Ureja uredniiki odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadranu — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Sautorjeva ulica št, 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polleina dia 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-162 — Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 22
Iz govora predsednika Tita v Postojni
Predsednik Tito govori vojakom I. proletarske
ffi-7 v.'a Fi
V soboto je imela Postojna čast sprejeli in pozdravili iftšega ljubljenega voditelja predsednika Tita, ki je v spremstvu predsednika Ljudske skupščine Slovenije Mihe Marinka, generalnega polkovnika Koste Nagya in generalnega majorja Milana Zežlja obiskal enote I. proletarske divizije.
Vse mesto je bilo slavnostno okrašeno, povsod so vihrale zastave. Postonjčani in prebivalci okoliških vasi so že zjutraj prihiteli na ulice in čakali več ur na mrazu in burji, da bi lahko videli in pozdravili predsednika republike. Zbrali so se vzdolž glavne ceste in pričakali tovariša Tita s cvetjem in toplimi vzkliki.
Predsednik Tito je najprej pregledal na letališču postojnskega Aerokduba postrojene enote I. proletarske divizije. Po raportu, ki sta ga podala vrhovnemu komandantu general podpolkovnik Radivoje Jo-vanovič in general major Mile Ki-Hbarda, je tovariš Tito obšel v počasni vožnji z jeepom vse enote divizije. Nato se je vrnil h govorniški tribuni, odkjer je govoril bor-eem in oficirjem. Takoj v začetku svojega kratkega nagovora je poudaril velike zasluge I. proletarske in med drugih dejal:
»Prva proletarska brigada in za ajo druge brigade, oziroma proletarska divizija, ki je nastala iz njih, so bile prvorojenec naše narodnoosvobodilne vojske, sedanje naše ljudske armade. Tovariši! Prva proletarska divizija fe prehodila slavno pot, na kateri so ostali mnogi naši borci, mnogi heroji, sinovi tiaših narodov.«
Tovariš Tito je zatem govoril o velikih uspehih, ki smo jih dosegli v povojnih letih pri graditvi naše socialistične domovine in na katere emo danes, ko praznujemo desetletnico osvoboditve, v resnici lahko ponosni. Pri tem je poudaril vlogo naše ljudske armade v obrambi naše svobode in neodvisnosti in podčrtal njeno osnovno nalogo v današnjem času z naslednjimi besedami:
uZdaj, tovariši vojaki Prve proletarske in vse naše ljudske armade imate nalogo, edino naloro, da čuvate pridobitve naših narodov. Morate se izpopolnjevati v vojaški stroki, da boste znali, da boste sposobni braniti in obraniti mirno de-
lo in razvoj naše dežele, delo na-iih ljudi, delo naših narodov.«
Ob tem naročilu svojega vrhovnega poveljnika je vzdolž pos t rojenih vrst enoglasno odjeknil grorno-viti »Hočemo!«, s katerim so se vojaki, podoficirji in oficirji Prve proletarske zaobljubili, da bodo vestno izpolnili to svojo nalogo. Tovariš Tito je nato še poudaril, kako narodi Jugoslavije ne po-mišljajo, ko gre za sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje vojske in da svoji armadi popolnoma zaupajo. Na njih, vojakih pa je, da z vztrajnim delom to zaupanje opravičijo.
Ko je tovariš Tito končal svoj govor, so ga vojaki še enkrat pozdravili z gromovitim »Ilura!« in dolgotrajnim vzklikanjem »Heroj Tito«.
Z letališča je tovariš Tito odšel v Postojno, Večtisočglava množica mu je vso pot do Doma JLA navdušeno vzklikala in se pomikala proti Domu JLA. Tovariš Tito si je ogledal prostore Doma, nakar se je zadržal dalj časa v razgovoru z oficirji divizije. Ob tej priložnosti mu je štab I. proletarske poklonil umetniško miniaturo spomenika padlih borcev v Postojni in spominski album fotografij iz življenja in dela divizije.
V Domu JLA je tovariša Tita pozdravila tudi delegacija postojnskih pionirjev. Pionirki Janja Bončina in Desanka Grbac sta predsedniku poklonili šopke pomladnega cvetja in mu v imenu vseh postojnskih pionirjev obljubili, da se bodo pridno učili in bili vedno zvesti svoji socialistični domovini.
Medtem je zbrana množica pred Domorn vzklikala predsedniku in na ta način izražala željo, naj bi spregovoril nekaj besed. Kmalu Se je predsednik Tito nasmejan prikazal na balkonu, toda zaradi burje ni mogel govoriti. Z nelkaj besedami je izrazil svoje zadovoljstvo nad lepim sprejemom in odzdravil množici.
Po ogledu Doma JLA je tovariš Tito obiskal tudi vojašnico, nakar se je s svojim spremstvom in drugimi visokimi gosti odpeljal na slavnostno kosilo v Jamsko restavracijo, Kljub temu, da se je zadržal v Postojni skoraj do pol štirih popoldne, se ljudje še niso razšli in so čakali, da so ga še enkrat pozdravili, ko se je odpeljal skozi Postojno proti Ljubljani,
Predsednik Tito je zdravici generala Kilibarde odgovoril na slavnostnem kosilu v Jamski restavraciji v Postojni s krajšim govorom, iz katerega povzemamo naslednje:
»Tovariši! Zdravica, ki jo je izrekel poveljnik I. proletarske divizije tovariš Kilibarda, me je globoko ganila. Kadar prihajam med svoje stare vojne tovariše, in med mlajše, med pripadnike naše Ljudske armade, sem vedno nenavadno vesel in čutim se prerojenega. Moram reči, da me to najbolj odpočije. Danes, čeprav sem prišel z majhno zamudo, kajti moral bi priti k vam že poprej, pa mi tega niso dovolili različni opravki državniškega značaja, danes' je za mene eden tistih redkih dni. ki jih imam v svojem življenju po vojni, ko se lahko odtegnem vsakodnevnemu delu in pridem med svoje vojne tovariše. Zaradi tega je to zame nenavadno srečen dan in zahvaljujem se vam za ta res topli sprejem, ki sem ga bil v vaši sredi ponovno deležen.
Tovariši vojaki, podoficirji. oficirji in generali!
Danes sem videl del prve proletarske divizije. J-io sem obšel vaše enote, sem bil v mislih v tistih dneh, ko sem v Petrovcu leta 1942 pred osvojitvijo Bihača dal zastavo I, proletarski diviziji. Njene enote so bile postrojene prav tako. Številčno so bile manjše, toda ljudje so bili odločni borci, pripravljeni izpolniti vsako nalogo, ki bi jo dobili. Tudi danes sem prav tako videl na obrazih teh mladih vojakov, ki so prišli iz vrst nove generacije in ki niso šli skozi osvobodilno vojno, da živijo tradicije borcev I. proletarske divizije še naprej v novih generacijah. Zame je bilo to nenavadno lepo zadoščenje. Menim, da je to eden od izredno velikih uspehov naših starešin, starešine pa so po večini še vedno ljudje, ki so šli skozi narodnoosvobodilno vojno. Ne vem točno, toda zdi se mi, da je precejšnje število tudi tistih, ki so bili v proletarski diviziji.
Tovariši! Živimo v času nenavadno važne /"odovinske spremembe v mednarodnih odnosih. Sedaj se na svetu največ govori o potrebi ohranitve miru, toda govori se prav toliko tudi o potrebi oborožitve in krepitve, tudi takšni so, ki vidijo izhod samo v oboroženem obraču-
navanju. Lahko rečem, da sem srečen. ker pripadam državi in ljudstvu, ki sovražita vojno in sta pripravljena storiti vse, da bi se ohranil mir. Srečen sem, ker pripadam ljudstvu, ki je v svoji zgodovini toliko trpelo in prelilo toliko krvi za svojo svobodo in neodvisnost, ki pa nikoli ni težilo k osvajanju tujih ozemelj.
Vi ste armada miroljubnega ljudstva, ki si je v svetu pridobilo mnogo* simpatij, Moralno-polilični ugled naše države se je dvignil na ne-slutene višine. Niti jaz. niti mi vsi skupaj še ne moremo oceniti velikanskega pomena vsega lega. Ko sem bil v Indiji in Burmi, tovariši, ko sem spoznal ljudi teh držav, ki so tisoče in tisoče kilometrov od naše države, ljudi, ki imajo popolnoma drugačen način življenja in ki so se sploh drugače razvijali, ko sem videl, da živi Jugoslavija v očeh in zavesti teh ljudi kot simbol neodvisnosti, kot simbol človeškega dostojanstva in svobode, kot dižuva, v kateri vidijo primer tudi zase, me je to globoko ganilo, istočasno pa Sem bil neverjetno srečen, da predstavljam državo, ki ima takšen ugled. Tako je bilo v Indiji in Burmi, tako je bilo v Egip-tii in povsod, kjer smo potovali.
Kako je prišlo do tega, da je naša država v teku komaj desetih let dobila tako hitro tako velike simpatije v državah, ki so bile do nedavnega kolonije? Zgodilo se je to tudi zaradi tega, ker na naši državi in na naših narodih v vsej njihovi zgodovini ni madeža, da bi bili kdajkoli ke>ga zasužnjevali ali bi bili zatiralci kogarkoli. Ljudstva kolonij in tistih držav, ki so se osvobodile, vedo. da so se morali naši narodi vedno boriti na življenje in smrt in da niso nikdar niti želeli niti poskušali posegati po svobodi drugih narodov. Oni to zelo dobro vedo in naša država ima zaradi tega tako velik ugled. Naša država, tovariši, pa ne uživa velikega ugleda samo v oddaljenih azijskih državah. v Indiji, Burmi in drugod, ampak povsod po svetu. Se več, ugled ima tudi pri tistih, ki nas nimajo preveč radi. Ljudje, če hočejo ali ne, nas' namreč morajo ceniti in spoštovati zaradi dostojanstva, zaradi odločnosti, zaradi tiste trdnosti, ki jo kažejo naši narodi tudi glede zunanje politike in glede
graditve srečnejšega notranjega življenja.
Ce spremljate sedaj mednarodno politiko, boste opazili, da je imela Jugoslavija pri reševanju mednarodnih vprašanj zelo velik pomen, da se njen glas sedaj sliši po vsem svetu. Spoznali boste, da vsi tisti, ki prihajajo v našo državo, da bi zvedeli, kaj se v resnici dogaja tukaj — v državi, za katero so govorili, da je bila do včeraj za železno zaveso — spoznali boste, da ti ljudje odhajajo iz naše države pod. globokim vtisom tiste moralne moči. ki je v našem ljudstvu. Menim, da so zelo redki, ki ne odhajajo iz naše države s takšnimi vtisi.«
Nato je tovariš Tito govoril o tem, da je to zasluga naše Komunistične partije, ki je, čeprav maloštevilna, vnesla v široke množice našega ljudstva najdragocenejše, najbolj pozitivne lastnosti, ki morejo prevevati človeka, kot so odločnost, dostojanstvo, pravičnost in druge. Govoril je tudi o tem, da je naša narodnoosvobodilna vojna dala mnogo dragocenih rezultatov, ki jih sedaj še ne moremo dovolj pravilno oceniti. Govoril je o vlogi 'komunistov v naši nadaljnji gradivi. Dejal je, da bodo prvi pri premagovanju vseh težav, morajo pa biti tudi vedno nosilci tiste enotnosti, ki je prevladovala v vojni, v prvih letih po vojni, živi še sedaj in jo je treba nenehno krepiti. Komunisti morajo imeli stalno pred seboj najvišji cilj — izgradnjo socializma, ker se na našem primeru učijo in nas posnemajo mnogi narodi sveta. Bila bi neprecenljiva škoda za ves svet, če bi pri nas kakorkoli kompromitirali idejo marksizma — leninizma,'
Predsednik Tito je ponovno dvignil svoj glas proti svetovnemu oboroževanju, proti atomski in vodikovi bombi, ki bi v primeru uporabe prinesli razdejanje na svet in ga praktično uničili. Povedal je, da bo Jugoslavija še naprej vodila neodvisno, toda aktivno zunanjo politiko in se ne bo vključevala v noben blok.
Na koncu je še govoril o problemu upokojenih pripadnikov JLA, ki jim bo s splošnimi napori zagotovljeno primerno mesto tudi v civilnem življenju pri izgradnji naje države in socialistične družbe.
pegr «-< ^ ^ i \
■	€2L	■ ' "
^■............■■■ m®® '	.¿.üiaL^v-'i.' o.-.:' v ;..••.••• . •
Sil
Pri obhodu enot d
vizije
pl|
fH
¿ž:-" s
V ospredju vsega zanimanja je m teden med vsemi političnimi dogodki po svetu obisk sovjetske delegacije v Beogradu. Naši politični nasprotniki bi iz tega hoteli napraviti kapital zase, pa se jim zaradi našega odločnega stališču to nikakor noče posrečiti. Sam predsednik Tito je ponovno poodaril. da se ne bomo odrekli našim načelnim stališčem v zunanji politiki, kot tudi ne naši poti r notranjem družbenem razvoju. Po drugi strani pa vlada r svetu veliko zadovoljstvo prav zaradi tega sestanka in mnogi celo pričakujejo od njega str ari. ki bi daleč presegle okvir čisto sovjetsko-jugo-.rlovanskili Mikov. Tako nekateri pričakujejo, da bo Jugoslavija posredovala tudi- i- nemškem vprašanju in podobno, kar je bilo celo kol tih/t želja izraženo s strani velikih treh na Zahodu, ne glede na pričakovanja same Nemčije, ki jih je izrazil dr. Gersteumeier, predsednik zveznega nemškega zbora po vrnitvi iz Jugoslavije, kjer se je mudil na obisku na čelu nemške parlamentarne delegacije. Od obiska sovjetske delegacije pri nas veliko pričakuje ves svet, saj bo s tem spravljeno s sveta pereče vprašanje mednarodne politike. obenem pa bodo razgovori pokazali, kaj in koliko je SZ voljna doprinesti k splošni konsolidaciji političnega položaja in seveda miru v svetu. Prav zato je pozornost vsega sveta obrnjena tc dni na Jugoslavijo, ko se pri nas mude visoki sovjetski gostje. ■ Pozdravili smo jo z veseljem zlasti po zadnji izjavi vodje delegacije Nikitc Hru-ščeva, ki je dejal: "Mi čvrsto stojimo na stališču, da je za normalizacijo stikov med državami nujno potrebno uveljaviti načelo enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih.« Po svetu pa se uveljavlja mnenje, da bo beograjski sestanek verjetno vplival celo na prizadevanja za uspeh napovedane konference ministrskih predsednikov štirih velikih sil. Vsekakor pa vsi vidijo v njem popuščanje mednarodne napetosti, kar vsa svetovna javnost z največjim veseljem pozdravlja.
O Jugoslaviji je v svetu precej govora tudi v zvezi z bližnjimi obiski državnih poglavarjev Burme, Indije in Grčije. Prav zdaj za časa sestanka s sovjetskimi državniki je U Beogradu na obisku tudi grška vojaška delegacija z generalom Do-vasom na čelu. To spravljajo uje agencije v zvezo z našim ncomaja-nim stališčem do Balkanske zveze, komentiralo pa tudi težko stališče satelitskih držav na Vzhodu, ki so bile ob nenadnem preobratu suiT-ske politi <■' do Jugoslavije posebno hudo presenečene. V zvezi z beograjskim s-s.i.nkom je po vs?m svetu in posebno pri velikih silah ia Zahodu nastala zelo živahna diplomatska aktivnost. Ves svet j? zadovoljen z našimi izjavami, da se naša zunanja politika tudi po beograjskem sestanku ne bo menidJa. Zunanji minister ZDA Dulles je zja-vil. da Amerika ne bo menjala svoje politike do Jugoslai ije in ji bo še naprej pošiljala vojaški pomoč. V Beogradu je zdaj razen sovjetske delegacije tudi rekordno število novinarjev, kar je razumljivo, saj ji to zdaj osredn i in najvažnejši politični dogodek t: svetu.
t/ vA&baU
TOKIO — Prihodnji teden ho začela v Tokiu mednarodna konferenca o vplivu atomskega žarčenja na človeški organizem. Na konferenci, ki jo je organizirala skupina japon-skih zdravnikov, bodo poročali o zdravniških pregledih žrtev eksplozij atomskih bomb v Nagasakiju in Hiroširni v letu 1945 ter o posledicah atomskega žarčenja na ribičih, ki so mu bili izpostavljeni lani ob eksploziji vodikove bombe na Pacifiku.
BERLIN — Neko vzhodnonemško sodišče jc obsodilo na zaporne kazni jjovprečno treh let pet oseb, ki so bile obtožene za vohunstvo v korisi c-nc- izmed organizacij obveščevalne službe v zapadnem Berlinu.
IiOC (Nemčija) — Ameriške oblasti so pred dnevi izročile Sovjetom dva ruska državljana, ki sla bila obsojena zaradi nekega umora lik pred koncem drugo »vetovne vojne.
Pogajanja za sestanek štirih načelnikov vlad še vedno trajajo. Nekateri krogi .skušajo sicer zmanjšati ¡lomen sestanka in mu skrčiti delokrog na manj važne probleme, dejstvo pa je. da če ho do sestanku le prišlo, bodo najodgovornejši državniki že našli skupen jezik in se pomenili o vseh svetovnih problemih. Dosedanji razvoj dogodkov daje upanje za to.
Včerajšnje parlamentarne volitve i Angliji so bile ene najmirnejših r zadnjih letih, ker so jih popolnoma zasenčili drugi svetovni in domači dogodki, kot beograjska konferenca in predstoječi sestanek štirih, razen tega pa I ud i stavka londonskih pristan iškili delavcec.
Velike preglavice povzroča /umorilo Francozom r zadnjem času vprašanje severne Afrike. V Alžiru so začele sprt pogosteje pokati puške in eksplodirati bombe. Nacionalisti strahujejo vse in je v zadnjih terorističnih napadih bilo precej žrtev. Francoska vlada je bila prisiljena ponovno ojučiti svoje vojaške sile, tako da je zdaj r francoski severni
Afriki nad 100.000 francoskih vojakov. Francija se resno trudi, da bi nekako rešila afriško vprašanje in je tik pred tem, da bo dala Tunisu popolno avtonomijo, proučuje pa tudi alžirsko vprašanje.
Med Veliko Britanijo in Grčijo je nastal spor, ki je še povečal napeto ozračje okrog Cipru. Tam so namreč pristali grški letalci, ki se vračajo iz Koreje r domovino. Angleške oblasti pa jim niso dovolile vstopa r mesto, češ »da so se bali nemirov«. Grška vlada je zato poslala angleški ostro noto, ki pa jo je Foreign Office še ostrejše odbil.
Napeto stanje med Egiptom in Izraelom še vedno traja in časopisi vedo povedati, da prihaja do stalnih spopadov pri nesrečnem kraju Gazi. Arabske države so zelo zaskrbljene zaradi Jeruzalema, da ne bi morda izgubil svoj mednarodni značaj in razvijajo v tej smeri živahno diplomatsko dejavnost. Precej pozornosti vzbuja tudi nemško vprašanje. Dogajanja na Daljnem Vzhodu so zaradi velikih evropskih dogodkov potisnjena nekako i: ozadje, vzbujajo pa določeno zaskrbljenost zlasti nemiri r Južnem Vietnamu, kjer se sta-nje kar ne more konsolidirali. Japonci pričakujejo, da bodo ob splošnem popuščanjii napetosti v svetu laliko začeli misliti na uspešna pogajanja s Sovjeti.
Volilni stari angleških strank
i^eios prvte praznujemo gasilci koprskega okraja dan gasilstva skupaj z našimi tovariši sirom po Jugoslaviji kot enakopravni državljani. Devetindvajsetega maja bomo okrasili naše skromne sedeže PGD in z zbori, demonstrativnimi vajami in prireditvami skušali popularizirati naše delo. Pokazali bomo našemu ljudstvu, da vestno opravljamo naše dolžnosti do družbe, S tem pa bi radi tudi dosegli, da bi nam naši ljudje ? vedno večjim zaupanjem pomagali pri organiziranju požarnovarnostne službe, pri graditvi vodoliramov, gasilskih domov ter pri nabavi orodja in opreme.
Naša okrajna prostovoljna gasilska organizacija deluje zdaj tretje leto in se ni še mogla zadovoljivo razviti. Izgradnja in nabava vsega, kar gasilstvo potrebuje za to, da lahko opravlja svoje odgovorno in težko delo, predvsem pa izgradnja človeka-gasjlca in vzgoja širšega kroga ljudi za požarn' preventivno delo ni stvar, ki bi jo lahko izvedli v tako kratkem času. Uspehi, ki jih je naše gasilstvo doseglo do danes, so sicer znatni, čakajo pa nas še veliki napori in precejšnje investicije, da bi mogli dohiteti v znanju in v opremi naše tovariše iz drugih krajev Slovenije.
Želimo, da bi bil praznik gasilstva tisti dan, ki naj bi tesno povezal gasilsko organizacijo z našim ljudstvom. Želimo, da bi naši ljudje videli v gasilcu človeka, ki se s svojim požrtvovalnim delom, z u-čenjem in z vajami usposablja, da bo mogel čim učinkovitejše pomagati, kkadar bo potreba. To so vrline, s katerimi se ne morejo vsi ponašati, treoa je žrtvovati mnogo prostega časa, treba se je vaditi in že pri samih vajah nekaj tvegati, treba je tudi ponoči zapustiti posteljo in podobno.
