedla Jelka Ova-ska, Mladinska knjiga, zbirka Oddih, Ljubljana 2003, 214 str.
Tulečega mlinarja sprva vzamemo v roke, ker je delo finskega avtorja - o finski književnosti pač ne vemo veliko, nato ker je izšel v zbirki, ki obeta lahkotno branje - a le na videz. Navsezadnje pa, avtor je med najbolj prevajanimi finskimi pisatelji, poleg arhitektov Aalta in Saarinena, športnikov Nurmija in Nikkenena, pa režiserja Kaurismaekija postaja finski 'izvozni artikel' (doma pa dosega visoke, menda celo vrtoglave naklade). V zbirko XX. stoletje ga je Cankarjeva založba leta 2000 z romanom Zajčje leto uvrstila kot edinega finskega pisatelja. Paasilinna ima rad posebneže, ki jih aktualno socialno vzdušje ali duši ali jih družba kot egocentrike zavrača, tu pa se začenjajo dogodki v njegovih zgodbah nizati brez. predaha, naracija je razgibana, polna preobratov, pa kljub temu logična in nikakor cenena.
V Zajčjem letu je posebnež novinar; odpove se svojemu poklicnemu in družinskemu življenju in se z zajčkom, katerega je skoraj povozil, poda na pot dogodivščin. V Tulečem mlinarju je to mlinar Gunnar Huttunen, zaželen in potreben člen vaške skupnosti, kajti mlinarjeva dejavnost poenostavi praktično življenje vaščanov; ne za dolgo, namreč ko je njegovo ravnanje impulzivno, ne prenaša kompromisov, in to ga ločuje od tega, da bi si ustvaril 'normalno' življenje, ki ga okolica še sprejema. Huttunena spremljamo z napetostjo, lastno 'akcijskemu filmu': z dvomljivo diagnozo pristane v norišnici, z zvitostjo in nadpovprečnimi sposobnostmi se reši in zaživi v osami. Osama mlinarja, ki zaspano okolico vznemirja z volčjim tuljenjem, je neprostovoljna, preživi pa zaradi ljubezni in prijateljstva dveh, ki sta kot povezovalna brv in zato kompromis sama po sebi.
Avtorjeva značilnost je tudi iztek zgodbe; konec ni pričakovan - bralcu ponuja nekaj nelogičnega, ezoteričnega, kar je v nasprotju z dosedanjim ritmom. Medtem, ko novinar v želji po svobodi z zajčkom stopi skozi stene jetnišnice, mlinar iz norišnice pobegne zaradi neuničljive volje. Toda travme asocialnosti so večne: novinar se znajde z žensko, ki naj bi bila njegova zaročenka, pa se tega zaradi popivanja ne spomni, jo pa sprejme, ker je 'mačka'; mlinar postane volk in ljudi s
svojim tuljenjem ne spravlja več v obup, pač pa zbuja strahospoštovanje.
Finska miselnost bi nam Slovencem lahko bila blizu; dežela tisočerih jezer se je suvereno, po pritiskih Rusije z vzhoda in Švedske z zahoda, ustalila v nekakšnem nevtralnem posredništvu - na prepihu med zahodom in vzhodom, ki ga danes s svojo politično neodvisnostjo obvladujejo. Raziskovanje jezikoslovcev je delno osvetlilo skrivnostno poreklo ljudstva z ugrofinske govorne skupine; fin-ščina je sorodna madžarščini in estonščini, tudi laponščini. Paasilinna kot predstavnik finskega romana je eksotično privlačen, finska' duhovitost pa hudomušno-trpka.
Ps.: Poročilo iz prve mednarodne primerjave bralne pismenosti devet- in štirinajstletnih učencev iz 32 držav po svetu, pri nas ga je v okviru IEA izvajal Pedagoški inštitut v Ljubljani, pravi, da so se v obeh skupinah najbolje odrezali finski učenci, medtem ko so se slovenski uvrstili komaj na dvajseto mesto. Uspehu finskih otrok naj bi botrovalo najskladnejše razmerje med črko in glasom, šolstvu tu namenijo več denarja kot drugje majhnim razredom pa se pridružuje tudi visoka cenjenost pismenosti kot vrednote (Finska med sodelujočimi državami dosega v ljudskih knjižnicah največjo izposojo knjig na prebivalca.), držijo se načela "Vsak učitelj je tudi učitelj maternega jezika"■
Prazniki in godovi
Jurijevo in Markovo
Danes, 22. aprila, je svetovni dan zemlje in v Sloveniji praznik tabornikov. Za katoličane je današnji dan "torek v velikonočni osmini", katoliška cerkev pa se posebej spominja mučenca Leonida, papeža Agapita in mučenca Aleksandra Lvonske-ga. Jutri, 23. aprila, na "sredo v velikonočni osmini", bo svetovni dan knjige in avtorskih pravic, godovala pa bosta mučenec Jurij in škof Vojteh oziroma Adalbert.
V četrtek, 24. aprila, bo veliki četrtek za tiste vere, ki uporabljajo julijanski koledar (pravoslavni) in praznujejo veliko noč prihodnjo nedeljo. Četrtek bo v katoliški cerkvi spominski dan duhovnika in mučenca Fidelisa (Zvesta) iz Sigmaringena in redovnice Evfrazije Palletier. Petek, 25. aprila, bo veliki petek za vzhodno krščansko cerkev, godovala pa bosta evangelist Marko in škof ter mučenec Ermin.
Sobota, 26. aprila, bo velika sobota za pravoslavno cerkev, ki uporablja julijanski koledar, katoliška cerkev pa se na ta dan spominja Matere dobrega sveta, papeža Marcelina, in opata Pashazija.
Sveti Jurij z zmajem.
V nedeljo, 27. aprila, bodo slavili katoličani 2. velikonočno ali belo nedeljo, pravoslavni pa veliko noč gospodovega vstajenja. V nedeljo bodo godovali devica Hozana Kotorska, devica Cita, duhovnik Peter Kani-zij in mučenec Kastor. V ponedeljek, 28. aprila, bo praznoval misijonar in mučenec Peter Chanel.
Med omenjenimi svetnicami in svetniki sta Slovencem najbolj pri srcu Jury (23. aprila), vojak in mučenec, in evangelist Marko (25. aprila). Jurij je bil vojak in mučenec, ki je umrl okrog leta 303 in je imel včasih god 24. aprila. O Jurijevem živ-
ljenju je zanesljivo to, da se je rodil v sedanji turški pokrajini Kapadokiji (oče naj bi bil iz Perzije), postal vojak in umrl zato, ker ni zatajil svoje vere. Najpogosteje je upodobljen kot zmagovalec nad zmajem. Legenda pravi, da je iztrgal iz zmajevih krempljev nedolžno deklico, zverino pa pokončal. Pokopan je v mastu Lida v Palestini. Kot pogumnega vojaka si gaje marsikje viteštvo izbralo za zavetnika. Jurije je tudi vigredni svetnik, znanilec pomladi. Najverjetneje je nadomestil nekdaj zelo čaščeno pogansko pomladno božanstvo Jarila, Jarnika ali Vesnika. V tem času se narava prebuja in Jurij je postal znanilec pomladi. Jurij je zelo čaščen tudi v vzhodnem krščanstvu, kjer je že od nekdaj praznik 23. aprila. Na Slovenskem so z Jurijem povezana imena Jurček, Jure, Juri, Jurko, Juro, Jur-ka, Jurica in Zorža. Ime izhaja iz latinske besede Georgius in grške besede "georgos", ki pomenita poljedelec, vinogradnik, kmetovalec ali viničar. Jurij je osnova številnim priimkom kot na primer Jurca, Jurčič, Jur-čec, Jure, Jurančič, Juričič, Jurjevič, Jurko in Jurkovič.
Drugi, med Slovenci zelo čaš-čeni svetnik, pa je Marko, evangelist in učenec ter sodelavec apostola Petra. Marko velja za iznajditelja književne vrste, imenovane evangelij. Marko je bil doma v Jeruzalemu. Njegova matije bila lastnica hiše, v kateri naj bi bila na veliki četrtek zvečer zadnja večerja. Marko naj bi Jezusa poznal, vendar je bil premlad za njegovega učenca. Za prestop iz judovske vere v krščansko ga je nagovoril apostol Peter, ki ga je tudi krstil. Sodeloval je tudi z apostolom Pavlom in umrl mučeniške smrti v Aleksandriji, kjer je bil škof. Marko je povezan s Benetkami, kamor so prenesli njegove posmrtne ostanke. Markov in beneški simbol je krilati lev. Za zavetnika so ga izbrali kmetje, slikarji na steklo, košarji, zidarji, notarji in pisarji. Slovenci ga imajo za zavetnika zoper točo in strelo in za priprošnjika za dobro žetev. Na Markovo marsikje še pripravijo procesije med polji. Z Markom je povezana še ena zanimivost. Markovo je skrajni dan, na katerega je lahko velika noč.
Jože Košnjek
Molitvenik za vojake in policiste
Vsak vojak ali policist, ki bo to želel, bo molitvenik lahko dobil brezplačno.
Ljubljana - V Slovenski škofovski konferenci so prepričani, da 5000 izvodov molitvenika za vojake in policiste z naslovom Gospodje moja moč ne bo ležalo v skladišču, ampak bodo hitro pošli. Tako kaže izkušnja s knjigo psalmov in skrajšano izdajo svetega pisma, za kateri so se avtorji in izdajatelji bali, da zanju ne bo zanimanja, vendar sta že obe pošli in bo potreben ponatis. Molitvenik za vojake in policiste je izdala Slovenska škofovska konferenca in državo razbremenila stroškov, napisali in uredili pa so ga vojaški vikar polkovnik dr. Jože Plut in vojaški duhovniki podpolkovnik Matej Jakopič in majorja Aleksander Urek in Janez Je-romen.
Škof dr. Anton Stres, ki je
pri Slovenski škofovski konfe-
Dr. Anton Stres in vojaški vikar polkovnik dr. Jože Plut
renči odgovoren za vojaško pastoralo, je povedal, da so vojaki in policisti, v nekaterih državah pa jim priključijo še poklicne gasilce, ljudje, ki skrbijo za var-
nost drugih, ob tem pa so sami pogosto v nevarnosti in so zato v posebnem življenjskem položaju. To so tudi ljudje, ki lahko legitimno uporabljajo silo,
zato pa morajo imeti trdno notranjo moralno držo. V Sloveniji deluje sedaj le vojaški vika-riat. Kmalu se bodo začeli tudi pogovori o duhovni oskrbi v policiji, zato sta v novem molitve -niki ob vojakih upoštevani tudi policisti. Cerkev spoštuje delo vojakov, policistov in vseh, ki za varnost soljudi tvegajo svojo varnost, zato skrbijo za duhovno oskrbo teh ljudi visoke cerkvene ustanove, tudi posebne škofije.
Slovenski molitvenik za vojake in policiste je primerljiv z molitveniki v drugih vojskah, je povedal dr. Jože Plut. Med obiski vojaških enot v Sloveniji in še posebej v mirovnih silah, zlasti v Sarajevu, so ga slovenski vojaki spraševali, kdaj bodo v kapelici tudi molitvenik v slovenščini.
Jože Košnjek
"Bodi svetloba" Berte Golob
Berta Golob iz Struževega je znana kot odlična učiteljica slovenščine in pedagoška svetovalka ter pisateljica številnih leposlovnih in jezikovno izobraževalnih knjig.
Ljubljana - Založba Družina iz Ljubljane je v začetku aprila predstavila njeno najnovejšo knjigo z naslovom Bodi svetloba - krščansko izročilo in sporočilo. Na poseben način in s posebnim občutkom ter smislom za pisanje napisano knjižico je najprej nameravala izdati druga slovenska založba, ki se je premislila in nagovorila k izdajatelj stvu Družino. Uvod k izredno berljivi in preprosto razumljivi knjigi je napisal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Izvod stane 1302 tolarja, založba pa jo bo ponudila šolam in župnijam.
Vsebina knjige je pogovor med mladim učiteljem, ki je že prvo uro izjavil, da religije niso brez zveze in da ga lahko vsak vpraša karkoli želi, in učencem, ki bi rad postal religiog. Učitelj in učenec se v knjigi na izjemno prijeten, nevsiljiv, lahkoten in
razumljiv način pogovarjata o krščanstvu in o njegovem prihodu med Slovence, o svetem pismu kot temeljni knjigi krščanstva, o krščanskih praznikih, o vplivu krščanstva na življenje in nekaterih drugih verah. Učenec in učitelj v knjigi Berte Golob zaključita svoj pogovor z ugotovitvijo, da je "zelo pomembno biti dober človek!"
Jože Košnjek
HOfPIC
Slovensko društvo Hospic
Blizu v težkem času
%p imam nekoga rad, upam in želim, čeprav so šteti dnevi življenja, upam v uživanje varne domačnosti, osebno dostojanstvo, osvobojenost pred strahovi nemoči, osamljenosti in zapuščenosti, upam v obvladovanje bolečine, v bližino in oporo tistih, ki jim je mar,...
Slovensko društvo hospic bo s predavanji o soočanju s smrtjo bližnjega, bolečini, komunikaciji, o podpori družine in o duhovnosti v blažilni oskrbi... poskušalo ponuditi zglede, kako ostati pri neozdravljivo bolnem in biti še bližje. Sklop petih triurnih predavanj je lahko tudi osnova za prostovoljno delo v Slovenskem društvu hospic kot spremljevalec umirajočega bolnika. Predavanja bodo potekala v Ljubljani in na Jesenicah ob ponedeljkih, 5. 5. - 2. 6. ter v Kopru ob četrtkih, 8. 5. do 5. 6. 2003.
Informacije in prijave:
Ljubljana* tel.: 01 420 52 71, hospic@siol.net Koper, tel.: 031 760 160
Jesenice, tel.: 04 583 41 28 (pon. 16. -18. ure); 041 404 613
'Ne moremo dodati dni življenju, lahko pa dajemo življenje dnem.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Loški priimki, stari in novi
Če bi pogledali seznam prebivalcev v Zireh v letih 1900 in 2000, bi v priimkih ne našli posebno velikih razlik. Čisto drugačna slika je na koncu obeh dolin. Če pogledamo v Telefonski imenik Slovenije 2003, najdemo pod imenom naselja Škofja Loka celo vrsto priimkov, ki jih tu v letu 1900 gotovo še ni bilo. Lahko sijih izpišemo: Abdič, Abičič, Ahmetaševič, Alagič, Alibegovič, Aličaič, Amidžič, Anastasijevič, Andrijevie, Anto-nič, Arambašič, Arsenič, Arsič, Asani, Asanoski, Atlija, Avdičevič, Avdič, Babača, Babic, Bajič, Bajrektarevič, Bajrič, Baltič, Banjat, Balcojkič, Barašin, Barič, Barišič, Batič, Bečič, Beganovič, Beka, Bekavac, Bektaševič, Belovič, Beriša, Be-spaljko, Bešič, Bogojevič, Bojič, Borenovič, Brči-na, Buble, Budimir, Bujadilo, Cakiči, Crnalič, Cr-nič, Cvjetičanin, Cvetkovič, Cvitkovac, Čajič, Ča-mić, Čauševič, Čavič, Čehič, Čekić, Čengijo, Čiča, Čoralič, Čorić, Čosič, Čumurdžič, Dadič, Darda, Dašič, Dedič, Derviševič, Despot, Devic, Didič, Diklič, Dimač, Dindič, Djordjevič, Djuto-v'č, Dobrilovič, Dojčinovič, Dolič, Domjanič, bončič, Došič, Draganjac, Dragojevič, Drakulič,
Draškovič, Dubarič, Dudič, Dujič, Dumenčič, Dunat, Durakovič, Dzaferovič, Dzananovič, Dži-gal, Džinkič, Dakovič, Dordevič, Dukič, Dulsič, Duretič, Durić, Durović, Duzelič, Fatimič, Fazlič, Filipovič, Gogič, Gogov, Gojančanin, Golubovič, Gorinjac, Gorjanac, Grbić, Greblo, Grgič, Had-Žič, Hadžiadov, Harbaš, Hažič, Hodžič, Hrvača-nin, Huseinovič, Huskič, Huškarič, Ibrahimagič, Ičanovič, Ignatov, Ivič, Ilinčič, Isailovič, Ivanko-vič, Ivekovič, Jaksimovič, Janjetovič, Janjuz, Jan-kovič, Janžič, Jašanagič, Jašaragič, Jelečevič, Je-lič, Jogič, Jolič, Josipovič, Jovandič, Jovanovič, Jovič, Jozič, Jugovič, Jungič, Juraič, Jurič, Jusu-fovič, Kadič, Kalajdžič, Kaltak, Kanurič, Karano-vič, Keča, Kenjalo, Kerič, Kesič, Kneževič, Kočet, Kokaš, Kolakovič, Kolenovič, Kondič, Konjevič, Kostič, Košič, Kramarič, Kremenovič, Krstić, Krupič, Kujundžič, Kurbegovič, Kurdija, Kvrzič, Ladiha, Lajič, Laličič, Latinovič, Lelič, Levačič, Levatić, Libič, Ljepoja, Ljubojevič, Lojič, Lovrič, Lučić, Majdandžić, Majetić, Makarič, Maks im, Malic, Malovčić, Mančevski, Mandić, Marčeta, Markotić, Marković, Markovski, Martič, Matano-vič, Matijevič, Matovič, Medic, Mehič, Mehunič, Mešinovič, Mičurin, Midžan, Miftari, Mihaljevič, Mihovilovič, Mijatovič, Mijić, Milaković, Milašin, Milenović, Milić, Milinković, Milinovič, Miljko-vič, Milojevič, Milosavljevič, Milošev, Misdaris, Mišov, Mitu; Mladenovič, Mrdja, Mrkalj, Mrku-Ijič, Mudri, Muhič, MuranoviČ, Murat, Muratovič, Musić, Mustafoski, Nakičević, Narandja, Narand-ža, Narić; Nekovič; Nenadovič, Nikočević, Nikolu; Nojić, Novaković, Novković, Okičič, Okiljevič,
Brigita Langerholc, vrhunska športnica loškega rodu
Onufrija, Oreški, Ovuka, Pajič, Pandiič, Panič, Pankovič, Papov, Pašič, Paurević, Pavičevič, Pav-kovič, Pavlović, Pehadzič, Pejič, Pekija, Pešič, Petkovič, Petrovič, Pilipovič, Planinac, Plazonjič, Podraščanin, Porčič, Porga, Pranić, Praštalo1, Pratljačič, Prša, Prvulovič, Pudjak, Radanov, Ra-danovič, Radič, Radojevič, Rahmovič, Rahotina, Rajšič, Ramić, Rasić, RaŠič, Repič, Ristič, Ristov, Ristovski, Rodič, Rosandič, Rošič, Salkič, Saloski,
Samac, Savanovič, Savev, Sovič, Sefič, Selimovič, Sabinčič, Sladojevič, Slijepčevič, Smajič, Smajlo-
vič, Smiljanič, Sofronievski, Srša, Stajic, Stanisav-Ijevič, Staniša, Stanišič, Stankovič, Starašinič, Stjepič, Stojakovič, Stojanov, Stojanovič, Stojče-vič, Stojkovič, Stojinič, Suljanovič, Suljič, Suljka-novič, Svitlica, Šalič, Šardi, Šarit; Šarkozi, Sem-sy, Šerbec, Šestič, Šimunič, Šistek, Škrbo, Šmrko-vič, Šormaz, Špoljarič, Štimac, Šubašič, Šučur, Šušnjar, Tahirović, Taneski, Tasić, Temeljkov, Teofilović, Terkaj, Tešovič, Tevanovič, Todič, To-dorovič, Tolič, Tomič, TopaloviČ, Trajkov, Tralje-šič, Trivunčevič, Turkovič, Useinoski, Vasiljevič, Vekič, Velkovski, Veselinovič, Vidovič, Volarič, Vranješ, Vručinič, Vučetovič, Vučko, Vukadinovič, Vukajlovič, Vukeljić, Vukojević, Vukovac, Vukovi/; Zečiri, Zeko, Zenković, Zlatanov, Zolatič; Zrimski, Zubak, Zukič; Zaku, Zivković, Žunić.
te bežen pregled telefonskega imenika nam torej pokaže, da je v Škof ji Loki 2003 več kot 400 (!) priimkov, kijih do 20. stoletja v teh krajih zagotovo ni bilo. Seveda je v istem viru še vedno največ starih loških, poljanskih in selških priimkov: Ber-čič, Bernik, Bogataj, Čadež, Debeljak, Demšar, Dolen(e)c; Dolinar, Frelih, Habjan, Hafner, Hart-man, Jamnik, Kalan, Kavčič, Kejžar, Košir, Kova-čič, Krajnik, Krek, Krmelj, Kržišnik, Novak, Oblak, Oman, Peternel(j), Pintar, Porenta, Potočnik, Primožič, Rant, Rupar, Sever, Stano(v)nik, Šifrar, Šifrer, Šubic, Tavčar, Trojar, Žontar. Loško območje je za priseljence bilo inje očitno še vedno privlačno. Bog ve, kako se bodo pisali prišleki naslednje, globalistične kolonizacije?
Kamničanom v pokalu ni uspelo
Odbojkarjem Calcita Kamnika letos ni uspelo ponoviti uspeha izpred dveh let, ko so osvojili dvojno krono. V finalu pokala jih je premagal Salonit Anhovo s 3:0 (27, 23, 26). Merkur Lip Bled je v polfinalu izgubil proti
Salonitu s 3:0 (30, 22, 23).
KOŠARKA
Američanu Olreeju (pri udarcu) so Kanalci v nedeljskem finalu pogosto postavili neprebojen blok.
Kamnik - Takoj po koncu državnega prvenstva, v katerem je slavil Calcit Kamnik, je kamniška Športna dvorana ta konec tedna gostila še finalni turnir
HOKEJ
odbojkarskega pokala. Pokalni zmagovalec je drugič zapored in petič doslej postal Salonit Anhovo, ki je v finalu v treh nizih porazil državnega prvaka.
Za obstanek med elito
Ljubljana - Pred slovensko hokejsko reprezentanco je največji izziv letošnje sezone - nastop na svetovnem prvenstvu skupine A v Helsinkih (od 26. aprila naprej), kjer bodo igrali v skupini s Češko, Finsko in Avstrijo. Cilj naših hokejistov je obstanek v najelitnejši skupini, kar bo najlažje dosegljivo z zmago proti severnim sosedom, ki bo tudi zadnja naša tekma v prvem delu prvenstva.
V finsko metropolo bo odpotovalo vseh 26 hokejistov, ki so v zadnjih dneh vadili na tivolskem ledu, je sporočil selektor Matjaž Sekelj. "Take zagnanosti kot na letošnjih pripravah v reprezentanci še nisem doživel," je na zadnji tiskovni konferenci pred odhodom na prijateljski tekmi z Dansko dejal selektor. Od zadnjih nastopov pred SP selektor želi, da bi se slovenski hokejisti napadalnemu danskemu hokeju postavili čim bolj po robu.
Na Finsko potujejo: Uroš Vidmar, Gregor Por, Aleš Kranjc, Robert Kristan, Tomaž Razingar, Gregor Polončič, Anže Terlikar, Luka Žagar, Jaka Avgustinčič, Mitja Sivic, Boris Pretnar, Elvis BešlagiČ, Miha Rebolj, Marcel Rodman, Edo Terglav, Robert Ciglenečki, Andrej Brodnik, Jurij Goličič, Damjan Dervarič, Peter Rožič, Bojan Zaje, Tomaž Vnuk (kapetan), Klemen Mohorič, Gaber Glavič, Dejan Kontrec in Ivo Jan. Simon Šubic, foto: Uroš Hočevar (Ekipa)
HITROSTNO SMUČANJE_
Brezavšček sedmi
Les Are - Na svetovnem prvenstvu v hitrostnem smučanju PRO MONDIAL v Les Arcu v Franciji seje Aleš Brezavšček uvrstil v finale in nazadnje zasedel 7. mesto s hitrostjo 229,01 km/h, kljub temu da je naredil veliko napako, saj ga je v ciljni ravnini odprlo in zgubil nekaj hitrosti.
in je
si
NOGOMET__
Presenetljiv poraz Triglava v pokalu
Železniki - V pokalnem tekmovanju je Triglav Kranj v sredo presenetljivo izgubil z Železnikom Domelom (3:2), Jeseničani so odpihnili Britof s 5:2, Šenčur je s težavo premagal Zarico (0:1), Alpina Žiri pa je zlahka opravila z Bledom 5:1. S.Š.
Kanalci so najprej v zanimivi polfinalni tekmi premagali Merkur Lip Bled, ki je bil predvsem v prvem nizu zelo neugoden nasprotnik najuspešnejši slovenski ekipi. Blejci so imeli v prvem nizu celo prvo zaključno žogo, a so se Kanalci izvlekli in niz nazadnje dobili z 32:30. Tudi ostala niza sta tekmeca odločila v končnicah, v katerih pa je bil Salonit zbranejši.
Kamničani so se na drugi polfinalni tekmi s tekmecem iz finala državnega prvenstva - Mariborom Stavbarjem IGM. V že šestem medsebojnem srečanju v zadnjih treh tednih so bili še četrtič boljši Kamničani, ki so zmagali po treh nizih - 3:0 (21, 23, 23). Kamničani so v prvem nizu visoko povedli (15:8), Štajerci so jih kasneje uspeli ujeti na dve točki razlike, za kaj več pa ob silovitih napadah državnih prvakov ni bilo moči. V drugem nizu so povedli Mariborčani (16:12), v izenačeni končnici pa Kamničani niso popustili, podoben scenarij pa je doživel tudi tretji niz. V finalu so Kanalci ubranili lansko krono. Kamničani so sicer povedli prav v vseh treh nizih, a v zaključnih delih venomer dopustili Kanalcem, da jih dohitijo in nazadnje tudi zmagajo v vseh nizih. Posebej škoda je prvega in tretjega niza, ko sta bili prednosti Kamničanov večji (12:7 v prvem, 22:17 in 24:21 v tretjem), državni prvaki so imeli obakrat tudi zaključno žogo, a priložnosti niso izkoristili. V finalu se je pokazala precejšnja utrujenost državnih prvakov, saj je še najbolje deloval Matija
Pleško, ki je bil na koncu proglašen za najkoristnejšega igralca finalnega turnirja, ostali njegovi soigralci pa so bili le senca svojih iger v finalu državnega prvenstva. Premalo je bilo zbranosti in zato preveč tehničnih napak, igralci pa so bili tudi opaznejše počasnejši od agresivnih Kan al cev.
Gregor Hribar, trener Calcita Kamnika, je po porazu v finalu dejal: "Danes smo igrali katastrofalno. Kanalci so le čakali, da bi naredili napake. Od naših je dobro deloval le Pleško, ostalim pa ni šlo. Današnjo tekmo smo izgubili v sredo, ker smo preveč
Matija Pleško - najkoristnejši igralec finalnega pokalnega turnirja.
proslavljali zmago v državnem prvenstvu. S sezono sem sicer zadovoljen, izpolnili smo cilje -dva finala in ena končna zmaga ter dobre igre v evropskem pokalu."
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Triglav nadaljuje z dobrimi igrami
Kranj - V 8. krogu drugega dela državnega prvenstva v košarki za 9. do 10. mesto so košarkarji Triglava znova zmagali, tokrat v gosteh pri Kraškem Zidarju - 72:78 (13:18, 22:17, 19:25, 18:18). Najboljša strelca za Kranjčane sta bila Miličevič s 23 koši in Jule-vič s 16 koši. Na lestvici vodi Alpos Kemoplast s 43 točkami, Triglav je drugi s 40 točkami in tekmo manj, Zagorje Banka Zasavje pa ima točko manj od Kranjčanov.
Končano je državno prvenstvo v LB ligi. V 26. krogu je Loka kava izgubila v gosteh proti Fragmi s 83:74, Radovljica pa je doma izgubila z Banexom (79:90). Končni vrstni red: Unika TTI Postojna 51, Maribor 45, Banex in Radovljica po 44, Loka kava je osma z 38 točkami. S.Š.
Loške gimnazijke izgubile v finalu
Velenje - Tako kot v finalu državnega prvenstva srednjih šol je ženska ekipa Gimnazije Škofja Loka izgubila proti 1. gimnaziji Celje tudi v finalu Šolske košarkarske lige - 48:35.
V Velenju so tekmovale tudi navijaške skupine. Med osnovnimi šolami je skupina navijačev OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke osvojila 2. mesto, OŠ Domžale pa četrto. Plesna skupina OŠ Domžale je zmagala, med akrobatskimi navijaškimi skupinami pa je OŠ Jakoba Aljaža Kranj osvojila tretje mesto. OŠ Žiri ima najboljše novinarje, novinarji OŠ Cvetka Golarja pa so bili ocenjeni kot tretji najboljši. Med novinarji posamezniki je bil Matevž Vidmar iz Domžal drugi, Žirovka Nina Kastelec pa tretja. OŠ Žiri je imel tudi drugi najboljši fotografski krožek, njihova fotografinja Blažka Pagon pa je bila razglašena za najboljšo Ibtografinjo. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka ima najboljši likovni krožek, OŠ Žiri pa se je v tej konkurenci uvrstila na tretje mesto. Za najboljšo Osnovno šolo so razglasili domžalsko, žirovska je bila druga, tretja pa OŠ Cvetka Golarja.
Med srednjimi šolami je bila skupina navijačev Gimnazije Škofja Loka druga, Ekonomske srednje šole Kanj pa tretja. Plesna skupina Gimnazije Kranj je bila tretja, njen novinarski krožek pa je bil razglašen za najboljšega, njegova članica Elvi Rwankuba pa je bila druga najboljša novinarka. S.Š.
NAMIZNI TENIS____
Igrale bodo tri tekme
Kranj - Igralke kranjskega Merkurja so v prvi polfinalni tekmi končnice 1. namiznoteniške lige za ženske remizirale z Istrabenzom Semedelo (5:5). S tem bo v vsakem primeru naslednjo soboto v Kranju na vrsti tudi tretje srečanje, ki bo odločilo o finalistu iz tega dvoboja, pa četudi bi v sredo Kranjčanke v Kopru izgubile. V drugi polfinalni tekmi je Ilirija premagala Edigs Mengeš s 6:4. V končnici za 5. do 8 mesta 1. SNL za moške je Lisk Križe v prvi tekmi gladko premagal Ptuj s 6:0. S.Š.
Brez pravih nasprotnikov v Sloveniji
Mladi boksarji iz Kranja v 1. kolu 1.A boksarske lige, ki je bilo v Ljubljani, niso mogli nastopiti, ker ni bilo primernih
nasprotnikov. Z mladinci niso želeli boksati niti člani!
Kranj - Trener kranjskih boksarjev Duško Čavič je v sobici v kranjskem olimpijskem bazenu vzgojil odlične mlade boksarje, ki v Sloveniji sploh ne najdejo pravih nasprotnikov. Tako je pred tednom dni na 1. kolo l.A boksarske lige v Sloveniji, ki je bilo v Ljubljani, pripeljal nadarjene mlade boksarje, a sicer kratka pot je bila zaman. Za njegove varovance niso našli primernih nasprotnikov, zato sploh niso nastopili!
"Vse, kar smo naredili, je, da so se moji boksarji stehtali. Potem pa z našimi boksarji ni hotel nihče v ring. Ponudil sem jim, da bi mladinci boksali v članski konkurenci, kadeti pa v mladinski, a tega tudi niso sprejeli, ker enostavno ni nihče želel
NOGOMET
boksati z njimi," je povedal Duško, ki se je obregnil tudi ob sistem ligaškega tekmovanja v Sloveniji.
"Nikjer drugje ne vidiš, da bi se boksarji iz istega kluba pomerili med seboj, v Sloveniji pa je to zaradi Mariborčanov, ki so najmočnejši in vse predloge preglasujejo, možno. Tudi v prvem kolu se je tako med seboj pomerilo kar nekaj boksarjev iz istega kluba in klub je pač pobral vse točke," je razložil Čavič.
Po pripetijah v Ljubljani se je Duško Čavič že odločil, da Boksarski klub Kranj nepreklicno izstopi iz ligaškega tekmovanja. "Sodelovali bomo edino na državnem pokalu, ki bo maja v Ljubljani, drugače pa nima
Erduan Braimi (levo) in Boris Makarič (desno) sta strah in trepet slovenskih boksarskih ringov.
Triglav boljši od Izole
Kranj - Nogometaši Triglava so v 21. krogu gostovali v Izoli in zmagali z 0:1, Domžale pa so povozile Železničar kar z 8:1. Na lestvici vodijo Domžale s 55 točkami, GPG Grosuplje jih ima 40, Ptuj-Drava 39. Aluminij 38, Bela Krajina 35, Jadran 32, Izola 28, Zagorje in Livar po 25, Križevci in Krško Posavje po 24, Triglav, Goriška Brda in Dravinja po 23, Nafta 18 in Železničar 10 točk.
3. SNL - center, 19. krog - Elan 1922 : Kamnik 4:0, Slaščičarna Šmon : Šenčur ProtectGL 1:1, Alpina Žiri : Britof 2:0, Zarica : Fac-tor-Šmartno 0:2. Vodi Factor Šmartno s 47 točkami, Šenčurjani so tretji z 38 točkami, Zarica je četrta z 29 točkami, takoj za njo sta Kamnik in Britof s po 26 točkami, Alpina Žiri je 10. z 19 točkami, Blejci pa so enajsti z 18 točkami.
1. @Body:gorenjska liga, 17. krog - Jesenice : Ločan 5:2, Polet : Visoko 4:1, Bitnje : Lesce 1:1, Velesovo : Naklo 0:2, Sava : Železniki Domel 0:3. Voditao Železniki Domel in Jesenice s po 34 točkami, Naklo ima 33 točk.
2. gorenjska liga, 14. krog - Trboje : Hrastje 0:4, Podbrezje : Podgorje 2:1, Preddvor : Bohinj 1:1, Kondor : Kranjska Gora 1:4. Vodijo Hrastje s 37 točkami, Bohinj zaostaja za pet točk.      S. Š.
smisla," je razložil svojo odločitev Duško Čavič, ki ga sedaj skrbi, kako pripraviti svoja najboljša varovanca Borisa Maka-riča (do 69 kilogramov) in Bra-imija Erduana (do 64 kilogramov) na nastope na evropskem mladinskem prvenstvu v Varšavi na Poljskem.
Rešitev je v iskanju primernih nasprotnikov iz tujine. Samo tako lahko kranjski boksarji sploh še napredujejo, saj pri nas ne želi nihče z njimi v ring. "Kar pa je za klub, ki nima pra-
ATLETIKA
vega sponzorja, zelo težko. Za 21. junij smo tako v Kranj že povabili italijansko ekipo, ob tem pa se zahvaljujem Zavodu za šport Kranj, ki je omogočil brezplačen najem športne dvorane na Planini," je hvaležen Čavič, ki je tudi napovedal, da se bosta Makarič in Braimi na nastop na EP v Varšavi v prvi polovici avgusta pripravljala na Reki (Hrvaška).
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Zmaga Kejžarja, Šinkova tretja
Kranj - Na Ravnah na Koroškem je bilo v soboto državno prvenstvo v štafetnih tekih in v teku na 10.000 metrov. Med članicami je prepričljivo zmagala Helena Javornik (33.24,04), na tretje mesto pa se je uvrstila Petra Šink iz kranjskega Triglava (37.25,14), ki je ko gorska tekačica tokrat prvič nastopila na državnem prvenstvu na atletski stezi. Med člani je z več kot minuto prednosti zmagal Roman Kejžar (30.16,67). CJj'
Torek, 22. aprila 2003
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Slovenci najprej proti
Špancem
Petkovo žrebanje skupin za Evropsko prvenstvo v vaterpolu tako moški kot ženski ekipi ni bilo naklonjeno. V težkih skupinah se bosta ekipi najprej pomerili proti Špancem.
Izbrali najlepšo med športnicami
Brdo pri Kranju - Evropsko prvenstvo, ki bo od 6. do 15. junija potekalo v Kranju in Ljubljani, naši reprezentanci težko pričakujeta. Krištof Štromajer, kapetan slovenske reprezentance, je povedal, da so pričakovali tudi kakega lažjega nasprotnika, a se jim to ni izšlo. V skupini B so poleg Slovenije še ekipe Hrvaške, Italije, Grčije, Nemčije in Španije.
Žreb je za naše vaterpoliste potekal zelo neugodno. Od vseh želja se jim ni uresničila niti ena in bodo tako igrali le proti najbolj neugodnim in priznanim reprezentancam Evrope. Tudi ženska reprezentanca nad nasprotniki ni navdušena (igrale bodo s Špankami, Nizozemkami in Madžarkami), toda kape-tanka Eva Potočnik je povedala, da so tako ali tako začetnice in veliko ne pričakujejo. Namesto
Krištof Štromajer, kapetan slovenske reprezentance, je bil po žrebu slabe volje. Kljub temu v slovenskem taboru ostajajo optimisti in računajo na pomoč polnih tribun.
Špank so si sicer želele Nemke, a je žreb določil svoje. Kljub vsemu se ne predajajo. V skupini A bodo pri moških nastopile
Cilj na EP je 8. mesto
Kranj - Kadetska reprezentanca Slovenije si je zagotovila že peti nastop na evropskem prvenstvu. Zastavljeno delo leta 1995, ko seje Slovenija prvič uvrstila na prvenstvo, se dobro nadaljuje.
