LETO XIX. ŠTEV. 550
GOSPODARSTVO
CENA LIK 35
POST. PLAČ. V GOT.
Petek, 27. avgusta 1965
SPEL). IN ABB. POSTALE GR. 11
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL 38-93$
V
Čakamo na slovensko kmetijsko šolo
Prav radi priobčujemo prispevek našega' sodelavca in kmetijskega strokovnjaka o nujnem vprašanju ustanovitve kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. Na to vprašanje je naš Ust doslej že večkrat opozoril naše politike in oblasti. Danes ne bomo ponavljali argumentov, ki govorijo za ustanovitev slovenske kmetijske šole. Omenimo naj le, da je obstajala že v Plavjah vsaj zasilna kmetijska šola za Slovence na Tržaškem, dokler niso bile Plavje priključene Jugoslaviji. Da si ni mogoče zamišljati napredka v kmetijstvu brez strokovne šole, more biti vsakomur jasno, ne samo strokovnjakom. Naj še pripomnimo, da ima Furlanija dvoletno kmetijsko šolo in popolno srednjo šolo. Ta ugotovitev je toliko bolj na mestu, kolikor je poročevalec k deželnemu zakonu o infrastrukturah za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, ki predvideva izdatek 800 milijonov lir iz deželnega proračuna, svetovalec De Blasio naglasil, da je bila Furlanija doslej zapostavljena za Julijsko krajino v pogledu dotacij za javna izboljševalna dela v kmetijstvu (v smislu predvojnih zakonov) in da je treba to krivico zdaj odpraviti, ko sta se Furlanija in Julijska krajina združili v samoupravno deželo. V resnici so zdaj zapostavljeni Slovenci, ki nimajo kmetijskega strokovnega šolstva. Po našem mnenju bi ne smelo biti Zn ustanovitev slovenske kmetijske šole posebnih težav, ko vendar predvideva deželni proračun za leto 1965 nič manj kakor 5,5 milijarde lir za kmetijstvo. Po tej pripombi dajemo besedo našemu sodelavcu.
V zvezi z ustanavljanjem poklicnih (profesionalnih) šol, ki naj bi nekako nedomestile ukinjene strokovne šole (avviamen-to), bi morali tudi naši predstavniki pomisiliti na nujnost, da za. htevajo za potrebe slovenske manjšine v Italiji ustanovitev dvoletne kmetijske strokovne šole (Istituto professionale agra-rio) Taka šola naj bi se ustanovila na Tržaškem, in sicer v Zgo-ku. Tam so za obstoj tovrstne šele dani vsi pogoji: kmečko o-kolje, dobra povezava z mestom in pa še kar je nad vse važno, zgoniška občinska uprava je pripravljena poskrbeti posestvo. To je za obstoj tovrstne šole življenjske važnosti. V zvezi s tem bi radi pripomnili, da bi morali v primeru ustanovitve take šole v Zgoniku, ustanoviti tamkaj še mali internat, ker bi se sicer zaradi preobremenjenosti pri učenju dijaki le težko vozili dnevno z doma, še posebno tisti, ki bi prihajali od daleč. Poleg tega taka šola ne bi obstajala samo za slovenske kmečke fante s Tržaškega, ampak tudi za tiste iz Goriške in Slovenske Benečije.
Taka šola, kot jo zahtevamo Slovenci za Zgonik, v naši deželi že obstaja za Italijane, in sicer v Pozzuolu del Friuli v bližini Vid-ma. Ta šola prireja letno razne tečaje za kmete na Tržaškem toda v italijanskem jeziku. V to šolo bi morali zahajati vsi slovenski fantje, sinovi naših kmetov, ki bi mislili nadaljevati na kmetiji delo svojih očetov ali pa tisti, ki bi hoteli postati u-pravniki manjših posestev ter končno tisti, ki bi se hoteli na šoli specializirati v kaki posebni kmečki panogi in biti tako zaposleni na kakem večjem posestvu kot izvedenci določene stroke. Specializirali bi se lahko v cvetličarstvu, čebelarstvu, živinoreji, kletarstvu itd. Današnji čas zahteva tudi na področju kmetijstva znanje in teka bi si naši bodoči kmetski gospodarji lahko pridobili samo s Posedanjem primerne šole.
v tej šoli bi se naši fantje res UsPosobili za dobre in napred-ne kmečke gospodarje, ker bi se naučili vseh tistih stvari, ki Im mora vedeti današnji kmet, m sicer od bolezni rastlin, knjigovodstva, osnov kmetijskih rod, zemljemerstva, kletarstva tja do umne živinoreje. Poleg tega bi v šoli spoznali tudi razne stroje in se z njimi naučili ravnati. Za Zgonik bi lahko zahtevali specializacijo v vrtnarstvu, vinarstvu ali živinoreji, kar je možno. Take specializacije na tovrstnih šolah namreč predvideva zakon.
posestvu ali pa da se vpiše na agronomsko fakulteto na univerzi, lahko pa tudi na prirodoslovno oziroma ekonomsko, možen je tudi vpis na druge podobne fakultete. V Čedadu obstaja tudi primeren zavod v bližine šole, ki sprejema dijake, seveda proti plačilu, ki pa ni pretirano. Zavod imajo v rokah duhovniki. Letos so posedali šolo tudi nekateri slovenski dijaki z Goriškega in s Tržaškega itiva Goričana, od katerih je eden leto^ maturiral, in eden s tržaškega). Ti slovenski dijaki so tudi dovršili nižjo slovensko srednjo šolo. Poleg teh so šolo obiskovali tudi dijaki slovenske narodnosti iz Slovenske Benečije
SOLA TUDI ZA SIRARJE
Ker smo že pri kmetijskih šolah povejmo, da obstaja v naši deželi tudi šola za sirarje v San Vitu al Tagliamento. šola traja eno leto. Absolventi te šole se z lahkoto zaposlijo kot sirarji pri raznih mlekarnah. Ker jih je malo, so zelo iskani in so tudi zelo dobro plačani (ca 100 tisoč lir na mesec), vendar si mladina ne izbira rada takega poklica, ker morajo sirarji delati tudi ob nedeljah. Ker se bodo v bodočnosti tudi pri nas ustanovile zadružne mlekarne in v zvezi z njimi tudi sirarne, je nujno, da bi poslali na sirarsko šolo tudi kakega našega fanta, ki bi tako našel zaposlitev doma. Sicer bomo morali za tak posel klicati ljudi od drugod.
Dr. D. R.
Zahodnonemško razumništvo in volitve
V Zahodni Nemčiji bo volilna agitacija za parlamentarne volitve (19. septembra) kmalu dosegla višek. Socialni demokrati, ki jih vodi dr. Bruno Brandt, računajo, da si bodo priborili večino in s tem oblast v državi. Ni dvoma, da mora biti vsaka stranka, ki hoče doseči volilno zmago, polna optimizma. V resnici so drugi poznavalci razmer mnenja, da socialni demokrati ne bodo uspeli, prebiti se do državne oblasti niti v primeru, ko bi dosegli relativno večino, ker je še vedno verjetno, da bo ostala tudi v tem primeru na oblasti koalicija med krščanskimi demokrati in takoimenovanimi svobodnimi demokrati (liberalci). Ta koalicija bi po dosedanjih napovedih še vedno ohranila večino v državnem zboru. Sedanji kancler Erhard je za ohranitev takšne koalicije. Res je sicer, da so v vrstah krščanskih demokratov tudi zagovorniki koalicije s socialnimi demokrati.
Pri zadnjih volitvah leta 1961 so socialni demokrati izvojevali 36,2 odsto glasov, krščanski de-mdkrati (krščansko - demokratska unija — CDU in bavarska krščansko - socialna unija — CSU) pa 45,3 odsto glasov, medtem ko je svobodnim demokratom (FDP) pripadalo 12,8 odsto glasov.
MNOGO RAZUMNIKOV
NA STRANI
SOCIALNE DEMOKRACIJE
Socialno demokracijo podpira
Ni lahko požreti sovjetske nafte
Genoveški naftovod dobavlja sovjetsko nafto Švici
(Nadaljevanje na 2. strani)
Fiatova ofenziva v vzhodnih državah
\ Sovjetski zvezi avtomobilska tovarna za letnih 400.000 vozil - FIAT hoče prehiteti zahodne tekmece
POPOLNA SREDNJA
KMETIJSKA SOLA
Po mojem mnenju bi takšna dvoletna kmetijska šola za Slovence zadostovala. Vsekakor moramo čim prej priti do takšne šole, ki je nujno potrebna za napredek našega gmetijstva.
V Italiji namreč obstajajo tu-za napredek našega kmetijstva sole (Istituto ter.iico agrario). Vzdrževanje takšnih šol je seveda združeno z velikimi izdatki, medtem ko je zahteva po dvoletni kmetijski šoli mnogo skromnejša. Za popolno srednjo kmetijsko šolo bi verjetno bilo premalo slovenskih dijakov.
Tak" v višja srednja šola obstaja v naši deželi v Čedadu. Tja naj se vpišejo tisti, ki bi želeli, nostati kmetijski tehniki (periti agrari). šola traja pet let in ob koncu prejme dijak no opravlj-nem habilitacijskem izpitu, diplomo višje srednje šole (maturo), kar mu omogoči, °a opravlja samosM-nri poklic, da se zaposli na kakem večjem
Morda je nekoliko nemške zaskrbljenosti in zato tudi optimističnega pretiravanja v opisovanju Fiatove gospodarske ofenzive v vzhodnih evropskih državah zlasti pa v Sovjetski zvezi, kot jo prikazuje znani hamburški tednik «Der Spiegel*:
«Teden dni so vozili po Moskvi drobcenega profesorja matematike in sedanjega predsednika turinske FIAT, ki je, drobcen in star, le izvrstno opravil poverjeno mu nalogo. Govoril je s predsednikom Kosiginom, pregledoval moskovske tovarne avtomobilov in se dobrohotno nasmihal: «Tudi mi v Turinu smo delali pogreške*. V Zis-limuzini so ga peljali do raznih industrij, skih obratov. Na italijanskem poslaništvu je Valletta priredil še banket za ničmanj kot sedem gospodarskih ministrov Sovjetske vlade,
Končno sta s podpredsednikom vlade Rudnevom podpisala sporazum «o znanstvenim in tehničnem sodelovanju* na področju avtomobilske proizvodnje. Se. veda pa niso bili toliko neprevidni, da bi besedilo sporazuma objavili.
Vallettovi cilji so jasni: Pre hiteti hoče druge tekmece, da bi se zasidrali na vzhodno-evrop-skem tržišču. Pa vendar se je šef Volksvvagna dr. Nordhoff hkrati z Vallettovimi moskovskimi sprehodi pojavil prvič na velesejmu v Poznanju in tipal položaj za svoje podjetje, za svoje «Kebre».
Valletta je prepričan, da bo le s trgovino na Vzhodu zagotovil prihodnost Fiata (5,8 milijard mark vrednosti v obratni delavnosti in 125.000 uslužbencev v preteklem letu), ki je lani prvič od 1. 1947 občutil težave pri razpečavanju svojih vozil ter spričo vpeljave skrajšanega tedenskega delovnega umika.
V	atletove izjave iz novejšega časa:
«že 1. 1965 moramo računati v EGS s prekomerno proizvodnjo avtomobilov. Pač pa se odpirajo tržišča Vzhoda......kjer
se bo začela motorizacija na
široki podlagi....in sicer prav
kmalu«.
Pred svojim moskovskim potovanjem je naslovil spomenico na ministrstvo za zunanjo trgovino v kateri je zahteval ureditev na novi podlagi trgovinskih odnosov z Vzhodom. Tudi Kitajske ni izpustil s svojega seznama. Italija ne sme še dlje s političnimi pomisleki zapravljati mažnosti, da bi se širila v vzhodnih državah.
Z Romunijo je sklenil zadnje leto sporazum za dobavo več tisoč avtomobilov. Cena Fiat 600 znaša 42.000 lei, kar pomeni tri in polletni zaslužek romunskega delavca.
V	Jugoslaviji «Crvena Zastava« v Kragujevcu proizvaja v Fiatovi licenci 45.000 avtomobilov, 1. 1970 jih bo že 114.000.
Poljska je prav pred nekaj tedni sklenila sporazum za proizvodnjo Fiat 600 D in 1300 v licenci, in sicer v tovarni, v kateri so doslej proizvajali moskovsko »Podjedo«. Za zdaj naj bi znašala proizvodnja 50.000 fiatov.
Glavna Fiatova ofenziva pa je usmerjena na Sovjetsko zvezo. Pod Hruščovom so omejili proizvodnjo na 185.000 vozov, to je desetino nemške proizvodnje. Najprej bo Fiat dobavljala Sovjetski zvezi motorje, traktorje in tovornjake. Kasneje pa bodo gradili v velikem stilu Fiatove avtomobile. Fiat hoče kot eden izmed prvih evropskih indu-
strijskih koncernov postaviti v Sovjetski zvezi popolno avtomobilsko tovarno z italijanskimi preddelavci, mojstri in inženirji. Ko bo stekla proizvodnja na tekočem traku, bodo proizvajali letno okrog 400.000 vozil.
Poslabšanje
gospodarske konjunkture
Tajništvo organizacije za go spodarsko sodelovanje — OECD, v kateri je organiziranih 21 držav (med njimi tudi Amerika in Kanada), je nedavno objavilo posebno poročilo o gospodarskem razvoju svojih članic. Napovedi o bodočem razvoju niso ugodne. V drugem polletju utegne gospodarsko napredovanje pasti izpod 4 odsto, medtem ko se je lani v drugem polletju sukalo okoli 4,5 odsto. Res je, da je napovedovanje razvoja v letu 1966 drzno, vendar so sestavljalci tega poročila mnenja, da se bo upadanje gospodarskega napredka čutilo tudi v prihodnjem letu. Vprašanje nadaljnje gospodarske ekspanzije odvisi v veliki meri od Združenih ameriških držav, to je od njihovih ukrepov, da se ohrani sedanja gospodarska konjunktura še v tem letu in v letu 1966. Poročilo OECD predvideva povečanje industrijske proizvodnje v Franciji še to jesen.
Iz Bazla v Švici priobčuje neki ugledni londonski list dopis o borbi švicarske neodvisne petrolejske družbe z velikimi mednarodnimi petrolejskimi dražbami:
V prihodnjih letih bo 7 milijonov ton nafte dotekalo po naftovodu iz Genove v veliko perolejsko čisilnico «Raffineries de Rhone« v mestu Aigle-Colom-bey. Gre za sovjetsko nafto, ki se bo prvič v večji količini pojavila na švicarskem trgu. Rafinerija sama je potrdila točnost te vesti, ni pa dala nobenih konkretnih nadrobnosti. Rafinerija ob Romu je do sedaj morala plačati precejšnje vsote za svojo neodvisnost od mednarodnih družb, sai ie delala s precejšnjo izgubo in kemaj s tretjino svoje zmogljivosti. Nekateri poslovni krogi .rodno, da se bo količina te ndft- sča orna povečala na 12 milijonov ton Sedanja poraba 7 mvijonov ton naftinih derivatov bi pomenila novprečno delež od 10-20 odst. švicarskih notrab. Švica je doslej uvažala 'e majhne doličine sovjetske nafte. Nafto bi prodajali oo ugodnih cenah, upoštevajoč stroške za rafir.iranje in prevoz, po običajnih švicarskih cenah.
»Raffineries de Rhone* se bo s ceno sovjetske nafte lažje upirala brezobzirni borbi za cene proti mednarodnim petrolejskim družbam. Vsekakor pa drži eno: Pri pogajanjih z družbami je imela kremak adut v roki glede dvostranskega sodelovanja kakor tudi glede prevzemanja poslov. Pogajanja, bodo trajala še nam rej, ker je težko verjeti, da bodo mednarodne petrolejske družbe nožrle tolike količine ruske nafte na tem nevtralnem tržišču, ne da bi se temu na neki način umirale. Seveda, bodo skrbno pretuhtale, kakšno ceno so nripravljene plačevati ronski rafineriji, ki se čuti dovolj kreo-ko, da snroži ofenzivo za takšne cene. ki bi velikim petrolejskim dražbam škodovale.
Reagiranje javnosti na takšne mo.iave se je tudi v Švici oresenetljivo soremenilo. Trgovanje z državami Vzhoda je manj odporno, kot je to prej bilo. Oblasti no vsem videzu celo pozdravljam takšne posle kot so v teku z edino, a novrhu vge-va. še neodv’sno švicarsko rafinerijo: morda celo škilijo z e-nim očesom na možnost, da bi švicarski izvoz na Vzhod užival določene komoenzaciie. In nri tem gre še za kanec veselja, da ta novi švicarski «babv» kaže uspehe v vrtaniu luknje v neizprosno gmoto velikih petrolejskih magnatov.
rila. Z 12 mil. sodov (19 mil. bi) na teden, brez vzhodnega bloka bo Evropa v potrošnji nafte Skoraj dosegla Združene države. V Združenih državah se bo po cenitvi Rocea v prihodnjih 10 letih ta potrošnja le podvojila, od sedanjih 6,5 na 13,4 mil. sodov (od 10,3 na 21,3 mil. hi). Celotna svetovna potrošnja, ki znaša sedaj brez vzhodnega bloka, na dan okoli 10,2 mil. sodov (16,2 mil. hi) se bo verjetno povečala na 37,6 mil. sodov (59,8 mil. hi), (n)
Petina državnih nameščencev odveč
Minister za preosnovo državne uprave Preti je izjavil, da predvideva zakonski osnutek za preosnovo državne uprave skrčenje okoli 20 odsto upravnih mest. Verjetno bo osnutek odobren na prihodnji seji ministrskega sveta. V premnogih uradih je preveč osebja, to priznavajo tudi sindikalne organizacije. Pravzaprav ne bodo odpuščali sedanjih nameščencev, pač pa bodo omejevali namestitev novih. Glede pravice do stavke državnih nameščencev je minister opozoril, da predstavlja država splošne koristi in da se ne more zaradi tega smatrati za običajnega delodajalca. Državni nameščenci naj to upoštevajo, čeprav jim nihče ne odreka pravice da zavarujejo svoje koristi.
