LETNIK XX ŠTEVILKA 5 MAJ 1981 V « smučina EZ.AA/ GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Robič Andrej, Kidričev nagrajenec za leto 1981 Upravni odbor Sklada Bo- na svoji seji dne 23. 3. 1981 risa Kidriča je na predlog sprejel sklep o podelitvi komisije za podelitev nagrad za izume in tehnične izbolj- NAGRAD ZA IZUME IN Zave, ki jo sestavljajo: TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Ob spominu na TITOV zadnji obisk na Jesenicah (foto Kolman) Ob obletnici smrti maršala TITA 4. maja 1981 smo se delavci Elana iz dopoldanske izmene zbrali ob 6. uri zjutraj, delavci popoldanske izmene pa ob 15. uri na dvoriftču pred upravno stavbo, kjer smo počastili spomin na pokojnega predsednika mar&ala TITA ob obletnici njegove smrti. Spregovoril je predsednik KOOS tov. Josip Rade vid: Minilo je leto dni brez priljubljenega predsednika in vodje, brez krmarja naše partije, brez vizionarja in graditelja naše revolucije, brez najdražjega tovariša TITA. S tem. kar je prispeval vsem našim narodom in narodnostim. se je tovariš TITO zapisal v zgodovino in v naših srcih. Ustvaril je politiko neuvrščenih in se kot človek uvrstil med največje osebnosti naše dobe. Delovni človek je bil za TITA glavna ustvarjalna sila. glavni subjekt socializma. Zato je TITO boj za socializem pojmo- val in vodil kot nenehen boj za človeško življenje in osebno srečo. V njegovem času in z njim na čelu smo do neslutenih razsežnosti razširili prostore svobodnega samoupravnega odločanja. Zaradi vse večjih in novih možnosti, ki se odpirajo v bitki za nadaljni razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, smo dolžni dati vse od sebe na široko odprti TITOVI fronti naše revolucije. Danes, ko se bliža tretji kongres naše avantgarde samoupravljanja, prvi brez TITA, zvenijo kot trajna poslanica njegove besede z enajstega kongresa ZKJ, da je pred nami še veliko težkih nalog, toda če bomo vsi poprijeli, bomo zlahka prenesli tudi najhujše. Naravna in jasna je naša neločljiva povezanost s TITOM in njegovim delom, naša zvestoba in naša iskrena obljuba, da ne bomo nikoli skrenili s TITOVE poti in TITOVE politike. SLAVA MU! predsednik: Erik Vrenko, dipl. ing. člani: prof. dr. Janez Dekleva dr. Jože Gogala prof. dr. Mirjan Gruden dr. Božo Hribernik Ciril Kastelic, dipl. ing. dr. Alenka Košak prof. dr. Jože Pahor Tone Robič, dipl. ing. 1. ANDREJU ROBIČU, DIPL. ING. za razvoj in izoblikovanje geometrije smuči na osnovi poenotenih elementov različnih zvrsti smučanja. Nadaljevanje na 2. strani Delavci Elana ob spominu obletnice smrti mar&ala TITA 4. maja 1981 UPRAVNI ODBOR SKLADA BORISA KIDRIČA JE SKLENIL, DA DOBI NAGRADO ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE V LETU 1981 ANDREJ ROBIČ, DIPL. ING. ZA RAZVOJ IN IZOBLIKOVANJE GEOMETRIJE SMuCl NA OSNOVI POENOTENIH ELEMENTOV RAZLIČNIH ZVRSTI SMUČANJA SKLAD BORISA KIDRIČA £ //V t-U C T PREDSEDNIK KOMISIJE V LJUBLJANI I OB OBLETNICI KIDRIČEVE SMRTI /7/0 , /./*«, 11 APRILA 1981 IM ' / . 'REC 7 PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA OB MO LETNO SLOVENSKEGA PRAZNIKA IN ZA PRAIN1K DELA ČESTITAMO PIONIRJI M PIONIRKE 05> A.T.L A OB PRAZNOVANJU 1. MAJA Jugoslovanski delavci smo pri uresničevanju socialističnih idej prvi na svetu izoblikovali resnično samoupravljanje delavcev. Naša marksistična in delavska misel je v nas oblikovala spoznanje, da sreče človeku ne more zagotoviti niti sistem, niti država, niti partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Sad tega spoznanja je naše samoupravljanje kot način življenja, v katerem ima vsak pravico do poštenega dela in do človeško toplega življenja. Delu čast in oblast, to je akcijsko geslo, ki se ga ne spominjamo samo za prvi maj ali ob drugih praznikih. To je naša izvirna jugoslovanska, TITOVA pot. In zato ob vsaki delovni zmagi ponosno ponavljamo: »TITO radi te imamo«. Tudi ob letošnjem prvem maju ima naš delavec zravnano glavo. Ponosen je na pot, ki jo je prehodil, na delovne uspehe, na svoboden razvoj. Mogoče bo kdo za hip podvomil v svojo moč, ko se bo spomnil, da še ne odloča o vseh sadovih svojega dela, od kulturnega ustvarjanja do tega, da bi bil človek človeku vsak človek. Marsikdaj je stroj še vedno pomembnejši od človeka. Toda bolje živimo kot pred petintridesetimi leti in še boljše bomo, ko se bomo delavci res uveljavili kot dobri, preudarni gospodarji. £u0«n Foldin Jupiterstr. 7/©38 3015 B T«l. 031 32 47 20 ELAN SKI Generalverlrctung: TREE &C0 AG CH - 8184 Bachenbulach Tel. 01/860 73 73-74-75 (Nadaljevanje s 1. strani) Utemeljitev Tovariš Robič je z dolgoletnimi sistematičnimi raziskavami, ki so bile tesno povezane s stalno izmenjavo izkušenj z vrhunskimi tekmovalci, pedagoškimi strokovnjaki s smučarskega področja in tudi s končnimi porabniki, zgradil lastne temelje znanja o gradnji, kot tudi o teoriji smuči. Zelo različne zahteve smučarjev je uspešno združit v skupni imenovalec in postavil izhodiščno načelo teorije funkcionalnosti, ki temelji predvsem na geometriji smuči, povezani z dinamiko gibanja med vožnjo. Na osnovi hipoteze o enakih osnovnih elementih pri raznih zvrsteh smučanja je izoblikoval geometrijo smuči, ki naj bi bila optimalna za vse zahteve. S pojavom nove geometrije smuči, ki se je zelo uspešno odrazila tudi v ekonomičnosti izdelave, so hitro naraščali tudi Elanovi uspehi v prodaji na tujih tržiščih, še bolj pa na svetovnem tekmovalnem prizorišču. DRAGI SODELAVEC ANDREJ! Zelo smo ponosni nate oh prejemu zaslužene nagrade, ki izraža tvoje izredne dosežke na področju razvoja smuči. Ob tem ti iskreno čestitamo! Elanovci DUO Elan •Josip Radevič ★ 0 A F , \ V\ «t'w’ ... ' Duet »Elan« v Švici EL A/V DUO ELf\N Besetzung: Hammond-Orgel, El. Piano, Slrings. Akkordeon, Bass, Gittare, El.Schlagzeug, Gesang STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA STRUKTURA DOHODKA STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA STRUKTURA DOHODKA STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA '2,1% 18,4% 17.1% 5,8% SIS Davki in prispevki TOZD SMUČI Pospešena amortizaciji 9,1% SIS Davki in prUpevki Pospešena amortizacija V okviru DO O* la ki siki ki ura Čistega dohodka S l RUK I URA DOHODKA SIRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA 31,8*» IOJ% H7,7‘« '•4,M . Četrtletni obračuni gospodarjenja TOZD TOZD SPORI NA ORODJA Davki in prispevki DSSS Pospešena amortizacija Obresti (Mal. Domači lr|{ livox V okviru DO Oslalo MRI KI UKA ČISTEGA DOHODKA SIKI K H K \ DOIIODK \ SIKI Kil K A ( I I (»INI (. \ PKIIIODKA V CASU NOB DELOVALA RF.l.E.lNA KURIRSKA POSTAJA G - 14 KURIRJI IN Zli NO' 1980 Domači fric Izvoz V okviru DO Ostalo IOZD PLASTIKA STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA Davki in prispevki OD DSSS SSP 'v' '•'•‘■v''. Pospešena morli/acija PS '///)v/ Obrnil RS IM (Klalo STRUKTURA DOHODKA SIKUKTUKA CELOTNEGA PKIIIODKA 69,3*7, Odkritje spominske plošče korirjem relejne postaje 6-14 v Dragi TOZD TRGOVINA STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA SIS Davki in prispevki DSSS tirnimi Pospešena amorti/adjil Obresti pp 2299953 Oslalo Domači Irji Izvoz V okviru