Petdnevni kvalifikacijski turnir za nastop na kadetskem evropskem prvenstvu, ki bo od 26. julija do 3. avgusta v Carigradu, je pokazal, da imamo tokrat dobro reprezentanco, ki si lahko zagotovi tudi nastop čez leto dni na mladinskem prvenstvu. "Sam turnir je pokazal, da imamo solidno reprezentanco, saj smo vse tekme na tem turnirju dobili, pa čeprav za ta nastop nismo imeli nekih posebnih priprav. Fantje so na tem turnirju pokazali, da so prava klapa, ki jih veže tudi veliko prijateljstvo med seboj, zato tudi nismo imeli težav s samo disciplino. Vsi so odigrali nad pričakovanji, od samega žreba pa bo seveda odvisno, kakšna bo nato naša uvrstitev v Carigradu. Žal bomo do odhoda v Turčijo igrali le na enem turnirju, kar je premalo, a bomo zato izkoriščali klube iz sosednje Hrvaške, da bomo z njimi igrali," je po turnirju nastop slovenske reprezentance ocenil trener Dušan Lončarevič.
SERVIS KRANJ
•. •<•• rčieeva .v hi- 04, 'oo
Naši kadeti (v temnih čepicah) so si nastop na EP priborili z zmago nad Čehi (v belih čepicah).
In kakšno skupino lahko naši dobijo na evropskem prvenstvu? Možnosti so tri: da padejo v skupino B, kjer so že Madžarska, Nizozemska in Rusija, ali skupino C, kamor bi se uvrstil drugi iz kvalifikacij, Srbija in Črna gora ter Italija, ali pa v skupino D, kjer sta že Slovaška in Hrvaška, v njo pa bi se uvrstila tudi ena od reprezentanc, ki je na kvalifikacijskemu turnirju osvojila drugo mesto. V skupini A pa bodo nastopili Turčija, Grčija, Španija in drugi iz kvalifikacij.
"Turnir smo odigrali dobro. Smo prava klapa, ki se tudi zaveda, da moramo do odhoda na EP še marsikaj narediti. Če se bomo dobro pripravili, nam bo tudi v Carigradu uspelo. Razočarali pa ne bomo," je po končanem turnirju povedal še kapetan te vrste Davor Štirn, ki zadnjega srečanja ni odigral zaradi razbolelega ušesa in je srečanje spremljal iz tribun.
Rezultati na kadetskem kvalifikacijskemu turnirju za nastop na EP (Kranj, 15. - 19. aprila 2003) - Izrael - Češka 5:2, Bolgarija -Slovenija 5:13, Irska - Bolgarija 2:11, Slovenija - Izrael 9:4, Izrael -Irska 7:2, Češka - Slovenija 2:12, Irska - Češka 1:8, Bolgarija -Izrael, Češka - Bolgarija 6:8, Slovenija - Irska 12:3. Lestvica -Slovenija 8, Izrael 6, Bolgarija 4, Češka 2, Irska 0. Jože Marinček,
foto: Tina Doki
®
Rodio Tfiolov
Piri glo/ Goienj/ke^ Prri glo/ek Gorenj/kc^
Radio Triglav Jesenice, d.0,0., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesen|ce
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
reprezentance Rusije, Srbije in Črne gore, Slovaške, Nizozemske, Romunije in Madžarske, pri ženskah pa Italije, Rusije, Nemčije in Grčije. Po žrebu so bili v hrvaškem taboru zadovoljni, saj so si takšno skupino želeli, le Grke bi zamenjali z Nizozemci. "Vse se bo odločalo v drugem delu tekmovanja," pravi Aleksander Černi. Tudi njegov, kolega Eduard Prelovskv iz Slova-
ške je zadovoljen z žrebom, Pa-olo de Crescenzo iz Italije pa meni, da sta obe skupini izenačeni.
Igor Štirn, slovenski selektor, je povedal, da jim ekipe skupine B nikakor niso po godu. "Žreb bi bil težko slabši. Naš cilj ostaja četrto mesto in s tem četrtfi-nale ali pa vsaj 9. mesto in s tem nastop na svetovnem prvenstvu v Barceloni. Odločilna tekma bo najbrž z Romunijo ali Nizozemsko, morda celo Slovaško," pravi Štirn. Bolj optimističen, čeprav nezadovoljen s svojo vlogo žrebalca, je kapetan Krištof Štromajer povedal: "Igrali bomo doma in bomo zato močnejši vsaj za 30 odstotkov. Naš cilj je uvrstitev na svetovno prvenstvo." O prednosti domačega bazena je prepričan tudi re-prezentant Žiga Balderman: "Doma in ob polnih tribunah bomo resnično dali vse od sebe za dve zmagi." V reprezentanci dajejo največ možnosti na tekmi proti Grčiji, na presenečenje bodo šli tudi v tekmi proti prvemu nasprotniku - Špancem.
Boštjan Bogataj, foto Tina Doki
V/ C M
W
Miss fotogeničnosti je postala športnica Ana Barlič (skrajno levo), druga spremljevalka Teja Perjet (skrajno desno), prva spremljevalka Ad-mira Smajič (druga z leve) in Miss športa 2003 Jana Šumi (druga z desne).
Ljubljana - Minulo soboto so v Festivalni dvorani najprej pripravili novinarsko konferenco, kjer nas je direktor E-športa Srečko Čož seznanil s potekom akcije za izbor Miss športa, programom zaključne prireditve ter kandidatkami za miss. Čez kako uro se je prireditev tudi začela.
V dobri uri in pol smo lahko novinarji, gostje in devetčlanska žirija spoznali dvaindvajset tekmovalk, ki so se potegovale za naslove Miss fotogeničnosti, naslova Druga in Prva spremljevalka ter Miss športa 2003. Na koncu zaključne prireditve za izbor Miss športa 2003 je tako tretje mesto zasedla Teja Perjet, drugo Admira Smajič in prvo Jana Sumi. Če pa povemo po športno še za miss fotogeničnosti, potem lahko rečemo, da je četrto mesto zasedla Ana Barlič.
Dekleta so se predstavila v treh izhodih: v prvem v kopalkah, v drugem v športnih dresih, kjer je vsaka predstavila svojo športno točko, in v tretjem izhodu so pokazale, da je tudi športni navdih oblačil lahko moden. Tekmovanje je bilo v Sloveniji letos izpeljano prvič, nagrade so bile mamljive, naslednje leto pa se bo najboljša udeležila tudi tekmovanja za Miss Evrope v športu. Miss športa 2003 pa je poleg številnih praktičnih nagrad prejela še prehodni pokal, ki bo šel drugo leto v roke drugi mišici. Med športi, s katerimi so se kandidatke za miss ukvarjale, so prevladovali športi kot aerobika, fitnes, ritmična gimnastika, estetska gimnastika, borilne veščine, ples. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Zaključek sezone na Krvavcu
Slovenski alpski smučarji so sezono v soboto zaključili na Krvavcu s tekmovanjem v ekipnem veleslalomu in
podelitvijo priznanj najboljšim.
Krvavec - V veleslalomu šestih 17-članskih ekip je na pomrz-njeni progi zmagala ekipa Nove Ljubljanske banke s Petro Robnik, Alešem Gorzo ter direktorjem Smučarske zveze Slovenije Jarom Kalanom na čelu. Le 34 stotink sekunde so imeli prednosti pred drugouvrščeno ekipo Kumho z Urško Rabič, Mitjem Kuncem in Renejem Mleku-žem, tretje mesto pa so osvojili Alenka Kurner in Jure Košir, Siemens.
Med posamezniki je najboljši čas dosegel drugi član ekipe Siemens Bernard Vajdič (SK Uni-or), in sicer devet stotink pred Juretom Koširjem (ASK Kranjska Gora) in Alešem Gorzo (SK Črna Tab). Vse je prijetno presenetil Matej Strojan (Kumho, SK Olimpija) iz kategorije mlajših dečkov. Zmagovalka pokala Kumho, pokalnega tekmovanja
STRELSTVO
v članski kategoriji, je postala tekmovalka ASK Kranjska Gora Urška Rabič pred Radov-ljičanko Leo Lozar in Mariborčanko Mojco Rataj, pri moških pa so največ točk zbrali Miha Malus (SD Dolomiti), iz blejskega smučarskega kluba prihaja drugouvrščeni Jernej Koblar in iz kranjskogorskega tretji Andrej Šporn.
V pokalu Droga za mladinke sta zmagovalki Maša Redenšek med mlajšimi mladinkami in Urša Rabič med starejšimi, v pokalu Nove Ljubljanske banke za mladince sta zmagala Trži-čan Gašper Markič med mlajšimi in Ločan Tadej Trdina med starejšimi mladinci. Mlajše kategorije so tekmovale v pokalu Hervis, med cicibankami je največ točk zbrala Nina Sotlar, med cicibani Misel Žerak, med mlajšimi deklicami Maruša Šte-
harnik, med mlajšimi dečki Tirni Gašperin, med starejšimi deklicami Nina Mihovilovič in med starejšimi dečki Matej Strojan.
Na lestvici klubov so največ točk zbrali smučarke in smučarji SK Branik iz Maribora pred ljubljansko Olimpijo in Bledom. Smučarka sezone je Tina Maze, smučar pa Aleš Gorza, oba člana Smučarskega kluba Črna TAB.  Glavno nagrado kviz
TELEMARK SMUČANJE
"Lepo je biti smučar", smuči Elan, je odnesel Sašo Lenič. Na Krvavcu so razglasili Še najboljše na državnem prvenstvu v kombinaciji za deklice in dečke. V seštevku treh disciplin (slalom, veleslalom in supervelesla-lom) so zmagali lika Štuhec iz mariborskega Branika, Jaka Sušnik iz tržiškega kluba, Tesa Herman in Aljoša Krdžič iz Olimpije.
Boštjan Bogataj
Telemarkarje sprejel kranjski župan
Zaključek strelskih lig
V soboto so strelci, ki tekmujejo v I. in II. državni ligi, tako z zračno puško kot s pištolo, zaključili ligaško tekmovanje. Na sporedu je bilo zadnje, 7. kolo lige. Prav tako pa so s 7. turnirjem svoje ligaško tekmovanje zaključili mlajši strelci, ki nastopajo v Pokalu prijateljstva. Doseženi rezultati so bili na visoki ravni, saj so bili strelci odlično pripravljeni že za državno prvenstvo, ki je potekalo prejšnji vikend. Tisti, ki niso uspeli vsega pokazati na DP, so poizkusili pokazati pripravljenost na zadnji tekmi z zračnim orožjem. Ker še ni popolnih končnih rezultatov, poročam samo za I. in II. ligo s pištolo, kjer imamo Gorenjci največ predstavnikov.
Na zadnjem tekmovanju I. lige s pištolo se je odlično uvrstil Simon Bučan, SD Predoslje, saj je s 575 krogi zasedel 3. mesto, za zmagovalcem Ljubičem, SD Kidričevo, 581 kr. in Srečkom, SD Trzin, 577 kr.. Ekipa SD Predoslje I, v postavi Bučan, Djuran, F. Strniša, se je uvrstila na 6. mesto od 12. ekip. Ekipno zmago v 7. kolu so si pristreljali strelci iz Kidričevega. Posamezni zmagovalec lige je postal Cvetko Ljubic iz SD Kidričevo, njegova ekipa pa je bila suvereno najboljša, saj je v 7. kolih zabeležila 7 zmag. Ekipa SD Predoslje je skupno zasedla 9. mesto v I. ligi, žal pa se ekipa SD Lotrič Železniki v prihodnji sezoni seli v II. ligo.
Strelci v II. ligi z zračno pištolo, kjer imamo Gorenjci tudi dve ekipi in sicer SD Predoslje II in SD Kopačevina, so tudi uspešno zaključili ligaško tekmovanje. V zadnjem kolu je bil najboljši Andrej Brunšek iz Laškega s 567 kr., pred Majdo Raušel (566 kr.). F.S.
Kranj - V sredo je kranjski župan Mohor Bogataj v svojih prostorih sprejel glavnino slovenske telemarkarske reprezentance in ostale predstavnike tega, Gorenjcem še ne toliko znanega športa. Čeprav se telemark kot stil smučanja in kot tekmovalno smučanje prebija v ospredje in tudi mediji o njem vse več pišejo.
Snreiema so se med drugim udeležili direktor reprezentance in predsednik Telemark kluba Kranj Urban Simčič, tajnik kluba Matej KošmrU in tekmovalci: svetovni prvak in najboljše uvrščen Slovenec v svetovnem rangu v telemark smučanju David Primožič, Iztok Kunstelj in Jakob Jovan. Z županom so spregovorili nekaj besed o teleniarku, načinu smučanja, treningih in tekmovanjih, pripovedovali so o doseženih rezultatih, dobrih in slabih dneh na velikih in pomembnih tekmah in se mu zahvalili za dosedanje sodelovanje v upanju, da se bo to ohranilo tudi v prihodnje. Podarili so mu tudi krajši film z naslovom Prosta peta, ki govori o telemarku, o športu, ki ga gojijo. Posneli so ga z nanienom, da bi telemark kot smučanje postal bližji ljudem, ki o njem ne vedo veliko, ter še bližji tistim, ki so za telemark že slišali ali ga celo doživeli.
A. B., foto: Tina Doki
Stopajo na prste in hodijo nazaj
Predsodek, da je aerobika nekaj napornega, so obrnili na glavo - aerobika je lahko prijetna.
Kranj - "Dajmo, dajmo, ne bodite lene!" vzpodbuja vaditeljica Barbara in s svojo energijo napolni ves prostor. Noge začnejo kar same korakati in poskakovati v zrak. Tudi Če si se še pred nekaj trenutki ves naveličan po napornem delovnem dnevu komaj privlekel skozi vrata telovadnice, ob zvokih živahne glasbe ves oživiš. Ura aerobike mine kot bi trenil. Ženske odhajajo zadovoljne, z občutkom, da so naredile nekaj zase.
Aerobiko pogosto spremlja predsodek, da je to samo za tiste ženske, ki so že tako ali tako videti popolne in v družbi ostalih popolnih žensk to samo še potrjujejo. In marsikje je tako. "Zadnjič sem se udeležila aerobike v športnem centru. Ko sem nerodno lovila korake in se spotikala sama ob sebe, sem izgubila še tisti kanček samozavesti, ki sem ga zbrala, da sem se sploh odpravila v telovadnico," je razočarano pripovedovala
ihni glasbi, kot bi trenil.
znanka. Vaditeljici niti na misel ni prišlo, da bi tempo prilagodila njej, ki je bila tam prvič. "Mene na aerobiki ne vidijo več," je bila odločna. Pa le ni bilo tako hudo. Pred dvema mesecema se je pridružila skupini, ki vadi na osnovni šoli France Prešeren, in je nadvse zadovoljna. "Tam smo vse enake. Ni važno, ali imaš kakšen kilogram preveč ali premalo, ali hočeš shujšati ali se samo razmigati, vse se imamo 'fino'." Da v vad-
bi uživajo, je bilo očitno tudi ob našem obisku, ko so z vaditelji-co navdušeno korakale in poskakovale, neumorno ponavljale vaje za krepitev mišic in lovile ritem plesnih korakov.
"Smo kar 'fletna' skupina, zelo dobro smo se ujele in rada vadim v tako prijetnem vzdušju," je razložila Alenka, ena od tečajnic. Z njo se je strinjala še ena Alenka, ki ure aerobike izkoristi, da se vsaj malo razgiba. "Cele dneve samo sedim na predavanjih, da sem že vse zasedena. Ker ne smučam oziroma se ne ukvarjam s kakšnim drugim športom, je pozimi to skoraj edino, kar me prisili, da se malo gibam." Ker v službi veliko pre-sedi, se je aerobiki pridružila tudi Urša. Kot pravi, je najprej poskušala vaditi doma, priskrbela si je tudi vso potrebno opremo in pripomočke, pa ni šlo. "Povsem drugače je delati v skupini, saj ti daje večjo spodbudo, ko veš, da se tudi drugi trudijo in potijo okoli tebe." Ne le, da si z aerobiko pridobijo ogromno kondicije, kot so zagotovile, se tudi veliko bolje počutijo in imajo več energije za vse ostale stvari, pa še bolj zadovoljne so same s sabo in zato bolj samozavestne. "Prav ponosna sem nase, da vsaj dve uri na teden naredim nekaj zase," je dodala Urša. Andreja pa nam je zaupala, daje najtežje začeti, ko
prednost je v sistemu
Hiše so kot ljudje. Samo nečesa ne morejo - zamenjati svojih oblačil, kot to narekujejo vremenske spremembe. Zato je tu Baumit, ki s svojimi fasadnimi sistemi skozi vse leto skrbi za vaše dobro počutje in odlično izolacijo.
■ toplotno izolacijski ometi in malte m strojni ometi in malte
m sanacijski fasadni sistemi
• zaključni plemeniti ometi in malte
■ gradbena lepila
■ toplotno izolacijski fasadni sistemi
fasade • ometi • malte
30U
h Baumit
enkrat obvladaš, pa ti kar nekaj manjka, če ne vadiš. K dobremu vzdušju seveda veliko pripomore vaditeljica Barbara, ki se trudi z vsemi vzpostaviti prijateljski odnos. "Želim, da smo vse enake, da se počutimo, kot bi bile doma. Sem se ne hodimo dokazovat, ampak pridemo, da se sprostimo, pozabimo na službo, težave, spoznamo nove prijatelje." Vaje poskuša prilagoditi tako, da ustrezajo vsaki posameznici, ki se jim pridruži. "Treba je delati z užitkom, aerobika ne • sme biti utrudljiva." Zato stopajo na prste, hodijo nazaj, plešejo, da se spotijo, seveda pa ob tem ne pozabijo na vaje, ki oblikujejo trebušne mišice in mišice zadnjice. Na koncu zaprejo oči, se sprostijo in se zahvalijo, ker so spet nekaj naredile zase.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Veselo na Ermanovec
Planinci iz Sovodnja so v
svojem planinskem domu na Ermanovcu (leži na nadmorski višini 964 metrov) podelili priznanja ter podarili spominske majice pohodnikom, ki so lani na Ermanovec prišli več kot tridesetkrat. Planinska akcija je potekala že lansko leto, zanimanja zanjo pa je vedno več. Lani je bilo vpisanih v knjigo obiskov 2133 pohodnikov, med njimi pa je bilo takih, ki so Ermanovec obiskali več kot tridesetkrat čez trideset. Lani je prvi planinski dom na Ermanovcu obiskal Peter Jelovean iz Ko-pačnice, ki je nato do konca leta opravil še 33 pohodov, zadnji pa je na lansko silvestrovo obiskal Ermanovec Bogdan Primožič iz Trebije, ki se je v knjigo "prijateljev Ermanovca" vpisal 215-krat. Tudi letos se je med skoraj 250 pohodniki, ki so že obiskali Ermanovec, povzpel nanj že osemindvajsetkrat. A.B.
ŠPORTNI * REKREATIVNI * EKSTREMNI * ZANIMIVI
Najprej na tleh, potem v zraku
Kranj - Kadar je ljudem dolgčas, se jim porajajo ideje. Morda je kros na tekaških smučeh tudi ena izmed njih. V Avstriji je bil drugi Red Buli Nordix, adrenalinska kombinacija ski krosa in nordijskega teka.
Lani so tovrstno tekmovanje organizirali prvič in povabilu so se odzvali vrhunski smučarski tekači, nordijski kombinatorci in biatlonci desetih držav, med njimi več kot deset nosilcev medalj z olimpijskih iger v Salt Lake Citvju. Letos je bila konkurenca še močnejša. Žal ženske kategorije na tem tekmovanju še ni, vendar je med dekleti veliko interesa za nastop. Spusti, šprinti, skoki, ostri zavoji in grbine, vse skupaj pa izgleda kot prava kros proga, privablja gledalce, kot tudi nastopajoče.
A.B., foto: Tomaž Košir
Upokojenci iz Cerkelj kolesarijo
V gosjem redu, s prižganimi lučmi in spoštljivi do ostalih udeležencev v prometu, so odkolesarili proti Preddvoru.
Srednja Bela - Društvo upokojencev iz Cerkelj ima zelo aktivno kolesarsko sekcijo. Minuli teden smo jih srečali na Spodnji Beli, ko so se ravno pripravljali na manjši vzpon po cesti, ki vodi skozi Srednjo Belo do Preddvora. Med potjo so se sem ter tja ustavili, kljub čemernemu vremenu pa nezadovoljnih obrazov ni bilo.
Predsednik društva Janez Ba-sej pravi, da imajo v društvu referenta, ki je zadolžen za plani-narjenje in kolesarjenje. Ciril Kern tako poskrbi, da vse poteka po pravilih. Tokrat je bilo vreme bolj čemerno in je bila udeležba manjša, drugače pa se zbere na takem kolesarskem "iz-
letu", če ga tako poimenujemo, tudi okoli štirideset, petdeset upokojencev oziroma ljubiteljev kolesarjenja.
Upokojenci so kolesarili na relaciji Šenčur - Britof - Kokrica -Preddvor, Olševek in potem nazaj do točke odhoda, kot tudi cilja, Cerkelj. Odpravili so se okoli devete zjutraj in do Preddvora niso potrebovali pretirano veliko časa.
Konec maja društvo pripravlja Pod Jenkovo Lipo še srečanje Kolesarjev Gorenjske. Tovrstno srečanje je že tradicionalno, vendar ga vsakič organizira drugo društvo, v drugem kraju.
Alenka Brun
Kam v naslednjih dneh?
Baumit Gradbeni materiali d.0.0.. Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si
3. gorski tek na Špičasti hrib
- Tek organizira Športno društvo Besnica 27. 4. 2003. Start bo ob 10. uri v Spodnji Besnici
- bližina ribogojnice, cilj pa vrhu Špičastega hriba. Proga je dolga 3,68 kilometra, višinska razlika pa je 435 metrov. Tek je razdeljen po kategorijah, ločeno tudi moški in ženske. Za najboljše so predvidene lepe nagrade. Prijavite se lahko do 25. aprila po elektronski pošti ja-nez.ferlic@cmok.si. Drugače prijave sprejemajo na dan tekmovanja od 8. do 9.30 ure v neposredni bližini starta. Štartnina znaša 1500 tolarjev. Med moškimi tekači ima najboljši čas (do sedaj) Boštjan Novak, med ženskami pa Mateja Kosovelj. Vse ostale informacije lahko dobite na telefonski številki 031/ 561 663 ali 04/ 25 06 310.
X. Pohod prijateljstva in spomina Udin Boršt - V nedeljo, 27. 4. 2003, organizirajo na Kokrici pri Kranju Pohod prijateljstva in spomina Udin Boršt 2003. Start in cilj pohoda predstavlja gostišče Dežman na Kokrici. Pričetek starta je ob 9.
uri, dolžina trase pa tri, sedem in dvanajst kilometrov. Trasa je pretežno ravninska in poteka po gozdnih poteh Udin Boršta. Svečani del pireditve je predviden ob 13. uri, kjer naj bi pozdravil udeležence in ostale navzoče tudi bivši predsednik R Slovenije Milan Kučan. Po svečanem delu bo sledilo družabno srečanje.
Pohod na Ermanovec - Planinsko društvo iz Sovodnja bo v četrtek, 1. maja, pripravilo že tradicionalni pohod do planinskega doma na Ermanovcu. Pohod bo potekal prek celega dne.
Rekreativni "in line" hokej in "floor bali" - Rekreativna letna liga v "in line" hokeju bo potekala predvidoma od 22. 4. -10. 6. 2003 vsak torek popoldne od 17. do 21. ali 22. ure. Rekreativna letna liga v "floor bal-lu" pa od 23. 4. - 11. 6. 2003 vsako sredo v mesecu od 17. do 21. ure. Ostale informacije na telefonskih številkah 041 945 399, 04 / 25 19 200 in 041 676 064.
Košarka - Klub radovljiških študentov že tretje leto zapored
organizira Zimsko košarkarsko ligo KRS, ki poteka od 1.februarja do konca meseca aprila. Tekme so vsako soboto od 14. do 19. ure v telovadnici Srednje ekonomsko - turistične šole v Radovljici. Vabijo vse ljubitelje košarke, da se jim pridružijo in uživajo v dobri košarki.
Drn in strn avantura - 17. in 18. maj. Začne se ob 8. uri (prvi dan) in konča ob 20. uri (drugi dan). Gre za pustolovsko tekmo, kjer ekipo sestavljata dva člana in ekipe premagujejo dvesto kilometrov naravnih preprek. Več informacij na naslovu spletne strani www.dr-ninstrn.com.
Vikend športa in žuriranja -Smučarji in deskarji najbolj cenijo izvrstne snežne pogoje, kakovost smučarskih prog *er sončno atmosfero na Kitzstein-hornu. Ledeniška pomlad se bo na kaprunskem Kitzsteinhornu pričela z ekstra dolgim prvi"1 vikendom v maju (L - 4. maJ' Več o vikendu žuriranja in špoi; ta najdete na spletni strani www.kitzsteinhorn.at.
Alenka Brun
Tudi za policiste se je v aprilu začela motociklistična sezona
"Letečmani" že na delu
Na gorenjskih cestah gost promet v konicah, ki se pojavljajo med turistično sezono, najbolj učinkovito nadzirajo policisti na motorjih. Kranjska postaja prometne policije ima na voljo devet motorjev, za vožnjo pa so usposobljeni vsi njihovi policisti. Dnevno vsak motor prevozi tudi do 150 kilometrov.
Za policiste na motorjih se sezona začne takoj, ko to dopuščajo vremenske razmere, to je predvidoma v aprilu in traja do pozne jeseni. Kranjska postaja prometne policije, ki ji načeluje Jože Pasar, ima devet motornih koles znamke BMW, ki so štirih različnih modelov, medtem ko imajo v splošnih policijskih enotah na voljo še nekaj koles z motorjem za nadzor prometa v mestih. Policiste motoriste zlasti v prihodnjih nekaj mesecih čaka kar veliko dela, saj se bodo reke motoriziranih turistov začele valiti proti obmorskim krajem, pločevinsta kača pa še bo vila tudi po gorenjskih
cestah. Poleti so najbolj obremenjene avtocesta med predorom Karavanke in Vrbo, odsek med Vrbo in Naklom, avtocesta na odseku Naklo - Torovo in regionalna cesta Ljubelj - Pod-tabor - Jeprca.
"V prometnih konicah sta učinkovit nadzor in usmerjanje prometa mogoča edino z motorji, saj seje z avtomobilom težko prebiti mimo počasnih ali stoječih kolon. Z motorji so policisti bolj mobilni in imajo bistveno krajši odzivni čas za intervencije," pravi komandir PPP Kranj Jože Pasar. "Trenutno število motorjev je glede na potrebe in cestni križ, ki ga pokrivamo, za-
Halo?! Ženska, v zaporu sem!
Takšen odgovor je podal Gašper Janeš na vprašanje psihologinje o njegovem trenutnem spolnem življenju. Zaradi obdolženčeve zahteve po pričanju psihiatra je
obravnava preložena na 9. maj.
Kranj - Gašper Janeš je bil sredi januarja na Okrajnem sodišču v Kranju zaradi nasilništva nad prijateljico pogojno obsojen na leto in tri mesece zapora, če v preizkusni dobi treh let ne zagreši ponovnega kaznivega dejanju. Le pet dni zatem je prišel na dom sodnice Metke Radjenovič, jo ozmerjal in pljunil v obraz, na preiskovalnem naroku pa je obdolženi napadel še tožilko Nadjo Gasser.
Obravnava se je nadaljevala v petek, 18. aprila, in tudi končala v pičlih 20 minutah. Daniel Ve-har, Janešev zagovornik po uradni dolžnosti, je od sodišča zahteval zaslišanje psihiatra, prim. Gorazda Mravljeta in psihologinje, ki je z obdolženim opravila teste. Okrajna sodnica Marjeta Hudovernik je izpostavila, da je mnenje psihiatra prejel že tri dni pred obravnavo in bil hkrati pozvan, da naj morebitno zaslišanje Mravljeta na obravnavi sporoči. Vehar: "Šele včeraj popoldne (v četrtek, op.p.) sem lahko govoril z obdolženim, zato vam nisem mogel sporočiti njegove zahteve."
Marjeta Hudovernik je to sicer ocenila kot zavlačevanje postopka, a ugodila zahtevi po zaslišanju psihiatra. Zakaj pričanje psihologinje, je bilo vprašanje Janešu. "Zadnjega testa z njo nisem želel reševati, saj sem bil zadet. Kar sama je pisala odgovore "drži" ali "ne drži". Sam sem odgovarjal le z vprašanji," je povedal Janeš in dodal primer. Na vprašanje Kakšno spolno življenje ima, je odgovoril "Halo?! Ženska, v zaporu sem!" Na podlagi tega je sodnica zavrnila dokazni predlog psihologinje zoper obdolženca, saj je za ugotovitev dejanskega stanja potrebno zaslišati le prim. Gorazda Mravljeta.
Napada ne obžaluje
Gašper Janeš, 23-letni študent strojništva, je 22. januarja pozvonil pri vratih sodnice Metke Radjenovič, jo ozmerjal in pljunil, čeprav s kazenskim postopkom proti njemu ni bila povezana. Sodnica je dogodek prijavila •n še isti večer so policisti osumljenca prijeli. Naslednji dan so ga pripeljali k preiskovalnemu sodniku Matjažu Bra-nislju. V majhnem sodniškem kabinetu, kjer policistov ni bilo, ampak samo zagovornik Daniel Vehar in tožilka Nadja Gasser, Je Janeša omemba pripora tako Vzburila, da je tožilko zbil na in obrcal. Gasserjeva je mo-rala zaradi poškodb v Klinični
nitev. Logično vprašanje, ki so mu ga zastavili, je bilo, kako komentira dogajanje v zadnjih mesecih: "Banda belogardistič-na se je zarotila proti meni. Sramotno je, da se vse to dogaja zaradi enega pljunka, da se me zaradi tega spravi v pripor, da ljudje, ki me ne poznajo, govorijo o meni kot nasilnežu." Obravnava se bo nadaljevala 9. maja z zaslišanjem sodnega izvedenca psihiatra, ki je svoje mnenje že podal, a očitno ne v skladu z željami obdolženca. Boštjan Bogataj, foto Gorazd Kavčič
dovoljivo. Vsi policisti v naši enoti smo usposobljeni za delo z motorji, znanje pa pred vsako sezono redno obnavljamo."
Enota ima tri inštruktorje šole varne vožnje, ki skrbijo za obnovo psihofizičnih sposobnosti s poudarkom uporabe zaščitnih sredstev, obvladovanje hitrosti, ter zaznavanja, prepoznavanja in predvidevanja. "Policisti na motorjih naj bi bili zgled tudi ostalim motoristom, zavedati pa seje treba, daje vožnja policista na motorju izredno zahtevna, saj mora obvladovati svoj motor in hkrati še nadzirati potek prometa. Pred vsako sezono opravimo tudi kondicijsko vožnjo, ki je dolga od 200 do 300 kilometrov in poteka po različnih cestah. Policist z motorjem v osmih urah prevozi tudi do 150 kilometrov, večkrat tudi v nemogočih vremenskih ali prometnih razmerah. Do sedaj smo imeli srečo, saj beležimo zelo majhno število nezgod policistov z motorji, povprečno eno na sezono, in v veliki večini so povzročitelji drugi udeleženci v prometu," zaključuje Jože Pasar.
Lani so imeli kranjski leteči policisti v svoji floti tudi motorno kolo, opremljeno z radarskim nadzornim sistemom pro-vida 2000. Šlo je za testni motor, ki ga zdaj uporabljajo tudi v drugih prometnih policijskih enotah v državi. Sicer pa redno vzdrževanje svojih dvokolesnih konjičkov opravljajo kar v svoji delavnici, le ob večjih okvarah jih zapeljejo k pooblaščenim serviserjem.
Matjaž Gregorič
NESREČE, KRIMINAL
Nešportno po glavi
Škofjeloški policisti bodo zaradi utemeljenega suma storitve hude telesne poškodbe kazensko ovadili 19-letnega člana Rokometnega kluba Alples iz Železnikov, ki očitno ni prenesel igre enega od igralcev nasprotne ekipe iz kluba Pivka. Po končani tekmi, ki je bila prejšnjo soboto, je namreč 21-letnega igralca iz nasprotne ekipe večkrat s pestjo udaril po glavi in ga huje ranil oziroma poškodoval.
Motila jih je lipa
Policisti iz radovljiške policijske postaje so bili v četrtek seznanjeni s poškodbo lipe v Hrašah, ki je zaščitena z odlokom občine Radovljica. Drevesa naj bi se trije občani lotili že konec marca in sicer tako, da so ga brez vnaprejšnjega soglasja prikrajšali za debelejšo vejo in na ta način za okoli 40 odstotkov zmanjšali krošnjo. Menda jih je veja motila zaradi nameravane gradnje v bližini, a ker so z žaganjem ogrozili nadaljnjo rast, se bodo morali zagovarjati pred pristojnimi sodnimi organi.
Gasilci so posredovali trikrat
V prazničnih dneh gasilci kranjske gasilsko reševalne službe niso počivali. V nedeljo so okoli pol pete zjutraj odhiteli proti Brniku, kjer seje v bližini letališča zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba ostala vkleščena v vozilu. Gasilci so posredovali s posebnimi kleščami, enako pa so postopali tudi okoli enajstih zvečer, ko se je prometna nesreča zgodila v Hotemažah. Še prej, nekaj po pol osmi zvečer so šli v akcijo gašenja na Planini, kjer se je v enem od stanovanj smodila na štedilniku pozabljena hrana. .VI.G.
Zavarovanje gornikov je nujnost
Ljubljana - Prejšnji teden sta obiskala generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Boruta MiklavčiČa predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar in podpredsednik PZS Danilo Škerbinek. Govorili so o pripravah na Evropo brez meja in sofinanciranju stroškov reševanja v gorah. Po podatkih Gorske reševalne službe Slovenije njeni člani pomagajo do 250 osebam na leto, za kar opravijo od 6000 do 9500 ur reševalnega dela. Pri tej dejavnosti prihaja tudi do nesreč s poškodbami ali celo smrtjo udeležencev. Tega bi se moral zavedati vsak posameznik in prevzeti odgovornost za ustrezno zavarovanje. Po odprtju meja je moč pričakovati tudi povečan obisk tujcev v naših gorah, kar pomeni povečanje stroškov tako za reševalno službo kot lokalne skupnosti. Slednje namreč pokrivajo stroške za smrtno ponesrečene tujce.
Tuje planinske organizacije so že spoznale, da uvedba zavarovanja članstva prispeva k odgovornejšemu udejstvovanju v gorah. Tudi Planinska zveza Slovenije je odločena, da bo ob uvedbi plačevanja stroškov reševanja v gorah svoje članstvo zavarovala. Strošek prispevka za zavarovanje bi bil sprejemljiv le, če bi večina obiskovalcev gora izkoristila ponudbo. Sredstva iz zavarovalnih premij bi omogočila tudi sofinanciranje preventivne dejavnosti, razmišljajo v vodstvu PZS. S. S.
Kakšna bo usoda od toče poškodovanih italijanskih avtomobilov?
Spor zaradi obtolčene pločevine
Gašper Janeš ob prihodu na kranjsko okrožno sodišče.
center. Napad na tožilko Nadjo Gasser je opisal: "Preiskovalni sodnik je poslušal le njo (Gas-serjevo, op.p.), mene ne. Ko je rekla, da zahteva pripor, je bil sodnik takoj za. Takrat sem po telesu dobil mravljince, v glavi meje ostro zabolelo. Naslednje, kar se spomnim, je, da sem stal na tožilki. Bila je na tleh zvita v klobčič, drla seje..." Pred zaslišanjem na tokratni obravnavi je vzel pomirjevalo, da se kaj takega ne bi ponovilo.
Sredi marca so obe obtožnici zoper Janeša združili. Sojenje je bilo že v prejšnjih primerih večkrat prekinjeno, tudi iz predloga Daniela Veharja po postavitvi sodnega izvedenca psihiatra, ki naj bi ocenil Gašperjevo pri-števnost. Janeš je imel pred tremi leti prometno nezgodo, ko ga je z mopedom na cesti v Dru-lovki, pri lokalu Karantanija, izsilil avtomobilist. Hudo se je ranil po glavi, kar naj bi vplivalo na njegovo agresivnejše obnašanje. V zagovoru je marca povedal, kako je sedanjega prijatelja nekdanje punce vzgojno butnil s čelom, spet drugemu vzel očala, jih vrgel na tla, pobral in mu jih vrnil. Na obravnavi konec marca je Gašper Janeš na svojevrsten način protestiral še zaradi trdno zaklenjenih lisic med obravnavo - slekel si je hlače. Dosegel je le nekajminutno preki-
Skupina manjših podjetij in individulani uvozniki skušajo na slovenske ceste spraviti avtomobile, ki so bili lani poleti v bližini francoskega Lyona izpostavljeni toči. Uradni uvoznik podjetje Avto Triglav trdi, da poškodbe avtomobilov niso samo lepotne, da je šlo za neustrezno skladiščenje in da ni vseh garancij, zato po njihovem ti avtomobili ne smejo k nam. Med uvozniki je tudi do nedavnega pooblaščeni trgovec in serviser podjetje Avto Mlakar.
Nasprotna stran očita Avto Triglavu lažne navede in opozarja, da se pri uradnem uvozniku ne morejo sprijazniti, da so od toče poškodovani avtomobili cenovno zelo ugodni. Vsaka zgodba ima vsaj dve resnici, zgodba o avtomobilih Fiat Auta (znamk Fiat in Alfa Romep), ki so že v carinskem skladišču v Ljubljani, pa verjetno še kakšnega več. Za nakup so se najprej zanimali pri uradnem zastopniku Avto Triglavu, a so kasneje namero opustili, saj naj bi bili omenjeni štirikolesniki brez splošne garancije in tudi brez jamstev za lak in prerjavenje. Poleg tega, trdijo pri Avto Triglavu (oglas s pozivom morebitnim kupcem, naj se nakupu raje
izognejo, so objavili minulo soboto v slovenskih dnevnikih), naj bi bili nekateri izmed omenjenih avtomobilov zaradi vprašljivega skladiščenja poškodovani tudi pod karoserijo, pri čemer omenjajo zlasti akumulatorje, elektronske sklope in zavorne sisteme.