Danes odprejo XI. vinski sejem
Med najpomembnejšimi tovrstnimi prireditvami na svetu
Enajsti mednarodni vinski, vsod okoli razstavnih dvoran.
sejem v Ljubljani se odpre danes 27. avgusta in bo trajal do 5. septembra. Sejem odpre Rista Bajalski, podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu, a uvodni govor bo imel inž. Marijan Tepina, predsednik ljubljanskega prosvetnega sveta.
Ocenjevalne komisije, dve za vina, po ena za žganje pijače
Pokušnja razstavljenih vin bo v spodnjih, nekoliko hladnejših orostorih okroglega paviljona 'Jurčka’. Za zabavni del velesejma bo skrbelo 15 gostinskih podjetij in vinskih zadrug. Okoli 3000 stolov bo nudilo obiskovalcem potrebno oporišče pri njihovem pokušanju pijač in raznih mesnih specialitet iz raznih krajev Slovenije in tudi
in za sadne sokove so že opra- dragih republik. Postavljene so
vile zelo težko ocenjevalno delo velikega števila vzorcev, poslanih iz nič manj kot 27 držav, tako rekoč z vseh kontinentov sveta. Letos se ne udeležujeta ljubljanskega vinskega sejma le dve državi, ki sta se udeleževali prejšnjih sejmov, in sicer Sovjetska zveza in Madžarska. Sovjetska zveza ima namreč istočasno svoj prvi vinski sejem v Tbilisju (Tiflisu), kakor je ^Gospodarstvo* že poročalo.
Veliki vinski sejem se deli v razne dele: 1) Poučni del razstave prikazuje pot vina od vinogradnika do nivca, ki so jo organizirale nekatera velika podjetja z vini. 2) Razstava opreme, ki jo razstavlja 11 podjetij, med njimi prevladujejo tuja podjetja. Razstavljeno je toliko opreme, da je napolnjena velika dvorana A. 3) Komercialna razstava ima svoie prostore v veliki dvorani B, kjer bodo neposredno prodajali gostinskim n odet Jem. 4) Zabavno-degustacijski del se bo širil po-
Žito pritiska na zlato in dviga prevoznine
Zaradi sovjetskih nakupov žita na zapadu višje prevoznine
Nafte ne bo nikdar preveč
Svetovna potrošnja nafte se bo po mnenju ameriškega strokovnjaka Andrewa Rosea v prihodnjih 10 letih skoraj početverila Rose, ki je bil še pred kratkim predsednik Zveze dobavnih obiatov za industrijo mineralnih olj, pravi, da bo glavno vlogo pri tem dvigu igrala poraba nafte v Evropi, kjer se bo dnevna potrošnja nafte in naftnih derivatov od sedanjih 1,2 milijona sodov (1,9 mil. hi) do leta 1975 podeseto-
Napoved, da se bo položaj funta šterlinga pa tudi dolarja nasproti zlatu zboljšal pod vtisom vesti, da je Sovjetska zveza nabavila v Kanadi veliko količino žita (okoli 5 milijonov ton), se je konec prejšnjega tedna uresničila Sovjetska zveza plačuje uvoz žita z zlatom in prav račun, da bo tudi ta uvoz žita plačala v zlatu, je omajal položaj zlata, ki je nasproti dolarju zgubilo čez 6 stotink dolarja; tečaj je namreč padel na 35,10 5/8 dolarja za unčo. Nasproti funtu šter-lingu ni zlato tako močno nazadovalo. V New Yorku se je funt šterling ustalil na tečaju 2,70913 in kanadski dolar okoli 92,84 stotinke dol ameriškega dolarja, to je na naj višji ravni po januarju leta 1965.
DOBRODEJEN VPLIV
NA PREVOZNINE
Pariška «Agence Economique et Financiere« poroča, da so se prevoznine v zadnjih desetih dneh (do konec tedna) pod vplivom velikega povpraševanja po tonaži dvignile. Trg je posebno čvrst zaradi potreb po ladjevju za prevoz žita. Vest, da je Sovjetska zveza nabavila v Kanadi velike količine žita, pa tudi poročila, da utegne biti žitna letina v nekaterih zahodnoevropskih državah slaba, so spodbudila brodarje, ki zahtevajo višje prevoznine oziroma višjo najemnino za ladje
v terminskih pogodbah. Za takojšnji prevoz je na razpolago malo ladjevja; povpraševanje se je povečalo tudi zaradi negotovosti, ki jo je izvala vietnamska vojna. Prevoznine so se dvignile na londonskem kakor tudi na newyorškem trgu. Prevoznina za prevoz žita iz Mehiškega zaliva v Evropo se je dvignila od 6 na 6,5 dolarja za tono, prevoznina za prevoz žita iz Mehiškega zaliva na Japonsko pa od 13,25 na 13,5 dolarja za tono; pogodba za prevoz žita iz Britanske Kolumbije na Japonsko je bila sklenjena nedavno na podlagi 3.65 (teden poprej 8,25) dolarja za tono.
»Financial Times« je mnenja, da še ni znano, v kakšni meri bo zahodno ladjevje udeležno pri prevozu žita iz Kanade v Sovjetsko zvezo. Ako bi ta delež bil tudi najmanjši, se bodo prevoznine dvignile ha naj višjo raven po sueški krizi. Položaj ladjedelnic se je zboljšal, ker se je svetovni promet po morju v zadnjih letih dvignil. Organizacija za gospodarske sodelovanje in razvoj (OECD) sicer napoveduje upadanje prometa. Posledica povpraševanja po ladjevju je bilo zmanjšanje števila ladij v razpremi. Obseg tega ladjevja se je skrčil od 6,5 milijona ton v letu 1962 na 1.5 milijona ton sredi leta 1964 in
(Nadaljevanje na 2. strani)
že razne stojnice, zidanice v slogu Slovenskih in drugih Goric.
VEČ SLATIN KOT VINA
POPIJEJO SLOVENCI
11. vinski velesejem v Ljub ljani je doživel letos rahlo razširitev. Organizirana je nosebna pokušnja jugoslovanskih mine ralnih vod. Razstavljenih je 10 najbolj znanih in razširjenih slatin. Prihodnje leto bo tudi slatine ocenjevala posebna komisija. Slovence imajo drugi jugoslovanski narodi za vodilne na področju pitja vin, toda kot kaže tudi nri izpijanju slatin stoje naihrže na prvem mestu saj popijejo v Sloveniji okoli 90 milijonov litrov slatin.
Približno je bilo letos poslanih enako število vzorcev kot lani, in sicer malenkost mani vinskih vzorcev, več pa žganih pijač in sadnih sokov. Medna rodna komisija je zelo strogo ocenjevala in ie določeno število vzorcev odbila kot neprimerna za razstavo. Ocenjevala je vina glede barve, bistrine, vonja in okusa.
Komisije so ocenile naslednje število vzorcev: 1028 vinskih vzorcev, od teh 366 jugoslovanskih, drugi pa iz tujine; 192 žganih pijač, od teh 123 jugoslovanskih. drugi pa iz tujine; 67 sadnih sokov, od teh 58 jugoslovanskih, 9 iz tujine.
Kot na prejšnjih velesejmih je tudi letos razstavljenih to rej približno ena tretjina jugoslovanskih vinskih vzorcev in dve tretjini tujih.
Kolajne so pa bile razdeljene takole:
Vina: zlate kolajne 335 (jugoslovanske 105, tuje 230), srebrne 596 (jugosl.) 216, tuje 380), bronaste 34 (jugosl. 22, tuje 12)•
Žgane pijače: zlate kolajne 67 (jugosl. 33, tuje 34), srebrne 105 (jugosl. 73, tuje 32) in bronaste 9 (jugosl. 9, tuje —).
Župski vinjak je prejel že kot več let. zaporedoma naj višje priznanje: Grand Prix.
Sadni sokovi: zlate kolajne 6 srebrne 14 (jugosl. 10, tuje 4) in bronaste 20 (jugosl. 16, tuje 4).
17 doposlanih vzorcev ni bilo sprejetih na razstavo.
Od tujih držav so se najbolje obnesli Bolgari, ki so prejeli od 70 doposlanih vzorcev vin kar 35 zlatih, 34 srebrnih in 1 bronasto kolajno. Prejeli so tudi kolajne za vse svoje razstavljene žgane pijače.
Zahodna Nemčija je prejela za svoja kvalitetna renska in mozelska vina kar 56 zlatih kolajn; Avstralija od 68 poslanih vzorcev 26 zlatih in 30 srebrnih; Francija od svojih 20 vzorcev 3 zlate, 15 srebrnih in 1 bronasto; Italija od 43 vin 14 zlatih
IX.
Albert
Rejec
KRALJEVIČ MARKO — TURŠKI VAZAL Pohitel sem na bližnjo postajo in veselo pozdravil vlak, ki me je odpeljal naprej proti Prilepu.
Njegovo bližino so mi že oznanjale značilne ruševine gradu |
Kraljeviča Marka. V kupeju je | nih turških pohodov proti razbila večja dražba mladih ljudi, nim še samostojnim vladarjem

I
S POTOVANJA PO JUGOSLAVIJI
Pri naših južnih bratih
Makedoncev pa tudi Srbov, ki so si šli ogledovat Ohrid. Prilep napravi prav lep vtis zaradi res lepo izgrajenega novega dela mesta po zadnji vojni, pa tudi zaradi ekzotike starega Prilepa, a končno tudi zato, ker je s Prilepom zvezano ime resničnega zgodovinskega kraljeviča Marka, precej drugačnega od legendarnega, ki ga tako lepo opeva narodna pesem jugoslovanskih narodov od Slovan-skih Makedoncev v Grčiji nad Solunom pa skoro do samih vrat Trsta, še v prejšnjem stoletju so bile epske pesmi c kraljeviču Marku še žive v vsej Istri.
Z mladimi ljudmi v kupeju smo lahko pretresli vso resnico o zgodovinskem kraljeviču Marku, ne da bi bil kdo užaljen v svojem narodnem ponosu. Sicer pa jih tudi sedaj drugače učijo. Kraljevič Marko je bil sin kralja Vukašina, ki je vladal nad vso zahodno Makedonijo kot despot srbskega carja Uroša. Njegov oče Vukašin je padel v veliki bitki makedonske združene vojske na Marici 1. 1371, 19 let pred kosovsko bitko, kjer pa so bili poraženi deloma srbski knezi. Kraljevič Marko je po porazu in smrti svojega očeta Vukašina na reki Marici vladal v Prilepu od 1371 — 1395, torej celih 24 let kot turški vazal, to je vladar, ki je moral plačevati Turkom davek in se boriti na njihovi strani. Kraljevič Marko ni bil med fevdalci, ki so se na strani carja Lazarja borili 1. 1389 na Koso vu proti Turkom, pač pa se je udeleževal kot turški vazal raz-
na Balkanu, tako skupno s srbskim kraljem Štefanom Lazarevičem, sinom na Kosovu pre maganega carja Lazarja proti Romunom ter je v veliki bitki na Rovinah 1. 1495, ko so bili Turki premagani, kraljevič Marko padel na strani Turkov. V kasnejših stoletjih neprestanih bojev z zmagami in še bolj porazi s Turki je narodna pesem jugoslovanskih narodov stkala čudovito podobo legendarnega kraljeviča Marka, ki je dajal zasužnjenim narodom moralno moč in odpornost proti Turkom.
To in še druge zgodovinske probleme smo trli kot trde o-rehe v vlaku, ki nas je pripeljal v porečje Črne reke, na zeleno, še nekoliko močvirnato ravnino pred Bitolo. Kako to, smo se spraševali, da so Turki tako lahko zmagovali toliko narodov na Balkanu in Srednji Evropi in dajali nekako prav novim ne samo jugoslovanskim, ampak tudi angleškim in francoskim zgodovinarjem, da so morale biti življenjske razmere pod domačimi fevdalci na Balkanu in na Madžarskem presneto piškave, ker se ljudje niso hoteli bojevati skupaj s svojimi fevdalnimi gospodi proti turškim vojskam, a ponekod so čudno lahko cele krščanske pokrajine, kot npr. v Bosni. prehajale v izlamizem.
MALARIJA JE IZGINILA,
A MOČVIRJA TUDI
Nismo mogli samo premlevati zakaj in kako se je tako zgodilo pred 600 leti, ker nas je pokrajina Črne reke vlekla
k sebi. Vidi se tudi tukaj, da je mlada makedonska republika precej investirala prav v pokrajine, kjer je bilo poprej močvirnato ozemlje: v skopsko kotlino, v stramiške in ovče-poljske ravnine, v to ravnino Črne reke in malo naprej še v močvirja Črnega D rima pod Ohridskim jezerom pri Strugi. Povojna Makedonija ne pozna več malarije, ki je prej suvereno vladala po vsej Makedoniji. To so opravili razni DDT in draga kemična sredstva, izsušen j a so tudi izvršili precej temeljito, nikdar ne bi zasebniki mogli tega storiti. Lepo raste in uspevajo vsi pridelki tudi na še nekoliko vlažnih obširnih zemljiščih Cme reke. Povsod smo videli že začetke novih plantaž sadnega drevja, prelepih travnikov in žitnih polj posejanih s San Pastore in dragimi visokorodnimi žitnimi vrstami. Toda če poslušamo domače ljudi, kažejo ti sicer velik ponos, da je Makedonija opravila z večino močvirij ter da je vsa ravna zemlja nared za donosno obdelovanje. Tu se pa nekam vse ustavi po kritiki javnega mnenja. Vsi velikanski kmetijski kombinati opravijo najtežjo delo, iztisnejo in odpravijo barja, a nato nekako stopicajo na me 'stu in nekako ne delajo pravih korakov naprej, ali pa vse skupaj predrago stane Tako so mi razlagali mladi Makedonci, a jaz sem jim razlagal podobne slovenske izkušnje, kjer smo tudi sicer hitro posušili tisto
kam odleglo jim je, sem opazil, da imajo tudi «na slovenskite narod« težave v organizaciji velikih socialističnih obdelovalnih organizacij, kljub temu da se Slovenci tako dobro znajdejo v industriji. — Redke štorklje so se spreletavale po zelenih travnikih, kot zadnji ostanek nekdanjih barij.
V Bitolo smo se pripeljali v enako okolje kot v vsa druga makedonska mesta. Povsod veliko novih stanovanjskih naselij, razne velike industrijske hale, ki kar zakrivajo in prekrivajo staro mesto džamij, sabat kul e in velike tržnice. Padal je rahel dež in je bilo kar prav,, da smo se peljali v mesto z avtobusom in sicer zastonj. Ta vožnja je brezplačna in zato seveda ni manjkalo »mularije«. Taisti avtobus nadaljuje pot naprej proti Ohridu ter prihaja po potnike k vlaku, nihče ne pobira prevoznine do mesta.
PRIVIDI V BITOLSKI
ČARŠIJI
Bitoli se pozna, da je bilo nekoč naj večje mesto jugoslovanskih pokrajin na jugu države, večje od Beograda in Skopja, seveda je bil edino Solun s svojo luko večji od Bitole. Trgovinsko zaledje Bitole je pod turškim cesarstvom sestavljal ves sedanji grški Epir, vsa južna zahodna Makedonija Tu so bile naj višje turške vojne in civilne oblasti. Saj je študiral na vojni akademiji Kemal Ataturk, preden je za
malo močvirje na Lijaku, ob ’ čel svojo politično kariero Pesnici, Pšati in še drugod, da Solunu.
so na tistem mestu životarila i Bitolska čaršija je še sedaj j nju. Novem mestu in Celju, neka zanikrna posestva. Kar ne- velikanska: ulica za ulico niz-1	(Nadaljevanje sledi)
kih hiš s trgovskimi lokali, k: imajo velikanska vrata, vsa že lezna z velikimi zapahi, tako velika, kakor da bi zapirala garaže z velikimi ameriškimi avtomobilskimi barkami Iz ne kega dvorišča je prodiral oster vonj po ribah: bilo je skladišče ohridske presušene ribe Dokler se niso odprle stotine teh veli kih vrat, me je bilo kar strah: zdaj bodo začeli ropotati zapa hi, ki jih bodo postrežljivi po močniki odbijali s kladivi, zdaj bodo zazijali odprti «ducati» in na pragu se bodo pokazal' ljudje v kaftanih in zaliscih Grki in Cincari v širokih bre gešah, Turki s fesi in čalmam: ter čibuki, a okoli njih bod' tekali ponižni makedonski pomočniki. Presneti Andric, ki mi je zadnji s svojo »Travniške kroniko« še dodal zadnje barve na moje predvojne spomine in branje opisov starih turških mest. Vrata stotin trgovinic sr. se sicer ob petih popoldne e hruščem in truščem odprla, to da na vratih bitolskega cityja so stali debelušni trgovski ns meščenci trgovinske mreže «P? lister«, »Cma reka«, »Prespat in dragih trgovskih podjetij S stropa in polic so visele bombažne tkanine Kranja, Ma ribora in Dugarese ter ne vem katerega tekstilnega kombinata iz Tetova. Pocinkana posode Celja je zapirala vhod v trgo vino, da sem nerodno prestopa! Modne srajce »Mure iz terilene in Pekovi čevlji iz Tržiča s:, se mi ponujali za 4 tisoč di narjev. Nekje je bilo nekaj ma lih oslovskih komatov, neka: filigranskih srebrnih okraskov nekaj silovito kričečih barv ne nekih šantungih, ki bi me mo gl e še zanimati. Sicer pa rabijo večino starih trgovin za obrt niške delavnice in za trgovin ska skladišča, ker so dobro o premij ene zame nezanimive trgovine v lepih stanovanjskih stolpnicah kot kjerkoli v Kra
28 srebrnih in 1 bronasto in Španija za tri svoje vzorce tri kolajne.