DO O* la ki M STRUKTURA DOHODKA S I KUK I URA CELOTNEGA PRIHODKA OD SSP SIS ' Davki in prispevki DSSS Pospešena amortizacija Obrnil Oatalo frtr^rrr Domači trg l/vo/ V okviru DO O* ta lo STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA STRUKTURA DOHODKA STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA 16,2'r 7.6", Tozd VZDRŽEVANJE SIS Davki in prispevki OD DSSS milimi llumad Irg SSP •'•V V Pospešena amorliiacija Izvoz ••f -f PS rjim Obresti V okviru DO /////. RS mm Ovtalo Ostalo Novice Elan takoj za Rossignolom Vrstni red petih najuspešnejših tovarn smuči po številu osvojenih točk v SP (moški 1980/81): SKUPAJ Rossignol, ELAN. Fischer. K-2, Kastle VELESLALOM Rossignol. ELAN. Atomic. K-2, Kastle SLALOM Rossignol, ELAN. K-2, Dvnastar. Kastle SMUK Fischer, Rossignol, Kastle. Blizzard, Kneissl (ELAN je v smuku na 8. mestu) ELAN je letos prehitel Fischerja v skupnem seštevku. V slalomu smo na istem mestu kot lani, v veleslalomu nas je prehitel Rossignol, v smuku pa smo se povzpeli za mesto višie (lani 9.). r/#/# — Ameriška revija SKIING je začela po novem letu objavljati serijo o Stenmarku. — Stroški INDOK so lani znašali kar 417.408,36 din. — Vedno več prijav patentov in modelov imamo, zato gre opozoriti na dejstvo, da se vsaka nova tehnična rešitev najprej prijavi na Zveznem zavodu za patente in šele za tem javno opiše, objavi, razstavi, prikaže ali javno uporablja. Stenmark 708 brisanih točk v SP — Stenmark je letos spet dosegel nekaj statističnih rekordov v SP — kot n.pr.: prehitel G. Thonija v številu osvojenih, priznanih točk v SP za 158 točk, dosegel že 62 zmag (drugi G. Thoni jih ima 24), dosegel rekordni izkupiček točk v sezoni in sicer 416 (Stenmark 1979 — 410 točk) — vštete tudi brisane. Obenem ima v vseh svoji karieri že 708 točk brisanih, ali drugače 29,9 % njegovih točk se ni upoštevalo v končnih skupnih razvrstitvah v SP. XI. mednarodno prvenstvo v gimnastiki Marljivi ljubljanski organizatorji so tudi letos pripravili že XI. tradicionalno mednarodno prvenstvo v gimnastiki. Vedno tesnejši stiki, ki jih ima ELAN s telovadci se izražajo tudi v tem, da ne mine nobena večja prireditev več brez aktivne navzočnosti delavcev TOZD Športno orodje in njihovega orodja. Tekmo sredi aprila smo izkoristili tudi zato, da smo predstavili telovadcem sedmih dežel naš zadnji razvojni dosežek na področju vrhunskega tekmovalnega gimnastičnega orodja: — POD ZA GIMNASTIKO je razvojni dosežek delavcev iz TOZD Inštituta in strokovnih sodelavcev iz TOZD Športno orodje. Največ sta pri uresničitvi naloge prispevala nosilec naloge Stane Kozamernik in Vidic Miran. Časovno je razvoj trajal predolgo, kar je bila posledica spremembe koncepta konstrukcije in težav z uvoznimi materiali. Med vsemi navzočimi trenerji smo izvedli anketo, katera je dala zanimive rezultate. Vsi trenerji zagotavljajo, da je pod povsem enakovreden, če ne boljši, od konkurenčnih podov. V anketi pa smo dobili tudi določene napotke za detajle, katere bomo do redne proizvodnje izboljšali. Pod za gimanstiko pa smo dejansko razvili za tekmo »SVETOVNI KUP«, ki bo drugo leto v Zagrebu. ninu Tekmovalci na konju niso tako blesteli kot včasih MIRO CERAR Nat pod za gimnastiko je navdufiil tuje in domače telovadce in trenerje Poleg pohval v anketi smo imeli tudi konkretno povpraševanje o možnostih nakupa — predvsem so se resno zanimali Gruzinci, Španci, Avstrijci in jasno vsi naši trenerji — tem moramo poslati tehnične opise in ponudbo s cenami in roki dobave. Ta veliki gimnastični dogodek v Ljubljani je zbral vse ljubitelje gimnastike, ki so pozdravili uspeh zmagovalca Kunčiča ter nagradili s ploskanjem vse nastopajoče. Ohrabrujoče je dejstvo, da se že načrtno dela s cicibani, ki bodo prinesli lepše dneve naši tekmovalni gimnastiki. Petriček Peter, mag. Zakaj potrebujemo rekreatorja ? Rekreacija je tista aktivnost, ki najbolj vsestransko vpliva na razvoj in ohranitev našega organizma, in nikakor ni in ne sme biti privilegij ozkega kroga organiziranih posameznikov. Rekreacija je vsakdanja potreba in pravica delovnega človeka, neodvisna od socialne ali starostne strukture in je življenjska potreba vse bolj mehanizirane družbe. To hkrati pomeni, da mora biti rekreacija eden temeljnih elementov proizvodne in poslovne politike sleherne delovne organizacije. Družbeni in gospodarski napredek sta podarila človeku prosti čas, ki pa ga velja izkoristiti za rekreacijo. Sodoben način življenja pušča sledove utrjenosti, ki vztrajno preraščajo v deformacije, oslabelost, strese. Človek je bitje, ki se nenehno spreminja. Svojo pot začne z rojstvom, nato pa se 20 let razvija. Na vrhuncu zmogljivosti ostaja dobrih 10 let, potem se začne staranje. Okrog nas pa lahko najdemo primere mladih starcev in starih mladcev, kar je znamenje, da mejo staranja lahko pomaknemo krepko navzgor. Staranje zanesljivo pospešuje naš vse bolj udoben način življenja sedenja v zaprtih prostorih, preobilno uživanje hrane iz naših preljubih skrinj, preobilno buljenje v TV skrinje, alkohol, nikotin. Ostati mlad v tej uničujoči dirki pomeni vzeti si čas za fizično aktivnost in za vse tiste sprostitve, ki nam nudijo obilo veselja. O srcu je veliko govora, vendar ni le srce tisti metronom, ki bije, dokler bije: skrbeti moramo še za pravilno držo, prožnost sklepov in mišičnega tkiva. Da bi ohranili zdravo srce, bi morali prehoditi dnevno pet kilometrov, lahko pa se odločimo za mi-kavnejšo zabavo, pač za tisto, za katero imamo pogoje. Rekreacija ima funkcijo druženja ljudi v prostem času z namenom, da uresničuje cilje družbe in posameznika. Gre za to, da z rekreacijo kot s čudežno paličico dosežemo veselega in kreativnega človeka, ki ne samo, da bo več doprinesel družbi, temveč bo življenje zaužil z veliko žlico. Do tu vse lepo in prav, do sem smo vsi za rekreacijo, dokler jo zganjamo deklarativno. Zaigramo sem in tja tudi partijo šaha, kupili smo si celo že adidaske in ugotovili smo, da se doma najbolj udobno počutimo v trenirki. Industrija artikov za prosti čas je zaslutila zlato jamo, vendar so kalkulacije prezgodnje, saj se ves svet ubada s podobnimi težavami: kljub analizam se namreč približno tretjina ljudi aktivno ukvarja z rekreacijo (sem so všteti tudi aktivni športniki), ostali dve tretjini pa sta pasivni in s tem mrtvi za trgovino. Dve tretjini človeštva pa pomeni izredno velik zalogaj za tako mlado vedo oz. aktivnost, kot je telesna vzgoja. Za ta posel že dolgo izobražujemo strokovnjake, ki jim pravimo rekreatorji in se počasi, toda vztrajno, rešujejo na Tekmovalke na gredi so bile bolj Se ;p’ttOL I.Ht. Dir. TOZD Športna orodja ing. Pinter Alojz podeljuje zma govalcu Kunčiču zlato kolajno oni breg. Razvoj pa je za našo življenjsko dobo relativno počasen oz. hiter, če se spomnimo osamljenega Riklija s konca 19. stoletja. Šalo na stran, oglejmo si dela in naloge re-kreatorja v DO (lahko tudi Elan): 1. Za dela in naloge organiziranja športne rekreacije oz. referenta za športno rekreacijo je potrebna strokovna izobrazba ali VfiTK — prof. telesne vzgoje — dipl. organizator športne rekreacije, ali višješolska izobrazba