D o p i s i. Sv. Ilj v Slov. gor. (V obrambo.) Ko je bratska jareninska »mladeniska zveza« priredila dne 3. avgusta Giril-Metodovo slavnost, se je iste polnoštevilno udeležila tudi naša narodna mladina Sentiljska, posebno pa Iepo Stevilo navdušenih mladeničev. Radostno, zares po bratsko so nas sprejeli vrli mladi korenjaki jareninski; a nekako sumljivo in z zobmi škripaje so nas pogledovali znani »heilovci« iz Poličke vasi. Vedeli smo, da se nekaj pripravlja. Nismo se varali; takoj je začel (in to med igro) »nekdo« iz imenovane vasi rogoviliti, se napihoval in zaletaval zdaj v jednega, spet drugega ter zafiel s hripavim glasom tuliti svoj »hajl«. Pomilovalno smo ga zrli nekaj časa, ker smo itak znali, da to človeče ni pri popolnoma zdravi pameti. Pa ni hotel mirovati in je vedno bolj in bolj začel naše fante izzivati s priimki: »windische Lausbuben«, windisches Gesindel« in mnogo sličnega. Tudi v sicer mirnemu človeku mora vskipeti kri, če se tako izziva. Ali vendar hoteli smo ga mirnim potom odpraviti. Klicali smo mu, da naj miruje, in se odstrani. A ker še ni hotel mirovati in začel besneti in ker je h o t e I vedeti, 6e so naSi fantje kaj močnih kostij, se mu je tudi ta njegova vroča želja drage volje izpolnila. Kar je že tako dolgo iskal, to je naSel. Mislimo, da dela sedaj doma za pečjo »grivingo« za svoje svoji novonemški omiki pristojno vedenje. — Zakaj smo ta dogodek omenili? Mi nimamo sicer navade vse obeSati na veliki zvon, a naši nasprotniki so nas takorekoč k temu prisilili. Po naši okolici trosijo namreč ti posilinemški in nemčurski »pomagači« 1 a ž n j i v e in obrekovalne govorice, da smo šentiljski fantje bodili se v Jarenino pretepat in razgrajat, ter mnogo takega, da niti ni za javnost pisati. — Ker nam torej ti brezsramni klevetniki kradejo naSo, dosedaj neomadeževano čast in poStenje in ker nas hočejo pred svetom črniti, le zategadelj smo razjasnili, kako da se je v resnici vrSilo. — Vsakega, kdor torej trosi raznovrstne laži o nas in nam na brezsramen način spodkopava nase dobro ime, imenujemo tukaj javno brezsramnega lažnjivca in obrekovalca, ter prosimo somišljenike, da nam dotičnike javijo, da jim bomo sodnijskim potom usta zamaSili. — Še nekaj! Razni »tajčnaceljčki« so nas pa tudi že »neusmiljeno« obsodili. Čujte, kako! (Tovariši, ne ustrašite se preveč te obsodbe in glejte, da se vatn ne bodo lasje ježili!) V »Štajerca«, ali prav rečeno v »giltno krapavico« nas bodo dali. Ah, to vam je strašno! Ali nas ne pomilujete, gospod urednik? Mi pa pravimo: le dajte nas v »Štajerca«, slobodno, če nas v vsako številko po desetkrat ali še več, slobodno vam, kajti mi se za pisarjenje tega bedastega in lažnjivega lista toliko zmenimo kot za lanski sneg. Nasprotniki bi tudi radi, da bi se prijateljsko razmerje med jareninskimi in šentiljskimi mladeniči razdrlo, kar pa, hvala Bogu, ne bodo nikdar dosegli. Še bomo 3liv Jarenino, oni pa k nam, in ne bomo se zmenili za vaše grožnje, veste vi kozastokosmati nemčurji! — Toliko za danes! Mi pa, fantje, ponosno in veselo zapojmo: Slovenski smo fitntje 'z Sentilja doma, Slovenskega duha, slovenskega srcal Mi smo domaoini, smo g o r k e krvi, Za n a r o d živimo, za b r a t e smo mi! Sv. Lenart v Slov. gor. (Politična zaspanost.) Ravno kar je preteklo tri leta, kar se je ustanovilo prepotrebno politično družtvo za tukaiSnji okraj. Začelo je ob svojem rojstvu prav vspeSno delovati za narodno - politično probujenje našega ljudstva, katerega sadovi so se začeli tu in tam prav povoljno kazati. Ali ti