NiAJKVALITETNEJ ŠA
REVIJA VIN NA SVETU
Glavni ravnatelj ljubljanskega razstavišča Karl Kušar ;e z upravičenim zadovoljstvom r a novinarski konferenci dne 24. avgusta seznanil vinarje z letošnjim velikim odzivom vino-
(Nadaljevanje na 2. strani)
nase
i 11
senDB
Družinsko planiranje pri nas in po svetu
Menda še živi umetnik, ki je upodabljal človeško bedo, kakor se izraža v čakalnicah: na železniških in avtobusnih postajah, v čakalnicah pred zdravniškimi ambulancami in klinikami, vsepovsod, kjer ljudje čakajo izmučeni ali bolni.
V	resnici prihajajo prav v čakalnicah ne samo po goli zunanjosti, ki je pogosto dostopna samo umetnikom, do izraza resnične temne in svetle strani življenja. Kar sam od sebe se razvije razgovor tudi med ljudmi, ki so se srečali samo tedaj v čakalnici in se ne bodo nikoli več. Ljudje so pa le vsi in tarejo jih vsem človeškim bitjem skupne težave.
Tisti dan nisem imel namena prisluhniti razgovoru delavca z drugim tovarišem na neki avtobusni postaji na Gorenjskem, da bi morda lahko globlje pogledal v enega izmed socialnih problemov, saj jih je toliko — tudi v lastnem krogu posameznika — da se jih človek želi otresti vsaj na potovanju. In vendar sem sledil preprostemu, a logičnemu razglabljanju prvega, ki je bil sicer nekoliko vinjen in mu je beseda zato še bolj tekla od srca:
«On je zdravnik, njegova žena je v službi in komaj redita enega; jaz sem delavec, žena je doma in redim štiri otroke...»
Na drugi avtobusni postaji, tudi na Gorenjskem, sem naslednjega dne ugledal nekako 30-letno ženo; okoli njenega krila so mirno, vprav disciplinirano stali štirje otroci, a petega je vidno nosila pod srcem. Za njo je bil komaj viden pritlikav mož $ cigareto v ustih, ki jo je kadil z občutnim zadovoljstvom, ter se oziral po lepi in stasiti ženi in otrokih.
Gorenjska je torej še rodovitna Je res tako še po mnogih družinah na Gorenjskem? Da bi le bilo, sem mislil in se spomnil na primorskega pisatelja, ki je prepričan, da živi na Gorenjskem še najtrdnejši in najbolj inteligenten rod — jedro našega naroda. Pa mi je seveda ušla misel na razmere na Tržaškem in Goriškem. Pri nas je pravzaprav že narobe: razumništvo, ki se v naših razmerah zaradi očitnega zapostavljanja za pripadniki druge narodnosti komaj spravi do kruha, kaže še voljo do življenja, a med delavstvom in kmeti usiha naravni gon po nasledstvu, čeprav ni bilo doslej po naših hišah še nikdar toliko denarja.
V	Ženevi je te dni svetovni kongres «družinskega planira-nja-» (z novo znanstveno tujko: tplanning familiah>). Na njem tuhtajo odposlanci iz dežel vsega sveta, katera metoda za omejevanje rojstev je najbolj prikladna in najbolj učinkovita. Sporazum ne bo lahek, saf je metod mnogo. Uporaba metode Avstrijca Knausa in Japonca Oainoja, ki jo sicer dopušča tudi katoliška cerkev, se menda ni obnesla; potem so vilule vseh vrst. po večini škodljive zdravju, a na zadnje celo sterilizacija moških...
Japoncem, Kitajcem in Indijcem se mudi. Njihovi politiki se bojijo da ne bo dovolj riža za nove milijone ljudi; tudi med italijanskimi državniki in vublicisti je mnogo takšnih, ki bi radi omejili roistvn na jugu, za katerega menda ne bo dovolj kruha niti na severu.
Slovenci teh skrbi očitno nimamo več — vsai v naših krajih ne; svoj problem smo že davno rešili in družine temeljito izvinnirali. da nas lahko postavijo za zgled prevlod-nim Azijcem Skoda da ti niso vnvabili v Ženevo vsaj ene-aa Slovenca, ki bi lahko res s vraktičnimi nasveti pomagal kongresistom iz zadrege ..
--It}—“
Iz življenja
Ena izmed nepravičnosti v življenju je tudi ta: da proizvaja tako mnogo več revnih nečakov kakor bogatih stricev.
Prilizovanje: umetnost povedati drugi osebi točno, kar misli sama o sebi.
• SOCIALISTI NAJ BI PRE ŠLI ZAČASNO V OPOZICIJO. Osrednji odbor pripravlja vse potrebno za kongres Italijanske socialistične stranke, ki bo novembra. Kakor znano, je stranki več struj. V njej prevladuje Nennijeva, ki je odločno za ohranitev levega centra (sodelovanja v koalicijski vladi s krščanskimi demokrati), medtem ko je Lombardi na skrajnem levem' krilu, ki zagovarja prekinitev sodelovanja krščanskimi demokrati; socialisti naj bi prešli zopet v opozicijo. Sodeč po izjavi, ki je dal bivši minister za državni proračun Giolitti genoveškemu listu «11 lavoro», je on za začasno prekinitev sodelovanja socialistov v vladni koaliciji. Socialisti naj bi izstopili iz sedanje vlade. Nato naj bi na novo proučili svoj program in postavili odločnejše pogoje krščanskim demokratom za sodelovanje v obnovljeni koaliciji.
• TITO POSREDUJE. Francoski listi poročajo iz Beograda., da je predsednik Josip Broz — Tito naslovil poglavarjem več nevezanih držav poslanico, v kateri obravnava mednarodni položaj v Vietnamu in vprašanje Organizacije združenih narodov. Jugoslavija kakor tudi druge nevezane države želijo, da bi se vietnamski spor ne razširil in da bi se obnovilo ozračje zaupanja,, v katerem bi lahko dokončno rešili vietnamski spor. Treba je utrditi položaj Organizacije združenih narodov. Ta se je medtem zboljšal, ker Amerika ne vztraja več na stališču, da ne smejo glasovati v OZN predstavniki tistih držav (Sovjetske zveze in Francije), ki niso poravnale svojih dolgov nasproti OZN. V Beogradu se vznemirjajo, ker se še nadaljujejo bombardiranja Severnega Vietnama.
e NASER SE SESTANE TITOM. Predsednik Josip Broz Tito je povabil predsednika Združene arabske republike Ga-mala Abdela Naserja, naj uradno obišče Jugoslavijo. Naser se je povabilu odzval. Na obisku v Jugoslaviji bo ostal od 1. do 4. septembra. Iz Pariza poročajo, da se bo Naser ustavil v Beogradu ob svojem povratku iz Sovjetske zveze.
• ANGLEŠKO POSREDOVANJE V VIETNAMSKEM SPORU. Pristaš laburistične stranke in predsednik britanskega odbora za mir v Vietnamu lord Brockway se po svojih razgo rih v Moskvi mudi na oddihu ob črnem morju. V Moskvi se je sestal s poslanikom Sever nega Vietnama, pa tudi s podpredsednikom odposlanstva o-svobcdilnega gibanja (Vietkon-ga). Novinarjem je izjavil,, da so zdaj dane večje možnosti za rešitev vietnamskega vpraša nja; Vietkong je namreč pripravljen pristati na ohranitev manjšega simboličnega oddelka ameriških čet v Južnem Vietnamu, dokler bi se ne zaključila pogajanja na posebni mednarodni konferenci. Predstavnik Vietkonga je to Brockwayevo trditev zanikal, vendar jo je Brockway v telefonskem razgovoru z Moskvo vnovič potrdil. Američani še vedno bombardirajo razna oporišča v Severnem Vietnamu. Nad ozemljem Severnega Vietnama so z raketo zopet sestrelili veliko ameriško letalo tipa «Fantom».
MEDNARODNA TRGOVINA
•	HUDA POLITIČNA KRIZA V GRČIJI. Ne kaže, da bi še kmalu zaključila vladna politična kriza v Grčiji. Kralj še nadalje vztraja v boju proti bivšemu ministrskemu predsedniku Papandreuju, voditelju u-nije centra. Sestavo nove vlade je zaupal Eliji Cirimakosu, ki se zdaj bori v parlamentu za večino. Papandreu odločno nasprotuje novi vladi, ki se osla-nja na desnico. V sredo je prišiti med Razpravo v parlamentu do spopada med poslanci, ko je bivši predsednik Karamanlis planil proti nekemu pristašu Papandreu j a Pridružili so se mu tudi drugi desničarji, na kar je nastal splošen pretep med poslanci. Ulica se je nekoliko pomirila, ker je nova vlada sprejela ostrejše ukrepe za preprečevanje demonstracij. V ta namen nastopa tudi vojaštvo.
•	AMERIČANI ZOPET V VESOLJU. Američani so v soboto, ob 15. uri po srednjeevropskem času izstrelili na tir okoli Zemlje vesoljsko ladjo «Gemini 5». Njena najmanjša oddaljenost od Zemlje bi morala znašati 160, naj večja pa 349 km. Astronavta Gordon Cooper, ki je že v preteklosti bil v vesolju, in Charles Conrad sta sama izstrelila majhen satelit, kateremu bi se bila morala kasneje približati »sestati se» z njim; vendar jima to ni uspelo zaradi okvare na pogonskih celicah za električno energijo takoj po izstrelitvi vesoljske ladje. Zaradi tega morata šte-diti z električno energijo, pa tudi vseh 17 poskusov, ki bi jih morala izvesti med letenjem, ne bosta dovršila. Astronavta bi morala ostati v vesolju 3 dni. Zaradi omenjene okvare so hoteli letenje prekiniti, vendar se je dobavljanje električne energije kasneje uredilo in skoro gotovo bosta astronavta pristala na Zemlji (na Tihem oceanu) šele prihodnjo nedeljo. Do 15. ure v sredo, 25. t. m., sta že opravila polovico poti. G. Cooper je glede na čas, ki ga je brebil v vesolju, že prekosil Rusa Bikovskega. Pred izstrelitvijo ladje je nastal v podzemskem prostoru izstrelišča požar, potem je nosilno raketo
Tujci kupujejo češkoslovaške avtomobile
V	zadnjem času je opaziti v številnih zahodnoevropskih, kakor tudi vzhodnoevropskih deželah po cestah vedno več češkoslovaških zasebnih avtomobilov, pretežno znamke «škoda)'. Tudi v Italiji in posebej v Trstu že kroži več čeških avtomobilov.
Češkoslovaška avtomobilska industrija v poslednjih letih lepo napreduje. V tovarni v kraju Koprivnice preizkušajo zdaj vozilo TATRA 3-603, ki ga bodo začeli izdelovati menda v začetku prihodnjega leta. V primeri s prejšnjimi avtomobili iste znamke je to vozilo bolje grajeno; tako ima vsako kolo lastno zavoro v obliki diska, a v motornem sistemu deluje posebna klimatska naprava, ki jamči motorju daljšo zmogljivost in hkrati lažje upravljanje vozila.
Za avto znamke «ŠKODA 1000 MB», ki so ga prikazali Čehi tudi na zadnji avtomobilski razstavi v Turinu, je prišlo iz tujine mnogo naročil. Okrog BO odsto sedanje proizvodnje teh vozil je namenjenih izvozu. V prvi polovici tega leta so kupili Avstrijci toliko avtomobilov na češkoslovaškem kot v vseh prejšnjih 30 mesecih, Švicarji toliko kot v zadnjih štirih letih: med ostalimi tujimi nabavitelji pa so še Angleži, Francozi, vzhodni in zahodni Nemci, Belgijci, Nizozemci, Jugoslovani in Norvežani.
V	tovarni v mestecu Mlada Boleslav proizvedejo 270 vozil dnevno, od tega 220 znamke Skoda 1000 MB. Ko bodo tovarno dokončno uredili, bo dosegla dnevna proizvodnja 300 vozil; kaže, da bo to že konec tega leta. Do konca 1966. leta naj bi se povečala proizvodnja vozil Skoda 1000 MB za kakih 30 odsto.
V	poljski tovarni Ursns bodo po vesteh iz češkoslovaške izdelali v letih 1966-1970 111.000 traktorjev znamke Zetor (40 IIP) po češkoslovaški licenci na osnovi posebnega sporazuma med obema deželama.
Prevelike zaloge presnega masla
V večini zahodnoevropskih dežel se je proizvodnja presnega masla, v prvi polovici letošnjega leta dvignila za 5 odsto, potrošnja pa nasprotno upadla za 5 odsto. Dne 1. julija je ležalo v hladilnicah desetih zahodnoevropskih dežel nad 250 tisoč ton, lani ob istem času 189.0C0 ton. Velike so zaloge-presnega masla zlasti v Nem-
Žito pritiska na zlato
(Nadaljevanje s 1. strani)
na 780.000 ton v sedanjem času. Prevoznine bi se bile še bolj dvignile, ako bi ne bili uporabili za prevoz žita tudi petrolejskega ladjevja V zadnjih mesecih se je povpraševanje po ladjevju dvignilo zaradi poslabšanja položaja v Vietnamu in zaradi napovedi, da bo Sovjetska zveza kupovala žito na za-padu.
FRANCOSKO ŽITO ZA SOVJETSKO ZVEZO IN POLJSKO
čiji, Veliki Britaniji, Franciji, Holandski in Danski. Morda se bo v drugi polovici leta potrošnja povečala, vendar bo nedvomno dvig proizvodnje še vedno prekašal napredek potrošnje. Že danes je nedvomno, da bo zahodnoevropsko mlekarstvo pašno dobo 1965 zaključilo z rekordnimi presežki. Za bližnjo bodočnost ni še nobeno zmanjšanje presežkov na vidiku. Morda bodo razne dežele segle po podobnih ukrepih za znižanje cen kot Zahodna Nemčija. Holandsko in Belgijo je k temu komisija EGS že pooblastila. Smiselno bi bilo splošno znižati cene presnega masla in s tem vplivati na mlekarske izdelke.	(n)
JUGOSLOVANSKA VINA
ZA SOVJETSKO ZVEZO
V Moskvi sta jugoslovansko zunanjetrgovinsko podjetje «Ge-neraleksport« in sovjetsko podjetje podpisali pogodbo za prodajo jugoslovanskih vin, konjaka in vermuta v vrednosti dveh milijonov in sto tisoč dolarjev. Po tej pogodbi bodo jugoslovanska podjetja dobavila sovjetskim trgovskim organizacijam do konca novembra vso dogovorjeno količino vina in vinskih izdelkov.	(n)
SOVJETSKE URE KMALU
PRED ŠVICARSKIMI?
Državna komisija za proizvodnjo preciznih instrumentov v Sovjetski zvezi zatrjuje, da bo domača proizvodnja ur v največ 5 letih prekosila švicarsko. Lansko leto so Sovjeti proizvedli 29 milijonov ur in če se bo v prihodnjih letih proizvodnja odvijala po predvidenem načrtu, bodo Sovjeti 1. 1970 v tem pogledu že na prvem mestu na svetu.
Sredi septembra zopet Kennedyjeva runda
«LTnformation» poroča iz Wa-shingtona, da se bo ameriška vlada držala roka 16. septembra, ki je bil določen med pogajanji v okviru Kennedyjeve runde za predložitev predlogov o znižanju carin na kmetijske pridelke s strani posameznih držav. Ameriška vlada hoče na ta način reagirati na ravnanje nekaterih drugih držav, ki kaže, da bi te rade šle mimo omenjenega dogovorjenega roka. Gre predvsem za države Evropske gospodarske skupnosti, med katerimi še ni bil dosežen sporazum glede kmetijskih proizvodov. Za pogajanja za znižanje carin na kmetijske proizvode kažejo posebno zanimanje Avstralija, Nova Zelandija in Danska, ki bodo iznesle svoje predloge v roku do 16. septembra. V Washingtonu upajo, da se bosta tej skupini pridružili Velika Britanija in Japonska. Her-ter, ki vodi pogajanja v imenu Združenih ameriških držav je izrazil upanje, da bodo države Evropske gospodarske skupnosti iznesle svoje predloge vsaj v kratkem, ako ne do 16. septembra. Sicer ni bilo doslej objavljeno nikakšno uradno sporočilo, ki bi dalo sklepati, da Evropska gospodarska skupnost ne bo izpolnila svoje obveze glede omenjenega roka. Splošno vlada prepričanje, da bi se njeni predlogi za znižanje carin utegnili nanašati na perutnino, jajca, svinjsko meso in vino, ne pa na žitarice. Ameriški vladni funkcionarji izjavljajo, da pričakuje Amerika tudi od drugih držav ustrezne koncesije, po katerih bo tudi sama usmerila svoje ravnanje. Ako bo naletela pri drugih državah na odpor, bo sama u-maknila tudi svoje predloge.
