DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI V Hibbingu, Minn., se bo v JJttboto 28. lovembra zvečer vr-|''la veselica društva št. 54 J. K. J. Prostor veselice: Sons Italy dvorana na Howard [Street. isk P1 nnj m' P' o?< e J 75 ■,-------------------------"fr;.' ■ Naslov—Addres* NOVA DOBA 6117 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) NOVA DOBA (NEW ERA) V letu 1936 se je vršila 15. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvenfno leto naj bi bilo leto največjega napredka. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered aa Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1928. Vo. 47 ST. 47 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, NOVEMBER 25TH — SREDA, 25. NOVEMBRA, 1936 VOL. XII. — LETNIK XII. Skupno veselico priredita Nlštvi št. 203 JSKJ in št. 586 v Cheswiicku, Pa., v so-: ko 12. decembra. Veselica; bo vršila v unijski dvorani' Hanvicku, Pa. Proslavo tridesetletnice u-'tanovitve naznanja društvo št. •6 JSKJ v Pittsburghu, Pa. ršila se bo 26. decembra v ®ttikajšnjem Slovenskem dolili. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA PREDSEDNIK, ROOSEVELT, ki je na potu v Južno Ameriko, da se udeleži otvoritve paname-riške konference v Buenos Airesu, Argentina, upa dne 27. novembra dospeti v Rio de Janeiro, Brazilija. Tam bo gost brazilskega predsednika, nakar bo odpotoval proti Argentini, da se 1. decembra udeleži prej omenjene panameriške konference. Na povratku se bo za nekaj ur ustavil v mestu Montevideo v republiki Uruguay. Predsednik potuje na križarki Indianapolis, katero spremlja križarka Chester. BREZPOSELNOST je še vedno velik problem v Zedinjenih državah. Koliko brezposelnih je v deželi, nihče prav ne ve, sodi se pa, da jih je od 8 do 11 milijonov. Predsednik Roosevelt je pretekli teden apeliral na industrije, da zaposlijo več delavcev, posebno starejših in ne-izučenih delavcev, katerih je največ med brezposelnimi. Obenem je omenil, da bo moral prihodnji kongres dovoliti primerno vsoto, da se vzdržijo vladne odpomožne ustanove do konca fiskalnega leta, to je do 30. junija 1937. DEPARTMENT of Public Welfare se bo imenoval novi department, ki ga baje namerava ustanoviti predsednik Roosevelt. V to svrho potrebuje samo kongresnega dovoljenja. V novi department, ki bi bil po številu enajsti, bi spadale sledeče vladne agencije: Works Progress Administration, Civilian Conservation Corps, Resettlement Administration, Public Works Administration, National Youth Administration, Bureau of Public Health Service in Social Security Board. V DRŽAVI OHIO je zvezno sodišče v Columbusu potrdilo ustavnost državnega zakona o minimalnih mezdah delavcev. Namen zakona je ščititi ženske in mladoletne osebe pred naj- * hujšim izkoriščanjem. Naj vi š- je zvezno sodišče v Washingto- 7‘ nu je nedavno slično postavo ^ države New York proglasilo za 11 neustavno. Razume se, da bo ’ tudi tozadevna postava države 5 Ohio prišla pred vrhovno so- r dišče v svrho končne odločitve. s s LEGISLATURA države Arizone se je s posebno spomeni- l co obrnila na zveznega državnega tajnika Hulla, da naj bi " skušal od sosedne republike ■ ! Mehike vzeti v najem za primerno število let okrog 700- ' I000 akrov puščavskega sveta v 1 mehiški državi Sonori. Arizona 1 ibi nujno potrebovala to ozem- . 1 je, da bi prišla do pristanišča ' ob californijskem zalivu, odkoder bi po ladjah odpošiljala svoj bombaž, in baker. Spomenica navaja, da bi se omenjeno puščavsko ozemlje moglo iz-1 premeniti v rodoviten svet z 1 irigacijo iz reke Gile. Glavno 1 pa je seveda, da bi mogla Ari-j • zona razviti svoje lastno pri-> stanišče. Omenjeni kos sveta - naj bi se od Mehike skušal do-J biti samo v najem, da se na ■ noben način ne bi kalili prija-} teljski odnošaji, ki vladajo med obema republikama. i REXFORD G. TUGWELL, r- podtajnik zveznega poljedel-skega departmenta, eden izmed (Dalje na a. strani) Skujmo božičnico z obdaro- 1 a*ijem otrok priredijo dne 26. •' ^cembra tri slovenska društ- 1 'a v Braddocku, Pa., namreč 1 ^uštvo št. 31 JSKJ ter dru- > ;itvi SSPZ in SNPJ. 1 i, * i j- V današnji izdaji Nove Do- 1 je 6 je priobčen dopis sosestre!< jo ^ances Tanko, članice društ- I ’a št. 133 JSKJ v Gilbertu, > 'linn., katerega uredništvo pri-M toroča vsem članom v pozorno) 1 Očitanje. V preprostih be- • ’edah je tam zelo prepričeval-10 povedano zakaj bi morali ^ *'ti člani vedno točni s plače- ^ i« >anjem asesmentov. ( ]t| * r1 y Iiraddocku, Pa., je umrla j I Starina Germ, članica društ-ji ih ja št, 31 JSKJ, ki je spadala 1 ;o 'tej organizaciji okrog 30 let. 1 * ( Dramsko društvo “Ivan Can- 1 kr” v Clevelandu, O., vprizori 1 ž\' nedeljo 29. novembra Can- ( Wjevo igro “Hlapec Jernej ; 1,1 njegova pravica.” Dobiček ] Ureditve je namenjen “Can-p i tarjevi ustanovi.” Igra se bo h 'fšila v S. N. Domu na St. ! Wair Ave. in se bo pričela ob »« f*h popoldne. S* A ! it bevski zbor “Naprej” v Mil-j '• ''kukee, Wis., priredi v nedelo 29. novembra koncert z bodlim programom. Koncert se S vršil v S. S. Turn dvorani j ^ se bo pričel ob treh popolne. (, * ^ Lepo lahko opero “The Bo-^mian Girl” vprizori skupina talcev in pevcev Federal Mujič Project-a (WPA) v S. N. j ^°mu v Clevelandu, O., na ve-j 10. decembra. Vprizoritev; Se bo vršila pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba S. ^ Doma. Vstopnina bo pro-. J) s posebnimi vstopnicami, ki dobe brezplačno pri zastop-■v‘kih društev Prosvetnega klu-S. N. Doma in v uradu tajska S. N. Doma. * Harpers Magazine, razširjena in upoštevana ameriška re-Vi.ia, prinaša v svoji november-ski izdaji zelo poučen članek "Aliens and Alien Baiters,” katerega je napisal naš ro-iak, ameriški pisatelj Louis Adamič. Avtor se je potrudi, da je zbral statistične in ^ugače-avtentične podatke gle-priseljencev, posebno tistih, ki so še nedržavljani, in je tu-?i od vseh strani osvetlil osebe 'n organizacije, ki se zaganjalo v nedržavljane in ki silne Pretiravajo število istih. Po trditvah teh stoprocent ^ežev je v Zedinjenih država! °d 6 do 20 milijonov tujcev ki so tu nepostavno, in bi mo (Dalje na 2. atranl) life 0 DRŽAVNIH USTAVAH V 32 državah se je dne 3. novembra glasovalo o predlogih,; da se spremeni njihova ustava (konstitucija). Predlogi so bili raznovrstni; nekje se je predlog tikal ustavne spremembe z ozirom na socijalno varnost, drugje izdajanje državnih zadolžnic, uvedbe osemurnega delavnega dneva in mnogih drugih stvari. Znani angleški zgodovinar,! ki je spisal klasična delo “The American Commonwealth,” je[ v tej knjigi nazval državne u-stave “najstarejše stvari v politični zgodovini Ameriko.” One so nadaljevanje starih kolonijal-nih čartrov in odsevajo tri stoletja ameriške izkušnje v samovladi. Poenostavljenje državne u-prave je poglavitna naloga kakih 140 predloženih amendmen-tov k državnim ustavam, že ne-1 coliko let se je čutilo, da je način okrajne uprave (county) postal precej zastarel, šestoricaj državnih ustavnih amend-j mentov stremi za tem, da se odpravijo oziroma spojijo razni o-j krajni uradi. Starostne pokojnine v svrho, da dotična država odgovarja zahtevkam federalnega Security Act, so bile predlagane v državah Florida, Georgia, Louisiana in Missouri. V državi Washington so volilci glasovali o kontroli produkcije električne energije, v državi Montana se je -lasovalp, o ^n^i.idmentu, po katerem naj država ima pravico določiti osemurno delo za vse zt poslitve, razun poljedelstva. Debate tekom predsedniške j volilne kampanje o dozdevnem | vmešavanju federalne vlade v j tradicijonalna “državna prava,” so brezdvomno vzbudile zanimanje javnosti za osnovne zakone posameznih držav. Kdaj so bile uvedene državne konstitucije in : koliko se razlikujejo v posameznih državah? Ko je izbruhnil upor proti angleškemu vladarstvu 1. 1775, sc rovelucionarne organizacije nadomestile prejšnje angleške ko-! mijalne vlade. Kasneje je vsa-; ca izmed trinajstih izvirnih dr-j :av vzakonila svojo lastno dr-: žavno ustavo. V glavnem so se te ustave ravnale po načelih,j izrecno navedenih v izjavi ne-: jdvisnosti, namreč da ima ljudstvo pravico odpraviti ali spre-1 meniti svojo vladno obliko, čim se prepriča, da je v kvar ljudskim pravicam. To načelo je služilo za podlago, da se vpraviči odpad kolo-iij od angleške krone, ali ko je šlo za sestavo državnih uprav, so se države bolj zanašale na svoje prejšnje izkušnje v samovladi, kot na katerosibodi načelo. Prve državne konstitucije so bile jako podobne starim koloni-jalnim čartrom, spremenjene le v toliko, da so odgovarjale spremembi razmer. “Bill of Rights,” ki vključuje versko svobodo, svobodo govora in tiska, pravico zborovanja| in peticije in porotništvo, so u-rstili v ustave osmih držav. Trojna delitev vladne oblasti vj (zakonodaj no, eksekutivno in i pravosodno oblast je bila poudarjena v vseh državnih ustavah. Vendar so državne vlade, kot so se pojavile po revoluciji imele svoje individualne posebnosti. New-Englandske države so na primer ohranile svoja meščanska zborovanja (town meetings), osnovno enoto lokalne samouprave, dočim so bile na Jugu ohranjene nekatere stare (Dalje na 2. strani) VAŽNA KONFERENCA V BUENOS AIRESU V mestu Buenos Aires, Argentina, bo dne 1. decembra o-tvorjena konferenca zastopnikov vseh enaindvajsetih ameriških republik. Pobudo za to konferenco je že pred meseci, dal predsednik Zedinjenih držav, Franklin D. Roosevelt, in njegova sugestija je bila z odobravanjem sprejeta. Do Rooseveltove administracije so se republike južno od Rio Grande svoje velike sestre na -everu bale, ker so bile vajene raznih šikan od nje. Roosevelt1 pa je proklamiral) načelo dobrega sosedstva in .jq svoje besede podkrepil tudi z dejanji. Zadnji ameriški vojaki, ki so pod eno ali drugo pretvezo čuvali interese kapitalistov iz Zedinjenih držav v eni ali drugi republiki, so bili odpoklicani. V odnoša-iih s Gubo se je naša republika odrekla pravic vmešavanja v njene zadeve, katere pravice ji je jamčil tako zvani Plattov a-mendment. Tudi j napram Panami se je naša republika odreda gotovim predpravicam. Vse to je prepričalo južne republike, da administracija Ze-iinjenih držav pošteno misli in la res želi z njimi živeti v prijateljskih odijošajih. Na konfe-enci v Buenos Airesu se bodo lelegati velikih in malih republik počutili enakopravne in bo-!o s tem dani prvi pogoji za ožje sodelovanje vseh ameriških epublik. Delegacija Zedinjenih držav jo skušala na konferenci dose-•i čim boljše trgovske zveze med /semi republikami in zmanjšati jnančno kontrolo gotovih evropskih držav nad posameznimi republikami. Dalje bo sku-;ala pridobiti sestrske republi-ce za stalni ameriški mirovni nlbor, ki naj bi ga tvorili vnanji ministri vseh republik. Vsak norebitni spor med posamezni-Ji ni republikami naj bi skušal ta;i >dbor mirnim potom rešiti. Po- ] ag tega naj bi vse ameriške re- | mblike pristale v načelo nev-ij .rahlosti za slučaj vojne v Evro-' < >i ali pa za primer vojne med!] Ivema ameriškima republikama. ] Otvoritve konference v Bue-!. 