z nazivom višji organizator rekreacije: ‘2. Značilnosti delovnih nalog: a) vodi strokovno službo in vse akcije, b) organizira strokovno službo in team strokovnjakov, c) planira odmore, prilagoditveno telovadbo, posebne odmore, d) programira dopuste oz. tamkajšnjo aktivnost, če so za to pogoji, e) izvaja akcijske načrte v praksi, f) usklajuje delo s sorodnimi športnimi društvi, g) izpopolnjuje metode dela in aktivnosti, h) skrbi za materialne in tehnične osnove, i) analizira dejansko stanje in priporoča ukrepe, spremlja ukrepe, j) ureja dokumentacijo za posamezna ožja delovna področja in strokovno službo, k) sodeluje s strokovnimi službami, s samoupravnimi organi, z družbeno-političnimi skupnostmi, s telesnokulturni-mi dejavniki izven OZD, 1) izobražuje zaposlene in amaterske strokovne kadre, m) propagira redno udejstvovanje v različnih organizacijah in vsebinskih oblikah športne rekreacije, n) raziskuje interese, stališča, motive, učinke posameznih akcij in dela, o) objavlja članke, poročila, študije, analize, p) predvideva smeri razvoja ožjih področij športne rekreacije. Del in nalog še in še, kot si jih za sleherno odgovorno mesto lahko napišemo, če pa jih izvajamo, je odvisno samo od človeka. Opisane naloge se v bistvu zlivajo v okviru akcijskega načrta, ki pa ga izvaja delovna skupina v sestavi: — organizator športne rekreacije, — zdravnik. — psiholog, — sociolog, — planer, — varnostni inženir, — novinar. Ko pri nas sprožimo besedo o rekreatorju, smo vsi za. Le kadar se o tem odloča v ožjem krogu, najdemo vedno kup argumentov proti. Klan je in bo ostal mlad kolektiv. Mladost mu daje zagon in ni čudno, da se pri nas zaposlujejo ljudje, ki jim je šport blizu in ki so občutili neizmerno slo po kondiciji. Prav zato je čudno, da te življenjske moči ne privoščimo vsaj še eni tretjini, tisti, ki je rekreaciji naklonjena, vendar koleba, skratka, potrebuje oporo. Čeprav javni mediji nenehno bombardirajo preostali dve tretjini, pa je pohlep po trenutnih materialnih dobrinah močnejši in odločtev ostaja slej ko prej v rokah posameznika. Preplavljajo nas novice o bostonskih, tokijskih, londonskih maratonih, vendar nikar ne mislimo, da je človeštvo naenkrat samo spoznalo koristnost teka in gibanja. Keneth Cooper je razgibal Američane oziroma zahodni svet. Prav tako imajo mnoge države svoje Trefalte, ki znajo »trefi-ti« žebljico. In Elan pri temu dogajanju nikakor ne sme ostati ob strani. Urbanc Janez, dipl. ing. arh. Elanov (v) znak Vračajo se časi, ko oživlja pri nas želja po zaščitnem znaku. Vračajo se polemike za in proti, a karavana gre naprej. Od ustanovitve, ko je napis hkrati predstavljal znak, in leta 1955, ko je nad Elanom precej časa visel dim industrializacije, vse do začetka Elanove smučarske ere, ko smo si prav v te namene omislili znak oz. napis za konico smuči, smo vztrajno iskali tisto, kar smo našli in uveljavili v nadvse uspešnih letih. Elan — pokončen, podčrtan in nadčrtan, je bil premalo dinamičen, pa smo ga zvrnili in pod kotom deluje dovršeno. Kaj pravzaprav sili delovne organizacije v spremembo zaščitnega znaka? Med vzroki v prvi vrsti velja omeniti označitev začetka nove ere, novih poslovnih uspehov, novih prodorov, novih idej ali — če hočete — spremembo tehnologije, novega oblikovalca ali pa novega direktorja. Težko bi med naštetimi našli razlog za zamenjavo našega znaka, saj sta za to v bistvu na dlani dva razloga: prvi je prav gotovo nenaklonjenost sedaj veljavnemu znaku (oblika napisa), drugi pa pritisk javnosti za sprejem dvojnih ejev kot edino zveličavnega znaka. Kolegij, ki je pred mesecem dni podlegel pritisku javnosti in sprejel eja kot Elanov zaščitni znak, se je odločal brez strokovne podlage. Tu se vsiljuje znana misel o čevljih in kopitarju, ali pa je posredi privatizacija informacij, vsekakor pa bi morali pojasniti, kaj jih je vodilo k tej odločitvi. Vsekakor je kolegij pristojen, da odloči o potrebnosti znaka, ali pa je pristojen za to, kakšen naj ta znak bo, je vprašanje njegove odprtosti. Navkljub temu, da je legotip napisa koncizen in da je pojem Elan vsem jezikom blizu, smo si edini, da Elan znak potrebuje. Prav tako smo si edini glede mesta, kjer se bo znak največkrat pojavljal, to je v konici smuči. Dvojni e, ki se je v zadnjih treh letih izredno udomačil na naših smučeh, kot dekor ni aplikativen v konici smuči, razen če smučki spremenimo konico ali eja priredimo. Naša vključitev med gigante smučarske industrije je zahtevala kolobarjenje dekorov in ko se je pred tremi leti pojavila kombinacija ejev, so mnogi, ki sedaj obračajo palce menili, češ, če ni boljšega, pa naj bo to. Izkazalo pa se je, da je naš oblikovalec končno našel dekor, ki nam ga ob konstantni kvaliteti bistveno ni potrebno spreminjati in kolekcija za leto 1981 /82 to samo potrjuje. V specifični smučarski druščini ni pravilo, da dekor pre- rašča v znak. Prej se dogaja obratno. Poskus naše modifikacije dekorja v znak pomeni posilstvo designa, ki je svoje karakteristike gradil na podolgovati obliki smučke. Pomanjšan dekor v kombinaciji znanega logotipa napisa ruši tradicijo trdega in ostrega pojma ter deluje skrajno neurejeno. Kljub temu si ga na smučeh še najlažje predstavljamo — ampak, kaj na telovadnem konju ali čolnu ne bo smešen? Ker smo pred leti kot neafir-mirani proizvajalci smuči vsepovsod iskali dekorje, smo postali bolj izkušeni, da vemo, da je dekor smuči specifičen. In kakor obstaja korelacija kreacije smuči s Stenmarkom, je koleracija prodaje z dekorjem očitna. Vlogo dekorja pa ob zahajajočem idolu moramo ohranjati, kar izhaja iz zgornjih predpostavk in iz dejstva, da se kvaliteta ne prodaja sama od sebe. Zato predlagam, da smuči kot najbolj prodajani oz. reklamni artikel nosijo pečat ejev, vsi drugi artikli in propagandna sredstva pa naj pomagajo širiti pojem Elan, ki nam ga marsikdo zavida, in to brez znaka. Zadnje desetletje je med poplavo informacij poudarilo industrijsko oblikovanje in design bolj kot katerokoli drugo izrazno umetnost. Med ostalim so zaščitni znaki postali modna muha in so predmet nenehnega spreminjanja oz. poenostavljanja. Razmah designa je pogojen z razraščanjem vizuelnih komunikacij in ne nazadnje tudi izkazanim zaupanjem in večjo svobodo, kar pa v slučaju ni pravilo. Od nas samih je odvisno, kako bomo Elan svetu v bodoče predstavljali, saj dosedanje širjenje pojmov, ki ga predstavljajo, nikakor ni odraz natančno začrtane politike, temveč stihije. Sicer pa nobene juhe ne pojemo tako vroče, kot jo skuhamo, in prebiranje mole-ka med drugim tudi juho ohladi. Urbanc Janez dipl. ing. arh. Kupci »Robne ku6e Beograd« zaključevanje zimsko športne opreme SEST. JAKOB KUNSTELJ JEZERO V AFKIO ELANOV SMUKAČ rONSKA ZNAM. 3T.D0LŽ. MERA ENAKI ČRKI JUGC6. RADIO TELEVIZJ. GUTIK SAP ŽLAHTNI PLIN ŠVEDSKA PCKRAJI* EVGEN BERGANT SLOV. TEDNIK JAPON. MESTO V ŠVICI OGNER ERVIN i/ENAR KOCINA KCLJOVA STRELA TAV&E MILAN GR.MIT. SMRT Š£t£*.K* UKRAJ. 5AM0GL. ZVEZDA V CRLU MF MtKI Si'M** RIM. JRAdNIK] O. VOdIK S PISANO BESEDI IIO PREd BOŽIČEM AMERIŠKA AVA LL>E BA 12 KRSTA PFC SAVICI EASTMAN GECRGE EFMUC. 