Na navedbe v oglasih se je v imenu pravnih in fizičnih oseb, ki so avtomobile uvozili s pomočjo belgijskega posredniškega podjetja Siga Bvba, odzvalo podjetje Avto Mlakar, ki je bilo do nedavnega del servisno prodajne mreže uvoznika Avto Triglava. Slavko Mlakar, direkor omenjenega podjetja, je prepričan, da so navedbe uradnega uvoznika groba laž in zavajanje
Ljubljansko podjetje Avto Mlakar je bilo skupaj s servisom Podboršek iz Struževega do nedavnega tudi pooblaščeni prodajalec in serviser za avtomobile Fiat in Alfa Romeo v Kranju, kjer so na lastno željo opustili svojo dejavnost. Vendar pa se jim je pogodba pooblaščenega partnerja izmuznila iz rok tudi v Ljubljani. Domnevno zaradi nedoseženega prodajnega načrta, neuradno pa prav zaradi uvoza od toče poškodovanih avtomobilov. Slavko Mlakar priznava, da so občasno tudi zamujali s plačili, a to se je dogajalo vsem trgovcem in dodaja, da je šel Avto Triglavu očitno v nos prav uvoz spornih avtomobilov, saj bi bil na primer poškodovani fiat stilo letnik 2002 z 1,9-litrskim turbodizelskim motorjem za okrogel milijon cenejši od novega, ki je v redni prodaji.
javnosti, saj trdi, da avtomobili imajo splošno evropsko garancijo, saj gre za nove avtomobile, oziroma zgolj z enodnevno registracijo, ki pomeni, da gre za rabljene avtomobile. Prav tu pa je jabolko spora, saj je, kot navaja Boštjan Trilar, direktor marketinga pri Avto Triglavu, po slovenskih pravnih določilih uvoženo rabljeno vozilo tisto, ki je bilo registrirano vsaj tri mesece in ima prevoženih vsaj 3000 kilometrov. Mlakar očitke namenja tudi ljubljanskemu javnemu podjetju LPP, ki je pooblaščeno za izdajo homologacij, saj od uvoznikov kot edino veljavne zahtevajo predračune za ocenjeno škodo na avtomobilih, ki jih izdajajo pooblaščeni servisi Avto Triglava, ti pa seveda delujejo pod taktirko uradnega zastopnika. Predpisi morajo veljati za vse, pravi Boštjan Trilar, Slavko Mlakar pa je prepričan,
da gre za nagajanje uradnega zastopnika, ki seje začelo z odpovedjo pogodbe med Avto Triglavom in Avto Mlakarjem, ki je tako izgubil status pooblaščenega serviserja in prodajalca.
Kako se bo do konca razpletla zgodba o okoli 80 od toče poškodovanih avtomobilov, ki sto jijo v carinskem skladišču ob Šmartinski cesti v Ljubljani, bo znano v prihodnjih dneh. Usoda za 20 štirikolesnikov, ki so imeli manjše poškodbe, je znana, po pogovoru prizadetih uvoznikov na Ministrstvu za promet je bil uvoz dovoljen brez posebnih zapletov, spor med tistimi, ki bi radi slovenskim kupcem prodali občutno cenejšo, vendar lepotno "prizadeto" pločevino, in uradnim uvoznikom, ki kupce prepričuje, da naj se raje odločijo za nove fiate in alfe, pa se bo najbrž še nadaljeval.
Matjaž Gregorič
Bohinjska stoletnica Justina Voje
Po dvaintridesetih letih imamo spet stoletnico v Bohinju; leta 1971 je dopolnila sto let Ivana Logar z Ribcevega Laza ob Bohinjskem jezeru. V ponedeljek, 14. aprila letos, pa je na Bohinjski Bistrici praznovala svoj 100. rojstni dan njena hči Justina Voje, po domače Logarjeva Justi, seveda tudi z Ribcevega Laza.
Praznovanje jo je "doletelo" pri mlajši hčeri Miši, saj od decembra leta 2000 naprej ne živi več sama na svojem domu. Takrat je namreč padla in čeprav ni bilo nič hudega, je hčeri nista več upali pustiti same, pač pa je nekaj časa pri hčeri Bredi na Ribčevem Lazu, potem pa spet pri Miši na Bistrici. Radi jo obiščejo tudi vsi trije vnuki, od katerih sta se dva že srečala z Abrahamom. V naslednji generaciji pa so sama dekleta: kar šest pra-vnukinj razveseljuje njeno srce v teh častitljivih letih.
Te dni se je pri slavljenki zvrstilo že mnogo prijateljev, sorodnikov in znancev, ki gospo Justi spoštujejo in jo imajo radi. Poleg bohinjske županje, Evge-nije Kegl - Korošec, so prišli tudi predstavniki krajevne skupnosti, zveze borcev, upokojencev itd.
Človek bi ji po videzu nikoli ne prisodil toliko let. Zadnji dve leti se je celo pomladila, saj hčerki zares dobro skrbita zanjo. Veseli sta, da ne potrebuje nobenih zdravil, ker ji zdravje še dobro služi. Ko ji je županja izročila Bohinjske pravljice, je takoj začela naglas prebirati lepo posvetilo, saj še brez očal vidi brati. Njena matije v teh letih zelo slabo videla, a bila je do konca "brihtna", kot je vedno rada pripomnila gospa Justi. Njej pa je spomin posebno letos začel pešati in "nagajati". A če ji pomagaš "odpirati" stara doživetja, privrejo na dan še imenitni dogodki in globoke življenjske modrosti, ki so se nekoč zasidrale v njena razmišljanja.
Tudi spi še vedno tako trdno, da "se zvečer uleže, zjutraj pa zbudi". Samo štirikrat v življenju je bila v bolnišnici. Rodila se je 13. aprila, a so ji domači "predrugačili" datum rojstva, ker naj bi bila številka 13 nesrečna.
Justina je dolgo življenje podedovala po obeh starših; tudi njen oče je dočakal devetdeset let. Mama pa je umrla sedem mesecev po stotem letu. Celih osemindvajset let je bila na vozičku, saj ni mogla stopiti na noge, ker je imela neko okvaro živčevja, sicer pa je bila trdnega zdravja. Hči Justi jo je vsa ta dolga leta negovala, tako da si je zaslužila "fraj" karto za v nebesa, kot je nekoč v šali pripomnila.
Justi je čistokrvna Bohinjka, saj je bil njen oče doma v Stari Fužini, mama pa na Bistrici. Rodila pa se je v Spodnji Ra-dovni, kjer je bil oče lovski in ribiški čuvaj, mama pa je tam imela gostilno. Od treh otrok je ostala živa samo Justi in še ona
je bila rahlega zdravja. Zato so se njeni starši zaobljubili, da bodo šli vsako leto na Brezje prosit za njeno zdravje. In tako je oče vsako leto najel kočijaža, da jih je s kočijo odpeljal na božjo pot.
V šolo je hodila Justi peš v pet kilometrov oddaljene Spodnje Gorje, kar je bilo posebno pozimi dovolj naporno. Po končani osnovni šoli pa je šla za leto dni v samostansko šolo v Škofjo Loko. Tam se je dobro izpopolnila v nemškem jeziku, čeprav se je že majhna naučila nemščine od otrok iz dveh sosednjih nemških družin, ki sta stanovali v Radovni.
Njen oče se je v lovskem in ribiškem revirju seznanjal z odličnimi ljudmi. Med njimi je bila baronica Irma Georgevič von Turkovič, ki je kasneje postala Justina birmanska botra. Vedno ji je morala poljubiti roko, kar se ji je takrat zdelo samo po sebi umevno. Poleti sta z možem živela v svoji vili na Bledu, pozimi pa na Dunaju. Baronica jo je hotela celo posvojiti, ker sama ni imela otrok. Pa tudi Justinina mama je hudo zbolela, tako da so ljudje že govorili, da bo umrla. Z botro jo je vezala tudi velika ljubezen do živali. Baronica je imela kar po pet kužkov naenkrat. Gospa Ju-
Čestitka Justini Voje za 100. rojstni dan (od leve proti desni): Iva Lapajne, svetovalka za družbene dejavnosti občine Bohinj, za njo stoji Justinina hčerka Mihaela Mencinger, Justina Voje, Evgenija Kegl Korošec, županja občine Bohinj, Justinina hčerka Breda Černe in avtorica članka Marija Cvetek. - Foto: Andrej Žalar
sti vsakemu psu reče kuža, ker se ji izraz pes zdi pregrd za tako prijazno in zvesto žival. Za stoti rojstni dan jo je zabaval Bredin lovski kuža Pepi, ki ima svoj rodovnik. Zato je Justi lahko zvedela za njegov rojstni dan in dokler je zmogla, mu je takrat skuhala klobaso. Tudi oče je imel lovskega psa v Radovni, mama pa kravo; ko pa so prišli v Bohinj, pa imeli koze. Logarjevi so se preselili na Ribčev Laz med 1. svetovno vojno, 1916. leta. Gospo Justi sem spraševala, če se še kaj spomni 1. svetovne vojne, pa je začela pripovedova-
Justi s svojo družino na Jesenicah (zadaj sin Jože in hči Breda, spredaj v sredini hči Miša -1. 1940) - Foto Pogačnik
Marija Cvetek je ob Justinini stoletnici napisala tudi pesem.
Foto: Andrej Žalar
ti, kako je bilo takrat hudo. Bohinj je bil namreč etapno območje Soške fronte in mimo njihovega doma je bila speljana ozkotirna železniška proga, ki so ji rekli "feldban". Med postankom vlaka so s postaje pritekli vojaki z "menažšalami" po fižol v solati, ki ga je mama prodajala kar skozi kuhinjsko okno. Justi je med l. svetovno vojno bila tudi prvič zaljubljena; bolj po "otroško", kot je sama dejala.
Doma je mama odprla gostilno Pri Logarju; kakor so se tudi pisali. Hišo so kupili od hčere znanega Trebušnika, ki gaje pisatelj Janko Mlakar opisal, kako je hodil na Triglav. Med prvimi so se začeli ukvarjati s turizmom, oddajali pa so tudi sobe. Takrat je bilo na Ribčevem Lazu šele nekaj hiš. Imeli so stalne goste, lahko bi rekli, da kar s celega sveta. Z njimi so se tako spoprijateljili, da jim je turizem nazadnje pomenil več kot le zaslužek. Vedno so imeli zaposleno kako natakarico, kuhala
pa je mama, in to z velikim veseljem. Rada je sprejemala goste, posebno take, ki so bili zabavni in vesele narave. K njim na verando je rad zahajal tudi princ Pavel. Tam so namreč jedli orožniki iz njegove garde, ki jim je mama kuhala. Justi je domnevala, da gaje zanimalo tudi, kakšno hrano imajo.
Justi ni bila nikoli v službi, zato se je včasih pošalila, da je že od rojstva "v penzjonu". A vseeno je bila koncesija za gostilno napisana na njeno ime, sicer oče ne bi dobil pokojnine, ker je mama imela gostilno.
Justinina starša Johan in Ivana sta se poročila že daljnega leta 1898, ko je bilo materi komaj sedemnajst let, oče pa je bil deset let starejši. Zanimivo je, da sta se oba rodila na isti dan.
Justi pa se je poročila leta 1922, pri devetnajstih letih, mož Jože pa je bil star štiriindvajset let. Spoznala sta se v domači gostilni, kamor je včasih prišel z Bistrice, kjer je bil zaposlen kot carinik. Bil je Ljubljančan, iz družine osmih otrok, ena izmed sester je bila redovnica, s. Jakobi na. Z Jožetom sta se poročila v bližnji cerkvici sv. Janeza, poročil ju je župnik Anton Golf, ki se ga starejši Bohinjci še spominjajo. Za njeno svatbo je zakupnik lova v revirju dovolil očetu, da je ustrelil srnjaka. Odlična šivilja iz Gorij, naduči-teljeva hči, pa ji je naredila lepo poročno obleko. Po robovih je bila obšita s hermelinovim krznom, kjer naj bi bili žepi, pa ji je iz bfaga oblikovala dve veliki planiki.
Kasneje sta se z možem zaradi njegove službe za trinajst let preselila na Jesenice. Gospa Justi si je želela nazaj domov, tudi vse tri otroke je prišla rodit domov: najstarejši je bil sin Jože, nato pa še hčerki Breda in Miša. Nekoč mi je pripovedovala, da seje Miša že skoraj rodila na Jesenicah, a je prihitela domov, da bi bil "otrok ja Bohinjc." Pa še mama je svoji otročnici (porodnici) dobro postregla. V šali se je Justi večkrat pohvalila, da je pri vseh treh otrocih pojedla kar sedemnajst kur. Tudi babica Urša se je takrat nastanila kar pri njih.
Na Jesenicah jih je presenetila 2. svetovna vojna in že leta 1941 so tam aretirali moža. Nekdo ga je izdal, ker je bil pri Sokolih. Nazadnje so celo družino izselili v Srbijo. V Valjevu so bili
skupaj tudi z bohinjsko učiteljico Štefko Jazbarjevo, ki je bila rojena isto leto kot gospa Justi. V 99. letu je lani umrla v radovljiškem domu počitka. Ona je ostala tam do konca vojne, njih pa je Justin svak spravil v Ljubljano. Tam so tudi živeli do konca vojne. Njen sin, ki velja za pogrešanega, bi bil letos star že osemdeset let. Poslali so ga v taborišče v Gonars; na postaji na Verdu pri Vrhniki so vlak napadli partizani. Med bežečimi je bil tudi Jože, ki se je nato priključil Cankarjevi brigadi. V Duganjih selih so ga Italijani ranili v nogo in ga mučili. Od tod dalje seje za njim zabrisala vsaka sled. Za mamo Justi so bili to najtežji trenutki v življenju. Tudi mož ji je umrl za možgan-
Navaden kruh se ji je zdel prav tako okusen kot potica. Vedno je imela rada stare domače jedi, kot so bohinjski žganci in kislo zelje, pa tudi domača župca je imenitna.
Lepo vedenje in red ima gospa Justi od nekdaj v krvi. Vseskozi je bila rada urejena in tudi sedaj je tako, seveda s pomočjo njenih dveh skrbnih hčera. Spomnim se, da si je pred nekaj leti dala delat novo zobno protezo, zraven pa je pripomnila, da mora biti nova, pa čeprav samo za štirinajst dni.
Včasih sta z mamo veliko brali; mama je dolga leta na vozičku kvačkala in vezla, še prej pa je šivala na šivalni stroj. Tudi srajce je naredila očetu. Kadar so bili dobre volje, so vsi trije prepevali, oče pa je pripovedoval stare lovske zgodbe. Še peklenska jaga, ki so se je ljudje zelo bali, je prišla na vrsto. Tudi gamsova župca ni manjkala na Logarjevem jedilniku. Stari Bohinjci so bili prepričani, da pripomore k trdnejšemu zdravju.
Zato ni čudno, da sta obe z mamo dosegli tako častitljivo starost, ki jo je Štefka Jazbarje-va obema prerokovala v svojih prigodniških verzih. Že za mamino 85. obletnico je takole voščila: "... da bi število teklo magari do 100, / če je božja volja tako."
Gospe Jazbarjeve ni več, zato sem se avtorica teh vrstic namesto nje poskušala potruditi z verzi za našo stoletnico. Nekaj izmed njih izraža naslednje želje: "Želimo vam zvrhano mero dobre volje / in zdravja, ki naj služi kar najbolje. / Da snidemo se spet ob letu osorej / za 101. in še k'teri jubilej!"
Bila je vesela in vzkliknila je: "Vidim, da me imajo ljudje še radi!"
Gospa Justi s svojo mamo ob njeni stoletnici (I. 1971)
sko kapjo že pri sedeminšestde-setih letih. In obe hčeri sta že tudi vdovi.
Tako je pač na tem svetu. Justi pa si je še v 98. letu sama skuhala kosilo. In je tudi zelo rada sama prebivala v svoji hiši. Včasih je dejala, da je še iz dekliških let navajena biti sama, ker je bila edinka. Pomodrovala pa je tudi, daje dobro, če si lahko sam, ker na stara leta eden izmed zakoncev prav gotovo ostane sam. Nekoč sem jo povprašala po receptu za dolgo življenje. Pa mi je rekla, da bi morali biti ljudje zmerni na vsakem koraku, predvsem pa pri jedi in pijači. "Zdravje se začne pri ustih," je pripomnila. Kregali so jo tudi, da si premalo privošči, ker je za zajtrk najraje jedla po-drobljen star kruri v beli kavi.
Njeno mamo so predstavniki radovljiške občine, kamor je Bohinj takrat spadal, počastili z lepim darilom in velikanskim šopkom, ki je štel sto rdečih nageljnov. Celo zimo so krasili cerkev sv. Janeza ob jezeru. Tudi bohinjska županja se je odrezala s cvetjem in čudovitim praktičnim darilom. Slavljenka se je prisrčno zahvalila in še s prešernim vriskanjem izrazila svoje veselje. Tako so ljudje po bohinjskih gorah in dolinah od nekdaj izražali svojo radost, m tako je tudi naša stoletnica poenostavljeno izrazila to, kai J^ vseskozi rada ponavljala: življenju je največ vredno, imaš koga rad in da ima kdo ra tudi tebe."
Marija
Cvetek
Tretje leto z dobičkom
Skupina Elan je tudi tretje leto po vrnitvi v slovensko lastništvo poslovala z dobičkom, saj je kljub padcu povpraševanja po smučeh uspela povečati skupno prodajo za šestino.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Begunje - Vodstvo Skupine Elan je v četrtek sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so razgrnili lani dosežene, mogoče je reči, zavidljive poslovne rezultate in razgrnili letošnje načrte. Dosedanjima dvema divizijama: Zimski program in Plovila, se v letošnjem letu pridružujeta še dve - Divizija koles in Divizija maloprodaje in oblačil, povečujejo število zaposlenih, načrtujejo nove naložbe, skupna prodaja pa naj bi se tudi letos povečala za 30 odstotkov. Nerazrešeno pa ostaja vprašanje pogodbe o vodenju Elana, ki je zaradi visokih nagrad dvignila preteklo leto veliko prahu.
Da Elan vodi ekipa visoko strokovnih profesionalcev, so dokazali tudi na dobro pripravljeni četrtkovi tiskovni konferenci, pri čemer so lanske poslovne rezultate temeljito obrazložili, razkrili letošnje spremembe in načrte, pa tudi nobeno od novinarskih vprašanj ni ostalo brez odgovora. Če je čisti dobiček precej relativna kategorija, odvisna od tega, koliko se ga želi prikazati, po sredi pa je tudi sprememba računovodskih standardov, pa je zanesljiv in primerljiv podatek o doseženi skupni prodaji, ki je bila lani nekaj nad 80 milijoni evrov, ali za 16 odstotkov višja, kot leto poprej. Kot je poudaril predsednik uprave Primož Finžgar, so precej pozornosti posvetili prodajni mreži, saj so skupaj z Merkurjem odprli 11 trgovin, v katerih lahko, in to postaja vse bolj pomembno, poleg prodaje, za razliko od velikih trgovskih centrov, nudijo tudi servisiranje. Poslovanje Elana je bilo v letu 2002 po besedah finančnega direktorja Andrewa Rajapaskeja povsem konsolidirano, finančno stabilno in visoko likvidno, kar pomeni, da je tudi ta plat poslovanja dokončno sanirana, za razliko od devetdesetih let, ko je Elan spremljala izguba in neslo-vetnost. Vsi poslovni cilji so bili v lanskem letu uresničeni, vključno z 10-odstotno donosnostjo kapitala oz. čistim dobičkom v načrtovani višini 4,2 milijona evrov, kar je sicer 28 odstotkov manj kot v letu 2001. Lani so zaposlili 75 novih delavcev in imeli ob koncu leta 896 zaposlenih, plače pa so realno porasle za 6 odstotkov.
Delež Elanovih smuči se ni zmanjšal
Kljub zmanjšanju povpraševanja po izdelkih iz zimskega programa - v svetu ocenjujejo, da sta dve slabi zimi zmanjšali trg smuči in snežnih desk za 5 do 7 odstotkov, pa se število smuči, ki jih je izdelal Elan, ni zmanjšalo. Prodali so 393 tisoč parov smuči, kar je le za odstotek manj kot leta 2001, in 181 tisoč snežnih desk, kar je za dva odstotka manj kot leto poprej. Posebnost je le morda ta, daje bilo manj smuči in desk prodanih pod znamko Elan in več pod
drugimi znamkami. Izboljšali so vrednostno prodajo v smeri izdelkov višjega cenovnega razreda in obogatili dodatno ponudbo. Skupna vrednost prodaje je bila tako s dobrimi 56 milijoni evrov na ravni leta poprej.
Drugače je bilo v programu plovil, kjer so s skoraj 100-odstotno doseženo rastjo, kot je dejal direktor tega programa Damir Popovič, svetovni prvaki v rasti. S prodajo 254 jadrnic so postali pomembnejši ponudniki tovrstnih plovil, prodaja 166 motornih čolnov pa je bila sicer za več kot polovico manjša, saj so urejali novo tovarno v Obrovcu, ki pa je začela s proizvodnjo šele ob koncu prodajne sezone. Že lani so uspešno začeli z dejavnostjo izposojanja plovil - Carterjem, ki ga letos pospešeno razvijajo.
V Skupini Elan so v lanskem letu investirali 5,2 milijona evrov, in sicer v novo linijo za proizvodnjo smuči, v novo mizarsko delavnico za izdelavo notranje opreme v plovilih ter v nove energetske naprave za kurjenje lesnih odpadkov, ki je poleg boljše ekonomičnosti z zmanjšanjem izpusta plinov in prahu bistveno izboljšala okoljsko sprejemljivost. Krovna družba Skimar je poleg tega vložila v tovarno motornih plovil in čarter še okoli 4 milijone evrov, tako da je bil investicijski program, načrtovan v višini 10 milijonov evrov, praktično izpolnjen.
Letos že štiri divizije
V celoti izpolnjeni proizvodni, prodajni, investicijski in poslovni cilji v lanskem letu pa so vodstvu Elana dali poguma za še smelejše načrte v prihodnje. Po srednjeročnem programu do leta 2005 načrtujejo celo podvojitev proizvodnje. V zimskem programu že letos načrtujejo nadaljevanje posodabljanja proizvodnje smuči in s tem tudi kvalitete ter višje vrednosti ter cene. Povpraševanje po novi inovaciji imenovani Fusion -vdelavi vezi v smuči, je enkrat večje, kot so pričakovali, zanimiv pa je tudi namen, da se v Elanu s kooperanti lotijo izdelave smučarskih čevljev in še nadalje razvijajo prodajno-servis-no mrežo ter dopolnilno ponud-
Kdo bo kupil Acroni?
Ljubljana - V petek opoldne se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup večinskega dela jeseniškega Acronija, ki so ga imeli štirje izbrani ponudniki. Ti so namreč imeli, po odločitvi posebne komisije za nadzor privatizacije Slovenskih železarn na ministrstvu za gospodarstvo možnost, da od letošnjega februarja opravijo skrben pregled družbe. Čeprav imena ponudnikov niso znana, je znano, da se za to niso odloČili v idrijski korporaciji Hidrii, ki je bila dolgoletni poslovni partner Acronija in o tem že sklenila strateško zavezništvo z
družbama Kovintrade in Merkurjem. Poudarjajo, da so se sicer zelo aktivno vključili v postopek privatizacije Acronija, vendar se po tehtnem premisleku odločili, da zavezujoče ponudbe ne oddajo. Ocenili so namreč, da bi bila za pridobitev večinskega deleža v Acroniju potrebna prevelika investicija, previsoka so tudi pričakovanja in tveganja v primerjavi s pričakovanimi donosi. V Hidrii upajo, da bo država zaščitila interese slovenskega gospodarstva, kar je bil tudi namen strateškega zavezništva Hidrie s Kovintrade in Merkurjem. Š. Ž.
Vodilni Elana (od leve): Damir Popovič, direktor programa plovil, Primož Finžgar, predsednik uprave, Uroš Korže, prokurist, in Andrevv Ra-japaske, finančni direktor.
bo. V programu plovil naj bi se nadaljevala izredna rast, kjer bodo ponujali izboljšano jadrnico Elan 37, pripravljajo pa tudi prvo pravo potovalno jadrnico Elan 42. Poleg malih motornih čolnov naj bi v letošnjem letu splovili tudi 35-čeveljsko motorno jahto Elan 35 Power, sicer pa bo proizvodnja plovil modernizirana z metodami okolju prijaznejše vakuumske laminacije, v nekaterih fazah pa bodo uvedli tudi delo robotov. Lani začeto dejavnost Carterja na Jadranu nameravajo razširiti tudi v Grčijo, Turčijo in Italijo. V Elan se je vrnil program opreme za športne objekte, novost pa je tudi proizvodnja koles nekdanjega ljubljanskega Roga. Tako bo imel poslej Elan štiri divizije: poleg zimskega programa in plovil še kolesa ter maloprodajo in oblačila. Skupaj naj bi se prodaja povečala za 30 odstotkov na 105 milijonov evrov, pri čemer načrtujejo za 5 milijonov evrov čistega dobička. Skupna vrednost investicij je načrtovana v višini skoraj 18 milijonov evrov.
Lastniki se bodo morali odločiti
Novinarje pa je seveda zanimalo razreševanje vprašanja nagrad vodilnim, ki je v preteklem letu dvignilo veliko prahu. Pro-
kurist Elana Uroš Korže je povedal, da pogajanja niso končana, saj lastniki še niso odgovorili na nove znižane ponudbe. Vodstvo Elana je prepričano, da sedanja pogodba, po kateri mu pripada četrtina ustvarjenega dobička in amortizacije, velja, izteče pa se marca prihodnje leto. Umik točke dnevnega reda na skupščini delničarjev v vodstvu razumejo kot zavrnitev danih predlogov za spremembe pogodbe, eden od lastnikov pa veljavnost pogodbe celo izpodbija. Ves denar za leti 2000 in 2001 nameravajo vložiti v ustanovljeno fundacijo za štipendiranje, o deležu dobička za leto 2002, ki znaša 400 milijonov tolarjev, pa se še niso odločili. Da bi del izplačali v obliki delnic, se z lastniki še niso dogovorili. Ker se pogodba izteče čez slabo leto, se bodo lastniki morali kmalu odločiti, kako naprej, pri čemer je interes sedanjega vodstva, da nadaljuje z delom, odlašanje pa bi lahko vplivalo na njihovo delo. Elan je lahko še zelo občutljiv, je dodal predsednik uprave Finžgar, in kaj hitro se lahko ponovi razvoj iz 90. let. Izvedeli smo tudi, da vsi vodilni delajo za Elan po pogodbi, povprečni mesečni bruto zaslužek na vodilnega pa je lani znašal 1.711.000 tolarjev.
Štefan Žargi
Pritiski iz ozračja
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Mogoče se vprašanje, zakaj nekateri okoljevarstveni sporazumi, kot na primer Montrealski protokol, delujejo, spet drugi, kot na primer Kjotski, pa ne, ne zdi ravno gospodarsko. A ko odstranimo ves politični balast, žal ugotovimo, da je denar tudi tukaj sveta vladar. Oba zgoraj omenjena sporazuma sta bila namenjena nevarnostim, ki grozijo zemeljskemu ozračju. V Montrealu je leta 1987 nevarnost prihajala v obliki kloro-fluoro-ogljikovih spojin (CFC), ki uničujejo ozonsko plast, v Kjotu leta 1994 pa v obliki toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid, ki po mnenju mnogih strokovnjakov spreminjajo podnebje. Oba sporazuma sta tako poskušala rešiti problem, ki se tiče vseh držav in ga tudi vse države bolj ali manj aktivno povzročajo. Zdi pa se, da je Montrealski protokol uspešno zaustavil kopičenje spojin, ki uničujejo ozon v ozračju, saj je vsebnost CFC dosegla vrh pred približno desetimi leti in od tedaj pada. Ozonska plast se obnavlja in naj bi se do sredine stoletja vrnila na raven pred letom 1980. Kjotski sporazum je temu pravo nasprotje. Resda ga je podpisalo preko sto držav, a večinoma le tiste, ki jim ne določa zgornje meje emisij ogljikovega dioksida. Največje svetovne "proizvajalke" tega plina, ZDA, so podpis gladko zavrnile, saj bi s tem morala ameriška podjetja zmanjšati emisije za tretjino. In ker ZDA vedno in povsod sledijo izključno samo svojim interesom, tudi v prihodnosti ni upanja, da bi se kaj spremenilo.
Vsaka država se kot po pravilu izogiba plačevanju zaščite okolja. Vsi pa se hkrati tudi zavedajo, da bi bil končni rezultat, če bi vsi delali enako, še slabši. Tako pri sporazumih, ki imajo upanje na uspeh, država raje prilagodi svoje obnašanje, kot pa se sooči s posledicami zavrnitve. A ker so sporazumi sprejeti med suverenimi državami, morajo vsebovati tudi vzpodbude, ki podpisnice prisilijo k spremembi obnašanja. V primeru Montrealskega protokola so se podpisnice večinoma pritoževale, saj je v nasprotju z večino okolje-varstvenih sporazumov vseboval tudi uveljavitvene mehanizme. Kazni so med drugim vsebovale tudi trgovinske sankcije proti proizvodom, ki so vsebovali ali 'bili izdelani s pomočjo CFC. Še pomembnejše je bilo, da so bili stroški uveljavitve majhni, koristi (npr. preprečevanje kožnega raka) pa velike. Bogate države so tako tudi pomagale revnim, da so prešle na proizvode brez CFC. In Kjoto? V tem primeru je razlika stroški in koristmi manjša. Nekatere države lahko s spremembo podnebja celo pridobijo. Kmetijstvo v Kanadi in Rusiji, velikih proizvajalkah fosilnih goriv, se lahko izboljša, četudi bi poljedelstvo v tropih propadlo. V ZDA bi bile koristi od zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida veliko manjše od škode, povzročene s podvojitvijo količine tega plina v ozračju. Kruta resnica je, da tanjšanje oz.onske plasti ljudi neposredno ubija, medtem ko ima sprememba podnebja, vsaj za zdaj, manj smrtonosne posledice. In dokler te posledice ne bodo začele ubijati ljudi v največjih nasprotnicah Kjota, se ne bo kaj dosti spremenilo na bolje.
Priznanje mag. Dragu Štefetu
Kranj - Iz Elektra Gorenjske so sporočili, daje njihov direktor, ki čez nekaj mesecev odhaja v pokoj, v sredo na letnem in volilnem zboru Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC) dobil priznanje za življenjsko delo za strokovni in podjetniški doprinos na področju distribucije električne energije. Mag. Drago Štefe deluje v slovenski elektroenergetiki že več kot 40 let, njegovo specialno področje pa je bil razvoj in zanesljivost obratovanja elektrodistribucijskega omrežja, posebno na področju Gorenjske, v okviru strokovnih povezav in članstva pa tudi širše v državi in regiji. S. Ž.
V četrtek, 24. aprila 2003 ob 13. uri vas vljudno vabimo na otvoritev Poslovnega centra Dom in Glavne podružnice Abanke na Nazorjevi 1 v Kranju.
Pridružite se nam na prireditvi in prijetnem popoldnevu odprtih vrat.
ABANKA
Pripravljeni na zamenjavo
Telekom lani zelo
V Gorenjski banki bodo občanom večino sedanjih računov zamenjali s transakcijskimi
oz. osebnimi računi maja in junija.
Kranj - Po zakonu o plačilnem prometu morajo banke tekoče, žiro in devizne račune ter hranilne knjižice občanov zamenjati s transakcijskim oz. osebnim računom.
Kot so sporočili iz Gorenjske banke, bo transakcijski račun nadomestil vse račune, na katere so imetniki doslej dobivali redne prejemke in plačevali v tolarjih ali devizah. Vsi osebni računi bodo večvalutni, kar pomeni, da bodo imetniki na istem računu lahko imeli tolarje in devize. Vsak komitent naj bi imel v banki en osebni račun, na posebno željo pa dva ali več. Večino ra-
čunov bodo občanom zamenjali maja in junija. Da bi se izognili gneči pred bančnimi okenci, bodo vsak teden zamenjali le določeno število računov, pri tem pa bodo najprej prišli na vrsto enostavni primeri, nato pa vse bolj zahtevni. Najprej bodo zamenjali gotovinske račune ter račune mladih in študentov, kasneje pa tudi imetnikom računov, ki uporabljajo elektronsko po-
Abanka in SKB banka v novih prostorih
Kranj - Medtem ko bo glavna podružnica Abanke v Kranju slovesno odprla prostore v novozgrajenem ICDomu ta četrtek, se na selitev pripravljajo že tudi v SKB banki.
slovanje in večvalutnost. Večino računov bodo zamenjali po pošti oz. tako, da bodo imetniku vso potrebno dokumentacijo skupaj z bančno kartico poslali na dom. Na tak način bodo lahko zamenjali račun le tistim, za katere ima banka davčno številko in popolne matične podatke. Vse ostale pozivajo, da ob prvem obisku v banki predložijo tudi davčno številko in da sproti sporočajo spremembe matičnih podatkov (priimka, naslova). Da bi se v banki lahko bolj posvetili zamenjavi računov, prosijo stranke, da čimveč uporabljajo bankomate, debetne in plačilne kartice, trajne naloge in elektronsko banko Link. C.Z.
Kranj - Lanski rezultati poslovanja Telekoma Slovenije so bili zelo dobri, je na četrtkovi seji ugotovil nadzorni svet, ko je obravnaval letno in revizijsko poročilo za lani. Telekom je namreč lani dosegel 86,3 milijarde tolarjev prihodkov in 80,8 milijarde tolarjev odhodkov, pri tem pa je bila rast odhodkov za tri odstotne točke nižja od rasti prihodkov. Čisti dobiček je znašal 5,5 milijarde tolarjev in je bil za osem odstotkov večji kot leto prej. Zadolženost so zmanjšali za dobrih 13 milijard tolarjev ali za šest milijard več, kot so načrtovali, za naložbe pa namenili 10,5 milijarde tolarjev. Število priključkov v omrežju so povečali za 22 tisoč. Po pričakovanju se je zmanjšalo število navadnih telefonskih priključkov, povečalo pa se je število ostalih - ISDN BA za 22.032, ISDN PA za 92, Centreks za 30.543 in ADSL za 13.743. C.Z.
Plačevanje cestnine s kartico Visa
Kot so sporočili iz SKB, bodo poslovalnico na Primskovem preselili iz sedanje lokacije v bližnji novozgrajeni Podjetniški center, kjer bodo odprli vrata v ponedeljek, 28. aprila. V novi poslovalnici bodo nudili vse bančne storitve. Na bančnih okencih bodo strankam urejali bančne posle, po novem jim bodo lahko ponudili tudi najem šefov, strankam dostopnejša pa bosta bankomat in dnevno nočni trezor. Občanom bodo pomagali in svetovali pri odprtju osebnega računa, poslovanju z devizami, pridobitvi plačilnih kartic Maestro, Visa, EC/Ma-stercard, pri odločitvah za ve-
zavo tolarjev in deviz ter pri najemanju tolarskih posojil in stanovanjskih posojil z devizno klavzulo. Opravljali bodo menjalniške posle in nakazila v tujino. Podjetja in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki bodo lahko v novi poslovalnici odprli transakcijske račune za tolarsko in devizno poslovanje in uredili vse potrebno za tolarski plačilni promet, za plačilni promet s tujino, za naložbe prostega denarja in za financiranje poslovanja, podjetnikom pa bodo na voljo tudi vse informacije o elektronskem poslovanju.
C.Z.