veseli prepotrebni pojavi za naSe 3e prezaspano ljudstvo so nekoliko prehitro izginili, in je preteklo sedaj že čez jedno leto, da ni slišati o njem nikakSnega glasa. Pač pa je potrebno tako in Se bolj prirejanje shodov kakor pred tremi leti. Kajti nasprotniki delujejo z vso vnemo med nasim §e prenezavednim ljudstvom. Tedaj mislimo, da je zadnji čas, da se druStvo zopet predrami in po vzgledu bližnjih enakih druStev priredi več podučnih zborovanj, posebno radi bližajočih se deželnozborskih volitev. Pa6 je menda uplivnim merodajnim možem v tem društvu dovolj znano, da je grdi izdajalski evangelij «Štajerčevih* nemškutarjev dovolj razSirjen po našem okraju in bati se je, da v zadnjem času ne bo moglo pozvano druStvo kar na mah popraviti njene brezbrižnosti. Za danes dovolj, mislimo da se v kratkem času vidimo na kaksnem shodu in si tam potožimo naSe neznosne kmetske in narodne težnje, če nismo primorani, da pridemo bolj z resnim opominovanjem na dan. — Na delo, časi so resni! Goricopoljski. Ormož. Shod katolidko političnega druStva «Sloga» v SrediSču se je vršil preteklo nedeljo ob ogromni udeležbi. Zborovalcev je bilo blizu 2000. Ves trg je bil v trobojnicah. Predsednik političnega društva «Sloga», dr. Omulec, je yodil zborovanje. Dr. Ploj je govoril izborno in stvarno. Ravno tako dr. Rosina o narodni samoupravi. Poslanec Spinčič je izvrstno primerjal istrijske razmere z naSimi. Navdušenje je bilo velikansko. Naslednje resolucije so bile soglasno sprejete: I. Društvo «Sloga> je sklenilo pri stojem izvanrednem zborovanju v SrediSču dne 24. avg. 1902 zahtevati ustanovitev slovenskega vseučiliSCa v Ljubljani; ker je isto za kulturelni razvoj slovenskega naroda neobhodno potrebno. — Nadalje se je sklenilo zahtevati astanovitev nadsodiSča za vse slovenske pokrajine s sedežem r Ljubljani, ker slovenski jezik ne uživa 3e t Gradcu t zakonu zajamčene ravnopravnosti. — II. DruStvo «Sloga» je sklenilo pri svojem izranredntm zborn v SrediSču dne 24. avg. 1902 zabtevati ločitev sloTenskega dela Stajerske dežele od nemSkega in samoupravo za slovenski del z ustanovitTijo posebnega oddelka t deželnem žolskem svetu in pri namestniji, ker se Stajerski slovenski del dežele od deželne in državne vlade v kulturelnem in narodnem oziru zanemarja ter se naš denar potrati v ponemčevalne namene. — III. DruStvo «Sloga» je sklenilo pri svojem izvanrednem zborovanju v Središču dne 24. avg. 1902 zahtevati, da se na Spod. Stajerju pri vseh javnih uradih, pri političnih, pri sodnih, pri davčnih, pri poStnih in pri železniških nastavljajo le slovenSčine v jeziku in pisavi popoluoma vežči uradniki, da se uraduje z le slovenščine zmožnimi strankami le v slovenskem jeziku in da se napisi pri javnih uradih na Slov. Štajerju, kakor tudi pečati v slovenskem jeziku preskrbijo. — IV. DruStvo «Sloga» je sklenilo pri svojem izvanrednem zborovanju v Središču dne 24. avg. 1902 zahtevati, da se v svrho višje izobrazbe naše mladine ustanovi več slovenskih meSčanskih Sol na Sp. Štajerskem, na vsak način pa, da se čim preje ustanovi taka šola za zahodni del Štajerja pri Sv. Juriiu ob juž. žel., za vzhodni del pa v Ormožu. Nadalje naj se ustanovi slovenska občna obrtna šola v SrediSču, kjer bi se podučevalo v vseh obrtnih strokah. — V. DruStvo «Sloga» je sklenilo pri svojem izvanrednem zborovanju v SrediSču dne 24. avg. 1902 zahtevati, da se žganjični davek od lastnih pridelkov popolnoma odpravi, da se daje trsje posestnikom po trtni uSi opustošenih vinogradov brezplačno, da se zemljiški davek