Danes odprejo XI. vinski sejem
(Nadaljevanje s 1. strani)
rodnih držav z vseh strani sveta in z delom ocenjevalnih komisij. Ugotovil je, da ljubljanski mednarodni vinski sejem prekaša zdaleč vse podobne prireditve v Jugoslaviji, a je povrhu že čisto na vrhu med naj-pomebnejšimi vinskimi razstavami na svetu. O tem pričata tudi naraščajoče zanimanje in konkretna udeležba tudi klasičnih vinorodnih držav, kakor Francije, Španije in Italije.
Prof. ing. Miran Veselič, predstojnik Inštituta za vinogradništvo in vinarstvo pri biotehnični fakulteti v Ljubljani, ki ,ie na njem ležalo glavno breme glede organiziranja in ocenjevanja mednarodne komisije, pa je razložil razne probleme vinogradništva, kletarstva, opreme in drugih zadev v zvezi vsakoletnimi. ljubljanskimi vinskimi sejmi. Tudi on je potrdil, da je ljubljanski sejem najkvalitetnejša revija vina na svetu.
Po rezultatih ocenjevanj na ljubljanskem sejmu je ugotovil, da kakovost jugoslovanskih potresnih vin hitro napreduje in da so zabeležili velik napredek v tem pogledu.
VEČ PENEČIH SE VIN
PO ZMERNIH CENAH?
Visoko kakovostna vina pa so seveda odvisna od klimatskih razmer in ker ni bilo že nekaj let pravih dobrih vinskih letin, pa zaradi tega ni bilo mogoče doseči tistih rezultatov, kakor je bilo želeti.
Nato je naštel nekaj problemov, ki tarejo jugoslovansko vinogradništvo. Potrebne bi bile predvsem velike investicije za ureditev modernih vinogradov in sodobnega kletarstva, ki bi moralo biti industrializirano,
Huda konkurenca tujega pohištva v Avstriji
Na 14. avstrijskem lesnem velesejmu v Celovcu je zbudila med drugim posebno zanimanje tudi romunska razstava lesnih izdelkov; lesna industrija se je namreč v Romuniji v zadnjih dveh desetletjih posebno razvila. Samo med letoma 1953 in 1964 je začelo v Romuniji obratovati 50 novih tovarn za pohištvo, vezane plošče, furnirje in rezan les. Veliki kombinati lesnega predelovanja razpolagajo z bogatim izkustvom v zapleteni lesni uporabi, v mnogih mestih s starim industrijskim izročilom so nastali najmodernejši obrati.
Sovjetska zveza in Francija se pogajata za nabavo štirih milijonov stotov pšenice v Franciji. Kakor poročajo francoski ■isti, je medministrska komisija, ki ima nalog, da prouči razvoj žitnega trga, dala pristanek na to kupčijo. Že meseca julija je Sovjetska zveza sklenila pogodbo s Francijo za dobavo treh milijonov stotov pšenice. Prav toliko ošenice bo Francija dobavila tudi Poljski. Zdaj se bodo Francozi pogodili, kakor rečeno, za dobavo novih štirih milijonov stotov' pšenice Sovjetski zvezi. Francija je imela letos dobro žitno letino. Izvozila bo lahko 45 milijonov stotov žita, medtem ko je lani izvoz dosegel 40 milijonov ton.
zadela strela, kasneje so pa nastale številne okvare na raznih napravah v vesoljski ladji, kakor tudi na opazovalnih postajah na Zemlji. Rusi trdijo, da Američani s to vesoljsko ladjo vohunijo.
• KRISTJANI IN ŽIDJE O DANAŠNJEM ČLOVEKU. Na pobudo ekumenskega sveta cerkve in sveta ameriških sinagog so se te dni na ekumenskem zavodu v Ženevi sestali protestantski, anglikanski, pravoslavni in židovski bogoslovci — duhovniki in laiki — da bi razpravljali o vprašanju »Položaj človeka v današnjem svetu«. To je bil prvi takšen sestanek, židovski predstvniki so prišli iz Združenih ameriških držav, Anglije, Švice in Romunije. V razpravi so ugotovili, da človek spričo današnjega napredka in dogajanj v vesolju zgublja na svoji osebnosti in duhovnosti Človeku je treba pomagati, da se zopet dvigne in da se v njem zbudi čut po skupnosti. Premagati je treba verske razlike Dogovorili so se, da bodo še priredili podobne sestanke ter nanje povabili tudi predstavnike katoliške cerkve, vendar je treba počakati do zaključka kongresa. Sodelovali bi lahko tudi predstavniki moha-medanstva, budisti in predstavniki drugih veroizpovedi.
Rpmupglip. pohištvo se odlikuje š priprostim slogom in ličnimi okraski, ki ustvarjajo poseben estetski vtis, tako da se zdi vse elegantno. Razen modernega pohištva izdeluje romunska industrija -tudi veliko množino stilnega pohištva, ki je kljub klasični svojskosti povsem smotrno in ustreza zahtevam sodobne stanovanjske kulture. Pohištvo v florentinskem, shera-tonskem, renesančnem, empir-skem in haplevvithskem slogu izvažajo zlasti v Belgijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in Švico. Posebno mesto zavzema v romunskem izvozu pohištva malo pohištvo, ki izpopolnjuje vsako opremo: mizice za radio in televizijske sprejemnike ali revije, police, bari, kredence, o-marice za posodo in podobno. Letno izdelajo 1,2 milijona stolov.
Prvič je v Celovcu tudi razstavilo poljsko izvozno podjetje PAGED moderno stanovanjsko pohištvo, med drugim dve jedilnici iz teaka. Površina je s posebnim oljem in kemično strjenim loščem medlo prevlečena.
Kakor poročajo avstrijski listi povzročajo precejšnjo zaskrbljenost vzhodnoevropske cene raznih delov pohištva. Jugosla-in spalnice za 3.000 šilingov, in spalnice za po 3.000 šilingov, Romunija pa stole celo po 40 in Češkoslovaška tudi po 50 šilingov. V Avstriji stane naj cenejši stol iste vrste 120 do 160 šilingov, cene avstrijskih spalnic so 2 do Škrat tako visoke kot jugoslovanske.
Tretjina železniških prog odveč
Nerazveseljivi zaključki komisije izvedencev - Dohodki ne zadostujejo niti za kritje izdatkov za osebje
V času, ko se vsi trije glavni italijanski osrednji sindikati (CGIL, CISL in UIL) vztrajno borijo za ohranitev pravice do stavke, čeprav gre za podjetje javnih uslug, so toliko bolj zanimivi zaključki posebne komisije, ki je proučila splošni položaj italijanskih državnih železnic in kateri predseduje socialistični voditelj Pietro Nenni. Da bi vlada zavarovala neprekinjenost prometa in splošne javne koristi, skuša preprečiti vsaj stavke na železnici; v ta namen je bil postavljen tudi predlog, da bi železničarjem, ki bi stavkali odtegnili tudi prejemke. Železničarji priznavajo, da gre za javne usluge, vendar odbijajo predloge, kakor je ta, in zahtevajo neokrnjeno pravico do stavkanja.
Omenjena komisija je prišla do radikalnih zaključkov, ki gotovo ne bodo razveselili železničarjev. Po njenem mnenju bo treba ukiniti vse železniške proge, ki niso donosne in to okoli 2000 km. V prvih dveh letih naj bi torej ustavili promet na progah v dolžini 2000 km, v nadaljnjih treh letih pa še 3000 km prog. To predstavlja približno eno tretjino današnjega železniškega omrežja v Italiji, železnice so zgubile mnogo prometa, odkar se je razvil kamionski in avtobusni promet po cestah. Cestni promet je v Italiji že prevzel 62 odsto vsega prometa; v nobeni izmed članic Evropske gospodarske skupnosti ni ta odstotek tako visok: v Zahodni Nemčiji znaša 26 odsto, v Franciji 24 odsto, na Nizozemskem 13 odsto in v Belgiji 25 odsto. Komisija je mnenja, da bi bilo treba železnice zavarovati pred nadaljnjim izpodrivanjem s tem. da bi kontingentirali prevoz z zasebnimi (industrijskimi) tovornjaki; ti ne bi smeli presegati določene zmogljivosti.
Komisija je tudi mnenja, da bi bilo treba državne železnice, ki so podrejene glavnemu ravnateljstvu ministrstva za pre-I voze, organizirati kot javno po-
djetje zase, ki bi imelo tudi pravno osebnost.
Omrežje italijanskih državnih železnic je dolgo 16.400 km. Pri železnici je nameščenih 210.000 uradnikov in drugih železničarjev, število stalno nameščenih znaša 176.000. Na leto prevozijo železnice 359 milijonov potnikov in 59 milijonov ton blaga. Proračun za leto 1965 predvideva 608 milijard izdatkov, od tega 434 milijard za vzdrževanje osebja. V smislu proračuna, naj bi prevoz potnikov in blaga, vrgel 412 milijard lir, kar pomeni, da ni to dovolj niti za vzdrževanje oseb ja. Državna blagajna prispeva samo za pokojnine in vzdrževanje osebja 522 milijard lir. Ako upoštevamo še stroške za vzdrževanje prog in vse druge v tej zvezi, bi znašal primanjkljaj za tekoče leto nad 395 milijard.
V smislu predloga komisije naj bi na področjih, kjer bi ukinili železniške proge, prešel avtobusni promet v roke deželnih oblasti.
Zaliodnonemško razumništvo in volitve
(Nadaljevanje s 1. strani)
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« je 21. avgusta odplula iz Teme proti Lagosu-Apapi in Matadiju, od koder se bo vrnila v Temo. Ladja »Bočna« pripluje danes (27. avgusta) v Taranto, nakar bo nadaljevala plovbo proti Benetkam, Ravenni, Trstu in Reki. »Bohinj« je zapustola 21. avg. Temo,namenjena proti Pointe Noire-u, Port Harcourtu, Lagosu in Abidjanu. »Pohorje« je zasidrana v Trogiru. »Bovec« pristane jutri (28. avg.) v Rio de Janeiru, od tod pa odpluje naprej proti Santosu (kamor prispe 29. avg.) in Buenos Airesu (4. sept.). »Ljubljana« se zasidra • 29. avg. v Buenos Airesu.
NOVE LADJE ZA JUGOOCE-ANIJO. Na Japonskem gradijo za jugoslovansko plovno družbo Jugcoceanijo iz Kotora štiri 35 tisoč-tonske ladje za prevoz razsutega tovora. Nedavno so prvo ladjo že splavili, imenuje se »Kotor«, dolga je 188 m, plula bo s hitrostjo 15 milj na uro, dogradili pa jo bodo septembra. S temi štirimi ladjami (ki bodo naj večje v jugoslovanski trgovinski .mornarici) in še dvema drugima, ki ju je Ju-
gooceanija naročila v Splitu, se bo tonaža ladjevja te družbe več kot podvojila — zdaj je znašala 170.000 ton.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Zadar« 31. avgusta;
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Črna Gora« 21. septembra;
Proga Jadransko morje — Južna Amerika: »Drežnica« 4. septembra;
Proga Jadransko morje Ciper in Izrael: »Labin« 10./15. septembra;
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Marjan« 3./4. sept., »Korana« 6./7. sept., »Trepča 20./30. septembra; Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Avala« 10./15, septembra;
Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Jesenice« konec septembra.
Prihodi v Trst
»Srbija« (zaliv ZDA) 25. avg., »Makedonija« (zaliv ZDA) i2. sept. in »Črna Gora« (Sev. Amerika) 10. septembra.
v volilni agitaciji tudi mnogo zahodnonemških razumnikov. To kaže tudi polemična knjiga, ki jo je pod naslovom »Zagovor nove vlade ali male alternative« (Plaedoyer fuer eine neue Re-gierung oder kleine Alternative), ki jo je izdal pisatelj Hans VVerner Richter in pri kateri je sodelovalo 25 pisateljev, pesnikov in publicistov med njimi tudi znani Rolf Hochhuth, avtor drame »Namestnik«. Mnogi izmed njih se javno izražajo za socializem, med temi tudi Rolf Hochhuth. Ta je celo mnenja, da bi se socialni demokrati morali odpovedati godersberškemu programu; v tem so se namreč demokrat j e odpovedali razrednemu boju ter hočejo postati »ljudska« stranka. Tudi pisatelj Guenter Grass priporoča volil-cem, naj se odločijo za socialno demokracijo.
Z zunanje političnega vidika je gotovo najbolj zanimiv prispevek pisatelja Roberta Have-manna. Pisec kritizira vladi v Zahodni in Vzhodni Nemčiji, vendar zagovarja nekakšen kompromis med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ki ne more biti nujno formalen. Prišli naj bi do dejanskega (de faeto) priznanja obstajanja obeh držav, in to po neposredni poti. Tako bi lahko sprejeli sporazum o brezatomski coni, ustanovil bi se lahko tudi vsenemški svet, v katerem bi bili predstavniki obeh nemških držav. Hans Wer-ner Richter priporoča, naj bi v tej smeri korakali s kratkimi koraki; to bi ugodno vplivalo tudi na razvoj v Vzhodni Nemčiji.
V zahodnonemški javnosti je knjiga zbudila veliko pozornost. Komentatorji opozarjajo, da je bilo okoli tričetrtine avtorjev rojenih v času od leta 1918 do 1933, torej med nemškim cesarstvom in nastopu Hitlerjeve vladavine. Prav ta rod je dal nemški vojski, ki je nastopila v drugi svetovni vojni, največ vojakov. Javnost tudi pozdravlja, da so se nemški pesniki, pisci in publicisti javno oglasili in zavzeli stališče v političnih vprašanjih, da torej niso stali ob strani, kakor njihovi predhodniki za časa iveimarske republike.
ako hočemo, da dosežemo raven vodilnih evropskih vinogradniških držav.
Kakovost, še bolj pa količina specialnih vin, to je dezertnih, dezertno-likerskih, aromatiziranih, polnenečih se in cenečih se ter gaziranih vin daleč zaostaja v Jugoslaviji. Jugoslavija mora težiti za čim večjo proizvodnjo penečih se vin, ki drugod niso več luksuzna vina, r»npa-k že široko potrošna vina. Taka vina zahteva že tudi moderni turizem. Odpraviti bi bilo treba posebni davek na peneča se vina.
Manjši problemi pa bi bili, da dajejo y Jugoslaviji preveč poudarka pri propagiranju vin sortam namesto poreklu vin, kakor to delajo v Italiji in Franciji. Zamaški niso prvovrstni, posebno ne tisti iz plu-tovine. Vina bi bilo treba po možnosti vsa vstekleničiti, a na steklenicah zabeležiti poreklo, dalje letnico proizvodnje oziroma letino vina, kraj vstekler.-i-čenja ali na samem področju vinogradov ali drugod. Natakarji bi se morali v vinih malo bolje spoznati in ne samo napovedovati navadno barvo vin. Vinski lokali bi morali imeti vinske karte z vsemi potrebnimi podatki vin. Profesor Veselič pravkar končuje svoje dolgoletno delo, vinsko karto štajerske z nadrobnim naštevanjem vinogradov, ki so pomembni za ugotavljanje porekla štajerskih vin. Po izgotovljeni vinski karti štajerske bo prešel na izdelovanje vinske karte vin na Primorskem in Dolenjskem.
Govora je bilo tudi o embalaži, ki dostikrat ne ustreza plemeniti vsebini steklenic. Pri nekaterih konsumnih vinih je rrerazkošna, narobe oe je dostikrat embalaža specialnih, viso-kokvalitetnih vin preskromna.
Enolog Janez Vilič je prikazal dobre in slabe strani v proizvodnji žganih pijač. Pet podjetij v Slovenili proizvaja kar 40 raznih žganih piiač, medtem ko bi bilo bolje, da bi v tej stroki delala z mani proizvodi na veliko v industrijskem obsegu. Vinjaki, ki ustrezalo po kvaliteti in vrsti francoskim konjakom, so dosegli evropsko raven, pač pa bodo jugoslovanski vermuti morali preiti še dolgo pot. da bodo dosegli kakovost itali-ianskih vermutov. Pri vinjakih bi morale pomagati .podjetjem banke z dolgoročnimi cenenimi krediti, da hi počasi zoreli skozi desetletja kakor to delajo Francozi, a ne moraio oddajati še sveže proizvode, ker iim primanjkujejo obratna sredstva.
ZAMEJSKI VINOGRADNIKI, POJDITE NA SEJEM V LJUBLJANI !
