Se en sovražnik koruze zadružnikov
Zadnji osroo ooisaM nevarno koruzoo bolezon — konizno snet. To je gliv:čna boieze«, Toda tudi v živateikem svetu ima koruaa nevamega sovnažnika — žu-ž<iHto,    takoizvano   koruzno   veščo.
Ta škodljivec, ki v zadnjdh desetletjih unicuje naša korazna polja, ie veliko nevamejši kaikor karuzna snet. Bila so leta, ko j-e uničU koju^o na nekaterih parcelah c&lo do 90odstotno.
Majhen sivorumen metuljček, ki ne-opaženo leta v tmaku od srede jitnija — to je koruzna vešča. Samica !eže po 20 jajčec na posamezne mlade ko-ruzne ra^tline. Vseh jajčec pa tzleže okrog 350, tore) se množi zelo hitro lx   teh   silno   drobnih   jajčec   pridejo   do
3 cm dto-lge ličiake s čmo glavo, ki po-vzročajo skodo na k.oruznih rastlinah. Nejrajši imaj-o mošrke cvete — metlice na vrha, p4 kat>erih cypa2umo zimaj ob-jedke, v notra-njo&ti pa naed prašniki gospodieni tn p*stoBi škotMjivec. Ličinka se aefto hitro razvija ter napade pozne-je fo*di tr6e dele ra«tlane ter steblo in storie. Najeda ml«ona fcoruana zma. na kaft«i»h ©e zaradi iztekajija so-Jca nasede glivice, ki povaročajo plesnivos-t storža. Prav r*radii te pJesnivosti je ličinka ta-feo T&cT<raresi škoc3)ivec, dasi ne pcKmeni od aje aagriizeoo zm}e posebne škode. Topej pcrvajnačajo .večjo škodo »a koru-zi te g4fev*ce, fci se prisele na poškodbe. Pwi»efeiDo >e, da na to paaiino pos«-bao pei kožuhanju in izločitno take sfeoiže.
PxxM k.<mc*i potetja si poi&čejo do-rosie go«e«Jce-v<ešče zainski brlog. Ne-kaj jih prerimi v storžih, ostale se pa zarijejo v spodaiii del stebia, tako da ob spfavlfamju Jtoruze ostanejo na polju. Nj-ih . za«pred«k j<e g-ost i.n ta jih ščiti pred siabim vreimenam; čeprav koruzišče preorjeano, jim to ne škoduie. Zabubi-jo se pa »eie v na<9ted»ji spomladi in v ki^»&_e*n lctsu St^potesn prvobraz. iz bttbe ve-išsa.
'1/B$imm,ye koriraae vešče m Vahko, kar vadtmo  is opšGti&ega   raevoja jn  živije-
nja. Ce poizkušamo z želodarvimi strupi, ne pridemo ličinkam v notranjosti rastli-ne do živega. Vaibe &e ne obnesejo. Di-rektnih sredstev tarej ni. Preostanejo nain le ae tehnični ukreipi pioti temu škodljivcu, če ne omenjamo z;nanstvenih poskusov zatiranja z raznim; živalskimi zajedalci, bacili in bakterijami. Dobro je, če koruze ne sejemo na vlažni in težki zemlji, ker rabi lirJnka za svoj razvoj precej vteige. Storže pokrijemo aii sežgemo, ker le tako umčimo v njih prezimuj&če ličinke. Koruznice pa ne smemo podofati, ker bi se sicer Skodljivec še bolj ^aredil. Polje mora-mo temeljito ofistiti koru^znice. Najbnlj-še je, če koruznico posekamo z ostio motiko čisto pr; zenilji. Koruznico si-cer lahko pokrmimo v mašaaici z drugo sofrno krnio, paziti pa moramo, da ne prideio na gnoj neprebiavljeni kosi. Ce je bilo polje zelo akužeino, je najpri-mernejše   vso   koruznico  sežrjati.
Koruzna vešča napada tud; proso, za-to  ne sejmo  koruze   nikdar za  prosom.