Dalje želimo vzbuditi pri naših ljudeh- tudi smisel in razumevanje za preventivno protipožarno delo. Tudi te bi imeli na razpolago dovolj vode, orodja in opreme, bi ta del našega dela morali postaviti vedno na prvo mesto. Gasiti požar, ko se je že razširil, je zelo težko in večkrat celo nemogoče. Drugače bi
bilo, če bi vsak državljan vedel, kaj in kako mora napraviti, ko o-pazi, da je kje izbruhnil ogenj. S pravilnimi ukrepi se ob nastanku požara, tudi s primitivnimi sredstvi lahko prepreči katastrofa, Učinkovitejše sredstvo proti požaru pa je pravilno ravnanje z ognjem, poučevanje otrok, ki so zelo pogosto povzročitelji požarov, odstranitev Iahkovnetljivih predmetov iz postrešja, čiščenje dimnikov, popravljanje električne napeljave itd.
Največkrat nastane požar zaradi tega, ker je nekdo pozabil izključili likalnik ali pozabil zapreti plin, ker dimnik ni bil očiščen itd. Zgodi se, da otrok prevrne petrolejko ali pri igranju zakuri ogenj v seniku in podobno.
Ko bomo poznali vse vzroke, ki lahko povzročijo požar v mirnem času, se bomo morali seznaniti tudi s protipožarno službo v vojni. V zadnji vojni so uporabljali pri napadih iz zraka razen navadnih razdiralnih in zažigalnih bomb tudi vsemogoče vnetljive predmete za zažiganje stavb in celo za zažiga-nje žita na polju. Ravnanje s takimi zazigainimt predmeti zahteva še posebno znanje, da bi se jim lahko uspešno postavili po robu. t
Naloge gasilcev so zelo velike, obsežna pa je tudi naša organizacija, ki ima samo v Sloveniji nad C0.000 aktivnih članov. V našem o-kraju je šele 200 gasilcev, zato bomo morali skrbeti za pridobitev novih članov in članic v naše vrsie. Le tako bomo lahko v celoti izpolnili našo dolžnost do družbe in varovali njeno imetje pred veliko škodo, ki jo povzročajo požari. Pri tem pa bo potrebna čim večja pomoč vseh naših ljudi, gospodarskih in drugih organizacij.
TOKIO — Po poročilu policijske uprave v Tokiu je bilo v zadnjih štirih mesecih prodanih v tem mestu tristo nedoletnih deklic. V večini primerov so dekleta sama zbežala od doma, prevarali pa so jih razni agenti, ki preskrbujejo javne lokale z mladimi cteklicami. Precejšnje število mladih deklet pa so prodali starši sami. kar se neredko še dogaja v >Deželi vzhajajojčega sonca«.
Z občnega zbora Okrajnega sindikalnega sveta v Kopru
\3 na
Hesar3 mi saslojUil
3
V nedeljo dopoldne so se v Kopru sestali na letnem občnem zboru predstavniki sindikalnih organizacij, koprskega, sežanskega in postojnskega okraja. Izmed navzočih predstavnikov vseh treh okrajev so izvolili 43 članski plenum, nadzorni odbor in predsedstvo s 15 člani. Za predsednika je bil izvoljen tov. Tone Sturm. za tajniku pa Stane Benčič. Novoizvoljeni plenum bo deloval na vsem področju bodoče skupnosti komun, kjer že obstaja 7 krajevnih sindikalnih svetov. Razen teh bodo te dni izvolili krajevne sindikalne svete še v Divači in Herpeljah — Kozini.
Tako v poročilu kakor v živahni razpravi so zastopniki sindikatov poudarili važnost uvedbe novih tarifnih pravilnikov, nagrajevanja po delu, odnosno plačevanja po izpolnjevanju norm, pogovorili so se o vprašanju vajeništva, delavskem samoupravljanju, o strokovnem izobraževanju delavstva, borbi proti gospodarskemu kriminalu, o hi-gijensko-tehnični zaščiti dela in u-trjevanju sindikalnih organizacij. Tovariš Slane Benčič je v svojem poročilu poudaril med drugim, da se s prenosom gospodarskih in po-litično-upravnih funkcij na okraje in občine, zlasti pred zbore pro-izvajalccv, postavljajo pred delovne Ikolektive naloge vsestranskega sodelovanja v reševanju vseh družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanj. To je potrebno zaradi vloge in mesta delavskega razreda v naši socialistični stvarnosti in zaradi materialnega interesa njih samih.
Ce hočemo doseči vzgojno in kontrolno vodilno vlogo delavskega razreda, moramo iz sindikalnih' organizacij odstraniti vse slabosti, napačna pojmovanja, ki prihajajo več ali manj do izraza v mnogih
•kolektivih in sindikalnih organizacijah. Lokalizem in partikularizem sta pojava, ki resno ogrožata u-spešen razvoj delavskega upravljanja v družbeni skupnosti. Delovni kolektivi, ki vidijo samo lastne potrebe, ne priznavajo pa potreb drugih podjetij, komun in skupnosti, morajo nujno priti v nasprotje s celotno družbeno ureditvijo in skupnimi interesi.
Vprašanje tarifne politike, kreditiranja investicij, devizne politike in ostalih perečih problemov se ne more in ne sme drugače reševati kot v okviru družbenih predpisov. Pri nekaterih naših podjetjih in ustanovah posamezniki govorijo, kadar ni mogoče zadostiti vsem njihovim zahtevam, da je to zapostavljanje in jiodobno. Taka škodljiva pojmovanja bomo preprečili z odkritim jsojasnjevanjem dejanskega stanja glede na možnost in potrebe komun, okraja ali republike' in federacije. Pri tem moramo biti stvarni in ne smemo ¡iskati samo objektivnih razlogov, temveč moramo priznati tudi lastne napake.
Dalje je tovariš Benčič govoril o škodljivosti gospodarskega kriminala, ki ga podjetja pogostoma ne prijavljajo. V razpravi o tem vprašanju pa je tovariš Albert Jakopič — Kaj Um i r pojasnil, da je bila skupnost oškodovana v preteklem letu zaradi gospodarskega kriminala za okrog 22 milijonov dinarjev. Naše sindikalne organizacije so torej v tem pogledu prve poklicane, da vodijo najodločm jšo borbo proti pojavom neupravičenega prilaščanja ljudske imovine, proti brezbrižnosti v proizvodnji, razsipnišlvu in podobno.
Ko je govoril o organizacijskih vzgojnih nalogah sindikatov, je tov. Benčič dejal, potem to je navedel
razne primere malomarnosti in omalovaževanja delavskega samoujjrav-Ijanja pri sestavljanju tarifnih pravilnikov. s strani vodstev podjetij, cla je vloga sindikatov v naši družbi, da vzgaja delavski razred v socialističnem duhu nenehnega razvijanja proizvajalnih sil, cla skrbi za delovanje in življenjske pogoje delavcev, da ščiti njihove pravice in krepi mednarodno solidarnost in mir v svetu. Prav tako je ena izmed osnovnih nalog sindikalnih organizacij, da rešujejo vprašanja, ki se tičejo strokovnega kakor tudi moralno političnega izobraževanja naših delavcev. Na koncu je poudaril, da vsi ti problemi nakazujejo mesto in vlogo sindikatov. Treba se je lotiti načrtnega dela in sindikalna organizacija bo postala tista, ki delovnim ljudem jasno kaže pot k uspehom na področju socialistične graditve naše države.
V razpravi, ki je bila precej živahna, so sodelovali predstavniki iz raznih krajev. Govoril je tudi član predsedstva republiškega sveta sindikatov Slovenije tovariš Albert Roman. Med drugim je dejal, da naše sindikate ne smemo gledali kot nekoč pod kapitalističnim sistemom. Njihov namen je predvsem. ustvarili v našem delavcu tako zavest, da bo spoznal, da je odvisen od plače, ki jo dobiva za svoje delo. Pogostoma s'e pri nas govori o tem, vendar vse premalo razpravljamo, kako izboljšali živ-ljensko raven. V prvi vrsti je pri tem potrebno na osnovi tarifnih pravilnikov in pravilnikov norm omogočiti delavcu, da z večjo storilnostjo več zasluži.
Preprečevati je treba nepravilnosti v tem pogledu in naj bo pri tem osnovni princip: »Naj nihče v naši družbi ne dobi, česar ni za-
služil!« Potem je govoril o pomanjkljivostih raznih vodilnih ljudi v podjetjih, ki se kot »prvoborei« za delavske pravice postavljajo celo proti našim zakonom in jih izigravajo na ta način, da postavljajo nerealne plače — večje kakor bi morale biti v okviru možnosti podjetja. To vodi kolektiv v propast. Takšna praksa o tarifnih • postavkah kaže, da tisti kolektivi, ki so gledali samo na večji zaslužek, gospodarsko slabijo. Poudaril je, da je problem plač pri nas zelo resen. Nekateri postavljajo celo. da bi morale biti plače enake. Toda s' tem bi ne razvijali naše proizvajalne sile.
Naš človek mora biti danes svoboden, elastičen in velikodušen tam. kjer je treba. Udarjati mora po pretiravanjih v tem pogledu in ščitili interese skujmosti kakor lastno koristi. Tovariš Roman je govoril zatem o edlavcih, ki pridejo v tovarne s podeželja. Ti delavci mnogokje niso zainteresirani za dvig proizvodnje, ker je v njih še ukoreninjena drobno kapitalistična miselnost. Toda postaviti jih je treba pred alternativo: bodi delavec ali pa kmet.
Prav tako s'e je dotaknil vprašanja norm in akordnega dela kakor tudi družbenega upravljanja. Omenil ie. da jc dosedanja praksa vodstev podjetij bila ta, da so pred delavski svet recimo postavili v razpravo bilanco poslovanja v številkah. Se tako izobražen človek ne more kar tja v en dan razumeti številke, ki označujejo poslovanje nekega podjetja. Kako ]3a naj navaden človek to ve? Potemtakem je nujio potrebno, otresti se birokrat ienega razlaganja problemov v delavskem upravljanju. Ljudem je treba jasno povedati, kako stoje stvari na tak način, da bodo razumeli. Na koncu je še dejal,' da pri vsem tem ne smemo prezreti napredka, ki smo ga v povojnih letih dosegli na vseh področjih našega udejstvovanja, Pač pa naj nam bodo ti uspehi v izpodbudo za nadaljnjo krepitev našega socialističnega sistema.
Dogajanja na imenu kažejo, da (jo letos precej uspelo popraviti mnoge napake, ki so se pojavljale lansko leto pri odkupovanju. Prizadevanja ljudske oblasti in zlasti zadružnih organizacij so na splošno Kadovoijila tako proizvajalca kol potrošnika in v glavnem izločila poglavitno nadlogo — cel kup prekupčevalcev, ki so za svoj privatni račun navijali cene pridelkom, koso jih noroglavo iskali po lorenu. Lelos pa je uspelo doseči precejšnjo stabilizacijo cen, ki so primerne za pridelovalce in da pri tem niso prizadeti .potrošniki — celo v oddaljenih mestih ne. Seveda jc bilo to mogoče izvesti samo zato, ker so lako zadružna podjetja in zadruge v celoli. kot posamezni zadružniki pokazali lelos mnogo več smisla za
ki, Kranj v Zagreb, Sežana za Roko itd,), je bila dosežena približna stabilizacija cen tudi na trgih v leh večjih mestih. Sicer, kol rečeno, razni privatniki še vedno poizkušajo izvleči kaj od tukaj in se pri tem poslužujejo vseh mogočih sredstev. Znan je primer tovariša Angela Fonde, komercijalisla zadruge Sv. Lucija, ki je takega vsiljivega zasebnega prekupčevalca pognal skozi vrata, ker mu je dejal, »da bo tudi zanj nekaj padlo, če mu proda grah!« To so večinoma Zagrebčani, Med njimi je posebno znan neki Efendič, bivši trgovec, ki mu je ljudska oblast vzela lokal v Zagrebu, znal pa je ohraniti stojnico na trgu. Ta pride k nam s kamionom in nakupi kar po pet ton graha skupaj — smešno, kdor bi
llillilll	
	
Sodobno in higienično unjena kopalnici v Rudniku črnega premoga
v Sečovljah
vse ukrepe, in kar je glavno, veliko bolj disciplinirano se vsi držijo sprejetih sklepov ob začetku odkupne kampanje. Ob lo dLsoiplino in razumevanje se lelos razbijajo vsi poizkusi zlasti zasebnih špekulantov, da bi prodrli v ta krog in za svoj račun nakupovali zgodnje kmetijske pridelke. Ne pomaga jim noben trik in ne podkupovanje, s katerim so tudi poizkušali. Navedel bom v naslednjem nekaj primerov, ki naj dopolnijo oris splošnega položaja.
Čeravno je pridelek graha lelos mnogo večji kot lansko leto (leta 19-52 cca 400 ion, lani okrog 1300 ton, letos predvidoma nad 2000 ton), je lelos prav zaradi pravilne odkupne politike uspelo zagotovili precej enakomerne odkupne cene;, ki bodo skozi vso sezono približno enake. Seveda je za to še precej drugih vzrokov, Tako je lelos suša v Dalmaciji preprečila dovoz graha na zagrebški in reški trg, banaški grah pa je zaradi hladnega vremena tudi zelo zapoznel, tako da je praktično samo koprski grah na trgu. Razen tega pa so ga zadružne organizacije uspele letos prodati tudi v inozemstvo, zlasti v Avstrijo. Zelo se je že izboljšalo tudi sodelovanje z grosisltiamimi Jtrgovskimii podjetji, ki zalagajo večja mesta (v Ljubljani, Zagrebu, Reki in dru-god), tako da se ne bo več ponovila lanskoletna napaka, da je bil n. pr. v Ljubljani »rep« za grah, pri »Fructusu« pa so ga morali zmetati v morje, ker jim je bil zgnil v skladišču.
Z izločitvijo privatnih trgovcev, pa tudi nekaterih državnih podjetij. ki so se ukvarjala izključno s prekupčevanjem (»Orač« .iz Maribora je uakupoval in prodajal na Re-
ZAHVALA
Delavsko prosvetno društvo «Svoboda« iz Kopra se Iskreno zahvaljuje tovarišu JOSEPHU F. DURNU iz Cleveianda 10 — Ohio, 72. poslane muzikalije, ki predstavljajo dragocen prispevek k programu pevskega zbora. DPI) ¡.'Svoboda« je prepričana, da bo tov. Durn še nadalje o-hranil stike z domovino, v zahvalo za njegovo ljubeznivost pa mu bo poslalo primerno darilo,
Upravni odbor DPD »Svoboda« Koper
samo .pomislil, da bi ga lahko prodal na svoji stojnici. Seveda tako cene grahu skačejo in namesto po 80, bi ga v Zagrebu kmalu morili plačevati po 100 in več dinarjev, če bi se možaku posel posrečil. Skoda le, da se vsi zadružni ljudje takoj ne znajdejo .in pri priči ne prijavijo Ljudski milici vsakega, ki bi jih skušal podkupiti, pa bi kmalu prenehala »invazija« zasebnih prekupčevalcev na naše. področje.
Približno 60—70% graha s Koprskega gre za izvoz, V Avstrijo gre okrog 500 ton, zanj pa se zanimajo že tudi Čehi. Če bi nenadoma ta izvoz odpovedal, poleni bi se vse področje znašlo v zelo težkem položaju. Razumljivo je, da jc treba vodili zato pametno trgovsko .politiko, ker je edino na ta način mogoče obdržati cene na primernem nivoju, to je cene, ki odgovarjajo vloženemu trudu kmetovalcev.
Za razliko od lanskega leta je letos posebno cenjen grah in gre tudi najlažje v promet. Pri tem gre češenj manj in zlasti malo krompirja. Zadruge bi morale paziti, da pri prodajanju ne oddajajo samo graha, marveč tudi češnje, krompir, bučke in jagode, ker s tem navajajo trgovce nase, da postanejo njihovi stalni odjemalci, ne pa da pridejo samo takrat, kadar drugje ne morejo dobiti blaga.
' Samo zadruga v Izoli je doslej odkupila nad 112 ton .graha ne všlevši druge pridelke. Priložujejo pa se tamkaj nad podjetjem »Sadje - zelenjava«, ki nepravilno odkupuje od samih kmetov, čeprav bi po 20. maju tega ne smelo več delati. Postavlja vedno nekoliko višje odkupne cene in ustvarja lako neraz-položenje pri kmetovalcih. Odkupuje seveda omejene količine, kolikor rabi za svojo trgovino.
»Fruclus« pošilja grah celo v . Beograd, kjer je po 100 din kg. Tudi to je neupravičeno visoka cena, saj ga beograjska podjetja dobijo fco vagon Sežana po 45 din kg. Če bi ves prevoz in vse marže stale 20 din, kar bi bilo nekako realno, ali čeprav maksimalno 35 .din, bi tudi v Beogradu bil lahko po največ 80 din za kg, Vendar se tukaj ne da nič pomagati, če tamkajšnji 'trgovci mislijo, da morajo z grahom pač zaslužiti.
Za zgodnji krompir doslej ni bilo pravega zanimanja. Takoj po prvem juniju pa ga bo »Fruotus« prodal 500 ton (morda tudi 1000) na Češko. Odkupna cena za kmetovalce bo približno 30 din, biti pa bo mo-
ral debelino nad tri .in pol centimetra, V igla vnem naj bi bil (to rumeni krompir (Pasla gialla). To bo tudi precej pomagalo, di bodo kmetovalci svoj prvi pridelek krompirja prodali po primernih cenah.
Prav tako jc s češnjami. Sortirana češnja za izvoz, ki bo odgovarjala vsem .pogojem, bo skozi vso sezono odkupovana od pridelovalcev po cca 40 din. Se nobeno leto niso kmetovalci dosegli tako ugodne cene. Seveda so tukaj, kot sem že navedel, objektivni pogoji, vendarle se tudi koprske češnje v inozemstvu vedno boli uveljavljajo. Druge češnjo za notranji trg seveda ne bodo mogle vzdržati take cenc in jih bodo kmetje lahko oddajali največ po 20 din, Razlika je precejšen stimulans za kmeta, da bo res pazljivo in ob pravem času obiral češnje za izvoz. Te morajo namreč biti komaj nekaj nad tri četrtine zrele ob obiranju, ker le tako lahko prestanejo dolgo pol na tuja iržišča. To je obenem opozorilo sadjarjem, naj obirajo češnje, ko dozorijo 75 ali največ do S5°/o, če jih nameravajo oddati za izvoz. Razen tega pa morajo vse češnje pripeljati .in oddati na odkupnih zadružnih postajah najpozneje do sedme ure zvečer, ker sicer ne morejo bili odpremljenc isti dan naprej. Kaj pa pomeni en izgubljen dan za češnjo, menda 111 treba pripovedovati. Odkupno postaje so se dogovorile, da bodo zato češnje, ki bodo pripeljane v odkup po sedmih zvečer, plačevale slabše. bilo velja iza jagode. Kmetovalci morajo namreč vedeti, da so njihove izvozne češnje, ki jih oddajo zadrugi do sedmih zvečer, naslednji dan zjutraj že na trgu v Celovcu, Beljaku, Grazu in celo na Dunaju. Vmes je sto in slo kilometrov, razen tega pa je treba češnje za tako dolgo pot. tudi jnimerno opremiti oz. embalirati.
To bi bilo v kratkem nekaj podatkov okrog odkupa, Lepa perspektiva se temu področju odpira tudi z novim tržaškim sporazumom o drobnem obmejnem prometu, ki predvideva za dve milijardi in sto milijonov din oz. Lit zamene blaga na vsako stran. Naše področje bo .izvažalo v Trst predvsem kme-, tijske izdelke (za okrog 1,200,000.000 din). V zvezi s splošno iTgovinsko razmeno iz drobnega obmejnega prometa z Italijo je bil osnovan primorski koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov zadružnih zvez primorskih okrajev. Ta sestavlja listo 'izvoznih in uvoznih predmetov. Prav njemu -gre zasluga, da bo na uvozni listi največ .predmetov '.in blaga za pospeševanje kmetijstva, tako da se bo dejansko denar, iztržen v tujini za kmetijske pridelke, povrnil v kmetijstvo.
Pri


V	Kopru je bila prejšnji petek redna letna skupščina okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje. Iz poročila o delu Zavoda v zadnjem letu je bilo razvidno, da je ustanova dosegla pri svojem delu velike uspehe v minulem letu. Zavod se je organizacijsko utrdil .in vskladil svoje poslovanje s splošno-jugoslovan-skimi predpisi. Po lanskoletni priključitvi koprskega okraja je namreč tudi ZSZ poslal enakopraven organ z drugimi okrajnimi zavodi v Sloveniji in Jugoslaviji. Tako je skupščina ZSZ koprskega okraja izvolila štiri svoje predstavnike v skupščino republiškega zavoda, Tovariši Benko, Dujmovič, Vičie in Vuk odslej zastopajo koprske zavarovance pred republiškim forumom in je bila lorej tudi v lem smislu izvedena priključitev.