Jugoslavija je dežela žganj iz sadja, in sicer predvsem sl.iivo-vice. ki na je premalo reklamirana, tako da se pojavlja razne druge sl.iivovice kot nnr. madžarska, avstrijska in še druge bolj na severu, ki pa zdaleč n° dosega io iugnslovanskih sadnih žgani. Po drugi strani pa so tudi močna južna vina v Srbih a zlasti v Makedoniji, ki so zrasla na močno apnenasti z-emlii kot nalašč ustvarjena za izdelavo visokokvalitetnih konjakov.
Ljubljanski mednarodni vinski seiern je eden izmed naj boli obiskanih sejmov v Ljubljani. Temu se ni čuditi, sa.i je nad polovico Slovenije vinorodna dežela. Zato vre'o na seiern vinogradniki, da primerjajo svo-ia vina z drugimi. Kot vsako leto prihaiaio na seiern tudi skupine zamejskih Slovencev predvsem vinogradnikov iz tržaške okolice. Želeti bi bilo, da se povečalo še število obiskovalcev iz noriških Brd pod Ita-Wo. In zakaj ne bi nekateri tudi razstavljali svojih vin? Prepričani smo, da bi odnesli nekaj kolajn!
—ar—
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
coin
TRST, Corso llalia od 28» avgusta
VELIKA
POLETNA
RAZPRODAJA
Samo
veleblagovnica vam nudi
priložnost, da si lahko nabavite največ
najrazličnejših
izdelkov
po izrednih cenah
Naše poletne razprodaje
so za vas kot darilo:
za na morje kopalne obleke in brisače,
sveže obleke za mesto in potovanje,
krila in hlače,
srajce, ki se ne likajo.
Nudimo nadalje vse pritikline in pripomočke za počitnice v avgustu in septembru.
velik nakup majhen strošek
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel. 50010
Telegram: Impexport-Trieste
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goričkem sporazumu
MOBIL V	MA»ALOŠKO
TRST . TR1LSTE, ulica XXX Otlobre vogal ul. Torrebianca, lelcf. 35-740	
SJlcMne	Pohištva dnevne sobe oprema za urade • vozički - posteljico
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29	Ul. F. Filzi 7
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S, P. A. » D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon žt. 38-101. 38-045 brzojavni naslov* * BANKRED
Na političnem obzorju
KONČNO PREOSNOVA TRŽAŠKEGA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA. Tržaška prefektura je odbila priziv liberalcev in neofašistov proti izvolitvi slovenskega socialista Dušana Hreščaka v tržaški občinski odbor. S tem je bil vstop slovenskega socialista in socialista Mo cehi j a v odbor dokončen. Zavzela sta mesti krščanskih demokratov Fantaste in Blasine, ki sta se umaknila v smislu navodil stranke: Hreščak je postal odbornik za zdravstvo in higieno, Mocchi pa za podporno akcijo in dobrodelnost. Krščanska demokrata prof. Romano in Co-lautti sta odstopila ne sporazumno z vodstvom stranke (kakor smo svoj čas pomotoma pisali v «Gospodarstvu»), pač pa v znak protesta proti vključitvi Dušana Hreščaka v mestni odbor. Župan dr. Franzil je na petkovi seji omenil tudi pismo re-pentaborskega občinskega sveta, v katerem izraža ta solidarnost z njim v pogledu vstopa slovenskega socialista v odbor.
OČITEK SLOVENSKI SKUPNOSTI. «Primorski dnevnik» o-čita Slovenski skupnosti, ki sestoji iz štirih političnih skupin. Slovenske katoliške skupnosti, Slovenske demokratske zveze, neodvisnih Slovencev in Slovenske krščanske socialne zveze, da mirno trpijo pisanje ((Katoliškega glasu«, neuradnega glasila Slovenske katoliške skupnosti, ki sodeluje v vrstah Slovenske skupnosti. V »Katoliškem glasu» izhaja namreč že delj časa opis delovanja slovenskih domobrancev tn njihovega umika iz Slovenije na Koroško. Piše ga neki bivši domobranski oficir, ki tudi trdi, da so pravzaprav domobranci osvobodili Slovenijo nemške zasedbe. Na Koroškem je domobranska vojska na željo Angležev položila orožje, ker so domobranci imeli Angleže za svoje prijatelje; bolje bi bilo da bi tega ne bili storili in da bi odšli v slovenske gozdove, piše list. ter nadaljevali boj proti komunizmu. »Primorski dnevnik* očita slovenskemu deželnemu svetovalcu, ki je bil izvoljen na listi Slovenske skupnosti, a ie sam ponosen, da je sodeloval v partizanskem osvobodilnem gi-
Najbolj odprla meja v Evropi
Ob 10. obletnici sklenitve videmskega sporazuma o maloobmejnem osebnem prometu kratko navajamo število italijanskih, jugoslovanskih in drugih državljanov, ki so od 20. avgusta 1955 pa do 20. avgusta letos prekoračili italijansko-ju-goslovansko mejo v obeh smereh s prepustnico ali potnim listom.
Od 20. avgusta 1955 do konca istega leta je s prepustnico na Tržaškem prešlo mejo v obeh smereh 351.573 oseb. v letu 1956 so našteli 2,554.402 prehodov, 1. 1957 že 5 milijonov, nato pa je to število naraščalo od leta do leta; lani je prekoračilo mejo v obeh smereh 7 mil. 721.848 oseb, od začetka letošnjega leta pa do 20. avgusta pa so zabeležili 5,595.240 prehodov. V vseh desetih letih so na celotnem obmejnem področju do Bele peči pa do bloka pri Sv. Jerneju našteli 70,953.516 prehodov, pri -tem 52 milijonov samo na Tržaškem.
S potnim listom potujejo v Jugoslavijo zlasti turisti in poslovni ljudje. Leta 1955 je prekoračilo mejo s notnim ' listom 402.934 oseb, lansko leto na že 4,612.132. Od 1. januarja do 20. avgusta letos so jih našteli 3,749.058, kar pomeni, da jih bodo zabeležili konec leta znatno več kakor lani. Dvig- števila prehodov s potnim listom gre vsekakor pripisati ukrepu, s katerim so Jugoslovani začeli pred kratkim izdajati tujcem na meji brezplačne prepustnice, veljavne tri dni. Vsega ie v zadnjih desetih letih prešlo mejo s potnim listom 20,772.261 oseb, od tega, ie bilo 7,358.967 Italijanov in 413.249 tujcev.
MILIJARDE ,ZA PREOSNOVO ITALIJANSKE POŠTE Posebna komisija, ki ji predseduje podpredsednik vlade Pie-tro Nenni, je sestavila načrt za preosnovo italijanskega poštnega in brzojavnega prometa. V petih letih naj bi za moderniziranje vseh naprav potrošili 120 milijard lir, nadaljnjih 20 milijard bi bilo potrebnih za boljšo povezavo s tujino. Poštni upravi naj bi bila priznana posebna samouprava.
T U R I Z E
Ugodna turistična sezona na Koprskem
čeprav je bilo vreme tudi v prvih tednih letošnje glavne sezone muhasto, kakor v tem času skoraj nikoli prej, se je pritok turistov na Koprskem povečal do konca avgusta za približno 30 odstotkov nasproti istemu času lani. Ta napredek gre skoraj izključno na račun tujih turistov iz zahodne Ev-
BIVŠI JUGOSLOVANSKI GENERALNI KONZUL V TRSTU dr. žiga Vodušek je bil imenovan za veleposlanika SER Jugoslavije v Iranu. Veleposlanik
bulic tulipanov) in prav tako najmanj 200 čebulic iris. Ob predložitvi prošnje na sedežu nadzorništva v Ul. Ghega št. 6 morajo prizadeti izročiti predu-
Vodušek se je rodil v Trstu, j jem 15 lir za vsako čebulico.
diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani. Med zadnjo vojno se je pridružil osvobodilnemu gibanju. Pred prihodom v Trst je bil svetnik veleposlaništva v Washingtonu, a do imenovanja za veleposlanika šef kabineta državnega tajnika za zunanje zadeve v Beogradu.
POKRAJINSKO KMETIJSKO NADZORNIŠTVO v Trstu sporoča, da bo od 30. avgusta pa do 6. septembra sprejemalo prošnje cvetličarjev za dodelitev denarnega prispevka v višini 40 odsto za nakup čebulic tulipanov in iris. Sprejelo bo samo tiste prošnje, v katerih bodo interesenti zaprosili najmanj 200 čebulic za vsako vrsto tulipanov (vsega lahko zaprosijo najmanj 400 in največ 2.000 če-
ODPRT SEJEM «FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA«. V Pordenonu so včeraj (26. t. m.) odprli XIX. vzorčni sejem ((Furlani j a-Julijska krajina«, ki bo trajal do 8. septembra. Otvoritvi sejma je prisostvoval, v imenu deželnega odbora odbornik za industrijo in trgovino Mar-pillero, v imenu vlade pa minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ferrari-Aggradi. V okviru sejma bo več postranskih razstav, prireditev, strokovnih sestankov, srečani itd.
banju, ter je še pred kratkim poveličeval to gibanje, nedoslednost glede na to, da se ne upre takšnemu pisanju »Katoliškega glasu*. To bi morale storiti tudi ostale tri skupine Slovenske skupnosti.
TUDI »LEGA« IMA AHILOVO PETO. Lega nazionale uganja že več mesecev zdražbo po Trstu in nabira po svojih agencijah, in-v podjetjih jn uradih podpise proti politiki krščanske demokracije, ki je privolila na vstop slovenskega socialista v tržaški občinski odbor. Ko se je razširil glas, da namerava Lega nazionale izključiti tržaškega župana dr. M. Franzila, pristaša krščanske demokracije in sodelovanja s socialisti v mestnem odboru, ie stranka opozorila Lego, da bi takšen korak proti županu Franzilu morala smatrati za posplošeno sodbo proti vsej stranki krščanske demokracije. Lega nazionale se za to opozorilo ni zmenila ter .je sklenila izključiti župana dr. Franzila. Krščanska demokracija je nato izrazila popolno solidarnost županu ter izjavila, da popolnoma loči svojo odgovornost od Lege nazionale ter obsoja odgovornost tistih, ki so to patriotično organizacijo spremenili v pristransko orodie skrajne politične, nacionalistične in fašistične desnice. Stranka poziva svoje člane naj se ravnajo v smislu tega njenega sklepa.
INDUSTRIJA V SREDNJEM POSOČJU
DRUGE ELEKTRARNE
VII.
Vse elektrarne na Primorskem so pod upravo Soških elektrarn v Novi Gorici.
V Gornjem Posočju so še pogoni (elektrarne) z dvema a-gregatoma v Flužnem, v Logu in v Možnici, ob Bači v Podme-lcu, na Vipavskem na Gradišču in Ajdovščini. Za elektrarno v Fla-veh je jezovna pregrada v Aj-bi, od koder gre dotočni vod S km do obrata Plave. Dežurni je-zovničar upravlja zapornice, in nadzira dotok vode v dotočni rov — vedno v zvezi z elektrarno v Pl a veh. Tudi ta podzemeljski objekt predstavlja v vseh svojih napravah, kakor v Dohtarju pravo tehnično čudo. Ima dva generatorja, ki proizvajata po 11.0.00 kv. ur.,
ruS,',-
UPRAVA IN OSEBJE
HE Doblar ima danes 43 delovnih moči pogonskega osebja To so stikalci, strojniki, vodja izmene in obratovodja. HE Plave, ki je samostojna, šteje 33 nameščencev po istih strokah.
, Obe elektrarni imata prevozna sredstva, kombije za prevoz o-sebja in materiala.
Vse naštete elektrarne po Goriškem vodijo upravno in materialno Soške elektrarne v Novi Gorici.
DUH TEME SE SPROSTI
Zunaj na prostem se podzemeljsko obeležje razblini v sončni, zračni svetlobi. V Doblarju, nad objektom na gornjem pobočju, je delavski dom, v katerem najdejo delovni ljudje primerna razvedrila v »enostez-nem« kegljišču, balinišču in v kino dvorani s kino aparaturo. Imajo lastno menzo, zraven o-krepčevalnico in trgovino.
Ves zunanji promet se odvija mimo elektrarn tako v Doblarju, kakor v Plaveh. Strmeči se zagledamo v to sodobne vi-sokotehnično stvarstvo, zlasti ponoči v blisku razsvetljenih otokov Soške doline.
Luč iz teme!
1. z.
(Konec)
NASE SOŽALJE
UMRLI SO: v Trstu 79-letni Gregor Novak, 79-letna Frančiška Kavčič vd. Cesar, 66-letna Marija Milič vd. Križman (iz Gabrovca), 58-letna Tereza Juri-ševič por. Maglica, 76-letni Alojz Ferluga, 55-letni Alojz Milič, Angel Ukmar (s Proseka), 72-letni Štefan Jakin, Jože Ferletič,
DAL SE BO SEŽGATI
Poglavar indijske narodnostne skupine Sikh Jatah Singh je napovedal, da se bo sam umoril, ako ne bo predsednik indijske vlade Šastri v 25 dnevih sklenil ustanoviti državo Sikhov v severozahodnih predelih Indije. Jatah Singh je to izjavil pred svojimi pristaši v «zlatem templju« v Americaru, ki je naj svetejši med vsemi siškimi templji. Amaricar je sveto mesto omenjene narodnostne skupine. Jatah Singh je dodal, da bo čez 20 dni začel gladovno stavko. Ako bi to ne pomagalo, se bo dal sežgati od svojih pristašev. Jatah Singh je še od svojih 60 pristašev zahteval, da morajo tudi oni žrtvovati svoje življenje za ustanovitev države Sikhov, ki jih je okoli 10 milijonov.
rope, pa tudi iz vzhodnih držav, posebno Poljske in Češkoslovaške. Na ta dvig je posebno ugodno vplival tudi že prvi, samo turistični tečaj 1000 dinarjev za dolar, še bolj pa končni stalni tečaj 1250 dinarjev za dolar, čeprav so se tudi cene povišale. Vse tudi kaže, da bo posezona dosti boljša, kakor je bila lanska. Večje zanimanje kakor prejšnja leta je bilo med turisti tudi za razne prireditve, število domačih turistov se je, nasprotno, povišalo le minimalno. V hotelih so skoraj izostali, pač pa se jih je več zateklo v zasebne sobe in počitniške domove, kjer sprejemajo tudi tuje, seveda proti višjim cenam.
Za čas med letošnjo in prihodnjo sezono se pripravljajo spremembe v turističnih družbenih organizacijah. Občini Izola Koper nameravata ustanoviti sklad za napredovanje turizma, kakršnega ima že drugo leto Piran. Delovanje organizacij bo postavljeno tudi na bolj gospodarsko podlago. Sedanj'. Zavod za pospeševanje turizma v Piranu bo ukinjen. Poiskati žele večjo povezavo vse slovenske obale, ustanoviti turistična društva tudi po manjših središčih in poskrbeti za še smotrnejše prireditve. Skupaj s hrvaškimi organizacijami nameravajo izvesti propagando s publikacijami in ostalimi sredstvi. Zmagalo je spoznanje, da sta severna in zahodna istrska o-bala turistična enota, katere ni mogoče cepiti po republiški meji.
Utrinki iz turističnega sveta
Ano Frank, to veliko žrtev nacizma, poznajo vsi kulturni narodi, pravtaiko Anin devnik kot samoizpoved in trpki «j’ac-cuse« za njene morilce. Seveda, rojstna hiša Ane Frank še ne uživa vsesplošne popularnosti, vendar je na dobri poti, da si jo pridobi. Za to skrbi ustanova Ane Frank v sodelovanju z organizacijo «Fraternite Mon-diale»v Hiša Ane Frank je bila proglašena za ((Mednarodni center mladine«, v katerem je že bila nedavno prva mednarodna mladinska konferenca s temo ((Mladina v našem sodobnem svetu«, s predavanji o umetnosti, tehniki in politiki. Take konference in druge kulturne prireditve naj bi sledile tudi v prihodnje.
Čeprav je bila predmet pozornosti številnih turističnih o-biskovalcev Amsterdama, preseneča, da mednarodni krogi Nizozemske odklanjajo možnost, da bi se rojstna hiša Ane Frank proglasila in obravnavala kot turistična privlačnost, ker to — kakor izjavljajo — ne bi bilo v skladu z namenom, da bodi hiša shajališče mladih ljudi, kjer naj razpravljajo o rasni tematiki ter naj osvetlijo vse strani postavljenih problemov in se tako zbližujejo.
kultura in živijmie
Bazoviški spomenik
»BAZOVIŠKI SPOMENIK* — IZ DOŽIVETJA OPISAL VEKOSLAV ŠPANGER. Samozaložba. Tiskala tiskarna «Graphis» v Trstu 1965. Str. 159. Naslovno stran narisal R. Hlavaty.
Dr. Josip Vilfan sen. je nekoč v ožji družbi obžaloval, da tako malo naših javnih delavcev napiše svoje spomine. Tako ostanejo v naši politični zgodovini premnogi dogodki nepojasnjeni, nepojasnjena tudi njihova vzročna povezava, že s tega vidika je treba pohvaliti prizadevnost V. Špangerja, enega izmed vodilnih članov «Borbe», tajne narodnoobrambne organizacije Slovencev pod Italijo, ki je bil v bazoviškem procesu septembra 1930 obsojen na 30 let ječe. špangerjevo delo, ki prinaša tudi odlomke iz spominov Vladi-mira Štoke, tudi člana »Borbe* in obsojenega v istem procesu (Štoka je pozneje padel kot partizan) . bo gotovo izdaten pripomoček tistemu zgodovinarju, ki se bo lotil kdaj velikega dela — sistematične zgodovine vprav veličastnega boja primorskih Slovencev za priznanje narodnostnih pravic in opisa odpora našega človeka proti fašističnemu nasilju; ne pretiravamo, ako trdimo, da je bil to pravzaprav prvi organiziran odpor proti fašizmu, kakor si je tudi fašizem prav naš narod izbral za prvo žrtev.