'os Airesu se bo udeležil tudi I, iredsednik Roosevelt, kar boi ned delegati nedvomno napra-i i iio dober vtis, posebno sedaj, , o je Vjil za predsednika Zedi-, njenih držav ponovno izvoljen s j ako ogromno večino. Zamudil pa se bo na konferenci samo [kakšen dan, ker namerava poleg! ' Argentine posetiti še par dru-1 j rih republik, poleg tega se pa I 'seli nekoliko pozabavati z ribarjenjem na morju, predno se vrne v Washington. Nekoliko raz-i /edrila se mu bo vsekakor prileglo po burni volilni kampanji in pa predno se loti ogromnega | dela, ki ga bo čakalo ob povrat-:u. —o ---------- PRIMERJAVA ij Republika Zedinjenih držav, - ki meri 3,026,789 kvadratnih . milj, je sestavljena iz 48 držav / raznih velikosti. Starokrajski li-\isti te države dosledno imenuje--;jo “državice,” dasi ponosno tr- - dijo, da je Jugoslavija velika, s, j ker meri 96,134 kvadratnih i J milj. ^ , i- Pa merii ameriška zvezna dr-e žava Texas 265,896 kvadratnih >. milj, California 158,297, Mon-> tana 146,997, New Mexico 122,-634, Arizona 113,956, Nevada a 110,690, Colorado 103,948, Wy-•e oming 97,914, in Oregon 96,699 kvadratnih milj. | VSAK PO SVOJE V državi Ohio so preteklo nedeljo lovci napovedali zajcem in fazanom vojno na življenje in smrt. Na kateri strani jih bo več padlo, se za enkrat še ne mere z gotovostjo reči. Zmagati in poražen biti istočasno je po zdravi človeški logiki nemogoče, vendar se je pri zadnjih volitvah nekaj takega pripetilo resnemu republikanske kandidatu za nek manjši u-rad v državi Oregon. Dobil je večino glasov in je bil izvoljen, toda istočasno so volilci odgla-sovali, da se dotični urad ukine. Pa je mož kljub zmagi obsedel pod kapo m. A V Wheelingu, W. Va., je bil lne 3. novembra izvoljen za kon-stablerja Charles Schultz, ki je bil takrat že tri mesece pokopan. Njemu ne more zaradi tega nihče nič očitati, za inteligenco vo-lilcev pa je to precej slabo izpričevalo. Vsekakor je upati, da mož za prihodnji termin ne bo več kandidat. A V državi Maryland so nedavno po vseh paragrafih inkorpo-rirali “Pasjo bratovščino,” katere člani pa morejo postati le oženjeni možje. Klubovi prostori se imenujejo “Dog-house” in tja se pasji .sobrati zatečejo, kadar jim življenje pri Ijubez-njivih ženicah postane preveč pasje. Nedavno izdana statistika navaja, da je v državi Ohio dva milijona ovac in ovnov, nekaj nad milijon krav in volov in 7657 koz. Kozlov statistika ne omenja: menda so vse postre-Ijali v volilni kampanji. A Pariški modni baroni hvalijo 1 Američanko Mrs. Harrison Williams da je najbolje oblečena j ženska na svetu. Pa ni čudno, da 1 jo hvalijo, saj izda na leto okrog $15,000 samo za obleke, če bi unca delala v kaki tovarni za 10 ali 15 dolarjev na teden, bi modnim prefrigancem ne mogla dajati tako sijajnih zaslužkov. A I ! Eksperti so pronašli, da lasje, brada in muštace zrastejo kvečjemu šest palcev na leto. V i tem je tolažba, da ne bomo čez noč postali boljševiki. A Filmske družbe se pritožujejo, j tla morajo prezgodaj zavreči čisto dobre filme enostavno zato, i ter se ženska moda tako hitro . izpreminja in postara, če bomo ; kdaj vsi nudisti, bo ta neprili-, ka odpadla. i * Italijanski diktator Mussolini - baje vabi brezposelne Avstrijce, ) da bi se naselili v Etiopiji. Prav -, posebno menda Avstrijcem ne a'bo ustregel s to ponudbo, saj - mora biti salamensko slaba dežela, kamor se ne marajo naseljevati Italijani. c * n Ali ste slišali in Čitali koliko a vpitja in pisanja je bilo tekom >- zadnje volilne kampanje o. ko-e munistični nevarnosti! Gore so iej se tresle, rodila pa se je drobna iz niška. Ko je šlo 47 milijonov io volilcev na volišče, je bilo za ko-i- nninistično stranko oddanih kori- maj okrog 57 tisoč glasov. Pri-iz poročljivo je, da si te številke ir zapomnimo, da nas ne bo zona r- spreletavala, če nas bo v bodoč-sn nosti spet kdo strašil s komuni-v- stičnim bavbavom. (Dalje na 2. strani) | PRODUKCIJA DENARJA Denar sam na sebi je za življenje človeka brez vrednosti. Na samotnem otoku, v puščavi ali v divjini je požirek vode ali užiten sadež več vreden kot kupi denarja. Sistem današnje civilizacije pa je tak, da nam je denar v istem neobhodno potreben. Dosti denarja pomeni navadno blagostanje, pomanjkanje denarja pa splošno pomanjkanje in revščino. Denar ni samo potrebno izmenjevalno sredstvo, ampak tudi predmet vsakdanjega govorjenja in razmišljanja. V našem glavnem mestu Washingtonu je tista tovarna, kjer se izdeluje ves naš papirnati denar, in tam ga izdelajo štiri milijone komadov dnevno, na leto pa 1500 milijonov komadov. Teža v enem dnevu izdelanega denarja znaša štiri tone. Kljub temu, da tovarna denarja, ki nosi oficijelno ime Bureau of Engraving and Printing, dela s polno paro dan za dnem, je v prometu manj ko 6000 milijonov bankovcev. Denar v prometu znaša okrog $44 za vsako osebo v Zedinjenih državah. Kam gre potem vsa obilica denarja, ko se vsak dan natiska toliko novega? Večina denarja se obrabi, raztrga in tako zamaže, da ga zvezni zakladniški department zamenja za novega. Povprečno “življenje” bankovca je preračunano ria eno leto. Bankovci ža en dolar pa se obrabijo znatno preje, to iz enostavnega vzroka, ker so najbolj pogosto v porabi. Dolarski bankovci so vsled tega v prometu povprečno le šest mesecev. Dolarski bankovec menja gospodarja povprečno petkrat na dan oziroma 1400krat, predno je vrnjen zvezni blagajnici v zamenjavo. V današnji avtomobilski dobi sta olje in gaso-lin tisti “bolezni,” ki najbolj, krajšata življenje dolarskih bankovcev. Madeži od olja ali gasolina na bankovcih povzročajo, da se jih rajši prime vsakovrsten prah, ki “obrusi” njihovo tkivo. Bankovci se seveda j zelo izrabijo tudi z zvijanjem ali pregibanjem. Dvodolarski bankovci tudi nimajo posebno dolgega življenja, to pa iz vzroka, ker te vrste ■ bankovce mnogi praznoverni , ljudje smatrajo za nesrečne, pa jim trgajo vogale, da “hudobec” odleti. Take pokvarjene 1 bankovce mora potem seveda zakladniški department zamenjati z novimi. Petdolarski, desetdolarski in dvajsetdolarski bankovci imajo daljše življenje, ker pač niso toliko v porabi in ne menjajo \ gospodarjev tako pogostoma. Bankovci po $100, $500 in $1,000 pa trajajo po dve leti in še več. Papir za bankovce Zedinjenih držav izdeluje neka tovar-, na v državi Massachusetts po i1 posebni formuli, ki je znana le ' gotovim zveznim uradnikom in - gotovim uradnikom omenjene - tovarne. Tovarno stražijo po- - sebni federalni stražniki in no-, ibena nepoklicana oseba nims i vstopa v tovarniške prostore. Ko je papir poslan v federal - no denarno tiskarno v Wash h ington, je seveda natančno pre ‘- gledan in preizkušen, če odgo '■j varja vsem zahtevam. V posa a i meznih zavitkih mora biti na r- tančno 1000 pol tega papirja 9 ne več ne manj. Na vsako po (Dalje oa 2. atranl) i ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V dravski banovini oziroma v Sloveniji je okrog 800 brez-j. poselnih abiturientov učiteljskih' ki. Nekateri čakajo že več let za namestitev. Na skupščini, ki I so jo imeli nedavno v Ljubljani,11 so se s posebno resolucijo obrnili na oblastva s prošnjo, da naj se pokojnine starejših učiteljev hitreje rešujejo, da pride J več novincev do službe. Na nekaterih šolah manjka učiteljev, vendar jih oblastva ne nastavi- 1 jo, dasi je moči na prebitek. 11 V Ljubljani je umrl vpokoje- j ni sodni uradnik France Plesničar, star 83 let, pevec, glasbe-nik in humorist. Kjerkoli je hodil, povsod je trosil le dobro;1 voljo. Rojen je bil v Novem mestu, pri sodiščih pa je služboval v Novem mestu, Stični, Višnji geri, Trebnjem, Tržiču ‘ in Postojni. V pokoj je stopil leta 1901 in od takrat je bival ^ v Ljubljani. Moža, ki je bil vsč c življenje dobre volje, so na zad- * nji poti spremljale velike mno-M žice ljudstva. I t V mariborskem okolišu je bilo začetkom novembra šest večjih in manjših požarov, ki so po- ! vzrečili skupne škode za okrog-!1 10 250,000 dinarjev. Na Erze-ji lju v Julijski Krajini je požar jc vpepelil domačijo Franje Koba- ' love in ji povzročil 25,000 lir > škode. V Guštanih pri Ajdov- • ščini je požar uničil domačijo 1 Filipa Trevižana. Posestnik je I oškodovan za okrog 15,000 lir. Rudnik cinkove in svinčene ' rude v Trepči v Južni Srbiji ima 1 v najemu neka londonska druž- i ba za dobo 50 let. Obseg koncesije znaša 475 kvadratnih 1 milj. Rudnik se dobro obrestuje, kajti za fiskalno leto 1934-35 je izkazoval 74 milijonov dinarjev čistega dobička. Obisk znane nemške pisate-j ljice. V Novi Sad je prispela na obisk k svojemu očetu znana nemška pisateljica Wield Baum, ki živi že nekaj let stalno v Los ( Angelesu, zaposlena pri nekem velikem filmskem podjetju. Zadnjih šest mesecev je preživela; na Javi, kjer je zbirala gradivo1 ia svoj naj novejši roman, ki bo kmalu izšel, pod naslovom ‘Smrt v Bodonu.’ V Novem Sadu bo o-tala pisateljica teden dni, potem pa odpotuje v Pariz in Amsterdam, od koder se vrne v Los Angeles. Zanimivo arheološko najdbo ima občina Elemir v Banatu. Argeolog Bogoljub Aleksič je 1 odkril tam starodavno trdnjavo, ’ ki je bila zgrajena , na lesenih 1 pilotih in obdana s tri metre vi-‘ sokim obrambnim zidom. Znan-1 stveniki domnevajo, da so to ’ trdnjavo zgradili nomadski Skiti, ki so se v dobi Kristusovega " rojstva naselili v današnji tedaj močno poplavljeni Bački, n' ______ e Cankar - Delakov “Hlapec 11 Jernej” v srbskohrvatskem e prevodu. V Beogradu je izšla i knjižica “Sluga Jernej i nje-govo pravo,” prevod Delakov« a odrske priredbe sloveče novele Ivana Cankarja. Prevod je is peresa Dušana Dunjina, lične v opremljena knjižica pa je na e‘ tisnjena v Ljubljani in oprem °* 1 j ena s Cankarjevo sliko i: a* zbirke Frana Vesela. Kako: a' slovenski original, je tudi sr a> bohrvatski prevod odpremijei °" z ilustracijami Ljubivoja Rav (Dalje na a. ■ trami “jVot>a Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Jkutnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO One oglaioT po dogovoru. tftrolntoa m Hane 7tc Utno; ta ueitana $140; ta inozemstvo $t. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY ttumseriptum for members $.7t per year; nonmembers tl.