V	sorazmerju z višjim plačnim skladom plačujejo koprski! zavarovanci manjši prispevek za socialno zavarovanje od splošnega jugoslovanskega povprečja. Kljub temu je bil v zadnjem jioslovncm letu oslvarjen prebitek v znesku 92 milijonov S90.139 din, ki približno odgovarja vsejugoslovanskemu suficitu, če upoštevamo odnos med plačnimi skladi, S premoženjem iz prejšnjih let ima tako ZSZ pri Narodni banki gotovinski saldo ni d 1.22 miliio-nov din, ki jih jo sklenila skupščina Zavoda vnesli v »ijklad za investicije v zdravstvu«. Iz tega so v letošnjem letu namenili 17 milijonov za dogolovitev bolnice v Piranu, S,300.000 din za rentgenski, paviljon bolnice v Izoli, tri milijone za adaptacijo bolnice v Kopru,
Tovariš urednik,
Pri okrajnem ljudskem odboru o Kopru posluje »Posredovalnica za delo«, ki. ima nalogo, da vpisuje in evidentira vse nezaposlene osebe na področju koprskega okraja. Te se posredovalnici redno javljajo in se jim zato tudi. čas, prebit izven delovnega razmerja (za kar niso sami. krivi) šteje v redno delovno dobo, ki pride v poštev za odreditev pokojnine. Te nezaposlene osebe prejemajo od posredovalnice tudi 50% plače in otroške doklade, in to za. ves čas, dokler so nezaposleni, če se ob odpustu iz zadnje službe izpolnjevali pogoje za oskrbnino, to je, da so bili pred tem nepretrgoma dve leti zaposleni, oziroma pet. let s presledki, od .15. maja Ita 1945. Osebe, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, imajo pa ob zadnjem odpustu šest mesecev nepretrgane delovne dobe ali vsaj eno leto delovnega razmerja v zadnjih dveh letih, sicer nimajo pravice do oskrbnine, imajo pa pravico do brezplačnega zdravljenja s svojimi družinskimi člani vred, če se redno javljajo Posredovalnici za delo. Za vse navedene osebe Posredovalnica plačuje prispevek za socialno zavarovnje, kot da so v rednem delovnem odmerja.
Zaradi take funkcije Posredovalnice za delo je tudi. nujno, da se vsa podjetja, ki iščejo delovno silo, obračajo* zanje najprej nanjo, ne pa da: jo iščejo po svojih poteh, ogla-šajao v časopisih in podobno ter jo sprejemajo na delo mimo Posredovalnice. Glede na dejstvo, da ima Posredovalnica, oz. skupnost že dajatve do pri njej evidentiranih nezaposlenih oseb, bh morale te imeti, prednost pri zaposlitvi. Tudi okrajni zbor proizvajalcev je na svojem zasedanju 20. marca letos priporočil
V veliki meri so kriva za tako pomanjkanje dokumentov posamezna vodstva podjetij, ki ne vodijo predpisane matične knjige, iz katere je takoj jasno razvidna vsaka zaposlitev delavcev v podjetju.
Po osvoboditvi sta bili izdani za delavce in nameščence tukajšnjega področja že dve vrsti delovnih knjižic. Staro izdajo jugoslovanske cone STO so zdaj zamenjale sploš-noveljavne 'knjižice, kot jih imajo vsi zaposleni na področju Slovenije in Jugoslavije.
Ob sprejemu v delovno razmerje pa niso podjetja ali ustanove dosledno zahtevale od posameznikov delovno knjižico, niti niso zaposleni ob prenehanju delovnega odnosa prejeli delovno knjižico ali se vsaj prepričali, če so vanjo pravilno vne-šeni vsi podatki o zaposlitvi. Te pomanjkljivosti danes najbolj obču-
14 mihjonov za dokončno ureditev sanatorija v (Ankaranu, 16,700.0.00 za prolituberkulozni dispanzer, 10 milijonov za adaptacijo OZD v Kopru iid. Investirali bodo tudi v upravno zgradbo m stanovanjsko poslopje za uslužbence in zdravstveno osebje.
V primeri z lanskim letom (47 milijonov din investicij) je bil dosežen torej lep napredek. Seveda pa so tudi te investicije še premajhne za vsa prdvidena dela na področju zdravstva, posebno sektorskih zdravstvenih postaj na podeželju. Če bo Zavodu dovoljeno porabili ves planirani presežek letošnjega poslovnega leta, pa bo mogoče opraviti tudi vsa ta dela, za katera bi bilo potrebno okrog SO milijonov din. Skupaj bo po planu koprski Zavod prejel v letošnjem poslovnem letu okrog 560 milijonov din prispevka od zavarovancev, potrošil pa bo svojih in republiških sredstev okrog 478 milijonov din. Skupščina je odločila tudi stopnjo prispevka za zavarovanje in sicer bo ta še naprej 35%, toda z nekaterimi spremembami, Tako bodo n, pr. na 16% prispevka, ki od skupnih 35% odpade na razpolaganje koprskemu ZSZ (0,40% dobi koprska posredovalnica za delo, ostalo pa republiški zavod, t. j. 18,60%) — morala podjietja, kji 'bodo imela več kot 4% zavarovancev v oskrbi, plačevali za vsakih nadaljnjih 0,40% zavarovancev pol odstotka višji prispevek, vendar samo do višine 20 odstotkov plačnega sklada. Določili so obenem najnižji prispevek, ki jo lahko 14%.
vsem podjetjem, naj se pri najemanju delovne silo poslužujejo prvenstveno Posredovalnice, in šele v primeru, da jim ta ne bi mogla ugoditi, naj bi se obrnila drugam. Tega se mnogu podjetja ne pridržujejo, od česar ima škodo vsa skupnost, zalo smo se tudi poslužili, tovariš urednik, Vaše rubrike »Pismu uredništvu«. Gre za konkreten primer, ki ga tukaj navajamo. Navajamo ga še posebej zato, ker smo se že obrnili za pojasnilo na gostinsko podjetje »Turist« v Ankaranu, ki ga v nadaljnjem navajamo, pa se tovarišem ■ t ampak še do danes ni zdelo vredno, da bi nam na naše vprašanje sploh odgovorili, čeprav smo jim zadevni dopis poslali že 19. aprila letos. Tako smo bili prisiljeni, terjati odgovor tem polom, obenem pa iznesti primer pred našo javnost.
Omenjeno podjetje »Turist« iz Ankarana je 17. aprila letos objavilo v »Slovenskem Poročevalcu« razpis služb za večje število delovne sile. Čeprav bi mor 1 biti podjetju znan način in princip najemanja delovne sile preko Posredovalnice za delo, pa se ono za. to ni obrnilo nanjo niti ustmeno, niti pismeno, ali pa bi vsaj telefonično vprašalo Posredovalnico, če mogoče le. ne razpolaga s tako in tako delovno silo. Sele tedaj, če bi Posredovalnica ne- mogla ustreči imenovanemu podjetju, naj bi iskalo delavce drugje. Vskakor bi s tem prihranilo samo podjetje, zaposlili pa bi lahko nekaj domačih ljudi, ki so pri. Posredovalnici čakali na delo, To je eno vprašanje, drugo pa je odnos tega podjetja do javne ustanove na splošno, ki ga kažejo v tem, da se jim ne zdi niti vredno, odgovoriti na njeno vprašanje.
Posredovalnica za delo — Koper
ice
tijo listi, ki morajo zdaj predložili vse potrebne dokumente za prejem nove delovne 'knjižice, Predno mu Urad za delovne knjižice vanjo vpiše vso prebito delovno dobo, mora seveda imeti vse potrebne dokumente.
Lep primer takega vestnega poslovanja je uprava rudnika premoga v Laškem pri Celju. Ta vodi nepretrgoma matično knjigo zaposlenih že od leta 1881 pa vse do današnjih dni. Iz nje lahko vsak, Id je kdaj bil v delovnem razmerju pri premogovniku, takoj dobi vse potrebne podatke in odgovarjajoče potrdilo. Če bi tako knjigo vodila vsa podjetja, potem se delavcem ne bi godila krivica in bi morali na vse mogoče načine preskrbovati potrebna potrdila o svojih zaposltivah, zlasti po osvoboditvi. Seveda so tukaj tudi objektivni vzroki, kot preimenovanje in likvidacija posameznih podjetij in podobno.
Po sklepu okrajne ljudske skupščine v Kopru z dne 19. januarja letos je določen 30. junij kot zadnji in nepreklicni rok za prijavo, oziroma zahtevo za delovno knjižico. To morajo imeti vsi zaposleni prebivalci neglede na položaj in delovno mesto. V knjižici je vpisana vsa delovna doba posameznega človeka in bo to edini dokument, na podlagi katerega bo po tem vsak tudi^opra-vičen na ureditev pokojnine.
Razumljivo je in m.jno potrebno, da se vsak delavec in uslužbenec zavzame, da bo čimprci dostavil svojemu podjetju vse potrjbne dokumente, da potem podjetje zanj zahteva delovno knjižico. Odveč bi bilo navajati vse težke posledice, ki lahko nastanejo za delavca brez tega osnovnega dokumenta. Pravtako pa morajo tudi podjetja sama storiti vse, da čimprej dostavijo v postopek zahtevo za izdajo delovnih knjižic za svoje zaposleno osebej. Težko je razumeti pasivnost nekaterih podjetij in gospodarskih organizacij, ki niso dostavile še prav nobenega zahtevka za izdajo delovnih knjižic Takih podjetij je v koprskem okraju se kar (36, kar meče kaj čudno luc na njihova vodstva, kot tudi na same delavce m nameščenec v leh podjetjih. S tem je seveda zelo otež-kočeno delo Urada za delovne knjižice, ker je pričakovati zadnje dni odrejenega roka velik p>j'iv novih zahtev za izdajo knjižic. Do zadnjega junija mora Urad po podatkih prejeti še nad 4000 prijav za delovne knjižice. Glede na kratek rok in tudi predvidene sankcije bi morala podjetja vzeli zadevo mnogo bob resno in storiti vse, da bodo pravočasno dostavila vse prijave. K, M.
Kmetijska zadruga Ankaran-Sko-fije se je razvila iz majhne in pasivne zadruge, ki je bila ustanovljena v Ankaranu .1947. leta. Vse do leta 1952 je zadruga samo životarila in se borila za obstanek. Sele po tem let.u se je delo zadruge začelo uveljavljati in so člani začeli z zaupanjem gledati nanjo. Danes je zadruga postala tista gospodarska vzmet, ki pomaga svojim članom z nasveti in tudi materialno. Da ima zadruga jigled pri kmetovalcih, je dokaz dejstvo, da se je po priključitvi vasi v Miljskih hribih vpisalo precej članov iz teh krajev.
V	marcu se je zadrugi priključit še kamnolom Elerji, ki je bil prej pod kamnolomsko zadrugo v Miljah. Kamnolom zaposluje sedaj 12 delavcev- Trenutno ima za okrog en milijon din naročil.
Pred dvema letoma je kmete na območju te zadruge zelo prizadela toča in se še danes poznajo posledice. Letos kaže. da bodo imeli dobre pridelke. Zadruga je od 9. maja. ko je začela z odkupom, pa do 24. maja, odkupila za 2.500.00 din zgodnjih pridelkov, večinoma graha. Nekateri kmetje v Ankaranu so sadili tudi precej čebule. Zadruga jo je do sedaj odkupila že 64 stolov. Čebulo je plačala po 36 din kg.
Na območju Ankarana so začeli zelo skrbeti za rejo krav-mlekaric. 2ivinorejci tega kraja oskrbujejo z mlekom dve bolnici, dve gradbišči, počitniški dom in otroški vrtec. Pri tem pa imajo težave, z dobavo otrobov, ki jih razdeljuje mlekarna v Izoli. Pri mlekarni v Izoli gledajo le na tiste člane, ki oddajajo mleko v njeno mlekarno. Vse prav In dobro, toda mnenje živinorejskega odseka v Ankaranu je da bi v bodoče tudi živinorejci v Ankaranu dobili več otrobov, saj je vzdrževanje krav v interesu skupnosti. Upajo, da bodo v Izoli to željo upoštevali.
V	Ankaranu, v Moretinih in nad Valmarinom je zelo ugodna lega za gojenje vrtnih jagod. Do sedaj se Ikmetje tega kraja niso zanimali, da bi po vzgledu kmetov iz Stru-njana in Portoroža začeli gojili jagode. Kmetijska zadruga jim svetuje, naj bi na to mislili že v jeseni, ko bodo pripravljali zemljišča za pomladansko setev. Jagode bi v tem zavetnem kraju dobro
Lep kulturni dogodek v Stjaku
V	nedeljo je prosvetno društvo »Višava« v Stjaku . uprizorilo dramo »Via Malla«. Drama je napisana po istoimenskem romanu švicarskega pisatelja Johna Knillla, ki prikazuje pijanca in vlačugar-ja Žagarja Lauretza.
Dramo je odlično zrežirala požrtvovalna učiteljica Zalka Goršič. Iki je obenem igrala gospo Richen-nauško. Vsi igralci so se vživeli v svoje vloge in so izvrstno igrali, čeprav je drama težka. Višek so dosegli v tretjem dejanju s Hano (Anica Rener), Niklausvom (Jože Turk) in Andi jem (Jože Funa). Odlično so nastopili tudi ostali igralci, Marija Tunk kot mati, Jo-landa Pavlic kot Silvella, Niko Mo-horčič kot sodnik, Vanda Seražin Ikot strežnica Anelli in Vid Blokar !kot sodnijski kurir. Razen učiteljice so vsi ostali igralci preprosti kmečki ljudje, nekateri celo prvič na odru. Ljudje so do zadnjega kotička napolnili dvorano in so bili s predstavo zelo zadovoljni, Hvaležni smo tovarišici učiteljici in igralcem za lep kulturni užitek. Želimo, da bi nam kmalu še kaj take-Ea nudili.	S. F.
Okrajni ljudski odbor Koper pripravlja za šolsko leto 1955/56 ustanovitev redne Ekonomske srednje šole v Kopru. Pogoji za vpis so: uspešno zaključeni IV. razred gimnazije in položen sprejemni izpit (veljavni so tudi sprejemni izpiti za višjo gimnazijo).
Dijaki šol v okraju Koper naj se prijavijo pri svojih ravnateljih, drugi pa naj pošljejo prijave Okrajnemu ljudskemu odboru Koper — (tajništvu za prosvelo in kulturo (zaenkrat samo osnovne podatke). Tajništvo za prosveto in kulturo OLO — Koper
uspevale in bi kmetje imeli velike gospodarske koristi.
Zadruga je letos nabavila električno žago in kotel za žganjeku-lio. Za potrebe gostilne je nabavila več inventarja, zgradila bo klet za shranjevanje vina in drugih pijač. Da bodo kmetje v novopriključe-nih krajih lažje in hitreje obdelali zemljo, bo zadruga nabavila traktor in en motokultivator, Olepšala bo prostor okoli zadružnega doma in uredila vrtove. Za vsa ta dela in nabavo orodja bo potrosila okrogyšest milijonov din. V to vsoto je všteto tudi odplačilo kinoprojektorja.
Tistim članom, ki so bili pred dvemi leti prizadeti ocl toče. je zadruga tudi letos nudila umetna gnojila pod ugodnimi pogoji.
Toimin
Dne 16. in Ifi. t. m. je nižja glasbena šola v Tolminu priredila v počastitev 10. obletnice osvoboditve dve javni produkciji. Na obeh produkcijah. ki sta bili skrbno pripravljeni, je nastopilo od 86 vpisanih 55 dijakov. Nastopili so: kla-virisli, violinisti, pihalci, zborček pionirjev, šolski godalni orkester in godba na pihala.
Program je obsegal skladbe domačih in tujih skladateljev, Od vseh nastopajočih je poslušalce najbolj preseneti j šolski godalni orkester z lepo podanim venčkom »Koroški raj«,
Z naštudiranim programom bodo dijaki glasbene šole vrnili obisk glasbeni šoli v Sežani, in obenem priredili koncert bolnikom v bolnici.
Za Tolmin vrši glasbena šola zelo pomembno poslanstvo, saj ni prireditve, na kateri ne bi nastopali njeni dijaki.	E. M.
ljudska čitalnica w E
Petega junija bo zopet oživela divja soteska v Paaicah. Barake nekdanje bolnice »Franja« so danes eden najpomembnejših zgodovinskih spomenikov slovenskega naroda. Ta kraj je poslal cilj obiskov vseh tujcev in domačinov, ki pridejo v Cerkno,
V nedeljo 5. junija se bodo v tem kraju' znova zbrali nekdanji bolničarji. bolničarke, zdravniki in ranjenci, ki so se tu zdravili med narodnoosvobodilno borbo. Oživeli bodo spomine na tiste dni, ko so se v tej tesni grapi spoznali in se spominjali na umrle tovariše, katerih imena so vklesana na Spominski plošči ob vhodu v bolnico. Podlegli so težkim ranam in jim vsa skrb zdravnikov ni mogla rešiti življenj. Prebivalci in bivši ranjenci bodo ta dan pozdravili tudi nekdanjo zdravnico dr. Bidovčevo, po kateri je bolnica dobila ime.
Ta dan bo praznik domačinov, terencev in aktivistov, posebno pa še tistih, ki so vse žrtvovali in do konca vojne čuvali njeno tajnost. Stisnili bodo roke ranjencem, katere so pomagali nositi v bolnico, ki jim je rešila življenje.
Med slovesnostjo bodo na hiši, kjer je bila javka, odkrili spominsko ploščo.
Prvotna zamisel, da bi ta zbor združili s proslavo osvoboditve Primorske v Cerknem, je bilo, žal. treba opustiti zaradi tehničnh ovir. ki so nastale v zadnjem času. Ker je bil načrt, za obnovitev partizanske gledališke dvorane precej spremenjen, da bo bolje odgovarjala namenu, bo delo dovršeno šele v poznem poletju. Prav tako ni bilo mogoče končati grobnice padlih komunistov. Pripravljalni odbor je v
Naša kmetijska zadruga ima za seboj komaj pet let delovanja, vendar je dosegla lepe uspehe. Pred petimi leti je začela s poslovanjem v leseni baraki, ki še stoji pred zadružnim domom. Danes posluje v zadružnem domu, ki predstavlja vrednost 15 milijonov dinarjev. Osnovna sredstva, ki jih ima zadruga, predstavljajo vrednost nad 10 milijonov din.
Sedaj so v teku dela za notranjo ureditev doma. Uredili bodo dve stanovanji, sejno dvorano, Sedež za organizacije, knjižnico in notranjo vodovodno inštalacijo. Ob pomoči, ki jo bo dal okrajni ljudski odbor, bomo letos v glavnem končali vsa , ostala dela pri zadružnem domu. Začeli smo tudi z urejevanjem prostora okoli zadružnega doma. Buldožer je splaniral zemljišče na obeh straneh, tako da bo olajšan dovoz z avtomobili. To bo vzelo še precej dela, ker bo treba prostor urediti s kamenjem in posuti z gramozom.
Zadruga je letos uredila že nad dva hektarja mandeljevega nasada in bo do konca leta uredila še okrog dva hektarja. V gradnji ima veliko toplo gredo s 100 m2 površine. Za potrebe članov bo nabavila traktor in en motokultivator (Irezo), Za pospeševanje kmetijstva je letos določila 200.000 din.	N
Živinorejci bodo veseli novice, da je zadruga te dni dobila razna zdravila za prvo pomoč pri nesrečah živine.
Ce bo šlo vse prav, bomo letos
sporazumu z začasnim odborom skupnosti komun SZDL v Gorici sklenil preložiti proslavo — na 11 september, na obletnico, ko ie bil osnovan prvi pokrajinski narodnoosvobodilni svet za Slovensko Pri-morje.	M.
Kmetijska zadruga Ankaran-Sko-iije je v Hrvatinih odprla odkupno bazo, ki bo delovala tri dni v tednu. Čeprav je v vasi manj zgodnjih pridelkov kot druga leta, je KZ odprla odkupno bazo zato. da bo kmetom olajšala prodajo zgodnjih pridelkov.
Te dni so v vasi odprli tudi zadružno poslovalnico. Vso opremo in prostore je zadrugi dal v najem tovariš Jože Hrovatin.	K.
Odkup letošnjih prvih pridelkov ie začel dobrih 15 dni kasneje kot druga leta. Na to je vplivala mrzla pomlad. Kmetijska zadruga je prve češnje odkupila šele 16. maja in jih plačala po 54 din kg, 20. maja pa po 45 din kg. Sedaj se je cena ustalila na 36 din za kg. Isto je z grahom. Prvega je zadruga odkupila že 9. maja in plačala 60 din za kg. V treh dneh je cena grahu padla na 27 din kg. To ceno je grah obdržal nekaj dni, nato pa se je začela znova dvigati na 30, 32, 36 in končno 40 din za kg za sorto »verdon«. Drug.e sorte pa so še nekaj dinarjev dražje.
To začetno nihanje cen je članom zadruge vzbujalo precejšnjo zaskrbljenost. Bali so se, da se bo znova ponovilo stanje lanskega le-
dobili v vasi še javno razsvetljavo. Občinski ljudski odbor v Dekanih je za ureditev razsvetljave prispeval 600.000 din.
Na Debelem rtu urejajo sadovnjake
2e več dni je na Debelem rtu zelo živahno. Štirje traktorji in en buldožer rigolajo in pripravljajo zemljišče za nove vinograde in sadovnjake, Kmetijsko posestvo, ki zaposluje 30 delavcev, bo za ureditev teh kompleksov investiralo 19 milijonov dinarjev. Velikost obdelane površine se bo povečala za 100 hektarjev.
Letos bodo posadili 6000 bresko-vih dreves. Prihodnje leto pa še toliko, tako, da bodo uredili moderen in vzoren breskov nasad z 12.000 drevesi. Uredili bodo tudi 6 hektarjev novega vinograda in nasadili 2000 oljčnih dreves.
Posestvo bo redilo 35 glav goveje živine. Za hitrejše obdelovanje bo nabavilo traktor in druge potrebne stroje.
Trenutno primanjkuje delovne sile. Posestvo ima vse pogoje, da se bo sčasoma osamosvojilo in začelo graditi stanovanja za svoje delavce. Sedaj ima na razpolago nekaj Sredstev, ki jih bo uporabilo za popravilo stanovanj. Lahko zapišemo, da postaja to prej zapuščeno področje pravi vrt ob našem morju.