Mimogrede povedano, španger je pojasnil tudi odnose »Borbe* z drugo tajno organizacijo «TIGR» (Trst, Istra, Gorica. Reka) s podobnimi nameni, kakor jih je imela »Borba«; TIGP. se je naslonil, kakor op suje španger, predvsem na goriško vodstvo.
Pisec je objavil knjigo od pravem času, v času namreč, ko so se usedline fašizma v najrazličnejših oblikah in v raznih organizacijah na Tržaškem zopet razgibale zaradi vstopa Slovenca V tržaški občinski odbor. Vsem, ki so odgovorni za to, je knjiga v svarilo: nasilje rodi odpor, z nasiljem se narodnostni problemi ne rešujejo! Prav s tega vidika je res zanimivo tisto mesto v španger j e vi knjigi, kjer je rečeno, da se je odpor, in to odpor s požigi potuj čevalnic naše mladine in z demonstrativnimi atentati s peklenskimi stroji rodil povsem spontano, neposredno iz samega ljudstva, ne da bi za to bila potrebna pobuda političnih voditeljev, (španger tudi ugotavlja, da se mladina v »Borbi* ni prištevala . v nobeno politično stranko.) Značilna je tudi špangerjeva ugotovitev, da so si fašistični voditelji in sodniki zaman prizadevali, da bi na zatožno klop postavili tudi Jugoslavijo.
V tej zvezi zasluži omembo špangerjevo obžalovanje, ki iz-zraža hkrati tudi stališče vseh
ostalih borcev, da je prišlo pri atentatu na »Popolo di Trieste*, ki je dovedel do bazoviškega procesa, do prelivanja krvi. (Pri eksploziji peklenskega stroja je namreč zgubil življenje upravni nameščenec tega lista.) Borcem ni šlo torej za maščevanje nad ljudmi, temveč za boj proti nasilju kot takšnemu in preprečitev, da bi se nasilje nadaljevalo. »Deloval sem le proti zatiralcu slovenskega ljudstva*, je na procesu iskreno izjavil Andrej Manfreda.
«če je zidovje (zloglasne rimske ječe Regina Coeli) omejevalo očesu razgled in telesu gibanje, se je tembolj razvijala duša. Ni zidovja, ki bi omejevalo razmah človeške duše. Zapor je preizkuševalnica. Kar .is kaj vrednega, to ostane in se razvija, kar je gnilega odpade*. To je zapisal preprost fant Vladimir Štoka v svojih spominih, ki jih v odlomkih navaja španger. Pa je fašistični tisk hotel prikazati te ljudi pred zunanjim svetom kot zločince. Po strahovitem trpljenju po tržaških in koprskih ječah so se namreč a-retiranci kar oddahnili, ko so jim v omenjeni rimski ječi zopet dovolili čitati knjige. Pretresljiv je opis njihovega trpljenja, ki ga Anton G ropa j c iz Doline ni mogel več prenašati, saj se je vrgel s III. nadstropja.
Na procesu pred fašističnim sodiščem v Trstu je bilo 13 obtožencev obsojenih na dolgoletno ječo, štirje pa — Ferdinand Bidovec, Franjo Marušič, Zvoni, mir Miloš in Alojzij Valenčič — pa na smrt- s streljanjem v hrbet, vendar se je Bidovec v zadnjem trenutku na stolu obrnil, da bi ga streli zadeli v srce,
Pod naslovom »Kako je svet sodil*, je španger svojemu opisu procesa dodal izvlečke iz nekaterih evropskih listov, da bi bralcu prikazal, kako velik od-
mev je zbudila v svetu žrtev bazoviških junakov. Na žalost ni temu odmevu po listih sledila nikakšna učinkovita akcija za olajšanje usode našega ljudstva pod fašizmom. Svet tedaj še ni spregledal, kam ga vodi fašizem.
—Ib—
ODKRITJE SPOMENIKA BAZOVIŠKIM ŽRTVAM. V nedeljo, 12. septembra, bo proslava 35. obletnice smrti bazoviških junakov. Dopoldne ob 10. uri bodo na pokopališču pri Sv. Ani slovesno odkrili žrtvam spomenik, izdelan po načrtu akademskega kiparja Zdenka Kalina in arh. Borisa Kobeta. Popoldne ob 15. uri pa bo osrednja svečanost na bazoviškem strelišču.
NATEČAJ ZA ŠTIPENDIJE
Italijansko ministrstvo za šolstvo je razpisalo za šolsko leto 1965-66 izpitni natečaj za dodelitev 5 štipendij (po 420.000 lir) za usposobitev docentov tehničnih predmetov na državnih tehničnih šolah. Seznam predmetov, ki bi jih poučevali docenti, katerim bi dodelili štipendije, je na posebnem razglasu na sedežu tržaškega šolskega skrbništva.
Razpisan je bil tudi natečaj za 7 (sedem) študijskih štipendij za usposobitev rednih profesorjev tehničnih predmetov na državnih srednjih tehničnih zavodih in šolah. Štiri štipendije v znesku 60.000 lir vsaka veljajo za usposobitev na italijanskih državnih šolah, ostale tri v znesku 150.000 lir vsaka pa v tujini.
V	ROVINJU SEMINAR ZA
ITALIJANSKE UČITELJE
V	torek, 24. t.m., se je pričel na liceju v Rovinju peti seminar za učitelje in profesorje italijanskih šol v Istri in na Reki.
TRIESTE, VIA CICER0NE 8/11
Telefon: 68812, 30214 • Telegram: TRAD — TRIESTE
•	SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN KARTONA2NO INDUSTRIJO,
•	EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI
•	POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
Zvišanje pokojnin
Zavod za socialno skrbstvo INPS je zvišal pokojnine sploš-nega obveznega zavarovanja, ^Posrednih obdelovalcev, spo-™vinarjev, kolonov in obrtni-°v. pri splošnem obveznem žalovanju so se minimalne pokojnine (za osebe, ki še niso do-Polnile 65. leta starosti) dvigni-16 za 30 odsto od 12.000 na 15.000 Presečno, a pokojnine za tiste, ki so že dovršili 65. leto starosti so se povzpele od 15.000 do
19.000	lir.
Takoimenovane »pokojnine s Prispevki* (ki so višje od dosedanjih 12.000 oziroma novih
15.000	lir) so narasle za 20 odsto, m sicer od 15.000 na 19.000 lir Presečno. Pokojnine neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev ih kolonov so se povišale od
10.000	na 12.000 lir mesečno. doklade za otroke so se zvišale za 2.500 lir na mesec, če je Pokojnina nižja od 25.000 lir; ako je višja, znaša doklada 1/10 Pokojnine. Do te doklade imajo Pravico otroci upokojencev, ki ne opravljajo plačanega dela, nadalje jo otroci prejemajo^ do •11. leta starosti, če obiskujejo srednje šole, a do 26. leta, če Posečajo univerzo. Prav tako se za 2.500 lir mesečno zviša tudi doklada upokojenčevi ženi, če upokojence vi dohodki presegajo
17.000	lir, oziroma 24.500 lir če so ti dohodki izključno od pokojnine. Tu ne pridejo v poštev vojne pokojnine.
Povišale so se tudi družinske Pokojnine. Odslej ima vdova Pravico do 60 odsto pokojnine, katero bi užival pokojni mož, teran je treba dodati še 20 odsto Pokojnine za vsakega otroka. Družinsko pokojnino so razteg-Pih tudi na brate in sestre, če so ti živeli v skupnem gospodinjstvu z ranjkim, če so . nezmožni za delo in ne prejemajo drugih pokojnin.
Zvišanje nokojnin velja od L Januarja 1965 dalje.
Tržaški trgovci na drobno so v skrbeh, kakšne posledice bodo imeli najnovejši ukrepi v zvezi z jugoslovansko gospodarsko preosnovo na tržaško trgovino. Dobro se namreč zavedajo, v kakšni meri je tržaška trgovina odvisna od jugoslovanskih kupcev, ki prihajajo v Trst v maloobmejnem prometu, pa tudi sicer pod kakršnimi koli naslovi.
Po vsej verjetnosti jugoslovanske gospodarske spremembe ne bodo posebno vplivale na maloobmejni promet, čeprav bodo od potrošnikov splošno zahtevale več varčnosti; saj bo treba več denarja dati na stran za stanarino, električno energijo, gorivo pa tudi za nakup važnih živil, kakor so kruh in meso. Zmanjšana vrednost dinarja nasproti liri bo tudi precej ovirala maloobmejno trgovino, toda v veliki meri ne, vsaf kolikor gre za kmečke potrošnike. Ti bodo namreč še vedno prodajali svoje pridelke na italijanski strani v lirah, to je pod dosedanjimi pogoji. Ker se je tečaj lire izražen v dinarjih dvignil, utegne to dejstvo še pospešiti prodajo kmečkih pridelkov z jugoslovanskega področja na italijanski strani in tako povečati kupno moč kmetov.
Bolj so tržaški trgovci zaskrbljeni, da utegne popustiti dotok jugoslovanskih kupcev globlje iz notranjosti Jugoslavije, ne toliko pravih turistov, kolikor tistih drobnih preprostih kupcev, ki prihajajo v Trst samo nakupovat, ne torej zaradi turizma.
((Gospodarstvo« je v tem pogledu poizvedovalo zlasti med trgovci, ki so se nekako specializirali v nadrobni trgovini s temi preprostimi ljudmi, in si s tem zagotovili tudi lep dohodek Danes objavljamo nekaj podatkov iz tega našega poizvedovanja, ki bodo gotovo zanimali ne samo trgovce, temveč tudi ostale naše bralce.
POSEBNI AGENTI
DOVAJAJO KUPCE
V Trstu je danes vsaj 20 trgovin na drobno, ki razpečavajo blago izključno Jugoslovanom. Pri tem pa moramo upoštevati še številne stojnice z najrazličnejšim drobnim blagom na trgu ob ((Rdečem mostu« in na pokritem trgu. Trgovine so v veliki meri osredotočene na področju, ki se razteza od glavne železniške postaje pa do Korza na eni strani, a do Carduccijeve ulice in Goldonijevega trga na drugi strani. Poslovati so začele v letih 1957 in 1958; ker je bila konjunktura dobra, so na ugodnih tleh
POIZVEDOVANJE «GOSPODARSTVA» MED TRŽAŠKIMI TRGOVCI
Posledice jugoslovanske gospodarske preosnove za tržaško trgovino
nove trgovine rastle kot gobe po dežju. Nekatere vodijo pravi trgovci, druge spet priložnostni špekulanti. Jugoslovanom je seveda težko razlikovati med prvimi in drugimi, zato pogosto nasedejo brezobzirnim špekulantom. Zenimivo je, da lastnikom teh trgovin ni bilo nikdar treba posebno skrbeti za reklamo, razen morda v začetku. Ko jih je obiskalo nekaj skupin jugoslovanskih kupcev, so bili že gotovi, da bodo tem sledile druge; kajti jugoslovanski kupci so potem doma sami priporočali sorodnikom, prijateljem in znancem to ali ono trgovino, češ da jih bodo v njej lepo postregli. Nekateri trgovci so si pomagali tudi drugače, pravzaprav to še vedno delajo: najamejo enega ali dva mladeniča, da ves dam prežita po ulicah od železniške postaje do Kanala na jugoslovanske odjemalce. Premožnejši trgovci pa dado natisniti posebne letake z zemljevidom mestnega predela, kjer se nahaja njihova trgovina, in z reklamo. Ulični agenti prejmejo za svojo delo provizijo, ki je že marsikaterega zapeljala, da se ni lotil bolj resnega dela. Tako n. pr. je neki mladenič iz okolice zanemaril študij glasbe, da se je lahko «zaposlil» pri takem trgovcu. Pri njem zasluži vsak dan 2.000 lir razen tega mu pripada še provizija od vsakega odjemalca, ki ga pripelje v trgovino. Med posameznimi trgovci se je seveda razvila huda konkurenca v «lovu» na preproste Jugoslovane. Tudi agenti si včasih skočijo v lase na tem lovu.
KAJ KUPUJEJO
JUGOSLOVANI
Kaj pa kupujejo Jugoslovani, ki prihajajo k nam iz najrazličnejših predelov svoje države? Ne pozabimo, da gre za preproste ljudi, ki nimajo posebnih zahtev in ki ne poznajo tržaških razmer. Kupujejo predvsem izdelke iz umetnih vlaken, ki jih v sosedni deželi primanjkuje. Tu gre za izdelke iz najlona in liiiona (pred časom tu-‘ di rajona), kakor «bunde», odejo, dežne plašče, ženska krila
terital, ženske obleke v orlonu, dežnike, punčke itd.
Blago iz umetnih vlaken izdelujejo v Italiji predvsem iz predelanega ženskega perila. Italijanski industrijci uvažajo iz Amerike velike količine ženskega perila iz sintetičnih vlaken, katerega lepo predelajo in iz njega izdelajo najrazličnejše oblačilne in druge potrebščine, ki jih nato prodajajo po razmeroma nizki ceni. Ta posel se res izplača, industrijci so v tem pravi mojstri. Tako predelano blago najde kupce tudi med Tržačani in drugod v Italiji, pa tudi izvažajo ga, in to pretežno v Z. Nemčijo, na Bližnji vzhod in celo nazaj v Ameriko. V Pratu predelujejo zlasti volnene odpadke, prav tako uvožene iz Amerike.
Jugoslovani ne kupujejo samo gori naštetega blaga, ampak še celo vrsto drugih stvari. Precej denarja pustijo tudi v ve-letržnicah UPIM in STANDA, pa tudi v kaki drugi trgovini sredi mesta. V mestno središče ne zaidejo preprosti jugoslovanski kupci tako pogosto, pač pa so trgovine v centru ((rezervirane« bolj za boljši Sloj.
KAKO PRESOJAJO
BODOČNOST?
Kako presojajo trgovci bodočnost? Odkar so v Jugoslaviji v okviru gospodarske preosnove povišali cene raznih življenjskih potrebščin in odpravili uvozne carinske olajšave, se je dotok Jugoslovanov v Trst zmanjšal. Znano je, da so mnogi izmed teh preprostih ljudi prinašali s seboj iz Jugoslavije cigarete, maslo, meso, žganje idr. ter to blago prodajali v Trstu zasebnikom po hišah, trgovinam in celo mimoidočim po cesti. Zdaj pa so se cene temu blagu dvignile in ne morejo ga več prinašati v Trst v prejšnjih količinah. Tudi razvrednotenje dinarja je hudo prizadelo kupčij-ski obseg. Trgovci so prepričani, da se bodo kupčije z Jugoslovani še bolj skrčile, vendar bodo Jugoslovani še nadalje prihajali v Trst, seveda ne bo več takšne poplave. Marsikdo bo moral zapreti svojo trgovino. Sicer ne bodo vsi trgovci enako prizadeti, saj -ima npr, eden iz-
tisofi lir dnevno. Mnogo denarja gre za prodajalke, ki prejmejo okrog 70.000 lir na mesec. Lansko leto so uslužbenkam izplačevali štirinajsto plačo, in sicer 30 odsto, letos jim pritiče 60 odsto, a prihodnje leto že vsa. Trinajsto plačo že prejemajo. Precej denarja gre za razne postavke socialnega skrbstva. Na vrsti so še izdatki za najemnino, davke itd.
med njih, s katerimi smo go- !. Za, tanaš sestavek smopo-vorili, v središču mesta še eno tr- izve^0va l Predvsem med trgov-
......... c	oi, ki so imeli kupce skoraj
izključno med preprostimi Ju-
govino s konfekcijskim blagom; ta posluje s Tržačani. ((Nastradati« utegne dobra polovica trgovin, katerih poslovanje je od visno izključno od dotoka ju oslo-vanskih državljanov. V pri meri zaprtja trgovine bi naj večji problem predstavljajo u skladiščeno blago, katerega bi bilo treba nemudoma razpečati, tudi po mnogo nižjih cenah.
VZDRŽEVANJE
TRGOVIN STANE
Isti trgovec pravi, da so stroški za vzdrževanje trgovin precejšnji. Trgovina povprečne velikosti stane lastnika okoli 30
goslovani daleč iz notranjosti države. Drugače se seveda pojavlja problem za trgovce, pri katerih kupujejo drugi Jugoslovani, ki prihajajo v Trst kot pravi turisti ali pa po opravilih.
Gospodarska reforma v Jugoslaviji, ki bo prav gotovo vnesla v življenje vsaj za določen čas «austerity», bo seveda prisilila prebivalstvo na večje varčevanje tudi na potovanju v tujini. Po vsej verjetnosti bo imela za posledico tudi skrčenje uvoza potrošnega blaga trajne vrednosti — v škodo seveda tržaške trgovine.
RIJ EK A . Jugoslavija
, Jadrolinija Je letos uvedla novo progo iz Trsta In Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse Informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
adriaimpex
S. p. A.
TRST • Via della Geppa, 9 Telef. 38-770, 29.135
IM POBI - EX PORT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
l/la	in d planine!