tirja 8e le tedaj, ko so pridelki spravljeni, to je po žetvi in bratvi ter konečno, da vojaška prezentna doba traja le dve leti in da se k orožnim vajam kliče, kadar je delo na polju že opravljeno. Sevnica. (Zahvala in proSnja.) V pretečenem Solskem letu je bila šolska mladina tukajšnje petrazredne Ijudske Sole deležna zopet mnogoterih podpor. Po požrtvovalnem prizadevanju 6. gosp. kateheta je bilo pred začetkom zime obdarovanih 95 ubožnih otrok, deCkov in deklic, s toplimi oblačili. Od decembra do aprila meseca pa se je vzdrževala Solarska kuhinja, kjer je dobivalo do 200 Solarjev toplo kosilo; kuhalo se je 93 Solskih dnij in se razdelilo med učence 15.780 kosilc. V to svrho porabilo se je nič manj kot 260 mernikov krompirja, 250 kil riža, 19 mernikov pšenice, več mernikov fižola, 100 kil zabele, 1 polovnjak kisa iu dr. Denarja pa se je za obleko in Solarsko kuhinjo pri ljudomilih podpirateljih šolske mladine od blizu in daleč nabralo 664 K 88 h. Darovali so v ta blagi namen tržani, okoličani ter drugi dobrotniki mladine, kateri naj oprostijo, da so njih imena ne navedejo tukaj. Podpisano Solsko vodstvo si Steje v svojo dolžnost, v imenu Solske mladine, koji v prid so se ti milodari porabili, izreči vsem blagim darovateljem najiskrenejšo zahvalo, posebej pa 3e čast gosp. katehetu Janezu Čemažar, kateri je vodil to človekoljubno podjetje in je za uredbo šolarske kuhinje prepustil t kaplaniji kuhinjo, 1 sobo in klet, nadalje načelniku krajnega Solskega sveta, gospodu Ludoviku Smole in gospodu dr. Gregoriču, ki sta porabila vsako priliko, da sta za Solarsko kuhinjo dobila kak prispevek. Zajedno bodi dovoljena tukaj udana proSnja do vseh mladinoljubov, da bi naSe učence, od katerih mnogi prihajajo v šolo iz zelo oddaljenih krajev po silno slabi poti, ter trpe veliko pomanjkanja na obleki in hrani, tudi v bodočem šolskem letu podpirali kar največ mogoče, to je, da bi z milimi darovi omogočili zopetno vzdrževanje Solarske huhinje in delitev oblačil. V slednji namen so učenke V. razreda že razrezale 87 m parhenta ter v šoli naredile več oblačil. Vodstvo petrazredne Ijudske sole v Sevnici, dne 24. avgusta 1902. Jože Mešiček, nadučitelj. Od sv. Marjete niže Ptnja. (Nemško aradovanje c. kr. okrajne sodnije t Ptuju.) NeStetokrat se naglaSa, da imamo prarico, da se nam dopoSljejo odloki, plačilni nalogi itd. v naSem jeziku. Pravi se celo, da imamo do tega pravico po naših avstrijskih zakonib. Priporočamo torej to v pomislek in uvaževanje gospodom uradnikom pri ptujski sodniji. Znani so nam slučaji in pripetilo se nam je to tudi, da smo dobili od sodnije nemSko pisane odloke, akoravno so bili obrazci dvojezični. Mi vendar nismo dolžni za par nemških uradnikov, katerim se slovensko uradovati ne ljubi, ali pa ne znajo, da se naučimo njim na ljubo nemško. To bi bilo preveč za nas. Kot dobrim državljanom, ki storijo zmiraj radi svojo dolžnost, nam pristoja pač gotovo pravica zahtevati, da storijo tudi gospodje uradniki svojo dolžnost in uradujejo ter pošiljajo vsa pisma nam slovensko pisana. Prihranili bodo mnogo sitnosti samim sebi, a več Se nam, ker ne bo treba iskati človeka, ki bi nemške odloke in pisma sploh tolmačil in včasi 3e celo napačno. Ob enem pa nam 3e vedno nemško uradovanje daje povod, da kličemo ljudstvu: »Zahtevajmo svoje narodne pravice!« našemu dičnemu poslancu gospodu Ploju pa: Daj Bog in sreča junaška, vresničiti misel, katero je izrekel, če se ne motimo v Šmarju, — tudi slovensko jezikovno vprašanje naj se reSi in odpravi krivica, ki jo trpimo.