B.
V nedeljo ie PD »Jadran« v Dekanih slavnostno odprlo ljudsko čitalnico. Bogat izbor nad 800 izvodov raznih knjig je razvrščenih na lepo izdelani knjižni polici. Okusno urejen prostor čitalnice krasijo slike nekaterih požrtvovalnih prosvetnih delavcev, ki so že pred 87 leti odprli v Dekanih narodno čitalnico. V lepem okvirju visi na steni belo-modro-rdej trak, znak članstva prve dekanske čitalnice. Trak nosi letnico 1869. Ohranila ga je narodno-zavedna žena Antonija Sto-gaus — Obad po svojem očetu, prvem zastavonoši čitalnice.
Slavnost je bila v novi čitalnici ob udeležbi starejših Dekančanov. požrtvovalnih članov nekdanjega pevskega in lamburaškega zbora, ki sta nastopala pr?d prvo svetovno vojno. Navzoči so bili tudi mnogi igralci, pevci in plesalci znane folklorne skupine. Iz Kopra so prišli tajnik ZPD lov. Srečko Vilhar, Jernej I-Iumar, sekretar občinskega odbora SZDL v Kopru tov, Vido Vre-mec. od domačih pa so bili navzoči predstavniki občinskega odbora in množičnih organizacij, ter nekateri častniki JLA.
Za začetek je šolski pevski zbor zapel pod vodstvom tov. Zupanove državno himno, nakar je predsednik PD »Jadran« podal poročilo o delu čitalnice v preteklosti. Prva čitalnica v Deka nih je bila ustanovljena že leta 1868 in je delovala neprekinjeno do leta 1926, ko so italijanski škvadristi razdejali društvene prostore, odnesli in zažgali knjige. Po osvoboditvi so zavedni De-kančani prinesli na dan skrile knjige in jih dali na razpolago društveni knjižnici. Knjižnica je izposojala knjige na dom, ker čitalnice ni bilo na razpolago. Društvo si je za 10-letnico osvoboditve zadalo nalogo, da ur.edi poseben prostor za
čitalnico. Z razumevanjem in pod-j}oro Zveze prosvetnih društev v Kopru, odbora SZDL, občinskega ljudskega odbora, zadruge, mizarskega podjetja »Oreh« v Dekanih, je društvo izpolnilo svojo nalogo v celoti.
Na kratko sta spregovorila tov. Vilhar in tov. Vremec. ki sta prikazala pomen in naloge čitalnice m pohvalila pobudo društva. Za zaključek so dijaki nastopili z nekaj recitacijami in. mladinskimi pesmimi. Islega dne zvečer je pevski zbor DPD »Svoboda« iz Kopra priredil celovečerni koncert,
J. V.
Leta 1940 smo na Plavjah začeli s pripravami za gradnjo zadružnega doma. Kupili smo zemljišče in zanj plačali 150.000 lir. Pripravili smo več sto kubičnih metrov kamenja in ga zvozili na prostor, kjer naj bi začeli gradili dom.
Politični in drugi dogodki so gradnjo zadružnega doma vrgli z dnevnega reda, in je zadeva popolnoma zaspala.
Zdaj ko smo tudi mi sestavni del. Jugoslavije, so vse ovire odpadle. Res, da je na Škofijah zadružni dom, kateri služi ludi nam, toda ljudje večkrat vprašujejo, čemu leži vse tisto pripravljeno kamenje brezkorist.no in ga prerašča visoka trava. O tem smo razpravljali tudi na sestankih, toda zadeva se ne premakne z mrtve točke. Ce že imamo kamenje, zakaj bi ga ne uporabili in zgradili kako koristno poslopje.
ta, ko je grah nekaj dni popolnoma zastal na tržišču. Strah pa je bil popolnoma odveč, ker je tržišče že v nekaj dneh prebolelo porodniške težave in se normaliziralo na zdravi podlagi ponudbe in povpraševanja. Na to so vplivali razni vzroki, tako v nemajhni meri pojav domačih trgovcev iz notranjega trga. Ljubljane, Kranja in Zagreba. Prav tako vpliva na tržišče tudi pridelek, ki ga ni preveč. Letos bodo imeli slabši pridelek graha tisti, ki so ga zgodaj sejali, boljši pa tisti, ki so sejali kasneje. Kasno sejani grah bo dal več stročja, ker ni občutil suše in burje. Seveda je to le izjema, ker da v normalnih pomladih zgodaj sejani grah največ pridelka.
Upravni odbor zadruge je sklenil, da bo nečlanom zadruge plačeval pridelke 10 odstotkov nižje kot članom. Ta sklep bo stimulativno vplival na člane zadruge.
Kmetijska zadruga bo v najkrajšem času začela z urejevanjem drugega skladišča, ki bo potem služilo za vinsko klet. Za dovršilev teh del bo zadruga investirala 1,700.000 din. Razen tega bo za nabavo sodov in druge opreme vinske kleti potrosila še dva milijona din. Pred zadružnim domom bo uredila prostor in postavila ograjo. Ta dela bodo stala okrog 200.000 din. Letos je za zatiranje raznih škodljivcev odločila 150.000 din. Člani bodo za-tiralna sredstva dobili brezplačno na razpolago. Te ugodnosti so člani deležni že tretje leto. Na krom-piriščih se je pojavil koloradski hrošč. Zadruga ima dovolj sredstev za zatiranje in priporoča članom, da se jih poslužijo.
Br.
Za leden mednarodnega RK so priredil v nedeljo dne 15. maja z Materiji in bližnjih vaseh cvetlični dan. Ob tej priložnosti so pripravile članice občinskega odbora RI<S Materija s pomočjo mladink članic RKS in Podmladka R.KS! več šopkov šmarnic.
Mladinke in pionirke so mimoidočim pripenjale šopke, pri tem pa pobirale proste prispevke v korist RK. Bilo je kar prijetno gledati, kako so krasile obleke deklet, fantov pa tudi majhnih otrok in sta-. rejših ljudi.
Nihče ni zavrnil šopka, vsak je z razumevanjem daroval po svojih močeh. Celo tujoi so se ustavili m želeli cvetja.
Skoda je Ie, da je sla-bo vreme, ki tje nastalo popoldan, ustavilo to koristno in človekoljubno akcijo.
K, E.
Indijska parlamentarna delegacija bo 30. maja prispela na desetdnevni obisk v Jugoslavijo. Delegacijo bo sestavljalo dvanajst članov indijskega parlamenta. Vodil jo bo namestnik gornjega doma KriSnamurti Rao. V delegaciji bo tudi sekretar gornjega doma Mukerclži. Indijski parlamentarci bodo ostali nekaj, dni v Beogradu, nato pa bodo obiskali več jugoslovanskih republik in najpomembnejša industrijska in kulturna srecli-
Odprta je nova redna mednarodna letalska proga Beograd — Dunaj — Frankfurt. Nova letala JAT so tudi že začela voziti na redni progi Beograd — Miinchen — Pariz preko Dunaja; odprti sta tudi redni progi med Beogradom in Kairom.
Tovarna stekla pri Skoplju je nedavno pustila v pogon velike peči, v katerih bodo v kratkem začeli topiti surovino za proizvodnjo steklene volne.
iljs.
litašiss
V »t, I "i" - s


'Živinorejska razstava — Zadružni biki KZ Pivka
O o
Ob izidu pesniške zbirke Janeza Menarta: „Prva jesen"
Ker začenjam s čisto navadnim in dokaj udomačenim uvodom, moram povedati, da som bil, oziroma — ker govorim vsaj v imenu dela publike — smo bili prve samostojne pesniške zbirke Janeza Menarta zelo veseli. Po suši — vsaj nekateri tako pravijo — zopet nekaj svežega, pri stnega, dobrega in domačega.
Izmed štirih pesnikov, ki so se občinstvu predstavili z zbirko »Pesmi štirih« (SKZ .1953, ki vsebuje pesmi Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka. O njej smo obširno poročali v našem časopisju.), je po takratni kritiki sodeč veljal Menart za najbolj drznega, za najglobljega. Pa šc kateri pridevnik se mu dali. Tako je tudi marsikdo ugibal, kun 'bo krenila njegova pesem. Danes una-ino novo zbirko v rokah in laliko pregledamo pesnikovo pot.
Da, je Menart ostal globok v svojih mislih, nam priča sleherni stih, da pa ni ta globina nobena filozofska zbirki misli, marveč čisto preprosta življenjska resnica, to izhaja iz dejstva, da so vse njegove pesmi zelo razumljive in ne postavljajo nobenih ugank
Bolj kot o humorju {o njem so pisali ob prvi zbirki), bi se dalo kaj napisali o njegovi jedkosti, ki zado-biva ob njegONT redkobesednosti in skeposti ter hladnosti že kar moreče tone. (V album, Pesem, Romanca, Po ljubezni. Balada o starosti, Stara pesem, Dolga pesem z žalostnim koncem).
■Motivno je Menart zelo širok v najboljšem pomenu besede.
Ljubezenska lirika tvori v «Prvi jeseni» nedvomno stržen. Zbrana je v ciklih, ki sledijo prvemu krvavo temnemu akordu Skratnih listov. Cikli, označeni s silno lepimi, a do kraja preprostimi naslovi (Deževne kaplje, Sonce med meglami. Rosne pajčevine, Goli park ter Odmev), tvorijo nekak okvir, tretji preide v najgloblje slikanje ljubezni.
Tragedijo, ki jo je pesnik doživel v ljubezni, je lepo izpovedal v sonetnem vencu, ki nosi naslov »Ovenela krizantema«. Sonetni venec je umetnina kot celota. Oblikovno je dognan. v 13. sonetu pa skriva ime žene, ki ga je navdihnila. — Poleg celote pa so silno Ie-
Baletni \rečer v Kopru
V počastitev 10. obletnice osvoboditve priredi Baleina šola v Kopru v sredo, dne 1. junija ob 20. uri, v dvorani Gledališča Slovenskega Primorja baletni večer. Plese za baletni večer sta naštudirala Vuka in Slavko Hiti, pri klavirju spremlja Lojzka Peršičeva, ki izvaja tudi nekaj solo klavirskih točk, in sicer Chopena, Brahmsa in De-bussyja.
Koprsko baletno šolo poznamo že iz več prejšnjih nastopov, ki nam jih je pripravila v času svojega rednega študija v letih 1949 do 1953. Potem so z delom prekinili in so začeli redno vaditi trije tečaji (otroci iz otroškega vrtca, iz osnovne šole in odrasli) šele januarja letos. Po petmesečnem delu bomo že videli prve sadove — baletni večer. Otroci so nas letos že prijemo presenetili na produkciji glasbene šole in na telovadni akademiji TD «Partizanu, gotovo nas bodo 'udi n? baletnem večeru.

Vtika Uiti pri plesu. Nastopu tudi na baletnem večeru v sredo 1. junijaa.
.pe podobe, ki jih je ustvaril .pesnik v posameznih sonetih. Tako mi ne gre iz spomina slika matere, ki si iztrže zlate zobe iz svojih ust, da bi dala otrokom hrano (6. sonet), dalje primera bršljana ter Špartanca {4. sonet), lep opis lirike az polpreteklih časov (S. sonet).
Devet »Vojnih slik« priča o veliki moči čustvene domišljije Me-nartovega pesniškega sveta. Pesnik vojne ni doživljal aktivno, hočem reči. bil je še otrok, toda spomini, ki so mu jih ta leta zapustila, so bili .in so v njem tako močni, da po-uo/ivlja danes strahote vojne kot čisto resnične dogodke, ki. jih je sam doživel. Poleg ite velike osebne prizadetosti odlikuje te slike velika konciznost .in skopost v izrazu (saj so poleg pesmi Svitanica in Očetov grob) v tem najbolj značilne.
»Pohojena slika« je najbolj človeški dokument sredi nečloveškega divjanja vojne, pesem je vredna, da jo navedem v celoti:
Fronta šla je. V pustem jarku obledela slika: kodrolašček, ki se ljubko mamici dobrika; mamica ga srečno gleda
in se mu smeji.---
In ne ve, da je na robu \ bleda sled krvi.
Menart se ne boji v liriki, (ki je v Vojnih slikah deskriptivna le v toliko, v kolikor skuša z deskripcijo — najcenejšim in realističnim sredstvom — doseči čustven efekt) takih izrazov, ki bi jih razvajeno uho na preneslo in ki so jih nekoč Gradniku očitali (J. Vidmar, uvod v Svetle samote): muhe, črvi, mrčes, mravljinci, gnoj, poklapan itd. Toda to so stare zahteve. Danes pa nam more tudi to vzbuditi poleg gnusa veličino občutja.
Lepa je njegova žalostna »Uspavanka«, ki govori o materi, ki so jo posilili italijanski vojaki. Zeljo in materino hrepenenje izražata verza ((Rasti, rasti, sinko zlati, / in l<o zrasteš, boš kot mali, / dober človek, ne kot oče, očka tvoj, žival pijana), ki sta potrdilo vere v Dobro.
Posebno poglavje so njegove avtobiografske pesmi (Stihi" mojega spdmina, Očetov grob, Osamljenost), ki nam odkrivajo težko življenje sirote brez očeta, na pol samemu sebi prepuščenega otroka. Sicer pa so tudi ljubezenske pesmi najboljši ključ za njegovo življenje. Prvo spoznanje ljubezni (sicer je napačno, da pravim .»prvo«, bolje ali edino prav bi bilo »dosedanje«) s svetom pa je zapustilo v pesniku dokaj mračno podobo. In tu bi bilo morda mesto, da spregovorim o njegovem pesimizmu.
Ze v prvi zbiiki je bilo opaziti, da je Menart med vsemi s pesimizmom v najbližjem sorodstvu. Če bi se pozanimali za njegove vzroke, tedaj bi lahko marsikaj navedli, kar nam je pravzaprav sam v veliki meri odkril v pesmi »Stoletje solda-tov« (iz prve zbirke): slabo ekonomsko stanje v otroški dobi, posebno ko je postal sirota brez očeta; nato grozote vojne: strah, obup nad člo-vekom-zverjo; prva leta po vojni: iskanje mladeniča, ki je v takem kaosu le težko videl in našel svojo pot, obenem čas velikih trenj, ko smo bili v veliki negotovosti in nas je še vedno strašila misel na vojno. Veliko je pripomogla tudi nesrečna ljubezen, o kateri beremo v tej knjigi.
Vse to je sodelovalo, da se je v njegovem pesniškem svetu izoblikoval tisti ton. ki preveva domala vse njegove pesmi in ki je, če ne že leopardijevsko pesimističen, vsaj me :'nd jedko-fcinično-lpesitmisicičen (Romanca, Tihožiiltje /. ) Težko bi bilo tu zagotovo reči, ali je to v Menartu prehodnega značaja ali mu bo ostalo.
■Prva jesen« je napisana odločno v tr j smeri. Le v odmevu ima dve pesmi, ki napovedujeta, če jih prav razumem, preobrat v njegovem čustvovanju, Vero v človeka je delno spoznal že dosedaj, morda ji le .preveč ni zaupal. Zato upamo, da se bodo uresničile njegove besede: »In v srcih šel bom v svet kot dobra bit ljudi, Icoi dobra vest ljudi boni ti sto smereh šel v svet. in zmerom lep in mlad brez konca snubil bom, brez konca ljubljen bom, ves svež in lep in mlad.«
(Odmev)
Te bežno, le delno skicirano sliko Menartovega pesniškega obraza bi rad zaključil z mislijo, .ki bi mu jo rad od srca iskreno osebno povedal, pa naj stoji tu, ker kdo-ve kdaj se bova spet srečala:
Svet je tak, kakor si ga ti pričaral v svojih pesmih, a je le deloma •talk. Veliko si spoznal in videl, a ne šc vsega. Veliko si videl Lepote, nekaj manj Strasti in Ljubezni, a vse premalo Dobrote. Ko boš vso to videl, v enaki meri protehtal ter spoznal ženo talko, kakršna je v dolgem življenju in ne v dclcih le-tega, tedaj sem prepričan, da boš zapel svetle pesmi o tq)ki sreči. Takrat boš človeku .prišel blizu kot človek. In takega te pričakujemo
Knjigo »Prva jesen« je izdala Primorska založba . Lipa v Kapru, opremo je oskrbel Grega Košak. — Z opremo se Je 'težko strinjam. Da je moderna, ne dvomim. Da jc delo mladega, veliko obetajočega umetnika, tudi vem. Da je precej v modi, je vsem znano. Da jc pa več kot za koga neprebavljiva, jc pa samo žalostno dejstvo. Modne novosti, pa naj si bodo pristno domače ali ,pa uvožene, pa čeprav iz same Francije, pa zlepa ne morejo ogreti. Lahko le zanimajo. V tem ima verjetno J. Vidmar prav, ko pravi >... manj me bo bolel posmeh bodočih rodov, kakor bi me pekla zavest, da sem bil samo za trenutek previden nasproti svojemu prepričanju, da sem se pustil za-.vttasriti z modncTjo, modernostjo, sodobnostjo... Toliko o novota-rijah abstraktne umetnosti (SI. Por. 29.3. 1,3. XII. 1953. str. 4.)
Primorsko založbo lahko pohvalimo, da je knjigo izdala v prikupni tiskarski (kateri so vendar ušle dve ali tri tiskovne napake) in knjigo-veški opremi, a za tako okusno opremo ni bilo treba nobenega prizadevanja. (Glej odgovore Slavka Sušnika v 20. štev. Slov. Jadrana!)
Marijan Brecelj
Prvi festival primorskih študentov je za nami. Zaključena je veličastna manifestacija, s katero so primorski študentje proslavili desetletnico svobodnega življenja in svobodne graditve v novih pogojih.
Če danes, ko smo se spet vrnili na študije v Ljubljano, ponovno oživljamo spomine na festivalske dni, ki smo jih preživeli med primorskim ljudstvom, iz katerega smo izšli, smo zadovoljni in srečni. Ljudje so nas povsod sprejemali prisrčno in ljubeznivo. Od Ilirske Bistrice do Mirna in od Podbrda do Kopra, kjer so gostovale študentske skupine povsod so nas .polne dvorane nagrajevale s toplimi aplavzi, darili in cvetjem.
Na Prvem festivalu primorskih študentov, ki sta ga ob sodelovanju vseh primorskih študentov organizirala Klub primorskih študentov in Postojnski akademski klub, so sodelovale sledeče skupine: Moški pevski zbor Kluba primorskih študen-•tov »Vinko Vodopivcc«, igralska družina Postojnskega akademskega kluba s komedijo »človek, ki je videl smrt«, igralska družina KPŠ z dramo »Raatrganci«, igralska družina tržaških študentov z igro »Taki smo«, dalje literarno-glasbena skupina primorskih študentov in fizkul-turne skupine. Zal, sla morala udeležbo na festivalu odpovedati Glasbena matica iz Trsta in akademsko dijaško društvo »Simon Gregorčič« iz Gorice, ker jim italijanske oblasti niso izdale pravočasno .potnih dovoljenj.
Svečana otvoritev festivala, ki so se je poleg pokrovitelja festivala Ti-nota P.emšikarja udeležili številni zastopniki oblasti in organizacij, je bila S. maja na trgu v Sežani. V dneh od 7. do 15. maja so omenjene študentski' skupine prepotovale vso Primorsko. V Izredno napornih turnejah (skupine so nastopale tudi dvakrat ah ivlo trikrat dnevno) so
Prizor iz 1. dejanju Nušičeve komedije Gospa minisitricu« t; uprizoritvi IKVD Frane Zgonik- iz Branika. O uprizoritvi smo pisali v
prejšnji številki.
B. TRAVEN: ZAKLAD SIERRE MADRE
Naši bralci se prav gotovo še spomnijo tega romana, ki smo ga objavljali v našem časopisu. Zdaj pa je izšel v knjigi, ki j'e sicer namenjena predvsem mladini, toda tudi odrale bo zadovoljila fantastika in napete prigode s Spoznavanjem o vrednosti in nevre.dnosti človeškega življenja.
Ime B. Travna je že dolgo znano kot ime dobrega pisatelja, ki so ga prevajali in ga še prevajajo v najrazličnejše jezike. O pisatelju pa vemo komajda več kot to. Kajti to je človek, baje Nemec, ki že nad 30 let spretno skriva svoje pravo ime in svojo osebnost in svet še danes ne ve, kdo pravzaprav je. Poznamo samo njegova dela. ekso-itična in poslolovska. polna psihološke poglobljenosti in socialnega čuta. »Zaklad Sierre Madre« (po romanu so posneli tudi film) nam pripoveduje o treh iskalcih zlata, obsedenih od zlate mrzlice in zastrupljenih od pohlepa po bogastvu, v podtekstu pa občutimo hkrati obtožbo in široko človeško razumevanje. Pravijo, da je to naj-
boljše Travnovo delo. Toda žal imamo v slovenskem prevdu le nekaj njegovih del, da bi lahko o tem sodil i. Vsekakor lahko postavimo Travna ob stran velikim in dobrim pisateljem.