Kranj - Družba za avtoceste (Dars) in Abanka Vipa sta sklenili pogodbo, ki imetnikom kreditne kartice Visa omogoča, da od petka dalje plačujejo cestnino, abonentske bone, mesečne karte ter dobroimetje na elektronske tablice sistema ABC tudi s kreditno kartico Visa. Vse cestninske postaje in prodajna mesta, kjer sprejemajo kreditno kartico Visa (ne pa tudi debetne kartice Visa Elektron), so označili z ustreznimi nalepkami. V Darsu želijo s tem povečati prepustnost cestninskih postaj, kjer je zdaj možno plačevati cestnino s karticami DKV, UTA, Magna, Activa, Eurocard, Ma-stercard in Visa, tem sedmim pa se bosta junija pridružili še kartica OMV Istrabenz in Darsova predplačniŠka kartica, zatem pa
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DELAVEC
GRADB DELA ■ SANACUE: d. i 12 mes.. do 29.04.03: SANING INTERNATIONAL DO 0, UL. MIRKA VADN0VA1. KRANJ
OBDELOVALEC LESA
VILIĆARIST; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; tečaj za voznike viličarjev; do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D.. MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR
POMOČNIŠKA DELA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D.. KIDRIČEVA C. 58, ŠK LOKA; št. del. mest; 2
MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
SEKANJE IN SORTIRANJE ODPADKOV; d. č. 2 mes.; 3 mes. del. izk.; do 25.04.03: JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR. HRIB 1, PREDDVOR
KUHARSKI POMOČNIK
KUHARSKI P0M.: d. č. 5 mes.; do 22.04.03; TONEJEC BRANKO S P. ŽUPANČIČEVA 9. BLED
STROJNI 0BDEL. KOVIN
REZKALEC; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; do 25.04.03; SAVA TIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ
KROJILEC TEKSTILU
KROJIUA; d. č. 3 mes.; 3 I. del. izk., kat. B; do 25.04 03; ZORNIK MIKLAVŽ S.P., POT NA LISICE 17, BLED
SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR; ned. č.: 1 I. del. izk.; do 02.05.03: RENDEZ VOUS D.O.O.. KOMENSKEGA UL. 5, KRANJ
MIZAR
PARKETAR, MONTAŽER POHIŠTVA; ned. č.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 25.04.03; BUNIC DRAŠKO S P, C. STANETA ŽAGARJA 44, KRANJ
MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA 0.0., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2
MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - VARILEC; d. č. 2 mes.; 5 I. de), izk.; do 26.04.03; ALT BRANKO S.P., GOZDNA POT I, JESENICE
ELEKTRO VARILEC; d. č. 6 mes.; 51. del. izk.; do 30.04.03; HIDROREMONT 0.0.0., C. SLAVKA LIK0VIĆA 4A, JESENICE
STRUGAR
STRUGAR: d. č. 12 mes.; slov. |. - gov in pis.; do 25.04.03; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D.D., UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ
STRUGAR; d. č. 3 mes.; 2 I, del. izk.; do 25.04.03; SAVA TIRES D 0.0., ŠKOFJELOŠKAC. 6, KRANJ
FREZALEC
REZKALEC; d. č. 12 mes.; 5 I, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 07.05.03; ORODJARSTV0 D.O.O.. MLAKARJEVA UL. 63 ŠENČUR
BRUSILEC
OKROGLO BRUŠENJE KOVIN; d. č. 6 mes.; do 30.04.03; MARKIČ MILAN S.P.. GLAVNA C. 38, NAKLO
STROJNI MEHANIK
STISKALEC; d. č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 29.04.03; INTEC TIV TISKANA VEZJA D.O.O., LJUBLJANSKA C. 24A, KRANJ
AVTOELEKTRIKAR
SERVISER VILIČARJEV; d. č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; nem. j. -gov.; kat. B; do 10.05.03; ELAS SERVIS D.O.O., VOPOVUE 33, CERKLJE
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR BANDAŽER; d. č. 12 mes.; 11, del. izk.; slov. j, - gov. in pis.; kat. B; do 25.04.03; MLINAR TEAM D.O.O., GORENJESAVSKAC. 15, KRANJ
SLIKOPLESKAR; d. č. 8 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 17.05.03; JR 0.0.0., GOLNIŠKA C. 13, KRANJ
TESAR
TESAR; d. č. 6 mes.; do 22.04.03; MUMINOVIČ FIKRET S.P. PIPANOVA 78, ŠENČUR: št. del mest: 3
TESARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR
PEČAR
POLAGALEC KERAMIKE; d. č. 12 mes.; 21. del. izk.; slov. j. -gov; kat. B; do 07.05.03; SAZA D.O.O.. ŽUPANČIČEVA UL. 39, KRANJ
VOZNIK AVT0MEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA: d. č. 12 mes.; 11. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov.; kat. B.C.E; do 10.05.03; SANDI D.O.O., DOVJE 60, MOJSTRANA
VOZNIK; d. č. 6 mes.; 6 I. del. izk,; slov. j. in angl. j. - gov. in pis.; kat. B,C,E; do 25.04.03; PETROVČIĆ JOŽE S.P, ŽIROVSKIVRH 36, ŽIRI
PRODAJALEC AVTOM.. REZ.DEL, KMET.MEHAN.
TRGOVEC, SKLADIŠČNIK; ned. ć.; kat. C; do 25.04.03; EURO JENKO D.O.O., VIRMAŠE 109, ŠK. LOKA
KUHAR
KUHAR; ned. č.; 5 I. del. izk.; do 26.04.03; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKAC. 41, KRANJ
KUHAR; ned. č.; 21. del. izk:; kat. B; do 30.04.03; GORENC VILKO S.P, GRAJSKA UL. 14 BOH BISTRICA
NATAKAR: d. č. 2 mes.; slov. j. - gov in pis.. angl. j. - gov.; do 07.05.03; FINŽGAR FRANC S.P, ROŽNA DOUNA 30, LESCE
KUHAR; d. č. 7 mes,; 1 I. del. izk.; do 22.04.03; TONEJEC BRANKO S.P., ŽUPANČIČEVA 9. BLED
KUHAR; ned, č.; 1 I. del. izk.; do 25.04.03; VISENJAK FRANCI S.P..C.SVOBODE 27, BLED
KUHAR ČISTILEC; ned. č.; kat. B; do 29.04.03; OŠ DR. JANEZA MENCINGERJA. SAVSKA C. 10, BOH. BISTRICA
NATAKAR
NATAKAR; ned. č.; 51. del. izk.; do 26.04.03; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA C. 41, KRANJ
STROJNI TEHNIK
UPRAVUALEC STROJEV; d. č. 3 mes.; do 22.04.03; ŠIBO D.0.0., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
ELEKTROTEH. ELEKTRONIK
VZDRŽEVANJE ELEKTR. STROJEV; ned. č.; angl. j. -gov.; do 26.04 03; AUANČIČ IVAN S.P., RUPA 23B, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
KOMERCIALIST; d. č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 26.04.03; ARAK D.O.O., MLADINSKA UL. 2, KRANJ
SKLADIŠČNIK; d. č. 9 mes.; 11, del. izk.; tečaj za voznike viličarjev: kat B; do 25.04.03:1.S.8. D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ
INŽ, ELEKTROTEHNIKE
SERVISER ELEKTRONIKE IN AVTOMATIKE; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; nem. j. in angl. j. - gov.; kat. B; do 10.05.03; ELAS SERVIS D 0.0., VOPOVUE 33, CERKLJE
EKONOMIST
IZVOZNO UVOZNI REFERENT; ned. č.; 31, del. izk.; angl j. in nem j. ■ gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat. B: do 22.04.03: TOKOS TRŽIČ, CANKARJEVA C. 9. TRŽIČ
UNIV. DIPL. INŽ. KMETIJSTVA
VODJA KONTROLE, d. č. 12 mes.; kat B; do 25.04.03; KGZS, KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD KRANJ, C. IVA SLAVCA 1. KRANJ
UNIV. DIPL. INŽ, ELEKTROTEHNIKE
SAMOST. STROK. SOD. ZA PROGR. OPREMO (HARDVVARE); ned. č.; 51, del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat. B; zaieljeno znanje rus. j., izkušnje s podr. strojne opreme (HARDWARE-A), možnost daljše služb, odsotnosti, potovanj; do 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., LIPNICA 8, KROPA
STROK. SOD. V RAZVOJ. SKUPINI ZA ELEKTRONIKO; ned. 6.; 51. del. izk.; angl. j. in nem. j, - gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., LIPNICA 8, KROPA
DIPL. INŽ. RAČUNALNIŠTVA (VS)
RAĆUNALNIĆAR; d. č. 6 mes.; angl. j. in nem. j. - gov.;.urej. besedil - osn.; do 25.04.03; SITRA D.O.O., SPODNJI OTOK 23, RADOVUICA
UNIV. DIPL. EKONOMIST
VIŠJI STROK. SOD. V RAČUNOV.; ned. 6.; 51. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; do 25.04.03; OBČINA ŠK. LOKA, POLJANSKA C. 2. ŠK. LOKA
KOMERCIALIST (LAHKO PRIPRAVNIK) V PE AURA KRANJ; d. Č. 12 mes., dO 29.04,03; MERCATOR , KŽK KR. PRODAJALNA VRTNARIJA KRANJ. BLEWEISOVA C. 29. KRANJ
PRIPRAVNIK; d. č. 12 mes.; nem, j. in angl. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - zaht.: do 25.04.03; PLANIKA D.D., SAVSKA LOKA 21, KRANJ
UNIV. DIPL. PRAVNIK
STROK. SOD.; ned. č; 21. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn., pravniški drž. izpit, do 25.04.03; OKRAJNO SODIŠČE JESENICE. C. MARŠALA TITA 37, JESENICE
PROF, RAZREDNEGA POUKA
UČITELJ V I. TRIADI IN DELO V ODD. PB ned č slov. j. - gov. in pis.; do 25.04.03; OŠ KRIŽE, C. KOKRŠKEGA ODREDA 16, KRIŽE
PROF. JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO
UČITELJ SLOV IN NEM JEZIKA; ned. č.; do 29.04.03; OŠ DR. JANEZA MENCINGERJA, SAVSKA C 10, BOH. BISTRICA
UNIV. DIPL. INŽ. ARHITEKTURE
VIŠJI SVET. ZA UREJANJE PROSTORA IN OKOLJA; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; strok, izpit za inšpektorja ali preizkus strok, usposob. za dejanja v upr postopku; do 22.04.03; OBČINA BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 35, BOH. BISTRICA
še kartica Diners. Da bi izboljšali obveščenost voznikov o razmerah na avtocestah, so na primorskem avtocestnem kraju, pred izvozoma Brezovica in Senožeče, namestili nad vozišče informacijska portala. Še pred turistično sezono bodo na vseh večjih avtocestnih počivališčih namestili skupno enajst multimedijskih kioskov, info@sto-pov, prek katerih bodo uporabniki lahko dobili informacije o razmerah na avtocestah, cestnini, razdaljah med kraji, počivališčih in cenah bencina.
C.Z.
Analizirajmo delnice -nominalna vrednost delnice
Veliko vlagateljev je zmedenih ob dejstvu, da ima lahko delnica več vrednosti, npr. nominalno, knjigovodsko, tržno, notranjo... Vsaka od teh vrednosti ima svoj pomen in vsaj na splošno naj bi bil z njimi seznanjen vsak investitor.
Nominalno vrednost delnice določijo ustanovitelji delniške družbe ob ustanovitvi oz. lastniki ob dokapitalizaciji. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v 173. členu pravi, da je najnižji nominalni znesek delnic 1.000 SIT, višji nominalni zneski pa se morajo glasiti na večkratnik 1.000 SIT. Če število izdanih delnic pomnožimo z nominalno vrednostjo delnice, dobimo vrednost osnovnega kapitala, ki mora biti po 172. členu ZGD vsaj 6 mio SIT. Večina slovenskih podjetij je izdalo delnice z nominalno vrednostjo 1.000 SIT ali 10.000 SIT, manj je podjetij z. nominalno vrednostjo dva, tri, štiri, itd. tisoč SIT.
Zakaj je pomembna nominalna vrednost delnice za investitorja? Zgolj z vidika določanja lastniškega deleža v podjetju. Če se vse izdane delnice podjetja glasijo na enako nominalno vrednost, potem se delež lastniškega kapitala določi preprosto tako, da lastnik deli število lastnih delnic s številom vseh izdanih delnic. V praksi je možno, da vse izdane delnice podjetja nimajo enake nominalne vrednosti in v tem primeru je potrebno biti pazljiv pri izračunu lastniškega deleža. Ne pove pa nominalna vrednost delnice skoraj nič o njeni pravi vrednosti, sploh če je od izdaje delnic minilo že več let. To potrjuje že sam pogled na tečajnico Ljubljanske borze.
Nominalna vrednost se sicer od same izdaje delnic običajno ne spreminja, možno pa je tudi naknadno znižanje, če se tako odločijo delničarji na skupščini. Gre za knjigovodsko operacijo, s katero se nominalna vrednost delnice npr. prepolovi, na drugi strani pa se podvoji število izdanih delnic, tako da ima vsak delničar dvakrat več delnic kot pred spremembo. Zmanjševanje nominalne vrednosti delnic imenujemo tudi cepitev delnic (angl. Stock Split). In kdaj bi bila cepitev delnic uporabna v praksi? Če vzamemo za primer Zavarovalnico Triglav, znaša cena ene delnice preko 1 mio SIT, ob nominalni vrednosti 498 tisoč SIT. Predstavljajte si, da se, po uspešno dokončani privatizaciji, delnice te družbe uvrstijo na borzo. Le malokdo bi si lahko privoščil nakup te delnice, kljub temu, da bi recimo predstavljala dobro naložbo. Delnica bi bila enostavno predraga gledano v absolutnem smislu. Če bi opravili cepitev delnic in znižali nominalno vrednost za 10-krat, bi se seveda število izdanih delnic povišalo za 10-krat, število delnic vsakega lastnika bi se prav tako podeseterilo, za 10-krat pa bi se znižala tudi tržna vrednost delnice, ki bi bila tako dostopnejša z.a nakup širšemu krogu investitorjev in bi se tudi likvidnost te delnice precej izboljšala.
Goran Dolenc GBD d.d., info@gbd.si
KD Group z dobičkom
Finančna skupina KD Group je lani ustvarila 1,26 milijarde tolarjev čistega dobička.
Ljubljana - Minulo leto je bilo še posebej uspešno za njihove tri vzajemne sklade, ki so obseg sredstev povečali z 9,2 na 33,5 milijarde tolarjev (145,7 milijona evrov), število vlagateljev pa se je več kot podvojilo.
"Finančna skupina KD je lani poslovala v skladu s poslovnimi načrti," je na četrtkovi novinarski konferenci dejal direktor Matjaž Gantar in napovedal, da se bodo letos in prihodnje leto še bolj osredotočili na tuje trge. Ker se bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo povečala konkurenca, se bodo zelo prizadevali, da bi se še naprej uvrščali med upravljavce najdonosnejših skladov na svetu. Razvijali bodo sedanje sklade in oblikovali nove, tudi v državah jugovzhodne Evrope, širili prodajno mrežo, poskušali pridobiti licenco za borz-noposredniško družbo ter vlagali v kinematografe in druge obetavne naložbe. Obe zavarovalnici, Adriatic, v kateri imajo nekaj
Višje cestnine
Kranj - Vlada je na petkovi seji spremenila sklep o določitvi cestninskih cest in višini cestnine, s čimer je cestnine uskladila z rastjo življenjskih stroškov. Po tem sklepu bodo cestnine od 1. maja dalje višje za 5,1 odstotka. Zadnjič so jih uskladili z inflacijo julija lani, takrat so jih zvišali za 1,5 odstotka. Po odloku o letnem planu in razvoju vzdrževanja avtocest za letošnje leto, ki ga je sprejel državni zbor, bi jih potlej morali uskladiti z inflacijo že z letošnjim 1. januarjem in jih povišati za tri odstotke, vendar do tega ni prišlo. Tokratno povišanje je seštevek inflacije v Janskem drugem polletju in rasti cen v letošnjih prvih štirih mesecih.
C.Z.
več kot 51-odstotni lastniški delež, in Slovenica, v kateri je njihov delež 99-odstotni, sta lani poslovali celo bolje, kot so načrtovali. Ker poskus združitve ni uspel, poskušajo prodati deleža obeh zavarovalnic. Nezavezujo-če ponudbe je oddalo več domačih in tujih družb, k oddaji zavezujočih pa bodo povabili od dve do štiri.
KD Holding je lani dosegla 376 milijonov tolarjev čistega dobička, KD Investments, ki upravlja vzajemne sklade Galileo, Rastko in KD Bond, pa 553 milijonov tolarjev. V začetku
leta je bilo premoženje skladov vredno 9,2 milijarde tolarjev, do konca leta je poraslo na 33,5 milijarde, do konca letošnjega prvega četrtletja pa že na 36 milijard tolarjev. Število vlagateljev se je lani povečalo z 11.390 na 26.458, v začetku letošnjega aprila pa je že preseglo mejo 30 tisoč. V skladu Galileo so se vložki lani povečali s 6,7 na 24,1 milijarde tolarjev, v Rastku z 2,3 na 8,5 milijarde tolarjev in v KD Bond z 233 na 972 milijonov tolarjev. Galileo je bil s 60,5-odstotno letno donosnostjo na prvem mestu v Sloveniji in Rastko z 58,8-odstotno na drugem, KD Bond pa je bil najboljši med t.i. obvezniškimi skladi.
Cveto Zaplotnik
Slovenski finančni dnevi
Ljubljana - Od danes do četrtka bodo v Cankarjevem dnevu v Ljubljani spet Slovenski finančni dnevi, ki jih pripravlja revya za naložbe denarja Kapital.
Kot navaja urednik revije Srečko Pirtovšek, se bo v treh dneh zvrstilo več kot devetdeset predavanj, pogovorov in predstavitev. Gostje bodo minister za finance, guverner Banke Slovenije ter direktorja borze in agencije za trg vrednostnih papirjev, svojo ponudbo pa bo predstavilo približno trideset bank, borznih hiš, zavarovalnic in ustanov, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami. Banke, zavarovalnice in pokojninske družbe bodo predstavile ponudbo življenjskih, pokojninskih in rentnih varčevanj, domači in tuji vzajemni skladi svojo ponudbo in prednosti pred konkurenco, banke, "leasingi" in stanovanjski sklad ponudbo stanovanjskih posojil, banke, razni skladi in
drugi ponudbo posojil in državnih podpor, strokovnjaki možnosti za zavarovanje terjatev in varnost elektronskega poslovanja, predstavniki davčne uprave najpogostejše nepravilnosti in davčne utaje, zavarovalnice pa ponudbo za zavarovanje odgovornosti direktorjev in članov uprav. Razpravljali bodo o aktualnih razmerah pri privatizaciji bank in zavarovalnic, proračunu in davčni politiki, vlogi in ukrepih agencije za trg vrednostnih papirjev na kapitalskem trgu pa tudi o tem, kako znižati inflacijo in kaj prinaša vstop Slovenije v Evropsko unijo na finančnem področju. Podelili bodo tudi priznanje "Naj direktor" in "Naj finančnik".
C.Z.
Težave edinega šolskega hotela
Blejski hotel Astoria je kot edini šolski hotel v Sloveniji v težavnem položaju. Ker je del javnega zavoda, ne more najeti bančnega posojila ali se potegovati za denar na
različnih razpisih, od države kot lastnika pa ne dobi nič.
Bled - "V Sloveniji položaj šolskega hotela še ni določen, zato se zadnje leto zelo prizadevamo, da bi ga opredelili. Hotel deluje kot enota izobraževalnega zavoda Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, vendar si mora za razliko od zavodov denar za plače zaslužiti sam, na razpisih pa se ne more potegovati za denar ministrstva za gospodarstvo in iz skladov Evropske unije niti ne more najeti bančnega posojila," pojasnjuje težaven položaj hotela direktor Vlado Kovač.
Kakšno rešitev predlagate?
"Predlagamo, da bi bil hotel družba z omejeno odgovornostjo v popolni lasti ministrstva za šolstvo, znanost in šport."
V hotelu potekajo različne šolske dejavnosti. Kaj vse?
"V Astoriji je pouk strokovnih predmetov, to je kuharstva in strežbe. Za to so že pred leti tudi dogradili šolsko kuhinjo, imamo tudi učilnico za strežbo, ki je nekoliko skromnejša, po dogovoru z ministrstvom za šolstvo pa naj bi za šolske potrebe namenili tudi del restavracije. Študentje prvega letnika se v okviru pouka deset dni seznanjajo z dejavnostjo vseh hotelskih oddelkov - s strežbo, kuhinjo, recepcijo in upravo, v hotelu lahko opravljajo delovno prakso, v sodelovanju s šolo pa vsako leto pripravimo tudi več projektov. Čeprav je vse to za zaposlene v hotelu dodatna delovna obremenitev, izkušnje šolskih hotelov po svetu kažejo, da imata od tega lahko koristi obe strani, šola in hotel. Ministrstvo za gospodarstvo podpira obstoj in razvoj šolskega hotela in to kot eno od prednosti nava-
Direktor Vlado Kovač
j a tudi strategija razvoja slovenskega turizma za obdobje 2003 -2006."
So gostje, ki prihajajo v Astorio, seznanjeni, da je to šolski hotel?
"Nikjer to izrecno ne piše, načeloma naj bi bilo delo študentov neopazno, vendar pa gostje lahko opazijo, da jim strežejo tudi študentje. Če se jim pri tem morebiti zgodi kakšna nevšečnost, se gostom za to tudi opra-
vičimo. Ker se po standardu le težko primerjamo z drugimi hoteli, se prizadevamo, da bi bili od ostalih boljši vsaj pri "človeškem faktorju", pri odnosu do gostov. To je ob skromnem hotelskem standardu lahko naša edina konkurenčna prednost."
Kako šolski hotel uspeva na konkurenčnem turističnem trgu?
"Lani smo našteli 22 tisoč prenočitev gostov, kar je bilo pet tisoč manj, kot smo načrtovali, in ustvarili manjšo izgubo. Da smo zaostali za načrtom, je več razlogov, na turistični promet je pomembno vplival predvsem teroristični napad na ZDA 11. septembra lani. Letos načrtujemo 24.600 nočitev in pozitivno poslovanje, a tudi letošnji rezultat bo zelo odvisen od političnih razmer v svetu, še zlasti od vojne v Iraku. Prve posledice že občutimo, eden od pomembnih poslovnih partnerjev nam je za obdobje od maja do septembra informativno odpovedal enajst enotedenskih aranžmajev. Posledice so lahko zelo hude, saj smo tako kot celotni blejski turizem skoraj povsem odvisni od tujih gostov. Tujci so lani pri nas ustvarili kar 91 odstotkov vseh prenočitev."
Kdo prevladuje med hotelskimi gosti?
"Največ je Nemcev, Angležev, Italijanov in Hrvatov, za razliko od ostalih blejskih hotelov pa je med njimi več športnikov. Med
Hotel Astoria - edini šolski hotel v Sloveniji.
domačimi gosti prevladujejo udeleženci seminarjev, s katerimi tudi sicer na Bledu najlažje zapolnimo dolgo zimsko sezono."
Hotelski standard ni najboljši, hotel bi bilo treba obnoviti...
"Hotel z 72 sobami in 160 ležišči je glede na starost v zelo dobrem stanju, a s standardom, ki ga nudi, ni več konkurenčen. Vseskozi ga sicer po malem obnavljamo, vendar prepočasi v primerjavi s konkurenco. Hotel je brez kakršnekoli športne infrastrukture, saj nima savne, fit-nesa in ne manjšega bazena, lahko pa se pohvali z dokaj kakovostno, večnamensko konferenčno dvorano, ki je po zmanjšanju dvorane v Kazini postala tudi največje plesišče na Bledu.
V Astoriji si želimo hotel obnoviti tako, da bi bil še naprej šolski hotel, hkrati pa bi omogočal poslovno seminarski turizem in zagotavljal gostom športnikom vsaj osnovno infrastrukturo. Idealno bi bilo, če bi ga lahko obnovili naenkrat, a če bi ga postopoma, bi to trajalo dolgo in
bi sprostitveni del prišel na vrsto šele čez šest let. Ker želimo, da bi bil to vzorčni šolski hotel, v katerem bi lahko izobraževali tudi delavce v turizmu, bi ga morali tudi kakovostno dvigniti vsaj na raven Štirih zvezdic. Prenova bi po grobih ocenah stala blizu tri milijone evrov."
Boste s prvim delom obnove lahko začeli že letos?
"Šolsko ministrstvo je denar za obnovo učilnice strežbe in konferenčnega dela predvidelo že v predlanskem in lanskem proračunu, vendar je zaradi proračunskih težav ostalo le pri načrtih. Tudi v letošnjem proračunu je za to namenjenih 50 milijonov tolarjev, a še ne vemo, ali bomo ta denar lahko koristili in kdaj. Če bi bil hotel samostojna pravna oseba, za kar se prizadevamo, bi za obnovo lahko najeli vsaj bančno posojilo, kot enota v okviru zavoda pa ga ne moremo."
Cveto Zaplotnik
Več novosti
pri turističnem ocenjevanju
Ljubljana - Turistična zveza Slovenije bo letos pri projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna uvedla več novosti. Prvič bodo podelili priznanja tudi za najlepše urejene vasi, kulturna vaška in mestna jedra ter za stare industrijske cone, kraje pa bodo ocenjevali le enkrat in ne tako kot doslej, pred turistično sezono in po njej. Pri ocenjevanju krajev bodo še posebej pozorni na urejenost kolesarskih stez in postajališč javnega prometa, na prilagojenost prometnih površin invalidom ter tudi na to, ali imajo kraji ločeno zbiranje odpadkov in čistilno napravo. C.Z.
-•JjLtfJsLliJ
www.teden-mladih.com
kranj-9-17-5-2003
Za vas beležimo čas
GORENJSKI
1. Naročiš se maja in ga brezplačno prejemaš do konca
2. Gorenjski glas piše o mladih za mlade: v petek:
v torek: Odraslim vstop prepovedan
3. Vsak teden priloženo TV Okno
4. Vsak mesec priložena revija
5. Vsako leto prejmeš letopis Gorenjska
Naslov:
Podpis:
če si nam zvest vsaj leto dni
Gorenjski glas naročiš s tem kuponom. Ob 55 letnici Gorenjskega glasa bomo novim naročnikom razdelili 55 majic Tedna mladih 03. Pohiti, da jih ne bo zmanjkalo.
Piše Maja Poljanec
JA Premagovanje ruskega mraza
P4
Četrtek, 13. 3. 2003
Ljudi kar mrgoli na ulici. Še tiste tri tetke, ki so tako žalostno izginile med zimo, so spet tu. Stojijo v podhodu na Nevskem in prepevajo stare ruske ljudske pesmi. Čez zimo jih je nadomeščal star možakar s harmoniko, ki mi je navadno vselej polepšal jutro. Z Edit Piaf, ruskimi narodnimi, glasbo iz Botra... kar hočeš, glavno, daje romantično in malce otožno... In tako je bilo vsako jutro. Deja Vuji so postali običajna stvar. Za vogalom podhoda najprej sedi stari mož na harmoniki, ko zaviješ proti Nevskemu navzgor, te pretrese pogled na klošarja, sedečega v samih kavbojkah na hladnem, ledenem asfaltu... in še malce naprej ženska, ki v rokah drži doma izdelane kape in rokavice. Tu že začne variirat iz dneva v dam.-Včasih seji pridruži se več rokodelcev in šivilj, pa ženska s časopisi, stojnica s pripomočki za čiščenje čevljev. Nevski. Iz dneva v dan drugače posejan z ljudmi. Promenada. Ljudje ne hodijo kar tako,
(XVI. del)
ljudje se sprehajajo. Se kažejo. Najprej navzgor po Nevskem, postat pri Kazan-skem saborju, morda še malce naprej, do Neve ih Hermitaža. Potem pa obratno po Nevskem navzdol z obveznim postankom na Mali Sadovaji. Tam običajno stojijo gruče ljudi. Ulica je namenjena le pešcem in je zbirališče vseh mogočih grup ljudi, pocestnih artistov, beračev, klošar-jev. Insaiderska skrivnost stoji v dvorišču Male Sadovaje. Dvorišče je popisano z vsemi mogočimi grafiti, v kotu pa stoji lesena psička in nabiralnik pisem zanjo. "Na uho ji pošepetaj željo in zagotovo se bo izpolnila," so mi resnosvetovale sošolke.
In potem nazaj na Malo Sadovajo, na Nevski. Med množice ljudi. Ki tečejo kot reka. Brez prestanka. Vsak dan drugi. Včasih jih niti ne opaziš, tako se stopijo v tok. Ali kot piše Andrej Beli: "Peter-burske ulice imajo čudno lastnost: mimoidoče spreminjajo v sence."... Tako je razmišljal v eni najinih debat Robert,
Kanal Gribojidova s stavbami v remontu - celo mesto se pripravlja na 300-letnico.
Škot: "Včasih se mi zdi, da ljudje tukaj ne obstajajo, da so le sence, duhovi..." Vraževerno mesto, polno skrivnosti.
Še 76 dni do obletnice Peterburga oznanja ura na Mali Sadovaji. In že se kažejo iz lesenih delavskih odrov obronki novih hiš, prepleskanih zidov, na novo postavljenih tabel. Hja, se ena vraža: Baje je prerokovano, da se bo mesto potopilo
na svojo 300 letnico. Držite pesti. Sicer pa - katera velika obletnica ni ovešena z bajkami in prerokbami. Kolikokrat je bil že napovedan konec sveta, katastrofe in antikristi. , Sicer pa bo mesto praktično zaprto ob obletnici. Povabljencev je že toliko, daje tujcem kar nemogoče dobiti vizo. Vsi hoteli so že zdavnaj rezerviram in vizo
lahko dobiš le ob dokazu, da imaš ob obisku kje živet.
Sam predsednik je povabil stotine gostov. Navsezadnje je to njegovo rojstno mesto. In kolikor poznam Ruse, bo slavje trajalo vsaj mesec dni skupaj.
Še prej pa se bo v Petersburgu zgodil največji ruski gledališki festival "Zlata maska". 27. marca. Kakorkoli bi že rada videla vsaj kako od predstav, se mi zdi, da gojim prazne upe. Če kaj poznam naše profesorje, bomo lovili čas od zgodnjega jutra do poznega večera. Kot ponavadi. Novice boni lovila po časopisih.
In še sreča, da jih nekaj izhaja v angleščini: Dvakrat na teden St. Petersburg Times (z močno akcentiranim angleškim in zahodnim mišljenjem. V njem lahko vedno najdete poročila o socker-ju in svetovnem športu, oglase, ki iščejo english native speakers, oglase samskih ruskih žensk, ki si brezmejno želijo čimprej pobegniti v zahodni raj, in nekaj strani napovedi dogodkov tedna, restavracij, kjer ima tujec "bogato" izbiro...). Najdeš lahko se mesečnik Pulse, bolj po mojem okusu. (V njem je poleg vodiča, kaj se dogaja v mestu se množica zanimivih reportaž, recenzij, zgodovinskih tem...). Oba časopisa sta brezplačna in poznati moraš mesta, restavracije in bifeje, kjer ju lahko dobiš.
(Se nadaljuje)
Veliko traktorjev, a veliko zastarelih
Slovenija se po številu traktorjev lahko primerja s kmetijsko razvitimi državami, ne more pa se po njihovi tehnični opremljenosti.
Kranj - Čeprav se na slovenskih kmetijah krepi delež večjih, zmogljivejših in sodobnejših traktorjev, še vedno prevladujejo stari, tehnološko zastareli, slabo izkoriščeni, ekološko nesprejemljivi in nevarni.
Kmetijska gospodarstva v Sloveniji so po podatkih iz popisa pred tremi leti tehnološko zadovoljivo opremljena in ne zaostajajo veliko za državami z razvitim kmetijstvom. S povprečjem 116 traktorjev na 100 kmetij se uvrščajo v "zlato sredino" med države z visoko in slabše razvitim kmetijstvom. V Avstriji, na primer, imajo 132 traktorjev na 100 kmetij, v Franciji 158, v Veliki Britaniji 205, v Italiji samo 59, na Portugalskem 51 - in tako dalje. Se več povedo podatki o številu traktorjev na hektar kmetijske zemlje, tu je Slovenija z 0,25 traktorja na hektar celo precej pred državami Evropske unije. Avstrija ima 0,10 traktorja na hektar, Francija celo samo 0,08...
Medtem ko statistični podatki o številu in moči traktorjev pokažejo le splošno raven opremljenosti s traktorji, je realno sliko o njihovi starosti, varnosti in ekološki sprejemljivosti dala šele podrobnejša analiza, ki so jo na Kmetijskem inštitutu Slo-
venije (Tomaž Cunder, Viktor Jejčič in Tomaž Poje) izvedli skupaj s sodelavci Biotehniške fakultete v Ljubljani in Fakultete za kmetijstvo iz Maribora in v katero so vključili 1.174 traktorjev s 562 kmetij. Raziskava, ki so jo predstavili tudi na nedavnem kmetijskem sejmu v Hrast-ju, je pokazala, da slovensko kmetijstvo po številu traktorjev na zaostaja za državami z razvitim kmetijstvom, problematično pa je to, da je traktorski vozni park tehnološko zastarel. Povprečna starost v anketo vključenih traktorjev je znašala 18,8 leta, le pet odstotkov traktorjev pa je bilo mlajših od pet let.
Na kmetijah
vse močnejši traktorji
Še pred desetimi leti so se slovenske kmetije pretežno opremljale z nekaterimi tradicionalnimi znamkami traktorjev (Zetor, IMT, Universal, Torpedo, Štore), v začetku devetdesetih let pa seje začel krepiti delež sodo-
Nepotrebne dodatne analize
V kmetijsko gozdarski zbornici se ne strinjajo še z dodatnim jemanjem vzorcev za ugotavljanje kloramfenikola v mleku.
Ljubljana - Predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter republiške veterinarske uprave so v sredo na rednem delovnem srečanju predstavnikom gospodarskega interesnega združenja Mlekarstvo Slovenije predstavili ugotovitve evropske veterinarske inšpekcije in novo navodilo veterinarske uprave, po katerem bodo enkrat na mesec pri vseh pridelovalcih mleka vzeli vzorce za ugotavljanje nedovoljenih snovi oz. kloramfenikola.
Ko so obravnavali ekonomske razmere v mlekarstvu, so ugotavljali, da zaloge mlečnih izdelkov še vedno nekoliko naraščajo, prav tako pa se povečuje tudi odkup. Mlekarne so predlagale, da bi jim država do prodaje zalog še zagotavljala izvozne spodbude, vendar pa so jim predstavniki ministrstva pojasnili, da ni na razpolago dodatnega denarja, preverili pa bodo, če so za to kakšne druge možnosti.
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije menijo, da bi bilo dodatno redno mesečno jemanje vzorcev mleka za ugotavljanje kloramfenikola nepotrebna finančna obremenitev rejcev, saj že redno spremljanje vseh cistern in zbiralnic mleka ter še občasno naključno jemanje vzorcev zagotavljata ustrezen nadzor. Ker še vedno ni dokazano, da so kmetje krivi za pojavljanje kloramfenikola v mleku, se jim zdi nesprejemljiv ukrep mlekarn, da bi rejcem ob prvem
odkritju prepovedanega antibiotika prepovedale oddajati mleko za 90 dni, ob drugem pa za zmeraj. Državne spodbude za izvoz mleka in mlečnih izdelkov se bodo ob koncu junija predvidoma znižale na raven Evropske unije, mlekarne pa ob tem že napovedujejo omejevanje odkupa oz. znižanje odkupne cene. V zbornici se s tem ne strinjajo in poudarjajo, da že sedanja odkupna cena približno za desetino zaostaja za evropsko.
V Sindikatu kmetov Slovenije in Združenju govedorejcev Slovenije zahtevajo od pristojnih jasen odgovor na vprašanje, zakaj so pri nas pri vzorčenju mleka uporabljali (zdaj že prepovedani) konzervans azidiol, ki tudi vsebuje kloramfenikol, in kdo je za to odgovoren. Zanima jih tudi, kdo bo plačal uničeno mleko, katerega vzorci bodo sumljivi, potrditveni testi pa potlej negativni.
Cveto Zaplotnik
Mladi bodo spoznavali Notranjsko
Kranj - Društvo kranjske in tržiŠke podeželske mladine in kmetijska svetovalna služba bosta v soboto člane društva in druge mlade popeljala na strokovno ekskurzijo po Notranjski. V Brezovici si bodo ogledali kmetijo Rus, kjer v sodobnem hlevu redijo od sto do dvesto bikov in se ukvarjajo še s strojnimi storitvami. Pot bodo nadaljevali skozi Logatec do turistične kmetije Ranč Kaja in Grom, tam redijo konje in obiskovalcem omogočajo jahanje konj. V Idriji si bodo ogledali Antonijev rov in največje leseno vodno kolo Kamšt v Evropi, se za kosilo ustavili na turistični kmetiji Birsa pri Ajdovščini in se nato zapeljali še do Dolenjega jezera, kjer jih bo že čakal "furman" Lojze Leskovec in jih z vozom lojtrnikom zapeljal okrog Cerkniškega jezera. Za Člane društva je cena 3.500 tolarjev, za ostale 6.500. Prijave sprejemajo še danes, v torek, in jutri kmetijska svetovalka Milena Črv (tel. št. 23-42-411), predsednik društva Jure Studen (041-239-468) in Boštjan Arnež (041-696-919). C.Z.
bnejših, močnejših in zmogljivejših traktorjev (Same, New Holland, Fendt). Povprečna moč traktorjev se je v zadnjih dvajsetih letih povečala za več kot 2,5-krat, od tega v zadnjem desetletju skoraj za polovico. Čeprav še vedno prevladujejo traktorji moči od 19 do 59 kilo-watov, pa se povečuje število močnejših traktorjev, predvsem tistih z več kot 75 kilovvati pogonske moči. Z večjimi traktorji se največ opremljajo kmetije, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijske zemlje. Ker je v Sloveniji Še bolj malo specializiranih kmetij, prevladujejo t.i. standardni ali univerzalni traktorji,
ki so tudi dokaj slabo izkoriščeni, saj še zdaleč ne dosegajo ekonomičnega časa obratovanja, kot ga predvidevajo domači in tuji katalogi za stroške kmetijske mehanizacije. Traktorji, ki so jih vključili v anketo, povprečno obratujejo le 280 ur na leto ali manj kot eno uro na delovni dan.
