PODLISTEK. Naše jernzalemsko romanje. Na Oljski gori imajo Rusi in Nemci svojo cerkev s silno visokima stolpoma. DmgaŽe je Oljska goraprecej pusta, kamenje je vefiinoma kredin vapnenec, najlepši kras so ji pač veličastne oljke, po katerib je dobila tudi svoje ime. Omeniti je še samostan karmeličank s cerkvijo, v velikem križnem hodniku je ua plošfiah v 32 raznih jezikih napisan OčenaS. Misli se pamrec, da je tudi tisti kraj, kjer je uftil Gospod roojiti OčenaS, Sedaj so vzidali že tudi plošfio s slovenskim Očenašem, katero smo bili že seboj pripeljali. Globoko ginjeni in polni najresnejših oMutkov smo se v hudi vročini vrnili v mesto ter si med potom Se ogledali cerkev sv. Ane, kjer se je rodila Devioa Marija; blizu nje je tudi ribnik Betezda, kjer je ozdravil Zveličar 381etnega bolnika. Zraven cerkve je samostan francoskih belih očetov, kjer si je vredno ogledati bibličnj muzej, to je zbirko starinskih predmetov, ki se omenjajo v sy. pisrnu. -''¦ i.-^'-?;* -' 7. S i jo n. Kar ie bil za stari Rim Kapitol, to Je bil za Jeruzalem S i j o n. Tako se imenuje grič na jugovzbodni strani Jeruzalema, ravno nad cesto, po kateri smo $li od kolodvora v Jeruzalem. Kralj David je vzel sijonsko trdnjavo Jebuzejcem ter je potem prebival ondi. S početka je biiu tukaj tudi škrinja zaveze, za to je bil Sijon Jnduin svel kraj. Ko je kralj Salomon na današnjem tempelskem trgu od Sijona proti vzhodu pozidal veličasten tempel, je preSlo ime Sijon nata kraj, in zato velja ime Sijon kot prebivaliSče božje, ivefikrat pomenl Sijon celo raesto Jeruzalera kot njeg& najodlifinejši, najsveteiiSi del. Prvotno in v pravem pomenu je pa Sijon, kakor smo rekli, le jugovzhodni grifi. Pa tudi za nas knstjane in za Turke je Sijon svet kraj. Bilo je v nedeljo, na praznik Marijiuega imena, ko smo se romarji vseh skupin zopet zbrali v Marijini cerkvi na Sijonu. V veličastni procesiji so se ob 7. uri od cerkve katoliškega patrijarha začeli j)omikati naSi romarji proti Sijonu, nekaj pa nas je bilo tisto jutro v Betlehemu in smo se vrnili Sele poznejc v Jeruzalem in šli za našimi romarji na Sijon. Naš duh. voditelj, ljubljanski knezoSkof, je vzel seboj v Jeruzalem mladega bogoslovca, ki ga je posvetil v Jeruzalemu.za maSnika in je to nedeljo v Marijini cerkvi pel novo sv. raašo. Slavnoslni govor je imel tajnik glavnega o<lbora, Janoz Kalan. Njegov govor Citatelji lahko berejo v zadnjem ,,Bogoljubu". Jako ganljivo ]e bilo, da je škof ob strani na svojem prestolu somaševal z novomašnikom po slarokrščanski navadi. i Knezoškof je praznoval ta dan trinajstletnico svojega Skofovanja. Po sv. opraviiu smo si ogledali sijonska svetišča. Pred vsem je zaniraiva nova Marijina cerkev. L. 1898. je bil sedanji nemSki cesar Vilhelm II. v Jeruzalemu in je pridobil od Turkov tisti prostor, kjer je po izročilu umrla Marija. Cesar, dasi luteran, je podaril ta svet nemškim katoličanom, ki so z veliko vnemo začeli zbirati milodarov in leta 1901 začeli zidati cerkev, ki je bila lctos v majniku slovesno posvečena. Cerkev je res krasna stavba iz samega tesanega kamenja v romanskem slogu v obliki rotunde. Zraven cerkve je lep samostan beuronskih benediktincev. Na južni strani cerkve je za nas kristjane preznamenito svetišfie, za pravo prva in najstarejša cerkev nove zaveze, t. j. Coenaculum (izgov. Cenakulum), hifea zadnje večerje, kjer je tudi sveti Duh priSel nad apostole. Krasna gotična dvorana je del nekdanje cerkve. V severno steno vzidan kamen označuje prostor, "kjer le sadel Zvelifiar pri zadnji vefterji. Zalibog je to fastitljivo svetišče popolnoma v turških rokah in le s težavo dobijo kristjani dovoljenje, da smejo notri. Turki so namreC prepričani, da .je tam spodaj Davidov grob, to je pa, za nje zelo svet