IVANA BRLIC — MAZURANIC: PRIPOVEDKE IZ DAVNINE
Pripovedke hrvatske pisateljice Ivane Brlič — Mažuraniič so že pred skoraj tridesetimi let.i prevedli v francoščino, angleščino, nemščino. ruščino, švedščino in jo o-premljali z razkošnimi ilustracijami. Sele zdaj pa smo dobili tudi prevod Toneta Potokarja v slovenščino. Čeprav je knjiga namenjena v prvi vrsti mladini, bo pomenila tudi odraslemu bralcu svojevrstni literarni dar. Knjigo krasijo ilustracije hrvatskega slikarja — grafika Alberta Klnerta, oprema knjige pa je delo Milana Miheliča. Uvodoma je napisal prevajalec Ton's Potokar nekaj besed o pisateljici in kratko karakteristiko njenega življenjskega dela. Vsekakor je bil že čas, da smo dobili to delo tudi v slovenskem prevodu in le obžalovati moramo, da take* pozno
obiskale 2S primorskih vasi in mest in uprizorile skupno 49 kullumih in športnih prireditev.
Svoj Prvi .festival so primorski študentje zaključili s slavnostno akademijo v nedeljo, dne 15. maja v Novi Gorici. V nabito polni dvorani študentov in prebivalcev Nove Gorice sla govorila pokrovitelj festivala tov. Tine Re-rnškar in rektor ljubljanske univerze prof. ing. dr. Anton Kuhelj. Študentom sta ob uspešnem zaključku festivala čestitala in izrazila upanje, da se bodo v prihodnjem letu ponovno .množično vrnili med primorsko ljudstvo.
Za zaključek moremo ugotovili, da je 1. lestival primorskih študentov docela uspel. K temu so pripomogli študentje, prav tako pa primorsko ljudstvo. -Študentje smo dol-ž.ni toplo zahvalo vsakomur, ki nas je v naših prizadevanjih podprl. Ob veliki moralni in materialni podpori, ki smo je bili deležni ob priliki festivala, smo se še enkrat prepričali, da so Primorci razumeli .namene •in želje, s katerimi smo prišli mednje.	A. Miklavčič
BOROVI
»lazirganci«
Prvi festival primorskih študentov, ki je bil v ekviru proslav za 10. obletnico osvoboditve, je bil zaključen 15. maja v 'Novi Corici. Na teh prireditvah je sodelovala tudi igralska družina z Borovo dramo »Raztrgan-ci«.
Mislim, da je bila za takšen jubilej izbira »Raztrgancev najprimernejša. Glavne vloge so si razdelili predvsem študentje filozofske, pravne in ekonomske fakultete, ki so že v gimnazijskih letih nastopali v MKUD. SKUD, KUD itd. V ansamblu ni bilo niti enega slušatelja Akademije za igralsko umetnost, kar naj bi bilo predvsem opravičilo — ali izgovor —- za mestoma neprimerno dikcijo.
Kot vsak resnejši amaterski oder, tudi ta igralska skupina ni imela večjih ambicij, kakor solidno podati tekst. Potrudili so se in se v nekaterih prizorih 111 posameznih vlogah dvignili nad diletantizem in zaigrali mestoma s tisto sugestivno močjo, ki je vklenila gledalce. Igro je režiral absolvent gozdarske fakultete Marjan Blažič.
Svojo prvo vajo so imeli src-di marca v neki predavalnici v univerzitetnem poslopju. Ker jim predavanja in pripravljanja na izpite niso puščala mnogo prostega časa, so vadili samo enkrat na teden. Šele nekaj dni pred gostovanji so se preselili na oder.
Dne 7. maja so se odpravili na osemdnevno gostovanje po Primorski. Prvo predstavo so imeli v Po-stojni. nato so igrali v Studenem, se ustavili v Vipavi, potem pa krenili na Idrijsko. Tolminsko in v Goriška Brda.
Težko je najti izraz, ki bi ne po-plitvil in razvodenel pozornosti in skoraj materinske gostoljubnosti ljudi v večini krajev, kjer so gostovali. Brez pretiravanja lahko zaključim, da bo teh osem dni ostalo vsem sodelujočim v prijetnem in vzpodbudnem spominu.	— sik —
JOSIP JURČIČ: c?a
?
O priljubljenosti naših klasikov govore ponatisi. In Josip Jurčič je eden izmed tistih, ki jih ljudje bero najraje, dijaki pa se pri njih nauče največ. Zato je hvalevredno, da je Primorska založba ponatisnila v svoji zbirki »Naši pesniki in pisatelji«, Id je s to knjigo dosegla 10. zvezek. Jurčičevo delo »Sosedov sin«.
Drobni knjižici je spremno besedo in opombe napisal dr. Mirko Rupelj, ki je tudi urednik Jurčičevega Zbranega dola. V njej dokaj podrobno analizira vzroke in povod, da se je Jurčič lotil tega delca. Odkritj delček naše literarne zgodovine v zvezi z almanahom Mladiko in označi to Jurčičevo najboljše delo ter vse značilnosti, ki so z njim v zvezi.
Tri risbe v tekstu in naslovna stran so delo Jožeta Pohlena, Posebno prikupna je naslovna stran izdelana s precejšnjim smislom za deko-niitivnost. Pa tudi risbe so prijetne.
M. Brecelj
MATEVŽ HACE
Naše gasilstvo je nedvomno med najstarejšimi organizacijami v državi. Naša gasilska društva so stara že nad osemdeset let. Pridobila so si bogate strokovno izkušnje, ki so jih vedno s pridom uporabljala pri •zvTsevanjlu svojega humanitarnega poslanstva. G.i^l-ka organizacija je nastala pri nas še v dobi, ko smo se Slovondi morali l>oriti še za svoje osnovne pravici' — za slovensko govorico v šolah in uradih, za priznanje svoje narodnostne opredelitve na sploh, -/.lasti proti trdemu iiemškularstvu, ki je povsod cvetelo in se šopirilo posebno po naši zeleni Štajerski.
D.i je gasilstvo res humanitarna organizacija ¡11 jo kol tako naši ljudje tudi razumejo, je najboljši doka/, to. da so najbolj priljubljene wt n ijbolj obiskane in podprte prav g.e '-'k prireditve povsod \ Sloveniji, p.1 naj bodo to navadne veselice. ali pa gasilske vaje. združene s prosvetno-kulturnimi nastopi. Prav tako so gasilci deležni pomoči vsega ljudstva pri zidavi .ta- kkih domov, pri nabavi potrebnega gasilskega orodja in podobno. V gasilski zgodovini je niši-!o primerov, da so vašeaie pomagali gasilcem. Ljudstvo se dobro zaveda, kaj mu pomenijo lak i organizirana in strokovno izve/banu ti r 'opremljena gasilska društva na vasi. Za;lo slovenski človek ceni in spoštuje gasilce ter jim rad pomaga, kjerkol in kadarkoli je lo potrebno. Razumljivo pa je, da <0 mladi generaciji. ki je pri nas zrasla med vojno in p. 1 njej, te dobre lastnosti šele vcepljajo. Tako lx) tudi mladina v prihodnjo v večjem številu vslopalj v gasilsko organizacijo in po društvih počasi prevzemala mesto gasilcev, ki so že onemogli pri opravlja» ¡-.i tega človekoljubnega dela.
N.lš slovenski človek si ne more zamisliti nobene elementarne ne-
po/ara povodnji, 5
)otri s.i
pomoči gasil-je v tem po-še se ji po-letne fašistične
orga-v ga-
sreco
in potlobno brez cev. Samo Pr.aiorska gledu še zaostala zna; 1 posledice 25 okupac je.
\ a/.no vprašanje gasilsko iiizaci je ji številčna razvrstite silskih društev. Tako vidimo, da j-h je v* okraju Murska Sobota 158, v Ljuiomeru 91, v Kranju 83. Značilno je, da imajo tako številna društva v Murski Soboti, čeprav je znan", da ta okraj nima tako zelo razvitega gospodarstvi. kot je 'to drugod. Toda v Prekmurju s > gasilske organizacije globoko '/.a-¡dnine na vasi. Zaradi svoje tradicije imajo v življenju kmetov veliko vlogo.
Naj omenim še to. da je v glavnem mestu slovenske dežele — v Ljubljani — 211 gasilskih društev, v Celju jih je 110, v Mariboru pa 77. Razumljivo je. da imajo mesta veliko boljše pogoje za strokovno vzgojo svojih kadrov 11 za kulturni razvoj svojega članstva, kol pa podeželje. Imajo več šol, dobre prometne zveze, več strokovnega in intelektualnega kadra, ki se jo več desetletij odlikoval v gasilstvu. Mnogi cenijo gasilska društva tudi po njihovi opremljenosti zlasti z moto-rizacijo — ne pa samo po članstvu. Doba ročnih bri/.glak, ki smo jili še pred dvajsetimi leti dobivali v gospodarsko zaostalih krajih, že mineva, čeravno jih je v Sloveniji še pre-
cej. Zato pa je želja in vedno glasnejša zahteva slehernega gasilskega društva, ludi po hribovskih vaseh, da se dokoplje do solidne motorke.
Največ motor zacije imajo gasilci v okrajih Kranj, Ptuj in Slovenj-gradec. kar ji- značilno in razumljivo posebno za Kranj in Slovenj-gradec, ki imata močno in razvito industrijo. Najmanj motoijizacijo imajo gasilska društva v okrajih Črnomelj), Kočevje, Gorica in Postojna. Značilno /a te okraji1 je, da so tudi gospodarsko zaostali, da so 10 bili izrazito partizanski kraji. kjer je okupator uničeval gasilski' domove in jih oropal orodja. Mnoga društva v teh partizanskih okrajih, /lasti na Notranjskem, so svoje gasilske oblek,- .laki, partizanskim borcem. Vse to je bilo treba po vojni obnavljali. Popolnoma

£
pogo|e za njen M/.voj, kot pa podeželje. zato , ii v mestu veliko boljše iiuikcionii.i. Vzporedno z našim splošnim razvojem l>o treba ludi preventivno požarno službo dvignili na višjo Stopnjo. Povsod naj bi bilo na svojem meslu brezhibno gasilsko orodje ¡11 aparati, urejene bi morale biti varnostne naprave po tovarnah. Šolah in javnih zgradbah. Dobre varnostne naprave bi morale bili ludi na deželi, po vaseh, v raznih gospodarskih poslopjih in drugod. Mnogo je odvisno 'tudi oil solidnega sodelovanja med dimnikarji in protiletalsko zaščito. Preventivna požarna služba mora preiti gasilcem v meso in kri, da jo bodo znali na svojem področju kar najuspešnejše uveljavili. Prav 1 iko je potrebna vzgoja vseli naših ljudi \ leni smislu, da bodo
■'..' ■	IH TJliTl IHM"

m
Zavest naših gasilcev se iz ieta v leto dviga. To se odraža in manifestira povsod lam, kjer je potrebno, da se gasilci izkažejo — bodisi na strokovnih vajah, l>odisi na lesi i valih in drugih gasilskih prireditvah, ki se jih redno stoodstotno udeležujejo, — kol tudi povsod tam, kjer je potrebna njihova pomoč. Tako so pri velikih poplavah lani v Celju in drugod po Štajerskem prav gasilci nudili krasne vzglede nesebičnega dela in domovinske požrtvovalnosti. ko so izkazovali v najtežjih pogojih svojo pomoč 'tako skupnosti kol posameznikm. Omenili moramo tudi kuliurno-prosvet-110 dejavnost, s katero se gasilci po nekaterih krajih in raznih predelih domovine zelo aklivno ukvarjajo.
Kol se na splošno izboljšujejo odnosi in koordinacija med občinskimi in okrajnimi ljudskimi odbori, lako se je izboljšal ludi odnos do rganizacij, med katere ;.isilstvo. F o se
D O V i. N E NAŠIH VASI
..........-
.... •
IP
'M

Brezovica pri Materiji
tudi gasilska organizacija od ljudske oblajati v vseh prizadevanjih.
S tem bi bile v kratkem nekako osnovne značilnosti skega gasilstva. Razumljivo, naša gasilska zanima, kake se razvijajo g
deležna r.|;enih
podane sloven-da se
organizacija tudi živo žive, kako delajo in isikka društva ¡mi dru-
obiskova-skupnem podobno
množičnih suada ludi zlast i
odraža
v vse vecfi pomoči, ki jo je
gih republikah naše države. Kako so povezana z ljudmi, kakšen napredek <0 doživela po vojni, kakšen način dela bi bilo treba uvesti in kako bi1 se med seboj čimbolj spoznali. Morda naj bi prirejali skupne h slivah', skupinska potovanja
ali naj bi se medsebojno li. okrepili sodelovanje v gasilskem glasilu in Skraiika, polno je možnosti, da bi se gasilci vse države med seboj spoznavali in si posredovali svoje delovne izkušnje. Potrebni bi bili pogostejši sestanki med gasilskimi vodstvi vseh republik naše federacije, da bi na njih izmenjali svoje izkušnje. Od tega bi imela korist vsa naša družba, ker bi se s tem utrjevala vloga socialistične gasilske organizacije v naši deželi, namenje-kor istim jugoslovan-
na skvh
splošnim narodov.
OBČINSKI PRAZNIK. Y HERPIÍLJAH-KOZINI
-v'*"
.;; • '-¡ .. t" ... i - >
J>*v~
$
; > Hv- , '
sfcfSP' -I.
" vi •M'.üss-.'i
maja. je minilo enajst i. ko je .partizanska patrulja VDV napadla na eesli pri Nasircu nemški avto. Pri leni je bil ubil višji sovražni častnik. Razen lega so partizani uničili avto. Nacifašistom pa je bil to povod za divje maščevanji' nad prebivalstvom. Še istega dne so obkolili lleroiiie, Kozino in
ob-
ratovali prva stekla. To bo k povečanju
Chilli l'C.D fíezuljiik z ročnobrizgalno po končani raji
razumljivo je. da želijo i i delovno obleko /a 1 Atrišče, pa ludi druge parade, razne proslave.
gasuci ime-aje in po-boljš,') za državne in
i upoštevali pre-v sein našem go-
narodne praznike, za festivale, gasilske prireditve in podobno. Kjerkoli primanjkuje gasilcem oblek, ni prave zavzetosti za aklivno delo v društvih, posebno n:- pri mladini, l.ar je seveda v škodo gasilski organizaciji.
Neobhodna nujnost vsakega gasilskega društva, ozko povezana z v-em njegovim delovanjem, je gasilski dom. Z njimi je precej na •:<'•!.» posejana naša slovenska zem-
/nali uporabljali venlivno službo v spodarslvu.
Največ požarov je bilo v preteklosti v okrajih Murska Sobota, Krško in Postojna, najmanj pa v Črnomlju, Kočev ju in Tolminu.
Spričo splošnega pomena gasilstva za našo družbo so zelo važni
bkolili H okoliške vasi računavalti. gledali, kako hove domove dolžnimi žrtvami, polnouia požgali, le nekaj hiš. med pokradli živino in no imeljc.
rpelje, Kozini ter začeli krvavo „judje so pretresi i r1! je sovražnik ropal ii|'-in se znašal nad ne-Vas Beko so po-\' Ocizli je ostalo tem ko so drugod vse kobč.kaj v red-
vodnji žali i.izne nice
kar p ret kakovost rije bi I Sicer
strokovni gasilsl
KI
dali
! i.
k-jer
jih je v Prekmurju, kateri bolj pcxlobni ga-
silskirn orodjarnam. Precej jih je potrebno večjih popravil. Dr/i pa ludi to. da imajo po nekaterih krajih prekrasne gasilske domove kol v Konjicah, v okolici Celja, na Ljubljanskem barju, okoli Maribora in Kranja in še drugod. Najmanj gas kkih domov je v primorskih krajih Tolmin, Sežana in Gorica, in lo prav zaradi lega, ker so lam začela gasilska društva z. aktivnim delom šele po priključitvi k naši deželi Zato bo na Primorskem potrebno še veliko dela, da se bo gasilstvo dvignilo na primerno višino.
itzredno važno (vprašanje .g;u>il-stva je preventivna služba. Ta je še vse premalo razvita, razen v nekaterih meslili, kar je pač značilno, ker imajo mesta neprimerno boljše
šola v Medvt je lepo npr mljena organizaciji dala že ve/banih častnikov, čajev je bilo največ boli Pluju 111 L ju I pa v Črnomlju, Ko: ljah Mnogo jih je ni. Celju in Maril da bi vsi častniki, rali gasilsko šolo bodoče posvetili ve silskim tečajem na ju in v
tečaji in gasikk; pri Ljubljani. Ta
n i
njih aktivno sodel
V' Sloveniji je operativcev 31.4
. isikk. lipi) število iz-Strokovnih lo-v Murski So-tomeru, najmanji čevju ¡11 Trbov-I lil I i v Ljublja-boru. Zeli 1 i je.
ki so absolvi-v Medvodali. v e pozornosti ga-svojem podroe-
)V;
Člani /',SZ 7.crtwnica oh 15-lctnici
Uve
aktivnih članov-lakih članic 5113, mladincev 1752, mladink 583, dragih članov 459S in članic 10Wi: skupaj torej vsega članstva 17.523. Pri znani gasilski tradiciji v Sloveniji pa je dejstvo, da je vse premalo mladine vključene v gasilska društva, za kar sem vzroke že uvodoma nakazal. Naša mladina se v glavnem izživlja v športnih organizacijah. Omenil sem ludi pomanjkanje oblek, kar je sicer v zvezi s splaJluim gospodarskim s/lanjem društva, je pa resna ovira /a vključevanje mladine v gasilsko organizacijo. Stari gasilci in ludi drugi ljubitelji gasilstva delajo vse, da bi gasilsko organizacijo še bolj približali mladini. V gasilstvu imamo mnogo veteranov, ki so že po 30 in -10, pa tudi 50 in več let aktivni člani, Na zadnjem gasilskem festivalu v Cerknici na Notranjskem smo videli celo dva gasilska veterana, ki sta že 60 let člana tamoš-njega gasilskega društva. Razen mladine pa bi bilo treba pridobiti v gasilske vrste tudi več žena. Vsako gasilsko društvo bi1 moralo skrbeti, da bi imelo v svojih vrstah vsaj 15—20 žena in deklet, kar jo neobhodno potrebno že v sedanji dobi gospodarskega razvoja naše dežele, posebno pa še za časa vojne, odgovarja pa tudi splošnemu položaju in enakopravnosti žene na vseh področjih družbeno dejjavno-sti, kar mora veljati tmli 7.» Primorsko.
Delu
kolektiv gradbenega podjetju 1' llerpeljah-Kozini
Toda 1'udslvo teli krajev ni klonilo. Odgovorilo je z množičnim odhodom v partizaane. Ogorčeno nad grozotami je složno dvignilo pesti in se uprlo sovražnikom.
Ob enajsti obletnici tega za občane Herpelj in Kozine zgodovinskega dne jc prav, da napišemo nekoliko vrstile o njihovem povojnem delu v prizadevanju za gospodarski, kulturni in socialni napredek.
Izrazito kraška tla na vsem območju sedanje občine Herpelje-Ko-zina pričajo, da so li ¡kraji siromašni. Kmetje se predvsem ukvarjajo z živinorejo, s čimer pa se ne morejo preživljali. Zaradi lega so pred dobrini letom prenesli iz Sežane v Iierpelje tovarno steklene galan-tt rije. Tako se je gospodarsko sla-nje občine izboljšalo. V tej tovarni je dobilo , zaposlitev 130 ljudi. V bližnji prihodnosti pa predvidevajo, da bo v tem edinem industrijskem objektu 71:1 področju bodoče komune lahko delalo okoli 300 ljudi.
Dela za razširitev tega objekta naglo napredujejo. Predvidevajo, da bo čez dober mesec dni začela ob-
ne proizvodnje. »Ce se zanašaš 11,1 tuje steklo, pravijo, »ne boš dosegel nikdar zaželenega uspeha v proizvodnji steklenih izdelkov.« Zaradi lega hočejo čimprej sami proizvajali steklo. Pa ne samo to. Predvidevajo celo izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, Za 10 imajo že potrebno osnutke. Potrebna je le •tehnična oprema in prostori. Po vsem tem lahko ugotovimo, da ima tovarna steklene galanterije v Iler-peljah lopo bodočnost.
Z dograditvijo cesto Koper—Senožeče, bo postala Kozina važno cestno križišče. Potniki in turisti, ki gredo tod mimo, se skoraj vedno ustavijo. Zato je pričakovali tudi vedno večji gostinski promet. Sedanja gostišča niso tako urejena, da bi povsem služila svojemu namenu. Občinski ljudski odbor pa jo to proučili v zvezi z. desetletnim planom razvoja turizma v naših krajih ž.o preurejajo na Kozini primemo gostišče, ki bo nudilo gostu — potniku in turistu vse, kar si bo zaželel. Prav tako imajo v načrtu preureditev in olepšanje trgovin in drugih poslovnih prostorov, tako da
a
peč za lupljenje vsekakor pripomoglo ¡11 izboljšanju proiz-
. Sedaj morajo namreč dova-klo, iz katerega izdelujejo vrste gumbov, biserne ovral-11 podobno, iz drugih steklarn, j potlražuji- izdelke. Tudi izdelkov sli klene galanle-ko še izboljšali, ede liga ludi sedaj ni kaj
očitali tovarni. To med drugim dokazuje zanimanje nozemskih trgovcev /a njeno izdelke razstavljene na ladji Ueka . ki je nedavno plula po Daljrr. m vzhodu. Vendar kakovost ni takšna, kakor pričakujejo, da jo bodo dosegli z uporabo stekla last-
bosta Herpelje in Kozina imela lepši izgled, kar je za turizem in gostinstvo zelo važno. Razen tega pa nameravajo že letos na bližnjem Slavniku postavili planinsko kočo. Potniku-turistu bo tako omogočena kratka lura na ta najvišji vrh našega Krasa. odkodeT je lep razgled na morje in okolico.