'ISCIPL. ALEKS CBRNI SEVER INSAMBEI XJZETA. JAPCMSKl MESTO aZALNI ZAIMEK c £ akaheci RQv. 3REx»QZ. ZELIK [2* SLOV. 1ESTG uRAGUI^ JAR %;i C! VET -LJICA 1" iiAdMBA PCtfET. RAi>K0 POLIČ SIGNAL V SILI [<* IAFT. .CNCERN POUT. •uELAVEC PRIPUVi GRAM PCROCK MOŠKI 1 1 1 IVAN LAH VOJAŠKI KOTEL P J L ISEC AVNIH ISTIN NADUHA jjf maska NA tebe 8 (C VV -'l—■ :0 POPEČEN KRUH rCNE ROŽIČ 1ILAN0 UMSKA 1 Sir ck 5ALIV Elanova 1. Nagrada 150,00 din nagradna 2. Nagrada 100,00 din 3. Nagrada 50,00 din križanka ReSitve pošljite uredništvu do 25. maja 1981 Kadri - kadri Delavci, ki so prišli v mesecih januar, februar, marec in april 1981 1. SUMINA Nikola, ekonomist, vodja predstavništva. TOZD TOZD Trgovina 2. ŠLIBAR Viktor. KV avtoličar, sestavljalec čolnov. TOZD Plastika 3. ARSENIJEVIC Nenad, gimnazija, prodajalec II, TOZD Trgovina, za določen čas 4. MUŠIC Martin, KV mizar, ročni delavec I, TOZD Smuči 5. GOLMAJER Franci. NK delavec, pomožni ključavničar. TOZD Sp. orodja 6. KARlC Marta. NK delavka, izdelovalec laminata. TOZD Plastika 7. VALANT Jože, KV str. ključavničar, rezkalec III. TOZD Vzdrževanje, iz JLA 8. GOLJA Peter, gimnazija, operater na sistemu, gospodarski sektor, pripravnik za določen čas 9. LEGAT Božidar. KV str. ključavničar, ključavničar II TOZD Vzdrževanje 10. LAVRIČ Vito, str. tehnik, samostojni planer materiala. TOZD Plastika, pripravnik za določen čas. iz JLA 11. FLORJANČIČ Jože, PK delavec, sestavljalec člolnov. TOZD Plastika 12. BRAClC Tonka. NK delavka, pomožni mizar. TOZD Sp. orodja 13. HRAST Jože. sobopleskar. priučen ročni delavec. TOZD Smuči 14. MIHELIČ Boris, NK delavec, priučen ročni delavec I. TOZD Smuči 15. AVDIČ Bajro. KV varilec, ključavničar. TOZD Športna orodja 16. BURNAR Franc, KV strojni ključavničar, pomožni skladiščnik, TOZD Športna orodja, iz JLA 17. DEŽMAN Olga, gimnazija, finančni knjigovodja kupcev, gospodarski sektor, za določen čas 18. DEŽMAN Franc. KV strugar, strugar II. TOZD Vzdrževanje 19. JAKOPIČ Peter. KV kovinostrugar, strugar. TOZD Sp. orodja 20. ARIH Janez. KV mizar, sestavljalec čolnov. TOZD Plastika Delavci, ki so odšli v mesecih januar, februar, marec in april 1981 1. ŠMID Viktorija, PK delavka, priučen ročni delavec. TOZD Smuči invalidska upokojitev 2. BURNAR Franc, KV delavec, pomožni skladišnik. TOZD Sp orodja odhod v JLA 3. ZlVKOVIČ Branislav, gimnazija, prodajalec II, TOZD Trgovina, odhod v JLA 4. KRMELJ Marjan, NK delavec, pomožni skladišnik čolnov, TOZD Plastika, odhod v JLA 5. OMAN Savica, NK delavka, pomožni obdelovalec površin. TOZD Smuči, sporazumno 6. ŠEFIC Miha, VŠ ekonomist, vodja oddelka prodaje smuči, TOZD Smuči, sporazumno 7. BOLČINA Janko, NK delavec, sestavljalec čolnov, TOZD Plastika, sporazumno 8. PAVLIN Anica, gimnazija, administrator-evidentičar, TOZD Trgovina, potek določene dobe 9. PRESTRL Marija, uslužbenka, finančni knjigovodja deviznih prilivov-odlivov, DSSS (03), inv. upokojitev 10. POR Dragica, PK delavka, skladiščni delavec. TOZD Smuči, poklicna rehabilitacija 11. HORVAT Franci, NK delavec, pomožni skladiščnik smuči. TOZD Smuči, potek določene dobe 12. JOGlC Ismet, KV ključavničar, ključavničar. TOZD Sp. orodja, odhod v JLA 13. SITAR Rok, KV finomehanik, ključavničar III. TOZD vzdrževanje, smrt 14. ZVAN Jurček, NK delavec, skladiščnik polizdelkov. TOZD Smuči, sporazumno 15. ROMIH Marjan, KV strugar, kovinostrugar, TOZD Športna orodja, sporazumno 16. BABlC Franc. KV mizar, inštruktor. TOZD Inštitut, upokojitev Nadaljevanje na 8. strani - kadri (Nadaljevanje a 7. strani) Bojan Križaj — drž. prvak v slalomu 1980, Boris Strel — drž. prvak v veleslalomu 1980, Jože Kuralt zmagovalec za memorial Zdravka Križaja 17. JAGODIC Frančiška, PK delavka, priučen strojni delavec. TOZD Smuči, invalidska upokojitev 18. USSA1 Edvard. KV strugar, strugar. TOZD Sp. orodja, sporazumno 19. KOMATINA Dragan, elektrotehnik, prodajalec II. TOZD Trgovina, potek določene dobe 20. CANAK Radmila, ekonomist, prodajalec II. TOZD Trgovina, potek določene dobe '21. MLAKER Dušan, NK delavec, prodajalec II. TOZD Trgovina, potek določene dobe 22. ZIMA Dušan, NK delavec, prodajalec II. TOZD Trgovina, potek določene dobe 23. LOGAR Danica. NS delavka, prodajalec II. TOZD Trgovina, potek določene dobe 24. KOVAČ Jožica. NK delavka, priučen ročni delavec. TOZD Smuči, upokojitev 25. BLAZlC Cvetka, NK delvka. prevzemalec smuči. TOZD Smuči, invalidska upokojitev 26. SODJA Zlatko, NK delavec, priučen ročni delavec I. TOZD Smuči sporazumno 27. PAZLER Metka, gimnazija, prodajalec II, TOZD Trgovina, potek določene dobe 28. AMRROZlC Branko, KV pečar, prodajalec II. TOZD Trgovina, potek določene dobe 29. DEŽMAN Zoran, veterinarski tehnik, prodajalec II. TOZD Trgovina, potek določene dobe :)(). ŠTRUKELJ Mojca, likovni tehnik, prodajalec II. TOZD Trgovina, potek določene dobe 31. ŠTULAR Senija, KV prodajalka, prodajalec II. TOZD Trgovina, potek določene dobe 32. MALEJ Romana, gimnazija, prodajalec II, TOZD Trgovina, potek določene dobe 33. VOVK Samo. NK delavec, skladiščnik. DSSS. potek določene dobe 34. SADIKOVIC Rajif, KV varilec, ključavničar. TOZD Sp. orodja, v poizkusnem delu 35. KEJŽAR Anton, KV avtomehanik, sestavljalec čolnov. TOZD Plastika, sporazumno 36. POTOČNIK Joško, VS strojni inženir, konstruktor. TOZD Inštitut, odhod v JLA 37. LIPOVEC Miloš, PK delavec pomožni mizar, TOZD Športna orodja, odhod v JLA 38. PAKLEC Jože, NK delavec, vratar, DSSS, izkl jučitev 39. SKENDEREVlC Arifa. PK delavka, priučen ročni delavec III, TOZD Smuči, sporazumno 40. FALADORE Vinko, VŠ strojni inženir, vodja konstrukcije. TOZD Inštitut, sporazumno POGODBE PRED OLIMPIADO V SARAJEVU SARAJEVO - TV družbe z vsega sveta so prve sklenile pogodbe z organizatorji zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Za ZDA in Portoriko bo igre prenašala TV družba ABC, ki je za to plačala 91,5 milijona dolarjev. Letos spomladi bodo verjetno podpisali pogodbe s TV mrežami CBC in CTV za prenos iger za Kanado. Z Evrovizijo in Intervizijo bodo pogodbe sklenjene še letos. Organizatorji se dogovarjajo tudi z japonskimi TV mrežami, kmalu pa se bodo začeli razgovori s predstavniki Kitajske (Kitajska bo prvič prenašala olimpijske igre). Vse te pogodbe bodo prinesle znatna devizna sredstva. Pogodbo za pokroviteljstvo nad igrami je že podpisala Coca-Cola (3 milijone dolarjev), ki bo tudi ekskluzivni dobavitelj brezalkoholnih pijač. Razgovori potekajo tudi z Elanom za ekskluzivno pravico pre-skrbovanja s smučmi. Sedaj se pogovarjajo tudi o izbiri firme, ki bo uradni merilec časov, Poleg Swiss-timinga je dalo ponudbe več japonskih podjetij. Veliko zanimanje je za olimpijske kovance, ki bodo tudi znaten vir dohodka. Jože Kuralt na zeleni&kih plazovih ELFkN UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbanc Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, štev. 421-7-72). Boris Strel na zeleni&ki tekmi ##/##/#/###########« Sašo Robič iz Jesenic, dvakratni zmagovalec tekmovanja »TOPOLINO« v Italiji. To je neuradno Evropsko pionirsko prvenstvo, (Vozi Elanove smuči.) Športno kolo je prejel v znak priznanja za izvrstne rezultate. 