kraj. Nekdaj je bilo to svetiŠCe last franfsiškanov, a leta li>47. so jih Turki popblnoma pregnali od tod, in sedaj so Turki tako zagrizeni na ta prostor, da bi le jk) kaki veliki vojski pri sklepanju miru jih bilb mogofie prisiliti, da dajo tukaj kaj pravice tudi kristjanom. Cetudi kristjane puste notri, ne smejo kazati nikakSnega verskega kršcanskega znamenja. Mi srod stoje in pokriti zmolili Očenaš in Zdi-avo-Marijo. Pred Pred leti je neka bogata kneginja podkupila stražarje, da bi neki italijaiiski sko! smel notri natihoma maŠevati. Skof je pa menda mislil, da maSa ne bo veljala, Če ne nastopi v-ocll para^li, pa se je tako dolgo sulčal notri, da je zvohal za to neki tur&ki defiek, ki ni dobil bakši&a. Hitro je obvestil derviSe, to je tur§ke menihe, ki so kakor besni pridrvili v svetiŠCe, in Škof je s svojim spremstvom komaj odnesel živo gla^ vo. Razen tega je ua Sijonu omeniti cerkev sv. Jakoba starejšega, ki sloji na mestu, kjer je kralj Herod Agripa I. dal sv. jakoba obglaviti. Cerkev je sedaj V; armenskih rokah. Blizu je armenski ženski samostan, ki stoji na mestu, kjer je stala nekdaj hiSa velikega duhovnika Ana. Tu se kaže v kapelici mesto, kjer je Ana zaslišal Kristusa. i Armenci so bili jako prijazni nasproti nam, pri cerkvenih vratih je stal duhovnik in Škropil z neko lepo diSečo vodo naše svetinje, ki smo jih nosili seboj, Skoda, da nismo znali njrhovega jezika, bi se lahko domenili, da< smo mi Slovenci ravno tako tlafieni in prezirani siromaki, kakor Armenci na Turškem, samo, da imajo oni bogatih ljudi, ki so zavedni in odločni Armenci, pri naa pa se skoro vse potujci, ko se zbogati z naSimi žul]i. Ne daleč od Anove hiše je stala Kajfova hiSa. TaJca je torej Sijon v tesni zvezi s trpljenjem našega Gospoda in z visokimi skrivnostmi naSe sv. vere. 8. Izlet v Betlehem. V Betlehem nismo Sli vsi romarji skupaj, ainpak v različnih skupinah. Mi smo šli v soboto popoldne pred praznikom Marijinega imena. V Betlehem gremo po tisti cesti, po kateri smo prišli od kolodvora v Jeruzalem, a mesto da bi krenili na desno na kolodvor, gremo naprej proti jugu. Na levi nas pozdravlja ljubka Oljska gora. Široka, pa slabo nadelana cesta se polagoma vzdiguje. Turku se zdi nepotrebna reč, dovažati na cesto kamenje, Cesta od Jeruzalema proti Betlehemu in dalje proti Hebronu je prastara, po njej sta gotovo hodila Jožef in Marija, ko sta Šla y. Betlehem k popisovanju. Ce greS iz Jeriizalema peš v Betlehem, potrebuješ kaki dve uri. Nekako v sredini pojta stoji na levo velik grški samostan Mar Eljas; pri samostanu je studenec, kjer je sv. družina pila, odtod je lep razgled, na jugu se vidi že Betlehem, na severu Jeruzalem, na vzhodu vidimo v daljavi v vefiernem solncu Moabsko gore onstran Jordana in Mrtvega morja, ki se tudi vidi iz ene točke. Kmalu za tem samostanom krenemo malo na desno in se oglasimo pri usmiljenib bratih, ki nas z veseljem sprejmejo in ponudijo CaŠico doma6ega vina. A nam se mudi, poslovimo se od prijaznih samaritancev krščanskcga usmilienja in hitimo naprej. Ob desni vidimo tik ceste malo moSejo, grob Rahele, žene ofiaka Jakoba, matere Benjaminove, ki je tukaj na porodu umrla. Se nekaj minut, pa snio v Betlehemu. Že se je mra6ilo, ko so naše kočije ropotale po nerodnem betlehemskem tlaku ter obstale, ker zaradi ozkih ulic niso mogle naprej. Proti večeru sta utegnila priti v Betlehem tudi Jožef in Marija, pa nista naSla prenoiifeča, morala sta iti venkaj v pastirsko ;votlino. Nas je pa ravno tam prijazno sprejel pod svojo gostoljubno streho franciSkanskisamostan.Hitroismonar kiipili po trgovinah Se nekaj spo^ninkov, da jih posvetimo v vollini rojsiva ZveliCarjevega, potem nas je povabil sarnostanski zvon k vefierji. V prostrani obednici smo zagledali velikansko sliko našega oesarja, ki je storil betleheinskim frančiškanom veliko dobrega; v srcu se nam je vzbudil ponos, da smo Avstrijci, pa tudi čustvo hvaležnosti do radodarnega vladarja. Zdelo se nam je, da je sveti božični večer. Sli smo na ravno streho, gledali na mesto, po Katerem so brlele lučice; in pa na okolico — tja doli proti jugozapadu, kjer so pastirji tisto 6udovito no6 bedeli pri svojih čredah. Na nebu so migljale zvezdice, ki so nekdaj gledale skrivnost, ki se je vršila tu, kjer mi stojimo.  