Tretjina traktorjev nevarna za uporabo
Skromno tehnično opremljenost traktorjev kaže tudi pomanjkljiva varnostna in zaščitna oprema. Čeprav so se varnostni standardi za traktorje v zadnjih letih zelo izboljšali, je pri nas še
vedno slaba desetina traktorjev brez varnostne kabine oz. zaščitnega loka. Ker tudi lok ne zagotavlja popolne varnosti, je dejansko tretjina traktorjev nevarna za uporabo, večina teh traktorjev pa je na hribovskih in gorskih območjih, kjer je še več možnosti za nesreče kot na ravninskih kmetijah. Več kot polovica kmetov sama servisira in vzdržuje traktorje, zunanjo pomoč pri servisiranju iščejo predvsem lastniki zmogljivejših in sodobnejših traktorjev, za katere je potrebno več znanja in izkušenj. Lastniki sami zamenjajo olje na več kot 80 odstotkih traktorjev, odpadno olje pa večina še vedno skladišči neprimerno ali ga celo nenadzorovano izpušča v okolje. Na kmetijah še vedno prevladuje
ekološko nesprejemljiva traktorska tehnika. Ker uporabljajo veliko traktorjev, ki niso v skladu z evropskimi smernicami za varnost strojev, je veliko tudi delovnih nesreč, celo več kot v evropskih državah z bistveno številčnejšim kmečkim prebivalstvom.
V primerjavi s povprečjem Evropske unije je delež traktorjev najvišje tehnične ravni še zelo nizek, kar pomeni, da je investicijska moč slovenskega kmetijstva zelo nizka. Vsako leto manj kmetij vlaga v traktorje, zamenjava starih traktorjev z novimi je počasna, saj kmetijska gospodarstva na leto zamenjajo le od enega do dveh odstotkov traktorskega voznega parka.
Cveto Zaplotnik
Deset novih zaposlitev
Ljubljana - Ko je evropska veterinarska inšpekcija pred nedavnim v Sloveniji preverjala delovanje sistema nadzora nad ostanki škodljivih snovi v živalih in v živilih živalskega izvora, je ugotovila, da je nadzor pomanjkljiv, glavni razlog za to pa naj bi bilo pomanjkanje uslužbencev v pristojnih organih, še zlasti v republiški veterinarski upravi. Ko seje vlada na petkovi seji seznanila z informacijo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o ugotovitvah inšpektorjev, je vlada kljub moratoriju na novo zaposlovanje izjemoma dovolila zaposlitev desetih ljudi, od tega šest na veterinarski upravi in štiri na uradu za zdravila pri ministrstvu za zdravje. C.Z.
Ko je vloga tudi denar
• • •
Država bo letos za neposredna plačila kmetijstvu namenila 23 milijard tolarjev, pri tem pa jih lahko pričakujejo le tisti,
ki bodo (popolno) vlogo oddali do 30. aprila ali vsaj do 5. maja.
Kranj - Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so do petka prejeli šele 28 tisoč zbirnih vlog za uveljavitev neposrednih plačil v kmetijstvu, pričakujejo pa jih najmanj toliko kot lani, ko je subvencije uveljavljalo okrog 66 tisoč kmetijskih gospodarstev.
Upravičenci imajo za oddajo zahtevkov le še dober teden časa, zadnji rok je 30. april. "Zamudniki" bodo vloge sicer lahko oddajali še do 5. maja, vendar jim bo agencija v tem primeru od skupnega zneska neposrednih plačil odštela pet odstotkov. Osnovne obrazce morajo do 30. aprila poslati na agencijo tudi vsi, ki nameravajo kasneje vložiti zahtevke za posebno premijo, klavno premijo ter dodatno plačilo za govedo ali za rejo plemenskih živali. Za planino ali skupni pašnik je možno zbirno vlogo poslati na agencijo tudi po 30. aprilu, vendar najkasneje do 30. junija. V agenciji ob tem opozarjajo še na dva roka: 30. april je zadnji dan za oddajo zahtevka za rejo plemenskih živali za letošnje prve tri mesece, 15. maj pa zadnji rok za oddajo obrazcev za poročanje o namolzenih količinah mleka. Ta obrazec je na voljo v kmetijski svetovalni službi, objavljen pa je tudi na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v uradnem listu.
Sumljive podatke bo preveril inšpektor
Tisti, ki so subvencije uveljavljali že lani, so prejeli vloge z že nekaterimi vpisanimi podatki, ostali lahko dobijo prazne vloge na območnem kmetijsko gozdarskem zavodu. V agenciji ob tem opozarjajo na letošnje novosti pri ukrepih in obrazcih in na čitljivo izpolnjevanje vlog, saj nečitljivo napisanih številk ni mogoče pravilno razbrati in
jih vnesti v računalniško bazo podatkov. K vlogi je treba priložiti izjavo o zakupu zemljišč, ki jo podpišeta zakupnik in zaku-podajalec, fotokopijo zakupne pogodbe, če gre za zemljišča v lasti države, občine ali druge pravne osebe, fotokopijo kartice tekočega računa (obe strani) ali kartice transakcijskega računa ter tisto stran hranilne knjižice, iz katere je razvidna številka računa, ter druga dokazila in potrdila, ki jih zahtevajo uredbe in tržni redi. Pred oddajo vloge je treba uskladiti lastne podatke o parcelah s podatki iz katastra, stanje živali v hlevu in v centralnem registru ter stanje v naravi in v registru trajnih nasadov. V agenciji svetujejo upravičencem, naj se za pomoč pri izpolnjevanju vlog obrnejo na kmetijske svetovalce, ki imajo dostop do večine registrov in evidenc. Če bodo upravičenci v vlogah navajali napačne podatke, lahko pričakujejo obisk inšpektorja, ki bo pregledal stanje na terenu ter ob morebitnih nepravilnostih tudi ukrepal. Kopijo zbirne vloge, zahtevkov ter vseh dokazil je treba hraniti še najmanj štiri leta od pravnomočnosti odločitve o zahtevku.
Najpogostejše lanske napake
V agenciji pričakujejo, da bo letos pri izpolnjevanju vlog za neposredna plačila manj napak kot lani. In katere so bile lani najpogostejše napake? Vloga je bila brez podpisa ali žiga in brez identifikacijske številke (MID-a), izpolnjena je bila ne-
čitljivo, ni imela vseh zahtevanih potrdil in dokumentov ter fotokopije hranilne knjižice ali bančne kartice, bilo pa je tudi več primerov, ko sta zahtevek vložila lastnik in zakupnik zemljišča. V agenciji so primerjali tudi podatke, zapisane v vlogah ter v registrih in evidencah. Kaj so ugotovili? Identifikacijske številke sadovnjaka, ki so jo upravičenci navedli na obrazcu, ni bilo v evidenci travniških sadovnjakov. K zbirni vlogi niso priložili pogodbe o izvajanju ukrepov Slovenskega kmetijsko
okoljskega programa ali je niso podpisali, pri podatkih o travniškem sadovnjaku niso vpisali sadne vrste in ne površine nasada. Na zahtevku za izplačilo premije za krave dojilje so navedli žival, ki je bila sicer vpisana v centralni register govedi, vendar pod drugo identifikacijsko številko. Ko so na agenciji preverjali lastništvo parcel, so ugotovili tudi več t.i. "dvojnih parkiranj", kar pomeni, da sta lastništvo za eno parcelo uveljavljala najmanj dva upravičenca.
Cveto Zaplotnik
Konec pravne praznine
Kranj - S četrtkovo uveljavitvijo sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih je konec pravne praznine, ki je nastala po tem, ko je v skladu z odločbo ustavnega sodišča 28. marca začela veljati razveljavitev celotnega zakonskega poglavja o prometu s kmetijskimi zemljišči.
Ko je državni zbor ob koncu marca zaradi spornega vrstnega reda prednostnih upravičencev pri nakupu in zakupu kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev zavrnil vladni predlog, so trije poslanci Slovenske ljudske stranke vložili v parlamentarno obravnavo nov zakonski predlog z enakim vrstnim redom. Del koalicije (LDS, ZLSD in DeSUS) se s tem ni strinjal in je sprejel dopolnilo, po katerem so predkupni upravičenci pri nakupu razvrščeni po naslednjem vrstnem redu: solastnik, kmet - mejaš, zakupnik, drug kmet, kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Pri zakupu ima prednostno pravico zakupnik, sledijo pa zakupnik - mejaš ter drug kmet ali kmetijska organizacija oz. samostojni podjetnik.
C.Z.
Optimizem ali pesimizem
- izbira je vaša!
"Obračaj svoj obraz proti soncu in zagotovo ne boš videl sence. Tako to počno sončnice," je nekoč dejala slepa pisateljica Hellen Keller.
Se še spomnite dni, ko ste hodili v šolo? Matematika, slovenščina, fizika, angleški jezik, zgodovina, kemija, biologija... Se spomnite? Predmeti, ki smo jih morali znati (vsaj za dve), da smo izdelali razred. In danes znamo odlično računati, pravilno govoriti in pisati, poznamo našo preteklost, poznamo svet (vsaj teoretično), le enega teh šolskih predmetov smo docela pozabili. Optimizma. "Optimizma? Tega se pa ne spomnim." Ah saj res, v šoli ga ne poučujejo. Pa bi ga morali! Optimizem je namreč osnova za vse, kar počnemo v življenju. Brez njega ni uspeha in če se ga še nismo naučili, je sedaj skrajni čas za to.
Vedno imamo na izbiro...
Ljudje imamo pred ostalimi živimi bitji to neverjetno prednost, da lahko izbiramo. Ste to vedeli? Če je tako, zakaj potem ne bi raje izbrali navdušenja nad svojo prihodnostjo kot maloduš-je in črnogledost? Zakaj potem ne bi raje pričakovali, da se bo vse izteklo dobro, namesto da si napovedujemo poraze in katastrofe? Zadnjič mi je na uho znova prišla informacija, tokrat že sedemnajstič v zadnjih nekaj letih, da bo kmalu konec sveta. Zakaj ne bi ljudje raje pričakovali začetka sveta, kot njegov
konec? Oboje je enako neverjetno, naš odnos pa se spremeni korenito. Kaj pa bi človek lahko pridobil, če bi se naučil optimističnega mišljenja? Odgovor je... vse.
Zakaj izbrati optimizem?
Optimistični ljudje so duševno bolj zdravi. Počutijo se odlično in globoko v sebi vedo, da je njihovo počutje odvisno od njihovih misli. Jasno, tudi oni imajo kdaj slab dan, imajo moreče občutke, so potrti in osamljeni. Vendar takšno razpoloženje ne traja dolgo. Za to namreč poskrbijo sami. Psihologi so ugotovili, da misli brezupa ali nemoči zagotovo vodijo v depresije, stres in živčne bolezni. Optimisti so mnogo bolj tenkočutni, imajo odličen spomin, so ustvarjalni in polni idej. Pri svojem delu so uspešni, saj ga opravljajo z veseljem, pomeni jim izziv in navdušeno dosegajo cilje, ki so sijih zastavili. V drugih ljudeh ne vidijo sovražnikov. Z njimi imajo le redkokdaj slabe izkušnje, saj so odprti in prijazni in takšni so tudi tisti, ki jih obkrožajo.
So optimistični ljudje bolj zdravi?
Kar verjemite! Chris Peterson je svojim študentom na Univer-
zi psihologije v Virginiji razdelil vprašalnike (skrbno in natančno izoblikovane teste), ki določajo posameznikovo stopnjo optimizma in pesimizma. Študentje so poleg tega odgovarjali tudi na vprašanja o svojem splošnem zdravju, vključno s tem, kako pogosto obiskujejo zdravnika. Peterson je v naslednjih letih pozorno proučeval zdravje svojih študentov in prišel do izjemnih ugotovitev. Pesimisti so imeli v tem času dvakrat več infekcijskih bolezni in so dvakrat bolj pogosto obiskovali zdravika kot njihovi optimistični kolegi.
Pesimisti imajo slabši imunski sistem
Kasneje je profesor Martin Se-ligman iz Universitiv of Penn-svlvania na podlagi krvnih izvidov ugotovil, da imajo optimisti bistveno boljšo imunsko aktivnost kot pesimisti. Zakaj? Največji dejavnik je ta, da "pesimistični posamezniki," kot piše Seligman, "postanejo hitreje in bolj pogosto depresivni." Ko pa je človek depresiven, mu primanjkuje določenih hormonov, kar ustvari verigo biokemičnih reakcij, ki upočasnijo posameznikov imunski sistem. Pri tem ključno vlogo igrajo tako imenovane T celice in NK celice. Na-
loga obeh je uničevanje in spopadanje z vsiljivci (recimo virusi) in tujki (recimo rakave celice), v našem telesu. Pri pesimistih, kot so pokazale raziskave, omenjene celice delujejo počasneje in manj učinkovito, kot pri optimistično naravnanih ljudeh, zato pesimisti večkrat podlegajo različnim oblikam bolezni.
Kaj pomeni biti optimist?
Saj veste, optimisti vidijo kozarec na pol poln, pesimisti pa na pol prazen. Optimisti so hvaležni za svojo preteklost, uživajo sedanjost in so navdušeni nad tem, kar jih čaka, pesimisti pa ravno obratno, objokujejo preteklost in se bojijo prihodnosti. Optimisti vedo, da ni nič narobe, če je izgubljena bitka, saj jim je jasno, da bodo vojno zmagali, pesimisti pa odnehajo že ob prvem neuspelem poizkusu. Optimisti si prizadevajo za rast, saj vedo, da je edino osebna trdnost garancija za bodoče uspehe. V to verjamejo z vsem srcem. O tem, kaj pomeni biti optimist, vam bo najlepše povedala naslednja resnična zgodba.
Prvi človek na Mount Everestu
Sir Edmund Hillarv je 29. maja, leta 1953, postal prvi člo-
vek, ki je dosegel vrh Mount Everesta - preplezal ga je v zmagoslavnem slogu; ljudje so ga navdušeno pozdravljali, slavili, vsi pomembni mediji so opevali njegov podvig. Ampak razumeti moramo, da je moral Hillarv pred tem zrasti za ta uspeh. Leta 1952 se je prvič povz-penjal na Mount Everest, vendar mu ni uspelo. Nekaj tednov kasneje ga je neko društvo v Angliji zaprosilo, da bi kot gost prišel nagovoriti njihove člane. Hillarv je ob bučnem aplavzu stopil na oder. Kljub temu, da so gledalci navdušeno pozdravljali njegov prvi pogumni poizkus, se Hillarv ni imel za zmagovalca. Odmaknil se je od mikrofona in odšel na konec odra. Stisnil je pest in pokazal na sliko gore, ki jo je želel osvojiti. Glasno je dejal: "Mount Everest, res da si me prvič premagal, ampak naslednjič bom jaz premagal tebe. Veš zakaj? Zato, ker si ti že zrasel, kolikor si lahko... jaz pa še vedno rastem!"
Sem potem jaz optimist ali pesimist?
Prepričan sem, da ste na to vprašanje že odgovarjali v svojem življenju. Verjamem, da vsak zase približno ve, kam spada. A če še vedno niste povsem prepričani, si odgovorite na na-
slednja vprašanja. Ali mislite, da se vas drži smola? Ali pogosto razmišljate, da vas v bodoče ne čaka nič dobrega? Ali pogosto pravite, da ste imeli srečo, Če vam kaj uspe? Si zaradi napak pogosto očitate? Ali najprej vidite slabe strani in napake? Vas pogosto navdajajo občutki nemoči? Ali pogosto najdete vzroke, zakaj kakšna stvar ni mogoča? Kako reagirate, ko vam prijatelj navdušeno razlaga o novem, obetavnem projektu, ki se ga loteva? Odgovori na vprašanja vam bodo pokazali, kakšno naravnanost imate do življenja, prav tako pa vam služijo za napovedovanje svoje prihodnosti.
Se optimizma lahko naučim tudi jaz?
Si želite torej uspeha? Seveda, kdo si ga ne želi. Vedite, da so uspešneži navdušeni in optimistični ljudje. In veste kaj, optimizem ni pogojen z dednostjo ali usodo! Optimizma se lahko naučite. Lahko postane vaša navada, če se tako odločite. Če tako izberete. Želite izbrati optimizem? Prav, naslednji torek si v Gorenjskem glasu preberite, kako se ga lahko naučimo.
Nace Volčič www.mojuspeh.com
Vroči dnevi otežujejo ali tudi zagrenijo vožnjo
Rešitev je klimatska naprava
Čeprav bo treba na prave poletne temperature še počakati, se v toplejših dneh avtomobilska pločevina že precej segreje in vozniku ter sopotnikom bi že prijala ohladitev. Ko bo
sonce doseglo svojo največjo moč, ne bo pomagal ne avtomobilski ventilator, niti odprta stekla, ne pogosto prezračevanje.
Avtomobilska industrija že vrsto let pozna rešitev za tegobe vročih poletnih dni. Klimatske naprave, ki uspejo shladiti zrak v avtomobilskih kabinah na znosno temperaturo, so bile sprva namenjene pretežno luksuznim avtomobilom, v zadnjih nekaj letih pa jih vgrajujejo tudi v manjše avtomobile.
Klimatsko napravo je najbolj modro naročiti že kot del serijske opreme, kajti avtomobilski proizvajalci vgrajujejo klimatske naprave, ki so ustrezno pri-
lagojene prostornini in moči motorja ter drugim lastnostim posameznih modelov, s tem pa se tudi izognemo dodatnemu delu pri naknadni vgradnji.
Če avtomobil nima serijsko vgrajene klimatske naprave, jo je seveda mogoče vgraditi tudi kasneje. Nekateri avtomobili imajo že pripravljeno napeljavo, pri drugih jo je potrebno urediti dodatno. Tudi na slovenskem trguje kar nekaj ponudb klimatskih naprav, ki so po lastnostih prilagojene posameznim znam-
kam in modelom avtomobilov oziroma motornim lastnostim in opremi, ki je že v avtomobilu. Pri kasnejši vgradnji je delo najbolje prepustiti strokovnjakom, ker gre za sorazmerno zahtevno opravilo. Nestrokovna vgradnja namreč lahko povzroči več škode kot koristi, poleg tega pa pooblaščeni prodajalci in serviserji za napravo in svoje delo nudijo tudi ustrezno garancijo.
Klimatske naprave v grobem ločimo na ročne in samodejne. Pri ročnih zrak v avtomobilski kabini ohladimo s pritiskom na gumb za vključitev naprave, želeno temperaturo pa nastavimo kar s termostatskim stikalom, ki ga sicer uporabljamo pri ventilatorju. Uravnavanje temperature zahteva nekaj več dela kot pri samodejni klimatski napravi, kjer želeno temperaturo natančno nastavimo s pomočjo elektronskega prikazovalnika. Moč vpihavanja zraka in usmerjanje ohlajenega zraka je prepuščeno elektroniki, ki klimatsko napravo po potrebi izključi in tudi ponovno vključi.
Cene klimatskih naprav se gibljejo od dobrih 200 tisočakov naprej, kolikor stane najcenejša mehanska naprava, cene samodejnih so seveda občutno višje. Prednosti, ki jih nudi poleti dobro ohlajen avtomobil, so seveda nesporne. Prijetna notranja temperatura povečuje varnost,
saj ugodno vpliva na voznikovo počutje in s tem omogoča hitrejše reakcije in zmanjšuje napetost in utrujenost.
Klimatsko napravo v avtomobilu lahko uporabljamo vse leto in ne samo v vročih poletnih dneh. Ker klimatska naprava zrak ne samo hladi ampak tudi suši, lahko pozimi koristi pri odtajevanju in odroševanju stekel ter hkrati pripomore k hitrejšemu segrevanju potniške kabine.
Poleti poleg hlajenja klimatska naprava tudi čisti zrak, tako da tudi večina najmanjših delcev
(cvetnega prahu ali druge vrste nesnage) skoraj ne prodre v avtomobilsko notranjost. Večina novejših avtomobilov je opremljena tudi s posebnimi proti-prašnimi filtri, ki še dodatno preprečujejo, da bi se na razno zračno umazanijo občutljivi potniki solzili ali kašljali.
Seveda je pri uporabi klimatskih naprav potrebno tudi nekaj previdnosti, kajti pri pretiravanju z ohlajevanjem zraka je mogoče kaj hitro stakniti prehlad ali celo pljučnico. Zato pred vožnjo z razgretim avtomobilom notranjost dobro prezrači-
mo, nato pa klimatsko napravo nastavimo tako, da bo notranja temperatura za 4 do 6 stopinj nižja od zunanje, hkrati pa pazimo, da nam mrzel zrak ne piha neposredno v glavo ali prsni koš. Pred koncem vožnje je priporočljivo temperaturo postopno zviševati in prilagajati zunanji temperaturi, zaradi lažje prilagoditve organizma.
S klimatsko napravo torej učinkovito preženemo tegobe vožnje z avtomobilom v vročih poletnih dneh, k udobju in varnejši vožnji pa klimatska naprava pripomore vse leto. M.G.
/A    Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na I-aborah v Kranju vas čaka največja %m izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (ve(. kot HU vozil).
Znamka in tip Letnik-barva
VW Passat 1,81 k,abs,sv,cz,es... 2000 modra met.
Bmw 316 1,9 k,abs, cz,sv... 1999 črna
VVVSharan l,9tdi k, abs,sv,cz,es.. 1999 srebrna
Ren.Megane Scenic 1,6 abs,sv,cz... 1999 met.modra
Ren.Megane break l,9dci k,abs,sv,cz... 2001 met.rdeča
Renault laguna 1,9 dci conc.k,abs,es,cz... 2000 srebrna
Kia pride vvagon 1,3 es 1999 siva
VW Passat 2,0 gl k,abs,sv,cz 1993 siva
Renault Megane 1,9 dci k,abs,sv,cz... 2002 srebrnoztat
Renault Thalia 1,4 16v expres. sv,cz,es 2002 met .rdeča
VW Polo 1.6 sv,2xair 1997 bela
Fiat Punto l,2sx k, sv,cz,es 2001 rdeča
Cena V Sit
2.990.000,00 3.199.000,00 3490.000,00 1.880.000,00 2.550.000,00 2.799.000,00 799.000,00 890.000,00 2.980.000,00 1.730.000,00 1.080.000,00 1.540.000,00
RENAULT
www.alnetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
-G. VOZILO/GARANCUO
- K KUMA
■ SV: SERVO VOLAN (.'/■ I i \ ll<\| V! /AKl.Kl'AMi; R: RADIO
- KS. EI.EKTK UVMi STKKKI.
- AIR: AIRHAd
KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil » Odkup In prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil ♦Tehnični pregledi osebnih,
♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil
Test: Mazda B 2500 TD 4x4 Freestyle
Tovornjaček s terenskimi geni
Majhni tovornjački ali pick-upi, ki jih posebej cenijo na ameriški strani Atlantika, so na slovenskih cestah precej majhna, ne pa tudi povsem zanemarljiva množica. Večina jih ima japonsko poreklo, med njimi pa je že vrsto let najmočnejša Mazda, ki svoj model ohranja v kondiciji z manjšimi oblikovnimi in tehničnimi posegi.
Zakaj imeti na domačem dvorišču takšen tovornjaček, najbolje vedo tisti, ki se ukvarjajo z gradbeno ali kakšno drugo obrtno dejavnostjo, in tudi tisti, ki se vozijo po slabših poteh. To so ljudje posebne vrste, saj pri vozilu ne iščejo zunanje lepote in izjemnega udobja, ampak predvsem uporabno vrednost in robustno tehnologijo. Pri mazdi B 2500 si je tako kot pri večini podobnih tovornjačkov mogoče omisliti tudi štirikolesni pogon, ki pomaga, da ta robustnež zleze tudi tja, kamor ne vozijo urejene ceste ali poti. In čeprav se sliši neverjetno, pri odločitvi za takšnega družabnika včasih govorijo tudi čustva.
* * * ti£ Zunanjost: Pri Mazdi si z naličeno zunanjostjo niso preveč belili glave, čeprav se
Zadnje novosti so preoblikovana maska hladilnika, modernejši videz žarometov z ločeno optiko za posamezne snope in lepši masivnejši odbijač.
Notranjost: Polto-vornjak še nikoli ni bil limuzina in tudi nikoli ne bo. A trud tistih, ki si prizadevajo za čim bolj udobno vožnjo v mazdi B 2500, je z vsakim prenovitvenim posegom opazen. Oblika armaturne plošče je že skoraj povsem takšna kot pri osebnih avtomobilih, a kakšnega vonja po luksuzu seveda ni, kajti plastika je na otip še vedno precej cenena, medtem koje videz lepši predvsem zaradi dvobarvnih odtenkov. Prednja sedeža sta relativno udobna ali vsaj prostorsko dovolj izdatna in zaradi velikosti kabine tudi vozniki z ne-
MAZDA B 2500 TD in bližnji tekmeci Model
NISSAN PICK-UP 2.5 Di turbo
Armaturna plošča je vsaj po videzu blizu potniškim avtomobilom, toda uporabnost je pred udobjem.
deluje samo na voznikovih vratih. Prava posebnost različice s podaljšano enojno kabino, ki ji
pri Mazdi pravijo freestvle, pa so krilna vrata, ki se odpirajo v obratni smeri kot prednja. Posebnost je v njihovi zasnovi, saj med parom vrat ni sredinskega stebrička, kar omogoča lahkoten dostop v zadnji del, kjer dva potnika čaka enostavna klop in preskopo odmerjen prostor za kolena. To je kronski dokaz, da ta tovornjak ni dolgoprogaš, dodatno pa k neudobju pripomore še grobo terensko podvozje. Prostornost tovornega dela s precej visokim dnom, pri katerem se odpira le zadnja stranica, je odvisna od izvedbe, nanj pa je mogoče natakniti različne nadgradnje.
***/*■& Motor: Že kar nekaj časa za pogon v tem avtomobilu skrbi 2,5- litrski turbodi-zelski štirivaljnik, katerega režim delovanja je podrejen namembnosti. Torej, s tem gospo-
maloprodajna cena
5.410.000 SIT
modne smernice v zadnjem času bolj odločno pojavljajo tudi v tej avtomobilski skupini. A kljub vsemu skrbijo, da njihov tovornjaček ne bi dobil preveč zguba-nega obraza in mu s kozmetičnimi posegi ohranjajo svežino.
kaj več telesnimi centimetri za volanom nimajo težav. Navaditi pa se je potrebno na nekatere posebnosti, na primer na neugledno ročico ročne zavore, ki štrli izpod armaturne plošče ali na to, da osrednja ključavnica
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ......................poltovornjak, 4 vrata, 4 sedeži
mere:......................d. 5,005, š. 1,695, v. 1,740 m
medosna razdalja:...............................2,985
teža praznega vozila: ........................... 1700 kg
dovoljena skupna teža:.......................... 2925 kg
motor: ...........................štirivaljni, turbodizelski,
gibna prostornina:............................ 2500 ccm
moč: .....................80 kW/109 KM pri 5200 v/min
navor:........................... 266 Nm pri 2000 v/min
najvišja hitrost:...............................140 km/h
poraba EU norm.: .....................9,3/10,5 1/100 km
maloprodajna cena: ....................... 4.799.800 SIT
zastopnik:..............................MMS, Ljubljana
štirikolesni pogon, varčen in zmogljiv motor, dostop v zadnji del kabine, uporabnost
Triumph z ogromnim trivaljnikom
Informacija je sicer še neuradna, a govori se, da Triumph pripravlja trivaljno križarko z ogromnim motorjem prostornine preko dveh litrov. S to potezo bo odgovoril na japonske in ameriške tekmece, ki so do sedaj segli zgolj do 1,8 litra prostornine. Kakšen smisel ima to početje, ne gre razglabljati. Vsekakor pa pripomore k ugledu znamke in tudi pritegne dovolj navdušencev, ki bi radi imeli "največjega". Trenutno ima največji serijski motor v križarkah honda z modelom VTX 1.800, ki jo poganja 1,8-litrski motor z več kot 100 konjskimi močmi. Pri Triumphu pa, kot kaže, menijo, da sta le dva valja premalo za povečanje prostornine, zato so pripravili trivaljnik z 2,2 in 2,4 litra prostornine. Največja moč stroja naj ne bi presegala 100 konjskih moči. Navora pa bo vsekakor v izobilju. In kako bo trivaljni triumph izgledal? Poglejte si neuradno fotografijo. Miloš Milač
pomanjkanje prostora na zadnji klopi, grobo odzivanje na neravnine, hrupen motor
Romunska Dacia pod taktirko Renaulta prihaja iz anonimnosti
Solenza napoveduje boljše čase
Povsem novega modela še ni, zato so pri Dacii obnovili in prilagodili bodoči oblikovni identiteti tisto, kar imajo. Povsem nov romunski avtomobil naj bi bil nared leta 2005, usmeritev znamk pa so manj zahtevni trgi, kjer bodo prodajali cenejše, a kljub temu dovolj solidne avtomobile. Ali bo Dacia prišla tudi na slovenske ceste, še ni znano.
Romunska avtomobilska industrija je bila tako kot vsa iz nekdanjih realsocialističnih držav dolga leta v senci svetovnega toka, avtomobili, ki so prihajali iz Dacie, pa so "sloveli" po tehnološki in oblikovni zastarelosti ter seveda tudi po nesolidni izdelavi. S padcem berlinskega zidu in uvedbi tržnega gospodarstva so se vzhodnoevropske avtomobilske tovarne znašle pred prepadom, preživele pa so tiste, ki so jih prevzeli strateški partnerji iz držav razvitega kapitalizma. Pred štirimi leti je romunsko tovarno Automobile Dacia v svoje okrilje vzel francoski Renault, kar je bila logična posledica dejstva, da so tam že prej izdelovali licenčne avtomobile na osnovi starih renaul-tov.
Renaultov prevzem je seveda vplival na številne spremembe, tudi dolgoročne, ki predvideva-
jo razvoj in proizvodnjo popolnoma novega romunskega avtomobila. Toda nanj bo potrebno še počakati, zato so se pri Rena-ultu odločili za osvežitev obstoječega modela supernova, narejenega na osnovi nekdanjega renaulta 14. Osvežitveni poseg se je začel s preimenovanjem limuzine, ki zdaj nosi ime solenza, njen videz pa je prilagojen novi identiteti znamke. Poleg zlikane karoserije ima solenza tudi temeljito izboljšano potniško kabino in armaturno ploščo, pod motornim pokrovom pa je Renaultov 1,4- litrski bencinski štirivaljnik s 75 konjskimi močmi. V najbolje opremljeni različici je poleg volanskega servoo-jačevalnika, elektrificiranega pomika stekel in radijskega sprejemnika s CD predvajalni-kom tudi klimatska naprava.
Proizvodnjo obnovljenega modela so v Dacii zagnali v začet-
ku aprila. Tovarna je imela doslej na domačem romunskem trgu skoraj polovico tržne pogače, lani je prodaja dosegla številko 52.742. S solenzo želi tovarna prodreti tudi na nekatere severnoafriške ter vzhodno- in srednjeevropske trge, morda se nam ponovna prisotnost te avto-
mobilske znamke obeta tudi v Sloveniji. Sicer pa je od Renaul-tovega prevzema v letu 1999 do prihodnjega leta vložila v tovarno v mestu Pitesti 356 milijonov evrov, namenjenih posodobitvi proizvodnje in prodajne mreže.
Mazda B 2500 je najbolj množičen terenski poltovornjak na slovenskih cestah, čeprav drži tudi dejstvo, da nima veliko neposrednih tekmecev.
darskim vozilom ni mogoče podirati hitrostnih rekordov ali športno pospeševati, vendar mu je potrebno priznati precejšnjo urnost in dober izkoristek navora. Dokler ne doseže delovne temperature, rjove kot divja zver, medtem ko je hrup pri tekoči vožnji še v mejah znosnosti, upoštevaje, da B 2500 ni potovalna limuzina. ***/*<& Vozne lastnosti: Tudi vozne lastnosti so podrejene namembnosti in občutek med vožnjo je za potnike precej tovornjaški. Pri speljevanju ali preveč nagli vožnji v ovinkih se zadnja kolesa rada zavrtijo v prazno, pri neprevidnosti pa zadek lahko začne zdrsavati iz smeri. S priključitvijo še prednjega para koles se vozne lastnosti bistveno spremenijo, pri težjih ovirah na brezpotjih pa pomaga tudi priključljivi redut-kor, a kljub temu je potrebno
NA KRATKO
upoštevati, da B 2500 ni pravi terenec, predvsem pa mu manjka okretnosti.
***/*•&   Končna ocena:
Mazda B 2500 je s svojo široko uporabnostjo pripravljena ustreči različnim, vendar zelo specifičnim namenom. V enem združuje vsaj tri različne avtomobilske karakterje, a neprimerno bolje služi "obrtniškim" kot družinskim interesom, saj se zaradi robustnosti ni potrebno bati vsake slabše poti, hkrati pa je na tovornem prostoru mogoče prevažati kar veliko količino tovora. Matjaž Gregorič
Legenda: *****odlično
*'A-**-w'dobro * * * "h t< povpreč no -ftzadovoljivo *##-fr-frslabo / vmesna ocena
Matjaž Gregorič    ran za priznanje.
* Podjetji Summit Motors in Summit avto sta tudi uradno odprla nov avtomobilski center v Ljubljani, ki je med največjimi v državi in največji v prestolnici. Naložba je veljala 7 milijonov evrov in je največji vložek med podjetji v japonski lasti (Summitomo Corporation) v Sloveniji. Na 14.000 kvadratnih metrih je prostor za salone in servise vozil znamk Ford, Volvo, Jaguar in Land Rover, v okviru centra pa deluje tudi finančna hiša Summit Leasing&Credit. V novem centru je zaposlenih 100 ljudi.
* Avto Triglav, ekskluzivni uvoznik vozil Fiat, Alfa Romeo in Lancia odsvetuje nakup osebnih vozil omenjenih blagovnih znamk, ki jih namerava uvoziti skupina pravnih oseb, saj so bila v preteklem letu poškodovana od toče. Avto Triglav je imel kot dolgoletni pogodbeni partner Fiat Auta, S.p.A., predkupno pravico za omenjena poškodovana vozila (med 600 in 1000 vozili), vendar se za uvoz niso odločili, ker omenjena vozila nimajo splošne 2-letne garancije, 3-letne garancije na lak in 8-letne garancije na prerjavenje. Poleg tega je na vozilih zaradi nepravilnega skladiščenja potrebno zamenjati vsaj pnevmatike in akumulator, zelo vprašljivo pa je tudi stanje elektronskih sklopov in zavornega sistema; omenjene zamenjave in popravila lahko znatno povečajo stroške vzdrževanja vozila. Prav tako naj večje število vozil ne bi ustrezalo homologacijskim zahtevam, ki so pogoj za uvoz na področje Republike Slovenije. Vozila niso nova, saj je bilo večje število proizvedeno že v letu 2001, kar pomeni, da so vozila stara skoraj 2 leti.
* BMW in državni svet republike Kitajske sta se načelno dogovorila, da bavarski avtomobilski proizvajalec v tovarni v mestu Shenvang lahko začne izdelovati svoja modela serije 3 in serije 5. Letna proizvodnja (predviden začetek letošnjo jesen) bo znašala 30.000 enot, BMW pa bo v tovarno v mešani lasti do leta 2005 investiral 450 milijonov evrov.
* Renault je na svojih spletnih straneh v letošnjem januarju in februarju zabeležil 1,2 milijona obiskovalcev svojih spletnih strani, kar tega francoskega proizvajalca uvršča v sam vrh: povprečni obisk v lanskem letu je namreč znašal 810.000 obiskovalcev. Renault s svojo e-trgovino pokriva 28 držav.
* Južnokorejska Kia je v prvih dveh letošnjih mesecih na evropskih avtomobilskih trgih dosegla precejšnjo rast prodaje, ki jo sicer beležijo še tretje zaporedno leto. Januarja in februarja letos je bila prodaja kar 39 odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju. Tovarna bo svoj tržni nastop nadaljevala s 17 novimi modeli, ki bodo prišli na ceste v naslednjih štirih letih in bodo po napovedih prilagojeni okusu evropskih kupcev.
* Volkswagnova luksuzna limuzina phaeton si je med 1800 izdelki priborila laskavo priznanje iF Gold Avvarad, ki jo podeljuje visoko spoštovani nemški mednarodni oblikovalski forum. Žirijo sestavlja 32 strokovnjakov iz 25 držav in med vsemi oblikovnimi stvaritvami je bil v letošnjem izboru phaeton edini avtomobil, nomini-
M.G.
itn vsfop pv&p®Y&d<aft
Ana Cergolj
Tako, pirhe smo pobarvali in jih pojedli. Imeli smo kratke 3-dnevne počitnice in zdaj je čas, da začnemo načrtovati naslednje -to je namreč najučinkovitejši način, da se prebiješ od enih do drugih počitnic. Svoja sanjarjenja o poležavanju na prvomajskem soncu ali raziskovanju novih dežel lahko delite z nami; z veseljem jih bomo objavili - in sanjali z vami. v ,
V CANKARJEVEM DOMU
Prostor, osvetljen z raznobarvnimi lučmi, notri ne preveč stolov - sedežev, vse v črnem, na sredini pa majhen okrogel prostor za igranje...
Se vam že kaj svita, o čem govorim? Ja, o Štihovi dvorani v Cankarjevem domu! Ta skrivnosten prostor na začetku je bil, oziroma je Štihova dvorana. Tam smo se znašli zato, ker so se učitelji in učiteljice odločili za malce drugačno učno uro. No, dovolj bo. Začela bom opisovati moj najljubši dogodek, oziroma kaj mi je bilo v Cankarjevem domu najbolj všeč.
Od 5. do 7. razreda smo si učenci in učiteljice ogledali igrico Igralec. Bila je zelo zanimiva. Najbolj mi je bilo všeč, ko je režiserka te igre razlagala, kako je nekdo postal igralec včasih, kako so bili takrat napravljeni, ko so igrali, kakšen je bil prostor in publika...
Povedala je tudi, da so igralci potovali s kočijo in so si na sodih postavili oder in tam zaigrali igro, besedilo pa so si sproti izmišljevali.
To mi je bilo všeč, ker sem s tem izvedela nekaj novega in še nekaj zelo zanimivega. Od navdušenja nad tem, sem zvečer bratcu povedala vse to, kar sem izvedela v Cankarjevem domu in mislim, daje bil tudi on nad tem zelo navdušen.