200 Elanovcev v Hiši cvetja Hiša cvetja - grob maršala TITA Akcijo je organiziral Sindikat preko potovalne agencije »Generalturist«. Tako smo se desetega aprila zvečer podali na pot. Iz Radovljice do ljubljane s petimi avtobusi in iz Ljubljane naprej s posebnim vlakom do Beograda. Razpoloženje udeležencev je bilo že na začetku izredno. Oboroženi s potovalkami, beri z malico in aperitivom, smo se že v kupejih, polspalnikih (kušejih) sprostili, tako da nam prva noč 9-urna vožnja ni delala težav. Pa tudi spali nismo kaj prida. S petjem, pogovori in »obiski« smo si krajšali čas. Pa tudi nova poznanstva in zbližanja so ob takih primerih normalen pojav. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Kamorkoli si prišel, so ti po stari slovenski navadi nazdravili s češnjevcem, doma pripravljenim likerjem, slivovko, viskijem in še in še. Tako so se nekaterim (ali kar v večini) razvezala usta, dovtipov in dvorjenja ni manjkalo, res pa je, da pri tem ni bilo nikakršnih izpadov in sitnežev, da bi imeli karkšnekoli težave. Tako smo že kar malo utrujeni zjutraj na vsezgodaj izstopili na železniški postaji Top-čider, kjer so nas že čakali rdeči avtobusi Generalturista 1 v koloni z vodiči. Takoj smo se odpeljali na zborno mesto na Dedi-nju in se uvrstili v sprevod obiskovalcev. Ker je bila sobota, je bil naval izreden, tako smo imeli srečo, da smo od pol sedme ure jutraj do 1‘2. ure opravili svojo dolžnost. To čakanje je bilo sicer izredno naporno, posebno še ker je ta čas začela vleči košava in se je iz aprilskih oblakov večkrat ulil dež, dežnikov pa je bilo zelo malo. Tudi garderoba večine obiskovalcev je bil bolj letna. In ženske z novimi čevlji .. . in osebne potrebe ... in mokre noge da je kar zeblo in še in še. Toda ves ta napor je bil bogato poplačan, ko smo le prišli do »Hiše cvetja«, kjer smo - se dostojno poklonili našemu pokojnemu maršalu TITU. To je bil nepozaben trenutek, ki bo vsem ostal celo življenje v lepem spominu. Po skupnem kosilu smo si ob spremstvu vodičev z avtobusi ogledali našo prestolnico. Vsak avtobus je sicer šel v svojo smer, toda Kalemegdan smo si ogledali vsi. Toliko zgodovinskih posebnosti nam je bilo prikazanih, da smo se pri tem pošteno utrudili, še posebno, ker nas je vsepovsod preganjala nevihta. Nekaj ur nam je ostalo prostih za individualni ogled mesta. Nekateri so se poslužili srbskih specialitet, drugi so zaigrali igro na srečo, tretji so šli po trgovinah, četrti v živalski vrt, kakor je komu prijalo. Zvečer pa smo se zopet zbrali v naših spralnikih, vendar mnogo bolj umirjeni (utrujeni) kot prvi večer. Posebnost je bila večerja v jedilnem vagonu na vlaku. Kar 15 vagonov smo morali prehoditi tja in nazaj. To je bilo zanimivo in malce nevarno za nežni spol, ki so ga občudovali in nagovarjali številni drugi potniki v teh prehodnih vagonih, tako da smo jih morali mi »domači« moški braniti pred nadlegovanji. Vendar se je ta sprehod po vlaku izplačal. Večerja je bila odlična, postrežba enkratna, tako da je tudi to bilo za vse svoje doživetje. In potem smo po-spali, vsaj v večini — utrujeni Poročilo o opravljenih izpitih za delavce, ki so zaposleni pri kemični obdelavi v TOZD Smuči V okviru programa izobraževanja je bilo dne 5.3. 1981 organizirano predavanje za delavce, ki delajo oz. nadzorujejo delo pri kemični obdelavi v TOZD Smuči. Predavatelji so bili: — Krmpotič Nevenka (kemična obdelava, čistilne naprave, osnove kemije) — Renko Branko (posluže-vanje in vzdrževanje) — Rupar Stane (tehnologija dela) — Zajc Bojan (varstvo pri delu) Seminar je trajal v času od 15. do 18. ure, vsi delavci pa so predhodno dobili podrobnejša navodila iz predavanih tem. V________________________________ še od prejšnje noči in napornega dne. Le tu in tam je bilo slišati še kakšno živahnost in dovtipe. Vlak pa je drvel proti Gorenjski. V Ljubljani smo presedli zopet na avtubse, ki so nas varno in »zgodaj« — ob 6. uri zjutraj pripeljali na svoje domove. Ce združimo vse vtise tega enkratnega potovanja, potem ga lahko ocenimo z dobro oceno. Dosegli smo svoj namen, obiskali smo zadnji dom našega velikega državnika maršala TITA, ogledali smo si spominski muzej z eksponati, ki jih je maršal prejel v znak priznanja iz celega sveta. Organizacija in izvedba izleta je bila zelo dobra, udeleženci smo bili zadovoljni in se zdaj že sprašujemo, kdaj in kam bo spet kakšen izlet, ki nas zbližuje in ki združuje koristno s prijetnim. Knafelj Slavko Dne 17.4. 1981 so bili organizirani izpiti oz. preverjanje znanja za vse delavce in sicer: 1. Rupar Stane 2. Eržen Zdenka 3. Kapus Jakob 4. Jelenc Peter 5. Ilc Juriča 6. Zupan Vida 7. Kralj Edi 8. Justin Anton Na podlagi pregledanih testnih pol, kjer se je zahtevalo 75 % pravilnih odgovorov, je bilo ugotovljeno, da so vsi delavci pravilno rešili postavljena vprašanja in da so s tem seznanjeni in poučeni iz poznavanja dela, vzdrževanja in varstva pri delu. Sestavni del poročila je strokovna dokumentacija, testne pole in navodila, ki so izobešena v prostoru kemične obdelave. Zajc Bojan, ing. _________________ obiskovalcev hiše cvetja Na Kalemegdanu Uspešno opravljeni izpiti Energija, poraba, varčevanje Vse bolj pogosto nas sredstva obveščanja spominjajo na energijo, predvsem z enim glavnim namenom, da nas opozorijo, prepričajo in vzgojijo. da pričnemo na energetske vire gledati kot minljive vire, s katerimi moramo skrajno varčevati, da zadržimo doseženi nivo razvoja in zapustimo nekaj teh dobrin in dosežkov tudi zanamcem. Namen sestavka je seznaniti bralce Smučine s tem, kako se na tem področju ponašamo v ELAN-u. V ELAN-u uporabljamo sledeče vrste energije: električno energijo, vročo vodo, komprimirani zrak, hladilno vodo. Za proizvodnjo naštetih vrst energije uporabljamo kot gorivo mazut in lesne odpadke, električno energijo pa kupujemo od distribucije. O tem celotnem primarnem energetskem delu pretežna večina članov kolektiva zelo malo ve, saj smo se navadili na stanje, za katerega smo prepričani, da se ne more in ne sme sprememniti. Preskrba DO z energijo je na skrbi TOZD Vzdrževanje, ki se te naloge zaveda in se trudi, da jo opravlja v zadovoljivem obsegu in s čim manjšimi stroški. Pri tem pa vzdrževanje ne more vplivati na racionalno porabo pri številnih potrošnikih, ki lahko po svoji presoji trošijo energijo. Ta sestavek bo še posebej dosegel svoj namen, če se bo kdo od bralcev spomnil na porabljeno energijo na svojem delovnem mestu. Trdim, da še vedno premalo razmišljamo o energiji, kadar želimo z raznimi intervencijami odpravljati ozka grla v proizvodnji ali dovolimo posamezniku, da po svoji presoji opravlja razna dela ob sobotah, nedeljah ali ponoči. Kljub do sedaj precej kritičnemu gledanju na odnos do porabe energije, pa ne bi bilo prav, da ne bi poznali tudi pozitivnih premikov v smeri varčevanja in prizadevanja posameznikov za uvajanje in izvajanje le-tega. V nadaljevanju naštevam nekaj najpomembnejših ukrepov, ki so bili uvedeni, se izvajajo in so njihovi rezultati tudi dokazani in izračunani: — Dosledno vzdrževanje in kontrola avtomatike naših prezračevalnih naprav. — Vgrajeni so dvotarifni regulatorji za