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče Usta: 6117 St. Clalr Ave. Cleveland, O. VOL. XII. 83 NO. 47 Iz urada glavnega tajnika J. S. K. Jednote LETNE SEJE Meseca decembra se bodo vršile pri vseh našili društvih običajne letne seje, na katerih bodo člani volili tudi iii adnike za leto 1937. Točno in uspešno poslovanje med glavnim uradom in krajevnimi društvi ni odvisno samo od osobja v glavnem ui adu, ampak v veliki meri tudi od zmožnosti in dobre volje društvenih uradnikov. Posebno rabimo dobre društvene tajnike, ki poznajo pravila in razne določbe glavnega odbora ter glavnega urada. Delo društvenih tajnikov ni več tako lahko kot je bilo nekdaj. Jed nota izdaja danes več različnih certifikatov, ki imajo razne neizgubljive vrednosti, katerih stari certifikati niso imeli. Z ozirom na spremembe, ki so nastale tekom zadnjih štirih let, je tudi poslovanje z glavnim uradom povsem drugačno. Kljub tem spremembam in pomnoženemu delu pa niso naši društveni tajniki nič boljše plačani kot so bili v prejšnjih letih in se radi tega do sedaj tudi še niso pritoževali. Ostali so lojalni napram Jednoti in zvesti principom, na katerih temeljijo bratske podporne organizacije, zato so z veseljem vršili svoje delo. In to je, kar imenujemo dobro voljo. Naši letošnji tajniki so bili v splošnem dobri, točni in marljivi in jaz se vsem skupaj prav lepo zahvaljujem za prijazno sodelovali je. Istotako se zahvaljujem vsem ostalim društvenim uradnikom« Upam in želim, da jim bodo tudi člani pri vseh društvih dali zasluženo priznanje in da bodo vse tiste, ki so po njih mnenju zmožno in točno vršili svoje dolžnosti, ponovno izvolili v urad. MILOSTNA DOHA ZA PLAČEVANJE ASESMENTOV PODALJŠANA Mesečni asesment vsakega člana je plačljiv vsak prvi dan v mesecu, milostna doba je pa do sedaj znašala 25 dni. To pomeni, da je vsak član imel do 25. dne v mesecu priliko, da plača svoj asesment. Od 1. januarja 1937 naprej bo pa milostna doba znašala 1 mesec, to se pravi, da bo član imel do 1. dne naslednjega meseca priliko, da plača asesment. Na to spremembo opozarjam vsled tega, ker bo za nekatera društva mogoče bolj prikladno, da po novem letu obdržujejo svoje seje tretjo ali četrto nedeljo v mesecu. Te spremembe ni zadnja konvencija naredila svojevoljno, ampak zato, ker nekatere države to zahtevajo. Za glavni urad in društvene tajnike bi bilo seveda bolje, če bi bilo ostalo po starem. Želeti je, in tem potom apeliram na člane, da tega podaljšanja milostne dobe preveč ne izkoristijo, ker bi s tem preveč ovirali delo društvenega tajnika. Opozarjam obenem, da bo moral vsak mesečni asesment od društva dospeti v glavni urad ne pozneje kot 5. dne naslednjega meseca. KOLEDARJI Tvrdka, pri kateri smo naročili koledarje za leto 1937, nam je sporočila, da bo koledarje razposlala na društva še pred 1. decembrom. Koledarjev smo naročili 10,500, dočim šteje odrasli oddelek nad 13,000 članov. Vsakemu društvu smo poslali približno toliko koledarjev kot lansko leto. A ko bi kako društvo do 15. decembra koledarjev ne dobilo, tedaj naj se mi izvoliti to nemudoma sporočiti. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. VSAK PO SVOJE Pregovor pravi, da nihče ni prerok v svoji deželi. Zato je Canadčan Coughlin prišel v Zedinjene države in pričel tu s prerokovanjem. Pa se mu ni obneslo. Menda je že tako, da nekateri ljudje ne morejo kvalificirati za preroke v nobeni deželi. * V Los Angelesu se je neki meščan pritožil mestnemu starešinstvu, da ne more vse noči spati, ker ima njegov sosed na svojem vrtu žabjo farmo. Dokler je žaborejec gojil samo domače žabe, še ni bilo tako hudo, toda ko je za izboljšanje plemena začel žabe importirati iz inozemstva, nastalo je v žabji mlaki vpitje kot pri Ligi narodov v Genevi. Vse hočejo naenkrat besedo in žabji argumenti trajajo vse noči. Najbolj- se baje dero italijanske in ruske žabe, katerim se gre najbrž za fašizem in komunizem. * V Louisiani je nedavno neka navihana mlada žena hotela pre-pLahtati svojega precej starejšega moža, da ji je otroka pes prinesel. K sreči se je kmalu izkazalo, da je otroka sama rodila, dasi ne čisto po zakonskih j paragrafih, če bi se afera ne bila pojasnila, bi bil otrok glavna žrtev. Za enkrat se otrok seveda ne meni kdo mu je preskrbel prvo transportacijo na svetu, toda ko bo odraščal, bilo bi res žalostno zanj, če bi mu starši pravili in če bi ga součen-ci dražili, da ga je pes prinesel. A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) rali biti deportirani. Dalje trdijo ti stoprocentneži, da pride v to deželo vsako leto en milijon tujih mornarjev in da jih 50 odstotkov nepostavno tukaj ostane. Na podlagi statističnih podatkov, ki jih je zbral Mr. Adamič, je v tej deželi kvečjemu okrog 4,300,000 inozemcev, ki niso državljani; takih, ki so prišli nepostavno, pa je morda okrog 100,000. Tujezemskih mornarjev pride letno v Zedinjene države okrog četrt milijona, dezertira in nepostavno tu ostane pa jih le okrog 250. Posebno glasni so postali ti stoprocentneži tekom depresije, češ, da tujci in nedržavlja-ui odjedajo kruh domačinom, Zahtevali so, da se naj jih de-portira kar 10 do 20 milijonov, dasi jih je tu le malo nad štiri milijone. Kongres k sreči takih zahtev ni vzel resno, posebno vsled prizadevanja zveznega delavskega depart-menta in D. W. McCormacka, komisarja za imigracijo in naturalizacijo, ki je iskren in posten mož. Vendar so sovražniki priseljencev dosegli, da v zadnjem zasedanju kongresa ni bila sprejeta postava, ki bi imigracijskim oblastim dovolila, da bi tu pustila nekaj tisoč dobrih in poštenih nedržavlja-nov, ki so podvrženi deportaciji, toda bi jim dovolila depor-tirati okrog 20,000 tujerodnih raketirjev in zločincev. Upati je, da bo prihodnji kongres sprejel tako postavo. V svojem članku poudarja Mr. Adamič, da se vprašanje inozemcev-nedržavljanov v tej deželi samo in hitro rešuje. V deželo pride zdaj letno le okrog 159,000 novih naseljencev, v svojo rojstno domovino pa se jih v istem času vrne okrog 300,000. Od malo več ko štirih milijonov inozemcev je zaprosilo za državljanstvo okrog poldrugi milijon oseb. Večina nedržavljanov je stara nad 50 let, torej tudi umrljivost vedno hitreje krči njihove vrste. Po mnenju Mr. Adamiča bo po preteku enega desetletja v Zedinjenih državah manj kot en milijon nedržavljanov, kar bo predstavljalo približno pol procenta skupnega prebivalstva te dežele. Povprečni Američani v splošnem niso sovražno razpoloženi napram inozemcem, toda mrž-njo proti njim vzbujajo razni zagrizenci s pretiranimi poročili v peticijah, resolucijah, brošurah in dnevnih listih. Tam se jih predstavlja kot nagnjene k zločinstvu, dasi prave u-radne statistike dokazujejo, da je med zločinci te dežele pro-porčno mnogo več domačinov kot tujcev. Dalje seveda kričijo, da tujci v velikem številu prevzemajo delo in zaslužek domačinom in državljanom, kar je vpričo njihovega malega števila silno pretirano. Med ameriškimi Slovenci je dandanes že prav majhno število nedržavljanov; še neprimerno manjše število pa je tistih, ki so tu nepostavno. Kij ul temu mora biti vsak poštene misleč človek nasproten krivicam in neosnovanim obdolžit-vam, katere zagrizenci nalagajo na rame nedržavljanom. Naši listi to pogostokrat poudarjajo in razgaljajo krivice, ki se s tem gode tudi nekaterim našim rojakom. To pa seveda le malo zaleže, ker slovenskih in drugih tujejezičnih listov ne čitajo kongresniki in druge vplivne osebe v tej deželi. Vsled tega je prej omenjeni Adamičev članek “Aliens and Alien Baiters,” ki ga je priobčila vplivna. in razširjena “Harpers” re-j vija, v resnici zlata vreden. Članek bo dosegel sloje, kjer bo mogel res kaj žaleči. Vodstvo revije mu je dalo vidno in odlično mesto, poleg tega pa je nanj opozorilo čitatelje v uredniškem, delu na prav izrazit način. — o------------ O DRŽAVNIH USTAVAH j ------------------ (Nadaljevanje a 1. strani) neenakosti. Vse države, razun , New Yorka in Virginije, -so o-. hranile verske kvalifikacije za > governerja in člane državne le-, . gislattire; običajni zahtevek je > bil, da so protestantske veroizpo-I vedi. Dočim je v New-Englandu imel vsak prebivalec pravico u-deleževati se meščanskih zbo-5 rcvanj, je bila volilna pravica r v južnih in tudi v nekaterih . vzhodnih državah jako omejena i vsled davkoplačevalnih kvalifikacij. Kmalu pa so bile uvede-i ne ustavne spremembe, ki so mo-. dernizirale državne ustave. Dr-. žave sklicujejo ustavotvorne , konvencije, čim se jim zdi, da je - prišel čas za važne spremembe. - Letos so volilci države New York ] sprejeli predlog, da se skliče - taka konvencija. —F. L. L S. i -------o------- - RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA n (Nadaljevanje s 1. strani) . prvih članov Rooseveltovega v “možganskega trusta,”, je po-a dal resignacijo in namerava ij prevzeti pozicijo pri neki veli- - ki newyorski firmi. Tugwella e so skoraj štiri leta strastno .. napadali konservativci in fi-. nančni magnati zaradi novota-■_ rij, s katerimi je skušal pomagati težko prizadetim ameriškim farmer jem. Imenovali so ga rdečkarja in vse mogoče, samo zato, ker je skušal pošteno in nesebično, pa na nove načine rešiti zavožene farmer-ske probleme. V mnogih krajih je bil uspešen, v nekaterih pa tudi ne, in zato je bil deležen besne kritike in le malo priznanja. Končno se je mož vsega tega naveličal in bo prevzel privatno pozicijo, ki je mnogo bolje plačana kot vladna. SLOVEČA operna pevka Ernestina Schumann - Heink je pretekli teden umrla v Holly-woodu, Cal., stara 75 let. Rojena je bila 1861 v Pragi na Češkem in njeno dekliško ime je bilo Roessler. Njen prvi nastop je bil na dunajski operi leta 1876. Leta 1898 je prvič nastopila v operi v Chicagu, in njen sedmi otrok, sin George Washington, je bil rojen 10 dni potem. Od tega časa naprej je postala poznana širom' Amerike. Tekom vojne je njen J sin, ki je bil v nemški mornarici, utonil v submarinu, medtem ko je njen drugi sin Henry služil v ameriški vojni moi'-narici. Od sedmih otrok živijo še štirje. Pevka je ohranila dober glas do konca življenja. Zadnje čase je bila v Hollywood u, kjer ji je bil zagotovljen dober kontrakt v filmski industriji, toda bolezen in smrt sta ji prekrižali račune. i ' _____ i I PREBIVALSTVO C a nad e Iznaša 11,028,000. V preteklem j letu je naraslo samo za 93,000. |Tako poroča domini j ski statistični urad v Ottawi. i NA JAPONSKEM, blizu ru- j jdarske vasice Osarusavva, se je ! podrl vodni jez in voda iz rezervoarja je odnesla 300 hiš in več sto ljudi. Oficielno se poroča, da je izgubilo življenje 250 oseb, nad en tisoč pa se jih pogreša. ŠPANSKA CIVILNA VOJNA postaja vedno večja nevarnost za evropski mir, ki je že brez tega na zelo šibkih nogah. Ilebeli imajo dosedaj nekako polovico dežele v oblasti in zdaj se vršijo izredno krvavi )oji za glavno mesto Madrid. Bombe, ki jih rebeli sipljejo! ia mesto, so pobile mnogo ci-1 žilnega prebivalstva. Vladne i ;ete se dobro drže. Ni pa dvo-ma, da dobivata obe strankil izdatno pomoč od zunaj, v le-j talstvu, orožju, živežu in vojakih. Nevarnost za evropski mir se je silno povečala, ko sta 1-talija in Nemčija priznali re-j bele za prave vladarje dežele, \ dasi je komaj polovica dežele i v njihovih rokah in d&si P0-stavna vlada še eksistira, četudi se je preselila \z ogrožene-j ga Madrida v Valenčijo. Rebeli so nato proklamirali Špan- j ske luke za blokirane in po- j zvali tujezemske ladje, da jih j zapustijo. Kakor se poroča, Anglija in Francija ne pripoznata te blo-j kade in se ne bosta zmenili za, ukaz rebelov. Ako bi ^adjej španskih rebelov nameravale preiskovati angleške ali francoske ladje zaradi vojne kon-trabande, se bodo slednje v slučaju potrebe poslužile orožja. Mednarodni zapletijaji se lahko vsak čas začnejo v