Grand Hotel Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
OBIŠČITE
«Park-Hotel*- Gorica
v Novi Gorici • Tel. 21-462, 21-442
' 1 -
IH grv -v
Lij-- *
v j
,1
Hotel B kategorije z vsemi signal nimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno ku hinjo — Specialiteta mesa na žaru. soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni »Pri hrastu* in »Zvezda
Hotel «ADRIA» Ankaran
. ...
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
:::::::::
«KONVENT» Je odprt skozi celo leto.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
HOTEL «BLED
RIM
Slovenski li V I	ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Uerusalemme 40 — Tel. 777-102. 7564783 Jhzu želeeniškt postaje — Direktna zveza > avtobusom St. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Kupčije na italijanskih trgih so se sicer po poletnih počitnicah nekoliko okrepile, vendar pa še niso zavzele svojega popolnega obsega. Ponudba mehke pšenice je velika, medtem ko je povpraševanje po trdi pšenici in koruzi precejšnje. Riž se slabo prodaja. Na vinskem trgu so se že začela prva ugibanja o letošnjem vinskem pridelku, izvedenci trdijo, da bo letošnji italijanski vinski pridelek ugoden po količini in po vinski stopinji. Cene oljčnemu olju so čvrste, ker je malo blaga na razpolago. Po popolnem zastoju na živinskem trgu so kupčije nekoliko oživele in tudi cem so se dvignile. Posebno ' dobre so kupčije s teleti in prašiči. Na zelenjadnem trgu so se cene hruškam in breskvam znižale zaradi velike ponudbe, medtem ko so še visoke cene namiznemu grozdju. Kupčije z maslom so ugodne, nekoliko slabše s sirom.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Suh česen 120—200, rdeča pesa 38—88, korenje 42—120, zelje 48—84, ku-marce 48—95, cikorija 44—83, čebula 36—48, dišeča zelišča 200 do 300, svež fižol 72—264, fižol boby 84—168, gobe 600—1800, cikorija 113—188, endivja 88 do 1"8, melone?ne 36—60, krompir Bintje 48—55, uvožen krompir 50—60, paprika 60—120, paradižniki 48—96, peteršilj 100—188, zelena 36—72, bučice 24—84, buče 40—70; banane 220—330, lubenice 20—40, jabolka delicious 156—300. hruške 108—180, bele breskve 95—216, češplje 96—186, belo grozdje 93—132, črno grozdje 108—216, pomaranče 264 do 384. limone 144—180 lir za kg.
ŽITARICE
LODI, Fina mehka pšenica 6700—6900, dobra merkantile 6400 do 6600, merkantile 6200—6350, fina trda domača pšenica 9500 do 9700, merkantile 9100—9300, Manitoba 9550—9650, fina domača koruza 6300—6400, navadna 4600—4700, neoluščen riž Arbor-io 8200—9000. Vialone 7800 do 8400, Vercelli 7200—7700, Riz-zotto 7300—7500, Maratelli 7600
do 7900; oluščen riž Arborio I ra sup. 13 stop. 1030—1080, man-
16.800—	17.400, Vialone 17.000 do tovansko rdeče vino 9-10 stop. 17.600, Carnaroli 17.100—17.400, J 630—660, Valpolicella Bardolino Vercelli 14.800—15.100, Rizzotto | 9-10 stop. 740—810, Soave belo
13.800—	14.200, domač ječmen 9-11 stop. 670—810, Raboso 10
5300—5500, uvožen 4400-^4600, stop 635—645, Merlot 10-12 stop. domač oves 4700—5200, uvožen 675—785, Reggiano 9-10 stop 640 4650—4750, domača rž 5900 do do 660, modemsko vino 11 stop 6000, proso 5200—5300; pšenična 640—670, belo vino iz Romagne moka tipa «00» 10.000—11.600, 620—630, toskanski Chianti 12 tipa «0» 9500—9600, tipa «1» do 13 stop. (1962) 420—470 lir 9000—9100,koruzna moka 5900 (za steklenico), navadna toskan-do 6100 lir za stot.	ska vina 10-11 stop. 650—700,
ŽIVINA ZA REJO	Aretino belo 10 stop. 630—64o!
IN KLAVNA ŽIVINA	belo vino iz Mark 9-10 stop. 630
MANTOVA. Klavna živina: d° 6f°’, rdede 9-10 stop. 640 do krave I. 320—350, II. 200—240,	Ri? m*0 “ .Sardimje 12
junci I. 410—450, H. 350—370, RR°p- ®95T625>. rdecf P"15 stop. biki I. 400—450, II. 340—390, te- 665 685 llr stop./stot. leta 50-70 kg težka 650—750, 70 PAPIR IN LEPENKA do 90 kg težka 580—600, čez TURIN, navaden satiniran tis-90 kg težka 600—630; živina za karski papir 15.500—16.500 sred-rejo: neodstavljena teleta 50-70 nje vrste 18—19.500, navaden kg težka 800—900, 70-100 kg tež- pisarniški papir 16—17.500, sred-ka 700—750, junice 95—100.000, nje vrste 18.500—20.000, finejši krave mlekarice 220—280.000, 23—25.000, trikrat klejen papir navadne krave 180—220.000; ne- za registre 20.500—22.500, pisem-odstavljeni prašiči 18-25 kg tez- ski papir srednje vrste 22 500 ki 640, suhi prašiči 25-50 kg do 24.000, finejši 27—29.000, ve-5®°' ,^60. ^g1.težki.54°. JO-80 I lina za kopije 43—45.000, risar-kg 490, debeii prašiči 125-14o ski papir 49—52.500, beli per-ke težki 405. 145-160 kg 405, 160 gamin navaden 19—21.000, ex-do 180 kg 399, čez 180 kg težki tra 24.500—26.000, srebrn papir 395 lir za kg.	31—33.000; bel ali barvan kar-
KRMA	tončin 21—23.000, navadna siva
MANTOVA. Seno majskega IePenka 6000—6500 lir za stot. reza 2600—2700, II. reza 2600 KONSERVIRANA ŽIVILA do 2700, detelja I. reza 2300 J ptapvnza
/An 01 nn -rt o o on ‘Vt no .O,,......	. PIACENZA. Dvakrat konCv.n-
&tm KMEČKE ZVEZE
Slinavka grozi naši živini
Igrana paradižnikova mezga~
do 2400
v balah 1000-1050, sestavljena I ^ tT m'ITi on" krma za krave mlekarice 5900 po 5 kg 210 no 1 kg 2% nn do 6300. za prašiče in svinje F/° kVf30 ?°u± kDS0 2f06A p° 6100—6400, koruzne krmne po- ro
ffačp tSBOfi_5700 krmne nnpačp ? . ir za	trikrat končen-
E Lf V™ f Pogače tnrana paradižnikova mezga v iz pese 4200—4400, koncentri- škatlah po 10 kg 210, po 5 kg rana krma za govejo zmno	™ nr) 1V„	9z.r5	;,1	, „ 0tr=
ftonn_0500 za nrašire 9000 rin	P0,	2^5,	po	/2	kg 250,
^	p slce 9000 d0	v tubah po	20	gr	62	lir za
‘M.-olL , t L	tubo. Olupljeni paradižniki v
PERUTNINA IN JAJCA	škatlah po 3000 gr 400 lir za
PADOVA. Domače kokoši: škatlo, v škatlah po 1200 gr lahke 650—720, srednje 620 do 150, po 500 gr 75, po 300 gr 670, težke 600—630, umetno hra- 55 lir za škatlo. Svež grah v niene kokoši 430—470, domači škatlah po 500 gr 70—80, po 1 piščanci I. 800—850, II. 700 do kg 150—160 lir za kg.
750, umetno hranjeni piščanci MLEČNI izdelki
hn260~n 28°’ n. g280-250’ pura™	CREMONA. Maslo	iz	posne-
6o0—700 gosi 480—560, rane 420 tega mleka 940—950, maslo iz do 460, domače pegatke 900 do smetane 900-910, mako iz slad-1000 umetno hraniene pegat- ke smetane 840—850, provolone ke 850-900, zajci 400—520, go- svež 790—810, uležan 840—870, lobi 800 900 lir za par.	grana proiz. 1964-65 1110—1160,
VINO	proiz. 1964	1230—1250, proiz.
MILAN. Rdeče piemontsko 1963-64 1310—1360, italico svež vino 10-11 stop. 680—760, Barbe- 570—590, taleggio svež 510—520
lir za kg.
MEDNARODNA TRŽIŠČA				
CHICAGO		3.8.65	13.8.65	24.8.65
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)	• i	148 V*	153 3/s	152 %
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	• fr	123 V«	120 =/4	121,-
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .	fr fr	53,50	53,50	54,—
Cin (stot. dol,, za funt) ....	• e	182,50	189,75	189,62
Svinec (stot. dol. za funt) . . .	fr •	16,—	16,—	16,-
Cink (stot. dol za funt) . . .		15,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	# e	24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol za funt) . . .	» •	79,—	79,—	n9 —
Antimon (stot. dol. za funt) . .	i	,	44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot dol. za funt) .		63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol za steklenico)		700,—	700,—	640,—
Bombaž (stot. dol za funt) . .		32,15	32,—	29,73
Volna (stot. dol. za funt)		168,5	171,—	171,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .		45,—	45 Vi	45,—
Kakao (stot dol za funt) . .		12.50	13,95	12,65
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	• fr	1,87	1,78	1,75
LONDON				
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)		405,-	400,—	410,—
Cin (funt šter za d. tono) . .	, ,	1442,1 1493,10 1508,—		
Cink (funt šter za d tono) . .	. ,	114,-	108,15	109,10
Svinec < funt šter za d tono) .	• •	100,5	97,5	99,26
Kavčuk (penijev za funt) . . ,	b i	20 V-.	20 '/,«	20,-
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		6200,—	6200,-	6250,—
Q Sadje in zelenjava r—i na tržaškem trgu u
Tržaški trg je dobro založen, kljub temu pa niso cene zelenjavi nizke, kot bi morale biti v tem letnem času. Temu so kriva slaba vremena. Letošnje prvo grozdje, ki prihaja na trg je za zdaj zelo lepo in prodajajo ga po nizkih cenah. Breskve so letos slabših vrst in jih je tudi malo na razpolago. Navajamo cene za kg prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Rdeča pesa 60 (90), kapus 50	(90), kumarice 70
(140), čebula 50 (90), svež fižol 200 (340), solata 40 (90), krompir 55 (90). paprika 45 (88), paradižniki 65 (100), zelen radič 200 (380), bučice 90 (140); pomaranče 340 (480), limone 110 (240), jabolka 85 (140), hruške 80 (140), breskve 70 (140). češplje 100 (180), grozdje 90 (180) lir za kg.
V nabrežinski občini se je pojavila slinavka. Zato priobčujemo kratek opis te nevarne bolezni.
Slinavka je zelo nalezljiva bolezen, ki se pojavlja z visoko vročico in s tvorjenjem mehur-častega izpuščaja r.a sluznici v gobcu in na jeziku, na svitku parkljev in med njimi, dalje na vimenu; bolezen se zelo hitro razširja in se prenaša tudi na ljudi ter na prašiče in ovce. Najbolj nagnjena k tej bolezni je goveja živina, če živinče slinavko in parkljevko preboli, postane imuno za to bolezen le za dva ali tri mesece.
Ta bolezen povzroča neko okužilo, katerega bistvo še ni dovolj pojasnjeno, ki pa ga vsebujejo mehurčki, in če se ti predro, se pomeša s slino in se pojavlja tudi v mleku obolelih krav.
Okužilo slinavke zamorita že sama svetloba in čist zrak; če pa je skrito zlasti v gnoju in stelji v zatohlih in slabo zračenih hlevih ostane učinkovito delj časa. Prenaša se z mlekom, mlečnimi izdelki, s slino bolnih živali, g onečiščenim krmivom, hlevskim orodjem, steljo itd. Prenašajo pa bolezen tudi male živali, golobje, perutnina, ki sicer ne zboli, in slednjič tudi ljudje, ki raznašajo okužilo v obleki iz okuženih hlevov. Inkubacijska doba traja praviloma dva do šest dni; vendar se more ta bolezen razviti pri okuženem ži-vinčetu tudi šele čez nekoliko mesecev.
Jasni znaki te bolezni se javljajo z visoko vročico (40-41 stop. C), ki pa se često prezre. V 24 urah se potem pokažejo znaki vnetja na sluznici v gobcu; živince ima večinoma gobec zaprt in se hudo slini, izgublja tek. toda žejno je, nerado odpira gobec in nekam čudno laska. Na notranji strani usten, dlesni, neba in jezika, pa tudi na smrčku se tvorijo visoki mehurčki, ki so napolnjeni s čisto, vodeno ali zarumenelo tekočino, ki se pozneje skali. Ti mehurčki se po 12 do 24 urah raztrgajo in puščajo zelo rdeča občutljiva bolestna mesta.
živinče kaže bolečine, šepa, težko ustaja in hodi ter večji del leži. V 24 do 48 urah se tvorijo na koži med parklji, zlasti pa na peti, na svitku in mnogokrat tudi nad njim različno veliki mehurčki, napolnjeni z vodeno, čisto, pozneje rumenkasto in kalno tekočino. Ti mehurčki se kmalu raztrgajo ir. puščajo po sebi rdeča, zelo občutljiva bolestna mesta, in mnogokrat tudi povzroče, da se odloči rog na svitku.
Vime, zlasti seski so vidno otekli in bolj občutljivi; potem se napravijo mehurčki, ki se pri molzenju pretrgajo in pretvorijo v kraste. Mleko tako obolelih krav se pri kuhanju sesiri, večkrat je sluzasto ter rumenkaste barve. Razen tega je slajše, vsebuje več soli in, če dalje časa stoji, se nabira na dnu u-sedlina.
Potek slinavke to parkljevke je zelo različen. Običajno ne traja slinavka in parkljevka dalje kot 8 do 14 dni. Včasih se seveda bolestna mesta spreminjajo v
gnojne tvore, ki pa v ljub temu ne povzročajo obolelemu živin-četu nobenih posebnih težkoč. Tudi sicer se žival, ki je shujšala zaradi bolezni, hitro popravi, le krave dalje časa manj molzejo in često tudi mleko popolnoma izgube.
Zelo pogosto pa poteka ta bolezen nepravilno. Pri neprimernem zdravljenju nastajajo ne redko na bolestnih mestih sluznice v gobcu gnojni tvori in iz gobca prihaja živinčetu gniloben smrad.
Cesto dobiva obolenje na svit. ku parkljev nevarnejše oblike. Tu se često zaradi gnojenja odločuje roževina parkljev s svitka, gniti začne koža in prav lahko se zgodi, da se parkelj sname ali prisadi koža in organi pod njo. Zaradi velikih bolečin živinče zelo naglo hujša in večkrat tudi pogine zaradi zastrupitve krvi.
Dobro urejena živina večji del bolj trpi nego mršava. Breje krave često izvržejo. Pri kravah se neredko razvija tudi vnetje vimena, živina, obolela na slinavki in parkljevki trpi tudi na neprebavnosti, ker se tvorijo bolezenski tvori tudi v sluznici vampa, kakor tudi na pljučnih katarjih in če je živina tuberkulozna .postane le-ta akutna.
Slinavka in parkljevka pušča po sebi le malo kdaj posledice in po največ je to neprebavnost ali pa se krave ne obrejijo in pogosto ostanejo mršave kljub izvrstni in izdatni hrani.
Sesajoča teleta, ki obolijo na slinavki in parkljevki, zelo pogosto poginejo, ker uživajo mleko, v katerem je mnogo okužila, ki povzroča hudo želodčno in črevesno vnetje.
Mnogokrat poteka ta bolezen zelo pogubno; živali poginejo navadno peti ali sedmi dan, odkar so začeli nastajati mehurčki
na- sluznici v gobcu. Tako živinče pokaže često že znake zboljšanja zdravstvenega stanja, a pogine naglo, kakor zadeto od kapi. Drugič zopet se stopnjuje onemoglost, žival škriplje z zobmi in napada jo mrzlica, je nemima, neprenehoma vstaja in lega, se opoteka, težko diha, kaže znatno bolečino in ima kratko pred smrtjo hudo, vodeno drisko.
V istem hlevu včasih oboli vsa živina v nekoliko dneh. do-čim traja to drugikrat zopet mnogo dalje; so primeri, da nekatere krave v hlevu, v katerem se je ta bolezem v enem letu večkrat ponavljala, sploh ne o-bolijo.
Čeprav je zdravljenje živali zelo preprosto, ga moramo vendar vselej prepustiti ži/inozdrav-niku. Zlasti je treba nlev dobro prezračiti, potrebna je primerna toplota, suha, čista stelja in mir. Bolnemu živinčetu moramo urediti tako, da si lahko ohladi kadarkoli vneto sluznico gobca v sveži vodi in zato so zelo dobra avtomatska napajala. Krmivo mora biti mehko in lahko prebavljivo, da se preprečijo motnje v prebavi; zato je najboljše če krmimo obolelo živino z dobrim travniškim senom ali z dobro otavo.