ogrevanje v hali B in v palstiki. — Vgrajene so preklopne ure za izkjučevanje prezračevanja v upravni stavbi preko noči in v dela prostih dneh. — Vgrajeni so dodatni kontrolni instrumenti za kontrolo pravilnega izgorevanja v pečeh. — Vgrajenih je nekaj prezračevalnih naprav z rekupe-ratorjem za izkoriščanje toplote odpadnega zraka, ali pa se ogreti zrak, če ni onesnažen. direktno vrača nazaj v prostor. — Zagotovljena je boljša priprava lesnih odpadkov, ki so tudi doslednejše uporabljeni za kurjavo. — Dograjen je hladilni register, kar je v zimskem času omogočilo izključitev obratovanja hladilnega stolpa. — Nabavljen je nov kompresor z modularno regulacijo, zmanjšano količino kondenza-ta v zraku in vrsta drugih prednosti. Še dosti stvari lahko naštejem, ki jih vzdrževanci bodisi individualno ali kolektivno do-prinašamo za razultate, vidne in priznane v proizvodnji. Z vsemi naštetimi ukrepi je tesno povezano ime Vinka Selča-na in Severina Katrašnika, kot Z namenom po stalnih izpopolnitvah in izboljšavah, ki so sicer v proizvodnji permanentno prisotne, bo letalo DG-100 (G) ELAN v letu 1981 doživelo obseženjše spremembe (20 manjših in večjih), kar naj pomaga pri nadaljnjem dvigu povpraševanja na trgu. Ne gre sicer za spremembo naziva tipa, saj bi to povzročilo upravne težave, pač pa za novo ime letala, ki je DG-101 (G) ELAN. Prvi primerek izboljšane verzije je poletel ob koncu februarja, serijska letala nove verzije pa so bila kupcem na razpolago v aprilu. Vsebina sprememb je naslednja: a) avtomatski priključek višinskega krmila pri verziji DG-100 (G) ELAN zagotavlja preprostejšo in lažjo montažo višinskega repa na trup, pogon višinskega krmila se pri tem avtomatično spoji. b) enodelen pokrov kabine: daje modernejši in lepši videz letala ter pomeni napredek v pogledu uporabnosti. Enodelni pokrov kabine je vpet in vrtljiv v nosu trupa, odpiranje je navzgor, odprti položaj vzdržuje pnevmatski dušilec. Olajšano je vstopanje in izstopanje pilota, dostopnost cock-pita pri pregledih, čiščenju in podobno je idealna, siceršnja odlična vidljivost in preglednost iz kabine je še boljša. Skok v sili je mogoč tudi tedaj, ko zadnje zapiralo pokrova tudi večih drugih vzdrževalcev, ki so s svojo pripravljenostjo zdravim razmišljanjem, našli številne uporabne rešitve in jih tudi uvedli. Mislim, da upravičeno pohvalim tudi vse delovodje vzdrževanja, ki so v celotnem zimskem obdobju vestno opravljali dežurstva ob nedeljah in drugih dela prostih dneh. Pohvalo zaslužijo tudi vsi tisti vzdrževalci, ki so razumeli nastale situacije in bili na razpolago ponoči ali ob nedeljah in prostih dnevih, če je šlo za nujno intervencijo ali tudi neobhodna vzdrževalna dela. Takšna aktivnost in ponašanje je sigurno glavni doprinos, da v letošnji zimi nismo imeli izpadov v proizvodnji vsled okvar, ki jih mraz in zima če-sto povzročata. Nazadnje ugotavljam, da je sodelovanje in zaupanje delavcev drugih TOZD in vodstva kabine ni odprto. To zagotavlja mehanizem za odmetavanje, saj vgrajena vzmet na prednjem delu dvigne pokrov kabine za toliko, da ga zračni tok odnese. c) udobnejši cockpit, nova izvedba pomeni več prostora v kabini in zagotavlja udobne) sedenje tudi pilotom, ki so višji od 190 cm, oziroma daje več prostora tudi pri uporabi debelejših hrbtnih padal. Izboljšana je dostopnost radijske postaje in instrumentne plošče, z novo obliko stolpiča za inštrumente pa je dosežen lagodnejši položaj nog tudi za letalce nižje rasti. d) novo vzmeteno podvozje, v vilicah podvozja so vgrajeni vzmetni elementi, ki bistveno podjetja do aktivnosti vzdrževalcev tudi eden bistvenih razlogov, da smo svoje zamisli lahko uresničili in dosegli uspeh. Z zapisom želim doseči, da bralci spoznate delo vzdrževalcev tudi s te plati in nam naše napake, ki pri delu nujno na-nastajajo, včasih bolj razumevajoče oprostite. Tudi mi se pri svojem delu srečujemo s kadrovskimi problemi, pomanjkanjem znanja, pomanjkanjem materiala, časovnimi stiskami in drugimi nevšečnostmi. Sestavek zaključujem s ponovitvijo misli, da lahko in tudi moramo vsi delavci sodelovati pri varčevanju z energijo. Vedeti moramo, da številni prispevki, čeprav niso veliki, v sestavku pomenijo pomemben prihranek. Branko Renko, dipl. oec. izboljšajo amortizacijske lastnosti pri vožnji letala po tleh (trši pristanki, neravne vzletno-pristajalne steze). V mehanizmu podvozja je vgrajen tlačni pnevmatski dušilec, ki zagotavlja lažje uvlačenje in izvlačenje podvozja. e) avtomatski trimer in zavora na kolesju preko ročice zračnih zavor pri verziji DG 100 (G) ELAN. Ročica za proženje avtomatskega tri-merja je postavljena na pilotsko palico, na dosedanjem položaju ročice trimerja pa bo indikator (kazalec) njegovega položaja, kar pomeni funkcio-nalnejši položaj komandnih ročic. Pogon zavor kolesa bo priključen na ročico zračnih zavor v nadaljevanju hoda od položaja, ko so le-te popolnoma izvlečene. Zavora na kolesu bo s tem bolj učinkovita. f) sprememba vodnega balasta pomeni avtomatsko priključitev pri spoju kril s trupom ter boljši in trajnejši ventil (boljše tesnenje) g) več drugih tehničnih izboljšav kot n. pr.: nov omejilec odklonov krilc, spremenjeno vodilo pogona in zaklepanje uvlačljivega podvozja, novo varovanje glavnih svornikov s stabilnimi varovali na trupu. Predstavitev novega modela jadralnega letala DG — 101 G — Elan na sejmu v Friedrichshaffenu Novo jadralno letalo DG-101 G Elan gg./a/c ets Konstruktor in naša dva strokovnjaka O novem zakonu o cestnem prometu Prvega maja je začel veljati novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki ga je skupščina SFRJ sprejela minulega oktobra, potem ko je osnutek zakona šel skozi temeljite priprave in javno razpravo. Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa bi do podrobnosti morali poznati vsi, ki imajo kakorkoli opraviti s cestnim prometom, še prav posebej pa vozniki motornih vozil sami. V novem Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa je bolj kot doslej poudarjena odgovornost najširšega kroga dejavnikov, tudi če so v prometu udeleženi le posredno, to je od tistih, ki imajo na skrbi cestno mrežo in prometno signalizacijo, do tistih, ki se ukvarjajo z javnim potniškim prometom in transportom, nadzorom prometa in vzgojo voznikov motornih vozil. V tem čalnku bi se dotaknili novosti, ki so pomembne za nas voznike same. Predvsem je novo to, da so za vse prekrške predpisane občutno višje denarne kazni, kot pa v zakonu iz leta 1974, tako za delovne organizacije (do 150.000,— din; prej do 30 tisoč) kot tudi za voznike motornih vozil in je najmanjša mandatna kazen 100.— din (prej 20 dinarjev). Po novem zakonu morajo biti avtobusi za prevoz otrok označeni s posebnim znakom. Vozniki vozil, ki vozijo za takšnim avtobusom ali ki peljejo nasproti, morajo ustaviti svoje vozilo, kadar je vozilo, v katerem se prevažajo otroci ustavljeno na cestišču, dokler otroci vstopajo vanj ali izstopajo iz njega. Pri vožnji skozi naselje mora voznik omogočiti vkjuči-tev v promet vozilu za javni mestni prevoz potnikov ali posebno označenemu vozilu za prevoz otrok, ko voznik takega vozila s smernim kazalcem nakaže svoj namen. Voznik in oseba, ki se vozi v motornem vozilu, ki ima vgrajene varnostne pasove, morata biti privezana z njimi, dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti. (Kazenska določba se bo uporabljala šele od 1/1-1985 dalje in bo kazen 100.