Špan-; skih vodah in temu lahko sledi splošni evropski požar. Poroča se, da imajo francoske in angleške vojne ladje naročilo, da spremljajo trgovske ladje omenjenih držav, ki se mude v bližini Španije. Vlada v Madridu je odredila, da naj odidejo iz mesta vse ženske, otroci in za bojevanje nesposobni moški, da se na ta način hranijo živila in da ne bo preveč nepotrebnih žrtev. Poslujoči državni tajnik Zedinjenih držav je naročil poslaništvu in konzulatom v Španiji, da smejo zapreti in zapustiti svoje urade kadar koli smatrajo, da potreba to zahteva. Ako bi poslujoči državni tajnik prej videl tako potrebo ;jih bo sam k temu pozval. PRODUKCIJA DENARJA (Nadaljevanje s 1. strani) samezno polo se natisne 12 bankovcev, pole so potem spet natančno pregledane in se šele potem s strojem razrežejo. Pregledajo se tudi posamezni bankovci in, če se na katerem opazi le najmanjšo pomanjkljivost, se ga uniči in mesto istega natisne drugega z isto serialno številko. Po 4000 bankovcev se potem zloži v posamezne zavitke in zveže s kovinskimi vezmi, nakar se spravijo v zakladnico do porabe. Zveženj 4000 bankovcev tehta okrog 8 in pol funta, brez ozira na to, če je vreden (Nadaljevanje • 1. strani.) V Chicagu, je neki malo okajen avtomobilist privozil do ga-solinske postaje in se pritožil, da so naj brž pnevmatike na vseh kolesih “fiat,” kjer motor tako težko vleče. Prodajalec gasoli-na pa se je samo zasmejal in pokazal na drugi avtomobil, ki se je držal prednjega z odbijači. Mož je nevedoma vozil to pri-prego več blokov daleč. * Neki zdravnik pravi, da najboljše zdravljenje za blazne ljudi je trdo delo. To je morda res, toda bebci navadno niso tako neumni, da bi hoteli trdo delati. Evropske države, ki zdaj šun-tajo in z vojnim materialom podpirajo eno ali drugo stranko v Španiji, naj bi poslale še svo-; je armade tja in se same med j oboj udarile, če že mora biti : vojna, naj bo na enem mestu. Španci so je že itak vajeni, in, če so razvaline mest malo bolj ali malo manj razbite, se ne bo dosti poznalo. Uk Znana filmska igralka Mae West je nedavno izjavila, da so moški njeno življenje. Punci je treba dati priznanje, da vsaj po pravici pove, kar druge tajijo ali skušajo tajiti. V oficielne in javne zahvale ne verujem, toda ker je jutri Zahvalni dan, naj mi bo dovoljeno povedati, da se bom ob tej priliki hvaležno spomnil vseh tistih sobratov, sosester in prijateljev, ki so mi na en ali drugi način izkazali oziroma izrazili svojo naklonjenost. Dokler je toliko odkritega prijateljst> na svetu, je Zahvalni dan i mestu. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki SLY, MINNESOTA | GLAVNI ODBOR I a) Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Hrv) podpredsednik: MATI' ANZELC, Box 12, Aurora, Minn Druci podpredsednik: LOUIS M KOLAR, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Talni* • ANTON ZBAŠNTK Elv Minn Pomožna tajnica: BARBARA MATESHA, Ely, Minn H!a«ajnlk: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni wlrnvnlk: DR P. J ARCH. 618 Chestnut St.. Pittsburgh, P& Urednlk-upravnlk glasila: ANTON J. TERBOVEC, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland. O 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St.. Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: FRANK E. VRANIOHAR, 1812 N. Center St., Joliet. U*- 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE., 4751 Baldwin Ct.. Denver. Colo 2 porotnik: VALENTIN OREHEK. 204 Union Ave., Brooklyn, N.Y. 3. porotnica: ROSE 8VETICH, Ely, Mlnn. • i 4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pa. - - . - •—- 1 I Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 Gt. Clalr Ave., Cleveland, Ohio. . - - -■ i0ttt ZDRUŽEVALNI ODBOR rajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohio. 1. odbornik: ?RANK E. VPANICH^R, 1812 N. Center St., Joliet, 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Vs« stvari, tikajo«* »e uradnih nadev, naj s« pjtiljajo na irlavn«»a ta.nik*; denarne poSiljatve pa na Klavnegn blagajnika. Vse pritotb« in priliv« naj »• “* slovi na predsednika porotnega odbora. ProSnje *a »prejem novih članov, prosnj ta zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj a« pošiljajo na vrhovn * zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, ogluši, naročnina nečlanov in i sprem jmb« n*T •lovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Jugoclovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska *** varovalnica v Zedinjenih drtavah in plačuje najliberalnejše podpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski nuselbini v Ameriki, in kdo hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku loikalnega društva ali pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plemen** neoziraje se na njih vero, poetično pripadnost ali narodnost. Jednota spreje®* tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v mladio* ■ kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je proBta. ! Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 112.42%* i Iz urada glavnega tajnika J. S. K. Jednote REZERVNI KREDITI ČLANOM MLADINSKEGA ODPEL^ Na podlagi aktuarjevega preračuna je zadnja konvencij sklenila, da Se dovoli kredit v gotovini tudi tistim članom uit° dinskega oddelka, ki prestopijo v odrasli oddelek ob koncu 1 ali 18. leta. Ta sklep je stopil v veljavo z dnem 1. oktobrj 1936 in velja torej samo za tiste člane, ki so ali bodo prestop1 v odrasli oddelek po 1. oktobru. Člani mladinskega oddeli bodo upravičeni do sledečih kreditov: Starost ob pristopu na Kredit ob Kredit ob Kredit prihodnji rojstni koncu koncu koncu dan 16. leta 17. leta 18. leta 1 $10.00 $10.00 $10.13 2 10.44 10.46 10.61 3 9.77 9.69 9.80 4 8.43 8.45 8.51 5 6.79 6.80 6.79 6 5.59 5.61 5.54 7 4.72 4.74 4.64 8 3.87 3.89 3.75 !) 3.04 3.05 2.87 10 2.26 2.28 2.06 11 1.60 1.63 1.38 12 1.10 1.12 .85 13 .64 .66 .37 14 .25 .00 .00 15 .00 .00 .00 16 .00 .00 .00 Gornje kredite bo Jednota plačala edinole pod pogoji’ da člani prestopijo v odrasli oddelek. Čeki bodo poslani društvene tajnike(ce) in denar se bo porabil za plačilo čla'i0t vih asesmentov. Člani, ki bodo prestopili v odrasli oddel pozneje kot 1 mesec po dovršenem 18. letu, ne bodo upraviči do teh kreditov. ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. --------------o-------------- 0 'i fi a Office, I Klin; 'Kj I W 'uiu iepei tiuls, J turiei "tioi l>lex tevei tid c tvliic 'naih z into Bela Peč. Our men are returning to the lowlands aglow with the knowledge that- they are going home and fl joicing in the new life leased the1 With them they bring the months’ 0 accumulation of filth and lice. We have had sufficient time in 01 dreadful isolation to grow into wil .scraggly men at whom people alot our route of march stop to stare at affrighted. We no less than they gal in return, especially at the women and children who move us so strongly. ^ feast our hungry eyes on the girls ai are naively surprised to find the grown so adorable. All week long our companies dri onward, and when all have drawn ' together, four thousand of us kroi pirjovcev (Translators Note: A ter of ridicule and disparagement direct' at those men who are accepted into tl military service not after the first ai second year’s examination but on upon the third.) are packed into tl waiting transports and carried off in swirl of steam and dust to Trbiž, B ljak, Tyron on Lienz and farther Bruneck, where we alight and begin pleasant march over the beautif country that is Tyrol. This journey one continuous whoop and shout wi hundreds of men entering vociferous into a tremendous song. The peof along our line of march gaze after perplexed from their parti-colored c< tages and remark on our high spin “Where do you come from that y are so gay ?” “From those cold mountains ba yonder. But now we’re on our way the south, so why shouldn’t we happy?” (To Be Continued) lazs c Pri; 'če c 5, v je °dpc #do fsev; °dp< •ca fojru olez 5 se emb ilo p ( d< dra\ «ka. ■ P« i d o b flier *la, tyjn into V4 tic JS V t>0bc K b »ene Mi 'elai 'ta hv kjn !() si f«aV »lir D tov< (acl siky il'U, ludi t>a iru G sd Hiir Ito 'eg; 'Iru ien k Hen ie ■ lire •to "ai Always Belittlin’ A new made widow called at the office of an insurance company for the money due on her husband’s policy. The manager said: “I am truly sorry, madam, to hear of your loss.” “That’s always the way with you men,” she said. “You are always sorry when a poor woman gets a chance to make a little money.” -------o — Teacher: Jimmie, what is your greatest ambition in life? Jimmie: To be big enough to wash mother’s ears. Enroll Your Prospect Fads speak for themselves. And so does the record of our South Slavonic Catholic Union. The juvenile department is so plentiful with reserves that during the twelve months of 1936, assessments shall have been collected for only eight. Supreme Board’s recent decision to exempt from payment juvenile assessments durinff the months of October and November is in line with the pol’ Icy pursued year after year. Solvency rating for our Union is the highest in its history; so is the interest yield on investments. Lodge system within the ranks of our South Slavonic Catholic Union entitles each member to a voice in its management. And to make it worthwhile for our members to propose excellent candidates for membership, our Union offers the following awards: $4.00 for a $2,000 death benefit enrollment $3.50 " $1,500 " $3.00 ” $1,000 ” $1.50 ” $ 500 ” $1.00 ” $ 250 " $0.50 for each new juvenile member enrolled. Keep your local lodge active by securing new members• t>a tei Do t>o ko 81; be ie »1 Cl if ; _ j- p —"-V- 1_____________________ he fesodbe gl. porotnega fn odbora J. S. K. J. 25-247 ® Priziv sestre Anne Lesar, čla-if lce društva sv. Ime Jezus, št. > J. v Evelethu, Minnesota, ker ^ je bila odklonjena bolniška 0(lpora od dne 3. julija 1936 * do dne 24. julija 1936. Iz-J Sevalni odsek je odklonil f °dporo, ker je sklepal, da čla- r 'Ca ni bila popolnoma in ne fyno onemogla v času njene olezni v prej omenjeni dobi. s J sestra boleha od dne 5. no- j etabra 1935. Na zahtevo je E 'lo poslano porotnemu odboru l ! dodatno poročilo njenega Javnika in vrhovnega zdravja. Porotni odbor je razsodil » podlagi vseh prejetih poro-da ta sestra ni upravičena '° bolniške podpore za prej Cenjeno dobo, ker ni dokaza, da je bila popolnoma in tojno onemogla. lnton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve-tieh, John Zigman, porotniki JSKJ. “Katerih se tiče” V predzadnji številki Nove V>e piše sobrat Martin Huda-bivši delegat petnajste kondicije JSKJ glede resolucij Mi tole: “Pred odhodom iz Cle-ielanda mi je bilo^ovedano, da ta zabraniia čitati resolucije Havni predsednik ter glavni ta j n i k. Torej ako sta ona dva lo storila, jima ni zameriti, ker 'sak mlinar obrača vodo na svoj Win, da lažje pšenico melje.” Da je bilo to sobratu Hudaletu tovedano v Clevelandu, to prav (i*tl verjamem. Saj je bilo marsikateremu delegatu tudi kaj ^’Ugega povedano, to vem, ter ^di to rad verjamem. Koliko je ^ resnice na vsem tem, je pa t^ugo vprašanje. Gotovim delegatom je bilo podano, da glavni predsednik ^ma dovolj zmožnosti voditi ta-«o organizacijo kot je naša. De-kgatom angleško poslujočih čustev ter nekaterim tukaj robnim delegatom je bilo na neki večerni seji povedano, kot zgoraj omenil, poleg tega se i® l>a še nekoliko zabelilo, da gl. Predsednik ni prav nič naklonjen tukaj rojeni mladini pri "aših društvih. Na to se je vrg-Mo še malce blata med delegate, !