Nina Pisk, 5. B OŠ Jakoba Aljaža, Kranj
NEJC BIZANT:
"NAJBOLJŠI VATERPOLISTI SMO GORENJCI!'
V svoji pesmi Vaterpolist Zoran Predin poje: "Vaterpolist je koristna žival za vsako družino, vaterpolisti se v šolah pridno učijo, so hvaležni in zvesti sinovi, so gospodarji svojih teles..."
Nejc, Član slovenske kadetske in mladinske vaterpolske reprezentance, je eden teh "su-persinov". Poleg vaterpola obožuje Simpsonove in spanje. Nejc, vaterpolo je v Sloveniji precej nepopularen šport. Zakaj?
Po tem športu res ni velikega povpraševanja. Najbrž tudi zaradi tega, ker ni vrhunskih rezultatov, potem tudi gledalcev ni. Je vaterpolo nasilen šport?
Ja. No, recimo, da spada med bolj grobe. Večino tega se sicer ne vidi, ker se dogaja pod vodo. Tvoja prednost pred kolegi je tudi v tem, da si zelo, zelo hiter plavalec. Zakaj je to tako pomembno?
Hitrost je res pomembna - pri celi igri. Na začetku tekme iz vsake ekipe en tekmovalec plava za žogo - ta potem pripada ekipi hitrejšega. Hitro premikanje po bazenu je ključno tudi pri razvoju igre, organizaciji napada.
Opazila sem, se med tekmo trenerji precej razburjajo nad igralci - kako to vpliva na vas?
Ah, včasih trener med tekmo, ko ti hoče nekaj dopovedati, kriči in kriči, ampak sploh ne razumeš, kaj hoče od tebe. To se mi je dogajalo prej, zdaj, koje moj trener Rado Cermelj, je ok. Tvoj najbolj goreč navijač? Starši. Mami vedno zelo glasno navija. 3 lastnosti dobrega športnika?
Borbenost, vztrajnost, pridnost. Se strinjaš s trditvijo, da so najboljši vaterpolisti Gorenjci?
Seveda. Tudi v reprezentanci nas je največ Gorenjcev.
ZAKAJ SE FANTJE VEC PRETEPAJO KOT
PUNCE, so nam povedali prvošolČki iz OS Besnica.
Zato, ker so punce bolj nežne in lepe, fantje pa bolj močni. Žiga
Zato, ker se fantje tepejo zaradi punc, punce pa zaradi fantov ne. Anja
Zato, ker so zaljubljeni in imajo punce radi. Sara T.
Zato, ker so punce fantom všeč in se tepejo, kdo je močnejši. Maruša
Zato, ker si med poukom nagajajo. Domen
Če nekdo drugemu vzame punco, je potem pretep. Anže
Zato, ker so tako zaljubljeni, da so kar nori. Manca
Zato, ker so bolj močni. Maja
Zato, ker trenirajo karate. Lovro
Med tekmami pa pozornosti ne vzbujaš samo z dobro igro...
Ja, na hrbtu imam tatoo, ki je skoraj enak tistemu od Davida Bechama. Čeprav vsi mislijo, da predstavlja Kristusa, je pravzaprav simbol za moč.
In kaj pravi na to mami?
Ah, groza, oba sta bila proti. No, sta Še vedno ... Si sedaj največji car na bazenu?
Seveda, to sem bil že prej!
Lisi i% dflfcVfl/fcG
ZIVJO,
DRAGI DNEVNIK!
Spet meje spravljala ob živce. Kot ponavadi. Prvo, drugo, vse tja do šeste šolske ure, ko sem skoraj popenila. Res jo sovražim. Vem, da je sovraštvo močna beseda, samo res je ne pre-bavljam. Pa kaj bi izgubljala besede ob razredni, pardon, šolski mišici. Seveda med razmišljanjem o ljubezenskih težavah nimam časa za učenje, no, naj nadaljujem. Takoj prvo uro me je predramila učiteljica. Vso noč nisem zatisni-la očesa, zaspala sem le za kako uro, potem pa v Šolo. In ona je kljub temu pričakovala, da bom navdušena nad tem, da moram odgovarjati na vprašanja. Kar naprej me je pogledovala in se mi smejala, tudi ko mi je v redovalnico zapisovala ... saj verjetno že veš. To je bil tretji cvek v zadnjem tednu. Potem me je drugo uro profesor celo uro opozarjal, naj ne buljim skozi okno. Ja, njegove gube me pač niso zanimale - pritegnila meje narava v vsej svoji veličini. Pomlad se ravno začenja in zunaj je vse tako lepo, sonce seje z vso močjo uprlo v okoliške hribe, ptice so letale, nebo je bilo sinje modro. Bilo je čudovito. Koga pa medtem zanimajo angleški nepravilni glagoli?
(se nadaljuje)
Sara Kosirnik, 8.C OŠ Tržič
Po tisoč napakah so obupali
Učenci OŠ Ivana Groharja svoje znanje slovenščine izpopolnjujejo z iskanjem napak v časopisu, izdelali pa so tudi svojega.
Škofja Loka - "Zavrtimo se po dunajsko," se glasi naslov naznanila v časopisu, ki so ga izdelali učenci šestega razreda osnovne šole Ivana Groharja, za navdih pa jim je služila zgodba o Martinu Krpanu. V časopisu lahko izvemo še veliko zanimivega o dogajanju na Dunaju, ko je tam potekal boj med Krpanom in Brdavsom, v njej so objavili tudi osmrtnico za cesarjevim sinom, ki je padel v boju z Brdavsom, med malimi oglasi pa najdemo konja, ki je Krpanu že odslužil.
Učenci so pri sestavljanju časopisnih novic pokazali veliko domišljije. "Najprej smo pregledali naslove in članke v različnih časopisih, spoznali smo tudi, kaj sestavlja novico, potem pa na podlagi zgodbe o Martinu Krpanu sestavili svoj časopis," je razložila učenka Sara Zavec. Imeli so celo svoje dopisnike iz tujine, ki so neposredno poročali z Dunaja o poteku boja med Krpanom in Brdavsom, o trgovanju med državama in o skopem cesarju. Med dogodke dneva so uvrstili novico o tem, daje cesar Krpanu v zahvalo ponudil
hčer za ženo. "To se nam je zdelo zelo pomembno," je pojasnila Anja Miklavc. Na športnih straneh so poročali o košarkarski tekmi, v kateri sta se pomerili Krpanova ekipa Vrh pri Sveti Trojici in Brdavsovi Orjaki. Vreme pa je bilo tisti dan primerno boju - najprej je divjala
nevihta, po zmagi nad Brdavsom pa je posijalo sonce in tudi obeti še za nekaj prihodnjih mesecev so bili podobni.
Učence je novinarstvo navdušilo. "To je zelo zanimiv poklic, saj nisi neprestano priklenjen na delo v pisarni, ampak greš tudi na teren," meni Sara Zavec. "Zanimivo je, ker zveš veliko novih stvari, in to iz prve roke," jo je dopolnila Ula Brank. Kot se je izkazalo, se učenci s časopisom tudi sicer veliko ukvarjajo. "Vsak dan preberem ves časopis, posebno me zanimata politika in šport," nam je zaupal Aljo-ša Hafner. Prepričan je, da bi mladi morali več brati, saj to pripomore k večji razgledanosti. "Potem tudi veš, kakšna vprašanja zastavljati," je še dodal. Anja Oman pa je pri branju posebno pozorna tudi na napake, ki jih pri pisanju delamo novinarji. "Napak je zelo veliko, po-
sebno v zadnjem času. Največkrat so narobe zapisane velike začetnice, tudi s sklanjanjem so težave," je bila neprizanesljiva. Letos učenci še posebno pozorno spremljajo naš časopis. "Vendar ni dovolj, da odkrijejo napako, ampak jo morajo znati tudi popraviti," je pripomnila učiteljica slovenščine Marija Smid, ki jih je spodbudila k temu, "le tako se iz tega tudi kaj naučijo in izpopolnijo svoje znanje slovenščine " Njena je bila tudi zamisel da bi učenci izdelali svoj časopis, ob tem pa takoj poudari, da ideja ni njena, ampak je to s svojimi učenci delal že Miha Mohor "Pri učnem načrtu zdaj obravnavamo že dve tretjim ne-umetnostnih besedil, seznanili smo se tudi s časopisnimi zvrstmi tako da je izdelava časopisa primerna dopolnitev," je razložila Na ta način želi otroke spodbuditi k branju časopisov. "Otro-
ci namreč veliko premalo in slabo berejo, večinoma pogledajo zgolj fotografije."
Koliko napak so do zdaj odkrili v našem časopisu, nam niso vedeli točno povedati, vendar tako hudo, zatrjujejo, kot je bilo pri eni od mladinskih revij, ki so se je lotili lani, le ni. "Pri tisti reviji smo zelo hitro obupali. Ko smo prišli do tisoč napak, smo kar nehali!" Vse skupaj da misliti zlasti zato, ker otroci iščejo slovnične napake, ki bi jih moral vsak poznati že v osnovni šoli, če recimo manjka kakšna vejica, če je narobe zapisana velika začetnica ali če novinar nepravilno sklanja. Tako širijo svoja obzorja in utrjujejo jezikovno znanje. "Če ti gredo napake na živce, boš tudi sam bolj pazljiv, da jih ne boš delal," je še pristavila Marija Šmid.
Mateja Kant, foto: Gorazd Kavčič
Smo bitja svetlobe, ljubezni in radosti
MERKAVA - življenjska energija je sistem celostnega zdravljenja in transformacije zavesti. Od svojih vodnikov ga je dobila NAOMI FEINBERG, duhovna učiteljica in zdraviteljica, rojena v izraelskem kibucu, ki je večino svojega življenja posvetila študiju filozofij, religij, iskanju in raziskovanju metod, ki vodijo k samouresničitvi. V puščavah Sinaja, odmaknjena od sveta, je poglabljala stik s seboj in se odpirala komunikaciji z vodniki svetlobe, ki so jo pripravljali na poslanstvo: Biti ključ, ki ljudem odpira njim lastne poti k osvoboditvi od prevzetega načina mišljenja, čustvovanja, verovanja in delovanja ter da polno zaživijo sebe - neodvisno, zaupajoč svetlobi v sebi in vedoč, kako jo udejanjiti na njim lasten način. Naomi je mati dveh otrok in živ dokaz izobilja življenjske energije, h kateremu usmerja svoje učenje: Pri šestdesetih letih je poskočnejša od marsikaterega tridesetletnika. Zadnje desetletje potuje po Aziji in Evropi, kjer poučuje, predava in vodi ter neizmerno uživa v svojem poslanstvu.
Merkava temelji na predpostavki, da ima vsaka stvar v stvarstvu svojo komplementarno energijo.
"Vsaka ideja v stvarstvu (fizična in nerizična) vsebuje dva dela, ki ustvarjata to idejo. Tudi človek je samo ena ideja neskončne svetlobe, prav tako drevo, kamen, miza,...Neskončna svetloba je brez začetka in konca; vsak od nas je delček boga, hkrati pa smo realizacija boga in predstavljamo boga. Smo realizirana ideja celote idej.
Stvarstvo je bilo nekoč davno polno delcev, idej neskončne energije, ne-
skončnih potencialov, še nematerializi-ranih. Da bi se te ideje zelo visokih frekvenc lahko realizirale v snovni obliki, seje vsaka od njih razdelila na dva delca, ki sta bila ves čas v bližini in tako ohranjala sposobnost prevajanja neskončne svetlobe. Potem pa je prišlo do velike eksplozije, ki je ločila komplementarne delce. Nekateri pari so bili sedaj neskončno oddaljeni drug od drugega, mnogo je bilo uničenih. "Trenutek dogodka" pomeni rojstvo vakuuma (energije, ki se krči vase, blokira; v nasprotju z energijo, ki se širi v ne-
"Z očesnim senzorjem sproti preverjamo, katera informacija nosi življenjsko energijo in katera ne."
S KOVINAMI OBOGATENA VODA
Voda je nosilka življenja, nosilka univerzalnega spomina in najboljša nosilka informacij. Ima svojo identiteto in svoje poslanstvo. Predstavlja ženski element trojstva, služenje, predanost in mater, ustvarjalko družine in življenja. Pomembno je, daje čista in da ima življenjsko energijo - strukturirana voda s čim višjo geometrijsko urejenostjo molekul. Taka zdrava voda je optimalna pijača za človeka. Če jo obogatimo z določenimi kovinami, nam lahko pomaga pri različnih boleznih in težavah:
BAKER
Koristen je za vse bolezni in probleme, povezane z živčnim sistemom. 60 g čistega bakra (ploščica, kovanci) damo v štiri kozarce vode in prevremo.
SREBRO
Pomaga pri bolezni organov, povezanih s prebavo in uriniranjem. Potrebujemo 30-60g čistega srebra (kovanci, nakit).
ZLATO
Uporabimo ga pri motnjah v dihalnem sistemu, pljučih, srcu, možganih in kot splošno krepčilo. Zadostuje 15 - 30 g dvaindvajset-karatnega zlata.
ŽELEZO
Pri pomanjkanju železa v krvi, anemiji ali med nosečnostjo prekuhajmo 60-gramski košček železa (žeblji).
Pri kuhanju nastanejo iz štirih samo še trije kozarci vode. To precedimo in nali jemo v termovko, pijemo mlačno ali vroče čez dan - dokler je potrebno. Kozarec take vode je koristno spiti na tešče.
Če se počutite kar naprej utrujeni in brez energije, si lahko pomagate z dvema MAGNETOMA, ki jih pritrdite na kozarec z vodo (plus in minus se privlačita). Pustite ga stati čez noč, da se voda energizira, zjutraj pa jo spijte na tešče. To nam lahko preide v navado - dvignili si bomo raven energije za cel dan.
Morda boste želeli uporabiti tudi ŽELEZOV OKSID v kombinaciji z vodo (kupi se v nekaterih trgovinah z barvami). Vodi za čiščenje tal na primer dodamo za noževo konico železovega oksida in s tem razkužimo prostor in preobrazimo vse negativne energije, ki so se zadrževale na tleh od nas ali naših gostov. Podobno lahko storimo pri čiščenju česarkoli. Par zrnc prahu lahko dodamo tudi vodi za pitje.
Naomi Feinberg prihaja v Slovenijo že peto leto. Za prvomajske praznike jo lahko doživite na Smolniku, kjer bo od 30. aprila do 4. maja organiziran meditacijski seminar Prebujanje svetlobe - notranjemu vodniku naproti, v maju pa bo vodila seminarje Hatmara metode v Ljubljani in Mariboru. Za informacije pokličite Mojco po tel. št. 02 25 23 042 ali 031 826 345.
skončnost). S tem pa rojstvo bolezni, bolečine, trpljenja, strahov,...
Zdravljenje v sistemu Merkave, metoda Hatmara, temelji na ponovnem združenju komplementarnih energij v neskončni svetlobi, s čimer se energija vakuuma spremeni v življenjsko energijo. Metoda Hatmara nam daje enostavna, varna, izjemno učinkovita orodja za našo osnovno nalogo - preobraziti vse ovire in vzroke, ki nam onemogočajo zavedati se, da smo bitja svetlobe in da nam v življenju ni treba trpeti. Gre za transformacijo strahov dvomov, negativnih miselnih in čustvenih vzorcev, travm, blokad kakršnekoli narave (fizične, čustvene, mentalne, energijske) v njihovo nasprotje - zdravje , radost, veselje, obilje na vseh področjih življenja. Čeprav je delo energetsko, so rezultati večinoma takoj vidni tudi na stvarnejših nivojih, vključno s telesom."
Potemtakem ima tudi človek svojega komplementarnega partnerja?
"Vsak od nas ima komplementarnega partnerja in dosti duš dvojčic. Duši dvojčici sta dve ideji, vsaka s svojo komplementarno energijo, sta pa iz iste energetske družine in lahko tudi iz istega programa - takrat sta povezani z isto nalogo. Naš komplementarni partner pa je ista ideja, z njim smo energetsko povezani, pa čeprav za komplementarnost sploh ne vemo, čeprav je naš komplementarni partner na drugi strani Zemeljske oble ali pa celo neinkarniran. S tem, ko zdravimo in spreminjamo sebe, se zdravi in spreminja še neko človeško bitje...
Ljudje si na tečajih zaželijo srečati se s svojim komplementarnim partnerjem, predstavljajo si, da bi bil zakon z njim "idealen". Poznam nekaj takih parov in njihovo skupno življenje je precej naporno. Namen komplementarnih partnerjev namreč ni v tem, da se poročita, uživata v spolnosti, starševstvu in mitu romantične ljubezni, temveč v transformaciji zavesti, v prepletajočih se življenjskih poslanstvih, v katerih drug drugemu lahko ogromno pomagata in mnogokrat skupaj delujeta."
Pravite, da ima vsak od nas v sebi vse, kar potrebuje za polno življenje, ljudi učite uporabljati "sedmi" čut. Kaj to pomeni?
"Sedmi čut je doma v vsaki celici našega telesa in s pomočjo vek.- ker so zelo senzitivne, ga najlažje praktično uporabljamo. Z očesnim senzorjem zaznavamo življenjsko energijo (ki se širi) in prepoznamo vakuum (energijo, ki se krči vase). Tako lahko vsak trenutek ugotovimo stanje naših organov, organskih sistemov, energijskih teles, česarkoli, tudi krvnih celic, kdaj nastopi ovulacija,... Z njim spoznava-
mo okolico, energijsko močna in prazna mesta, tkanine, predmete, rastline. Dobimo pa tudi odgovor na katerokoli vprašanje (odgovor "da" na primer ima življenjsko energijo, zato senzor utripa; pri "ne" pa miruje). Vse to ugotavljamo tudi na daljavo, "gledamo" v preteklost,...Uporaba senzorja je preprosta in seje lahko nauči vsak."
Velik del vašega poslanstva je tudi pomagati ljudem odkriti njihovo poslanstvo in vzpostaviti stik oziroma ojačiti komunikacijo z notranjim, pa tudi zunanjimi vodniki...
"Vsak človek se je rodil z določeno nalogo in določenim poslanstvom v tem življenju. Obstaja metoda, kako leto ugotoviti.
Glede vodnikov pa - ljudje mislijo, da so vodniki nekaj, kar je zunaj nas, kar je nad nami, da je to nekaj boljšega od nas. Za pomoč in zaščito prosijo sile in energije, ki so zunaj nas. Čas je , da resnično razumemo, kaj smo. Duša je program bitja, v duši so vključene vse možnosti realizacije. Ko se ta duša realizira na frekvencah duhovnega, je to duhovno telo, ko pa se realizira na bolj grobih frekvencah, je to fizično telo. In fizično telo v sebi vključuje duhovno in neduhovno - vsakdo, ki se je realiziral fizično, je realiziral maksimum svoje duše. Najvišja realizacija božanskega, je realizacija v fizičnem telesu. Zavejmo se že končno pomembnosti fizičnega telesa in dobimo ves profit od tega. Vsakdo med nami je ambasador božanske svetlobe na Zemlji.
Vodništvo pomeni - prisluhniti resničnemu bitju v sebi, povezati vse nivoje sebe, ozavestiti, da smo eno z vsem.
Mnogo ljudi je, ki od časa do časa dobivajo določene informacije, neke vrste učenja, slišijo glasove ali imajo vizije. Začnejo kanalizirati (povezujejo se z višjimi nivoji, višjimi vibracijami) in to je nekaj normalnega. Toda vprašanje, ki se zastavlja je, alt je to vodstvo moje duše, mojega programa ali pa gre za kakšne vrste manipulacijo. S sedmim čutom lahko preverimo. Osnovno pravilo: Če dobite stik s kakršnim koli vodstvom v stilu, da morate nekaj narediti, storiti ali vam energija govori na način - ti si tak, tak in tak - to ni pravo vodstvo. Resnični vodniki svetlobe vam dajejo samo ideje in vam puščajo vso vašo svobodno voljo.
Pravo vodstvo je biti to, kar smo, v pretoku z življenjsko energijo, brez strahov in trpljenja. Pravo vodstvo je povezava z ljubeznijo v naših srcih..."
ANGELSKA KARTA
BLAGOSLOV
Sem blagoslovljeno bitje in blagoslavljam vse, kar je.
Največji blagoslov je, kadar smo v stiku s seboj in odprti do sebe. Takrat je vse blagoslovljeno - misami in vse okoli nas.
V vsaki situaciji blagoslavljajmo vse okoli sebe, tudi takrat, kadar nam je to odveč ali težko.
Avtorica "angelskih kart" je prof. Ljiljana Lež Drnjevič. Naj vas izbrana misel spremlja ves teden. Ponavljajte si jo, razmišljajte o njej in jo živite. Dobra misel vam bo prinesla mir, tolažbo in radost. Angel dobre misli bo z vami.
Stran pripravlja Marjeta Kern
ZLATA ZRNA
NEMORALNO JE POMAGATI LJUDEM
Vedno smo sposobni do popolnosti pojasniti in nato tudi aktivno reševati tuje probleme - partnerju, otrokom, staršem, sosedom ... Ob tem se ne zavedamo, da jih opazimo prav zaradi identičnosti z našimi. Cesto z vso gotovostjo poznamo zdravilo, pa človeku lahko z njim le škodimo. Če s pomočjo prehitevamo, če pomagamo ljudem, ki niso iskali pomoči, vplivamo na njih in jih odrinemo za stopnico nazaj. Gre za našo potrebo po dokazovanju, za bohotenje ega - dobrota je težka fin-ta! Ne naredi ničesar namesto drugega (on ne zmore, ne zna, ne ve)! Človek postaja vsak dan slabši, vsak dan bolj te potrebuje in ti se počutiš Bog. To je egocentrično. Nasvet daš, če te človek vpraša. Z vidika kozmične resnice je nemoralno in nehumano pomagati ljudem v tem smislu.
VDIH-TREBUH VEN
V naši kulturi smo razvili zelo zanimiv način dihanja - večina žensk diha tako, da pri vdihu potegne trebuh noter. S tem se prsni koš napne, prsi se povečajo in ženska izgleda v pas bolj suha. Toda pri takem dihanju uporabljamo le pljučne vršičke, ki so prvotno namenjeni dihanju med nosečnostjo. Na ta način izko-.ristimo izredno mali potencial, ki nam ga nudi polno dihanje. Dihanje pa je naš največji vir energije - vse kar delamo proti samemu sebi in svojemu telesu, se prej ali slej pokaže v bolezni. Pomaga vaja, da vsak dan pet minut s knjigo na trebuhu dihamo v stilu: vdih-trebuh ven, izdih-trebuh noter; če bomo to ponavljali en mesec, bomo spet naravno pravilno dihali.
SEZUJMO ČEVLJE
Ko pridemo od zunaj domov, je pametno, da odložimo svoje stvari v predprostoru. Še bolj kot za oblači-Ja pa to velja za čevlje; z njimi hodimo vsepovsod in se navzamemo ne le prahu, temveč tudi vseh energijskih vplivov. Sezujemo jih, preden vstopimo v svoj bivalni prostor, enako velja za morebitne obiskovalce. Pod namreč vsrka vse vibracije. Včasih s čevlji znosimo v stanovanje miselne forme zelo nizkih vibracij, ki nam v življenju lahko povzročijo precej preglavic in to na najrazličnejših področjih. Nekateri subtilnejši ljudje si vsak večer tudi temeljito zdrgnejo podplate.
. —i —»^ fj i
DOVOLITE SI ČUTITI
Srčni infarkt je pogostejši pri moških, ker si ne upajo biti čustveni. Vzgajali so jih v okvirju "biti čustven moški, pomeni biti slab". Ženske so bolj nagnjene h kroničnim obolenjem srca; dolgotrajnim in bolečim, ki se pojavijo kot posledica vloge "biti žrtev". Odpiranje čustev (pa kakršna koli že so) je edino zdravilo za vse.
Če zadržimo neizgovorjene besede kot cmok v grlu, si na tej ravni kvarimo zdravje - obolenja ščitnice. Odprite vrata besedam, zakričite...
Spolna energija je ena najmočnejših v našem telesu. Če jo zasužnjimo - blokade pri spolnosti, je sposobna razbiti kolke, uničiti maternico ali prostato in se prebijati navzven z močnimi bolečinami v križu. Ljubite se... To je zdravilo.
ČE BI TI VES SVET SLEDIL
Prijetno je nekaj časa stopati zadnji v skupini in sprejemljivo, da se za določen čas pomešaš v sredino, nazadnje pa pride trenutek, ko moraš na čelo.
Če bi ti ves svet sledil, bi bil zadovoljen s tem, kam ga vodiš? To naj ti bo poglavitno vprašanje in vodilo.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Lenti 3.5., Trst 29.4., Medžugorje od 8. 5. do 11.5.; Banovci od 25. 4. do 28.4.; Madžarske toplice od 15. 5. do 18.5. in od 29. 5 do 1. 6. in od 28. 6. do 4. 7.; Gardaland 28.4.; Peljašac od 7.6. do 14.6. (ekskluzive); Lenti - Banovci 15.5.; Plitvice 2.6.;
ciji Turističnega društva Kranj potekala prireditev ob svetovnem dnevu Zemlje. Prodajali bodo lončnice in različne izdelke povezane z zemljo. Vsakega zainteresiranega obiskovalca pa bodo razveselili z brezplačno lončnico.
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
JUTRI ob 20.00, G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO. 22. april ob 20.00, Rokgre: BLOK, za abonma, ZELENI, IZVEN in KONTO. 23. april ob 20.00, Rokgre: BLOK, za abonma MODRI, IZVEN in KONTO. 25. april ob 20.00, Rokgre: BLOK, za abonma, PETEK 3, IZVEN in KONTO. 26. april ob 20.00, Rokgre: BLOK, za abonma, SOBOTA 2, IZVEN in KONTO. Informacije na tel. št. 20 10 200, vsak dan od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.30 ure.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve ^
Prireditve v Tržiču
Tržič - Jutri, v sredo, 23. aprila, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Tržič produkcija učencev Glasbene šole Tržič. V četrtek, 24. aprila, ob 17. uri bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic.
Pogovor o bralni kulturi
Kranj - Bralni krožek Ekonomske šole Kranj vas vabi ob mednarodnem dnevu knjige, jutri, v sredo, 23. aprila, ob 13.15 uri na pogovor o bralni knjigi, ki bo v knjižnici Ekonomske šole na Cesti Staneta Žagarja 33.
Test hoje
Radovljica - Zdravstveni dom Radovljica v sodelovanju z Društvom za varstvo okolja Radovljica, v okviru vse slovenske akcije Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja, organizira prvi letošnji test hoje, ki bo potekal v soboto, 26. aprila med 9. in 12. uro na Gozdni učni poti v Radovljici. Pridite v športni opremi in ugotovite svojo telesno zmogljivost.
Ura pravljic
Škofja Loka - Danes, v torek, 22. aprila, ob 17. uri bo v Knjižnici Škofja Loka Martina Gostinčar pripravila uro pravljic. Naslov ljudske pravljice bo Ježek in lisica.
Tradicionalna proslava
Kranj - Društvo upokojencev Kranj že tradicionalno organizira proslavo v počastitev 27. aprila - dneva upora proti okupatorju ter 1. maja -mednarodnega praznika dela. Proslava bo v petek, 25. aprila, ob 17. uri na sedežu DU Kranj, Tomšičeva 4. Na proslavi bo nastopil MoPZ "Peter Lipar" DU Kranj, pod vodstvom pevovodkinje Nade Krajn-čan ter recitacijska skupina DU Kranj, ki jo vodi dr. Zdravko Kaltne-kar. Po proslavi bo družabno srečanje ob živi glasbi. .
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov
Kamnik - JS RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Škofja Loka vas vabi na območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo v Domu kulture Kamnik, in sicer jutri, v sredo, 23. aprila, ob 18. uri.
Ljubiteljsko rodoslovje
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi na muzejski večer z naslovom Ljubiteljsko rodoslovje, katerega gost bo predsednik Slovenskega rodoslovnega društva in urednik glasila Drevesa Peter Havvlina. Muzejski večer bo v četrtek, 24. aprila, ob 19. uri v Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4.
Muzejsko-fotografski večer
Žiri - Pred Dnevom upora in praznikom dela ste vabljeni na Muzejsko - fotografski večer, ki bo v petek, 25. aprila, ob 20. uri v Galeriji Svoboda Žiri.
KRCNE ŽILE? 05 628 53 39
J* CD
a
S-i O
O
"3
CD
>
ca
x> l 6
3 2-2 © a'c
§ © iS
©- to o <- o co
a5 E .£ B 5x:
Ifl
i?" i
» E Š o. © d
■S o ©
'rt ® B B
§>> 11
n m E c n o o
" >KJ
i j s
©. tk
CD      .i±i .£
O komunali v Gorenji vasi
Gorenja vas - Kaj se dogaja s komunalo v naši občini? O tem in še čem drugem, bo v znamenju Dneva Zemlje (22. april) tekla beseda na okrogli mizi, ki bo jutri, v sredo, 23. aprila, ob 19. uri v gostilni Pri Jagru v Gorenji vasi.
Svetovni dan Zemlje
Kranj - Danes, v torek 22. aprila bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 12. do 16. ure, vorganiza-
C3 X p CC
c P S 01
2 35 g .2,
c- „ P n I
•y± r,
iili
čo £ B > 3 ^ %
-i m © ©
•3, .2 o o
'O C s S
0 ca > > S f S «
c« .2 ,8 S
-S § 2 %
1 ss >
>N ©
■a a. cc c c —
CD -g
c rt •— c
r>*
° 6" .3 a
?.■£ E B n cd o c ca o .E o. K J=
II ca .© >
c cn ; tu 2 d E "o
i O >-
i s © : ca co
iti
a. ©
©
n a. ©
->_ *\
č © 3
S • 2
o o ca
O. > 0
-•I c i
ca - -
O :=■
■a w 2 S
CC N :=
Z3 >
.iS, £ •-
o >o
O) X! 3 O
c ca >
II a£
o      — °
S $ i "g
O 2 I S c ■-- E n © E © c
= 1 § ©
co o 2 p
N S o ©■-:=: k a c ,č7 o.
g S S.55,
ir-l o
2 c p a
P " P c °
P N C -2 .E  © ■- 3
If E"
2  ©  © !_
~ o ca o
a
n ©
E 3 g ©
11
O o
jO
a
© c o cn
S
■ ča"
o 'c
c ca
1» E ©
2 I o. o
ca ca ,.roi
lil
E >- ca o
.2 2 <3
C >
o. _cd 2 ©
o "2 x. o ca x: co c > a
S ca ca m
ca
2 ca
3E © >
© 5
©  "5 ro     ©     ,q g
9 •
ca v
N c
— ©
© I
co ca
© a
-3
N
'C w
a co
5> a
©J2:=,
od -2 ©
ca co E «"S ©-d 2
C N CO
3 E
© 5
T3 ©
o :č
CO -Q
CO O
"2" "S
iS co
CD N
"a ca
"2 E ca n
Z o
>o  -a ©
CD    © g
co ca
'2 ©
co
o 5
E » o
cd ca "O
P N
> .2
% E^ c ^ co © co jg p c co
S S 5
«o-2
1 t "M
2 ©
^ čo c ca _co _ca .2 © CD
U_ T3 T3
N 00
03
CO
"2 S
00 P ©
2 o a
-~. t- CO t- CM
=) 9
ocbP
N- 00
- CM CD 00 O)
^ 'ČO ^
I 8 % ^ ca cd ^ _
o o c o
_,     i: CO
" 55 o o .2
- 5 ^
r~- o 2 C3) .h l—,
2 co o
1-1 S
S co .-,
>N
a o
ca & o
"O
o co
E o a o ■o
o
O O č co Si
i?
6-i a a
č S
ŠS 3 co,|M
iS h- co .2 Z in c o
~ rt
5 ©
co © .2 >"o
> a. o od
'N g
© «= C co
.-2 o
s ©
co o n
T3 O
Oco
> 00
a o o
•c o © B
E1 II
.t 'C
a. ^|
O 3 j) (8
c E
© CO
£ o
c CO o
1 E ^ .2
© §" > o
£ 2 > ~
CO .—
a. n E
© O)
« £
o 5> a. g
O
Ž| ||
>N E
% ^
o
>IM c © >
co co
r2 x:
II © n
H'g
£ -a c
ifl
C C c
©"On
co .3.
a
ca
>N . E ca •2 "c © ca
rt n
o 2
11 0 o.
CO £
co '5
§2
>o CO ca -3 Pm
CD 1X1 *- jC
§ ©
rt aj 49 "°
TD o
o a
c^-5>.2 -i S c c "o S
č n
©
Turno smučarski izlet
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica in Komisija za gorsko popotništvo pri PZS, 25. in 26. aprila organizirata turno smučarski izlet na Grossvenediger v Avstriji. Tura je primerna za izurjene turne smučarje. Informacije po tel.: 041/540-043.
V območje Velebita
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira od 21. do 25. junija zanimiv izlet v območje Srednjega Velebita, z vzponom na najvišji vrh Šatorino. Odhod izpred hotela Creina bo v soboto, 21. junija ob 6. uri. Dodatne informacije in prijave z vplačili: Niko Ugri-ca, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3. Rok za prijave: do zasedbe mest v avtobusu (30 sedežev) oziroma do srede 18. junija. Sestanek udeležencev bo v ponedeljek, 16. junija, ob 18. uri v prostorih Rekreacijskega centra Vogu v Spodnji Besnici.
Na Veliko Kozje
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 26. aprila na planinski izlet na Veliko Kozje nad Zidanim mostom. Pot je primerna za vse planince, hoje bo za približno 5 ur. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 uri potek: 531-55-44.
Na Donačko goro
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na manj zahtevno planinsko turo, na 884 m visoko Donačko goro. Izlet bo v soboto, 26. aprila. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Ceno izleta poravnate ob prijavi v prostorih planinskega društva do 25. aprila oziroma do zasedenosti avtobusa.
Po poti prijateljstva
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška sekcija vas vabi na 9. pohod "Po poti prijateljstva" Kokrica 2003, ki bo v nedeljo, 27. aprila. Zbor pohodnikov bo ob 9. uri pri gostišču Dežman na Kokrici. Pot ni zahtevna in je primerna za vse pohodnike. Prijav ni.
Po vaseh slovenske Istre
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Istri, ki bo v torek 6. maja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili zbirajo v pisarni dru-
štva do srede, 30. aprila oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
Baza 20
Kranj - Baza 20 bo cilj pohoda, ki ga organizira Društvo upokojencev Kranj, in sicer v četrtek, 24. aprila. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Priporočajo lahko pohodniško opremo in pohodne palice. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4.
Na Rakitno, Cerknico in Bloško planoto
Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite izleta na Rakitno, Cerknico in na Bloško planoto, ki bo v sredo, 7. maja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 23. aprila do zasedenosti avtobusa.
Pohod s smučarskimi palicami
Reteče - Organizacijski komite Treh dežel Rateče, Trbiž in Pod-klošter prireja pohod s smučarskimi palicami (Nordic vvalking) treh dežel v dolžini 18 kilometrov. Pohod bo v nedeljo, 27. aprila, s startom ob 10. uri pred Gostilno Mojmir v Retečah, cilj pa bo v športnem parku v Podkloštru. Prijavite se na dan tekmovanja od 8. do 9.30 ure pri restavraciji Kompas MTS Rateče pred mejnim prehodom Rateče.
GLASOV IZLET
26. Aprila v Istrske terme
26. aprila nas bo pot peljala v sosednjo Hrvaško v Istrske terme. Zdravilno moč termalne vode in blagodejnost blatnih oblog so cenili že stari Rimljani. Danes je to eno najstarejših hrvaških zdravilišč in edino v zasebni lasti, še vedno pa po kvaliteti termalne vode sodijo v sam evropski vrh. Priporočajo jih  vsem  revmatičnim bolnikom,
hrbteničarjem in ljudem, ki imajo težave s kožo.
Pred obiskom term si bomo ogledali še najmanjše mesto na svetu Hum iz 13. stoletja, če nam bo čas dovoljeval, pa še Motovun.
Izlet je zanimiv in pester. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami.
Vaše klice pričakujemo po telefonu: 04/201 42 47 04/201 42 49 041/626 154.
>N C
II
O C
co
o o
<y> a) ^ o
%t $
<. r^t a
t- 00 ^ N- O »co   - O
tog«
rr O) Tt-
w  ^ ©
ca cc ©
O <
c w
co g
"D CJ>
!S co
I 8
i -
° o S co .i=
CD
iS
S?
o o "cd .. £ E
II
>(0 o
g
CO XJ © C o c
■2 co;" >o 2 n
■ B o 00 "co *-
« O
Sle
i A
<
Hi Z
>o
3
E co © c
O ~ CNJ -Q >N
B 2
CD CO — C CO
N .S
O CD
^ -O
P O
© s
■g > a
cO © ._ ss
2 — ~
CM
cn co
cn
ca
C -Ž
"D CD CO
a**
C
< 2
2'N
o.
- co
§8
T- O
N- CM
cn S \ o
||d
CO -g O
© I N-
E aoo"
2 3 05 rt O s
£ S
iS 2
0) -C
bi >
"D ©
c O
Q_ CM
cd cm r--
LO O LO
Tt N. N-
N rt)
CO c-T CM
© O.