Ker sla Herpelje in Kozina že od nekdaj središče obrobnega Krasa, bo lu .po novi upravno - teritorialni razdelitvi sedež komune. V novem zadružnem domu v I-Ierpeljah bodo imeli pisarne in dvorano za prireditev. V zvezi z zdravstveno zaščilo prebivalstva pa so pred kratkim odprli na Kozini lep zdravstveni dom. Prav tako s.i ljudski odbor občine prizadeva napeljati v Herpelje vodovod. Vendar lo ne bodo mogli uresničiti, dokler ne bo lu dograjena nova cesta, ker predvide--vajo, da bi takojšnja napeljava vodovoda v Herpelje bila v napoto pri delu in bi prišlo do nepotrebnih stroškov zaradi premeščanja vodovodne napeljave, ki se bo križala s cesto.
Zasluženo priznanje so dobili Herpeljci in Kozinci letos ludi za kulturno udejstvovanje. Prosvetno društvo na Kozini in društvo »Svoboda« v Herpeljah sta letos že večkrat nastopili s pestrim programom. Med drugim je herpeljska »Svoboda-. sodelovala v radijskm tekmovanju pevskih zborov in prejela tretjo nagrado. Na tekmovanju v Dutov-Ijah 8. maja letos pa so odnesli prvo nagrado za mešani zbor. drugo nagrado pa je prejel ženski pevski zbor. Dramski odsek »Svobode« pa sedaj pripravlja za oder Finžgar-jevo »Verigo«.
Kakor vidimo, je torej življenje v Herpeljah in Kozini precej razgibano in so lahko vsi občani upravičeno ponosni na dosežene uspehe v enajstih letih po osvoboditvi.
= BRANKO COPIC:
Ondan me je reški avtobus zapeljal na mejo Krasa in Brkinov, Pivi ii vi is kraja: sivo kamenje, mlaka — napajal išče za vasjo, pusti pašniki, nagosto zaraščeni 7, brinjem in drugim grmovjem, široka asfaltirana cesta z mladim drevjem na obeh straneh.
Avtobus se je bil že skril v daljavi, ko sem usmeril korak po cesti proti Brezovici. Ob cesti je bilo vedno več" kamenja, brinja in grmovja. Kje le tiči ta vas? Ali je mogoče tako majhna, da je vsa skrila med grmovjem? Iskal sem v hrib, ki je vedno bolj rasel pred mano, ko sem se bližal vrhu kame-nitega grebena. Na grebenu sem presenečen ¡obstal. Kakih petdeset metrov pod mano je ležala podolgovata ravan plodnega polja in obdelanih njiv. Prava oaza sredi kraškega kamenja. Tam daleč pa se je, skrita v sadnem drevju, belila Brezovica.
Med ostrim kamenjem se je paslo nekaj krav. Star mož, Anton Stanoič, po domače Brclkov je stal lam zraven in pazil na živino. Pozdravil sem in se mu jionudil za pomagača. Mož se je dobrovoljno nasmejal. Rad sprejme ponudbo, toda le za razgovor. Kar zadeva živino, še sam nima kaj delati, ker je pohlevna in nikamor ne uhaja. Iz žepa je potegnil oguljen izvod »Slovenskega Jadrana- in dejal:
»Vidiš, tega sem že vsega prebral na paši. Danes mi bodo -prinesli novo številko, da mi ne bo dolgčas.«
Vprašal sem ga, če se kaj spomin;:! 1111 veliki vseljudski tabor, ki je bil v Brezovici 1383. leta. In ta razsežna ravan v dolini? Nekoč je moralo biti tu veliko jezero. O taboru in jezeru bo povedal učitelj, je pojasnil. Postal sem radoveden na učitelja, ki ga je že prej omenjal voznik, kateremu sem se pridružil na poti od Tubelj do Rožic.
vasi so mi v kmetijski zadrugi ponovno prijioročili učitelja, ki stanuje na številki osem pri štirih velikih lipah. Ta učitelj mora biti res ¡iravi leksikon spominov, ker me vsi pošiljajo k njemu.
Po obrežju nekdanjega jezera je speljana cesia v dolino. Pod ceslo je drevored velikih lip, hrastov in jesenov. V dolini ob robu rodovitnega polja leče potok Ločca.
VSELJUDSKI TABOR 1883 LETA
Oglasil sem se na številki osem in povpraševal po učitelju. Sprejela 1110 je prijazna žena. Mož še počiva, ker ga tare naduha ¡11 še druge bolezni, je povedala. Ce imam še druge opravke, jih lahko uredim in se kasneje oglasim. Prav, si bom ogledal to zanimivo dolino še z, druge s l rani. Povspel sem se jjod vrh Gra-dašce in od tam krenil po grebenu do razvalin nekdanjega gradu. Napravil sem nekaj posnetkov in se spustil s pečine v dolino do požiralnika. Rodovitnost zemlje je vidna iz bujne trave in njivskih kultur. Komaj nekaj metrov nad dolino pa štrlijo v zrak od burje obrušene »kile in kamenje ...
Upokojeni učitelj Ludvik Zerjal, ki so ga tako priporočali, me je vljudno sprejel. Mož -ima danes za seboj — skoro pol stoletja vzgojnega dela! Več njegovih nekdanjih učencev je doseglo naziv jDrofesor-
5f~ v : ;.'	'-V^siii.:^
ja, ali inženirja. To jo s ponosom povedal, Nelahka služba, napori med NOB in drugo so mu nakopali težko naduho. Iz svojih spominov pa je povedal:
Ta kraj so pred 72 leti izbrali za vseljudski tabor, na katerega so prišli ljudje iz Podgrada, Hrušice, Obrova, Gradiašča, Markovščinc, Slivja; Materije), Artviž, Ostravi.ee, Dola, Iirastovelj, Kozine, Klanca, Rodika in mnogih drugih vasi. Skraika lu so se bili zbrali ljudje
Izdelki Tovarne steklene galanterija v Herpeljah na nail ladji »Učka«.
. JEl
I / -•i,-;*'-*»-' •• ■■ ■ *
Si>omenik tabora
iz vseh Brkinov, Cičarije, dela Krasa in Slovenske Istre. Značaj tabora je bil kuliumo-politični. Ljudstvo je preko svojih predstavnikov zahtevalo šole v svojem jeziku, politično in narodnostno enakopravnost.
Zelja po kulturnem izživljanju je bila v primorskem ljudstvu globoko ukoreninjena. Vse od leta 1848, ko je odpadla tlaka, so po vsej Primorski začeli ustanavljali čitalnice. Po nekaiierih krajih so organizirali velike ljudske tabore. Znani so taki tabori v Dolini pri Trstu in v Ku-bedu lela 1878. V Brezovici je bil lak tabor 1SS3. lela. Ljudje so prišli na tabor peš in z vozovi. Istega dne so odprli ludi čitalnico — prvo prosvetno društvo v teh krajih. Čitalnica je dobila svojo zastavo, kateri jc kumovala Josipina Kastelič iz Materije. Sedež čitalnice je bil v gornji sobi goslilne »Pri Mežnarju« na št 6. Še danes imenujejo listo sobo čitalnica.
Kulturno delovanje sc je takrat širilo iz Notranjske. V Brezovici je bila ustanovljena šola žc leta 1856. Tako bodo prihodnje leto lahko praznovali pomemben zgodovinski jubilej — stoletnico šole.
Ob 25-letnici labora in ustanovitve čitalnice so kovač Ivan Mikolj, učitelj Ludvik Žerjav in kmet Karel lvanoviiČMKaiiinov organizirali veliko kulturno prireditev združeno z odkritjem spomenika v spomin na vseljudski tabor. Spomenik so postavili ob cesti od vhodu v vas in 11a sprednjo stran dali vklesati napis: V spomin 25-lelnice tabora 1883 — 1908, Postavila čitalnica v Brezovici. Spomenik je iz rezanega kamna iz kamnoloma v Lokvi na Krasu. Denar — 120 goldinarjev — so zbrali člani čitalnice s članarino in prireditvami.
V	času okupacije italijanske oblasti niso dale odstraniti tega spomenika. (Redek primer!) Slovenski napis so zakrili z marmornato ploščo z napisom v spomin padlim v svetovni' vojni. 1914—19.18. Dne S. septembra 1943 na dan zloma fašistične Italije, je tovariš Franc Va-•tcvec odstranil ploščo z italijanskim napisom. Tako sloji spomenik še danes na istem metu kot priča zavednosti ljudstva teh .krajev.
RODOVITNO POLJE NA DNU JEZERA
V	davna stoletja nazaj bi morali •pogledali, pa bi v tem kraju našli tri večja jezera: v dolini današnje Brezovice, na drugi strani hriba v Odolini in v Iiotični, Dokaz temu so okamenele školjke, ki so jih našli ob robu nekdanjih jezer.
Dolina Brezovice je okrog 1500 metrov dolga 111 od 500 do 600 metrov široka. Vsa jc skrbno obdelana. Dobro uspevajo tu vse okopavine, detelja in sadje, za žito pa ni primerna. Scjejo le nekaj rži. Izredno ugodni so pogoji za sadjerejo, posebno jablane in češplje. Leta 1928 jo trgovec Kuilot iz Gorico odpeljal
od tu 1200 stolov češpelj. Koliko so jih oddali še drugam, ni znano. Po takratni dobri letini, je češpljeve nasade napadla bolezen na koreninah in listju, da so se posušile. Sadjarski strokovnjaki so potem svetovali, naj vsaj petnajst let ne obnavljajo češpljevih nasadov. Ta doba je že prešla lin bi kazalo znova urediti češpljeve nasade. Prav tako bi lahko uredili strnjene nasade jablan.
Brezovica ima več zanimivosti. Med "lemi je potok Ločca, ki na koncu doline ponikne v tla. Leta 1909 so se boleli prepričati, kje pride voda znova na dan tin so v vodo vrgli precej plave barve. Prebivalci Os.pa v Slovenski Istri so kmalu potem začudeni opazili, da je voda, ki jDriteče iz skalovja nad vasjo spremenila barvo. Uganka poloka Ločca je bila rešena.
Kjer zavije cesta v dolino, jc na desni strani globoko žrelo — zemeljski udor. Če stopiš na rob jame, ki je kakih 80 melerov globoka. ugotoviš, da je skalovje zdrsnilo nekam v prazno globino Krasa. Jamo imenujejo domačini Brinšica in bi jo bilo treba ogradili, ker predstavlja nevarnost za živino 'in za ljudi.
Zanimive so tudi štiri lipe sredi vasi. Vsadili so jih pred 309 leti. Največja, ki je prav 'ikolos med drevesi, bi posekana dala več vagonov lesa.
IZ NARODNOOSAOBODILNE BORBE
Nii pokopališču v Brezovici leži v skupnem grobu 13 mladih parli-zank in partizanov iz Gradišča, Markovščinc in Lanišča. Ti mladi ljudje so se lela 1944 .na glavni cesti pred Materijo z revolverji in puškami postavili v bran prodira-jočim nemškim tankom. Ko so izza oklopnih rež tankov zasikalc krogle,
m

ilipi sam
•i;'V	VO-T--
PV.^i.'Vfe-si!'^-*'
-
Zadnji ostanki nekdanjega gradu	=
je vseh trinajst obležalo, jekleni	1
stroji so odbrumeli naprej. Tistim,	š
ki so jih vozili, se je kot trn ostro	i
zapičilo v srce spoznanje, da ne bo-	g
do pokorili naroda, ki1 ima lake	š
ljudi.	|
In še o Jožetu Dujmoviču-Šemaju	3
.iz Ostrovipe pripovedujejo ljudje,	s
Ko je prodiral okuoalor leta. 1941	i
v Slovenijo, je neki skupini ber-	|
saljenjev dejal: »Veseli ste in ople-	§
teni s petelinjim perjem, zdaj, ko	g
korakate v Jugoslavijo. Vračali se	1
boste vsi oskubljeni.« Ta Dujmovič	j|
je vedno govoril, da ne bo umrl da-	§
leč od svoje rojstne vasi. Dne 21	š
marca 1944 so 'Nemci obkolili vas	=
Ostrovico. Na Dujmovičevem hlevu	i
sta spala dva partizana, vendar sta	i
Nemcev ušla prav izpred nosa.	|
Nemci so nato pograbili Dujmoviča,	|
iz hleva so vzeli 6 glav živine in	i
hlev nato zažgali. Dujmovič ob tem	g
prizoru ni mogel več krotiti upor-	j§
niške krvi. Čeprav zastražen, je pla-	I
nil na prvega Nemca ''n mu z moč-	I
nirni-1 rokami siri sapnik, da je kma-	|
lu potem ' izdihnil. Nemci so planili	i
na Dujmoviča, Najbližji mu je s	1
puškinim kopitom razbil lobanjo,	|
dvajset ostalih pa je dodalo svoje.	|
Komandant ga je nazadnje še dva-	i
krat ustrelil.	3
Ljudje pripovedujejo in ne more-	g
jo nehati. Nizajo se spomini na	3
ljudi, ki jih ni več, na borce za svo-	g
bodo. Iz gozda onstran doline se	§
kot. v zboru oglašajo kukavice, z	g
Gradišče pa odmeva srebrno	g
cingljanje patoče črede. Ogarev	š
| (Odloirfek iz romana v treh delih »OGNJENO LETO«, | ki je izšel v zbirki Knjižna polica 1955 DZS v Ljubljani
»Požigati! Požigati vse po vrsti, cele vasi!« — se je domislil Jozovih besed (Jože je imel spet prav) in za trenutek ga je nekaj zazeblo, ko se je videl pred to izjemno in skrajno odločitvijo. V resnici, nič drugega ne ostane kakor požigati, pa vendar . . . Ali tu nekaj ni v redu ali pa Skuro še zmeraj ni tisti odločni, pravi us'taš Kapetanovičevega kova, oni tanatični vojščak svete Kristusove bojujoče se Hrvatske.
»Komaj tri dni je minilo, kar nisem videl fra Boža, pa sem že klonil m se uspaval. Eh, tudi jaz sem , . ! mlačna voda!«
Zaspal je šeLe tik pred zoro, trdno odločen, da bo že drugi dan podvzel velike pohode prav v one oddaljene vasi pod planinami, ki so se jih ustaši najbolj ogibali. Udaril bo odločno in krvavo in ne bo prizanašal niU vla-škim dojenčkom v zibelki.
»Čakaj, videli bomo, komu bo še prišla vstaja na misel. Vlaške gnide bodo občutile, kaj je ustaška Hrvatska! Prav pravi Ira Božo: treba je biti pratkičen Hrvat.«
Prebudil se je naglo, s prestrašenimi trzaji, kakor človek, ki je zaspal poln zlih slutenj, Pred njim je zasijala soba, polna sonca in belega dneva.
»Zaležal sem se« — je nejevoljno pomislil in se začel oblačiti, a ga še vedno ni zapustil listi neprijetni občutek, poln rahle groze, ki ga je stresla, ko se je tako nenadoma zdramil iz sna.
»Phi, vražjo ti mater, kakšen počitek je bil to!«
Njegova gospodinja Peharovica, stara, pobožna vdova. ki je zaslišala škripanja pohištva, je orišla s kavo m z žganjem v zelenkasti steklenici, okrašeni z višnjami, iki so bile naslikane na nji.
»Zdravo, dobro jutro, gospod. Izvolite, prosim.«
Ta prihod stare ženske, ki je vs'akikrat vstopila mirno in brez trkanja, je vedno učinkovala na Skuro kot mučno presenečenje in očitek. V teh časih, s tako zaposlitvijo m skrbmi na vratu je bilo težko, vsako božje jutro sprejemali lo liho in skrbno žensko, ki je odvajala misli na minule dni, ko je vse potekalo spokojno, po starem utrjenem in dobro znanem redu. To je taboriščnega načelnika vsakikrat spominjalo na to, da je iz nekdanjega ustaljenega, navadnega življenja zletel v nekaj negotovega in zamotanega, kjer zlahka padajo glave in °kjer zategadelj tudi njegova lastna ni nikdar varna. Zaradi tega, se je podvizal, da bi se čimprej izgubil iz tega odmaknjenega. pridušenega gnezda, kjer "lahko kdo* tudi brez trkanja, čisto mirno vstopa v tujo sobo.
Toroman. zabuhel in sila resen, in Mujica. bled in stisnjenih ustnic, sta hitro vrnila Skura v stvarnost, strahu in naglih ukrepov. Kratek tren samo. pa je bii spet uslaški taboriščnik, ledenomrzel in neizprosen, iz-trebitelj osovraženih Vlahov. Nikjer ni več starodedne babice z njenim domačinskim pozdravom, s stekleničkami. Tale dva ta dvojica z opasnicami. z revolverji in s ■trdimi vojaškimi škornji, to sta Skurova prava, oprijemljiva stvarnost. Iz te pisarne se vlada "in se mora vladati ves' okraj.
»No. Toroman, ne bi šli malo v goste v Jaruge in v Marjane? Malo dolgo se že nismo oglasili tam,«
»Kakor koli ukažete, gospod načelnik.«
»Pa ti. Mujica? Malo teman si.«
»Ts, zasedel sem se v mestu,« je odvrnil ustaš v bledim nasmeškom, v katerem se je za trenutek prikazalo nekaj onega starega drznega Mujica, naglega in smelega »mojstra« z bučnih sejmov.
Tudi Ala in Mujica so se malo prej dvignili iz precej bučne družbe v hotelu, kjer je bila to jutro kakor vsak semanii dan posebno živa in praznično razpoložena. Zdaj sta oba, nevajena foteljev, previdno sedela prav na robu stolov in se v zadregi skrivaj ogledovala po dobro znani pisarni, ki se jima je lo jutro zdela posebno svetla in čista zaradi novega pohištva, prinesenega iz neke Srbske trgovske hiše.
Ogledujoč razkošno nabrane zavese, spuščene prav do tal predolge za ta okna. s'e je Toroman spomnil, da je nedavno nosil v skladišče stvari svojega bivšega gospodarja Vuksana.
»Senta, lahko bi bil tudi jaz malo več teh reči zase pobral. Saj bo tako vse hudič vzel.«
Skozi odprlo srednje okno se je začulo neko nedoločeno brenčanje varajoč sluh, kakor da se zdaj približuje, zdaj oddaljuje. Brenčanje ste je hitro okrepilo v jasno brnenje avionskega motorja. Zdelo se je, da od njega •t.repeče in srebrno zveni ves višnjevomodri prostor nad stropom.
»Letalo!« je s senco nečesa plašno-praznovernega na pol šepetaje rekel Toroman in obrnil uho proti tlom, Ikakor da prihaja ta nenavadni zvok odondod.
Taboriščni načelnik ,ie pristopil k oknu in pogledat navzgor. Mala srebrna krilalka je jadrno letela proti bližnjim grebenom planin. Nekje globoko v Skura je vztrpetala rahla žalost, kakor da je ta bleščeča, nagla ptica za vedno odhajala neznano kam. pustivši njega osebno, grdo pozabljenega v tem zakotnem mestu, med mračnimi in težkimi ljudmi.
»Kakor da ne bi sedeli ljudje v njem« — je pomislil in se tolažil vsaj s tem, da "ši ne more niti predstavljati, kakšni so oni. ki lete.
Z neprijetnim ostrim zvokom je pozvonil telefon na mizi. Skuro je malomarno dvignil slušalko.
»Nared!«
Ze čez nekaj trenutkov j.e dobil njegov obraz prestrašen izraz in sklonil se ie čez mizo, trdno pritiskaje slušalko na uho,
»Kako kako? Prosim glasneje! . . . Dobro . . . Dobro, dobro . . ,«
Ko se je spet zravnal, mu je obraz drgetal, ves spremenjen in brez krvi, Kakor da se je šele čez nekaj trenutkov spomnil, da ni sam v sobi se je pazljivo zagledal v onadva pred seboj in pobilo stisnil iz sebe:
»Vstaja! , , . Včeraj je padel Drvar ... Ti , . . ti, Mujica, skoči brž po Joža Oreškoviča. Ti. Alija, oa skličt nemudoma vse ustaše v vojašnico pod orožje,«
(Nadaljevanje in konec)
Iz tega vidite, da je pravprav položaj žene posledica razvoja družbe, da je ¡kapitalizem ponovno odprl ženi pot v proizvodnjo, sicer z zahtevo, da žrtvuje svoje privatno življenje, če dela v proizvodnji, je pa obenem postavil na dnevni red \-pra-Sanje, da je treba hišno gospodinjstvo spremeniti v industrijsko proizvodnjo. v družbeno proizvodnjo, tako kakor je kapitalizem v industrijski proizvodnji ustvaril materialne možnost i za razvoj socializma in se obenem z vsemi silami boril proti novemu družbenemu sistemu, ■tako je tudi glede položaja žene. Danes imamo v mnogih kapitalističnih deželah že dokaj razvilo liste vrste industrijo, ki dejansko izpre-minja stari način gospodinjstva — Se več — ki Izpreminja staro delitev dela v družini sami.
V	Ameriki so n. pr. žene že zelo malo zaposlene v svojih domovih. Tehnika jim je odvzela mnogo takega dela. ki ga pri nas še mnogo žena mora opravljali, predvsem težje delo, kuhanje, pranje, in tudi šivanje. Konfekcija je tam razmeroma poceni, oziroma ročno delo tako drago, da se ne izplača šivati individualno. Tako postaja v Ameriki gospodinjstvo to, kar je Engels predvideval: skupna domena žene in moža. Na eni strani je to industrija in na drugi pa mož več pomaga v hiši, ker je delo mehani-ziira|no. Seveda v svojem prostem času pa niti mož niti žena nimata tistega položaja v družbi kot pri nas. ne sklepata-o proizvodni i in o politiki na zljorih volivcev itd., temveč samo vsakih nekaj let oddata svoj glas za eno ali drugo stranko.
