570       Vida Jerajeva: Pozdravljenje. -- Ant. Debeljak: Večerna varijacija.
Pozdravljenje.
V ravnem polju ajda zacvetela: oj, jesenska plan! Duša moja, ptička, poletela daleč v božji dan.
Ko čebele zašume pozdravi! Kje je drag obraz, da besedo, ki srce jo pravi, mu porečem jaz?
Ant. Debeljak
Večerna varijacija.
IKot v morje bi tuje zablodil mi nenapojljivi pogled:
Tam v daljnem zatonu na nebosklonu
zgostila sta dva se obla oblaka
v velika snežnika.
Čez klanec njunih pobočij derejo žgoči plazovi
krvavečega solnca, ki omedleva pred grozo neznanega mraka
in bolno dotleva ko v žarkih monstrance.
Iz temneče povodnji valovitih poslopij štrlijo zvoniki — ponositi svetliki — pa mežavo, s težavo brlijo zakasnelim brodarjem, preteč opomin pred viharjem: zakaj zevajoči tolmuni valov
obupani kuhajo šum in bruhajo hrum iz robov — — Pa v hipu je tiho. Prisopihal je veter potratnik, potrošil poslednji je zlatnik večera, razpihal oblake, da nebes zbledeli spominja cekinastih krščenih vin.
*