15 co
sla
TJ X3 .o
o 2 rt
€ # 2 a. O o_
= ca
t- O O) Lil 0 ,:r
cm o r-m cm
© JC
1 i §
rt »n ^
a 5 ©
:,    < -
■2 "a £
ca ^ © 'ćo"-^
T3 M ©
_ 2 a a a w ca c
. © iS
O "SS :=-
co
S '° ca co
o'© o <iJ a. f g ca Sac
.2 T3 ^ _C0 cO
:co :ci.l > o £
CO CL C3 0) CO ©
g m 2* a. a ta.
> >
o I'- r-03 O)
©
:| .2 o q ffi
co ^*
•2o© ca - o
> iS TJ
<p g ca g ca n
"O o O Z
rS3
O   > >
C/J
X I X
_ co c cn
o co
O) O
2'č
© ©
a 3 ca = N 12 2 «
55 w E 2 ©
1 -o a ^
2 >
f .£r •= «
č o o r-
ca w 3 2
.£ o
i ©
O O
O M
Ž8
O CM
CM ^
O O
c ca c c
o cto > ?
_© CM O g
N
co oi 9
d) ©
a> »o
> XI a> o
._ c
C0>|SJ © 1 1 '° 0) xi ^
CO o
8 >
_0 3 O ©
£
§ &
TJ
2 a
ca b
2 is
5 E
© §
1 i
.-2 2
*=     .-: ©
E 'ČD
© >
o r,
c co
0) ©
co o
© r-
03
© >
O <^
>C0
©
čt? ča
O
o. ca © 2
2 CM
co 9
c .S
c 2 «    => =-
II
>C0 Q
D) n N JO W LO
o 59 co"
iS O CM 2 CO N
'O '2 n -g-O O
ca ._
0) X) ._
•13 O C
Co ®
CO Q
E >
o o
rt O O)
E 2
Bo
V) Ž
p E c © co §
(J o Ž ž
TJ
u 0 4
©  CO >
'čF "p 2
•te- -i. S
^ j: ^
§5 Q o. ^
3 <
O ©
■S P
S ca
® 3 x: >N
~ ;0
+3 Si 43 co
co ca co o5 "55 to n n tj © © p > 21 o. o. a. o.
c» o ,   ,   , ,
C C  C C
;,.   >    > ->
i ~ © ^
2 10
co "co "D T3 ; © ©
g
3
^5
C CO
i i.
w
GLASOV KAŽIPOT
Terme Snovlk
in Logarska dolina
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira v četrtek, 24. aprila, turistično kopalni izlet v terme Snovik in Logarsko dolino. Ker je le še nekaj prosih mest, se čimprej prijavite po telefonu 5803-151 ali 031/570-441.
Izlet DU Šk. Loka odpade
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka obvešča, da izlet, ki je bil predviden 23. aprila, in sicer v smeri Kranjska Gora -Tolmin, zaradi objektivnih razlogov (cesta preko Vršiča je zaprta) odpade.
Na Kozjansko
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na lep in zanimiv izlet na Kozjansko, ki bo v sredo, 7. maja, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. Zadnji dan za plačilo je do vključno 25. aprila.
Obvestila
PD Kranj obvešča
Kranj - Planinski dom na Kališču bo v času prvomajskih praznikov oskrbovan od srede 30. aprila do nedelje 4. maja. Hkrati pa PD Kranj vabi svoje člane na. redni letni občni zbor, ki bo v petek, 25. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih na Koroški c. 27.
Obvestilo planincem
Obveščamo vas, da sta Aljažev dom in Šlajmarjev dom, ki ju upravlja PD Dovje Mojstrana odprta. Od 25. aprila dalje bo stalno oskrbovana planinska koča PD Jesenice Koča pri izviru Soče v Trenti (gsm 041/603-190) in tudi planinska koča PD Celje Dom planincev v Logarski dolini. Planinsko društvo Radovljica pa obvešča, da so zamenjali številke telefonov za koči: Roblekov dom na Begunjščici ima sedaj številko 051/323-402 in Valvazorjev dom pod Storžičem pa ima številko 051/328-648.
Šahovski turnir
Šenčur - V počastitev praznika občine Šenčur bo 25. aprila ob 17. uri šahovski turnir v prostorih nad gasilskim domom. Igral se bo "Švicar" - 10 minut.
Podarimo knjigo porabskim Slovencem
Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka organizirata zbiralno akcijo Podarimo knjigo porabskim Slovencem, ki bo potekala do 27. aprila 2003. Prosijo, da podarite ohranjene starejše knjige (lahko tudi avdio in videokase-te ter druga didaktična gradiva), pesmi, pravljice, povesti za otroke in mladino. Gradivo sprejemajo na naslednjih mestih: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Šolska ulica 6, Škofja Loka, z izpo-sojevališči na Trati, v Železnikih, Poljanah, Gorenji vasi, Žireh, Re-tečah in Sovodnju in na Občini Škofja Loka, Mestni trg 15 (Žigo-nova hiša, sprejemna pisarna).
ZAHVALA
Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, svakinja in teta
FRANCKA VALANT
roj. Medja
p.d. Pocarjeva mama iz Bodešč pri Bledu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za tolažilne besede, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku ze lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, gasilcem PGD Ribno, Zbeži borcev Rib-no - g. Pavli za lepe poslovilne besede. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI Bodešče, 13. aprila 2003
Predavanja
Strokovni posvet Barja in varstvo narave
Trenta - Znanstveno raziskovalna služba Triglavski narodni park vabi na strokovni posvet Barja in varstvo narave, ki bo ob 23. do 25. aprila v Informacijskem središču TN P v Trenti. Glavne temo posveta so: ekologija in upravljanje mokrišč s poudarkom na barjanskih sistemih, praktične rešitve naravovarstvenih problemov na mo-kriščih in drugih ogroženih ekosi-stemih, teoretične osnove varstva narave in primerjava naravovarstvenih mehanizmov v Sloveniji in EU. V program sta vključeni dve ekskurziji: ogled barij vTNP in ekskurzija po soški poti. Informacije: Znanstveno raziskovalna služba TNP, Kidričeva 2, Bled, tel.: 57-80-225 ali maja.fajdiga@tnp.gov.si.
Med eskimi
in severnimi medvedi
Škofja Loka - Andreja Rustja bo jutri, v sredo, 23. aprila, ob 18. uri v Knjižnici Škofja Loka pripravila predavanje z diapozitivi o življenju, delu, razmišljanju Inuitov, prebivalcev kanadske Arktike, o severnih medvedih in še o čem... Naslov predavanja je Med eskimi in severnimi medvedi.
Razstava ročnih del
Dovje - KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana - sekcija za ročna dela - klekljarski krožek vabi na odprtje razstave ročnih del s kratkim kulturnim programom, ki bo v petek, 25. aprila, ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma na Dovjem. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure.
Koserjev senik - četrtič
Lesce - Tudi letos Vesna Sanja Koser vabi vse sosede, prijatelje,
znance in druge, ki jih zanima likovno ustvarjanje, na otvoritev razstave "Koserjev senik", na Be-gunjaki 9a, in sicer 26. aprila, ob 16. uri. Razstava bo odprta tudi naslednji dan od 16. do 18. ure.
Pod Florjanovim varstvom
Tržič - Ob 120-letnici organizirane "Tržiške požarne obrambe" ste vabljeni na otvoritev in ogled priložnostne razstave "Pod Flor-janivim varstvom", ki jo bodo odprti v petek, 25. aprila, ob 18. uri v Tržiškem muzeju. Razstavo si bo možno ogledati od 25. aprila do 17. maja, vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Za najavljene skupine pa po dogovoru tudi izven termina.
Slike Franca Vozlja
Ljubljana - V četrtek, 24. aprila, ob 19. uri odpirajo v Galeriji Krka Ljubljana na Dunajski cdesti 65 novo razstavo Franca Vozlja. Razstava bo na ogled do 27. maja.
<8>
RAPKžEDMEV
80.9, 97.2, 99.5, 1P3.7 MHZ UKV, STEREO,~RDŠ
Koncert pevcev GŠ Šk. Loka
Škofja Loka - V četrtek, 24. aprila, ob 18. uri bo v kapeli Puštal-skega gradu koncert pevcev Glasbene šole Škofja Loka.
Koncert Partizanskega pevskega zbora
Škofja Loka - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka vas vabi, ob dnevu upora proti okupatorju, na koncert Partizanskega pevskega zbora, ki bo v četrtek, 24. aprila, ob 18. uri v Kinu Sora v Škofji Loki.
Velik spomladanski koncert
Kranj - Gimnazija Kranj vabi na veliki spomladanski koncert, ki bo danes, v torek, 22. aprila, ob 20. uri v Koncertni dvorani Gimnazije Kranj. Na koncertu bodo sodelovali odlični glasbeniki, solisti in interpreti: Revijski orkester Gimnazije Kranj, tamburaška skupina, ročk skupina Venera, jazz sekcija, prvič bodo nastopili mladi pevci, člani Popularne galaksije, komorni dekliški zbor in drugi. Med koncertom bo Študentska založba, edicija Beletrina, podelila petdeset svojih knjig Gimnaziji Kranj, ki je bila izbama za to dragoceno in prestižno darilo.
u m rj CQ  3 2 — •
s. i §■ a p <t» S
TJ CD
£0
£3 O
o 2
— 3 13
N O 77.
E 5 S
R 2
^ I
č5 o
2'2-§1"
O CO'
II
3 W
" 2 o o
N)
• cn io o o M
co
tj
3
O
3
Q>
C ca
is
r*
(O
3 a. cr
% ° <
8 °- *
8-1 ■
TJ <Z>
cn o o
S9 C£< g
3 f S
CD ZT S-Q-
2 2
" cd'
5' < %■ S
8 Š q.
o °7. 3,
o< o 2
— m H
" ~ co
CD z*
to B < 3
- ■ CO TJ TJ ĆD
O -<
"S O 3 O" SK
3 % 0 2caCQ
•2-S
5: 2 -1
S
o
cd cr
Is
o
"D CD
3-S o. § 3
| o &
Z cr o.
O O' CD
a" 5&i
9: cd o
3
n 3
3 -w cr M
0 2
1 s
D
TJ —
3 9
ca cr
3 i
N'3 TJ
lil
i i
1 j
5 2.
O CD S CD
2 o
b I
3 CO
is ?
T' B
2. B O
o
o 3
i
i i
CD CD Z, CD
I 2!
TJ B
Is
co <S
tj cn 3 tj
S. CD 3 3
H
cr
CD
a
o
"O
o f
0
Tj
i
o g
C
S CD
CD CD 3. < 3" B
S« 3
CD 2
E_ o
CQ CO O
CD _
io co cu - |I
X CD
f £<š I
°' 3 =5 3
i i.| I
<D S "ČD <0
- < O. N O d>  CU_cQ  N« CD  CD -i
m' 3 cd ^ » g co
ID O 2.
IS."
3 °
3
CD
g. i
58
i. C
= 2. S: 0>
m o s
S. <.
cd 3 št; I a
O' 3 9. 3 CO
2 co < =
1 S
18 M- m .a
=• 9r. O
2. cd 2
2 2- 3 < =V CQ X.
0) _ 3
zr n' O 0)
TJ 00 TJ
R čo' o
O J S
3^3
a 8 £
CD N O
-ej
< TJ
2 o
O CO
CD CD
CD "
S: co
2 o
c3" 3 W
U CD
2 1" 3
CD 3 TJ CQ =; CD   ~ CD
TJ
O
3 _
CD CD
CO
Si 2.
CD n 2
3 3 CD
--TT' —^
—• < O =.
CD ^.      _. N ffl
§■ =5" 5' 9 H
CD < C
«' 3-
< C
a 2
<2. o
3" S.
o o'
i?
o S S. 3
§ i
3 3 CD =:
CD
2 o "8 o.
3 " cd cr
"3 X'
CD_ TJ <D &
?!
o. <
CD 0J_
3 =;
3 31 0' •=:
TJ 17
0 C
58 2
CD CD
2 =
2. o
TJ O 2.-0
CD CO cr Cd
N 3
O- 3
3' £
cr " 2 2
CD
CD O.
II
1 I
2 CD
3 7:3 O ?
£D   3 <
i, I s.
cd 5:2:
r, Q
CD
S J?
< U TJ
o —
CD TJ nj' O
^ rj
g. CD
i-i
N
co
»o?
CD TJ O i. CD
3"
2. 3
a 3
co
K 2 i
ca 5' S 3 2. cd
CD 2. O 3-
CO N 3 O W 3 2. CD CD CD_ O. TJ
CD_ 3 CD
X co
<D ^ 3 S> 0
3 TJ 3
c's i
3' CD 3
< 3 2.
g. ČD ^
'SS |fl 1x1 »
3 3'^
3 3 3
S TJ O' O
v" T3     3 ^
CD  0  0 O
*" » 5'^ 2-2 3
N' O =■
2 3.' 5' 9L,2.
CD o
w. 3 a
3= C' O
n 2 °
o5' o »
g CO TJ
2. S o ^3^8
a < ®
*  III £
3^^
7T CD
o 5
2> ^
CD
^2
II
cd' I 2 3
iS
- 5' g i
o 05
< 3 0_ CD
0 TJ % %
< 2. "2 c
c§ g
1 3
3%
o 3
o
o«
O TJ
f. S N CO
o 3 cr 5
CD ^.
CD
'    iN ^
0 CD 0
< co E
1 |g
o
_ cr
TJ O-
3 Id'
CO "
3 E 3 co o t" f o n' (O X- CD 3
" CD
<  3' N
CD
- ^ o. =T o. o
CD  3 O.
cr o 0
CD  CO S
3- a ćd
TJ 3 < O CD CO TJ CO 0
o 9 o.
co o
CD Č3
0 = N -o
o. S' i a.
o co
CD.' ĆD
o S.
CO CD
S -o
3 o o
o
CO N<
o 2
g- 2.
CD CD TJ g C CO o U
2. 0 0'
co.
TJ
o 3
cr 3
cr o 2. o.
7T CD » S'
M
o co
if
o
o<
I 5'
3" J -. 3 3 0' CO CO
|-0
o3 Q-
i.- ^ 2 2
TJ SL
3 CL 0 CO
9. s
CO' 31
^2
3 co
J. o K 3 CD S TJ g
ar.fi-J
co g. P
» 2. 2T
3-
0 2. ? co> c
2'
o'
1 2. g o -: o 3 5"=:
CD   < CO
p o- 2
N< O 0
CD =
3-g
TJ 3"
N  3" ■    2 C
CD -     C   ^ CO
?' S ? cr t
3' 3 cd 9 • w < co
N  " O
co 0 2
2 co I
i o o
■^TJ 0< 0   5 CD
3 i2. co
: 3 2 § B 0) u
•Is?
. 2 <D CO
ril
cn j- o.
9 » i
o- N 2
o. 03 0 0 tj ai
:s.2§
f/i S 3
ll9'
O. TJ TJ =T TJ 3 O.
r s. 3
co' 2T 3
3
o.
2. o
§ S"
X s.
3 CD 3 3 O 3  rr 3 CD
O. CD
S 5 -9 O. (D
co 5r SK. o< SSJ 0 -
3 S^ i f
o-2
CD
CD
o S cr o
3 «9.
O CD
2: 3 c 0
9. 5- o O < 0
ryD! N
9^
3 CO CD CD   X" N
lil
3 (D <
O' 3. CO
CD rsi (D
■ CD g.
2. co S? § ?
/75 CD (O "     CO 2
2 o &
' TJ CD K) O O
O C 0'
W(5 N
g i"
3< c 2
o< < 2
i TJ 2 3 £• o N      \% CD
• 5 0
F3',R «2.
^ 10
55 3 I' 3 o' c < o
i
co ar 5- 0
cd ~
cr cd
o<
o c
N. CO
3 <
CD CO
O CD
N<9 3 §
0 cr
o i
O- c «'■0
^; o 3 3
o c     o < c
3" r, "SV      =h 85'
co s? 3 9
III
CD CD 2
* 2 o
TJ 2
O CD CD O 2
3 S 3 o 0 9j
f. " CD
ca <
3
0 a
cr t) o
0 TJ f l
8-1
2: § 3 3 0 -.
it
w 2 ' -■ a 7 3 ^ 0 ■
C0 X"
cn cd-. Ć0 g.
!° cd
2=: »
00 CL
cn cd
n< 00 g TJ
0 co O
3 =r. co
0 — 2
tj C ©'
o -T
S 0)
(Q <
0) -■
3 3
— 0 CA O. 0 3
O 0
— 3
g 0'
II
3 CQ
o 3
j I
TJ <
it II
cr 2.
O' 3"
»j o 2
3 I
5' CD -vj cd X- W^D-g
< 2 —1. cd 2 cd 4^ to
OOco w
is«"
□ 3 M3 0 CD cj) IV)
~ CO " flHNft
N
S: 3
3 3 -nI 3 O O O CD CD   CD "V
-j .—, co
co 3 —^ 9
O. o CD
_ co 0 f čo' co o
si
0
-t co
e'co
CD
ta
o 3
a* ^ i;
__co
o -■ 2'
0) = —
TJ TJ D
O 3g_
g 3 0
c_ c 0
— 33
(Q B N' CD   X" C 3  3 TJ
Žal
3 ^ f
2 0< cr g 0 2
3 N
s. i
3 <B
CD CD
i i II i g
3 3
0 0J
3 i.
1 f
TJ 3"
i !
i I
3 g
S9-
tu r*
3 *
3 o ■■ co
p co
*> 6 ro o o o o
CO
c5' 9° w
O 9.' co cr cp co
al
b
(O
3 o. cr
3 o. <
< TJ 2
2 3
8;^ °
3" 2 n' co 3 9
x; CD JD TJ
3 _
3 CD
9' o
C CD. X o.
3'TJ
3 2
i2_
CO CD X" -C TJ
,2. čd
N CO
ili
ili
b »i
g" N- O 0 CO
i "o --'
i i
TJ 0
ID 3 B
8.3 2
cr co 9.
9 TJ TJ — 0 o
a. al
CD cr q
I-8 o
0 <
TJ 2 3 o II
CD N; O 3 "o g d o
I
tj p y
3 i 1
3  CD Ž!
-o?
B
O N 3" CTTJ 3 0< O CD
3' 3 o V) rud O       X1 S. p
i
© 8.
CO 0
f s s
2. O. 3"
CD
CD TJ TJ
1.1«
3 3 a.
• i 8~
3 -
rr co S 0
I 3
8 s
CD
"O 3 N
3 N
< 0 <
2 o
TJ 3 O N
3. CD_ O. CD
o o 2" 2:
CO N« O "=■
CD cr 2L g,
3 O
CD DJ TJ CD X C)' 3 O o C o c
2 3^3
O-TJ
o cr
X" z* C , CD 3 3 O '    2, J 3
2 < o.
g  CD g
» O.O
o g-g 2 o »
3 TJ
N; < 0
X . O 0 < CO
0 CL
■ - O. TJ B 3" ČD"
2 2
O- S B — O 3
& 0
0
CD -1 _.
03 B 3
B 2 0
|<1 B
3 =(, N.
CD 3 -l
S i i.
i 2
03 3
»I 3
O
a.
7;
o
X0 -
CO _. _. O 3 3
2 S <P
^22 2
_ 8 Š
2.'S 3
o
TJ
lili
O B ln 5: T3
S 5Ć-2 oj 0 5
22 3 S
o
. CD
O N <D r' § B g- g
Ti ki 2
X"B =
i; (g 2
cn
00
2 3 - o co
0 < I
li
B 0 0<TJ 2. 3 3" Q_
co 3
3 2
28 0 I
9-1 3 2.
2: §
3 b' 3 -
B S
li
R O B _.
3 =« B 3 O- CD
3 3 B 0
3 3
0 CO
? 9
co
0 00 O.
lil
1 goj
3 o g-
0 CO 3
rv> o
o 2
o B
00 2
• cd
co 2
B PO CO O 0 O
* 3
B o 3 N<
a. 3 a o b 2
-' R
cr "
o 2
a. o
O N<
cr
o 0
cr ' < 0 co<
O   N 3 "D
o> o. 2 o
-■ 2 § 2
o cd c O
in, 2 N> X
a. 0 c .—
0 O. TJ B
50 § 3
S. CO • 0
2 3 ^ b
3 S b -1
2 o. 3 3
03 0 O- N O- = B TJ
i S s- S"
o 0
X- 2 3 5'
CJ- w: CD
2 0 N
3 0
co
>u  cu "s- 9-
O. < 0 0.
2 x- 0 š"
0 o 3 2
< 3, 0) <
X" Co
O-a. b
O TJ
O ~
C ^
TJ CD
2 N«
3 C B TJ
v!
x^
0 co
o. 2-
3 X-CD 0 _. TJ 3 O
3 3 9" 0
1 9-
3 2
0) D.
3 2 ^2-0
M CO <
c o
N« TJ
g s
(li
6
i
g! F
X
O TJ co HI
8. a®
XX- —
cn 001 co o co co o o co
0)
2 3)
3 2
o< co
C 3 3 —
3 x-
3 2 0 0
co O' 3, B
0 8
23
a o
5; TJ
2 2-
C0^ B — CD O £3 O. 0)' 0 TJ
II ■ f
0 c
2 TJ
0 M
SI
91
3 ® 0 s-
2 73
co: 3.
O "ČD D. 3 CL B
< 2. 0 c
0 2: 2 3
0 CO O 7T 0 0
.< co
B
05 C0
d2
.2 o
-i N o
3 B 0
CD O. TJ
X S 0
O 'X- X"
O O -.8 I
i
co -
co
(O-
MALI OGLASI
1:201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -16.30 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
ODDAM POČITNIŠKO HIŠICO v Termah Čatež, 6 ležišč, na novo opremljeno, cena ugodna. » 041/774-286
PORTOROŽ - novi 2 ss APARTMAJI, pogled, na morje, ugodno - rezervacije, » 041/75-75-50, www.ananina.com
Na KRKU oddam APARTMA. »2511-
808, 041/390-422
CAMP PRIKOLICO zelo lepo ohranjeno ADRIA 390, I. 83, prodam. » 041/623-872
APARATI STROJI
Prodam CIRKULAR za razrez hlodovine. » 533-13-95
Prodam TRANSPORTER za gnoj cevovod Maribor. » 041 /600-289
Prodam ELEKTRIČNO GONILO za točenje medu in CIRKULAR 4 KW. » 031/352-605
Prodam CILINDER za plastiko fi 50 in fi 35 z grelci in polžem ter črpalko Vikers z motorjem 21 KW za brizgalni stroj. » 041/710-736
PRALNI STROJ Gorenje, starejši, prodam. » 041/878-494
ŠKROPILNICO za traktor, 2001, 6 m, prodam za 20.000 SIT. » 041/506-096
Prodam dobro ohranjen VZIDAN ŠTEDILNIK. » 257-12-86
OBRAČALNIK PAJEK SIP SRO 4550, (4 vretena) prodam. » 031/533-637
Prodam TROSILEC umetnega gnojila Creina. » 5723-571, 041/687-523
GR. MATERIAL
Za obnove - dograditve hiš ugodno prodam več različnih mer PVC OKEN in VRAT/bele. Po ogledu dogovor cene. » 2511-642 50oo
Prodam MEŠALEC za beton, opečni klink-er, polkna različnih dimenzij. » 2561-994
GARAŽE
KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 4253
Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio za stranko z gotovino. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890_
KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE..... kupimo
vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886_
GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000, http:// www.svet-nepremicnine.si
HIŠE ODDAMO
MOŠNJE, oddamo v najem stanov, hišo s propadajočim zemljiščem. Zelo ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
HIŠE PRODAMO
KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji Prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne Površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, °ena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, MLAKA starejšo hišo na manjši parceli, 110 m2 uporabne Površine, 18 mio SIT, KOKRICA hišo v IV. 9r- fazi na parceli 541 m2, lahko ^stanovanjska, 44 mio SIT. DOM ^PREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, °41/333-222
BREG OB SAVI visokopritlično, ned-k°nčano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, TRŽIČ UGODNO na izredni okacijj z lepim razgledom prodamo pritiličje n|šez vrtom in garažo, 18 mio SIT, PODVIN
olica ugodno prodamo nadomestno 9radnjo na manjši parceli, primerno za ^end. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 uu' 2369 333, 041 /333 222 4252
PODNART, okolica - starejšo stan. hišo, potrebno popolne obnove, pare. 774 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
STRAŽIŠČE - 1/2 stan. hiše (3 sobno stan.) v pritličju, velika klet, sam. vhod, pred kratkim obnovljena v celoti, opremljena, pare. 500 m2, lep vrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
MEDVODE - luksuzno 2 družinsko hišo v varovanem okolju, novo, cca 350 m2, pare. cca 2.200 m2, primerno za zahtevnejše kupce, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ŽIG ANJA VAS: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo na parceli 1300 m2. FRAST nepremičnine 041 626 581
BLED: prodamo novo apartmajsko hišo, izredno zanimiva za kliniko. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
ŠKOFJA LOKA: prodamo lepo, moderno hišo, na idilični lokaciji, možna takojšnja vselitev, 34 mio. Poskrbimo za bančni kredit. FRAST-nepremičnine 041 / 626 581
VODICE: na izvozu za avtocesto prodamo prekrasno hišo na samotni lokaciji. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
Na celotnem območju Gorenjske Šk.Loka-Poljanska dolina, Cerklje, Kovor.Bled z okolico, Radovljica, Jesenice, prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Preddvor, 18 let stara stan.hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Sp.Besnica-Pešnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja, cena ca 37 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890.
Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890.
Kranj, smer Brdo prodamo kvalitetno novoizgrajeno, znotraj nedokončano stan.hišo atraktivnega izgleda, na odlični, ravni ter sončni lokaciji, velikost parcele ca 540 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890.
OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša na parceli ca 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 34.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890.
Srednje Bitnje, manjša enodružinska hiša na parceli 850 m2 ob zelenem pasu, na robu naselja. Medetažna gradnja, razgiban tloris, pokrita terasa, vredno ogleda! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890.
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču 840 m2, sončna lega, čudovit razgled. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
UGODNO!! ŽIGANJA VAS, prodamo visoko pritlično hišo, staro 20 let, vzdrževana, na zemljišču 541 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ZG. BELA - na zemljišču 1928 m2 prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
NAKLO; 150 m2, starejša, zgornja etaža je v celoti adaptirana, mirna in sončna lokacija. Parcela 800 m2. Primerna za eno družino. Cena 28 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www,svet-nepremicnine.si
SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Sončna lega. Primerna za eno družino. Cena 27 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremic-nine.si______
PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 700 m2 ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseijiva. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremic-nine.si______
TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, vrstna, vseijiva takoj parcela 350 m2, nova streha, mirna in sončna lokacija. Cena 38 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http: //www. svet-neprem icnine. si
ŠKOFJA LOKA - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo v 5. gr. fazi. Mirna lokacija ob gozdu, z lepim razgledom, parcela 754 m2. Cena: 53,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
TRŽIČ - okolica; 460 m2, 3.g.f., poslovno-gostinsko stanovanjska hiša, parcela 527 m2, v naselju, primerno za več stanovanjski objekt, cena 32,6 mio SIT. PH00980MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseijiva, cena 47 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2, cena 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
NAKLO - okolica; 350 m2, 5 let, kvalitetna, urejena, dvostanovanjska, urejen vrt, balkon, velika avtomatska garaža, 800 m2 sončne urejene parcele, cena 63 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
nd o m p I a n j družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. 1 kranj,bleiweisova14 tel.h.C.:04/20-68-700, fine 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
KRANJ - okolica; 220 m2, dvostanovanjska, nova, sodobno grajena, 600 m2 parcele, možnost PP v pritličju - delavnica, cena 41,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
CERKLJE - okolica; 200 m2, 35 let, vi-sokopritlična, vrt, veliko gospodarsko poslopje, 1000 m2 parcele, cena 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adapti-rana-nova, CK, takoj vseijiva, cena 45 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
Kranjska Gora; 550 m2, strogi center, obnovljena meščanska hiša z trgovsko dejavnostjo v pritličju, primerno za gostinstvo, turizem, cena 122,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije, cena 67 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
BESNICA-Pesnica; 180 m2, 10 let, sončna, mirna , 614 m2 parcele, garaža, lahko dvodružinska, možna menjava za stanovanje, cena 39 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
Škofja loka - poslovno stan.hiša v celoti obnovljena, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
202 25 66
Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9x11 m, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66,
Kranj - vrstna atrijska hiša, podkletena, v eni etaži 135 m2, moderna zasnova, nad-standardna oprema, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v bližini mesta prodamo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 2.300 m2, KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - dvodružinska hiša vel. 13x9 m, (dva trosobna stanovanja) parcela 1063 m2, sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Primskovo - dvodružinska hiša na parceli 630 m2, vsi priključki, takoj vseijiva, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BEGUNJE - OKOLICA prodamo staro obnovljeno hišo 130m2, C.k., garaža, parcela 375m2 za 16.200.000Sit STANING 051 306 150 04/ 20 42 754
ŠK. LOKA prodamo obnovljeno staro hišo s veliko dnevno sobo z ložo, lahko atelje, velika kopalnica, C.k. na parceli 435m2. STANING 051 306 150   04/ 20 42 754
KRANJ ožja okolica prodamo hišo primerno za poslovno stanovanjski objekt. STANING 051 306 150 04/ 20 42 754
BAŠEU - prodamo nedokončano visokopritlično hišo 300 m2 na parceli 800m2. STANING 051 306 150  04/ 20 42 754
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Breg • Drulovka pri Kranju: prodamo stanovanjske hiše in parcele z gradbenim dovoljenjem. Interda d.o.o. Tel.: 041/647-257
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRUŽEVO, na prodamo adaptirano visokopritlično hišo - dvostanovanjsko, dimenzij 10,5x11,5, na cca 779 m2 zemljišča, 1/2 podklerena, vsi priključki, CK - olje, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
VOKLO, na 950 m2 zemljišča prodamo lepo dvodružinsko hišo, staro 20. let, dimenzij 9,80 x 9,20, v celoti podkletena, bivalno pritličje + prva etaža ter neizdelana mansarda, CK - olje, vsi ostali priključki so, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRAŽIŠČE - BLIŽNJA OKOLICA, prodamo kmetijo z gospodarskim poslopjem, cca 2.335 m2 zemljišča, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRAŽIŠČE, samostojna hiša 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam. » 23 15 600, 041/774 101 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE
BLED - Cesta v Megre; prodamo obnovljeno tristanovanjsko hišo na mirni lokaciji oziroma tri stanovanja velikosti 88,109 in 85 m2. Vsako stanovanje ima svoj vhod, lasten električni in vodovodni števec ter kalorimeter za merjenje porabe toplote. V kopalnicah so električni bojlerji za ogrevanje vode, v kuhinjah pa priključki za bojlerje. Hiša je bila v lanskem in letošnjem letu obnovljena. Cena stanovanja v pritličju je (27,5 mio SIT) 118.000,00 EUR, v nadstropju (38,3 mio SIT) 164.000,00 EUR in v mansardi (30,4 mio SIT) 130.000,00 EUR. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel.: 28 11 000, http://www. svet-nepremicnine.si.
Prodamo manjšo KMETIJO v vasi pod Do-brčo. » 592-57-52, 031 /622-321 5309
KLADJE prodamo starejšo hišo pritličje in nadstropje na parceli 900 m2 z dograjeno garažo in teraso. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 5350
SPODNJA IDRIJA prodamo stanovanjsko hišo v 3 podaljšani gr. fazi, tloris 10x11 m, klet, nadstropje, mansarda 310 m2 uporabne površine-velikost zemljišča 1000 m2 na lepi sončni lokaciji. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 5351
ŽIRI prodamo enodružinsko podkleteno stanovanjsko hišo, 46 m2 stan. površine, velikost zemljišča 467 m2, CK ogrevanje, mirno urejeno okolje. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 6352
SELCE prodamo starejšo kmečko hišo (stavbišče meri 231 m2), potrebna obnove ali za nadomestno gradnjo-velikost zemljišča 1500 m2, hiša ima številko, vodo, elektriko, telefon. Stoji na sončni legi. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 5353
Škofja Loka Podlubnik-vrstno končno stan. hišo 215 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 563 m2, CK na olje, lep razgled, prodamo ali menjamo za 2 ss, nižje nadstropje v Podlubniku z doplačilom. » 50-60-300 5354
Prodam 2/3 HIŠE s pripadajočim zemljiščem Kranj - Stražišče. Brez posrednika. » 041/799-936
KUPIM
Kupim NAKLADALEC hlevskega gnoja, hidraulični, TROSILEC hlevskega gnoja, ROTACIJSKO KOSILNICO SIP, PAJEK SIP SAMONAKLADALKO SIP in SEJALNICO za koruzo Olt. » 041/597-086
Kupim rabljeno kopalniško peč z bojler-jem na drva. » 031/723-271
Kupim ŽELEZNA KOLESA za kultivator Gorenje Muta 4x12". » 231-00-94
Kupim TERARIJ za odraslega ameriškega GOŠA. » 031/639-750_
Kupim pralni stroj in mali bojlerček. » 040/623-416
Kupim GUME Hankook 195x60x15 88 H radial 866. » 040/388-362
LOKAL ODDAM
PRIMSKOVO, poslovni prostor 300 m2, pritličje, najemnina, ugodna, ODDAM. » 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
LUŽE, v gasilskem domu ODDAMO prostore v izmeri 194 m2 za gostinsko, trgovsko ali drugo dejavnost. » 253 65 65 ali 041/789-608
5113
ŠPORTNI OBJEKT (teniška igrišča in odbojka na mivki) in pripadajoči kava bar z garderobami oddam v najem. » 041/805-
7 5 9 5268
KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - Kapucinski trg; 85 + 91 m2, oddamo poslovne prostore na odlični lokaciji, primerne tudi za trgovski lokal. Cena najema v pritličju je 2.500,00 SIT/m2, v nadstropju pa 1.870,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - mestno jedro; 150 m2 + 30 m2 vrt, prostori v pritličju in nadstropju, delno opremljeno z dovoljenji za gostinski lokal, predplačilo 6. mesecev, najemnina 232.500,00 SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
PISARNIŠKE PROSTORE v centru mesta Kranj (Stara pošta) PRODAMO skupno ali po posameznih pisarnah. Mogoč je tudi DALJŠI NAJEM 2 možnostjo poznejšega odkupa. Dodatne informacije po tel.: 04/281-39-00
KRANJ - Primskovo; 74 m2 in 42 m2, trgovini, lahko tudi druga dejavnost, 1. nadstropje, dvigalo, parkirna mesta, uporabno dovoljenje, najemnina 1650,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina; 51 m2, prostori v pritličju, zastekljeni primerni za storitveno dejavnost, lahko tudi trgovino, klima, najemnina 2.780,00 SIT/ m2. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
Kranj, Primskovo - večji poslovni prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAM
Kitajsko restavracijo v Radovljici, GOSTILNO v Šk. Loki in MOTEL pri Kočevju, prodam. » 041/504-414 5123
Prodam urejeno, prazno SKLADIŠČE, cca 900 m2 s pisarniškimi prostori v industrijski coni na Jesenicah. » 041/841-745
KRANJ - Primskovo; 54 m2, dve pisarni, vsi priključki, sanitarije v souporabi, cena 9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremic-nine.si
KRANJ - Planina; 45 m2, lokal-trgovina, primerno za storitveno dejavnost lahko živilsko, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA-center; 59 m2, pritličje na novo obnovljene meščanske hiše, primerno za pisarno ali trgovino, CK, cena 15,1 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
JESENICE, gostinski lokal velikosti 150 m2 prodamo. Ugodni plačilni pogoji. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
LESCE, poslovna cona, prodamo poslovne prostore različnih velikosti za pisarne, trgovsko dejavnost in skladišča. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
RADOVLJICA, prodamo več poslovnih lokalov različnih velikosti. Ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
Kranj, Planina - na odlični lokaciji 412 m2, primerno za trgovino, servisno dejavnost ali pisarne, možnost nakupa tudi po delih, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - poslovne prostore (skladišča in pisarne) v pritličju objekta 1.600 m2 in kleti 800 m2, dovoz po rampi, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Podbrezje: poslovni prostor (pisarne z razstavnim prostorom, skladišča) vel. 175 m2 v poslovno stanovanjski hiši, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,202 25 66
ŠKOFJA LOKA, prodamo poslovni prostor primeren za živilsko trgovino ali mirno obrt, 55,05 m2, pritličje, CK - plin - lastna, klima, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
OBLAČILA
Prodam fantovsko OBLEKO modro, vel. 48, zebu^oJgO31/370-070
OTR. OPREMA
Ugodno prodarrToTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK znamke Ossam. » 040/389-518
OSTALO
LESTVE iz lesavšeh vrst in dolžin dobite Zbilje 2^01/3612^__
za gostilno-picemo. g 070/402-093
PRIDELKI
VINO cviček in belo laški rizling, kvalitetno, ugodno prodam. » 041/830-461
Prodam prosto SENO. » 531-40-67
Prodam dvoletne SADIKE za živo mejo LIGUSTER in ZIMZELENI PUŠPAN. »
031/715-358 5313
LIGUSTER KALINA lepe sadike za živo mejo, ugodno prodam. » 53-18-314, 031/370-428_5319
Prodam FIŽOLOVKE. » 533-84-46
PODARIM
Podarim 2 meseca stare KUŽKE mešančke. » 031/808-218
POSESTI
LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, PREDDVOR UGODNO prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, rahlo v bregu in ob cesti, cena 9000 SIT/m2, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo ob robu naselja, 600 m2, 15000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222
4254
PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA. RADOVLJICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222
4285
ŠKOFJA LOKA , MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
GORENJSKA; zazidljive parcele za gradnjo stanovanskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000, http://www.svet-nepremic-nine.si
Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše. Interda, d.0.0., tel.: 041/647-257, 041/333-222
Sedai jeT^i^s za sajenje živih me'^ kvJtetne sadike domače vzgoje dobite v DREVESNICI TUŠEK, v Vodicah. » 01/832-41-86
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890
GOLNIK- Letence, parcela 1100 m2, mirna, sončna lega, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
MEDVODE, okolica - zazidljivo parcelo 1.305 m2, pravokotno, ravno, sončno, končno, zazidalni načrt, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ: prodamo primerno parcelo za izgradnjo poslovnega centra, možna takojšnja gradnja. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
KRANJ- BRITOF prodamo zazidljivo parcelo . STANING 051 306 150 04/ 20 42 754_
ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj cena 8.155.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
NAKLO, prodamo 474 m2 lepe,ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 15.500.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
BRITOF - VOGE - prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Možnost dokupa gozda. Cena 7,5 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
DOLENJE BRDO - Poljanska dolina; 6.672 m2, prodamo kmetijsko zemljišče -travnik, 5. in 6. kat. razred. Cena: 3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
PLANEN, d.o.o., Škofja Loka, Kidričeva cesta 72B, Škofja Loka,
razpisuje prosto delovno mesto DELOVODJA Pogoji so:
- srednješolska izobrazba tapetniške oz. sorodne smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- pasivno znanje angleškega jezika
- komunikativnost in sposobnost vodenja
Delo je dvoizmensko, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s
šestmesečnim poskusnim delom.
in
IZDELOVALEC PONJAV
Pogoji so:
- srednješolska izobrazba tapetniške ali sorodne smeri
- 3 do 5 let delovnih izkušenj.