V	socialistični družbi bomo imeli možnost, da vskladimo industrijski razvoj družbe z resničnim interesom poedinca in da vskladimo žensko enakopravnost s srečnim družinskim življenjem. Pri nas je to za sedaj še neizvedljivo, ker nimamo Se dovolj razvite industrije. Vendar proces gre v tej smeri. To ni samo naša fantazija, ampak dejstvo. Če pa smo socialisti, potem ne bomo čakali, da bo naša zaostala proizvodnja postala taka kot v Ameriki, ampak bomo sodelovali zavestno na pretvarjanju gospodinjstva v vejo gospodarstva. Od naše organizacije je odvisno, kako bomo nekatere stvari postavili in izvršili. Tudi pri mehanizaciji gospodinjstva l:ihko zapademo v napake, če gledamo nanj, kot da je to delo žene, in zapademo v stvari, ki ne pomenijo razbremenitev žene. Ne morem pozabiti gospodinjske razstave, ki sem jo videla pred leti v Parizu. Izgled razstave je kazal, da je gospodinjstvo tam zelo mehanizirano, če pa smo pobliže pogledali vse tiste stroj-čke itd., smo videli, da bodo morale žene s pomočjo teh raznih stroškov delati doma razne stvari. V bistvu so vsi tisti strojčki pomenili, da bo žena z njimi razne stvari mešala, delala itd., poleni pa jih bo seveda zapot razstavljala, čistila itd. To ne pomeni, da bi bila s tem žena razbremenjena dela, ampak bi bil samo spremenjen način dela v prehrani, za katero je tudi vprašanje, če je res najbolj primer-
V.-- ;':'.)
* ¡t V ■
Praktična novost: dežnik-klobuk za some in dež. V tem novem tipu pokrivala je združena praktičnost in elegantnost. Kol klobuk je sicer nekoliko vo'ik, toda kot dežnik nas dobro za varuje. Prav tako ga lahko uporabljamo poleti, da nas varuje pred močnimi sončnimi žarki. Izrlr-lan je iz oinilita in zložimo ga lahka i: torbico.
na. ker prehrana ni bolj zdrava, čo je bolj izumetničena. Sploh je vprašanje, če je potrebno, da se žena doma ukvarja s tistimi stvarmi, ki jih morda 1—2 krat na leto napravi, ko jih lahko kupi velikokrat za manjši denar. Skratka: na te stvari ki jih v svetu proizvajajo za izboljša-naje gospodinjskega dela, je treba gledali z očmi žene, ki te stvari uporablja.
Naši domovi še niso tako urejeni, da bi lahko živeli brez intenzivnega ženskega dela. Statistika nam kaže, n. pr., da delajo delavke v tekstilnih tovarnah v Kranju naj-mnj 5, pa tudi po 10 ur doma, kadar imajo majhne otroke. To pomeni, da mora delati delavka še toliko doma in to kljub temu, da je sama zaposlena. Nima pač druge izbire. Nihče drug ne bi opravil dojenčka, zašil otrokove obleke in podobno. Mi smo v tej koži in ne moremo preskočiti vsega naenkrat. Zato je zelo važno, da se večkrat posvetujemo in ugotavljamo, kaj se z razpoložljivimi sredstvi da napravi ti in katero odkritje znanosti na raznih področjih, od področja prehrane do oblačilne in stanovanjske kulturo lahko izkoristimo. Veliko novega je. kar je težko ljudem dopovedati. da naj uporabljajo. Važno pa je. da se zavedamo, da je naš današnji družbeni proces posebno naklonjen našim potrebam in željam. To je formiranje komun. Brez dvoma je komuna tista edini-ca, kjer se lx> razvijalo gospodarstvo in družbeno življenje državljanov. Ta je najbolj poklicana, da na teh področjih po svojih možnostih začenja spreminjati privatno življenje državljanov in ga izboljševati. Prepričana sem, da ne bodo komune, kjer je procent zaposlenih žena večji, polagale važnost le na obča gospodarska vprašanja, ampak tudi na razne servise, razne krpalnicc, pralnice itd. na razne obrti. Skrat-
*' .....ne-
rast in in-tu-za
ka: v komuni bodo ljudje imeli posredno možnost, da pospešijo obrtnih In servisnih podjetij stimulirajo razvoj predelovalne dustrije vseh vrst. Komuna bo bi hitreje ustvarjala možnosti delo v industrijah.- ki bodo skrbele za boljši standard družin, kot n. pr. Zavod za napredek gospodinjstva, za razvoj šolstva v tej smeri itd. Vplivati bomo morali na razvoj naše živilske industrije in jo usmerjali tako, da nam bo v korist. Danes žene še gledajo nanjo, kot da je to luksus, ker je zelo draga. Vse konsenirahe stvari so zelo drage in je prav težko dopovedati ženam, d ■ se iim izplača kupovati industrijske konserve, ker ji račun kaže, da je njeno delo cenejše. Dokler bo lahko prihranila, če bo sama konservirala. bo to delala. Prav je, da zna žena sama to delati, ampak r-e vemo, da živilska industrija lahko nudi zelo kvalitetno blago, da lahko zelo izboljša prehrano, mnogo bolj, kot jo lahko žene doma, potem moramo zahtevati od naše živiljske industrije boljšo proizvodnjo; moramo jo javno kritizirati in ji pomagati, kjer ne gre. Zelo izpodbudno je, da so ta vprašanja načeli sindikati, ki so postavili živilski industriji vprašanje, zakaj niso njihovi proizvodi cenejši. S tem so pokazali, da ne smatrajo, da je to samo ženino vprašanje. Našo živilsko industrijo je treba kritizirati, ker je to naše podjetje in ne privatno in so danes v socializmu drugi odnosi, kakor so bili nekdaj. Žito tudi družba lahko podjetju nekaj reče. Slično kot z živilsko industrijo je tudi s proizvodnjo raznih drugih stvari, loncev. pral ni kov itd. Pri tem je treba zelo paziti, da bomo do podrobnosti ugotovili, ali ie pralni stroj res boljši, ali bo samo obremenil ženo. Nisem zelo navdušena za pralne stroje po individualnih gospodinjstvih, ampak sem bolj za večje, skupne, kjer bo lahko mehanizacija veliko večja. kvalitetnejša ian cenejša. Amortizacija se lahko raztegne na 20 do 30 let. Vsakdo, ki bi prišel prat, bi plačal določeno vsoto, i/, katere bi se naprava amortizirala. Držati bi morali tudi človeka, ki bi to napravo v redu oskrboval. V privatnem gospodinjstvu pa bi imeli lahko primere, da bi se s trojček pokvaril, ne bi imeli pa nikogar, ki bi ga popravil, in tako bi žena pač ne bili razbremenjena. Za nove zgradbe io treba postaviti zahtevo po pralnih
strojih, po skupni pralnici, kjer bi si lahko potem človek opral svoje stvari. To je verjetno danes boljši način forsiranja strojev kot pa po privatnih gospodinjstvih. TI stroji bi tudi dalj časa trajali. Če bi se navadili tam pranja z večjimi stroji, bi imeli potem še vedno možnost, da imamo doma male stroje za malo perilo.
Ko poučujemo gospodinjstvo, je torej treba gledali pri tem, da /ena ne obremenjujemo z novim drobnim delom, ampak da jo naučimo, kaj iti kako mora biti narejeno, ni pa 'i^tveno. ali naredi to ona, ali družina, ali morda celo izven hiše, ko 1)0 naš tehnični razvoj večji.
Gospodinjski |*»uk, za katere «a se borimo, da bi postal del rednega pouka, bi moral bili nekak nauk o privatnem življenju človeka. Danes pa se še vedno gleda na gospodinjstvo kot na stroko, ki naj nauči nekoga n. pr. kuhati. Pod sodobnim gospodinjstvom pa jaz ne razumem več kuhanja, ampak znanje, kako botno prenesli to, kar je odkril atomski vek. v naše domove. Marsikje po svetu je šolstvo drugače organizirano kot pri nas. Ko sem bila n. pr. / našo delegacijo v Indiji, sem obiskala tudi lijud.-ko šolo. Kljub primitivni organizaciji mi je bilo šolstvo tam zelo simpatično. Oni so si postavili za cilj. da bodo vsakega otroka naučili enega življenjskega dela. Ze ves pouk od vsega začetka začenjajo s tem namenom. Pri gospodinjski uri n. pr. (slaščice tam izdelujejo v raznih oblikah, kjer uporabljajo rombe, kvadrate, trikotnike itd.) se učijo tudi geometrijskih likov. V vsakem predmetu spajajo praktično delo s teorijo. To je za nas mogoče ponekod korak nazaj, toda v abstraktnem učenju ne sme iti tako daleč, da otroka naučimo vsega, samo tega ne, kako naj uporabi predelano snov za življenje. Po časopisih se prerekamo, da je naša šola taka in laka. pogled na gospodinjstvo pa je še vedno isti kot pred vouio. Menimo, da je to stroka, kjer se bodo deklet i naučila kuhati, šivati in prati. Danes gospodinjstva ne smemo prikazovati v naših šolali tako, ampak ga moramo prikazovali kot formiranje človeka kot člana družine in prenašanje Izsledkov- znanosti v življenjsko prakso. Ko se danes otrok uči o higieni.
Dela t ke r tovarni po liištva i Novi Gorici
naj se nauči, kako naj se oblači, kuha. umiva, da ibo e.stal zdrav. Danes vemo, da je veliko bolezni posledica napačne prehrane. Danes je treba gledali na to. čemu je neki vitamin dober in, če se ta Vitamin nahaja v jajcu, jc treba povedati, kako jo treba to jajce pripravili, da bo vitamin os'al. V osemletkah je treba šolsko kuhinjo uporabiti za lo, da se otroci s tem, ko sami delajo, p;)! '.cm naučijo nabavli/i-nja, pripravljanj«! preračunavanja itd., pa 'tudi odnosa meti spoloma. Ze sarn naziv gospodinjski pouk je slabo izbran. Ze izraz »gopodinj-ski«, nas spominja na ženo — in pomeni za marsikoga malo boljšo služkinjo. V Ameriki, kjer sicer izhajajo iz drugih osnov, imajo celo fakulteto za to in imenujejo la pouk ■domače gospodarstvo«. Zdi se mi. da tudi to ime ni prav posrečeno. Tudi ni potrebno, da skočimo iz dosedanjega primitivnega gledanja na gospodinjstvo kar na fakulteto, pač pa si moramo prizadevati, da bo otrok to. kar se je naučil pri zgodovini, higieni ('d., sposoben vnašati tudi v svoj dom in ga preurejali. Naši otroci se mnogo uče na pamet, njihovo življenje pa se ni prav n'|'' izpremenilo. Te stvari je treba vzeti kot sestavni del formiranja človeka in se posvetovati, kaj je treba vnašati pri tem predmetu v posamezne razrede.
Mislim, da bi moralo biti »gospodinjstvo kar najtesneje povezano / vsemi ostalimi predmeti, tako da se bo otrok, kar je pri drugih prednicah dobil kot znanost, naučil lo prenašati v dnevno prakso.
Gospodinjsko šolo v Kopru malokdo pozna in če tujec vpraša Koprčana. kje je ta šola, mu navadno ne zna odgovori ii. Zato sem se odločila, da kaj več povem o naši šoli. N;išo šolo so ustanovili šele lansko leto in ker jc le malo podobnih v Jugoslaviji, smo imeli v začetku precejšnje težave. Tudi učnega kadra nam manjka, zato odpade precejšen del predavanj na tov. profesorico Slokanovo. Poučujejo pa še profesorji iz gimnazije, učiteljišča in obrtne šole. Naša šola nudi dva poklica: po treh letih šolanja postanemo gospodinje v dijaških domodh, hotelih lin raznih ustanovah, po petih letih pa učiteljice na gospodinjskih šolali.
V začetku šolskega leta so delali veliko preglavic šolski stori, ker jo v enem poslopju ska obrtna šola, Gospodinjska ian dijaški dom za obe šoli. stori so (bili zelo zanemarjeni in neurejeni. Treba je bilo vse očistit; in urediti, tako da smo zamudile precej pouka. Imamo 10 predmetov, in siper vse predmete, ki poučujejo v gimnaziji, obenem
nam pro-2en-šola Pro-
se pa
lir;
moslovje, vrtnarstvo, bla-goznanstvo, vezenje, pletenje In gospodinjska opravila. Za vse se zanimamo in vse se. rade učimo, a najlepše je ob sredah, ko imamo pletenje in vezenje. Nekatere nis-o
znale nlili nasnuti na iglo.- niti vozli najenostavnejših vzorcev, a sedaj smo se naučile plesti najraznovrst-nejše vzorce, leve in desno pentlje, pri vezenju pa smo obdelale že vse vbode.
Pouk je ilopoldne in popolne, razen ob sredah in solx>tali, ko se mora vsaka umiti, oprati in očistiti. Pri gospodinjskih opravilih smo se že marsikaj naučile: čistiti z oblek madeže, učimo se prati, likati, čistiti tla, steklo, posodo in slike, pospravljati omare, stanovanje, itd. Pred šolo imamo tudi majhen vrtiček, kjer se učimo Sejati, sadili ian gojiti razne vrste povrlninc in rož. Ker pa je naš vrl premajhen, da bi mogle saditi vse vrste ■ zelenjave, smo si ogledale vrtnarijo v Portorožu. Obenem smo si ogledale tudi plinarno v Portorožu in tovarno mila »Salveti« v Piranu; v Kopru pa smo si ogledale tovarno ribjih konzerv »Delanglade« in tovarno pohištva Stil«.
Zelo smo zaposlene z delom in samo zvečer nun preostaja nekaj časa za učenje, vendar najdemo še minuto prostega časa za žoganje, branje knjU in kopanje. Večkrat gremo tudi na sprehod, v kino, gledališče in druge predstave, nekatere pa telovadijo pri telovadnem društvu Parizan. Na šolski izlet bomo šle v Pulj,	K. M.
Trgovsko podjetje „MODA" v Izoli
sprejme takoj v službo dve
TRGOVSKI POMOČNICI
verzirani v tekstilni stroki.
To je težka stvar. Morali bomo preštudirati in ugotoviti, kaj drugod poučujejo pri tem predmetu. Zavedati pa se moramo, da preveč vzorni,kov nimamo. Na Vzhodu, v Rusiji, so vse to negirali; hoteli so z besedo »kolektiv« vse to odpraviti. Tudi v Rusiji jim jc to škodovalo, ker ni bilo položeno na. realno osnovo potreb in na realne temelje. Tudi ne moremo odgovori Li na težave žensk samo s tem, da rečemo nienza«, »dečji dom« itd. Sovjetskih vzorov torej pri nas ne moremo porabili. Ne mislim pa s tem reči, da v našem gospodarstvu ni treba menz ali dečj jh domov. Kako gleda Zapad na ženo, smo danes že govorici. Iz raznih njihovih časopisov se vidi, da naj žena še več časa in truda porabi za pripravljanje raznih krem, sla-šč>; itd. Tudi na Zapad moramo gledati s kritičnimi očmi, čeprav je pri njih že veliko vnašanja znanosti v gospodinjstvo, vendar v obliki, ki še ne osvobaja žene. Za osvobajanje žene pomaga danes še-največ razvoj industrije v Ameriki. Živilska industrija v Ameriki n. pr. propagira svoje proizvode s tem, da navaja, kako malo časa je treba za pripravo enega ali drugega proizvoda. Živilska industrija je z napredkom znanosti pričela vnašati v svoje konserve vitamine; zato je ta prehrana prav tako dobra in hranljiva kol tista, ki je pripravljena v celoti doma.
Ko boste razmišljali o teh stvareh in o naših tradicijah, ki nas teže. boste morali jasno ločiti to, kaj je dobro od tega, kar jc slabo in nas vleče nazaj. S kritičnim pogledom boste morali ocenjevati razvoj v svetu, da boste laliko pomagali pospeševati ta proces. Pri te.m vam bo pomagal tudi družbeni razvoj sam in vsi tisti, ki socialistično mislijo. Vaše praktično delo vam bo pri tem mnogo koristilo. Želim vam mnogo uspehov na tem pod-
](K'|!t
JUHA IZ KOPRIV Krožnik kopriv, 2 pora, slana voda. poper, 5 dkg surovega masla ali margarine, 10 dkg riža, 3 dkg trdega sira.
Oprane koprive in por sesekljamo in skuhamo y slani vodi. Dodamo malo pora in razpustimo v juhi surovo maslo in zakuhamo še ri/. Preden juho ser-viramo, ji dodamo še razžvrklja-no jajce in nastrgan sir.
JAJCA Z MLADIM GRAHOM IN KORENJEM
1 krožnik mladega izluščene-^a graha, 7 dkg maščobe, 1 žlica sesekljanega peteršilia, sol,
1 kro nik kuhaneg in na liste zref.anega krompirja, 3 trdo kuhana jajca, 4 dkg masti nI i ol ja,
3 dkg moke, Va litra zelenhv-ne ali gove;e juhe ali vode, maši obi za kožico.
Grah dušimo z dvema dkg ma-~< ob in s prav mn!o vode. Ko je e irehak, mu primešamo sesekljan peiersitj. Ostalo maščobo <■'■ dkg) razdre jem o, vsu.iemo vanjo moko; ko dobro zakipi, zarumeneti ne sme, jo zalijemo z vodo ali juho >n omako raz-kulianio ter ji dodamo še potrebno sol. Primerno veliko kožico dobro nama/eroo z maščobo, jo oblo/imo najprej plastjo krom-pirja, nanj denemo dušen grah, Po grahu pa razvrstimo na listke crezana in.icn. Vse skupaj polijemo s nripravl.ieno omako, postavimo v pečičo in spečemo.
Najvažnejši programi našega radia od 29. maja do 4. junija 1955
NEDELJA 29. 5.: 8,15 Veselo majsko jutro ob slovenskih narodnih motivih: 8.40 Za naše kmetovalce: 9.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih aktivov; Učiteljišče Tolmin; 13.45 Glasba po željah; 15.00 — 10. obletnica osvoboditve - tekmovanje prosvetnih društev: PD Bovec in Kobarid: 16.00 Tisoč in en takt - nedeljski promenadni koncert; 20.00 Glasba po željah v hrvaščini: 20.30 Jurina in Franina; 20.50 Glasba po željah v hrvaščini (II. del); 21.00 Vedro veče (v hrvaščini); 22.00 Plešite z nami.
PONEDELJEK 30. 5.: 13.45 Zabavna glasba: 14.00 O melodije do melodije; 14.45 Domači zvoki: J. Gre.gorec: Vaška suita. Izvaja godba na pihala LM Slovenije p. v R. Stariča; 20.00 Hollywoodski plesni motivi; 20,40 — Simfonični koncert Radia Koper. Boris Papando-pulos: Stojanka Majka Knežpeljka — glasbena poema na tekst S. Ku-ienoviča. Izvajajo: Simf. orkester beograjske filharmonije, zbor Radia Beograd, Jana Pulava. sopran in komorni zbor Radia Zagreb, Di-
rigent Krešimir BaranoVič; 21.40 20 minut ritmov — simfoničnih motivov iz revij in filmov: 22.00 Lahkih nog naokrog.
TOREK 31. 5.. 11,00 — 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih aktivov; 13.45 Zabavna glasba: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Primorskem! 14.50 Dve, tri vesele in okrogle ob Vaškem oktetu; 20.00 Priljubljene melodije V izvedbi znanih solistov m orkestrov, 20.30 — G. Verdi «Ermani», opera v 4. dejanjih; 22.20 V ritmu plesne glasbe.
SREDA 1. 6.: 13.45 Zabavna glasba; 14.00 Iz albuma priljubljene klavirske literature — vmes ob 14.10 «GLASBENA KRONIKA DOMA IN PO SVETU»; 14.45 Domači zvoki: Poje slovenski oktet; 22.00 «Kako je življenje lepo» — pester spored vedrih zabavnih melodij; 20.40 — 20 minut slovenskih narodnih pesmi v priredbi J. Stojanoviča — izvaja narodna družina Radia Zagreb; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 Koncert baritonista VI, Ruž-djaka, pri klavirju dr. G. Demšar (Lisinski, Konjevič, Ruždjak, črnske duhovne pesmi); 22.00 — Denny Goodman in njegov triurni v
IIS**
-r
pozdravlja vse svoje člane in odjemalce ter jim čestita k občinskemu prazniku 26. maju
V naših poslovalnicah na Kozini, Herpeljah, v Klangu in Krvavem potoku boste vedno najbolje postreženi s prvovrstnim blagom po zmernih cenah!
česiita k občinskemu prazniku dne 26. maja vsemu prebivalstvu ter mu želi nadaljnjih uspehov pri delu za boljše življenje.
Carnegie Hallu leta 1938 "(originalni posnetki s komentarjem):
ČETRTEK, 2. G.: 13.45 Zabavna glasba; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 Domači zvoki: Filip Bernard: Jutranja zarja, valčuk slovenskih narodnih motivov. Izvaja vokalni kvartet in orkester mariborske o-pere; 20.00 — Igra Les Paul s svojim ansamblom kitar: 20.40 Nočni simfonični koncert. Dimitrij Sošta-Ikovič: Simfonija št. 7 op. (JO «Leningrajska». Izvaja berlinski simfonični orkester. Dirigent Sergej Ce-libidache, (vmes «NAS PROGRAM PRIHODNJEGA TEDNA»; 22,05 Plešite z nami.