}a je bila domovina rešena. Si-tei’ sem vajen takega sistema v Političnih borbah, da bi pa mi ^rabili enak sistem na naših Vi venci j ah, je pa proti naši u-8tavi ter proti vsaki dostojnosti napram brat — bratu. Nobenega vzroka ne vidim, 'ia bi se tukaj zagovarjal za no-^eu preje omenjeni očitek. Moje iskreno in pošteno delo pri *'aši Jednoti zadnjih osem let je °dprta knjiga vsakemu posameznemu članu. V dokaz nenaklonjenosti angleško poslujočim društvom ter nezmožnosti, toi je članstvo potom svojih zastopnikov na konvenciji takoj Po prečitanju mojega poročila ^reklo zaupnico. Torej, da se me je hotelo diskreditirati, jim ni zameriti, ker vsak mlinar obrača vodo na sV0j mlin, da lažje pšenico melje,” Da se je mene ter glavnega tajnika v Clevelandu tudi obdolžilo diktatorstva, nam je pa ^ svojem dopisu povedal sobrat hudale. Proti tej težki obdol-Šltvi, katera presega že vse meje, pa ne morem biti tiho. Izjavljam, da v poteku cele konvencije nisem imel opravka z nobenim konvenčnim odborom v nosnem oziru. Vse, kar sem irnel opravka s temi odbori, je to, da sem sestri Frances, Murphy, članici odbora za resolucije, izročil resolucijo v prid mladinskega oddelka, ter tudi ta resolucija ni bila čitana, ter se ni-sem prav nič’ jezil zato, ker sem Smatral resolucijski odbor kompetentnim, ker so mi navedli vzroke, zakaj moja resolucija ni bila čitana. Ko sem bil ponovno izvoljen predsednikom, sem izjavil, da sedaj pozabimo vse predsodke e-den napram drugemu ter vsi kot ena družina delujmo v korist celokupne organizacije, čudno, — zelo čudno se mi pa vidi od strani urednika, da je priobčil to neutemeljeno laž, napram meni ter glavnemu tajniku. Oba dobro pozna ter niti najmanjšega dokaza nima, da nisva oba iskrena za našo organizacijo ter nisva v nobenem slučaju hotela članstvu diktirati, čudne smernice so to, ako društveni član piše med drugim, tudi nekaj o svojem društvu, ki spada k drur gi Jednoti, se črta iz dopisa, če se pa obdolži glavnega predsednika ter glavnega tajnika, po nedolžnem ter brez dokazov, resnega prestopka, se pa radevolje priobči. Napisal sem to, ne z namenom, da bi se v našem listu nadaljeval boj, ker vedno sem bil in bom za slogo in mir v naši organizaciji. Napisal sem v svojo ter glavnega tajnika obrambo. Ako se me nekaj kar naprej po krivem dolži, ne bom molčal, še danes me bole ne-osnovani očitki iz metropole, ker prepričan sem v dno mojega srca, da nisem tega zaslužil vsaj od mojih “would-be” odkritosrčnih prijateljev ter sobratov. Resničen je tisti angleški pregovor, ki pravi: “Being on the right track, it isn’t enough. You got to keep going, otherwise you will be run over.” Z bratskim pozdravom, Paul Bartel, glavni predsednik. PRIPOMBA UREDNIKA.— Sobrat glavni predsednik v gornjem članku, odločno poudarja, da ni diktator oziroma da ni nikdar skušal biti. To je popolnoma prav. V tem pravcu ,pa je tudi čisto logično, da se tudi u-rednik skuša ubraniti vsega, kar bi mu moglo prinesti naslov diktatorja. V dopisih, ki jih pošiljajo člani za priobčitev v Novi Dobi, so dostikrat izražene misli, trditve ali domnevanja, s katerimi se urednik niti malo ne strinja, pa jih vseeno priobči. Izpusti ali črta le tisto, kar smatra, da bi bilo v go-Lovo škodo Jednoti, tisto, kar bi oilo v očitnem protislovju s pravili, in tisto, kar bi moglo Jed-noto ali list spraviti v konflikt s državnimi zakoni oziroma poštnimi določbami. V ostalem pa urednik v smislu pravil in zaključkov konvencij ni upravičen igrati vlogo cenzorja ali diktatorja. In če bi mu kaka konvencija hotela dati tako moč, bi se je z vsemi štirimi branil. Urednik verja-Tie v najširšo prostost izraža-ija in le v najbolj potrebne omejitve. Verjame tudi, da je kri-cika večkrat koristna kot škodljiva; natančna črta pa se v tem oziru ne da povsod potegniti. Verujoč v demokracijo je prepričan, da je boljše več prostosti kot pa premalo. Vsebine dopisa- brata Hudale-ta urednik ne bo zagovarjal; to je stvar prizadetega dopisnika. Omenjeni je star član, večletni društveni uradnik in bivši delegat na 15. redni konvenciji. Sporna zadeva izvira iz konven-čnega časa. Pokonvenčni odmevi so na en ali drugi način kritizirali že konvenčnega predsednika, zapisnikarja, člane resolucij skega odbora itd. Kdor je hotel, je imel vso priliko na kritiko odgovoriti. To zadnje velja tudi za glavnega predsednika in glavnega tajnika. Enaka pravica za vse. Sicer pa, kolikor urednik razume, je bila “kritika” sobrata Hudaleta na račun gl. predsednika in gl. tajnika bolj nekako vprašanje, bolj nekak izraz dvoma kot prava kritika. To se vidi že iz dopisnikovih besed: “Torej, ako sta ona dva to storila. . . ” Urednik je bil vedno prepri- čan, da zadržanje kake kritike ali pogojne kritike napram kakemu članu glavnega odbora napravi zelo slab vtis med članstvom. V takem slučaju zelo lahko nastane med članstvom godrnjanje, da ves glavni odbor (v tem je vključen seveda tudi urednik) “skup drži” in ne dovoli Članstvu zdrave kritike. Pa s,e lahko reče, da med glavnimi odborniki ni nobenega, ki bi želel, da se med članstvom pojavi in razširi tako mnenje. Ali ni lepše, da vsak, ki misli, da je kritiziran direktno ali pogojno, na kritiko odgovori in javno razčisti zadevo? Ali ni za organizacijo boljše, da se članstvu dokaže, da se nikogar, niti glavnega odbornika ne pro-težira ali “prikriva?” Urednik, ki je tudi član glavnega odbora, je bil že v preteklosti javno kritiziran od članov, v zadnjih dveh slučajih pa tudi od glavnega predsednika in glavnega tajnika. -In kaj je storil? Odgovoril je, pojasnil je svoje stališče, in 41 i mu padla krona z glave. Na en način mu je bilo celo v zadoščenje, da je mogel članstvu dokazati, da ni ničesar, kar bi bilo treba javnosti prikrivati. ----------------o------ DOPISI Gilbert, Minn. Tem potom se naj lepše zahvaljujem JSKJ za tako točno in pošteno izplačevanje bolniške podpore za časa moje bolezni. Rojak ali rojakinja, ki še ni pri JSKJ, naj ne odlaša s pristopom; boljše danes kot jutri. Boljše podporne organizacije kot je J. S. K. Jednota ne dobite nikjer. človek je morda danes zdrav 111 močan, toda ne ve, kaj ga čaka jutri in pojutranjem. Bolezen dostikrat pride nenadoma, ko se je človek najmanj nadeja. In v času bolezni človek nima boljšega prijatelja kot dobro društvo. Kdor je bolan samo par tednov, bo imel morda vse polno prijateljev okrog sebe, toda če traja bolezen par mesecev, se prijatelji naveličajo obiskovanja. Drugače pa je z društvom in Jednoto. To sta naj-bolja prijatelja v bolezni. Vsak mesec gotovo razveselita bolnika s čekom, da si more nabaviti zdravila in plačati zdravnika. 'o vem jaz iz lastne izkušnje, če ne bi' imela društev, bili bi me poslali v okrajno bolnišnico; kako je tam, si pa lahko mislimo. Tako sem si pa lahko izbirala zdravnike. Morda bo kdo rekel, da je sicer že dobro imeti društvo, toda kje se bo jemalo za ases-mente, ko je že drugih izdatkov na vse strani. Seveda, res je, da marsikateri težko plačuje a--esmente, toda dvomim, da jih kateri težje kot sem jih jaz. Dostikrat je prišel dan v mesecu, ko je bil zadnji čas za plačati asesment, pa nisem imela centa. Pa sem šla k naši tajnici Angeli Verbič in sem jo prosila, da me obvaruje suspendacije, da bom asesment poravnala, kakor hitro mi bo mogoče. Tako me je večkrat obvarovala suspendacije, za kar sem ji odkritosrčno hvaležna. Seveda sem poravnala zaostali asesment kakor hitro mi je bilo mogoče. Podobno me je večkrat obvaroval suspendacije pri HBZ sobrat John Kramarič. Predno sem bila zbolela, sem bila že dolžna za ene mesec za asesment, pa sem šla k njemu in mu rekla, da za naprej naj me kar suspendira, za tisto, kar je bilo založeno za en mesec nazaj, bom pa prinesla plačati. Mož pa je rekel, da za en mesec me še ne w suspendiral, češ, morda se bo kako obrnilo, pa bom kje dobila denar, da poravnam asesment. Teden dni potem sem pa zbolela. In vsak si lahko misli, kakšna dobrota je bila zame, da nisem bila suspendirana. Naj bo tudi njemu na tem mestu izrečena lepa hvala. Moje navedene izkušnje pa pa naj bodo v pouk vsem članom in članicam, da naj se drže svojih društev in točno plačujejo svoje prispevke, kajti bolezen lahko pride vsak dan, in v bolezni človek nima boljšega prijatelja kot je društvo. K sklepu se še enkrat naj lepše zahvalim vsem tistim, ki so mi kaj dobrega storili in ki so mi izkazovali naklonjenost in pomoč tekom moje bolezni. Preveč jih je, da bi vse po imenu navedla, toda v mojem hvaležnem spominu bodo ostali zapisani do konca dni. Frances Tanko, članica društva št. 133 JSKJ. Brooklyn, N. Y. Člane društva sv. Petra, št. 50 JSKJ obveščam, da je bila vsled podaljšanja Union Avenue moja hišna številka izpre-menjena iz 70 na 264. Moj pravilni naslov je sedaj: 264 Union Ave., Brooklyn, N. Y. — Bratski pozdrav! Valentin Orehek, tajnik. Braddock, Pa. članom in članicam društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ naznanjam žalostno vest, da je smrtna kosa pokosila našo dolgoletno članico Katarino Germ. U-mrla je 11. novembra in pogreb se je vršil 14. novembra. Pokojnica, ki je bila članica JSKJ 30 let, je bolehala več let na naduhi. Kakor za vsakega člana in članico, tako je tudi za pokojno Katarino Germ društvo naročilo venec. Torej so prošeni vsi člani in članice, da pri prihodnjem asesmentu priložijo vsaki po 15 centov za pokritje izdatkov za venec. Nekateri člani niso še plačali prispevka, ki je bil naložen za venec pokojne Apolonije Kodrich. Prosim, da do-tični svoj dolg poravnajo, da jih ne bo treba javno terjati. Torej, vsak član in članica naj stori svojo dolžnost, pa bo za vse prav. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 31 JSKJ: Martin Hudale, tajnik. McIntyre, Pa. Prihodnja seja društva “Vilhar,” št. 207 JSKJ, ki se bo vršila 6. decembra, bo glavna, zato tudi zelo važna ■ za vse člane in članice. Izvolil -se bo društveni odbor za leto 1937. Na to sejo naj pridejo vsi člani, da ne bo navzoč samo kvorum, kakor skcro jia sleherni seji. Pravila določajo, da se mora vsak član udeležiti seje vsaj na vsake tri mesece, toda pri nas je več članov, ki ne pridejo vse leto na sejo. Nekateri člani mislijo, češ, kaj hočem hoditi na sejo, bodo že drugi vse uredili. Bratje in sestre ,to bi se ue smelo dogajati. Na seji vsak lahko pove svoje mnenje in če komu kak predlog ni po volji, naj dela na to, da se ga ne sprejme oziroma, da se ga poruši, ne pa potem zvračati krivdo na društveni odbor. Društvo šteje 54' članov, na seje pa jih prihaja kakšnih deset in to vedno isti. Zakaj bi ne prišli na sejo tudi ostali, saj imajo iste pravice in iste dolžnosti? Društvo bo moralo v tem oziru nekaj ukreniti. Torej, bratje'in sestre, pridite polnoštevilno na letno sejo dne 6. decembra! Bratski pozdrav ! Vincent Yaksetich, podpreds. dr. št. 207 JSKJ. Johnstown, Pa. Federacija ameriških državljanov priredi izlet v Jugoslavijo, pa ne s parnikom, ampak po slikah. In sicer se bodo kazale premične slike v Slovenskem narodnem domu na Moxhamu v soboto 28. novembra. Tem potom so vabljeni vsi Slovenci in sploh vsi Jugoslovani tega 0-krožja, da pridejo pogledat te slike, -da vsaj na slikah vidijo kraje, kjer so preživljali svoja otroška leta. Pa tudi tu rojena mladina bo rada videla rodne kraje svojih staršev. Te slike, ki se bodo kazale, so čisto nove in jako zanimive. Predstavljajo vso Jugoslavijo. Videli bomo mesta in vasi, polja in vinograde, narodne noše, plese in ohcčti, žanjice, ki žanjejo žito, vinograde ob času trgatve in mnogo drugega, kar ni mogoče popisati. Torej, kazanje slik bo v soboto 28. novembra v S. N. Domu na Moxhamu. Pričetek ob 8. uri zvečer. Najprej se bodo kazale slike, potem pa bo ples in prosta zabava. Vstopnina za odrasle bo 25 centov, za mladino do 16. leta pa po 10 centov. Poskrbljeno bo tudi za razna okrepčila. Torej, naj nihče ne zamudi prilike videti prirodne lepote Jugoslavije. — Za Federacijo ameriških državljanov: Mary Logar. Ely, Minn. že sem nekoliko odgovoril v Novi Dobi glede konvenčnega odbora za resolucije, toda, kot vidim, ko sem enemu odgovoril, se jo drugi oglasil# Ta ne napada samo odbora za resolucije, ampak tudi glavne odbornike zraven. Jaz nisem eden tistih, da bi se rad bahal, pa tudi ne tak, da bi hotel koga kaj očrniti, toda, kar sobrat Hudale piše, je res malo preveč. Jaz omenjenega sobrata ne poznam, tola mislim, da se smatra za jako Izobraženega, da lahko odboru za resolucije pokaže napake, ki jih je isti napravil. Ako omenjeni sobrat dobro pomisli, bo videl, da so bile vse resolucije, ki jih je naš odbor priporočal, cd konvencije sprejete, nekaterih, ki smo jih odklonili, pa tudi konvencija ni odobrila, če so prav tisti, katerim se želja ni izpolnila, pred konvencijo zahtevali, da moram jaz njihove resolucije čitati. Ako smo bili res brez izkušenj, se kaže, da je naš odbor res previdno delal, in večina konvencije je to priznala. Vsem pa še nihče ni u-stregel in tudi naš odbor ni bil vsegamogočen. Kar se pa tiče federacij, jaz zase vem, da federacije so res v korist Jednote. Bil sem navzoč pri vseh zborovanjih minnesotske federacije, in sem slikal nekaj tukaj in tam, tako da se ni samo brat Hudale trudil. So bili še drugi pri tem delu. Kar se pa tiče glavnega predsednika in glavnega tajnika, se pa brat Hudale moti. če želi vedeti naj povem, da tudi eno resolucijo 'glavnega predsednika je odbor za resolucije odklonil. Ako bi se bili člani resolucij skega odbora bali glavnih odbornikov, ne bi bili dotične resolucije odklonili. Noben glavnih uradnikov ni nobenemu članu resolucij skega odbora narekoval, kaj naj isti sprejme in kaj ne. To zapišem, da ne bodo člani, ki so čitali tozadevne dopise, mislili, da smo bili v odboru za resolucije sami nevedneži. Ako brat Hudale misli, da smo bili z glavnim odborom zato, da sva od konvencije dobila jaz in brat Milavec zaupnico, se jako moti. Ako se večina izreče za enega ali drugega, mislim, da ne more imeti nihče ugovora. Upam, da ko bo brat Hudale to čital, da bo zaradi svojega pisanja vprašal za oproščenje. — Bratski pozdrav! Frank Tomsich Jr., bivši predsednik konvenčnega odbora za resolucije in delegat društva št. 1 JSKJ. Export, Pa. Na redni seji društva sv. A-lojzija, št. 57 JSKJ, ki se je vršila 8. novembra, je bilo sklenjeno, da se potom Nove Dobe pozove vse članstvo našega društva, da se gotovo udeleži letne seje, ki se bo vršila drugo nedeljo v decembru, to je 13. decembra. Seja se. bo vršila v običajnih prostorih in se bo pričela ob 2. uri popoldne. Tajnik bo v zbo- rovalni dvorani pol ure pred pričetkom seje, da bodo člani lahko plačali svoje asesmente pred sejo. Opozarjam vse člane in članice, da je nas vseh dolžnost da se udeležimo decem-berske seje, ki je obenem letna seja, na kateri je treba rešiti mnogo važnih zadev. Le, če pridemo vsi skupaj, bomo mogli napraviti najboljše zaključke v korist društva in Jednote in v največje zadovoljstvo članstva. Na seji 13. decembra se bo volil tudi društveni odbor za leto 1937 in člani bodo imeli priliko, da si izberejo najboljše in najzmožnejše člane za odbornike. čim boljši odbor bomo imeli, tem boljši bo napredek društva in tem lepše bo društveno poslovanje. Bratski pozdrav, in na svidenje v nedeljo 13. decembra! — Za društvo št. 57 JSKJ: August Stipetich, tajnik. Trinidad, Colo. Tem potom opozarjam člane in članice društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ, da se bliža konec leta in da se bo 13. decembra vršila letna seja. Ob tej priliki bo društveni odbor pokazal, da je vse poslovanje leta 1936 bilo v redu in da je odbor držal svojo obljubo poštenega poslovanja. Društvo ima prihranke in dobro ime, kar je v korist društvu in Jednoti. člani, ki bodo pomislili, kako je bilo pri našem društvu par let nazaj, bodo gotovo upoštevali sedanje dobro stališče društva. V zadnjih letih je vsa dežela prestala veliko krizo in pri zadnjih splošnih volitvah smo pokazali, da hočemo iti v tej smeri naprej, vedno k večjemu napredku dežele in blagostanju ljudstva. Tudi pri društvu št. 84 JSKJ smo imeli krizo, katero pa smo srečno preboleli in se zdaj nahajamo na dobrem stališču. Zato glejmo tudi pri naših volitvah, da obvarujemo naše premoženje pred nevarno krizo. Ako ne bi bili pred par leti napravili v tem oziru pravilnih korakov, bi bili izgubili polovico članov. Torej izvolimo za leto 1937 dober, pošten in zmožen odbor, da bo društvo napredovalo tudi v bodoče. Nihče naj ne gleda na prijateljstvo ali na čašo piva,, ampak na tisto, kar je prav za društvo. člane in članice, ki so zaostali s svojimi asesmenti, pozivam, .la jih, če le mogoče, poravnajo >red koncem leta, ker s tem bodo društvenim uradnikom prihranili mnogo dela. Vidim, da io delavske razmere veliko boljše kot so bile, zato ni izgovora pri večini, da bi svojih dolgov pri društvu ne mogli poravnati; namreč tisti, ki jih imajo. Vsak naj bi poravnal vse društvene prispevke vsaj do 25. decembra. In vse člane in članice še enkrat pozivam, da se gotovo udeležijo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. decembra v navadnih prostorih. Dalje naznanjam članstvu našega društva, da je bilo sklenjeno, da se vsem članom in članicam odraslega oddelka da po en dolar iz društvene blagajne za božično darilo, članom ,ki dolgujejo društveni blagajni, se bo pa po en dolar od dolga odštelo, člani in članice, ki nič ne dolgujejo društvu, bodo prejeli vsak po en dolar v gotovini. Dalje bo tudi mladinski oddelek o-proščen asesmenta. To se pravi, da bo za mesec december plačan asesment za vse mladinske člane našega društva iz društvene blagajne. — Na svidenje na seji 13. decembra, in bratski pozdrav! — Za društvo sv. Andreja, št. 84 JSKJ: Jakob Prunk, tajnik. Gilbert, Minn. Dolge mesece sem molčal, zdaj pa, ko sem spet začel pisati, bom pa sitnaril in nadlegoval sobrata urednika morda vsak teden. Pa bo že oprostil, Nova Doba je-tu zelo razširjena ,časa za čitanje je dosti, zato tudi drobne lokalne novice ne bodo odveč. Meni se zdi, da je skrajni čas, da bi se spet postavila na noge Ameriško - jugoslovanska zveza in pomagala našim rojakom do kakšnega boljšega dela. Kot je videti, spi spanje pravičnega. Ne vem kaj dela Mr. Movern. Novi tajnik bi gotovo že kaj storil, ko bi bil polnomočen, pa ni. Ker nima še vodstva v rokah, mu je nemogoče kaj storiti, člani želimo, da se stari odbor potrudi in poskusi dobiti kakšno zaposlenje pri St. Louis okraju ali sploh v Minnesoti. Če smo volili za možake, jih smemo tudi kaj vprašati. V našem mestu Gilbertu je vse po navadi. Sneg se je precej stopil, par dni je bilo precej gorko vreme, nato dež in *neg, zdaj pa je vse ledeno. Mr-T.lo pa še ni preveč. Kakor je bilo že poročano, bomo imeli 8. decembra mestne volitve in gilbertski kandidati so zelo oživeli, posebno Labor Advancement Units (L. A. U). Pravijo, da upajo ves mestni odbor izvoliti. Naš klub je bil nominiral Mike Koblerja za župana, ,F. J. Indiharja za klerka in Petra Krakerja za trustee. Imena naših kandidatov smo predložili skupnemu klubu, v katerem so vse narodnosti, in tako je tudi dotični klub odobril naše kandidate. člani in članice kluba in sploh vsi državljani so vabljeni, da gredo gotovo 11a volišče dne 8. decembra in volijo tako, da bo prav. Mesečne seje so vsaki prvi ponedeljek v mesecu, člani so vabljeni, da se istih udeležujejo, da pa tudi upoštevajo, ua kar se na sejah govori, da se ne raznaša po mestu. Prihodnja seja bo na večer pred volitvami. Vsi slovenski volilci, moški in ženske ter odrasli otroci, so vabljeni, da se iste gotovo udeležijo. Vršila se bo v navadnih prostorih in se bo pričela ob osmi uri zvečer. Pozdrav in na svidenje! Za ameriško- slovenskih volilcev klub: Louis Vessel, tajnik. Milwaukee, Wis. Odločil sem se napisati par vrstic ter pojasniti širom dežele naše delovanje. To se namreč ne tiče druge naselbine, ampak milwauške. Kakor je znano vsem vinskim bratcem, je bil zadnje tri ali štiri tedne čas “prešanja,” in to je povod, da se je moj dopis zakasnil. Bor,-me, stiskal sem zopet, da sem bil ves moker zunaj kakor tudi znotraj. In sedaj pa vre tako, da me je skoraj strah iti v klet. Torej, ker je prešanje naša narodna dolžnost, katere se še v Milwaukee nismo otresli, zato pazi naš pevski zbor “Naprej” vsako sezono, da ne prireja koncertov ob “zapovedanih” praznikih ter ne kali nobenemu vinskemu bratcu kletskega miru, ampak priredi letni koncert o-krog zadnjega tedna v novembru. Ta čas prikimajo naši viničarji iz dišečih kleti, nakar si poželijo malo razvedrila. In to se jim bo nudilo v nedeljo 29. novembra v S. S. Turn dvorani na 829 — W. National Ave. Točno ob polu treh popoldne se bo otvoril program, ka-koršne nudi samo naš priljubljeni pevski zbor “Naprej.” Kolikor sem izvohal, bodo ta dan igrali waukeganski igralci komedijo “Glavni dobitek,” in kolikor je meni znano, so nam poslali “glavni dobitek” iz Ljubljane šele pred par meseci. To je torej jamstvo, da je igra popolnoma nova, in, kakor sem slišal, je ista jako smešna in obenem tudi poučna. Takih iger se naša publika nikdar ne brani, ampak jih sprejme z odprtimi rokami. To je en vzrok, da se vstopnice za to prireditev tako hitro prodajajo. Druga posebnost te prireditve bo pa najvažnejši pevski koncert, kateri se nam bo nudil to popoldne. Poleg “Napreja” bo (Dalje m (j. auant.