— din). V osebnem avtomobilu se na prednjem sedežu poleg voznika ne sme prevažati otroka, ki še ni star 12 let, kot tudi ne osebe ki je očitno pod vplivom alkohola (kazen 100. — din). Precej novosti je v novem zakonu glede prekoračitve hitrosti, in se kazen stopnjuje. Večja je prekoračitev, večja je kazen ins. izven naselja: prekoračitev hitrosti do 10 km/h (kazen 100,— din), prekoračitev hitrosti za 10—30 km/h (200 din), prekoračitev hitrosti od 30— 50 km/h (500.— din) in prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h (prijava sodniku za prekrške in kazen 500 do 3000 din. S prekoračitvijo hitrosti v naselju pa je takole; prekoračitev hitrosti do 10 km/h (kazen 200 din), prekoračitev hitrosti 10—30 km/h (500 din), prekoračitev hitrosti od 30—50 km/h (prijava sodniku za prekrške in kazen 500 do 3.000 din) in prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h (prijava sodniku za prekrške, kazen 800 do 4.000 din in odvzem vozniškega dovoljenja od 3 mesecev do 1 leta. Med vleko pokvarjenega vozila morata biti obe vozili, to je vlečno in vlečeno, označeni z varnostnim trikotnikom ins. vlečno vozilo na prednji strani in vlečeno na zadnji strani (po prejšnjem zakonu se je označevalo samo vlečeno vozilo). Vozniki motornih koles, morajo pri vožnji izven naselja imeti prižgano zasenčeno (kratko) luč. Voznik motornega kolesa in oseba, ki se vozi z njim na motornem kolesu, morata med vožnjo na cesti imeti na glavi varnostno čelado. Neupoštevanje znakov, ki jih dajejo miličniki bo »dražje« ins. prijava sodniku za prekrške in kazen 500 do 3.000 din (prej »samo« 50 din mandatne kazni). Prav tako pa bo »dražja« tudi vožnja pod vplivom alkohola ins. prijava sodniku za prekrške in kazen 800 do 4.000 dinarjev z že obveznim odvzemom vozniškega dovoljenja. In še nekaj o takozvanem TOČKOVANJU o katerem je govora v novem zkonu. Nasproti vozniku motornega vozila, ki bo v enem letu s pravnomočno odločbo kaznovan za tri ali več hujših prekrškov ali prekrškov s katerimi so bili neposredno ogroženi drugi udeleženci v prometu ali je bila povzročena prometna nezgoda bodo uporabljeni posebni vzgojni ukrepi kot so: obvestilo o nevarnosti in možnih posledicah, ki jih v cestnem prometu povzroča njegovo obnašanje, pozivi na posamične ali skupinske razgovore, napotitev na predavanje ali predvajanje filmov s področja prometne varnosti, napotitev na preverjanje poznavanja prometnih pravil, prometnih znakov in potrebne spretnosti pri vožnji z motornim vozilom in drugi vzgojni ukrepi. Vsi navedeni ukrepi bodo uporabljeni na podlagi posebej predpisanega vrednotenja teže dejanj pri storjenih prekrških in njihovega vpliva na nastajanje prometnih nezgod, v katerem se določi za vsak prekršek ustrezno število točk, ki so v sorazmerju s stopnjo nevarnosti dejanja pri storjenem prekršku. Za voznika so ukrepi, ki so mu bili izrečeni, obvezni. Če se bo voznik izogibal ukrepom ali jih zavračal, se mu bo začasno odvzelo vozniško do- voljenje, dokler se po njh ne bo ravnal. Če se bo pri izvajanju ukrepov napotitve na preverjanje poznavanja prometnih pravil, prometnih znakov in potrebne spretnosti pri vožnji motornega vozila ugotovi- lo, da voznik ne pozna prometnih pravil, prometnih znakov ali da nima potrebne spretnosti pri vožnji motornega vozila v cestnem prometu, se mu bo začasno odvzelo vozniško dovoljenje in se ga napotilo na ponovno preverjanje. To je le nekaj najvažnejših sprememb novega zakona, vsem voznikom pa priporočamo, da se z zakonom sami seznanijo bodisi da zakon sami »preštudirajo« ali pa se udeležijo predavanj, ki jih organizirajo Avto moto društva. VIDIC Zdravko IURHIH ZA KESEC APRIL 1901 Priinei: it is« 1. JERAIA ';v^ 0 j 1 0 1 i 0 1 1 1 i 0 1 ; | 5 1 V‘ 2* VREČKO 1 1 1 1 j 1 ll 1 j 0 1 1 1 1 8 I,- ii. 3. BILIČ 1 0 0 vc 1 0 1 0 1 0 1 1 * VI. 4. RESMAN F. 0 0 >' 1 1 1 1 1/2 1 i le1* 5. BLAŽIČ A. 0 0 1 0 0 0 0 0 0 i 1 IX.- 6. BLAŽIČ p. i 0 0 1) 1 0 1 0 0 1 3 jVII. i-VII 7. POTOČNIK 0 0 1 0 1 1 1 /2 1 1 > 1 IV. 8. KCR0ČEC 0 0 0 0 1 0 0 v* 1 1 IX.- X. 9. DRAGAN 1 1 1 1/2 1 1 1/2 1 v\x 1 1 8 i.-: I. 10. DOLAR 0 0 0 0 1 1 0 1 0 1 3 ii.- vin n. 1 1 OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJANJU BORBENIH PARTIJ ZA LETO 1981 Na tekmovanju, ki je bilo od 11, —27. III. 1981 na kegljišču doma upokojencev v Radovljici, je nastopilo 54 moških in 30 ženskih ekip ali skupaj 428 članov sindikata iz 73 osnovnih organizacij sindikata. Vrstni red — ekipno moSki: (54 ekip) 1. Veriga Lesce I. 2. Združ. obrtnikov Radovljica 3. LIP Bled I. 11. ELAN Begunje I. 21. ELAN Begunje II. Ekipno - ženske: (30 ekip) 1. Iskra Otoče I. 2. ELAN Begunje I. 3. Iskra Otoče II. 19. ELAN Begunje II. Za ELAN so nastopili: Moška ekipa I. 1. Hanžič Janez 2. Blažič Alojz 3. Praprotnik Filip 4. Kocjančič Jaka 5. Hrovat Anton 6. Toman Slavko Moška ekipa II. 1. Tonejc Niko 2. Blažič Franc 3. Stroj Miloš 4. Peinkiher Matevž 5. Vidic Matevž 6. Mulej Jože 7. Djelalija Ante Zenska ekipa I. 1. Gosak Marija 2. Bec Marija 3. Košir Majda 4. Bulovec Tinca Zenska ekipa II. 1. Lavrič Marija 2. Jesenšek Vera 3. Jerala Marija 4. Ilc Juriča _ 5. Hribar Anica Hrovat Anton kegljev: 1016 999 949 890 798 592 541 479 315 točk: 77 65 55 10 10 55 45 37 6 •ssmsm! TRIMLET, kot osnovni element domačega trima, se lep vklaplja v stanovanje, najustreznejie mesto zanj pa je otroška soba. Izdelek bo naprodaj Se v tem poletju v Športnih trgovinah in v salonih pohištva Popularni sodelavci Jurij Vogelnik V dananšnji števili vam predstavljamo tov. Jurija Vogelnika, dolgoletnega serviserja Ingemarja Stenmarka. S tem delom je Vogelnik postal zelo popularen, ne samo doma, temveč v športnem svetu smučanja. Prav gotovo ima tudi on del zaslug pri športnih uspehih Ingemarja. To je tudi dokazal z brezhibno pripravo smuči najboljšemu smučarju sveta vsa pretekla leta. Kajti pridobiti si zaupanje takega tekmovalca ni kar tako. S tem združuje interese Elana in tekmovalca samega. Sicer pa je to delo zelo zahtevno in odgovorno. Zahtevno zaradi znanja in poznavanja stroke, odgovorno pa zato, ker tudi od priprave smuči zavisijo rezultati. No in kot vidimo je Jur svojo nalogo vseskozi opravljal odlično. Po drugi strani pa lahko rečemo, da zaradi večletnega sodelovanja z Inge-marjem oba veže iskreno delovno tovarištvo in zaupanje. Prav gotovo bi nam Jurij Vogelnik lahko postregel z raznimi podrobnostmi v zvezi z In-gemarjem, saj je živel z njim in doživaljal razne detajle v njegovi športni karieri, kakor tudi izven nje. Jur Vogelnik je bil zaposlen v Elanu že leta 1965 do 1967 in drugič od leta 1970 dalje. Po poklicu je lesni tehnik in je opravljal dela tehnologa smuči in delovodje prototipne delavnice. Od leta 1974 je serviser smuči, vseskozi pri Stenmarku. Tako je letos dopolnil že osmo servisersko sezono. Sam pravi, da je sodeloval