PETEK 3. 6.: 11.00 Iz jugoslovanskih koncertnih dvoran: Zagreb; 13.45 Glasba po željah;' 14.45 Domači zvoki: Narodne pesmi poje ženski trio Filipčič — Podlogar — Ložar. Harmoniko igra A. Stanko; 20.00 Popularna parada plesnih motivov; 20.40 Jugoslovanski amaterski ansambli. Igra in poje tembu-raški in pevski zbor MKUD «Kar-ilovčanin Grgur» iz Pakraca: 21,10 Nočni komorni koncert. Dela J. Sebastiana Bacha (iz «Dobro tem-periranega klavirja»): 21.30 Morja široka cesta: 21.40 Iz zlate dobe slovenske zborovske ustvarjalnosti. Izvaja komorni zbor in orkester Radia Ljubljana p. v. J-kova Cip-cija (Svab, Jenko, Parma); 22.00 Iz ritma v ples.
SOBOTA, 4. 6.: 13.45 Zabavna glasba; 14.00 Ali veš. kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank (nagradna oddaja); 14.40 Tržaška kronika; 14.50 V ritmu polke in valčka z gorenjskim instrumentalnim kvartetom; 16.30 Emisija za JNA; 20.00 — Zabavni motivi, ki so osvojili s'vet (iz albuma nemške glasbe); 20.40 — Nočni operni koncert. Josip Hatze: Prerez skozi opero «Po-vratek». Solisti in orkester zagrebške opere — dirigent Mladen Ja-gušt; 22,30 Plesna glasba.
Kolektiv gostinskega podjetja
s^svcjimi eferaü na Kozini, Herpeljah, v Klanci in Buffet na bloku čestita vsem svojim cenenim gostom h olsčinslsemu praznike ter jim želi obilo uspehov v prihodnosti.
m Kozini
čestita vsem občanom k občinskemu prazniku 26. maja
Kolektiv podjetja za predelavo in rezanje lesa
čestita k občinskemu prazniku vsem občanom z željo, da bi bili srečni in zadovoljni v naši socialistični domovini
Hitro in solidno režemo vse vrste hlodovine in se priporočamo!
? HERPELJAH z obrati v Sežani in Herpeljah
čestita ^sem občanom k občinskemu prazniku 26. maja ter jim želi obilo uspehov pri nadaljnem delu
.Proizvajamo steklene gumbe raznih vrst in ovratnice v raznih barvah ter pohištveno okovje. Oddelek plastičnih mas opravlja montaže cevovodov, plinovodov, notranja oblaganja in črpalnih naprav iz polivinilklorida (PVC). - - - Cenjenim odjemalcem priporočamo svoje, kvalitetne izdelke in usluge!
Pijani od liitre vožnje in nevarnosti nagibajoče se ladje, -so potniki z rezkimi kriki pozdravljali čolne, ki so križarili v daljavi, in pomakali roke v vodo, da bi čutili pritisk valov.
Ob krmilu se je voda vila v majhen vrtinec.
V bližini sta dve črni ptici potapljali glavo pod jezersko gladino, da bi ujeli kako ribico. Se dlje so se med gostim in zapletenim grmovjem počasi dvigale divje race in črne liskc.
—	Kakšen plen! — je nekdo dejal ob pogledu na divjad.
—	Ne vem, čemu — je vpraševal drugi, nič manj navdušen — je potrebno dovoljenje za lov!
Medtem ko so se ti pritoževali, je revež, ki ga je tresla mrzlica, še dalje tožil in gostilničar je jokal kot otrok caradi poševnih sončnih žarkov, ki se jih ni mogel ubraniti z ogromnim sončnikom.
Čoln se je pomikal proti morju in puščal za seboj prostrano planjavo, na kateri je raslo divje rastlinje. Le-to pa je tu pa tam prekinjala majhna laguna, ki se je svetlikala kot brivna britvica.
Bila je ravnina Sancha.
Čredo koz, ki jo je varoval deček, se je pasla med grmi in ob pogledu nanjo so se potniki spomnili na legendo, ki je dala ime tistemu kraju.
Tisti s celine, ki so se po končani žetvi vračali na svoje domove, so spraševali, kdo neki je bila Sancha; ob njenem imenu so se namreč ženam kar pačili obrazi od strahu. Ljudje z jezera so tedaj začeli pripovedovati otroško bajko, ki so jo poznali iz najnežnejših let svo e mladosti.
Legenda je bajala, da je pred mnogimi leii na isti obali prav tak pastirček pasel čredo koz. Od iedaj pa je že toliko
časa, da niti stari Paloma ni poznal dečka te pripovedi.
Deček je živel kot divjak in kadar je zjutraj vladala popolna tišina, so ribiči iz daljave čuli njegov glas, ki je venomer klical: Sancha! Sancha! . . .
Sancha je bila majhna kača, njegova edina tovarišica, ki je na njegove klice pritekla, da je popila mleko najlepše koze, katero je pastirček pomolzel nalašč zanjo.
V popoldanskih urah je deček igral na preprosto piščalko in kača se je ob njegovih nogah vzpenjala na rep, kot bi hotela plesati ob vzokih tega grobega' glasbila.
Ob drugi priliki je pastirček odvil klobčič, v katerega se je kača zvila, in jo položil na obalo, nato pa se je ob pogledu na Sancho, ki se je v hipu spet zvila, neprestano smejal.
Spet drugič se je naveličal teh iger in šel za kozami na nasprotni konec doline. Kača mu je sledila kot psiček, se mu ovija1'1 okrog nog, se mu povzpela do vratu in tam ob-mirovala kot mrtva ter zapičila svoje demantne punčice v prijatelja, ki je čutil, kako se mu dviga puh na obrazu ob sikanju malega trikotnega žrela.
Prebivalci jezera so ga imeli za čarovnika, modreca in ženske, ki so kradle drva v Albuferi, so se križale, kadar so g?, opazile, kot bi bile videle samega Satana.
Na ta način so si vsi lahko razlagali, kako more pastirček živeti v pesteh divjine, kajti kača, ali bolje, hudi, ga je varoval.
Kača je rasla, deček je postal mož. Toda nekega dne ga ljudje niso več videli, odšel je kot vojak v Italijo.
Nobene črede niso videli v dolini in pastirji, ki so od časa do časa prihajali, niso šli globoko v niakijo, ki je skrivala smrdljivo vodo.
Sancha pa, ki ji pastirček ni več dajal mleka, je lovila divje zajce v Dehesi.
Tako je preteklo osem ali deset let.
Nekega dne so prebivalci Salera videli, da prihaja po cesti, ki pelje v Valencio, voiak, shujšan in ho'ehen ¡Trenadir, ici se ic opiral na palico. Na rami je nosil nahrbtnik, črne golenice so mu segale do kolen, imel je bel jopič z rdečimi znaki in kot mitro visok klobuk tia razmršenih laseh.
Kljub velikim brkom so ga spoznali: pastir je bil, ki se je vračal na svojo zemljo.
Zavil je na stezo, ki je vodila v gozd, šel ob jezeru in prišel na močvirnato obalo, kjer je nekoč pasel svoje koze.
Ničesar več ni našel.
Kačji pastirji so letali z grma na grm in prijetno brenčali in v majhnih lagunah stoječe vode so skakale krastače, ki so se prestrašile človeka.
—	Sancha! Sancha! — je ljubko zašepetal pastir.
Tišina.
Tiho je prihajala do njega žalostinka nevidnega ribiča, ki je ribari! na odprtem jezeru.
—	Sancha! Sancha! — je ponovil mož na ves glas.
Ko je večkrat ponovil to ime, so se začele trave premikati in čul je prasketanje majhnih trstov, ki jih je lomila teža prihajajočega, plazečega se telesa.
Med ločjem se je v višini njegovega obraza zasvetilo dvoje živahnih oči in prikazala se je sploščena glava, ki je sikala z dvocepnim jezikom. Plazilec se je zagnal in vojak je začutil, kako je nekaj mrzlega steklo po njegovi krvi in kako je dihanje mahoma spremenilo svoj ritem.
Bila je Sancha!
Da, bila je Sancha. Toda postala je velika, ponosna. Dvignila se je v višino moža, krožila z repom v daljavi med grmi. Njene luske so bile nutogobarvne in njeno telo je bilo debelo kot borovo deblo.
—	Sancha! — je zavpii mož in se skoraj iz strahu umikal. — Kako si zrasla! . . . Kako velika si postala! . . .
Hotel je zbežali, a stara prijateljica ga je po prvem hipu neodločnosti spoznala in se ovita okoli njegovih ramen, ga stisnila s svojo hrapovo kožo, ki so jo stresali krči.
Pastir je skušal ublažiti objem.
—	Spusti me, spusti, Saneh?.! Ne objemaj me . . . nikar! Prevelika si poslala, da bi se lahko igrala kot nekoč! . . .
Čutil jc, kako mu je stisnila roki. Gobec se je bliial njegovemu obrazu kakor prej in mc-d brki je čutil rahlo dihanje, ob katerem se je zgrozil. Medtem so se neizprosni obroči tesnili in se vedno bolj stiskali, dokler ni mož, zadušen in z zdrobljenimi kostmi pade) na tla, ovil s kačinimi zavoji.
Lahko si predstavljate, kako je ta naša bodočnost pihala od jeze skozi zobe.
Iz Kozine (blizu Hrpelj) mi javljajo: »Tudi pri nas smo se zbudili. Naša kmetijska zadruga namerava končno odpreti knjigarno in trafiko, kjer bodo -tudi tebe prodajali. Dosedaj smo te malo brali, ker te ni bilo takorekoč na .prodaj. Pridi čmprej, dokler je še kaj klobas. V 'kratkem dobimo tudi novo-moderno »oslarijo«, ki bo delala čast našemu turizmu 'in 'bodoči komuni. Nas videnje! Kazinei!« Na klobase bom seveda prišel, če ne .prej, pa takrat, ko bodo odprli novo dvorano v bodočem komunalnem sedežu na nevtralnem pasu med Her-peljami in Kozino.
Rad bi uvrstil tudi ostale sodelavce, ki obravnavajo najrazličnejša vprašanja oz neštetih področij,, toda žal nimam niti časa, ker me zunaj čaka Juea s košarami, da gremo obirat češnje. Ne bi se namreč rad zameril koprskemu »Fruetusu«,. ki dela okrog veliko propagando za pobiranjo graha, mladega krompirja in češenj in nam vse te rižanske dobroto -tudi precej dobro plača. Juea je že napravila načrt, da si bo kupila radio in novo »veštaljo«, meni pa dva paketa »Drava« cigaret. Nasvidenje in pišite še kij!
Vane
nega leta so po vsem svetu zgradili toliko novih ladij, da se je celotna trgovinska mornarica povečala za 4 milijone brutto registrskih ton in dosegla ob .'koncu minulega leta 97 in pol milijona brt. Zanimivo je, da gre povečanje predvsem na račun malih ladij in ladij-cistern za prevoz nafte in drugih tekočin. Med evropskimi državami so zgradili največ novih ladij Norveška (542.000 brt), Zahodna Nemčija (477.000 brt), Zahodna nija (430.000 .brt) in Italija (343.000 brt). Tonaža ladjevja trgovske mornarice omenjenih držav je danes naslednja: Velika Britanija 19 milijonov brt, Norveška 6 milijonov 805 tisoč brt. Italija 3 milijone 798 tisoč brt in Zahodna Nemčija 2 milijona 226 tisoč brt.
Televizijski telefon
Televizijski aparat, ki kaže, kaj se dogaja v atomski peči
Zadnjič sem precej ostro »špotau« moje ustne in pismene dopisnike, da so me pustili na cedilu. Danes pa ugotavljam, da je to »fanj« zaleglo. Verjetno sem se jim zasmilil, pa so me ta teden kar bombardirali z dopisi. Vse seveda ne morem objaviti, ker so mi geometri v uredništvu do desetinke milimetra odmerili žijvljenjski prostor.
Vanea iz Škocjana pri Kopru mi piše: »Ljubi Vane! Ne mué sem ii hvaležna, de si dénu nutri u časopis od naše batege, kakú so nas slabo ■tretirali. Pridi zdej anu malu pošpegat, pa boš vidu, de so drgači. Prou po pravici povedano, mertájo, de se jih pohvali. Ku bodo češnje belj poceni, ti jih bom prnésla ano kilo. . .« Kritika je torej bila pozitivna in je obrodila plodove, kar me zelo veseli.
V torek sem šel po opravkih v Koper. Obenem sem nesel praznično obleko na čiščenje v mestno kemijsko čistilnico, ki je začela pred nekaj meseoi obratovati na zadovoljstvo daljne in bližnje okolice. Moja obleka je namreč to »pasano« soboto imela smolo, da je bila skupaj z mano povabljena na »oheet« Franetu Martinčevcmu. Kakor je že stara navada, se na »oheeti« je in pije. Naročil sem golaž. Tocia, ker sva bila z natakarjem vred precej
nerodna, se je polovica golaža razlila po mojih ramenih iin hrbtu. Tako sem z golažem prepojeno obleko nesel v kemijsko čistilnico. Tam so me zelo žalostno in milo pogledali. Dejali so: »Vane moj, nič ne bo! Kar domov odnesi obleko. Zmanjkalo nam je materiala za čiščenje in moramo vračatii tudi tiste obleke, ki smo jih prejšnje dni in tedne sprejemali,« Skoraj so se mi smilili bolj kot moja obleka, ker bi radi vsakemu ugodili. Moja skromna glava pa ne more doumeti, kako morejo merodajiii tako važno in pridobitno podjetje pustiti na cedilu? Zakaj so potem zidali čistilnico, nabavili drage stroje, če ji ne nameravajo zagotoviti nemoteno delo? Prosim jih v imenu tisočev, naj se zganejo, omogočijo nakup materijala, da bomo okrog po svetu lahko hodili bolj snažni!
Naša delavska mladina mi je. pa poslala najmanj petnajst jeznih pisem, naj okregam kar se da prevozna podjetja Intereviropa .in Slavnik iz Kopra, ki sta koprski mladini obljubila v nedeljo prevozna sredstva za republiško majsko slavje v Kranju. Iz Kopra bi moralo oditi v Kranj okrog 560 mladih delavcev, Odšlo jih jc pa le 400j Ostala mladina je čakala in čakala ob določeni uri na dogovorjenih mestih, toda kamionov ni bilo od nikoder.
Pomorski promet je. kljub vsem mogočim suhozemnim in zračnim prevoznim sredstvom, še vedno najcenejši. Zato si udi vsie države, ki imajo pogoje za to, vztrajno prizadevajo, da bi dvignile tonažo svojega pomorskega ladjevja in število plovnih objektov. V razdobju e-
Razna motoma kolesa, predvsem motoscootcrji (oespe in podobno) so naravnost preplavili ceste. In ni čudno. Udobna vožnja, majhna potrošnja goriva in enostavno upravljanje — zaradi teh glavnih značilnosti so postala ta vozila zelo priljubljena. Vendar pa imajo eno pomanjkljivost: niso primerna za potovanje v slabem vremenu. Če dež zaloti potnika zunaj, je to nerodna zadeva. Pa so se domislili, kako temu pomagati. To pot so se odrezali Francozi, Iz delali so motorno kolo, ki ga lahko razstavimo in lepo zložimo u kovček. Kovček je prav tako del vozila.
Dan, ko boš dvignil slušalko, pa boš azgledal svojega sobesednika, ni več daleč. Ze lansko leto je prišel v Ameriki na trg takšen aparat. Sestavljen je iz običajnega telefona in televizijskega okenca. Cim dvigne človek slušalko, se pokaže na eni polovici njegova, na drugi pa slika človeka s katerim govori.
S televizijskim telefonom lahko kontrolirajo podpise, primerjajo dokumente itd. Aparat je za Sedaj še draga stvar, saj ne stane nič manj kot 5000 dolarjev.
Pogosto likanje hlač ni le zoprno, ampak tudi •uničuje blago. Nov električni likalnik pa je spet praktična pridobitev, ki omogoča, da likamo samo hlačni rob in opravimo to delo v nekaj sekundah. Predvsem je to praktično za potovanje.
Ze dalj časa uporabljajo raznovrstne televizijske aparate tudi v radi raznih razlogov ne morejo industriji, predvsem tam, kjer za-kontrolirati delovanja posameznih Strojev ali njihovih delov iz neposredne bližine. To zlasti velja za atomske laboratorije in atomske peči, ki izžarevajo človeškemu organizmu zelo škodljive žarke. Pned kratkim pa so angleški strokovnjaki v tovarni plutona izdelali aparat, iki so ga namestili v atomski reaktor. Tako po televiziji lahko spremljajo dogajanja v atomski peči, ne da bi se izpostavljali smrtnonosnim žar-ikom. Miniaturni televizijski oddajnik jim sporoča sproti o vseh spremembah, kar zagotavlja strokovnjakom popolno kontrolo nad reaktorjem in jim hkrati omogoča uspešno znanstveno raziskovanje.
Z ultrazvokom nad morske polže in školjke
Prav gotovo se še spominjate podviga Kon-Tikija in njegovih potnikov, ki. so na tem navadnem lesenem splavu preplavili Tihi ocean, kar je izzvalo pravo senzacijo po■ osem svetu. Pred kratkim se je b Ameriki odpravila na isto pot s podobnim prevoznim sredstvom drugo skupina, ki pa ni. imela sreče. Dvakrat so zapustili San Francisco, toda■ vsakokrat so jih vetrovi in ■morski tokovi spet vrgli na ameriško obalo. Pri tem sicer niso utrpeli nobene■ škode, vendar pa so izgubili pogum in opustili svojo namero.
podjetjefDEBELI RTIČ Ankaran
sprejme takoj v stalno službo
več kmetijskih delavcev
za vsa poljska dela. Preskrbljena so udobna družinska stanovanja z ohiš-nico. Plača po tariinem pravilniku.
Oglasiti se na upravi posestva.
Motorno kolo je opremljeno z motorjem 125 ccl in doseže hitrost 75 km na uro. Na 100 km porabi. 2 litra goriva. Pri vožnji, premaga vzpone do 50%o. Vse skupaj tehta 48 kg. Razen tega izdelujejo še drugo variacijo istega motornega kolesa, ki pa ima nekaj šibkejši motor in tehta le 42 kg.
Velike preglavice delajo pomorščakom, še bolj pa graditeljem ladij, morski polži in školjke, ki se pri-lepljajo na ladijsko dno. Ti lupinarji ne razjedajo samo barve in na ta način omogočajo, da morska voda povzroča rjavenje ladje, ampak .tudi znatno zavirajo hitrost ladjie, ker postane njeno dno hrapavo. kar poveča odpor v vodi. Zato morajo ladje pogostoma čistiti. Ikar pomeni velike izdatke, saj morajo ob vsakem takem čiščenju potegniti ladjo na suho ali v dok. To vprašanje so skušali rešili že z raznimi barvami, ki so jim primešali vsa mogoča kemična sredstva, toda brez vidnega uspeha. Sedaj pa poročajo, da so v Angliji iznašli postopek, po katerem izpostavijo ladijsko dno in sploh v vodi ležeče dele ladje nadzvočnim tresljajem. Poiskusi so dali zadovoljive rezultate. S tem aparatom opremljena ladja se je po večmesečni plovbi vrnila v pristanišče s skoraj popolnoma čistim dnom. Spričo tega so že začeli to novost praktično-izkoriščati in jo uvedli že na mnogih ladjah.
Pred. kratki,m so i: Saigonu izbruhnili veliki nemiri. Prišlo je do spopadov z orožjem na mestnih ulicah in trgih. Ze pri prvih spopadih je izgubilo življenje več kot tisoč ljudi med. pripadniki oboroženih sil in . civilnim prebivalstvom. Naša slika prikazuje dogodke v mestu. Prebivalstvo sv ■skuša re$ti življenje z begom v okolico. V ospredju vidite očeta, ki nosi svojega težko ranjenega otroka. Del mesta je v
plamenih.
Mladinski kriminal je v ZDA vedno večje družbeno vprašanje. Tu ne gre le za priložnostne manjše kraje, ampak za znatno število organiziranih gangstrskih skupin, ki jili sestavljajo in vodijo mladoletniki od. 14—1.7 let. Te gangstrske bande vlantfjajo v trgovine, napadajo in ropajo. Pa tudi med njimi prihaja večkrat do konfliktov. Na sliki vidite v okovju Franka Sontorui, šefa eno gangstrskih band in njegovega pajdaša. Pri nekom medsebojnem razračunavanju je Frank z revolverjem ubil 14-letnega fanta, za katerega je sumil, da je pripadnik »konkurenčne« bande.
Na naših slikah vidite, kako izgleda to novo vozilo, ko ' je zloženo v kovčku in pa pri vožnji. Vsekakor zelo praktično, ker ga lahko vzamemo s seboj na vlak (tli avtobus. Razstavimo ali sestavimo ga lahko v nekaj sekundah brez• vsakega orodja. Konstruktorji pričakujejo, da se bo vozilo zelo dobro obneslo in da bodo ljudje prav zaradi praktičnosti 'iin ekonomičnosti radi■ posegali po njem.
¥ atomskem-oblaku[
40 minut po atomski eksploziji so znansetveniki z reaktivnimi letali preletaii Skozi radioaktivno »gobo«. Ugotovili so, da je »notranjost« atomskega oblaka opekasto rdeče barve in da ima duh, kot zrak, 'ki ga je preparala strela. Kakšne sledove je pustilo radioaktivno žar-čenje na ljudeh, ki so bili v letalih brez zaščitnih oblek, pa še opazujejo.