Delo je dvoizmensko, delovno razmerje se sklene za določen čas s možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Prošnje s življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh na zgoraj omenjeni naslov.
KRANJ - Mlaka; 749 m2, zazidljiva, sončna lega, končna, ob gozdu, komunalno opremljena. Cena 22.7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
RADOVLJICA in BLED, okolica, prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
HLEBCE, zazidljivo parcelo na lepi lokaciji s priključki na parceli, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
Kranj, Labore - stavbna parcela 3.800 m2, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Jama: zazidljivo parcelo 778 m2 za stan, hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Zg. Bit-njah (Kranj), ob glavni cesti Kranj - Šk. Loka, 967 m2, izredna lokacija, voda in elektrika na parceli, cena zelo ugodna. rt 041 /404-960 4422
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali KMETIJO: Voge, Predoslje, Milje ali okolica. rt 041/344-151 46io
V okolici Nakla : prodamo večje kmetijsko zemljišče, po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ZAZIDUIVO PARCELO v Lescah, 1 x 2000 m2 ali 2 x 1000 m2 oz. 4 x 500 m2, prodam, rt 041/504-414 si?4
TREBIJA v Poljanski dolini prodamo 2500 m2 zaz. parcele za gradnjo stanovanjskih hiš. Parcelo se lahko razdeli na več manjših parcel. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila. V 531-56-64, 040/633-903, GORFIN d.o.o., Kranjska c 4, Radovljica
POZNANSTVA
SAMSKI, LOČENI, OVDOVELI, včlanite se v največjo ženitno posredovalnico KOP-ER-MURSKA SOBOTA. rt 051/214-190, Sonja Angelca s.p., Marušičeva 5, Koper
Ženska, če pogrešaš moško toploto besede in nežen dotik z dodatki, pokliči rt 031/209-241, 040/201-497
RAZNO PRODAM
Za simbolično ceno dam Z 101, nereg. in KUPIM kostanjeve kole za ograjo ovc. rt 041 /429-968
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje delno opremljeno garsonjero v hiši, 30 m2, 46.500 SIT/mes + varščina, KRANJ okolica oddamo več 2 ss in 3ss stanovanj v hiši. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369-333, 041/333-222_
PLANINA III, 1.5 ss, 5. nadstr., opremljeno, najemnina 58 000 SIT, predplačilo, oddam, rt 23-15-600, 041/774-101 PIANO-VA NEPREMIČNINE 5330
PLANINA I - 2 sobno stan. v VII. nadstropju, 55 m2, sprotno plačilo, 1 mesečna varščina, opremljeno v celoti, oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
Planina - oddamo garsonjero, VODOVODNI STOLP- DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, ŠENČUR- DVOSOBNO, STRAŽIŠĆE-DVOSOBNO, PREDOSLJE- HIŠA. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198
JESENICE, takoj vseljivo enosobno stanovanje oddamo. J&T, 041-738 454.
Kranj, Planina 11-1 G 33 m2 z vso opremo, Kranj - za poslovne partnerje oddamo novejšo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosobno stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222
KRANJ- NUJNO KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE zaželjen atrij. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseijiva. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000, http://www.svet-nepremicnine.si
RADOVLJICA, dvosobno stanovanje kupimo za znanega kupca. Gotovina. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246._
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SITAgent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlije-vo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - NAKLO - KOKRICA, nujno kupimo od 2.000 do 50.000 m2, kmetijske površine, za že znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STANOVANJA NAJAMEMO
STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222
KRANJ, ŠENČUR najamemo ENOSOBNO in DVOSOBNO STANOVANJE, ter HIŠO za UREJENO 3-člansko družino. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198
STAN. OPREMA
Prodam sedežno GARNITURO kotno, nizka cena. rt 040/353-444
Poceni prodam otroški pograd in omare. •B 040/623-416
Prodam dve omari 2,3 x 0,60 x 0,94 m. rt 512-63-53
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, W 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času!
KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, rt 031/508-168
ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe rt 041/941-067, 04/5958-360
FASADE in STROJNE OMETE kvalitetno izdelujem. Vajdec Damjan,s.p., ul.Prvoborca 6, Jesenice, rt 041/584-227
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič and Comp.,d.o.o., Jelovška 10, Kamnik, 01/839-46-14, 041/680-751
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, PREDELNIH STEN V Knauf IZVEDBI ALI Z LESENIMI OBLOGAMI. IZDELAVA FRČAD, POLAGANJE PARKETA IN LADIJSKEGA PODA. Planinšek Vilma, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/50-46-42
PREVZAMEM VAS ZIDARSKA DELA - OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TALKOVANJE DVORIŠČ, KANAL-IZACIJA-DELAMO HITRO IN POCENI. rt 041/593-492, Bytyqi oče in sin dno, Cegelnica 48 b, Naklo
Načrtovanje, zasaditve in vzdrževanje VRTOV, GROBOV in ostalih ZELENIH POVRŠIN, svetovanje. Anjuta Lazič s.p., Matajčeva 1, Kranj rt 231-27-22 4551
Od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi tasad, predelne stene. Bytyqi - Bene in ostali, d.no. Struževo 3 a, Kranj, rt 041/561-838_
ELEKTROINŠTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico, želite zamenjati luči ali stikala; nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. rt 041/760-616_
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. rt 041/642-097, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica
KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, POLAGANJE TALNIH, STENSKIH IN STROPNIH OBLOG, KNAUF SISTEMI, KERAMIČARSKA DELA. Benjamin Jagodic,s.p., Zlato polje 3 c, Kranj, rt 2381-900, 031/379-256
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata in MARKIZE - TENDE; GELD.d.oo. Jesenice, rt 04/580-60-26
MONTAŽA m VGRADNJA OGRAJ, STOPNIC, OBLOG IN OSTALEGA STAVBNEGA IN NOTRANJEGA POHIŠTVA. Škrlec Robert.s.p., Poljane 66, Poljane, rt 031/852-765
Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Role-tarstvo Berčan Matjaž,s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, rt 01/5683-894, 041/630-700
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 ss s kabine-tom, 39 m2, balkon, 2. nadstr., prodam, rt 040/831-251
KRANJ Planina i, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod,stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, GOLNIK UGODNO lepo, sončno, obnovljeno 3ss s kabinetom, 77,6 m2/PR, 2 balkona, lep razgled, 16,8 mio SIT (nova kuhinja v ceni stanovanja. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222
BLED - Samo korak od centra; 109 m.2, trisobno, v 1. nad. kvalitetno obnovljene trista novanjske hiše, lep tloris, velika terasa, svetlo, izdelano na ključ, takoj vseljivo, v urejenem naselju, na mirni lokaciji, lasten vhod, lastni števci, parkirišče. Cena: 38,3 mio SIT (164.000,00 EUR). SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel.: 28 11 000, http:// www.svet-nepremicnine.si.
TRŽIČ - RAVNE, prodamo enosobno stanovanje 33,50 m2, 1.nadstropje, brez balkona, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430,
04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, komplet obnovljeno, 61,80m2, pritličje, balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v tazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BLED - Cesta v Megre; 88 m2, dvosobno s kabinetom, v pritličju, kvalitetno obnovljene tristanovanjske hiše, na odlični, sončni in mirni lokaciji, lasten vhod, z garažo, prevzem možen takoj. Cena: 27,5 mio SIT (118.000,00 EUR). SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel.: 28 11 000, www.svet-nepremic-nine.si.
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 47,80 m2, pritličje, brez balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, v štiri leta starem objektu prodamo komfortno dvosobno stanovanje, 56,75 m2, 4.nadstropje/ 4, balkon, klima, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - BLIŽINA SODIŠČA, prodamo dvosobno stanovanje delno adaptirano, 51,50 m2, 1.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VAUAVĆEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, prodamo trisobno stanovanje z svojim vhodom, opremljena kuhinja, cca 96 m2, pritličje, balkon + atrij, CK, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo dvosobno otanfivanjr.- / dvoma kabinetoma 97,10 m2, 7.nadstropje, 2x balkon, komplet opremljena kuhinja stara cca eno leto, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - BLIŽINA BAZENA, prodamo zelo lepo komplet adaptireno trisobno stanovanje, 74,10 m2, v pritličju, balkon, vsi priključki, delno opremljeno, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, na zelo mirni lokaciji prodamo trisobno stanovanje, primerno za invalida, 85,20 m2, pritličje, balkon + atrij, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PLANINA - gars., 25 m2, III.nad. nizkega bloka, mirna okolica, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA II - gars., 28,90 m2, VI.nad., obnovljena in opremljena, balkon, hitro vseijiva, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ, center -1 sobno (predelano v 1,5 sobno), 50,59 m2, II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
KRANJ - Zlato polje; 62 m2, 2S, pritličje, adaptirano, opremljena kuhinja, etažna CK na olje, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel.: 28 11 000, http: //www.svet-nepremicnine.si.
KRANJ, sever - 2 sobno, 53,40 m2, II.nad. nizkega bloka, bližina zdravstvenega doma, delno obnovljeno in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2 sobno, 59,20 m2, VI.nad., funkcionalna razporeditev, prodamo, Mike & Co d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA II - 2 sobno, 69,20 m2, I.nad., funkcionalno, zast. terasa + balkon, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
KRANJ, sever - 3 sobno, 74,10 m2, pritličje, obnovljeno v celoti in opremljeno, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 3 sobno, atrijsko, 85,20 m2, pritličje nizkega bloka, v celoti prirejeno za invalida na vozičku, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
PLANINA I - 2+2 sobno, 89,30 m2, V.nad., prazno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172. 031 605-114, www. mike-co.si
BLED - Cesta v Megre; 85 m2, dvosobno stanovanje v mansardi kvalitetno obnovljene tristanovanjske hiše, v urejenem naselju, lasten urejen vhod, velik balkon, ločeni števci, takoj vseljivo. Cena: 30,4 mio SIT (130.000,00 EUR). SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel.: 28 11 00, http://www.svet-nepremicnine.si.
PLANINA 1; prodamo GARSONJERO, ENOSOBNO STANOVANJE- 33 M2, DVOINPOLSOBNO- 54m2 in 70m2, ŠTIRISOBNO stanovanje -85 M2 V 1.NAD. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo fantastično TRISOBNO stanovanje, 74 m2, izredno čist blok, in DVOSOBNO STANOVANJE v l.nad- 55 m2. FRAST nepremičnine  04/ 234 40 80  041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo 2SS+kabinet, 3ss-89m2, ŠTIRISOBNO- 95 m2 v 1.NAD. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_
PLANINA 3: prodamo TRISOBNO stanovanje, 81 m2, samostojen vhod, atrij, 19 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_
ŠKOFJA LOKA: prodamo več enosobnih stanovanj od 9,6 do 10,9 mio. FRAST -nepremičnine 041/ 734 198
Tržič-Deteljica: 2SS, 60m2, VIII nad, vsi priključki, sončno, ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/ 755-296, 040/204-661
Tržič- novogradnja: V več stanovanjski hiši so naprodaj nova stanovanja od garsonjere do trisobnega stanovanja v duplexu, vsi priključki, zelo lepa razporeditev, ugodni plačilni pogoji, vseljivo marec 2004 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
Tržič-mestno jedro: Prodamo zelo lepo garsonjero v meščanski hiši 47m2,l.nad. in 2SS 64m2,l.nad, delno potrebno obnove, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
Kranj-Orehek: 2SS, 52m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, vseljivo 1. 07. 2003, dve parkirni mesti. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
KRANJ-Planina L: 3SS, IV.nad, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, izredno lepo, sončno, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj-Planina II: 3SS, 88m2, VI.nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj- mestno jedro: 2SS,51m2, II. nad, meščanska hiša, obnovljeno, vsi priključki, takoj vseljivo, izredno lepo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Šenčur-Luže: 1/2 hiše spodnja etaža 3SS+garaža, 200m2 vrta, vsi priključki, zelo lepo mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
STRAŽIŠČE pri Kranju, 3-sobno stanovanje ca 75 m2, l.nad., nizek blok, odlično urejeno, urejen dostop za invalida! Nepremičninska družba.LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
BLED, alpski bloki, dvo in pol sobno stanovanje, ca 60 m2, nadstrešek za avtomobil! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 236 2890
V PREDDVORU na voljo več novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tudi za vikend apartma.Možna takojšnja vselitev! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
NOVOGRADNJA V ŠENČURJUIPRO-DAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ!Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi dupleks enot. Prevzem možen v septembru 2003!
KRANJ, Planina, prodamo garsonjero, vseljivo takoj. Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041 / 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Planina II, prodamo dvoinpolsobno stanovanje z dvema balkonoma v I.nadstropju, 83 m2! Cena 17 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Več dvosobnih stanovanj, kvadratur ca 55 m2 v severnem delu Kranja prodamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
KRANJ, Mlakarjeva ulica, 3 sobno, 74 m2, visoko pritličje, nizek blok, adaptirano ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Kebetova ulica, 3 sobno, 4.nadstropje, nizek blok, preurejeno in obnovljeno, CK plin.Cena 17,7 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 236 2890
MEDVODE, stanovanje 43 m2, 2.nadstr., 5 let star nizek blok, balkon, konfortno, opremljeno. Cena 14,5 MIO! KRANJ, Val-javčeva ul., dvosobno, adaptirano, CK plin, SZ lega, 13,5 MIO, takoj vseljivo! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 236 2890
ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930_
KRANJ - PLANINA L, prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 1 ss -34 m2 z atrijem 18 m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
ZELO UGODNO! KRANJ - Huje, prodamo 4ss, 80,5 m2, pritličje, potrebno adaptacije, z vrtom 40 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Zlato polje prodamo lepo, v celoti obnovljeno 1,5 ss, 41 m2, pritličje, CK na plin.vsi priključki, prevzem možen takoj. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2S, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK na plin, balkon. Cena 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2S, 4. nad., nova kuhinja, velik balkon, dobra razporeditev prostorov, cena in vseljivost po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5S, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, nova kuhinja, 9. nad. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000, http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2S, 4. nad., nova kuhinja, velik balkon, dobra razporeditev prostorov, cena in vseljivost po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina I; 78 m2, 3S, 4. nad., adaptirano, zelo lepo, parket, velik balkon. Vseljivo po dogovoru. Cena 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2S, 4. nad., dvigalo, zastekljen balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http:// www. svet-nepremicnine .si
KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, 3S, adaptirano, 2. nad., dobra razporeditev, dobra lokacija. Cena 18,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http:// www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, 3S, adaptirano v celoti, CK na olje, 500 m2 zemljišča, odlična lokacija. Cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
NAKLO; 100 m2, 4S, v pritličju hiše, v celoti adaptirano, velika pokrita terasa, velika klet, vseljivo po dogovoru, cena 23 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
PLANINA; 45 m2, 1S, potrebno obnove, primerno tudi za poslovne prostore, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
PLANINA; 83 m2, 4,5S, mansarda, sončna, 17 let, ugodno, cena 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
KRANJ, Zoisova ul.; 54 m2, 2S, 1 nad., nizek blok, lega JZ, CK-plin, obnovljeno, pregrajeno, cena 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
PLANINA II; 82 m2, 2,5S, 2. nad., dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, dvoetažno, 3S, 2. nad., na novo kvalitetno obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 24 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000 http://www.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA-center; 54m2, 1. nad. na novo obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 12,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
RADOVLJICA: Na atraktivni lokaciji prodamo večje dvosobno stanovanje, cca. 61 m2. CENA: 17.800.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0,, tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
JESENICE: V vrstni hiši prodamo povsem renovirano pritlično trisobno stanovanje in neizdelano nadstropje, skupaj v izmeri čez 200 m2. Lastna CK, parkirišče, vrt. CENA: 16.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460,031/ 370-460
KRANJ, Šorlijeva -1 SS 44,40 m2, pritličje s balkonom, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, blizu sodišča - 2 SS 54 m2 v l.nad., nizek blok, cena = 13,7 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - ugodno 3 SS 77,8 m2 v
8. nad., lepo urejeno stanovanje, prazno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 1 SS 42,6 m2 predelano v 1,5 SS v 5.nad., zastekljen balkon, 1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena -
13.4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK - 3 SS + K 78 m2 v pritličju, 2 balkona, lepo urejeno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v
9. nads. in 1 SS 41 m2 v novejšem bloku, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 3 SS na Deteljici v 1. nadstropju po ugodni ceni, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202
13 53, 202 25 66
TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ PRODAMO VEČ NOVIH STANOVANJ V NASELJU INDIVIDUALNIH HIŠ. STANING 051 306 150 04/ 20 42 754
KRANJ- PLANINA I prodamo 2 sobno z 2 kabinetoma, 89m2, za 18.000.000 SIT. STANING 051 306 150 04/ 20 42 754
KRANJ - PLANINA I prodamo garsonjero 21,4m2 in 28m2. STANING 051 306 150
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno garsonjero, 27,40 m2, 5.nadstropje, vsi priključki, balkon, vseijiva takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 31,10 m2, visoko pritličje/nizek blok, komplet opremljena kuhinja brez bele tehnike, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nadstropje/nizek blok, brez balkona, vsi priključki + klima, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 50,19 m2, 5. nadstropje, opremljena kuhinja brez bele tehnike, balkon, vsi priključki, vseljivo september 2003, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Prodam GARSONJERO v starejši hiši v Tržiču, 24 m2, s souporabo sanitarij, brez kopalnice, obnovljena, cena samo 2,4 mio SIT! tT 041/874-125___
Prodamo Planina I, 2ss, 64 m2, predelano v 3 ss, obnovljeno, delno opremljeno, z vsemi priključki, rt 040/748-216___
GOLNIK prodamo GARSONJERO v izmeri
26.5 m2. rt 041/385-913, od 16,-17. ure__ TRŽIČ BISTRICA, enosobno stanovanje,
45 m2 v hiši, 1. nad., CK, cena 5,5 mio SIT, prodam, rt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE ___.
TRAŽIŠČE, dvoinpolsobno STANOVANJE, 64 m2, pritličje večstanovanjske hiše, cena
14 mio SIT, prodam, rt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMICNJNE__
KRANJ trisobno STANOVANJE v hiši, 75 m2, CK, garaža, vrt, cena ugodna, prodam-rt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE________
Šk. Loka - Podlubnik; prodamo 3 ss obnovljeno, visoko pritličje, rt 041/364-4o__
ŠKOFJA LOKA mesto prodamo 3 ss (du-plex), opremljeno, CK ogrevanje, II. v celoti obnovljeno in meri 90 m2. LU NEPREMIČNINE, 50-60-300
VIKENDI
VRSAR - ODDAM VIKEND z več sobami. rt 040/24-40-21
ŠMARJEŠKE TOPLICE - 15 km izven; 100 m2, 30 let, zidan objekt, asfalt, sončno, razgled, vinograd, 800 trsov, 430 m2+3500 m2 vinograd-pašnik, cena 4,7 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
BOH. BISTRICA; 22 m2 do 51 m2, prodamo več novih apartmajev v neposredni bližini smučišča, cena od 6,3 mio SIT dalje. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. tr 031/770-833
ODKUP KARAMBOLIRANIH IN CELIH VOZIL ter sprejem vozil v posredniško prodajo. Avto Jakša, s.p., Orehovlje 15 A, Kranj, rt 2041-168, 041/730-939
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
Osebni avto, od I. 93 dalje, lahko poškodovan, v okvari oz. v kakršnemkoli stanju, kupim za gotovino. Tel.: 031/343-965
MARK MOBIL d.o.o., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. tr 2353-500 IN 041/668-283
Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO od 1.90 dalje, tr 031/629-504
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o.. Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), rt 5134-148, 041/632-577
ODKUP, PRODAJA. PREPISI VOZIL. MEPAX d.o.o. rt 2323-298, 041/773-772
BMW, 320 I, LET 99, MODER, AVT KLIMA, 6X AIR BAG, EL S STREHA, PARK SENZORJI, POTOVALNI RAC., SERVISNA, 3.690..000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MAREA 2.0 HLX, LET 99, BELA, 4X AIR BAG, ABS, AVT KLIMA, 4V, OHRANJENA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
SEAT, CORDOBA 1.6, LET 94, RDEČA, OHRANJENA, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
FIAT, BRAVA 1.9 JTD, LET 2000, BELA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, AR, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE BREAK 1.9 DTI, LET 99, MET SREBRN, 60.000 KM, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG. MEGL, AR, ROLO, SANI, EL. OPREMA, 2.080.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ESCORT 1.6 I FLASH, LET 97, 1. LASTNIK, SERVISNA, 5V, 2X AIR BAG, SERVO, EL OPREMA, 870.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI VARIANT 110 KM, LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, SERVISNA, EL OPREMA, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
VECTRA 2.0 Dl KARAVAN, LET 99, MET MODRA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, ALU, SERVISNA, ZELO OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
DAIHATSU, FEROZA 1.6 4WD, LET 95. 1.REG 96, ČRNA, 1. LASTNIK, SERVO, S STREHA, REDUKTOR, OHRANJENA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LAND ROVER, FREELANDER 1.8, LET 98, 48.000 KM, 5V, SERVISNA, MET ZLAT, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, S STREHA, 3.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
TWINGO PACK, LET 97, ČRN, 1. LASTNICA, DCZ, ES, EO, 840.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
tolklo u ti a
■ ^C| Bratov Praprotnik 10, 4202 Naklo J Tel /Fnx 04/257-6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER ^gsdr^ AVTOMOBILSKIH
BLAŽI LCEV ^rVONROEF
XANTIA BREAK 1.9 TD, LET 99, MODRA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, 1.690 .000 SIT, AVTO LESCE D.O O., TEL: 04-5319-118
MONDEO 1.8 TDI KARAVAN, LET 99, BEL, 4X AIR BAG,, SERVISNA. ABS, KLIMA, EL OPREMA, 1.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
VECTRA 1.8 16V, LET 2000, 5V, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR CD, ZELO OHRANJENA, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA, rt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358 AVTO KRANJ, d.o.o., Savska c.34, Kranj 4435
Prodam OCTAVIO KOMBI ELEGANT 1.9 TDI, I. 1991, kov.opeč.metalik barve, strešne sani, avtoradio, klimatronic, avt.klima naparava. rt 041 /344-083 5304
		V SPOMIN
Zopet k nam pomlad prihaja.		
a tebe ni iz tujega kraja,		
ostal boš v onostranstvu,		
za nas še danes v nepoznanstvu.		
		Danes mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat,
		stric in tast
		MIRKO ŠIFRER
	-J	Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete sveče,
		se iskreno zahvaljujemo.
		VSI NJEGOVI
		Žabnica, 22. aprila 2003
OSMRTNICA
Neizmerna bolečina... In v naših srcih globoka praznina. Ne razumemo - zakaj? A z nami boš za vekomaj.
V slovo naši prijateljici
NINI
Prijatelji
HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, I. 98, 48000 km, prvi lastnik, 3 v, cena 820.000 SIT. rt 041 /608-244 5312
HONDA CIVIC 1.5 GLSEDAN, I. 91, cena 350.000 SIT. rt 041 /46-55-22 5316
Prodam odlično ohranjen, garažiran osebni avto FIAT CROMA 2000 te, 1.93, 135 000 km, modre barve, 1. lastnik, cena po dogovoru, rt 041 /799-381 5317
Prodam LADO NIVO 1600, I. 84, prevoženih 51000 km. moč motorja, 54 KW, neregistrian, vozen, rt 041/903-463 531a
Prodam R 5 FIVE, I. 95, lepo ohranjen, cena 390.000 SIT tr 041/711-026 5339
Prodam R 5 1,4 bye bye, 1.96, 100 000 km, bele barve + zimske in letne gume. rt 041/670-489 534?
Brezplačen odvoz starih, zapuščenih vozil! V 040/795-935
ZAPOSLIM
Zaposlimo večje število MLADIH SODELAVCEV za pomožna dela ob servisiranju letal. Pogoj tehnična mehanična ali elek-tro stroka, starost do 27 let. Prošnje: HRIBAR BLESK d.0.0., Savska c.34, Kranj
NATAKARICA takoj dobi zaposlitev v Mostah pri Žirovnici, rt 041/945-347, Žurga Vilko,s.p., Moste 68 E, Žirovnica
Zaposlim dekle za delo v novem kava baru. rt 041 /843-846, AGT Hribar in ostali, d.n.o, Rovte 15, Podnart
Zaposlim FRIZERKO iz Kranja, rt 2310-861, po 20. uri, Kamenič Valerija s.p., Tom-inčeva 38, Kranj 5179
Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. rt 041/767-309 Bohinc Brane s.p., Podbrezje 32, Naklo 5237
NATAKARJA - ICO zaposlimo. Gostilna Kun-stelj, Štiherle Anton s.p., Gorenjska c.9, Radovljica rt 531 -51 -78 5285
Zaposlimo PRODAJALCA v trgovini s tekstilom, zahtevane izkušnje. Pisne prošnje na naslov JETI SPORT, Novak Marija s.p., Ljubljanska 4. Bled
Zaposlimo več delavcev v proizvodnji plovil
na delovnem mestu MIZAR - lokacija Kropa (Gorenjska). Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje in voljo do dela, mi pa mu ponujamo kreativno in dinamično delo ter stimulativno nagrajevanje. Pisne ponudbe s karatkim življenjepisom pošljite na kadrovsko službo Adria Event, d.0.0., Zg. Pirniče 45d. 1215 Medvode ali se oglasite po telefonu 04/530-87-80 Janezu Kališniku (vodja proizvodnje).
Zaposlimo KUHARJA PICOPEKA z izkušnjami, rt 070/402-093 Vesna Makarov s.p , C. Kokrškega odreda 3, Križe
Zaradi povečanja dela zaposlimo več GRADBENIH DELAVCEV - KV ZIDARJE in PK DELAVCE z veseljem do tlakovanja in urejanja okolice. GVT Janko Štravs s.p., Selo 43a, Bled rt 53-02-940
AVTO ŠOLA redno zaposli
INŠTRUKTORJA
z višjo stopnjo izobrazbe, tel: 040/343-000
SI-DVA d.0.0., C. talcev 41, Kranj
Iščemo TAJNICO za nekaj ur dela tedensko. CIV, Kranj, Župančičeva 4. Kranj, rt 235-89-62 ali 20 25 242
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo v gospodinjstvu, rt 233-07-72
SŠ izobražena, srednjih let, z izkušnjami v računovodstvu, išče redno delo v dopoldanskem času. tr 031/787-175
ŽIVALI
PRAŠIČE od 25 do 150 kg, prodam in pripeljem na dom. rt 041 /730-990
Rjave in grahaste JARKICE pred nesnos-tjo ter bele piščance za dopitanje Stanon-ik, Log 9, It 51-85-546
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. rt 5721-259_
Prodam čb BIKCA starega 7 dni. rt 257-11-01
Prodam TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti. rt 25-21-538
Prodam KOZLIČKE stare do dva meseca. rt 031/570-572_
Prodam ČB BIKCA, starega en teden, tr 041/418-616
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano GOVEDO krave, teleta, tr 041/650-975
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. tr 031/568-140
Gama mm
najbolj športna frekvenca
Rodio Triglav
®
Prvi 9I0/ Gorenjske®- Prvi glo/ek Gorenj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Kako lepo bi bilo romati vse življenje skozi zeleni gozd in se ne ustaviti, biti kot gozdna ptica...
Nenadoma nas je zapustila naša draga sodelavka
NINA ŽNIDARŠIČ
psihologinja
Pogrešali jo bomo.
Učenci in sodelavci OS Staneta Žagarja Lipnica
ZAHVALA
Mar prav zares odšel si tja v neznano, kako si mogel, ko smo mi še tu... ? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru.
(S. Makarovič)
V 60. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, stric, svak, bratranec
POLDE ŠENK st.
2. 6. 1943 - 13. 4. 2003
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Golnik, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pogrebni službi Navček, nosačem, pevcem in za zaigrano Tišino. Hvala sodelavcem Iskre Emeco in Iskre stikala. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Nada, hči Marjana, sin Polde z družino Tenetiše, 16. aprila 2003
Kogar imaš rad
nikoli ne umre,
le neskončno daleč je ...
Srečni smo, da si bila z nami.
NINA ŽNIDARSIC
Od nje se bomo poslovili v sredo, 23. aprila 2003, ob 15.30 uri na kranjskem pokopališču.
Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
ŽALUJOČI: Matej, mami, oči, Mira, Stane, habi, dedi, teti Jelka in Andreja z družinama in vsi, ki so jo imeli radi.
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
V dopoldanskem času bo razmeroma sončno, popoldne pa bodo predvsem danes in jutri nastale posamezne kratkotrajne plohe.
Sekali, zbijali in valicali
Včeraj, na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, je v parku pred gasilskim domom na Kokrici potekalo že deveto odprto prvenstvo v sekanju pirhov. Udeleženci so tekmovali v sekanju in zbijanju pirhov, v valicanju ali trkljanju pirhov po grabljah in perivniku ter v nošenju jerbasa. Potrebne je bilo kar nekaj spretnosti.
Kokrica - Udeleženci letošnjega tekmovanja, ki sta ga organizirala Turistično društvo Kokrica in delniška družba Živila Kranj ob pomoči Prostovoljnega gasilskega društva Kokrica, so se začeli zbirati že ob deveti uri. V parku je bilo nameščenih pet tekmovalnih središč, okrog katerih pa se je v trenutku, ko se je pojavil kakšen
tekmovalec, takoj zgrnila gruča ljudi, ki so z zanimanjem opazovali njihove spretnosti. In teh je bilo potrebno pokazati kar nekaj, ko si se lotil posamezne discipline. Nekateri tekmujejo že nekaj let in tudi doma obujajo zaspale ljudske spretnosti prednikov, ki so šle v pozabo ob gledanju televizije. Zato se Turistično društvo Kokrica vsako leto trudi, da bi ljudi spravili iz
Po srečo v kranjskogorsko igralnico
hiše in jim ponudili možnost, da stare, igrive običaje ponovno obudijo.
Najstarejši igri sta nošenje jerbasa in valicanje ali trkljanje pirhov po grabljah in perviniku. Pri nošenju jerbasa so morali tekmovalci z jerbasom na glavi prehoditi določeno progo z rokami ob boku, seveda, če so jim pa "ušle" k jerbasu, ko se je zamajal na glavi, so se štele kazenske točke. Pri valicanju ali trkljanju pirhov po grabljah in perivniku so bili zelo uspešni otroci. Pred seboj so imeli na-
meščeno tarčo - balinpirh, ki so ga v krogu radia 20 centimetrov lahko poljubno premikali, da bi ga lažje zadeli s svojo "kugla-pirhom". Zmagali so tisti, ki so imeli od petih metov največ točk. Pri sekanju pirhov je tekmovalec v oddaljenosti slabega metra in pol skušal zadeti pirh v
košarici s petimi tolarji. Če gaje zadel in je ostal kovanec zapičen notri, je dobil kovanec, pirh in še točke. Zanimivo je bilo tudi zbijanje pirhov z ukrivljenimi palicami, pri čemer je bil pirh oddaljen 6 metrov. Za vse igre je bilo potrebno odšteti nekaj startnine, saj sicer ne bi bilo
zanimivo, tako pa so delali tudi naši predniki. Ponavadi so tudi barvali jajčka, letos pa so za spremembo barvali polžke. Vsi zmagovalci so na koncu dobili lepe nagrade, ki so jih radodarno prispevala Živila Kranj.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Kranjska Gora - Najbrž si tudi po tednu dni 47-letni Ljubljančan, ki je minuli petek priigral v kranjskogorski HIT-ovi igralnici več kot milijon evrov ali 250 milijonov tolarjev, ni povsem opomogel, saj je to ogromna vsota denarja. Res je tudi, da seje zelo hitro izvedelo, da je Hitov mega jackpot v kranjskogorski igralnici tokrat že tretjič namenil srečo obiskovalcu te igralnice. Marca leta 2001 je srečnež, ki pa ni bil Slovenec, odnesel 230 milijonov tolarjev, lani avgusta je sreča prinesla igralcu te igralnice kar 453 milijonov tolarjev. Prvemu Slovencu, ki je dobil na vse bolj priljubljenem Hitovem mega jackpotu, pa se je sreča nasmehnila 11. aprila petek.
Zanesljivo bo kranjskogorska igralnica še bolj polna kot je bila doslej, ko je že itak ena izmed najbolj uspešnih Hitovih
igralnic, saj jo obiskujejo Avstrijci, Italijani in vse bolj tudi Slovenci. Ljubljančan seveda ne želi biti imenovan, saj se mu bo že brez medijske slave življenje temeljito spremenilo, je pa prvi milijonar, ki je obljubil, da bo del priigrane vsote namenil v dobrodelne namene. Komu in koliko še ni povedal. V povsem obnovljeno kranjskogorsko igralnico rad zahaja, tokrat se je odločil zato, ker je zvedel, daje v igri kar milijon evrov. Igral je približno dve uri in ... priljubljeni mega jackpot je bil njegov, ko je vstavil tri žetone po pol evra.
Po pravilniku igralnice bo dobil vsak mesec po 50 tisoč evrov. In kar je v vsej pravljici, ki se mu je zgodila, še najlepše: nič mu ne bo treba odšteti za davke, kajti po pravilniku igralnice za igralniške dobitke plačuje davke le igralnica. D.S.
V bolnišnici se tudi skače
Otroci na Pediatrični kliniki so se pomerili na 11. bolnišničnih olimpijskih igrah.
Ljubljana - Bolezen so minuli dan v Pediatrični kliniki za nekaj časa postavili v kot. Nanjo namreč niti ni bilo časa pomisliti, saj so v avli klinike potekale 11. bolnišnične olimpijske igre. Čeprav jim vojne, kot so upali, ni uspelo ustaviti, pa so se otroci, njihovi starši in medicinsko osebje ob navijanju za tekmovalce izvrstno zabavali. Mali bolniki so se pomerili v metanju na koš, podiranju kegljev, metanju obročev in štafetni igri Prva pomoč.
"Bilo je nekoč, je danes drugače, v bolnici se skače," je po avli odmeval refren olimpijske himne ob začetku iger, ki so jih uradno odprli s fanfarami in prižiganjem olimpijskega ognja. Strah pred zdravniki in injekcijskimi iglami je izpuhtel, njegovo mesto pa sta zavzela dobra
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran, http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Lpolo i Igra štirih številk			
Izžrebane 19.04.2003 12:00 18.04.2003 12:00 17.04.2003 12:00	številke Hi9 8j [38JL0]		i
dobitek    1.024.450 SIT			
volja in tekmovalni duh. V olimpijsko areno so vsaka s svojo maskoto prikorakale ekipe zajčkov, čebelic, metuljev, pikapolonic, žogic nogic, hobotnic in levčkov, ki sta jih je poleg vodstva bolnišnice in ljubljanske županje Danice Simšič pozdravila Še dva posebej "visoka" gosta, kot ju je predstavil komentator Igor E. Bergant, in sicer košarkarja Uniona Olimpi-je Danilo Šmigič in Mirza Be-gič. "Toliko olimpijskega duha smo zbrali, da sem prepričana, da bomo obrnili svet na bolje," je bila ob tem optimistična vodja bolnišnične šole OŠ Ledina Tanja Bečan. Otroci so se navdušeno podali v olimpijski boj in merili svoje moči v štirih disciplinah. Arena je bila skoraj pre-
majhna za vse tekmovalce, zato je Igor E. Bergant pozval županjo, naj čimprej zagotovi večje in ustreznejše prostore za bolnišnične olimpijske igre, če že ne kar novega štadiona. Posebno navdušenje je izzvala štafetna igra Prva pomoč, pri kateri so se morali otroci najprej preobleči v zdravniške halje, nato pa z steči do bolnika (medvedka) in ga pozdraviti, kar so označili z zvončkom. Za bolnišnične olimpijske
igre so se po besedah Tanje Bečan odločili, ker so tako zeleh nadomestiti športne dneve, ki so v rednem programu osnovne šole, na kliniki pa bi bili drugače povsem izključeni iz teh aktivnosti. "Otroci se v tekmovanje povsem vživijo in pozabi]0 na bolezen. S tem tudi sebi dokažejo, da še veliko zmorejo," Je
razložila Tanja Bečan.
Mateja Ran% foto: Tina Doki