Boj proti alkoholizmu v prometu
Boj proti alkoholizmu v prometu. Kaj bi pravzaprav lahku na to rckli? Znani so podatki. ki kažejo, da sc Slevilo nesreC v prometu in sicer - npr. delovne nesreče, strmo veča. Bolj kot vzrok za te ncsreče je za nas pomembno vprašanje, zakaj se toliko ljudi opija in kako la pojavni proccs zajcziti. Vzroki? O teh bi lahico zapisali \ei ali manj znana dejstva. Slovenija je vinorodna dežcla, Slovcnci pa oscbnostno naravnani, da vse večje težave radi utapljamo v alkoholnem opoju. Torej nas spremlja nekakšcn geografsko-nacionalni urok, kot bi lahko kdo zaključil v preteklosti. Vendar danes, na pragu 2. tiso-čletja le ni smisclno razmisljati tako preprosto. Posebno zato ne, ker se zlasti med mladimi v vse večjem številu pojavljajo tudi drugc pojavne oblike vcdenja odvisnosti. Nimamo namena razpravljati o tem ali je to bolj ali manj nevarno pač pa o tcm, kako bi se lotili preprečevanja teh tako nezažclenih oblik vcdcnja mcd mladostniki in odra-slimi. Kako? Toliko jc bilo o tem že pisanega, narejenc so različne raziskave in puudarjcno na zaključku le-tch, tudi način prcpreievanja k poti odvisnosti.
Je res, da jc edini način prepoved točenja alkoholnih pijač, reprcsivni odnos do bolczcnsko zasvojenih mladih in odraslih? Ne! Vse bolj pomemben se zdi in v bolj razvitih dezelah rojeva to tudi sadove, zdrav odnos do alkoholnih pijač - lorej vzgoja v smtrl kulturnega pitja in scveda primeren, ne zastrašujoč odnos pri vzgoji mladih do različnih diog. Učimo se lahko tudi na primerih. Mar ne? In mi odrasli smo vsekakor najbolj primcrni subjekti za vzgled tako otrokom kot mladostnikom in ncnazadnjc tudi sodelavcem. Je to tcžko? Morda jc, doklcr smo prcnapcli v ncgativno ali navidezno pozitivno smer, ob razčiščenih lastnih pojmih pa prav verjetno ne bomo imeli težkega dela.
In kako preprečiti naraščanje števila nesieč v prometu zaradi alkoholiziranosti ali drugih oblik politoksikomani-
je? Nekako tako kot smo omenili: s pravilno vzgojo mladih, nerepresivnih ampak zdravim odnosom do onih, ki že zlorabijo alkohol in druge oblike drog tet razgovori z zdravstvenimi delavci, ki jih RK omogoLa šolam. delov-nim orgahizacijam in KO RKS. Poskusimu, morda bomo v nckaj letih le zaznali spremembe tudi na tem področju. Za vsc pa tudi zato jc potrebna trdna volja, ieprav izgleda trd oreh!
Na zaključku tega razmiiljanja le še to, odnos spremi-njajmo postopoma, vse leto in nc le ob mesecu boja proti boleznim odvisnosti.
ObCinska organizacija RKS Ljubljana Vič -Rudnik