Da pospešimo potek kužne bolezni je umestno okužiti vso v istem hlevu se nahajajočo živino umetno. To storimo najlažje tako, da s krpo najprej očistimo robec živinčeta, ki ima že na sluznici v gobcu mehurčke, potem pa s to krpo obrišemo ne-kolikokrait sluznico v gobcu vseh ostalih živali. Umetno okužen j e živinče nikoli ne oboli tako hudo.
Da omejimo postanek in razširjenje slinavke in parkljevke, ie neobhodno potrebno, da okužene hleve vsak dan vsaj enkrat pošteno razkužimo; razkužiti pa moramo tudi vso živino v dotionem hlevu.
Fr. Dv.
Še o slabi letini
Kakor smo že poročali, bo | predvsem od lege trte in pa
letos na Tržaškem slaba letina.
V	dolinski občini je bil v vinogradnikih že spomladi zarod majhen, kasneje pa ga je močno prizadelo prehladno vreme z burjo, ki je razsajalo povsod, v Bregu in v kraških legah. V Bregu bo slaba letina, zlasti za refošk. Tudi v oljčnih nasadih slabo kaže. Oljke napadajo mušice, katerih kmetje niso mogli zatreti zaradi pomanjkanja primernega škropiva. V začetku julija in avgusta, ko je čas za škropljenje, so se za škropivo zanimali pri pokrajinskem nad-zomištvu, vendar ga to ni imelo. Tako so kmetje opustili vsako škropljenje, kar je seveda v škodo pridelka. Krompirja je povsod zelo malo, isto velja za sadje, pa tudi za fižol. Le sena je dovolj.
Tudi in še zlasti v vaseh devinsko-nabrežinske občine so nevihte s točo hudo prizadele njive, vinograde in sadovnjake.
V	vinogradih v Cerovi j ah je neurje najbolj poškodovalo sladke vrste grozdja, tako npr. vrsto «delladolce», precej na boljšem pa so rizling, merlot, refošk itd. Obseg škode je odvisen
ZAKAJ SE JE PODRAŽIL SLADKOR
secih so se londonske zaloge te kovine skrčile, in sicer za
Medministrski odbor za cene
V minulem tednu so se na mednarodnih surovinskih borzah podražili baker, cin, svinec, cink in koruza, a pocenili
živo srebro, volna, kakao, kava, _________ ___________________ .
sladkor in pšenica, dočim se I kemu predvidevanju so se Ion-1 in ^ sicer prvič zato, ker^so_se
tečaj ni spremenil aluminiju,	~	"
bombažu, juti in kavčuku. Cena barvastim kovinam se je torej V splošnem povzpela.
KOVINE
Cena bakra je na londonski kovinski borzi napredovala. Svetovna proizvodnja rafiniranega bakra je narasla v juliju na 364.084 ton, kar značd, da je za 2.363 ton prekosila proizvodnjo iz letošnjega junija in za 36.250 ton proizvodnjo iz lanskega julija. V svetovnih zalogah je bilo konec julija 382 tisoč 722 ton bakra ali 39.944 ton več kakor konec junija, toda 18.606 ton več kot ob istem času lanskega leta. Tečaj cina se je dvignil na vseh mednarodnih trgih. Prvič po več me-
Znižane cene na mednarodnem trgu
VALUTE V	MILANU	
	13.8.65	24.8.65
Amer dolar	622,75	622,75
Kanad dolar	572,—	572,—
Nem marka	155,35	155,35
Francoski fr	127,25	127.20
Švicarski fr	144,60	144.30
Avstrijski šil.	24,19	24,19
Avstral funt	1376,—	1375,50
Egipt funt	718,—	718,—
Punt št pan	1741,50	1740,50
Funt št zlat	6375,—	6375,—
Napoleon	6375,—	6325,—
Zlato (gram)	718,—	716,—
Dinar (100)	Trst	
drobni 45-47	debeli	43-45
BANKOVCI	V CURIHU	
24. avgusta 1965		
ZDA (1 dolar)		4,30
Anglila (1 funt št.)		11,95
Francija GOO n	fr.)	87—
Italija (100 lir)		0.68
Avstrija GOO šil.)		16,60
'■‘•SSR GOO kr )		11,50
Nemčija GOO DM)		106,50
Belgija GOO b fr )		8,50
Švedska GOO kr.)		82,50
Nizozemska GOO rol d )		119,—
Španija GOO pezet)		7,10
Argentina GOO nezov)		1,20
Egipt G ea funt)		4,70
Jugoslavija GOO din)		0,30
Avstralija G av	funt)	9,45
173 ton ter znašajo sedaj 1.654 3e P°d predsedstvom ministra ton. Tudi svinec se je v Lon- Lami-Starnutija zvišal ceno slad-donu rahlo podražil. Proti vsa- kor j a za 15 lir pri kilogramu, kemu predvidevanju so se lon- *n sicer prvič zato, ker so se donske zaloge svinca zmanjšale Y tein letu znatno povišali pro-v zadnjem času (za 395 ton) lzvodni stroški, a drugič zato, na 4.322 ton.	ker se le v poslednjem času
pokazala nujna potreba po zboljšanju kmetijskih naprav v Na newyorški živilski borzi I nasadih sladkorne pese in v cu-se je cena kakava kljub komaj krarnah zaradi naraščajoče kon-opaznemu nazadovanju le še kjurence ostalih dežel Evrop-
utrdila. Na Slonokoščeni oba- ske§a	°d P™ska 19 lr
li se bliža trgovinsko leto h =rf 3-50 J1™ kmečkim pride o-koncu in predvidevajo, da bo ,valcf?> 19 llr tovarnam, a osta-novi pridelek dosegel 138.000 llh >50 hre za poslovm davek ton proti 97.000 tonam v prej- ™ dmg°' ,Glede. uskladiščenega ^	^	1 sladkorja domače m tuje proiz-
mafenkostno TgSnSS "niž^ I vodnje je odbor za cene odre-
Mednarodte svet za kavo fe dil’ da razlike v denar^u med oHroriii	w staro in novo ceno ne bodo pre-
dežel članic sveta v sezoni 1965 5,oiičnfe°”fladkoiTa*10v °2E£?
™	stojnemu skladu za usklajeva-
Je	?	nje cen (Cassa conguaglio).
v povojnih letih. Od začetka s podražitvijo sladkorja so se
eg3„ in 5?, danesMje p°puf^- torej okoristili v prvi vrsti la za 30 odsto v New Yorku, kmečki pridelovalci in tovarnar-kjer je lansko leto v istem jj (cukrarne). Pri tem naj ome-casu nazadovala kar za 75,3 od- nirno> da stane po podražitvi sto, v Londonu pa se je zm- sjadkorja (ki je začela veljati zala medtem za 20 odsto, a la- 7 avgusta) zdaj kilogram slad-ni za 72 odsto.	kor j a v prodaji na drobno 235
VOLNA	lir. Znani slovenski trgovec z
„T ,	.	,	, živili v Trstu nam je v tej zve-
Na mednarodnih borzah z Zj pojasnil, da je marža, to se volno so bile pretekli teden pravi zaslužek ob prodaji po-kupčije razmeroma slabe žara- sameznega kilograma sladkorja di velike previdnosti kupcev, za trgovca povsem nezadovolji-ki pričakujejo vesti o avstral- va Qd grosista kupi trgovec na skih dražbah; te so se začele drobno sladkor po ceni 225 lir v ponedeljek v Brisbane-u in za kg, temu znesku lahko doda Melbournu. Strokovnjaki meni- za prodajo na drobno 10 lir, pri jo, da bodo na teh dražbah tem pa ne znaša njegov zaslu-dosegli višje cene od tistih, ka- žek čistih 10 lir, ker odpade od tere so zabeležili 5. avgusta v teh 10 lir nekaj za kolek (0,50 Freemantle-u Prejšnji torek so lire za kg) in na taro (zavitek) na dražboh v Dunedinu razpe- (okrog 40 dkg pri stotu) čali 17.583 bal volne po še kar Rimski list «11 Globo« naglaša, visoki ceni Američanom, Japon- da ni novi ukrep Medministr-cem in nekaterim zahodnoev- skega odbora za cene odpomo-ropskim deželam. Na termin- gel perečemu vprašanju, ki ga skih trgih je bil tečaj volni predstavlja neravnovesje med zelo nestalen, premikal se je proizvodnimi stroški in dohodki. pod pozitivnim vplivom borze Nasprotno, neravnovesje se ve-v Sydneyu ter pod negativnim ča in to prav v trenutku, ko se vplivom newyorške borze. Av- zaostruje konkurenca med ita-stralska vlada je sestavila za- lijansko in inozemskimi sladkor-konski osnutek, ki predvideva nimi industrijami. Glavni vzrok referendum z obveznim glaso- za to je treba iskati v dejstvu, vanjem za zasnovo načrta za da so v zadnjem času poviški določitev rezervnih cen.	plač in mezd znatno prekosili
povečanje proizvodnosti.
To zvišanje cene sladkorja o-čitno ni v skladu z gibanjem cene sladkorja na mednarodnih trgih, kjer je cena nazadovala. Proti koncu letošnjega junija, in to 24. junija je naprimer cena la londonski živilski borzi dosegla naj nižji točko v zadnjih treh letih, in sicer 19 funtov šterlingov in 15 šilingov za tono. Tedaj so prodali na new-yorškem trgu zlasti velike količine brazilskega sladkorja, kar je vplivalo tudi na londonsko borzo. Cena je bila tako nizka, da ni ustrezala proizvodnim stroškom na Kubi in v Braziliji, zato sta ti dve državi trenutno ustavili prodajo po takšni ceni. Konec aprila so brazilske zaloge sladkorja znašale 990.000 ton. Konec junija je prevladovalo mnenje, da bodo ob koncu sezone svetovne zaloge dosegle 15,5 milijona ton, to je 50 odsto več kot lansko leto ob istem času. Na splošno se svetovna proizvodnja dviga, tako tudi na Kubi, kjer je letos dosegla okoli 6 milijonov ton (lani 3,8 milijona ton); Kubanci nameravajo leta 1970 doseči proizvodnjo 7 milijonov ton.
Londonska cena sladkorja se je v poslednjih petih letih gibala takole: leta 1961 je nihala med približno 20 in 30 funti šter-lingi za tono, leta 1962 med 20 in nekaj nad 50, leta 1963 se je povzpela do rekordne višine sko-ro 90, nakar je leta 1963 popustila do 30, a konec letošnjega junija je pristala — kot smo že omenili, pri 19 funtih šterlingih in 15 šilingih. Nato je cena nekoliko napredovala in je npr. 13. avgusta dosegla 19 funtov šterlingov in 80 šilingov za tono.
Podobno je bilo gibanje na neivgorški borzi. V začetku tega leta, in sicer 6. januarja je znašala newyorška cena sladkorja, izražena v stotinkah dolarja za funt — 2,49, 4. maja se je povzpela do 2,52, a 13. avgusta je močno popustila in pristala pri 1,78.
Nizke svetovne cene za sladkor
Londonska svetova cena slad korja je v prejšnjem tednu
padla na 19 funtov šterlingov za dolgo tono, kar je najnižja cena povojnega časa in, če u-poštevamo denarno vrednost, najnižja cena od leta 1918. Cena za mnoge proizvajalce ne krije več stroškov proizvodnje. Pred dvema letoma je svetovna cena sladkorja še dosegla absoluten rekord od 105 funtov šterlinkov za dolgo tono. Upanja se obračajo na svetovno sladkorno konferenco, ki se bo začela 20. septembra v Ženevi. Takrat bodo poskusili spraviti v neko_ ravnovesje ponudbo in povpraševanje v okviru novega sladkornega dogovora. V Londonu ne smatrajo za verjetno, da bi padec cen sprožil naknadno povpraševanje, ker so zaloge uvoznih dežel sorazmerno visoke. Obstaja nasprotno še celo možnost, da bodo nekatere proizvodne dežele poskusile znebiti se zalog tudi po teh nizkih cenah, pa čeprav le zato, da spraznijo skladišča za nov pridelek,	(n)
V Italiji letos manj sladkorne pese
Po najnovejših podatkih italijanskega kmetijskega ministrstva bo dosegel letošnji domači pridelek sladkorne pese 75 do 76 milijonov stotov proti 78 milijonom v lanski sezoni. Na vsakem hektaru naj bi pridobili povprečno 290 stotov pese proti lanskim 350. Pesa novega pridelka, ki so jo že pričeli pobirati skoro po vsej deželi je razmeroma majhna, vendar dobre kakovosti. V nasadih niso zabeležili posebnih rastlinskih bolezni, za kar gre zasluga zlasti zboljšani proizvodni tehniki. Polarizacija je letos nekoliko boljša kakor lani, saj znaša povprečno 15 stopinj proti lanskim 14,48.
Letošnji oridelek bo nazadoval za lanskim zaradi dolge suše. Zemlja je tako trda, da je pobiranje s stroji večkrat skoraj nemogoče, pa tudi ročno pobiranje je močno otežavljeno.
Pridelek sladkorne pese bo navrgel okoli 9 milijonov stotov
sladkorja.
od tega, iz katere strani je prihrumela nevihta. Med ostalimi vrstami sadja — tako nam poročajo iz Cerovelj — malo je manjša nevihta že v času cvetenja sklatila sadeže z dreves, tako da je bilo med neurji začetku julija že prav malo hrušk in breskev, češnje so se še nekam ohranile, prav tako smokve; fižol je bil uničen, dočim je radiča dosti in je lep. Tudi paradižnikov je mnogo in so lepo raščeni.
PREMALO ZASLUŽKA
PRI MLEKU
živinorejci na Krasu se pritožujejo, da premalo zaslužijo s prodajo mleka. Odkupna cena mleka, torej cena, po kateri družba SALPAT nabavlja mleko pri kmetih, je bila povišana od 60 do 67 lir za liter, v resnici pa prejme živinorejec za liter mleka le 65 lir, in sicer iz razlogov, ki nam niso jasni. Mleko se je podražilo za 5 lir pri litru, v prodaji na drobno ga v mlekarni dobiš za 110 lir liter v steklenici, a za 130 lir v lepenkastem zavojčku. Živinorejci pravijo, da bi bili zadovoljni šele tedaj, ko bi povišali odkupno ceno še za nadaljnjih 10 lir, le tako bi namreč lahko krili najrazličnejše stroške, ki jih imajo z vzdrževanjem krav in drugim.
Cena teletom se je v zadnjem času znižala za 100 lir pri kg, in sicer od 850 na 750 lir.
Ogled kmetijskih zadrug na Štajerskem
«Kmečka zveza» v Gorici organizira dne 11. in 12. septembra avtobusni izlet v Maribor, Ptuj Ormož in Slatino Radenci z ogledom zadružnih kleti, nasadov in hlevov. Vpisovanje se vrši na našem sedežu do oddaje vse razpoložljivih mest.
Odhod v soboto, 11. septembra s Travnika ob 5. uri. Od 14. do 18. ure ogled vinske kleti (pokušnja vin), sadovnja kov, vinogradov in hlevov Agrokombinata Maribor; ob 18.30 odhod na Pohorje z žičnico, prenočitev na Pohorju v železničarskem domu.
V	nedeljo 12. septembra ob 8.30 uri odhod v Ptuj, ogled mestnega muzeja na gradu, nato odhod v Ormož in ogled Kmetijske zadruge. Ob 15. uri odhod v Slatino Radenci in ogled zdravilišča; ob 18. uri povratek.
CENA: člani 6.000, nečlani 7.000 lir.
Pojasnilo o Kmečkem taboru
V	«Gospodarstvu» smo zadnjič poročali, da na razstavi domačih pridelkov med zadnjim Kmečkim taborom na Opčinah niso prišli dovolj do izraza pridelki naših vrtnarjev in kmetov in da bi bila njhova dejavnost zaslužila močnejši poudarek. Iz krogov Kmetijske zadruge, ki vsako leto organizira Kmečki tabor na Opčinah, so nam pojasnili, da se je to zgodilo tudi zato, ker je neurje v veliki meri poškodovalo letošnji pridelek na Tržaškem.
Vreme in letino
s;; v kmečkih pregovorih
Na angelsko nedeljo na vinograd sonce sije, a kmet se novemu vinu smeje
Ne v loncu, ne na njivi repa gosta ne sme biti.
..GOSPODARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul Montecchi 6
A V TOPU E VOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACClO. 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo - Pe strežba hitra. — Cene ugodne
PRIZNANO MEDNARODNO
AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE
LA OORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 let. 2845, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
■
■L™
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami 0d 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
ImstAmACrfUi fofuzA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 . TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu ln vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
	a
	a
TRANSTRIESTl...
TRST - TR1ESTE, Via Donota 3 • Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA- vse lesne sort mane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C.K Al in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Gestisce v servizi merci e passeggeri sulle linee:
NOKD EU KUPA (servizio celere ed espresso) parteme da Rijeka ogni 7 giomi NtlKI) AiVIKKICA (Norih ol Hatteras) parteme ogni 10 gtornt suu AMERICA
parteme ogni H0 giomi I.KVANTE
parteme ogm 7 giomi IRAN - IRAU parteme ogni 30 giomi INIIIA - PAKISTAN - BURMA parteme ogni 30 giomi ESI REMU UKIENTE parteme ogni 30 giomi GOLFU MESNICO parteme ogni HO giomi
con 57 modeme e rapide navi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La aJUGOLlNIJA» accetta U crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar
ADRIA I ICO ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU
TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
— *JUGOLINIJA » - RIJEKA —