* [OEZXOl 30E30 Knut Hamsun: BLAGOSLOV ZEMLJE OK (Prevedel Itndolf Kresal) iwr-ini- - ifti-inm Ohio Fraternal Congress ! Act-a. Rezolucija je prišla na _____ " glasovanje, ter je bila z malo POROČA JANKO N. ROGELJ In vsekakor je bil to tako lep in dobrosrčen Izakov domislek, da je bila Inger vsa osramočena in ginjena; novo dekle je bila kovačeva hčerka: zazdaj naj bi ostala čez poletje, pozneje bi že še videli. In razen tega, je dejal Izak, sem telegrafiral Elizeju. Inger se je zdrznila. Telegrafiral? Kaj jo je hotel Izak kar uničiti s svojo dobroto? Vidite, saj je bila že dolgo časa njena največje bol, da je bil Elizej v mestu! Pisala mu je bila o ljubem Bogu in mu poleg tega še razložila, da se oče počasi stara, posestvo pa da se vse bolj širi, mali Sivert vsega ne zmore, pa on da bo nekoč vendar podedoval po stricu Sivertu — in ona da mu je enkrat, za vsak primer, že poslala tudi denar za pot. Toda Elizej je postal mesten človek in si ni želel nazaj v kmečko življenje, odvrnil je, kaj naj bi doma približno delal? Da, bi mar kmetoval in vse svoje znanje in učenost vrgel proč? In prav zares ne čutim najmanjšega veselja za to, je pisal. In če mi moreš poslati spet nekaj blaga za perilo, potem mi zaradi tega ne bo treba delati dolgov, je pisal. — O da, mati je poslala blaga za perilo, poslala čudno velikokrat blaga za perilo; ko pa je postala skesana in pobožna, tedaj je bilo, ko da so ji luskine padle raz oči, in razumela je, da Elizej blago prodaja pod roko in porablja denar za kaj drugega. Isto je spoznal tudi oče. Nikoli ni o tem spregovoril niti besede, kajti vedel je, da je bil Elizej materi punčica v očesu, da je zaradi njega jokala in zmajevala z glavo; kljub temu pa je dvakrat široko blago izginjalo kos za kosom. Izak si je bil o tem, da na svetu ni človeka, ki bi mogel ponositi toliko perila, povsem na jasnem, če je vse dobro premislil, tedaj je moral Izak kot mož in poglavar poseči vmes. Tak-le telegram, poslan po trgovcu, razmeroma vsekakor precej velja, toda nekaj bo telegram učinkoval na sina brž ko ne naravnost grozno, nekaj pa je bilo za Izaka sila nenavadnega, če je mogel ob svojem povratku domov sporočiti Ingri, da je bil poflal telegram. Ko je pešačil domov, je na plečih nesel celo dekli'.i kovčeg in čutil se je prav tako ponosnega in skrivnostnega kakor oni dan, ko je prinesel Ingri zlati prstan. Nastopil je krasen čas. In niti vedela ni, kaj vse naj bi storila koristnega in dobrega. Kakor v starih časih, je večkrat rekla možu: česa vsega ti ne zmoreš! In drugič spet: še do smrti se izgaraš! In potem spet: Ne, zdaj moraš v hišo in jesti, spekla sem skladancev za tebe! Da bi mu napravila veselje, ga je vprašala: Le rada bi vedela, kaj kaniš s temi bruni in kaj misliš prav za prav postaviti? — Ne, tega še ne vem dobro, je važno odgovoril. Zdaj je bilo spet tako, kakor v starih časih. In potem, ko se je rodil otrok — bila je deklica, velika lepa deklica — bi moral biti Izak kamen ali pa pes, če bi ne bil Bogu hvaležen. A le kaj je nameraval zgraditi? To je bilo nekaj a Olino, o tem bi Jahko klepetala: prizidek k hiši, še ena izba. Vidite, družina na Sellan-rai je postala zelo številna: imeli so deklo, pričakovali so Eli žeja in k njim je dospela povsem nova deklica, — stara izba naj bo spalnica, drugače ne pojde. I kajpada je moral Izak vso to nekega dne povedati Ingri; saj je bila tako radovedna, tako rada bi izvedela, in čeprav je bila Inger nemara že čula vso skrivnost od Siverta — saj sta večkrat šušljala med seboj — se je delala pošteno presenečeno, roke so ji omahnile in je dejala: Pa saj tega najbrže ne misliš resno? Toda Izak, poln notranje sreče, da bi počil, je odvrnil: Ti prihajaš zmerom s tolikimi novimi otroki na dan, kam pa naj jih denem? Moška sta vsak dan pridno lomila kamen za novi temelj. Pri delu sta si bila zdaj približno enaka;, prvi svež in krepak v svojem mladem telesu in spreten v izrabljanju primernih položajev, v spoznavanju primernih kamenov, drugi je starajoč se in odporen z dolgimi rokami težko železno lomilo podstavljal z vso močjo. In kadar sta tako-le kako prav težko delo končala, sta nekaj časa rada hrkala in začela med sabo šaljivo in bolj redkobesedno kramljanje. Pa sam misli Brede prodati, je dejal oče. — Da, je odvrnil sin. — Bi rad vedel koliko zahteva? — Da, koliko neki? — Nisi nič slišal? — Ne, pač, dve sto. — Oče je nekaj časa premišljeval, potem je dejal: Kaj praviš, ali bo iz tega-le vogelni kamen? — Za-visi od tega, če ga moremo prisekati, je odgovoril Sivert in vstal, podal očetu nastavno kladivo, sam pa je vzel drugo. Postal je rdeč in vroč, zravnal se je v vsej velikosti in udaril s kladivom; spet se je zravnal in še enkrat udaril — dvajset enakih udarcev, dvajset tresov! Ni gledal ne na orodje ne nase, bilo ga je veselje gledati, tako je delal, srajca mu je zlezla izza hlač in mu razgalila trebuh, pri vsakem udarcu se je vzpel na prste, da bi dal kladivu še večjo silo. Dvajset udarcev. Zdaj pa pogledamo! je vzkliknil oče. — Sin je prenehal in vprašal: Kaj je dobil razpoko7 — Legla sta na tla in preiskovala kamen, preiskovala sta ptiča, lopova, ne, še nikjer ni počil. — Zdaj pa hočem jaz poskusiti s kladivom, je dejal oče in vstal. Še bolj sirovo delo, vse samo s silo, kladivo je postalo vroče, jeklo se je udajalo, pero, s katerim je pisal Izak, je otopelo. S toporišča leze, je rekel o kladivu in nehal udrihati. Tudi morem ne več, je dejal Izak. O, tega ni mislil, da več ne more! Ta oče, ta pram, neznaten, poln potrpljenja in dobrote, je privoščil sinu, da stori zadnji udarec in razkolje kamen. — Tam ležita zdaj dve polovici. Da, malo zvijače si imel pri tem. Hm. Iz širokega razgleda bi se že dalo kaj napraviti. — Da, jaz tudi mislim. — Da, če bi bilo barje prekopano z jarki in z jarkom obdano. — Hišo bi bilo treba popraviti. — Da, seveda, hišo je treba popraviti, oh, dalo bi precej dela, tam, toda . . . kako je bilo, ali si kaj slišal, da pojde mati v nedeljo v cerkev. — Da, nekaj je o tem govorila. — Tako, toda pojdiva, zdaj se morava dobro razgledati, da najdeva lep kameriit vežni prag. Ti najbrže še nisi nikjer opazil kaj prikladnega? — Ne, je odgovoril Sivert. Potem sta delala dalje. Nekaj dni pozneje sta oba menila, da imata že dovolj kamena za steno. Bilo je v petek zvečer, sedla sta, da bi se izhrkala in nekaj časa kramljala. Hm. No, kaj misliš ti, je dejal oče, ali bova kaj mislila na široki razgled? — Zakaj? je vprašal Sivert. Kaj hočemo z njim? — Da, tega ne vem. Šola je tudi tam in Široki razgled leži na sredi. — Da, in? je vprašal sin. — Jaz ne vem z njim prav nič početi, saj ga ni moči za nič uporabiti. (Dalje prihodnjič) V četrtek 12. novembra, 19.°.6 se je vršila seja Ohio Fraternal Congress-a v Deshler - Wallick hotelu, v Columbusu, Ohio. Na podlagi naših pravil in po sklepu glavnega odbora sem se udeležil omenjene seje, ki se je pričeli: ob deseti uri dopoldne. P r e d s e d n i k kongresa Mr. Franklin Rubrecht je otvoril sejo s primernim nagovorom in pozdravom za zastopnike raznih bratskih organizacij, ki so inkorporirane v državi Ohio, ali ki poslujejo v tej državi. V državi Ohio posluje 114 bratskih organizacij, med temi je inkor-poriranih 23 organizacij, a 91 organizacij ima inkorporacijsko pravico v drugih državah. Država Ohio je po številu poslujočih bratskih organizacij na drugem mestu v Združenih državah. Sledilo je poročilo predsednika, ki je obenem tudi pravni zastopnik Ohio Fraternal Congress-a. Poročila sta oddala tudi tajnik in blagajnik. Sklenjeno je bilo, da se zapisnik te seje pošlje vsem zastopanim organizacijam, in kadar ga sprejmemo, ga lahko priobčimo v našem glasilu. Po predloženih poročilih so se priglasili nekateri zastopniki večjih bratskih organizacij, katerim je znano poslovanje državnih bratskih kongresov po drugih državah. Vsi so kritizirali počasno in zaspano delovanje Ohio Fraternal Congress-a. Navajali so za vzgled državne bratske kongrese v državah Pennsylvania, Indiana in Illinois, kjer se vršijo večkratne seje kongresnih odborov. Stavili so tudi vprašanja, zakaj se ne pridobi vse bratske organizacije v Ohio kot člane tega kongresa, kajti na tej seji je bilo okoli 75 zastopnikov, ki so zastopali morebiti okoli 30 bratskih organizacij. Med temi kritiki "'je bil tudi član National Fraternal Congress-a, ki je v daljšem nagovoru večkrat poudarjal, da prihajajo časi, ko bodo državni bratski kongresi večje važnosti kot narodni bratski kongres. Posledica te kritike je bila, da so bili sprejeti predlogi in re-zolucije, ki nalagajo novemu odboru, da se reorganizira poslovanje bratskega kongresa v državi Ohio, da bo zboroval dva dni, kakor zboruje kongres v državi Pennsylvania, kjer imajo danes zelo dobre državne postave, ki se nanašajo na poslovali j e bratskih organizacij. Sklenjeno je bilo, da se povabi vse organizacije pod krov tega kongresa ter da se članarino zniža na deset dolarjev letno, za vse enako, naj bo velika ali mala organizacija. Sprejeta je bila tudi rezolucija, ki vabi National Fraternal Congress, da naj v mesecu avgustu 1937 pride zborovat v Columbus, Ohio. Opoldne je bilo pripravljeno kosilo za vse delegate in povabljene goste. Med gosti so bili trije zastopniki zavarovalnin-skega oddelka države Ohio, ki pa niso bili poklicani kot govorniki. Po skupnem kosilu se je nadaljevala seja. Izvoljen je bil nov odbor za leto 1937. Po večini so bili stari odborniki ponovno izvoljeni. Na tej seji je govoril zastopnik Ohio Insurance Federation. Predsednik je predstavil tudi državnega poslanca Boyd-a (Boič), ki je glavni odbornik Hrvatske bratske zajed-nice. Govorilo se je zopet o predloženih predlogih v državni po-stavodaji v Ohio. To so S. B. No. 155 in 156, in Sub. S. B No. 62, katere je predložil državni senator Mr. Emmons, zagovornik bratskih organizacij v državi Ohio. Nastopil je tudi govornik, ki je predlagal rezolucijo, da naj bodo uslužbenci bratskih organizacij izvzeti od Social Security večino sprejeta. Govorilo se je nadalje, da naj bi se preuredilo Social Security Act v toliko, da ne bi vključeval samo delavce v industriji, ampak vse delavce v Ameriki, in da se ne bi jemalo denarja iz delavčeve plače, ampak naj bi federalna vlada dobila ta denar v svoj sklad potom davka. — Končno se je poudarjalo, da bi se tudi spremenilo točko v državnem zakoniku, da bi se lahko otroke zavarovalo takoj po rojstvu za poljubno svo-to, kakor bi določevala pravila posamezne organizacije. — Nato je sledil zaključek zborovanja. Letošnja seja bratskega kongresa v Ohio ni bila tako dobra n zanimiva, kot je bila lanska seja. Zato zastopniki niso bili zadovoljni tfer so kritizirali. Vodstvo se ho moralo zganiti ter delovati po načinu, kot zborujejo v drugih državah. Lansko leto se je tudi kritiziralo večje bratske organizacije, ki so včlanjene pri National Fraternal Congress-u in pri Ohio Fraternal Congress-u, ki takorekoč spadajo in poslujejo po načinu Old Line Insurance kompanij. Tudi se je lansko leto naglašalo, da ni potrebno, da bi Ohio Fraternal Congres spadal k Ohio Insurance Federation, letos se tega ni omenjalo, letos je bilo vse v nekakšnem objemu. Meni se vse to ni dopadlo, toda imam upanje, da vse to pride na dan z reorganizacijo kongresnega poslovanja. Med slovenskimi organizacijami v Ameriki ste bili zastopani samo Jugoslovanska katoliška jednota in Slovenska dobrodelna zveza v Clevelandu. Zastopnik posamezne organizacije se lahko dovolj priuči, ko zasleduje razvoj kongresnih sej, dosti pojasnil in novih idej pa e tudi dobi, ko človek pride do skupnih pogovorov z zastopniki drugih večjih bratskih organizacij, ki imajo večje skušnje in večje obzorje v poslovanju. In učiti se je potreba vsak dan, in enaka šola je potrebna vsem glavnim odbornikov naših bratskih organizacij. --------o------- re so znane vsem, in .lameim vam, da jih bomo prepevali s spremijevanjem Martinšekovega orkestra, kakor še nikoli poprej. Torej na svidenje na “Na-prejev” dan 29. novembra ob polu treh v Turn dvorani. Izvrstno zabavo vam jamči: “Pripravljalni odbor.” Frank Ermenc. štva. Sprva so mislili, da gre za kakšno pustolovsko goljufivo družbo, kmalu pa se je izkazalo, da je stvar mnogo bolj nedolžna. Komedijo je uprizoril neki šaljivi južno -ameriški milijonar, ki je poiskal družbo igralcev, da so i- DOPISI Hibbing, Minn. Tem potom pozivam člane in članice društva sv. Frančiška, št. 54 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo redne seje meseca decembra, ki se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Na omenjeni seji bo volitev društvenih odbornikov za leto 1937. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 54 JSKJ: Joseph Smol z, tajnik. -------o-------- Poslaništvo neznane države Znani angleški tednik “Sun-day Express” pri poved iy e zgodbo, zaradi katere se baje vesoljni London smeje na račun “gornjih tisočev” angleške družbe. Dobro leto sem se je v angleški prestolnici agilno udejstvovalo diplomatsko zastopstvo države Astoria. Prirejalo je slavnostne prireditve, na katere so bili vabljeni najodličnejši člani londonske družbe. Ženske so rade prihajale, ker je imelo poslaništvo za svoje atašeje same zabavne mlade gospode, moški pa so se odzivali vabilom zaradi tega, ker je parkratnemu posetu običajno sledilo kakšno visoko astorsko odlikovanje. Tu in tam se je sicer kdo vprašal, kje je prav za prav ta državica Astorija, o katerih v listih ničesar ni čitati in je tudi na običajnih zemljevidih ni. Ker pa so Angleži znani po svojem nepoznavanju zemljepisa, se je vsak potolažil, da bo že kje kaka Astoria, mnogo vpraševati pa si nihče ni upal, ker se je bal, da se bo blamiral kot geografski ignorant. Končno pa je prišla pred nekaj dnevi stvar vendarle na dan. Izkazalo se je, da na svetu ni nobene države Astori-je in da zato v Londonu ne more biti astorskega poslani- grali poslanika, atašeje in nj'" hove žene. Vse je sam plačah tako da ga je šala precej ve' ljala. OČividno pa se je n10' ral pri tem, na račun lahkovernih Londončanov dobro zabavati, ker bi drugače kom®' dijo pač že prej zaključil. r BOŽIČNI ČAS Božični čas je čas spominov in naj-lepši spomini so oni na našo mladost, katero je večina nas preživela v starem kraju. V prihodnjih tednih bodo torej naši spomini pohiteli v naš rojstni kraj, k našim sorodnikom in prijateljem, in ako možno, bo naše misli tjakaj spremljal tudi mal dar v obliki denarne pošiljke. Vsak dinar ali lira bo dobrodošla in s hvaležnostjo sprejeta. Cene za denarne pošiljke: Za $ 5.00 200 DinlZa 3 S.BO 50 Lir Za 7.25 800 Din Zn 0.40 100 Lir Zn 1 1.05 500 Din Za 12.25 200 I.ir Za 23.00 1,000 DinlZa 29.00 500 l.ir Zu H4.25 l,50o DinlZa 57.00 1,000 I^ir Za 4T..00 2,000 Din|Za 1 12.00 2,000 Lir Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih, kakor tudi po brzojavnem pismu ter direktnem brzojavu. Cene so podvržene spremembi gori ali doli. Božični izleti v stari kraj Razne parobrodne družbe prirede skupne izlete v stari kraj za Božič s posebnimi spremljevalci. Ako ste namenjeni potovati ob tem času, nam takoj pišite za nadaljna pojasnila. Dobava sorodnikov iz starega kraja Sedaj je nekoliko lažje dobiti kakega sorodnika iz starega kraja. Pišite nam za natančnejša pojasnila o vašem slučaju. Drugi posli s starini krajem. V zadevah posestev, dedščin, tožeb, dobave denarja od tam, notarskih listin itd. se vselej obrnite na nas. Vsa pisma in druge pošiljke naslovite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St. New York, N.Y. VAŽNO ZA VSAKOGA KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite kopa iz starega kraja; KARTE prodajamo za vse bolj&e parnik« po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so s našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO v ITALIJO Za $ 2.55 100 Din Za $ 6.50 100 Lir Za 5.00 200 Din Za 12.25 200 Lir Za 7.20 300 Din Za «0.00 500 Lir Za 11.70 500 Din Za 57.00 1,000 Lir Za 23.00 1,000 Din Za 112.50 2,000 Lir Za 45.00 2,000 Din Za 167.50 3,000 Lir Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. PoSiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poalužite, za cene in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) *11 Weal II St New York, N. Y. (Nadaljevanje s 5. strani) nastopilo tudi še več drugih lokalnih zborov. Kolikor sem slišal, bo to pot nastopilo tudi več solistov, dvospevov in četve-rospevov. Imena teh pevcev o-stanejo tajna in ne bodo oznanjena na progi'amih, ker je naša želja, da pridete na koncert sami in tam boste spoznali in o-pazovali pevce ter jim pokazali, da je še v Milwaukee in v okolici mnogo ljudi, ki še niso izumrli in imajo še zanimanje in smisel za lepo petje. Prav ko to pišem, mi pride na radio krasna, večno lepa “Miserere.’ Kurja polt me oblije, ko se spomnim, da nam je to krasno skladbo zapel “Naprej” pred več leti. Kako je naša publika uživala to in druge krasne pesmi, izvajane po tem zboru! Kdo si ne želi nazaj teh časov? Niso li bili to baš najlepši dnevi milwauške naselbine? Bodimo pošteni napram-sebi, kakor tudi drugim, ter priznajmo, da smo samo malo preleni, preveč se nam mudi na pokopališče ter si na en ali drugi način preganjamo dolg čas, da bi pa šli kam ter se zopet seznanili z našimi prijatelji, smo pa vselej “pre-bizi.” Ne vemo menda, da če mi pozabljamo druge, da nas drugi ravno tako hitro pozabljajo. Torej nikarte se ne bojte, da vam bo škodovalo pri vašem zdravju in življenju par veselih ur, katere boste preživeli med nami na “Naprejev” dan 29. novembra v S. S. Turn dvorani. Naj večja posebnostt tega koncerta bo pa “Petje vsega občinstva,” pri katerem nastopijo vsi udeleženci koncerta. Imamo lepe tiskane narodne pesmi, kate- IščEM DELO Podpisani, star 55 let, samski, član JSKJ, zmožen voditi in popravljati vsak stroj na gasolin-ski pogon, bodisi truck, avtomobil ali traktor, iščem primernega dela, bodisi na farmi ali pri kakem podjetju. Plača po dogovoru. Za vse podrobnosti se je obrniti na: George Shaltz, 754 Inman St., Akron, Ohio. Najnovejša knjiga! Sezite po najnovejši knji• gi, iz katere dobite lahko vse podatke za pridobitev ameriškega državljanstva Knjiga vsebuje vse naj' novejše postave in je pravkar izšla. Dobile jo samo pri založništvu “AMERIŠKA DOMOVINA” SLOVENSKI DNEVNIK slovenska unijska tiskarna 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Pošljite 25c v znamkah ali money ordru in knjigo vam takoj odpošljemo. Er •oto GLAS NARODA NAJ STARE JSI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI je najbolj razširjen »lov enaki Ust v Ameriki; donate vsakdanje svetovne novosti, najboljša Izvirna poročila lz stare domovine; mnogo Sale in prevod® romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 ln pričeli ga bomo poilljatl. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 216 W. ltth St, Nev York, N. t. NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je dne 13. oktobra nenadoma za vedno zapustil ljubljeni soprog oziroma oče GRDI NOVI KOLEDARJI Firma A. Grdina in Sinovi naznanja, da je prejela veliko zalogo stenskih koledarjev, velikosti 19x28 palcev, ki nosijo vsaki mesec druge slike iz zadnje Grdinove razstave. Na željo jih firma pošlje, kamor bilo po naročilu, zlasti pa v staro domovino za malo ceno 25c s pošto vred. Odjemalci v Clevelandu jih dobijo brezplačno. Naročila sprejemajo obe prodajalne za pohištvo: 6019 St. Clair Ave., in 15303 Waterloo Rd. Pošljite naročila takoj, da jih vaši sorodniki v stari domovini dobijo še ob času. A. GRDINA in SINOVI Cleveland, Ohio :xxxxxxxxxxxxxxxrxxxr VRE, PRSTANI, ZLATNINA, DEMANTI, in SREBRNINA! Sparton in Najnovejšt “1937 Zenith Radios. Društvene zastave, trakovi, re-galije Itd. Prenovimo tudi stare zastave.— Po darila za praznike k “pov-žarju” IVANU PAJKU, 24 MAIN STREET, CONEMAUGII, PA. ^rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxm JOSEPH KERN Pokojnik je bil rojen 3. januarja 1894 v Kamniku na Gorenjskem ter je bival v Ameriki od leta 1910. Dne 13. oktobra 1936 ga je ubilo v rudniku pri delu. Pokopan je bil dne 15. oktobra 1936 po slovesni maši zadušnici na Maple Hill pokopališče v Hibbingu, Minn. Tu žalujejo za njim soproga in štirje nsdorasli otroci, na Aurori Prank Kern in sestra Prances Tanko, v starem kraju pa oče in štiri bratje. Pokojni Joseph Kern je bil 6 let tajnik društva sv. Frančiška, št. 54 JSKJ in je bil delegat na 14. in na 15. redni konvenciji JSKJ. Bil je dober oče svoji družini, dober društveni uradnik in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. To je pokazala tudi zelo obilna udeležba pri pogrebu. Prav lepa hvala društvenemu predsedniku Stanleyu Finku zia ves trud in naklonjenost ob času naše velike nesreče, hvala vsem ostalim društvenim uradnikom, vsem društvenim članom in vsem prijateljem ,ki so pokojnika obiskali na mrtvaškem odru, ki so se ga spomnili z venci in cvetlicami, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile brezplačno na razpolago, in ki so nam na en ali drugi način izrazili svojo pomoč, naklonjenost in sožalje. Hvala tudi Rev. Papeshu za lepe cerkvene obrede. Vence v zadnji pozdrav pokojniku so prispevali sledeči: Društvo sv. Frančiška, št. 54 JSKJ, Oliver Mining Co., Mr. in Mrs. Frank Kern, Mr. in Mrs. John'Tanko, Mr in Mrs. John Kozina. Mr. Stanley Fink, Mr. in Mrs. Frank Turk, Mr. in Mrs. Anton Paver, Mr. in Mrs. Louis Kordish, Mr. in Mrs. Charles Oswald, Mr. in Mrs. Jack Gersich, Mr. in Mrs. Jack Gersich Jr., Mr in Mrs. John Turk, Mr. in Mrs. Matt Laurich in Mr. in Mrs. Stra-zisher. — Prav prisrčna hvala vsem za vse te in druge izraze sožalja in naklonjenosti! Ti pa, ljubljeni soprog in oče, ki si se tako hitro in nenadoma poslovil od nas, odpočij se od zemeljskega truda in trpljenja v hladni zemlji ameriški. Dober si bil za nas in trudil si se za nas brez prestanka, zato Te bomo ohranili v ljubečem spominu do konca naših dni. Žalujoči ostali: Caroline Kern. soproga; Joseph, sin (5 let); Caroline (12 let), Jennie (10 let), in Florence (7 let), hčerke. Hibbing. Minn., meseca novembra 1936.