na najmanj 140 tekmah za svetovni pokal. Od teh nastopov je bil Ingemar uvrščen na najmanj 120 tekmovanjih. Od tega je bil 62 krat prvi, 30 krat drugi, 15 krat tretji in manjkrat na nižjih mestih. Kot serviser je Vogelnik sodeloval na dveh olimpia-dah — v Innsbrucku in Lake Placidu in na svetovnem prvenstvu v Garmisch Parten-kirchnu. Poleg tega je sodeloval na 20 tekmah za Evropski pokal in za svetovno serijo. Prepotoval je počez Evropo, Ameriko (šest krat) ter japonsko (štiri krat). Posebno se spominja postankov na Havajih, Hong-kongu in Bangkoku, kjer so bila zanimiva tekmovanja, ki niso bila vezana na smučarijo. Najzanimivejši dogodek iz potovanja je bil prav gotovo na Aljaski, kjer je ob vzletu zečel goreti eden izmed motorjev aviona, pa se je vse srečno končalo. Zanimivo pripoveduje, da je smučarija in mazanje smuči le okrog 30^ vsega dela. ki ga opravlja. Zraven so še prevozi Stenmarka, opravki raznih formalnosti, drobnarije, ki jih je treba vključevati. Nadalje vključitev v moštvo in razni posegi pred tekmo, med tekmo in po tekmi. Pri tem delu ni občutka za čas, ni nedelje, ni praznika in noči. Problematika je s prevozi s tekme na tekmo na cestah, razne zapreke, zapore, plazovi, gostota prometa in še in še. Skratka velika vsestranska odgovornost. Marsikdo si predstavlja to delo kot avanturo, doživetje, vendar ni tako. Nasprotno zahteva izredne napore in odpovedovanja. Pri tem so že tudi leta, dom, družina itd. Pravi pa, da ho še toliko časa vztrajal kot serviser dokler bo Ingemar tekmoval. Tudi Ingemar noče menjati, ne serviserja, ne čevljev, ne smuči, ne okove, ker novim ne zaupa, z dosedanjimi pa je dosegel že toliko zmag. Tako se je naš sodelavec Jurij Vogelnik spoznal v teh letih z vsemi tekmovalci svetovnega pokala, z vsemi trenerji in serviseji in med njimi uživa velik ugled, ki pa ga je moral pribotiti sam s svojim vestnim in strokovnim delom. Kljub vsem naporom je v teh letih videl mnogo sveta. Sam pravi, da je imel veliko življenjsko srečo, da je bil prav on izbran za tako pomembno delo in srečanje s Stenamarkom, srečen pa je lahko tudi Elan, ki si je pridobil takega tekmovalca, ki je ponesel ime Elana v svet. K. S. Zahvala Ob težki izgubi drage mame MESERKO MARIJE se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja, sodelavcem razreza skladišča lesa in temperir-nice pa še posebna zahvala za denarno pomoč namesto venca. Žalujoča hčerka Kati Požar z družino Pred letovanjem Za letovanje na morju bo letos spet nekaj več možnosti, kot jih je bilo doslej. Lansko leto, sicer že po dopustu, nam je IM V Novo mesto dobavil še preostalih 5 prikolic, ki smo jih že jeseni, postavii v avtocamp v Fažani. Ta camp je eden izmed najbolj urejenih cam-pov in zato tudi zelo iskan. Ima restavracijo, mnogo urejenih igrišč za odrasle in otroke, ves je v globoki senci in ni daleč do Pule, tako da bodo tja lahko šli tudi tisti, ki nimajo osebnih avtomobilov. Tudi, ko smo lani dobili prvih 5 prikolic, tik pred dopustom, smo morali zelo pohiteti, da smo dobili prostor. Dobili smo ga v Baški na otoku Krku, povsod drugod je bilo že polno. Baška je sicer zelo slikovit kraj, vendar zelo vetroven in prikolice nimajo skoraj nobene sence. Glede na to, smo letos imeli namen nekaj prikolic prestaviti iz Baške v Punat, tudi na otoku Krku, vendar nas pred prvomajskimi prazniki že niso več sprejeli. Kljub obljubam, ki so nam jih lansko leto dali. Ne preostane nam nič drugega kot to, da bom letos že po zaključku letovanja, prestavili te prikolice v Punat. Ostale počitniške enote so ostale tam kjer so bile dosedaj, le da smo nekatere nekoliko obnovili. V Vrsarju, kjer smo pred leti vzeli v najem zemljišča, na katerih stojijo prikolice in sicer za 10 let, smo z namestitvijo posebnih platnenih streh nad prikolicami, naredili prav. Ustvarili smo nekaj sence, ker naravne ni, in boljše pogoje za bivanje v prikolicah, kar hvalijo zlasti starejši delavci, ki slabše prenašajo vročino. V Selcih in Pakoštanih je ostalo vse, kot je bilo. V počitniških enotah, s katerimi razpolagamo sedaj, lahko naenkrat letuje 31 družin. Kolektivni dopust za katerega smo se v naši DO odločili, pa običajno traja okoli 24 dni. Ce hočemo, da se v tem času zvrsti kar največ delavcev v počitniških enotah, lahko letujemo le po teden dni. Tako imamo po tri izmene v času koletivnega dopusta in še nekaj dni ostane za tiste, ki imajo več dopusta in lahko letujejo tudi izven kolektivnega dopusta. Na tak način lahko v času kolektivnega dopusta Zahvala Ob smrti dragega očeta TOREK JANEZA se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, sodelavcem polizdelka smuči, za denar namesto venca na grob. Žalujoči sin Jože z družino letuje nekaj nad 90 družin. To pa je za naš kolektiv, ki šteje že nad 1000 delavcev, še vedno zelo malo. Glede na to poskušamo doseči, da tisti delavci, ki v času kolektivnega dousta delajo (delavci TOZD trgovina in TOZD vzdrževanje) ali imajo več kolektivnega dopusta, t.j. nad 23 dni, letujejo izven kolektivnega dopusta. Tako uspemo, včasih tudi nekoliko na silo, organizirati še po eno ali dve izmeni pred kolektivnim dopustom in tudi po kolektivnem dopustu. Čeprav velja prva polovica julija in druga polovica avgusta za čas sezone, se delavci kar neradi prijavljajo za letovanje v tem času. Tudi letos bomo morali delati tako. Počitniških enot je še vedno premalo, da bi lahko ustregli v sem, ki so se prijavili. Skupaj se je prijavilo za letovanje v lastnih počitniških enotah 212 članov delovnega kolektiva. Glede na to se bomo morali držati stališč, ki jih je sprejela komisija za družbeni standard že v prejšnjih letih; da naj bi delavci, ki imajo več dopusta letovali v počitniških enotah izven časa kolektivnega dopusta, ravno tako tudi tisti, ki v času kolektivnega dopusta delajo. Ravno tako v tem letu verjetno ne bodo mogli letovati vsi tisti, ki so letovali v naših počitniških enotah lansko leto, če so se prijavili za letovanje v času kolektivnega dopusta. Lažje je, če se prijavijo izven kolektivnega dopusta. V tem času se lažje najde možnost, če le ni zahteva izrecno za prvi teden pred kolektivnim dopustom ali prvi teden po kolektivnem dopustu. Iz izkušenj vemo, da se večina letovalcev v kolektivnem dopustu prijavlja za letovanje v I. in II. izmeni, izven kolektivnega dopusta pa samo še eno izmeno pred kolektivnim dopustom ali eno izmeno po kolektivnem dopustu. Z dogovarjanjem je treba nato doseči, da se napolnijo tudi ostale izmene. V nekaj dneh bo komisija za družbeni standard razpravljala o razporeditvah na letovanje in odločila o stališčih glede razporeditev. Sedaj bodo narejene razporeditve samo za počitniške enote, katere že imamo, treba pa je povedati, da smo v letošnjem letu naročili še 5 prikolic in da tečejo pogovori o nakupu dveh stanovanj za letovanje še iz lanskega leta. Z.P. Zahvala Ob boleči izgubi drage mame JESENŠEK CILKE se iskreno zahvaljujem sodelavcem trgovine za podarjeni denar namesto venca. Hvala tudi vsem, ki so jo še zadnji; krat obiskali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vera s sinom Ar-mandom in brata z družinama