Komaj smo zatisnili oči, že nas je zbudil samostanski vratar, vstati je trebalo, zakaj tofino o polnoei smo začeli maševati. Torej smo imeli tudi polnočnico v Betlehemu! Stopila so nam pred o5i otroška leta; kolikokrat smo gledali doma božične jaslice, in sedaj nas je — nevredne — pripeljala zvezda božje previdnosti, kakor neKdaj tri modre, na kraj, kjer so stale prave jaslice. Cez nekoliko stopnio stopimo v votlino. Tu zapnzimo v dolbini majhen oltarSek, pod njim marmorno ploščo in na njej srebrno zvezdo z napisom: Hic de virgine Maria Jesus Christus natus est — Tukaj je bil od Device Marije rojen Jezus Kristus. Velepomenljiv napis! Tukaj je tedaj zaftetek naše sv.vere, krščanske omike in svobode. Poleg svetega groba in Kalvarije je pafi to najsvetijSi kra.j na zemlji. Citatelji naj se ne 6udijo, da govorimo tukaj o v o 11 i n i , v kateri je bil rojen Zveliftar. Mi smo navajeni misliti na BStalico", toda v Palestini je mnogo takih votlLn, ki služijo ob slabera vremenu živini za hlev. V betlehenibki votlini nas zanimajo najbolj naslednja svetišča: Kraj, kjer je bil rojen Zveliftar, tukaj se nikoli ne maSuje; kraj, kjer so stale jaslice in kjer 90 se trije Modri poklonili Zveličarju sveta. Ne pozabimo Še svojega rojaka, č« ne po narodnosti, pa po domovini, ki je tukaj spokorno preživel zadnjih 34 let svojega življenja, tukaj molil in u- mrl, bil tukaj pokopan, To je sv, leronim. Njegovo triiplo je prepeljano v Rim in počiva sedaj v, cerkvi Marije Velike, a tudi v betlehemski votlini ima §e svojo kapelico. Nad votlino se vzdiguje velikanska cerkev, ki jo je pozidal že cesar KonStantin leta 330^ in je ostala še do današnjega dne. 40 velikanskili stebrov iz celega kamena (monoliti) jo deli v pet ladij, žalibog so prednji del Grki zazidali s povpreCnim zidom in tako grdo pokvarili veličastno stavbo, SploU se dan. Grki ne morejo niti blizu primerjati s svojimi očeti, starimi Grki, ki so imeli fini čut za lepoto in umetnost. Kakor cerkev sv. groba v Jeruzalemu in betleliemsko cerkev, tako so Grki skazili tudi pristen nauk svoiih očetov, in to jih ravno loči od nas kot razkolnike. Žalostno je to poglavje! V Betlehemu so bila naSa srca polna božifinega veselja, le eno nas je 2alilo. Ko smo opravljali v votlini rojstva najsvetejšo daritev, je stal blizu oltarja turški vojak z nabito puSko in nasajenim bajouetom, in v zgornji cerkvi zopet oden. Cemu to? Leta 1873. so na samo božigno noft napadli Grki z orožjero franfiiškane, in, od tega 6asa mora stali turški vojak, tu ter paziti, da si kristjani sami med seboj ne skočijo v lase. In to na kraju, kjer se je rodil ,.knez miru", kjer so peli angeli: ,,Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Pa tudi ta turŁ>ki vojak nas ne moti veliko v našem dušnem veseiju. ObnaSaJ se je resno in dostojno, veliko lepše kakor nekateri naŠi Castniki, ki pridejo ob golovib pribkah za parado v cerkev. In na* posled, kako je priSio do tega, da je bil rojen, Zvelifiar v Betlehemu, in ne gori v Nazaretu? Na povelje rimskega, paganskega cesarja sta Sla Jožef in Marija v ,,Davidovo mesto" k popisovanju pred rimskega nradnika. Kakor nekdaj, slišno je sedaj — Betlehero pod tujo oblastjo. (Konec prihodnjHU